Stev. 93 V Ljubljani, torek 83. aprila 1940 Leto V ■nm Napovedi o pomiritvi med Italijo in Francijo V zvezi s preobratom v italiianskem stališču, je bil nenadno poklican v Berlin rimski poslanik Mackenzen Basel, 22. aprila, m. Dopisnik švicarskega Usta »Basler Nachrichten« poroča svojemu listu iz Berlina, da krožijo tamkaj vesti, da se je nenadoma in nenapovedano pripeljal z letalom v Berlin nemški veleposlanik v Rimu von Ma-ckensen. Mackensen se je pripeljal na zapoved kancelarja Hitlerja. List trdi, da je Hitler hotel zvedeti stališče Italije do zadnjih dogodkov, zlasti spričo napetosti zaradi evropskega jugovzhoda, ki je o njej pisalo vse časopisje pretekli teden- Posebno zanima nemške kroge na-gU preobrat, ld je nastal v Rimu te dni. Napetost preteklih dni je po mnenju berlinskih di-plomatkkih krogov popustila zavoljo spravljivega stališča, katero je Francija zavzela do italijanskih zahtev, ko je po predsedniku vlade Paulu Reynaudu povedala, da se je pripravljena pogovarjati z Italijo o vseh spornih vprašanjih na Sredozemlju. Reynaud j« zraven povedal, da francoska vlada svojega stališča ni spremenila navzlic zadnjim dogodkom in navzlic ostremu pisanju italijanskega časopisja proti zaveznikom. V Berlinu ne prikrivajo in izključujejo možnosti, da bi utegnilo priti do bližjih stikov med ItaUjo in Francijo. Zato tudi ne izključujejo možnosti neposrednih pogajanj med obema državama. Odločujoči uradni nemški krogi pa pravijo glede vesti o prihodu poslanika von Mackensena v Berlin, da so izmišljene in da ee veleposlanik še vedno mudi v Rimu. Nemško zunanje ministrstvo pravi, da ne ve ničesar o Mackensenovem potovanju, niti ne more misliti, kaj naj bi veleposlanika ripravilo do tega, da bi nujno odletel v Berlin, 'uji diplomatski krogi pa kljub temu vztrajajo pri trditvi, da je von Mockeosen priletel v Berlin in Tut prinesel Hitlerju nova pojasnila glede stališča in vedenja italijanske vlade. Mackensen je potoval v Berlin popolnoma tajno. Mackensenovo pot v Berlin razlagajo tako, da je njegov prihod v zvezi s položajem v Italiji in njenim stališčem do nedavnih dogodkov in prav Blokada proti Nemčiii tudi v zraku London, 23. aprila, o. Včeraj sta se sestala francoski minister za blokado Monnet in angleški minister za gospodarsko vojno Cross. Razgovar-jala sta se o vprašanjih, ki se tičejo nedovoljenega nemškega uvoza po zraku iz nevtralnih držav. Zadnje čase so namreč Angleži in Francozi opazili, da nevtralne države z letali izvažajo prepovedano blago v Nemčijo in s tem kršijo nevtralnost. Samo v Lizboni plačajo dnevno nad 5600 funtov šterlingov carine za blago, ki ga letala vozijo v Nemčijo. Anglija in Francija sta se odločili, da ne bosta izvajali blokade samo na morju in na kopnem, temveč da bosta začeli z njo tudi v zraku. Kako nameravajo blokirati Nemčijo v zraku, še ni znano. Uvoz romunskega petroleja v Nemčijo padel na 88% London, 23. aprila, o. Anglija se je odločila, da bo pokupila ves baker v Jugoslaviji in ves krom v Turčiji. S tem namerava Anglija odvzeti Nemčiji ves uvoz bakra in kroma, ki ga je po večini dobivala iz teh dveh držav. Glede petroleja iz Romunije pa zatrjujejo Angleži, da so v 6 mesecih izvozili iz Romunije 634.000 ton petroleja, medtem ko sta Nemčija in Češko-Slovaška uvozili skupno 383.000 ton petro-lija. Anglija je v primeru z leti 1938 in 1939 za 7% povečale uvoz romunskega petroleja, medtem ko sta Nemčija in Češko-Slovaška za 22% nazadovali. Nov gospodarski sporazum med Nemčijo in Romunijo Bukarešta, 22. aprila, m. Danes dopoldne bo po vsej verjetnosti zaključen in podpisan dodatek h gospodarskemu sporazumu med Romunijo in Nemčijo. Z nemške strani je ta pogajanja vodil ves čas tajni svetnik dr. Clodius, načelnik gospodarskega oddelka v nemškem zunanjem ministrstvu. Dopolnilni protokol se nanaša na romunske dobave petroleja in žita Nemčiji. Obenem je bilo urejeno na nov način plačevanje tega blaga. z nepričakovanim in nenadnim preobratom v uradnem stališču Italije. Poudarjajo tudi dejetvo, da se je vrnil v Berlin sovjetski veleposlanik Skvarčev, ki je bival skoro met e c dni v Moskvi. Z njegovim prihodom v Berlin pa 60 spet oživele govorice, da ee bodo začela pogajanja za sklenitev trojnega sporazuma med Nemčijo, Italijo, in Sovjetsko Rusijo. Rim, 22. aprila, m. Italijanska politična javnost se zadnje dni splošno bavi z načrti Anglije in Francije za ureditev vseh spornih vprašanj med Italijo in zavezniki ter v odnošajih do Sovjetske Rusije. Zato napoveduje italijansko časopisje veliko diplomatsko delavnost za prihodnje dni, in pravi, da bo pri teh dogodkih Rim igral veliko vlogo. Izjava predsednika naše vlade francoskemu listu: JiMgsIauriiabo^iMfie^ svojo nevtralnost - in svoje meje Pariz, 23. aprila. Predsednik jugoslovanske vlade Cvetkovič je dal posebnemu dopisniku največjega francoskega dnevnika »Paris-soir« naslednjo kjavo: »Izredno smo zadovoljni, da so se tako lepo razvili naši trgovski odnošaji i s Francijo. Upamo, da bodo ti prijatelj- 1 ski odnošaji tudi ostali. Jugoslavija va- ruje svojo gospodarsko svobodo, a seveda se pri tem ozira na svoja normalna poprejšnja tržišča. Jugoslovansko zunanjo politiko poznate. Določena je bila 4. sept. 1939, še bolj pa jo je pojasnilo uradno sporočilo seje balkanske konference v Bel-gradu. Mi smo nevtralni. Hočemo ohraniti svojo popolno nevtralnost. Izjavili smo že, da ne zahtevamo od nobenega našega soseda nič. Hkratu pa smo tudi javno povedali, da ne bomo nikomur nič svojega dali. To smo povedali tako, da ne more biti več nobenega dvoma. Vsak napad na naše meje nas bo našel pripravljene, da se z orožjem branimo kakor smo to delali včasih. Kar smo ustvarili tedaj, ne bomo nikdar pustili, da bi nam kdo uropal. Mislim, da sem bil ▼ svojih izvajanjih dovolj jasen.c Nova pomirljiva italijanska zagotovila glede Balkana in Podonavja Rim, 22. aprila, m. Današnji »Giomalc d’ Ita-lia« prinaša članek svojega dopisnika iz Belgrada, v katerem se bavi e vestmi o namerah Italije glede Balkana in Podonavja. List pravi, da imajo vse te vesti svoj izvir v Parizu in Londonu. Dalje pravi, da je treba obsoditi vse te vznemirljive vesti, ki obtožujejo Italijo raznih zlih načrtov do Balkana in Podonavja. Tega početja nihče ne more opravičiti. Na srečo pa «o znali vsi veliki jugoslovanski dnevniki stvari postaviti na svoje mesto. V Belgra-du točno vedo, da Rim in Berlin odvračata od sebe vsak sum, da bi mislila na take načrte. Prav tako vedo v Belgradu, da se Hitler in Mussolini na 6vojem zadnjem sestanku na Brennerju nista nič domenila o Podonavju in Balkanu, kar ne bi bilo že v skladu z znanim italijanskim stališčem do jugovzhodne Evrope, da je treba v tem prostoru ohraniti mir. Angleška In švedska poročila o vojnih operacijah na Norveškem Angleške čete so prodrle že 240 km v notranjost Norveške London, 22. aprila. Reuter: Angleško vojno ministrstvo sporoča: Naše operacije so s pomočjo norveških čet imele velik uspeh navzlic znatnim težavam. Naše čete so stopile v zvezo z norveškimi vojnimi silami, katerim dajejo vso podporo pri izvajanju operacij. Po neuradnih poročilih so se angleške čete izkrcale razen v Narviku in okolici, še v pristanišču Namsos, severno od Trondhjema, dalje v zalivu Moe južno od Trondhjema ter Loerdalu, ki leži 100 km daleč v zalivu Sognet nad Bergenom. Od tam so prodrli Angleži do Lillehammerja, 240 kilometrov daleč od obrežja ter 100 km od švedske meje. Od tam skušajo Angleži in Norvežani napredovati proti Hamarju, ki leži 100 km severno od Osla in katerega so bili Nemci zavzeli. Iz teh angleških izkrcavanj se zdi. da imajo zavezniki načrt osamiti Nemce pri Narviku, Trond-hjemu in Bergenu ter jih uničiti, hkrati pa preprečiti, da bi Nemci od Osla napredovali proti severu in zahodu. Vojna mornarica preprečuje Nemcem dovoz pomoči po morju v Bergen in Trondhjem, letala pa skušajo uničiti nemško oporišče v Stavangerju in Kristjansandu v južnem delu Norveške, razen tega pa napadajo tudi dansko vojno letališče Aalborg, od koder so Nemci dozdaj po zraku pošiljali čete na Norveško. Nemogoča je vsaka zveza med nemškimi četami pri Boji tujim vohunom v naši državi! Belgrad, 22. aprila, m. Zaradi številnih tujcev, ki so se pojavili v državi, je poveljstvo Belgrada nocoj izdalo naslednjo opozorilo: »V zadnjem času se tuja informativna služba z vsemi silami trudi, da bi zanesla zmedo v vojsko, da bi omajala upanje v državno upravo in da bi zbirajoč podatke o naši vojni moči, delala zoper interese narodne obrambe in varnosti države. Vsi jugoslovanski rodoljubi od najnižjega pa do najvišjega morajo biti na straži in stalno z budnim očesom zasledovati vse pojave okoli sebe in pokazati predvsem na tujce, med katerimi je največ tujih vohunov in agentov, ki delajo proti življenjskim interesom države in tako tudi proti vsem Jugoslovanom posameznikom. Jugoslovanski rodoljubi, vaša sveta dolžnost je, da vse to, kar vidite ali izveste, in kar bi posredno ali neposredno lahko škodovalo splošnemu interesu, interesu narodne obrambe in varnosti domovine, naj- hitreje naznanite, najbolje osebno. Poveljstvo Belgrada — je urad, namenjen prav posebno predvsem za sodelovanje z občinstvom zaradi pobijanja neprijateljske špi-onaže in škodljive agitacije. Zavedajte se pogosto, da so tudi navidezno brezpomembni podatki lahko izredno važni. Zato poročajte o vsem, kar mislite, da bi utegnUO' biti koristno. Jugoslovani, ne pozabite, da je to vaša dolžnost do domovine, in bodite v tem pogledu skrajno vestni in natančni!« K temu opozorilu velja pripomniti, da je treba zlasti pri nas paziti na komuniste in njihove agitatorje, o katerih je točno ugotovljeno, da mečejo med ljudstvo gesla, naj se naša država ne upira tuji zasedbi itd. Dogodki v raznih nevtralnih državah, posebno na severu, so dokazali, da komunisti niso samo v službi Kominterne, marveč tudi v službi drugih sil, za katere vohunijo po vseh državah. Oslu po kopnem z nemškimi posadkami v Bergenu in Kristjansandu. Po švedskih poročilih zavezniki pritiskajo s severa in juga tako, da se hitro zapira železen obroč in da bodo nemške čete v Trondhiemu obkoljene. Prvi angleški oddelki so prispeli že do Storena, važne strategične železniške zveze, ki leži 50 km južno od Trondhjema. Severnovzhodno od Trondhjema so med angleškimi in nemškimi četami boji pri Verdalsroru. Britansko vojaštvo na Norveškem doslej sploh ni imelo še izgub, ali Vesti 23. aprila Kancler Hitler se je včeraj uradno zahvalil vsem Nemcem iz domovine iu tujine za čestitke in za zbirke starega železa, ki so mu jih ta dan poslali iz vseh krajev, koder žive Nemci. Ameriško poslaništvo v Budimpešti je opozorilo vse ameriške državljane, ki se mude na Madžarskem, naj se povrnejo domov, to pa zaradi pisnia, ki ga je poslaništvo dobilo od svoje všade, češ, da ni mogoče točno reči, da se vojna ne bo razširila na južnovzhodno Evropo. Mir na Balkanu se bo še dolgo ohranil, je izjavil predsednik bolgarske vlade dr. Filov na nekem shodu včeraj. Predsednik Združenih držav Roosevelt, bo te dni imel posvet s predsednikom kanadske vlade Mackenzijem Kingom in se z njim posvetoval o novem položaju, ki je za Ameriko nastal po zadnjih dogodkih v Evropi. Italijanske radijske postaje davi niso oddajale nobenega nemškega poročila o dogodkih na Norveškem, marveč samo angleške vesti. Dosedaj so bila nemška uradna poročila o uspehih na Norveškem vedno na prvein mestu jutranje oddaje. Ni videti načina, kako bi se Amerika ognila sedanje vojne. Japonska bo skušala zasesti Filipine, zaradi česar se mora Amerika sporazumeti z Anglijo, Francijo in Holandijo, da bodo dovolile ameriški mornarici uporabljati svoja oporišča na Tihem morju, je izjavil včeraj ameriški admiral Tausig. Edina trgovinska pogodba med Anglijo in Sovjeti, ki bi jo Anglija sprejela, bi bila taka, v kateri bi se Rusija obvezala, da ne bo nobenega blaga. kupljenega v Angliji, pošiljala po ovinkih v Nemčijo. Angleška letala so pri dosedanjih napadih na Norveškem uničila 80 do 100 nemških bombnikov, ki so bili spravljeni na teh letališčih, pravijo angleške vesti. Nemške oblasti na Norveškem zanikujejo vesti, da bi nemška vojska silila Norvežane, da morajo delati utrdbe za obrambo nemških posadk. Slovita norveška katoliška pisateljica Sigrid Und-set je poslala vsem svojim rojakom razglas, v katerem pravi, da se motijo vsi, ki mislijo, da bo stari norveški lev hlapec komur koli. Pisateljica na koncu pozdravlja zavezniško vojsko, ki je prišla na pomoč Norveški. Drugi veliki norveški pisatelj. Knut Hainsun — (ki je v veliki časti tudi pri naših levičarskih in »svobodoumnih« literarnih krogih) — pa je iziavil. da bi dat predsedniku od Nemcev postavljen« vlade Quisiingu deset glasov, če bi jih imel... Naj se zgodi na Norveškem, kar hoče. Nemčija bo v kratkem udarila drugod, bodisi, da bo hotela izkoristiti svoj morebitni uspeh, bodisi, da bo hotela prikriti svoj poraz. Zaradi tega so bili izdani obsežni obrambni ukrepi na Holandskem, na Švedskem, v Belgiji, na Madžarskem, v Romuinji in v Turčiji. Tako piše nedel.jska izdaja vodilnega angleškega dnevnika »Timesa«. Dr. Korošec v Niških toplicah Belgrad, 22. aprila, m. Predsednik senata dr. Anton Korošec je včeraj odpotoval v Niš, od koder bo odšel v Niško Banjo in bo tam prebil praznike pravoslavne velike noči. Na postajo ga je spremil v imenu predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča šef kabineta Boško Nastasijevič. pa so te izgube nepomembne. Morala norveških čet je zdaj zelo visoka, ker se je njihov položaj popravil. Mala garnizija v trdnjavi Hogri se še zmerom upira. Švedski listi poročajo iz Norveške, da so francoske, angleške in norveške čete obkolile nemške čete pri Narviku. Britanske in francoske čete v Narviku, ki sodelujejo z norveškimi oddelki, so začele po načrtu čistiti pokrajino Narvik, ki je bila do bitke med britanskimi vojnimi ladjami in nemško mornarico v oblasti nemških čet. Zavezniški oddelki prodirajo proti jugovzhodu od Harstada na Lofotskem otočju proti Elverardsmenu, h Norveško uradno poročilo o nemških zahtevah in vdoru na Norveško London, 23. aprila. Havas: »Bela knjiga, ki je bila včeraj objavljena v Londonu, opisuje jasno in točno zgodovino napada Nemčije na Norveško. Po listinah, objavljenih v tej knjigi, ni nemška vlada napravila pri norveški vladi nobenega koraka, preden niso nemški oddelki in prve nemške ladje prispele v norveške vode in stopile v boj z Norvežani. Nemški poslanik, ki je vedel, da so nemške ekspedicijske čete zapustile nemška pristanišča pred 8. aprilom, ni poskušal obrazložiti položaja, tako kakor je bil. Norveška vlada je bila do zadnjih možnost* popustljiva, toda Nemci so pogajanja odklanjali in zahtevali imenovanje Quislinga za predsednika vlade. Norveški zunanji minister Koht se je pri pogajanjih z nemškim poslanikom skliceval na Hitlerjevo izjavo, da narod, ki se ponižno uda na- padalcu brez odpora, ne zasluži, da živi. Toda poslanik je vztrajal pri svoji zahtevi, da mora Norveška mirno sprejeti nemško oboroženo varstvo, ali pa bo vsak odpor brezobzirno strt. Nemčija vidi edino v vladi, ki bi jo sestavil Quisling, poroštvo, da bo zagotovljeno prijateljsko sodelovanje med obema državama. Končni odgovor norveškega kralja je bil, da ne more take vlade imenovati in da bo Norveška nadaljevala z odporom proti nemški zasedbi, dokler bo mogla. Vlada in kralj sta potem morala bežati iz kraja v kraj, ker so jih neprenehoma zasledovala nemška letala. Njuno bivališče tudi zdaj drže v tajnosti. Norveška je sklenila, da bo B pomočjo Anglije in Francije boj nadaljevala in je prepričana, da bo edino tako mogla rešiti svobodo Norveške. Nemška poročila o bojih na Norveškem Berlin, 23. aprila. DNB. Nemške letalske sile delajo stalno napade na Norveškem ter podpirajo napredovanje nemških čet pri Elverumu, Mjosenu in Bilehamerju. Nemška letala so izvedla številne ogledne polete ter napadla norveške čete z bombami in strojnicami. Nemški bombni napadi so bili v glavnem v pokrajini Andalsnes in Namsos, ki so ju zasedli Angleži. Nemška letala so bombardirala čete, ki so se izkrcavale. Važno železniško središče Domabas, ki je v sredini Norveške, je bilo uničeno, pristaniške naprave v Andalsnesu in Namsosu pa so hudo poškodovane. Nemški bombniki so stalno napadali Angleže ter jim povzročili veliko škodo. Nemška letala so zadela tudi tri angleške tovorne ladje. Dve sta se takoj potopili, na tretji pa je nastal požar. Zadeti sta bili tudi dve vojni ladji ter težko poškodovani. Nemška ogledniška letala so izvedla včeraj nove polete nad Severnim morjem in oporišči angleške mornarice ob vzhodni obali. Nemška letala so letela nad Shetlandskimi in 0rkneyskimi otoki. Letalci so naredili številne posnetke. Druga nemška letala so izvedla oglede nad Severnim morjem ter ob tej priliki ugotovila položaj angleških vojnih edinic. Ilnzen tega so nemška letala letela nad zahodno norveško obalo. Ugotovila so, da so na več krajih v bližini obale angleške vojne in trgovske ladje. Dvakrat je prišlo do boja z angleškimi lovci, ki pa niso vzdržali boja do kraja« Študlfska knjižnica dobi kazinsko dvorano Maribor, 22. aprila. Vodstvo Studijske knjižnice v Mariboru objavlja, da bo knjižnica zaradi preurejanja od dne 1. maja dalje za nedoločen čas zaprta. Prosi se, da se do takrat vse izposojene knjige vrnejo. Kdaj se bo začelo zopet z rednin) izposojanjem, bo razglašeno v Časopisju in na vratih knjižnice. Tale kratka objava naznanja, da so se pričela v študijski knjižnici večja dela, ki bodo za nadalj-ni razvoj tega znanstvenega in kulturnega mariborskega zavoda velepomembna. Studijska knjižnica se nahaja v prvem nadstropju kazinskega poslopja, kjer je dobila na razpolago štiri stranske prostore nekdanje kazinske dvorane. V teh prostorih, ki obstojajo iz čitalnice in poslovalnice, ravnateljeve sobe ter dveh dvoran, v katerih se shranjujejo knjige, je postalo že tako tesno, da je morala knjižnica večji del svojega knjižnega zaklada imeti kar na kupih vskladiščenega, ker ni bilo dovolj prostora za police. Ko je mestna občina kupila mariborski grad ter ga odločila za sedež svojih kulturnih ustanov, je bilo določeno, da se tudi knjižnica preseli v grajske prostore. Potem pa se je izkazalo, da bi bila preselitev zvezana s prevelikimi stroški, če bi se hotelo grajske sobane v severnem traktu primerno preurediti. Zato se je občina odločila, da ostane knjižnica še naprej v prvem nadstropju kazine, da pa dobi poleg dosedanjih prostorov še veliko kazinsko dvorano na razpolago. Z deli, ki so se sedaj že začela, se bo notranja razdelitev knjižničnih prostorov nekoliko izpremenila. Vhod v knjižnico ostane tam, kjer je sedaj. Iz sedanje čitalnice, ki je zelo temna, da jo je treba skoraj vedno razsvetljevati z elektriko in ki se ne da primerno kuriti, se napravita z vmesno steno dva prostora. Prvi bo služil kot razstavna dvorana za razne knjižne in rokopisne razstave ter bo opremljen z vitrinami, drugi pa bo služil za izposojevalnico. Tu bo nameščena tudi leposlovna biblioteka, ki se največ izposoja na dom. Iz izposojevalnice se bo prišlo v novo čitalno dvorano, ki je do sedaj služila za shrambo knjig in pisarno. Nova čitalnica je zelo prostorna, ima velika okna proti južni strani ter je zelo svetla.. Okrog sten bo nameščena priročna knjižnica. Ker bo bralnica ločena od izposojevalnice, bo vladal v njej velik mir. Ravnateljeva soba ostane tam, kjer se sedaj nahaja. Dobi nekaj nove opreme, in sicer predvsem velik jeklen tresor za shranjevanje dragocenih rokopisov in knjig. Za ravnateljevo sobo se nahaja z okni na Gledališko ulico še magacinska dvorana, v kateri ne bo nobenih izprememb. Največje iz-premembe se izvrše s priključitvijo velike kazinske dvorano, v katero bosta vodila dva vhoda, iz izposojevalnice in iz čitalnice. V kazinski dvorani bo urejen velik magacin za knjige s stojali okrog sten ter s povprečnimi stojali po dvorani. S to dvorano je dobila knjižnica prostore, ki ji bodo pri sedanjem tempu razvoja zadoščali za nadaljnih 15—20 let. Če pa bodo še ti prostori pretesni, pa jih je še dovolj v drugem nadstropju na galeriji okrog glavne dvorane. Še eno važno pridobitev dobi knjižnica. Nasproti vhoda v knjižnico se nahaja ozka sobica, ki se sedaj vsa oblaga z železo-betonom, dobi pa še železna okna in vrata, tako da bo absolutno ognja varna. Ta sobica bo služila kot shramba za redke, edinstvene eksemplare mariborskega tiska. Študijska knjižnica ima namreč edine primere starih Slovenskih gospodarjev, Straž, Mariboržank itd., katerih ni mogoče nadomestiti, če bi prišli v izgubo. V tej »zakladnici« pa bodo varni pred vsakimi nepredvidenimi presenečenji. Ljubljana od včeraj do danes Naravnost neverjetno je, kakšne reči si izmišljuje letošnje aprilsko vreme 1 Še teden dni imamo do konca, pa bomo lahko zapisali, da tako lepega aprila, kakor smo ga imeli letos, nemara pri nas na Slovenskem že dobro stoletje ni bilo. Kar štirinajst dni se je dan za dnem pripravljalo k dežju, neprestano so se zbirali oblaki, neprestano pa jih je tudi razganjal močan veter, ki ni dovolil, da bi začelo deževati. Popoldne se je temnilo, zvečer pa se je spet zjasnilo, če pa še zvečer oblaki niso hoteli narazen, jih je veter do jutra čez noč prav gotovo segnal za obzorja in spet smo se zbudili v sončnem jutru. Prejšnji teden se je začelo navadno oblačiti že zgodaj dopoldne. Okrog ene popoldne je kazalo najbolj kritično, pa ni trajalo niti dobro uro, ko se je zastor spet raztrgal in je spet prilezlo sonce na dan. K dežju se ni moglo pripraviti, čeprav bi ga bilo polje že močno potrebno, pa tudi trava ne more nikamor kvišku. Se čudno, da je zadnje dni tako naglo začelo brsteti in zeleneti drevje. V soboto je bilo hudo temno, nedeljsko dopoldne je bilo nato sprva čedno in kar preveč gorko, pozneje pa je iznad Krima zrasel teman, nič dobrega obetajoč oblačni zid. Nekateri so se že odločili, da bodo nedeljsko popoldne, ki da bo itak deževno, preživeli kar lepo v mestu, doma, na varnem. Pa so se oblaki že kar zgodaj popoldne začeli trgati, spet je postalo svetlejše in ljudje, ki so bili letošnji april vajeni doživljati, da se niti takrat, kadar je kazalo najgrše, ni, pripravilo do dežja, so se mirne duše, prepričam, da tudi to popoldne ne bo dežja, odpravili na sprehod. Nekoliko so se pa v nedeljo vendarle ušteli. Proti večeru se je začelo spet naglo oblačiti, in kar nenadoma je močno zagrmelo in že se je vsula in završala sodra. Tudi nekaj dežja je padlo, pa le toliko, da se je polegel hujši prah in da je ponehala soparica, ki je bila čez dan že nekoliko liuda. Zvečer je bilo potem prav prijetno sveže. Vse neurje je trajalo le pičlih pet minut, pa je bilo v kraju. Še dvakrat ali trikrat je zagodel grom in neurje se je oddaljilo proti zahodu tako urno, kakor se je bilo privalilo z vzhoda. Zjasniti pa se še ni hotelo tako hitro. Zvečer je bilo še prav pošteno oblačno, velike gromade so še tičale na nebu, prav nič ni kazalo, da bi se drugi dan utegnilo vreme zboljšati. Nekateri so v prvi nagli nevihti že gledali pričetek pravega aprilskega vremena, ki se je letos tako dolgo potuhovalo in odlašalo. Nevihta, ki nas je presenetila v nedeljo zvečer, je mesto oplazila na zgornjem, severnem robu In na vzhodni plati. Bolj proti jugu je padlo le nekaj kapljic dežja, tako da tudi tisti izletniki, ki se niso mogli nikamor zateči vedrit, zvečer niso godli nad svojo smolo, tisti pa, ki so bili na nedeljskem izletu severno od mesta, pa so godli, ker je bilo že onih kratkih pet minut dovolj, da so postali mokri kakor miši. Včeraj zjutraj je bilo lepo, pa ne prav jasno. Tudi močno gorko je bilo. Kazalo je, da ne bo dolgo lepo. Popoldne se jo celo nekaj poskušalo oblačiti, zvečer pa je nenadoma nastopila nepričakovana, velika sprememba, kakor je ni bil prav gotovo zdaj, ko se je zadnje čase vreme tako sumljivo nagibalo k dežju, nihče pričakoval. Oster sever je na višavah z neverjetno naglico očistil nebo, tudi najmanjši oblaki so izginili, nebo ie bilo jasno, brez najmanjšega madeža. Neverjetno predrzen tat V noči od nedelje na včeraj se je dogodila v pasaži Pokojninskega zavoda (pri nebotičniku) izredno predrzna vlomna tatvina. Tat se je spravil nad izložbeno okno krznarske tvrdke Rot, ki tam razstavlja dragocene boe. Okno sicer ni bilo zaprto na kakšen kompliciranejši način; to je moral tat spoznati, pa si je gotovo izdelal ponarejen ključ, s katerim ga je v samotni pasaži odprl. Od osmih je vzel pet boj, ki so bile največ vredne, vmes tudi nekaj srebrnih lisic. Tvrdka Rot je utrpela pri tem predrznem vlomu škode za dobrih 18.000 dinarjev. Vlom je opazil nočni paznik, ki je obvestil policijo. Policijski organi so nato zjutraj »pošiupalic okna, da bi zasledili prstne odtise vlomilca. Upati je, da bo predrzni tat kmalu padel pravici v roke. Ljubljanska policija je pred dnevi nekim sumljivim ciganom zaplenila zlat prstan. Zdaj se je pravi lastnik tega prstana že oglasil ter je dobil svojo last nazaj. Na policiji pa imajo še lepo zbirko srebrnega jedilnega orodja, ki nosi začetnici L. M., pa tudi nekaj cenejšega orodja iz nerjavečega jekla brez monograma. Tudi te reči so policijski organi zaplenili pri omenjenih ciganih. Kdor je te reči pogrešil, naj se zglasi na policijski upravi, kjer jih bo dobil nazaj 1 Banovinske nagrade za likovne umetnike z motivi iz domače zgodovine Za razpis banovinskih likovnih nagrad za na.fboljše likovne umetnine iz domače zgodovine je vladalo letos veliko zanimanje. Tekmovanja se je udeležilo 16 umetnikov z 23 deli, med katerimi je bilo 14 slik in 9 plastik. Razsodišče, ki so ga sestavljali univ. prof. dr. France Stele, prof. in akad. slikar Gojmir A. Kos, akad. kipar Boris Kalin in upravnik Narodne galerije Ivan Zorman in kateremu je predsedoval načelnik prosvetnega oddelka banske uprave dr. Lovro Sušnik, je prisodilo prvo nagrado v višini 6.000 diu plastiki Tineta Kosa pod značko »Puntarjeva prisega«, dve drugi nagradi po 5.000 din sliki Marija Preglja »Za taborskim obzidjem« pod značko »Pharonica« in plastiki Janeza Weissa »Slavnostni sprevod po ustoličenju« pod značko »III—X« ter dve tretji nagradi po 2.000 din sliki Rajka Slaperni-k a »Freskatn Janez Ljubljanski pri delu« pod značko »Talina« in sliki Toneta Kralja pod značko »Slovanska blagovestnika«. Ugotovilo se je, da je letošnji natečaj pokazal viden napredek proti lanskemu, ker so umetniki obravnavali dano nalogo konkretnejše in pred-metnejle. Vsa dela bodo po zaključku jubilejne razstave razstavljena v Jakopičevem paviljonu. ♦♦♦♦♦♦»♦» Ker ga [e oče pokaral, je šel v smrt Ljubljana, 23. aprila. Od Šmarja proti Ljubljani v južni okolici 6e je razširila govorica o nenadni, baje zagonetni smrti Metnega pocestnikovega sina iz Šmarja-Sapa. O zadevi so celo orožniki poročali državnemu tožilstvu. Posestnikov sin France Perme, 141eten deček, doma na Sapu pri Šmarju je malce duševno bolan. Z njim je bila vedno težava. Rodbina sploh jc nekoliko duševno bolehna. Te dni je oče sinčka ostro pokaral. Ta si je očetove besede tako k srcu vzel, da je odšel, se zaprl v stranišče in obesil. Obešenega, ko mu že več ni bilo mogoče pomagati, je našla 6estra Milka, ki je takoj poklicala očeta. Ta je prerezal vrv. Sinček je bil že mrtev. Truplo so doma lepo oblekli v praznično obleko in je položili na mrtvaški oder, kakor da bi deček umrl naravne smrti. Pozneje so za smrt izvedeli tudi orožniki v Šmarju. Zdravnik je ugotovil, da je bil deček obešen in da je 6mrt nastopila vsled obešenja. Orožniki so trdo prijeli posestnika Permeta, ki je naposled priznal, da so dečka našli v stranišču obešenega. Perme je imel mnogo sitnosti samo zato, ker je skušal iz »kmečke sramežljivosti« sinovo smrt prikriti. Iz sodne in policijske kronike Karamboli na dnevnem redu - Obsojen Satir - Zemljiške špekulacije in dolgovi - Drzen žepar v pasti Ljubljana, 23. aprila. Kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču ima resnično mnogo kozenskih zadev po znamenitem avtomobilskem paragrafu, ki kažejo, kako se pri nas le zaradi neprevidnosti, drznosti in objesnosti vozačev vseh kategorij dogajajo neprestano razne prometne nesreče, ki zahtevajo tudi več človeških žrtev. Ob dnevih, ko ta sodnik razpravlja v dvorani, lahko reporter računa, da pridejo pred sodnika na odgovor tudi delikventi po avtomobilskem paragrafu. Javnost je opravičena, da zahteva strožje kazni proti neprevidnim vozačem. Na Masarykovi cesti je bila lani 21. nov. okoli 18 huda motociklistična nesreča. Mehaniški pripravnik Ivan Krušeč iz Tacna je od Kolodvorske ulice vozil po Masarykovi cesti proti Miklošičevi. Z motornim kolesom je zavozil v pasanta Emila Koprivnikarja, ga podri na tla tako, da je ta z glavo zadel ob kamen in si močno prebil lobanjo na temenu. Zaradi te poškodbe je pozneje umrl. Ivan Krušeč je bil sedaj obtožen prestopka zoper varnost javnega prometa. Obtoženec je, kar je običajno pri vozačih, zanikal krivdo in jo zvračal na ubogega pasanta, trdeč, da je vozil počasi, previdno in pravilno in je dajal predpisane signale, obvladoval je popolnoma mehanizem motorja, dasi nima še šoferskega izpita. Pasant sam je bil — tako je trdil obtoženec — nepreviden in je zakrivil nesrečo. Sodnik se je na podlagi izvedenih dokazov prepričal o obtoženčevi krivdi. Krušeč je bil obsojen na dva meseca zapora, pogojno na dve leti. Pred sodnika je nato prišel drugi vozač. Mizarski mojster na Bledu, Andrej Potočnik, je napravil na motornem kolesu izlet v Tržič. Na povratku je 15. avgusta lani doživel hudo nesrečo. Po banovinski cesti iz Dupelj proti Križani je vozil za nekim osebnim avtom, ki je delal velik prah. Zadaj za njim je sedela na sociju njegova žena Alojzija. Na hudem ovinku je skušal prehiteti avto. Res ga je prehitel in tudi še enega voznika. Nasproti je privozil neki voznik, zadel je Potočnik v konja. Z motorjem je hitro krenil na svojo desno stran. Obrat je bil silen tako, da se je motocikel prevrnil. Potočnik je bil lažje poškodovan. Njegova žena pa je obležala nezavestna na tleh. Dobila je pretres možganov. Sreča v nesreči je bila, da ni prišlo še do hujšega karam-bola, ko bi trčila skup vsa tri vozila. Potočnik, obtožen tudi po gornjem paragrafu, je dobil en mesec zapora, pogojno za dve leti. Sodnik-poedinec je včeraj sodil nenavaden primer prestopka zoper javno moralo. Neki boljši Ljubljančan, situiran uradnik, ima gotovo čudno bolezen, na pohujšuje tu in tam nedorasle deklice s svojim nastopom. Sam pravi, da je moralno nekoliko defekten in da ima čudno fiksno idejo. Ne more videti deklic. Zaradi prestopka zoper javno moralo je bil že enkrat obsojen. Včeraj je bil kaznovan na 2o00 din denarne globe. V slučaju neplačila globe bo Ljubljančan iz visokih krogov sedel dober mesec v sobici za rešetkami v hotelu pri justični palači, Velike zemljiške špekulacije se še vedno živahno razvijajo. Kupcev je dosti, prodajalcev prav t:\ko! Prodajalci ponujajo svoje parcele in jflfee, da poiščejo mogoče kje drugje ugodnejši svet, da krijejo svoje obveznosti, da plačajo dolgove, da 19. maia bodo na Hrvaškem obč. volitve ' Zagreb, 22. aprila, j. Ban hrvaške banovine dr. Ivan Šubašič je razpisal občinske volitve na Hrvaškem za nedeljo, 19. maja. »Hrvatski dnevnik« objavlja s tem v zvezi naslednje pojasnilo, ki naj bi prikazalo stališče hrvaškega političnega vodstva do volitev: Z ukazom bana banovine Hrvatske so razpisane volitve v vaške občine v banovini Hrvatski za nedeljo, 19 maja. S tem ukazom so zanikane tudi govorice, da teh volitev zaradi položaja v svetu ne bo. Občinske volitve bodo po noveliranem volivnem zakonu, ki naj favorizira liste z relativno večino in kateri uvaja službo župana tako, da župan izgubi svojo službo, če mu bo ve-™?. občinskih odbornikov izrekla nezaupanje. Občinske volitve vsaj na Hrvaškem ne bodo imele strankarsko-političnega značaja. Pri njih se ne bodo merile moči posameznih strank, med drugim tudi zaradi tega ne, ker v hrvaških vaseh sploh ni druge stranke kakor je HSS. Pri postavljanju list za občinske volitve bodo torej merodajni le komunalni razlogi. S tem odpade tudi ne resno sumničenje nekih lističev, da stremi na Hrvaškem vse za tem, da bi se drugim strankam razen HSS onemogočila udeležba pri volitvah. Zelo dobro je znano, da je predsednik dr. Maček že zadnjim občinskim volitvam, katere je razpisala vlada dr. Milana Stojadinoviča, oporekal značaj merjenja strankarskih sil. Rečeno je bilo, da dr. Stojadinovič ne bo postal predstavnik srbskega naroda niti tedaj, če se mu posreči pri volitvah dobiti večino občinskih odbornikov. Svoje mnenje o političnem značaju občinskih volitev je HSS ohranila tudi sedaj. Občinske volitve predstavljajo redno potrebo občin, da obnove svoje zastopstvo in da v občinske zastope pridejo ljudje, ki se razumejo na komunalna vprašanja in kateri so pripravljeni delati v korist svojih občin in občanov. Najkrajši rok za razpis teh volitev je deset dni, toda ban je določil daljši rok, da bi imelo ljudstvo več časa pogovoriti se o kandidatih. se iznebe raznih sitnosti, nekateri pa delajo to iz povsem špekulativnih namenov. Kupci na drugi strani skušajo svoje kapitalije zavarovati pred vsemi finančnimi krizami v zemlji, dvigajo pri zavodih denar in kupujejo vse, kjer koli dobe kaj ugodnega naprodaj. Velik je val kupcev, ki prihaja z dežele v mesto. Nasprotno Ljubljančani, ki so toliko srečni, da imajo nekaj pod palcem, iščejo posestva in parcele na deželi. Do tega ponedeljka je bilo za Ljubljano in okolico zaznamovanih v zemljiški knjigi 107 kupnih pogodb za 4,628.908 dinariev, to v februarju. Kakor so živahne zemljiške kupčije, tako je na drugi strani opažati, da se prav pridno brišejo razni stari in novi, majhni in veliki "dolgovi, da se izknjižujejo hipotečna posojila v veliko večjem obsegu, kakor lansko leto ob tem času. Januar je letos zaznamoval pri 59 zemlj. vlož. številkah izbris dolgov v skupnem znesku 3,121.561 dinarjev, februarja celo 82 vlog za izbris dolgov v skupnem znesku 4,281.2,32 din. Januarja so bili pri 8 posestvih izbrisani stari kronski dolgovi v znesku 485.251 K. pri 6 posestvih pa celo najstarejši dolgovi v avstrijskih goldinarjih v skupnem znesku 12.962 fl. * Drzen zagrebški žepar se je v nedeljo dopoldne ujel v mreže policije. Neki Ljubljančan, ljubitelj narave, je čakal na vlak. da se popelje na Gorenjsko. Na perouu je hodil sem in tja. Da opravi ^ svoio malo telesno potrebo, je stopil v stranišče. Kmalu je za njim smuknil visok možakar. Po končani stvari. Možakar lepo: »Gospo-dine. Prosim vas, koliko je treba plačati za vož-njo do Zagreba?« Gospod, kakor vsak vljuden, postrezliiv Ljubljančan, je vzel vozni red in začel na prvih straneh gledati vozne cene za Zagreb. Razvijal se ie kratek Dogovor. Možak^ je v gospoda prav nalahno silil. Gospod niti slutil ni, kaj še, da bi bil opazil, kako mu je mož spretno, s pravcato virtuoznostjo izmaknil zlato uro z zlato verižico iz telovnikovega žena. Odšla sta na peron. Možakar se je gospodu lepo in smehljivo zahvaljeval: »Hvala vam lepa, gosnodine! Imam ioš vremena! Idem ioš malo u varoš!« Sreča je bila, da je gospod nato segel v telovnikov žep, da bi pogledal, da-li gre njegova ura pravilno in točno po železniški. Velikansko presenečenje! Ure in verižice nikjer! Gospod je takoj zbral svoje duševne sile. hitro ie opozoril stražnika na neznanca. Prijeli so možakarja. Na stražnici so res pri "jem našli gospodovo uro. Žepar je tajil. Na no-liciii je naibrž dal tudi napačno ime in napačne osebne podatke. Navedel je, da se zove Pero Andiič. doma iz_ Turiča, okraj Brčko, Bosna. Pozneje je Pero priznal, da ie gospodu ukradel zlato uro, vredno 3000 din. Policiia upa, da ie prijela nrav drznega žeparja, kajti Pero se je toliko izdal, da je povedal imena nekaterih žeparjev, s katerimi je dobro znan. ♦♦♦♦♦♦♦♦» Požar v Savljah Ježica, 23. aprila. Nocojšnjo noč se je nenadoma pojavil požar prt posestniku Jožetu Šublju, po domačo pri Ulčarju v Savljah. Gospodar Jože in njegov brat" Ignacij sta oba spala na gospodarskem poslopju, prvi na podu^ drugi pa na svislih. Nace je okrog pol treh ponoči nenadoma začul čudno prasketanje in ko se je dvignil iz ležišča, je videl, da gori isto gospodarsko poslopje, v katerem je spal. Brž je zbudil še brata Jožeta, nakar sta oba hitro začela z ^reševalnimi deli. Seveda je medtem ogenj objel že celotno poslopje, ki je bilo dobro založeno z mrvo in slamo, zgrajeno pa je bilo na enem koncu iz lesenih poltramov, ki so ognju dajali zelo dobrega netiva. Obema bratoma se je sicer posrečilo, da sta zadnji hip iz hleva spustila živino, Nace je deloma rešil iz gorečega poslopja tudi nekaj voz, toda poslopja samega, kakor tudi ostalih premičnin iz poslopja nista mogla več rešiti. Nace se je pri reševanju gorečih premičnin tudi močno opekel na desni roki. Na pomoč so kljub pozni nočni uri prihiteli tudi gasilci iz Ježice, iz Stožic, iz šiške ter tudi iz Ljubljane, vsi z brizgalnami, toda na pogorišču niso imeli drugega opravka, kakor da so pred ognjem obvarovali sosedna poslopja, škoda zaradi požara je znatna, vendar je krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, ni znano, vendar smatrajo, da je moral ogenj povzročiti kratki električni stik. Svinja odgriznila otroku roko Celje, dne 22. aprila. Na Rogin.ski gorici pri Šmarju pri Jelšah 6e je dogodila svojevrstna nesreča, ki naj bo v posebno opozorilo in svarilo staršem in vzgojiteljem otrok. Desetmesečni sinček Škorc Alojz je leial na blazini na travniku, kjer so ga pustili brez nadzorstva. Na travniku so se pasle 6vinje in tako 6e je zgodilo, da je prišla do otroka svinja, ki se ga je lotila in mu odgriznila levo roko v zapestju ter ga obgriznila še po desni roki in obrazu tako, da je otrok v resni nevarnosti za življenje. Na Mleščcvem pri Stični je umrla v 76. letu starosti Markovič Frančiška roj. Nadrali. Pokojna je bila sestra stolnega prošta g. Ignacija Nadraha. Pogreb bo v sredo ob 10. dopoldne v Stični. Zlata du»a naj v niiru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Lepi uspehi Akademske skupine SPD v zasneženih gorah Durmitorja Povrhu tega imajo že eno lastnost, ki izvira brez dvoma iz tradicije, saj so imeli svojo lastno malo državico, v kateri je radi malega števila prebivalstva dobil vsak posameznik vse drugačno važnost in pomembnost kakor jo dobiva sicer v sestavu in organizaciji drugih, večjih držav kakor je bila njihova, črnogorska. Črnogorci dandanašnji silno radi filozofirajo, zlasti zdaj, ▼ zimskem času, ko imajo časa na pretek. Pozimi ti filozofirajo in razpravljajo po ves dan, njihova prav posebna strast — in to je tista lastnost, ki brez dvoma Izvira iz tradicije — pa je politiziranje. To vam počno pozimi po ves dan, da se srečata le dva znanca, pa je tu že ve« parlament, vsa »spodnja« in »zgornja zbornica in »rajhstag«. Marsikdaj v tem svojem politiziranju iztuhtajo tudi kakšne prav originalne in pametne misli, ki poklicnemu, šolanemu in učenemu politiku kljub njegovi strokovni izobrazbi in k»a- lifikaciji najbrž ne bi prišle v misel, S po-litizimajem pozimi prebijejo včasih po ves dan. Pri njih so od vseh zunanjih narodov, zlasti v časteh, tudi dandanašnji še vedno — Rusi. MJadi in stari se ogrevajo zanje in za zmago slovanstva. Ta sentimentalna poteza, ki je značilna za vse majhne narode na 6ve^u, brez izjeme, ima svoje korenine, ki so zasidrane prav čvrsto v zgodovini stoletij; Rusom je bil mali,, pa junaški narod, ki se je tako pogumno in uspešno upiral Turkom, že od nekdaj všeč ter so ga podpirali, ne toliko, ker bi utegnili imeti od njega kakšne koristi, ampak iz čustva in simpatije. Po osemdeset let stari Črnogorci se ti rote, da na Rusa ne bodo nikdar dvignili in namerili puške. V spominu 60 jim časi, ko jih je bila Rusija podpirala v njihovem težkem boju z nasilnimi in premočnimi Turki. Gospodarstvo se pomalem, pa le prav počasi .jaavija, kar je tudi razumljivo, saj je dežela kaj revna. Je pa še nekaj reči, ki govore o zaostalosti, za katero prav za prav nikakor ne bi bilo mogoče dobiti kakšne izdatne in prepričljive utemeljitve. Tako v krajih, kjer so bili naši fantje — ki ne vedo, če je tako povsod po Črni gori — na primer ne znajo, ali vsaj prav do nedavnega niso znali delati surovega masla in sira. Šele lani je na primer v 2ab-ljak prišel neki Slovenec, ki mu je bilo ime Jože, in ta je kot prvi v Zabljaku delal sir in maslo za hotel »Durmitor«. Letos pride spet, ker ima hotel svojo mlekarno, v kateri rabi tako delovno moč. Kje vse človek ne dobi Slovenca, in kam vse ne prinese svojega znanja ter pomaga k napredku po svojih najboljših močeh na kateremkoli področju 6i že bodi! Ljudje hodlfc domala vsi v opankah, zato pozimi ne zmorejo hujših 6trmin v snegu. Pa tudi poleti imajo po strmih planinskih košenicah dokaj sitnosti prav tako zaradi opank. Vsako poletje 6e jih ob času košnje nekaj ponesreči, ker jim spo-drenje. Ko so naši fantje prišli mednje, se jim je zdelo povsem nemogoče, da bi se dalo pozimi pristopiti na vrhove Durmitorja. To se sliši kakor stara poročila iz krajev v vznožju švicarskih in tirolskih gorskih orjakov, iz časa, ko so še ob strmenju in nejeveri domačinov poskušali tam prvi pijonirji alpinizma s svojimi drznimi vzponi pobiti prepričanje, da 6o ti vrhovi nezavzetni in da bodo po ljudski govorici taki ostaJi tudi zmeraj. Fante so svarili pred plazovi, katerim lepo pravijo »usovi«. Zlasti so se razgovorili o tem, kako je na durmitorskih gorah spomladi. Bobnenje plazov in divjost prirodnih elementov so opisali s prav nič prisiljenim, temveč pristno poetičnim izrazom, ki je tako značilen za črnogorsko mišljenje in pripoved. Dejali so, kako je hudo in neznansko spomladi, »kad zatutuji ona Božja sila, da se trese zemlja«. S to lepo frazo so mislili plazove, ki se spomladi drevč raz sten. Gamsi se čez zimo preselijo v glsoboki, vara: kanjon reke Tare, i njimi pa gredo menda tudi volkovi, kajti člani odprave ves čas niso videli niti enega. Če bi Žabljak imel pozimi boljše zveze, bi se tam prav gotovo lahko še imenitno razvilo smučaretvo in i, njim zimskošportni tujski promet ter lep zaslužek za domačine, ki bi se lahko gmotno pošteno opemo-gl:. Zdaj je tujski promet nel-cliki razvit le poleti. V Zabljžik zlasti prihajajo številni Belgrajčani, ki jih je včasih toliko, da je vse prenapolnjeno. Za zimski šport so sicer — razen zvez, seveda — dani vsi pogoji. Kraji so krasni, smučišča idealna. ’ Tod bi bilo smučanje tudi za najrazvaje-nejše ljudi res užitek. Morda pa bi se vzporedno z razvojem smučarskega športa utegnilo razviti tudi še kaj drugega — zimska alpinistka! Pogojev zanjo ie dovolj, samo pričeti bi bilo treba. Srbi to reč zanemarjajo, ali boljše rečeno, prav za prav še niti dobro niso začeli ž njo. Če bi se zanimanje za ta plemeniti šport vsaj po mestih nekoliko bolj razmahnilo in če bi odtam prišla vsaj skromna iniciativa, potem skoraj ni dvoma, da se ne bi kmalu zanjo ogreli tudi tisti, ki imajo do durmitorskih gora najbliže. Žabljak je idealno gorsko letovišče,, saj leži 1450 metrov visoko in ima zato izredno dober zrak. Zima je zelo dolga, saj 6e v tem kraju sneg drži celih šest mesecev. Od tu in tam Predsednik izvršilnega odbora demokratske stranke Milan Grol je imel v Novem Sadu shod svojih pristašev. Prireditev naj bi bila neke vrste spominska svečanost za pokojnim Ljubomirjem Da-vidovičem. Grol se je obširno bavil s političnimi razmerami v Vojvodini in razlagal na dolgo in široko, kako si je rešitev vojvodinskega vprašanja baje zamišljal Ljuba Davidovič. Grol je poudarjal, da je bila Vojvodina najbolj kulturna srbska pokrajina in zato ji srbski merodajni činitelji niso mogli posvečati toliko pozornosti, kakor pa so jo morali posvečati bolj zaostalim južnim pokrajinam. Nato je Grol svoje stališče do vojvodinskega vprašanja očrtal z geslom, ki pravi, da so Donava, Morava in Vardar srbska glavna žila, okrog katere valovi vse življenje. Rekel je tudi, da je za nekatere vprašanje Vojvodine vprašanje nekaj okrajev (pri tem cilja na Hrvate), za vse druge pa je Vojvodina vprašanje narodnega obstoja. Končno je Grol proglasil kot geslo današnjih dni, da je treba vse sile zbrati in jih usmeriti za borbo v resnih trenutkih. — Grolov govor kaže nedvomno na umirjenost, s katero so začeli opozicijonaloi razpravljati o najbolj perečih notranjepolitičnih vprašanjih. Ostrina, s katero so prej operiralh se je umaknila mirni razsoji. Drogi demokratski prvak dr. Boža Markovič pa je na shodu v Dragincu razpravljal prvenstveno o sporazumu in se pritoževal, da se država še ni demokratizirala, kakor je to obljubila spora-zumaška vlada. Dr. Markovič posebno obžaluje, da ni bilo še občinskih niti skupščinskih volitev. On sam daje prednost občinskim volitvah. Ni mu všeč, da so na Hrvaškem že vzakonili novo uredbo za občinske volitve z javnim glasovanjem- Dr. Markovič se sprašuje, zakaj so Hrvatje kaj takega dovolili. Ne more razumeti, pa čeprav trdijo Hrvatje, da je vsakomur jasno, kakšno je razpoloženje na Hrvaškem. Dr. Markovič pravi, da javnega glasovanja nihče ne more odobravati, ker s tem ni dana ljudstvu možnost za svobodno izražanje prepričanja in volje. Dr. Markovič se je bavil tudi z vestmi o neke vrste koncentracijski vladi, ki naj bi bila potrebna spričo sedanjega mednarodnega položaja. On je mnenja, da en gre za to, da bi se sedanja vladna sestava izpopolnila zgolj z nekaj zastopniki iz ostalih političnih skupin, temveč je treba vzeti v poštev le novo kom bi n a ci,jo, in v tem smislu razumejo demokratje tako imenovano koncentracijo sil. Predsednik radikalnega glavnega odbora Aca Stanojevič se še vedno mudi v Belgradu. Kakor poročajo časopisi, bo ostal tam še enkaj dni, med tem časom pa se bo stalno posvetoval s svojimi političnimi prijatelji in sodelavci. Razgovori se tičejo stališča radikalnega glavnega odbora do političnega položaja in bržkone tudi do vesti, da se pripravlja koncentracija vseh strank, o čemer prav posebno opozicija prerada govori. Pred tremi dnevi pa je bil Aca Stanojevič sprejet tudi pri knezu namestniku Pavlu v avdijenco. Predsednik vlade Dragiča Cvetkovič je bil na obisku v Nišu in si je ogledal tudi razdejanje po povodnji, katero je neurje naredilo v vasi Hadžin Han blizu Niša. Dragiša Cvetkovič je podaril za poplavljence večjo vsoto denarja. Včeraj pa se je mudil v Aleksincu, kjer ga je občinski svet izvolil za svojega častnega občana v znak priznanja za zasluge, ki si jih je predsednik vlade pridobil ne samo za Aleksinac, temveč za vso državo, ker je pomagal izpeljati veliko zamisel narodnega sporazuma in ojačenja naše države na zunaj in znotraj. Predsednik vlade se je nato vrnil v Belgrad. V Belgradu posluje tudi posebna jugoslovan-sko-holandska trgovinska zbornica, ki ima nalogo posredovati in pospeševati trgovinske zveze med obema državama. Na svojem občnem zboru so odborniki mešane zbornice ugotovili, da se je_ delovanje zbornice izkazalo za plodno, ker se je navzlic vojnemu stanju v Evropi povečal obseg medsebojne trgovine. Zbornica je poslala lani v Holandijo svojega zastopnika, ki je pomagal skleniti več novih trgovinskih zvez, obenem pa je storila mnogo za razstavo holandskega gospodarstva na zagrebškem in belgrajskem velesejmu. Obenem je zbornica zaradi izrednih razmer v svetu, ki seveda ovirajo tudi razvoj trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Holandijo, izvedla anketo, v kateri je sodelovalo okrog 1000 jugoslovanskih in holandskih tvrdk. Cilj te ankete je, da bi se našle nove poti, po katerih bi se trgovinski stiki še bolj poglobili. Zveza trgovskih združenj še vedno trdno vztraja pri svoji zahtevi, da je treba spremeniti davčne predpise, ki jih je bil finačni minister uveljavil pred božičem. Trgovci stalno poudarjajo, da so ti rove pragove. Kako se bo lesna trgovina z Nemčijo razvijala v bodoče, je odvisno predvsem od zunanje-političnega razvoja. Madžarska ]e navezana na nas in na Romunijo Madžarska, ki je svoj čas velik del svojih potreb na lesu krila iz Nemške Avstrije, Češke in Poljske, je po priključitvi teh držav k Nemčiji navezana na uvoz lesa iz Jugoslavije in Romunije. Iz Slovenije se zlasti veliko lesa izvaža na Madžarsko iz dravske, mežiške in mislinjske doline, in sicer predvsem mehak rezan les. Pričakovati je, da bo Madžarska tudi v naprej ostala eden najboljših odjemalcev za naš les. Izvoz v ostale države Izvoz lesa v ostale države je napram izvozu v omenjene tri države razmeroma majhen. Več lesa se je izvozila v Švico, ki bi mogla postati dober odjemalec za naš les, če ne bi stavljala prevelikih zahtev na kvaliteto blaga. Manjše količine lesa so se izvozile tudi v Grčijo in Levant. Nekaj lesa gre tudi v ostale dele naše države, zlasti v banovino Hrvatsko, kamor se izvaža precej trdega lesa in drv. V Sloveniji se porabi precej stavbenega lesa, celuloznega lesa ter oglja za industrijo (Jesenice, Ruše). Cene lesa so bile zelo različne Cene lesa so bile v raznih krajih tako različne, da je iz njih težko izluščiti pravo ceno. Najvišje so bile ob meji, kjer so v poedinih primerih dosegle za smrekove hlode tudi višino nad 350 din na panju. Najmanjše pa so bile v manj dostopnih krajih, kjer ni prave konkurence med lesnimi trgovci in kjer so smrekove hlode plačevali tudi po ceni izpod 110 din. ZDU je pri eni izmed zadnjih licitacij v Kočevju dosegla za smrekovino na panju povprečno ceno 212 din, posamezno pa tudi 255 din. Povpraševanje po lesu Povpraševanje je bilo zlasti veliko za vsakovrsten mehak les; za trd les ni večjega povpraševanja in se tudi cene lesa niso omembe vredno dvignile. Kmečki posestniki od izredne konjunkture na lesnem trgu niso imeli onih koristi, kot bi si jih mogle pričakovati. Lesni trgovci so v pričakovanju naglega porasta cen že v naprej pokupili precejšnje zaloge lesa, pa mnogi posestniki niso imeli lesa za prodajo, ko so se cene nepričakovano dvignile. Dogajali so se primeri, ko so lesni trgovci s prodajo lesa več zaslužili, kakor so kmetje prejeli za les. Velike razlike^ ne le v cenah lesa na štoru, ki so neizbežne, ampak tudi v cenah lesa, postavljenega na postajo, ki bi se pri urejenih razmerah ne smele mnogo razlikovati, dokazujejo, da kmetje s cenami lesa niso sledili naglemu razvoju cen in so ponekod prodajali les po prenizkih cenah. Mnogo krivde, da kmetje ugodne konjunkture ne lesnem trgu niso izrabili v svojo korist, je pripisati tudi pomanjkanju zrelega lesa v gozdih, ki je nastalo zaradi premočnega izsekavanja gozdov v prejšnzdi letih. Mnogo narodnega premoženja je šlo v izgubo, ker so kmetje svoje gozdove premočno izkoriščali baš v letih, ko so bile cene lesa nizke, niso pa imeli več kaj ponuditi, ko so ceno lesa poskočile. Kmetijska zbornica se trudi, da bi odpravila nedostatke v gospodarstvu s kmečkimi gozdovi, zlasti pa, da z organizacijo lesnih zadrug, z navodili za prodajo lesa, ki bodo v kratkem izdana v obliki posebne brošure, z navodili za izračunavanje cen lesa in z drugimi odmerami dvigne cene lesa. Velike težave pa ima Kmetijska zbornica z obveščanjem kmečkih posestnikov o pravih cenah lčsa, ker je situacija na lesnem trgu zelo nejasna, kakor to dokazujejo tudi izredno velike razlike v cenah lesa. Kmetijska zbornica se tudi trudi, da bi s pospeševanjem umnega gospodarstva z gozdovi dvignila produktivno sposobnost in dohodke naših kmečkih dozdov. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« 1. maja bo staro mestno pokopališče končnoveljavno zaprto držal tudi pravico, da se končna opustitev p pališča lahko odredi v skrajšanem roku. Mr Maribor, 22. aprila. Mostno poglavarstvo v Mariboru objavlja naslednji razglas: Mestni svet mariborski je odredil z odločbo dne 6. februarja 1914 zatvoritev starega mestnega pokopališča, last stolne in mestne župnije, in sicer z dnem 31. marca 1914. Na prošnjo stolne in mestne župnije je mestni svet ta rok podaljšal do 30. aprila 1914 s pripombo, da se družinski grobovi še smejo uporabljati za dobo pet let, grobnice pa 10 let. Končna odstranitev vseh ograj, križev, spomenikov itd. pa se mora izvršiti v 40 letih. Po tem sklepu si je mestni svet pri- športne vesti Holandska : Belgija 4 > 2 (3 i 0). V nedeljo je v Rotterdamu igrala belgijska nogometna reprezentanca z holandsko nogometno reprezentanco. Belgijci so tekmo izgubili s 4 : 2. V prvem polčasu se je zdelo celo, da bo belgijska reprezentanca odšla iz igrišča katastrofalno poražena. Tekmo je gledalo okoli 20.000 gledalcev. Zmaga Punčeca in Pallade v Rimu. Včeraj je bila v Rimu finalna tekma mednarodnega teniškega turnirja. V igri dvojic sta ima-gala naša teniška igralca Punčec in Pallada nad italijansko dvojico de Stefani in Tarroni s 6 : 4,. _ . , „ 6 : 4, 6 : 4. Naša igralca sta bila neprimerno moč-1 v an. Ko se spusti nejša in sta z lahkoto zmagala. Navzoče občinstvo je zmago naših igralcev lepo pozdravilo. Tej tekmi je tudi prisostvoval jugoslovanski poslanik v Rimu Jovan Hristič z osebjem poslaništva. V posameznih igrah za mednarodno teniško prvenstvo Italije, je zmagal naš Punčec, ki je po neobičajno napeti in dolgi igri premagal Romuna Ta-nacesca e rezultatom 6 : 4, 3 : 6, 6 : 3, 6 : 2, 6 : 4. Igra med obema igralcema je trajala 3 ure. Italijansko nogometno prvenstva Nedeljske prvenstvene tekme italijanskih klubov so se končale z naslednjimi izidL Juvenfus : Bologna 1 : O, Venezia : Novara 3:1, Napoli : Lazio 1:1, Milano : Liguria 2 : 0, Ambrosiana : Genova 2 : 1, Roma : Florentina 0 : 0, Triestina : Torino 2 : 2, Modena : Bari 3 : 0. Na čelu tabele je še vedno Ambrosiana, ki ima 39 točk, sledijo: Bologna s 36 točkami, Genova 32, Juventus 31, Lazio 30 in na šestem mestu Torino z 23 točkami. V madžarskem prvenstvu pa še vedno vodi Hungaria z 31 točkami, potem Uioest s 30, Ferenz- varosz 23, Kispest 25 točk. Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura v Cu a > .£ c- - u S c. M •o o *-» m O a >oo 11 o Veter Pada- vine naj- j večja eo •si °E tsmer, jakost) m/m vrsta j Ljubljana 763-7 70-2 7-C 8b 0 0 — — Maribor 762-7 22-.: 81) 80 4 w, — — Zagreb 764-8 24-0 9-0 90 0 0 — — Belgrad 764-2 25-0 14-C 66 0 NE» — — Sarajevo 765-7 24-0 12-C 76 0 0 — — Vis 765-i 191) 13-0 70 4 NNW, — — Split 764-7 ’4-0 13-0 70 6 0 — — Kumbor 763-t 22-0 15D 80 0 NEi — — Rab 765-i 20-0 13-0 so 3 0 — — Oturovniit 763-b 23-0 120 60 0 NE, — — oko-estni svet mariborski se je potem v seji dne 6. decembra 1928 poslužil te pravice ter je skrajšal rok za odstranitev spomenikov Itd. do 1. I. 1940. Določbe so potem postale pravomočne. Prošnjo Julija Pfri-merja in tovarišev, da se rok za končno izpustitev pokopališča podaljša do 1. januarja 1954 ali pa vsaj za nadaljnih 10 let, je mestni svet mariborski na svoji seji dne 24. III. 1939 zavrnil. Tudi banska uprava je potem pritožbo Julija Pfrimerja in tovarišev proti sklepu mestnoga sveta zavrnila. Ob priliki obravnavanja prošnje Julija Pfrimerja in tovarišev je mestni svet na svoji seji 29. dec. 1939 sklenil, da se zatvoritev pokopališča izvede 1. jan. 1940, pač pa da se bo na prošnjo posameznikov in sporazumno z mestno župnijo kot lastnico zemljišča v slučajih, na katere se je treba posebej ozirati, dovoljevala izkop in prenos, toda ne dalj kot do 1. maja 1940. Prebivalstvo se zaradi tega vnovič opozarja, da bo zadnji rok za podelitev dovoljenj za izkop potekel 1. maja. S tem dnem prenehajo vse pravice meščanov na starem pokopališču. Preneha s tem tudi pravica do na-daljnega vzdrževanja in obiskovanja grobov itd. Po 1. maju se bodo odstranili vsi spomeniki, križi, ograje itd. Vremenska napoved: Nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Krajevne nevihte niso izključene. Koledar Danes, torek, 23. aprila: Vojteh, Saša. Sreda, 24. aprila: Jurij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 10; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi danes ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje gospoda docenta dr. Ivana Pintarja »Naša zdravstvena kultura v prejšnjih stoletjih«. Iz Legije koroških borcev. Članstvu krajevne organizacije LKB v Ljubljani sporočamo, da je preminul nas bivši bojni tovariš gospod Bogomil Gorazd, katerega spremimo na zadnji poti v torek ob 5 popoldne izpred hiše žalosti, Nunska ulica št. 17. Vabimo vse tovariše, da spremijo na zadnji poti svojega nekdanjega soborca. — Krajevna organizacija LKB, Ljubljana. Pevski zbor Glasbene Matice drevi izjemoma nima vaje. Prihodnji vaji bodeta pod vodstvom ravnatelja Poliča v sredo in četrtek ob 20 za mešani zbor. — Odbor. »Gledališče mladih«. V ponedeljek, 29. t. m. bo ob 20 ponovilo »Gledališče mladih« Cankarjevo »Lepo Vido«. Prva uprizoritev je vsestransko uspela tako režijsko kakor igralsko. »Lepo Vido« je zrežiral Sintič Zvonimir, govorilni zbor pa je pripravil Jože Borko. Sedejeva družina sporoča, da je umrl njen član in odbornik mladinskega odseka — Milanez Emil, stud. tehn. Odbor poziva vse članstvo, da se udeleži pogreba, ki bo danes ob pol 14 iz mrtvašnice splošne bolnišnice! Akademiki in akademičarkel Akademska zveza vabi vse akademike in aka-demičarke, da se udeležijo pogreba našega pokojnega tovariša Milaneza Emila, stud. tehn. Pogreb bo danes v torek, 23. aprila izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu ob pol 2 popoldne. Akademska zveza. Čebelarski tabor v Grosupljem. Vse čebelarje in njih prijatelje opozarjamo na čebelarsk’ ta-, bor, ki bo dne 28. aprila t. L v Grosupljem. Nil"' taboru bodo predavali naši priznani predavatelji in čebelarski strokovnjaki. Nekatera predavanja bodo združena s filmom, ki bo kazal vzrejo matic, čebelne bolezni itd. Začetek tabora bo ob 10. pri čebelnjaku g. Košaka. Pred taborom bo ob 9. služba božja. Čebelarji 1 Obiščite naš prvi tabor in pokažite, da se zavedate važnosti te lepe in koristne panoge slovenskega kmetijstva. LJUBLJANSKO GLEDALISAE DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Torek, 23. aprila: »Hamlet«. Red A. Gostovanje Zvonimirja Rogoza, člana Nar. gledališča v Pragi. Sreda, 24. aprila: »Partija šaha«. Red Sreda. Četrtek, 25. aprila: »Hamlet«. Red četrtek. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Petek, 26. aprila: »Danes bomo tiči«. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Sobota, 27. aprila: »Hamlet«. Red B in poletni abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Torek, 23. aprila: Zaprto. (Gostovanje ljubljanske opere v Celju: »Rusalka«.) Sreda, 24. aprila: »Lucija Lammermoorska«. Red B in Poletni abonma. Gostovanje Sonje Ivan-čičeve in Josipa Goetiča. Četrtek, 25. aprila: »Adriana Lecouvreur«. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistke Vanje Le-ventove. Petek, 26. aprila: zaprto (generalka). Repertoar Narodnega gedali&a v Mariboru Torek, 23. aprila ob 20: »Ana Christie« Red B. Sreda, 24. aprila: Zaprto. Četrtek, 25. aprila ob 20; »Izdaja pri Navari . Premiera. Red C. Celjsko gledališče Danes gostovanje Ljubljanske opere z Dvorakovo opero »Rusalka«, Začetek točno ob 7 zvečer. Priskrbite si vstopnice že v predprodaji v Slomškovi knjigarni! plenom (ribo), se lahko precej ; globoko potopi. Pri tem pa ne zagrabi ribe z gobcem, ampak s svojimi prednjimi tacami ali nogami, ki imajo ostre kremplje. Francoski krvnik umrl. Nedavno se je na postaji podcestne železnice v Parizu mrtev zgrudil znani francoski krvnik ali rabelj Anatole Deibler, ki je bil nad 40 let krvnik in je v tej dobi odsekal več kot 400 zločincem glave. Učitelj - analfabet. V Londonu živi 83 letni Mo-ses Jones, ki ne zna ne pisati ne brati. Navzlic temu vodi neko nedeljsko šolo že Celih 50 let in je izvrsten učitelj. Zahvala Izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste v dneh bolezni in smrti naše ljubljene mamice Frančiške Gantar ro|. Demšar z nami sočustvovali in pripomogli k tako lepemu pogrebu. — Predvsem se zahvaljujemo gg. duhovnikoma, požrtvovalnemu g. zdravniku dr. Gregoriču, gg. učiteljicama za pomoč v dneh hude preizkušnje. — Bog plačaj vsemi Malenški vrh-Poljčane, dne 22. aprila 1940. Družina Gantar. k j: : raza v vojni. Junak je sicer padel, toda nje-gova glava le ni padla sovražniku v roke. Jemanje glave sovražniku se je zlasti razpaslo v zgodnjem sedemnajstem veku, Lo so Konfucijevi učenci Tokugavas uvedli v dežel) krvno osveto. Po njihovem nauku ni bilo dovoljeno živeti človeku, ki je umoril konju očeta V tem primeru je bila dovoljena osebna osveta. Prav tako tudi tedaj, če se je izneverila svojemu možu zakonska žena. V tem primeru je smel mož ubiti oba zakonolomca, nikoli pa ne samo enega. Takoj po opravljeni osveti pa je moral storilec obvestiti oblastva. Pozneje se je tudi razvila navada, da je bila po krvni osveti odsekana glava obglavljen-čevemu sovržniku položena na grob kot posmrtni dar, s čimer je bila krvna osveta pravilno dovršena. (S) Drobne Novo sredstvo proti zamrznjenju letal. Angleško letalstvo je delalo v zadnjem času poskuse, da bi s primernim pleskom v zimskem času obvarovalo propelerje in nosilne ploskve ledene obloge. Sprva so to »ledno mazilo« nanašali samo na nosilne ploskve in so imeli nekaj uspeha. To poletje so inženirji v višini 10.000 m »izdelovali« umetne, zelo mrzle oblake. Vsak predmet, ki je prišel v bližino teh oblakov, je dobil takoj ledeno prevleko, samo propelerji in nosilne ploskve, ki so bili prepleskani z novo mažo, niso zledeneli. Mazilo je učinkovalo najmanj deset ur. Letošnjo zimo ‘ . ... vsa angleška civilna in vojna letala premazali s tem mazilom. Električni bajonet. Najnovejši izum v področju oboroževalne industrije je električni bajonet. Kakor poročajo londonski listi, se je tam osnovala družba, ki hoče ta izum izkoriščati. Zanj se zanima angleško vojno ministrstvo. Izumitelj, 37 letni Viktor Stohanzl, inženir oboroževalne industrije v bivši Avstriji, je zastopnikom tiska izjavil to-le: »Od svojega električ. bajoneta mnogo pričakujem. Ne-izvežbanim m utrujenim vojakom bo dajal možnost, da svoje nasprotnike v bitki onesposobijo za boj.« Blizu severne obale Rdečega morja, v zalivu Akaba, so ameriški arheologi že dalj časa izkopavali ter iskali sledov starih naselbin. Sedaj se jim je jiosrečilo, da so odkrili luko, ki je okoli leta 1000 do 800 pred Kristusom močno cvetela. V puščavskem pesku, precej daleč od morja, so izkopali iz tal celo ladijske vrvi, ki sklepajo iz njih, da so bile na njih vsidrane Salomonove ladje. Odkrili so namreč tisto luko, ki je o njej tudi pisano v prvi knjigi »kraljev«. Tamkaj je v 9. poglavju rečeno med drugim tudi takole: »In Salomon je naredil tudi ladje pri Ezeon-Gebru, ki leži pri Elotu in obrežju morja v deželi Edo-mitov. In Hiram je poslal svoje hlapce v ladjah, ki so bili dobri ladjarji ter na morjih močno izkušeni, s Salomonovimi hlapci. In so prišli proti Ofiru in prinesli od tam 420 stotov zlata ter ga prinesli kralju Salomonu.« Program radio LJublfana Torek, 23. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Jurjevanje in drugi običaji na Koroškem (ga. Jul. Čuček) — 12 Mojstri harmonike (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold*. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Pesmi o pomladi, poje dekliški zbor »Vigrjyjfy igra Radij, orkester, dirig. D. M. Šijandc — 18.40 Dušeslovne prvine gospodarstva (dr. Fr. Veber) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Samostan in kult sv. Save v Palestini (prof. Branko Popovič, Bgd) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Valček za valčkom (plošče) — 20.15 Ivan Pregel: Ljubljanski študentje (člani Radij, igral, družine) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester. Orugi programi Torek, 23. aprila: Belgrad: 19.40 Narodne pesmi — 22 Bolgarska gl. — Zagreb: 21 Konc. domače gl. — 19.30 Slovaške nar. pesmi — Praga: 20.10 Pisan spored -— Sofija: 19.50 Orgelski konc. — Budimpešta: 20.45 Prenos iz opere — 23.20 Cig. ork. — Bukarešta: 18 32 Violinski konc. — Beromiinster: 19.43 Pisan konc. — 22.10 Vesele pesmi — Stockholm-Horby: 21.15 Lahka gl. — Francoske postaje: 20.30 Simf. konc. — Trst-Milan: 17.15 čelistični konc. — 21 »Romeo in Julija«, tragedija — Rim-Bari: 20.30 Godalni konc — Florenca: 22.30 Pisana gl. — Stottens: 19.35 Zab. gl. Pripravljal sem tu čisto posebno potezo. Toda iz previdnosti sem si zaznamoval dohodna pota na bojišče, in sicer tista, ki so bila po vsej verjetnosti najmanj napolnjena. Mislil sem, da je Bras, porušena vas pri Verdunu, najbližji kraj pri bojišču, do katerega je lahko priti z avtomobilom. 11. novembra sem bil zjutraj ob 9 v armadnem glavnem stanu v Soullvju, nekako sredi med Bar-le-Ducom in bojiščem. Poveljujoči veneral je s kosom papirja v roki razburjeno planil iz pisarno: »Otroci, konec je! Premirje oh 11!« Pristavil je še, da je treba to novico sporočiti v Washington. Zdaj'je bila moja naloga, da popišem konec vojne. Posrečilo se mi je telefonirati Jiinmyju Meissnerju. Brez diha sem ga vprašal, če je pripravljen za odlet. Odgovoril mi je: »V dolini Maase je povsod megla. Nič ne bova videla. Bilo hi zastonj. Pripravljen sem leteti, toda pisati ne boste o tem mogli nič. Vzel vas bom s seboj jutri, če ne bo megle. To je še zmeraj vredno poročila.« Moj voz, ki je imel za voznika starega dirkača, je čakal pred glavnim stanom. Zlezel sem v avto in dejal vozniku, naj pelje za vsako ceno skozi Verdun v Bras. Slovita »Sveta cesta« v Verdun je imela tri cestišča za promet. Midva Iva šla po srednjem, ki je bilo pridržano štabnim avtomobilom. Oddelki čet, ki so korakali na fronto, da bi jih vrgli v bitko, so gatili cestišče na desni. Niso vedeli, da bo vojna prej kakor v dveh urah končana. Po cestišču na levi so se gnetle vrste motornih oddelkov, ki so vozili nazaj, da bi vzeli strelivo, ki ga ne bodo nikdar več potrebovali. Ko sva se bližala Verdunu, temu grozotnemu peklenskemu lijaku, v katerem so žrtvovali nad milijon ljudi, je bilo bojišče še precej mirno. Slišati je bilo samo šibko topniško streljanje. Toda, ko sva vozila po cestah, uničenih od granat, so Nemci nenadna začeli z zadnjim ognjem na opustošeno mesto. Najbrž je vest o premirju- dosegla ravno ta kos nemške fronte in odločili so se, da bodo Verdunu dali zadnjo »kazen«. Za plačilo so ameriške in francoske baterije odgovorile z ognjem. V presledku nekaj minut so t se oglašali grmeči treski za Verdunom, silnejši kakor vsi prejšnji. Pozneje sem slišal, da je to bil 14 eolski pomorski top adriiirala Plunketta. Spravili so ga bili z neke bojne ladje in ga z neskončnim trudom privlekli stotine milj daleč po železnici do Verduna. Ker so ga Amerikanci hranili kot presenečenje za napad, katerega so pripravljali na Metz, ga niso nikdar uporabili. Ko je moštvo, ki je topu streglo, slišalo o bližnjem premirju — tako so mi pripovedovali — si niso hoteli odreči zabave, da bi oddali nekaj strelov na Nemce. Zato so kar na dobro srečo in brez posebnega cilja začeli ogenj v približni smeri nemške vojske. Ker je vsaka od velikanskih granat veljala veliko sto dolarjev, je to bila draga demonstracija. Moj voznik, ki je zdrsnil s sedeža, ko so se razletavalc polog naju nemške granate, je zavpil: Kaj naj storiva?« Jaz sem mu odgovoril: »Kar naprej, kar morete. Ven iz mesta!« Zaradi megle nisva mogla ugotoviti, kam so ravno udarjali izstrelki. Zdaj pa zdaj nam je bil blisk udarca in pršenje zemlje neprijetno blizu. Jas sem se zelo bal in kurja polt me je spreletela. Ravno, ko sva na drugi strani prišla iz Verduna, sta se kakih 50 m od naju razleteli dve debeli granati. Slišala sva sikanje drobcev. Več pe-šakov, ki so stali ob poti, je zbežalo. Dva sta po dolgem telebnila v blato. Najprej sva mislila, da sta zadeta. Toda planila sta pokoncu, blato se je cedilo z njiju in izginila sta v megli. V nekaj minutah sva bila tudi midva izven sirelne črte. Za Brasom, razbito vasjo, sem stopil iz voza in sel peš dalje. Bil sem na robu razritega bojišča. Hodil sem in hodil. Neki vojak me je povedel v zvezni jarek, po katerem sem pol ure lazil do gležnjev v umazaniji. Zaradi megle sem videl komaj petdeset metrov daleč. Ko sem prišel v prednji strelski jarek, sem vprašal po poveljujočem častniku. Iz zavetišča je prilezel stotnik. Ko je videl moj zeleni trak na roki s črko C, znamenje vojnih dopisnikov, je dejal: »Kaj hočete tu? Tu ni nič.« »Prešel sem, da bi poročal o koncu vojne — premirje!« Stotnik je zavpil: »Za Boga svetega. kdaj»« »Ob enajstih. Kaj ne veste?« Bilo je četrt pred enajsto, pa še ni bil dobil nobene zapovedi. Nikda^ še nisem nobenem človeku prinesel presenetljivega poročila. Zdelo se je, da ga je čisto prevzelo. Zavpil je nekaterim od svojih ljudi: »Halo, halo, ta poročevalec trdi, da bo vojne ob enajstih konec. Pravi, da je uradno. Naravnost iz glavnega stana.« Obstopili so me in me vneto spraševali. Zdelo se je, da ne verjamejo. »Kaj mislite o tem? Vojne je konec. Guerre finie!« Beseda je letela po jarkih. Oglasili so se klici in razburjeni pogovori. Toda nobenega izbruha radosti ,nobenega klica hura. Nič besnega navdušenja, nič pretresljivega. . Ravno ta trenutek, okoli 10.50, je v zavetišču zabrnel vojni telefon. Stotnik je vzel slušalo. Bilo je besedilo uradnega povelja o premirju. Sklonjen čezenj, sem pisal tudi jaz, ko je stotnik čečkal: »...ustavite boj ob 11... držite bojišče, kjer je... ne streljajte, razen če ste napadeni... ne prekoračite fronte, kakor je ob premirju in ne iščite zveze s sovražnikom...« Stotnik je začel oddajati povelje zunanjim postojankam. Ne da bi kaj pojasnjeval, je zapoved kar prebiral. Ko se je kazalec bližal enajsti, so se oči vseh mož uprle na zapestne ure. Tam od Verduna je skozi meglo polagoma pojenjevalo zamolklo grmenje topov. Na našem oddelku, nekje na levi, smo prej slišali reglanje strojnic. Zdaj so bile tiho. Enajsta ura! Vojne je bilo konec! Zvenelo bi lepše, če bi mogel praviti, kako so možje vpili hura. se smejali, rjoveli in jokali od radosti, kako so metali čelade v zrak, se objemali in kako so plesali od radosti. , ,. Frank Kennedy iz Washingtona trdi, da je ujel to ribo tako, kakor jo vidite na sliki: z naočniki, ki so se ji v morju zapletli za škrge ter ji dali inteligenten izraz... Obglavljenje in harakiri na Japonskem Mnogo se je že pisalo o japonskem samomoru s preparanjem trebuha ali kakor mu Japonci pravijo — harakiriju. Takega samomora so se od nekdaj posluževali japonski odličniki namesto obglavljenja po rabelju. Ta drugi način usmrtitve, ki velja Japoncem za častno smrt, pa je šele novejša iznajdba japonskega pojmovanja častne smrti. Starodavni zapiski Kojiki in Nihongi še ne omenjajo harakirija, temveč zgolj obglavljenje. Po teh izročilih se je prvo obglavljenje izvršilo na Planoti Visokih Nebes še pred začetkom časa, ko je Izanami, mati vesoljstva dala življenje bogu Ognja in pri tem umrla. Tedaj je Izanagi, oče vsega, odsekal glavo nesrečnemu otroku. O lia'rakiriju pa prvotna japonska zgodovina ne ve ničesar povedati. Bržkone so se ga začeli posluževati zato, da so se izognjli mučni in počasni smrti z devanjem iz kože, ki ga omenjajo že zgodnji japonski zapiski, še bolj gotovo pa zato, da ni prizadeti padel v roke sovražniku, kar je pri Japoncih že od nekdaj veljalo za največjo sramoto. Škotski zgodbopisec Japonske James Murdoch poroča, da ni nikjer našel omenitve preparanja trebuha vse do leta 1170, ko je bil Becket usmrčen v Kanteburyški katedrali. Drug tak primer se je pripetil leta 1180, toda zgodovinar omenja ona primera na tak način, kakor da je bila takšna usmrtitev njegovim sodobnikom že vsakdanja zadeva. Vsekakor pa harakiri datira iz časa, ko je bila raba jeklenega orožja že splošno udomačena. Leta 1187 pa se je nameril neki' svojevrsten dogodek. Tada-nobu, sledbenik prve junaške osebnosti v japonski zgodovini Yošitsuna, si je ob priložnosti, ko so ga od vseh strani obdali njegovi sovražniki, zasadil meč v svoj drob na kar si je še z lastnim mečem odsekal glavo! To so njegovi japonski rojaki šteli za najslavnejši samomor, kar se jih je kdaj izvršilo. Z uvedbo harakirija pa Japonci niso opustili prvotnega načina usmrčevanja z obglavljenjem. Odsekati glavo bodisi sebi ali pa drugemu je pri Japoncih veljalo za veliko delo in često so Dile odsekane glave v posebni škatli po tri dni na ogled javnosti. Samo-obglavljenje pa ni lahka reč, zato je ostal ta način samomora bolj kot ideal častne smrti, v praksi izpodrivati s harakiri-pa so oba načina smrti združili da si je samomorilec najprej s svojim nožem prerezal trebuh, potem pa mu je častni spremljevalec odsekal glavo in jo odnesel. To pa se je zlasti dogajalo tedaj, če je samomorilec izvršil harakiri zaradi po- Francoska cenzura dobro opravlja svoj posel, če naj sodimo po lem, koliko zaplenjenega potiskanega papirja dan za dnem vozijo na tovornih avtomobilih s sedeža cenzure. Od »nemških jezdecev" Katarine Medicejske do tujskih legij Vojaki-najemniki v francoski vojski v vseh dobah zgodovine Tujci kot prostovoljci v službi Francije so že tradicija v francoski vojski, ki je seveda v teku stoletij večkrat spremenila svoj značaj. V starih časih najemniških čet je bil vojak-tujec v vseh deželah Evrope kaj navadna prikazen. »Najemnik« ni branil svoje domovine, ker je ni imel. Služil je svojemu gospodarju-grofu, ki ga je plačeval. Zgodovinarji pripovedujejo mnogo zgodb o teh najemnikih, kako so se v bojih med pokanjem arkebuz kar naenkrat premislili in nenadoma zapustili svojega dosedanjega gospodarja ter prestopili na nasprotnikovo stran, ker je ta ponudil večjo plačo. Že v starih časih je imela Francija neko privlačnost na najemnike vse Evrope. Francosko kraljestvo, ki je že zgodaj doseglo svojo dokončno obliko, je bilo ob koncu srednjega veka na višku svoje moči in se je zavedalo, da je kulturno središče vsega sveta. Ob koncu 15. stoletja je Karel VIII. poveljeval nemškim pešcem-vojakom. Malo kasneje je imela Katarina Medicejska okrog 35.000 vojakov-najemnikov, kar je bilo za tiste čase ogromno število. V tej armadi so bili Flamci. Nemci, Švicarji in domačini. Ludvik XIII., še bolj pa Ludvik XIV. »sončni kralj«, je sestavljal po načrtu najemniške polke. Ti polki so v francoski zgodovini doživeli mnogo slavnih dni in dosegli nesmrtno slavo. Bili so to: Saksonci pod vodstvom kneza Guillauma, Piemontezi, švicarska garda, ki je bila povečini sestavljena iz Italijanov, ki so morali varovati kraljevsko palačo, dalje bavarski polk Lamarek in težko oboroženi Irci grofa Ber-wieka, ki so postali kmalu prav tako slavni. Velika francoska revolucija pa je kar namah napravila konec vsem tem polkom. Namesto na-jemništva so uvedli splošno vojaško obveznost. In spet znova so vstopili tujci v službo Francije. Bili so to idealisti, borci za nova načela franco-sk revolueje: za svobodo, bratstvo in enakost. Vsi ti novi gorečneži so stopili pod francosko zastavo kot politični privrženci revolucionarnih načel. Razni narodi so dotedaj prenašali cesarsko in ca-ristično tuje gospodstvo. Flamci, Italijani, Poljaki in drugi so bili tiste čase v vrstah francoske armade. Nato so sledili veliki pohodi Napoleona, ki so se jih spet udeležili v velikem številu razni tuji prostovoljci. Najslavnejši polk na svetu Spet se je menjalo vodstvo francoske države in ponovno se je menjal značaj tujcev, ki so bili Franciji na razpolago. V trenutku, ko se je Francija približevala ustvaritvi svoje kolonialne moči, je zbral belgijski baron Boegard okoli sebe 4000 mož najrazličnejših narodnosti in zelo dvomljivih značajev, ter zaprosil kralja Louisa Philippa, naj mu dovoli boriti se s temi vojaki v Alžiru za Francijo. Bilo je to leta 1831. To je rojstno leto polka, ki je jx>9tal od tedaj najslavnejši, vprav legendarni polk sveta: to je bilo rojstno leto »tujske legije«. Sčasoma pa so včlenili to tujsko legijo v francosko armado, ki je s počasnim razvojem dosegla današnjo obliko. Toda sorazmerno zelo hitro so si legionarji pridobili veliko priljubljenost med francoskim narodom. Ni znano, ali zaradi velikih pustolovščin, ki so jih doživljali ali zaradi splošne priljubljenosti, ki so jo legionarji dosegli s tem, da so svoje življenje tako mirno dajali na oltar Francije. Njihova kapa s tuniko na zatilju, tradicionalna brada, obraz z ostrimi potezami, njihovo junaško življenje, vse to jim je dajalo nekakšno zagonetnost. Z legionarji, ki so zvesti svojemu poklicu in ki vestno izvršujejo svoje dolžnosti, francoske oblasti nimajo nobenih sitnosti in slabih izkušenj. V Severni Afriki, v mehiškem podvigu Napoleona III. in nazadnje v svetovni vojni so si legionarji pridobili veliko slavo. V njihovih vrstah so bili možje temne preteklosti skupaj z gorečneži za svobodo. Po navadi so bili sonarodnjaki v istih vojaških oddelkih, kar je pripomoglo k razvoju Čuta za skupno čast. Vsaka narodnostna skupina se je hotela pred starešino in predpostavljenimi izkazati in se pred drugimi postaviti. Posebno po svetovni vojni je bilo število legionarjev, ki so bili odlikovani za zasluge, zelo veliko. Sedanja vojna je stare tradicije le malo menjala. V Francijo priseljeni Poljaki in Čehi so bili zbrani v posebne enote in priznani kot samostojna zavezniška armada. Za pripadnike drugih narodnosti so določili dosedanjo petletno vojaško obveznost s pogodbo, ki traja za ves čas vojne. Tako daje ta pogodba jx>udarek, da imajo tuji prostovoljci značaj borcev za svobodo in branilcev demokracije. V številnih pripravljalnih taboriščih se urijo ti prostovoljci enako kot francoski vojaki. Iz vsega lahko sklepamo, da bo Francija tudi danes, kakor je že imela v preteklosti, žela uspehe s svojimi prostovoljci in da ji bodo ti borci za svobodo, pravičnost in demokracijo dali vse najboljše kakor so to dajali v prejšnjih stoletjih njihovi predniki. Kdor ne zna čitati knjig kakor pisma in pisma kakor knjige, je slab čitatelj. Marsikdo, k' se vzpne visoko, od)ož.i s svojo staro obleko tudi svoje stare sorodnike. Najlepše stanovanje, ki ga dobiš v starosti, se ne more meriti s tvojo otroško sobo.