Za poduk in kratek čas. Iz Ptuja v Zagreb, jeseai 1874. (Potne črtice.) (Dalje.) Za kakib 7 minut nas .lukamatija" pripelje od Ormuža na lepo Središko polje. Na levi strani gleda na nas pol ure ormuški Holm (955')Lepšega holma si res človek ne more misliti. Sredi temena ima podružnico sv. Ivana, okoli prijazae cerkve pa izvrstnih goric. Holm stoji sam za se, za njim je nekoliko zvišena lepa ravena Krčovina, v ktero so se že zgubili Pavlovski vrh, Brebovnik in Vinski vrh, — vinskim kupcem na dalječ znana imelna. Holm še enkrat glavo povzdigne, ponosno pogleda nazaj na svoje vinske tovariše, se sprednjo stranjo pa unkraj Drave bivajočim Bezjakom (Hrvate od Zavrača naprej proti Varaždiuu tukajšnje ljudstvo ,,Bezjake" imenuje) bratovski pozdrav pošilja. Zdaj si vštric Obreža, lepe vesi, ktere se držijo Grabe in teh trg -Središče". Hiše so razpostavljene v treh soseskah deloma na obeh kiajih državne ceste, deloma po nizkem obrežju, ktero 8e vedno znižuje in v Središču pii D. Mariji popolnoma zgubi. Pes iti je skoz vse soseske 1 ura. Zato je pravil Hrvat, ko je prvokrat tukaj vozaril: ,,A kaj je to vrag za selo, da nema ni kiaja ni konca!" Hrami so tu poprek lepi, snažni, vsi skoro zidani, kar velja za ves orniuški okraj. Srdiščanci so vrli narodnjaki; če pri volitvah tudi propadejo, se vendar ne preplašijo. Dragi bralec, južni rob ormuškega okraja sem ti nekoliko razkazal; ta je eden najlepših in najpremožnejših na Slovenskem, pa tudi na vsem Stajerskem najbolje obljuden, kajti na 1 ?miljo piide 4433 stanovnikov. Še nekoliko več niunegagospodarstva, inta okraj postane pozemeljsk raj! — če pol ure niže Srdišča od Drave do Mure proti polnoči ravno črto potegneš, dobiš mejo med Stajerskim in Ogerskim, in trikot sveta doli do Legrada je Medjimurje. — V Strigavi, uro hoda od štajerski meje v Medjimurju, pravijo, daje bil rojen sv. Jeronim v 4. stoletju, zarad svoje visoke učenosti in svetosti kinč in dika katol. cerkve. *) Ogerski in štajerski Slovenci radi sem pribajajo v cerkev sv. ,,Remuša" na božjo pot. Rajni knezoškof Slomšek blagega spomina so enkrat ta kraj kot spiritval v Celovcu obiskali. — V Medjimurji stanuje čist slavjansk rod. Da je pristni brat svojega soseda Slovenca, svedoči vsa njegova slika: postava, obraz in značaj. Medjimurec je visoke, lepe rasti, mirna poblevua duša; pa tadi po svoji osodi je prav brat svojega slovenskega soseda. Medjimurca tlači magjarstvo in magjaionstvo, kakor Slovenca nemštvo in nemškutarstvo. Slovencu so vsaj še njegovi dubovniki v ogromni večini zvesti ostali, v Medjimurji pa uajdeš prav med dubovniki najljutejše magjarone! Ko je 1. 1848, mislim sredi septembra, — slavni ban Jel acič" pii Vaiaždinu s svojimi hrabrimi jimaki Dravo prekoracil in v Medjimurje stopil, bilo je njegovo prvo dejanje, da je ta del slavjanske zemlje z uja materjo, brvatsko domovino, združil in pod politično upravo varaždinske županije spravil; — Madjari 80 si bili namreč Medjimurje in Primorje, ne vem kedaj, osvojili. — Leta 1860 je pii nesrečni avstrijski politiki oholim Magjarom drugoč začel greben rasti, in hitro so meni nič tebi nič, Medjimurje od materne zemlje zopet odtrgali in magjarski Szaladski županiji podvrgli. — Ves dosedanji trud Hrvatov, zgubljeno lastino si priboriti, je bil zastonj. Kar Magjar enkrat v pesti ima, z dobra več nazaj ne da. V duhovskih zadevah spada Medjimurje *) 0 tem se je že mnogo pisalo, pa stvar še ni dognana. Trije kraji se borijo za čast rojstnega mesta sv. Jeronima: Štrigna (Strigonium) na Isterskem blizo Kopra; Stridon v Dalmaciji blizo Solone; slednjič Stridova v Medjimurju. Za poslednje mesto vojuje se o. Jož. Bedekovič, Pavlinsk redovnik (po rodu sv. Jeronima) v Stridovi, ki je spisal 1. 1752 obširno knigo o nrojstnem mestu sv. Jerunima". — Stvar še čaka slovanskega, katoliškoga učenjaka, ki ima časa in denarja dovolj, da stvar temeljito preiskuje. Vred. k ZagrebaSki nadškofiji, in je razdeljeno v dva dela: v hribovito in ravno Medjimurje. Slovenske gorice — tukaj prav za prav ljutomerski hribi, — segajo prek slovenske meje in se se le v Medjimurji proti ozkemu kotu, ki ga delata Drava in Muia, v ravan zgubljavajo. Tudi na teh poslednjih panogah raste izverstno, Ljutomeržanu podobno vino. Hiiboviti del ima 9 župnij in 28.136 stanovnikov; na ravnem je 13 župnij in 38,372 prebivalcev, vseh Medjimurcev je tedaj 66.508, nekoliko več, kakor prekmurskih Slovencev, ktere magjarski jarem najbuje tlači. Železna cesta drži zmirom po ravnem Medjimurji, hriboviti del imaš na levo proti severnovečerni strani. Prva postaja je Čakovec, precej dalje5 od mesta; k ti postaji pribaja voz iz Varaždina, kamor se imaš dobro uro voziti. V Čakovcu je klošter oo. Frančiškanov, ki imajo tudi faro; fabrika, v kteri se dela sladkor; zatoraj vidiš kakor hitro se pripelješ v Medjimurje, na zemljišču grofa Festetiča obilno pese nasajene. Festetič redi tudi mnogo lepih ovac; bele, novo zidane pristave so prilično razpoložene na velikanskem posestvu. Pri sv. Heleni blizo Čakovca so, kakor se mi zdeva dvakrat v letu, veliki živinski sejmi, posebno za konje. Tu sem pride od dalječ — v prejšnjih časih celo iz Italije — ljudi vkup, da se vse tere. Medjimurski konji se visoko cenijo, z vecine so kostanjeve barve, trdni, jako dobri voza5i in mirnega krotkega značaja. Gotovo je tudi, da 51ovek s svojim lepim, pohlevnim ravnanjem mogo5en vpliv ima na živino, posebno se pa na konje, ki v rokah togotnega in strastnega človeka nikol dobro ne store. Druga postaja je Kraljevec, tretja in zadnja tik Mure K o t o r i b a, obe veliki vesi. V Kotoribi so neki hrami jako slabi, male kočure, kakoršnih v Medjimurji nikde vidil nisem. Hranii v vesnicah, — kakor se tudi na spodnjem Ptujskem polju mnogokrat vidi, so na obeli straneb z čelom k cesti obrneni, drug tik druzega postavljeni; Bog varuj ognja, tu bi težko bilo kaj obraniti. Po celem Medjimurji se voziš po železnici dobro uro dalječ po rodovitem polju in med travniki, na kterib vsakovrstno grmovje raste. Brž ko ne je nalašc puščeno, da živina na paši dovolj sence ima. Koruze vidis nasejane, kakor daljeS oko dogledati more; 1. 1874 se je jako dobro obnesla, zato pa je tudi dober kup, kakor že dolgo ne. Od treh postaj v Medjimurji je le srednja: Kraljevec ohranila se slavjansko ime, prva in tretja 8te pomagjarjeni v Csaktorja in Kotory. Kakor ne more Nemec na slovenskih tleh krajnib imen pri miru pustiti, tako dela tudi Magjar, kakor dalječ sega nja oblast; domače ljadstvo, se ve, po svojem pravilno izgovarja, a tuj človek si labko misli, da se ne vozi po slavjanski, temu5 tu po magjavski, tam po nemački zemlji. (So pa tudi že mnogi Slovenci šalobarde, ki rajši izrekajo nemška, kakor pa slovenska imena, češ, da bolj nobel doni: grem v Pettau — kakor pa v Ptuj. Vred.) (Dalje prib.)