Naročnina mesečno 25 Uin. /u možem-sivd 40 Din - ne-delisku izdaja celoletno lJb Din, za inozemstvo I JO Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/ III Telefoni uredništva: dnevno služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznlkn Ček račnn: Ljub-Ijana št. lObV) in 10.149 za inserate; Sarajevo štv 7561. Zagreb štv. 19.011, Praga-Dunaj 24.797 U pr« v h : Kopitarjeva b, telefon 2993 Represalije? Tudi prav! Sinoči bi moralo nastopiti v veliki dvorani Uniona 70 slovenskih pevoev s Koroške, ki pripadajo petini večjim pevskim društvom iz Podjune, Koža in Žile. Dvorana je bila razprodana, ker so Slovenci iz Jugoslavije bili žejni narodnih pope-vov s slovenske Koroške. SJični koncerti so bili organizirani v Celju, v Mariboru in Slovenjgradcu, kjer je povsod bilo pričakovanje veliko in navdušenje za koroške pevce neizmerno. Pevska turneja je bila zamišljena že od zdavnaj, pripravljala se je sistematično, brez velikega hrupa to- in onstran Karavank. Toda naenkrat, včeraj, en dan j>red odhodom koroških pevskih zboro-v, ko so bile vse predpriprave končane, je koroška deželna vlada obvestila slovensko pevce, da pr oklicu je vizum za potovanje v Jug< slavijo. Kot vzrok za ta svoj nenadni in nepričakovani korak je navedla, kot smo včeraj [Ktroiali, da neki obmejni incident pri Dravogradu, ko je bil Juigos'ovan Anton Sternec ponoči ugrabljen od nezniinih ljudi, ki prišli iz Jugoslavije, še ni razjči&oen. Odipoved potnih dovoljenj za Jugoslavijo je torej po motivaciji koroške Ježelne vlade navadna represalija radi ugrabitve Antona Sterneca. Včeraj se je govorilo, da so se napravili diplomatski koraki na merodajnili mestih, da bi se odlok korošike deželne vlade preklical pravočasno, da bi koroška pevska društva kljiub temu mogla naaiapiti jx) programu, danes pa je postao jasno, da so diplomatska posredovanja v Belgrad« in na Dunaju ostala brezuspešna in da zatorej koroška pevska društva ne bodo smela nastopiti v Ljubljani, v Celju, v Mariboru in SlovenjgTadcu. Kolikor je nam znano, je avstrijski poslanik na našem dvoru dr. Plonnies takoj po dravograjskem Incidentu zaprosil v z/unanjem ministrstvu za podrobnejša jioročila o dogodku. Naše zunanje ministrstvo ga je najljubeznivejše sprejelo in mu odgovorilo, da se bo zadev« brez odlašanja natančno preiskala in da bodo krivci, če jih bo preiskava ugotovila, kaznovani ]>o predpisih kazenskega za-ko.iiika. Avstrijsko poslaništvo se je izjavilo zadovoljno in naše oblasti so začele s preiskavo, ki še vodno teče. Po vseh predpisih mednarodnega prava in meddržavne diplomatske vljudnosti je bil la postopek edino pravilen in korekten. Dokler preiskava teče, ni nobenega krivca. Kako je torej koroška deželna irl-da megla in smola odkloniti j>otne liste miroljubnimi pevcom in se skriti zai dravograjski dogodek, s katerim se pečata obe vladi, jugoslovanska in avstrijska, in ki odslej korošike deželne vlade ue sme več brigati? Nam natančne meje kompetenc koroške deželne in dunajske zvezne vlade niso znane, toda, ako je tako, da sme deželna vlada mimo in za hrbtom 6voje nadrejene zvezne vlade jxi svoje izvajati re-jprtsalije, molteim ko se isrfočasno avstrijska in jugoslovanska vilada trudita, da bi obmejni sjx>r nšili na najmiiraejši in za obe strani najlepši način, potem j>rIdcimo do tega, da demarše avstrijskega posl a n i'ka ne moremo ve>5 vzoti resne, ker postaja brezpredmetna. Ker pa ne moremo verjeti, da bi sicer tako ugledna in cdtiir A'usiandideIzvestja«. Angleška vlada bo najbrž prej zahtevala od sovjetske vlade da se lisi opraviči, kajti Anglija ne more hiti zadovoljna « iijavo, da so >lzvestju< privatno podjetje, ker privatnih podjetij v Rusiji sploh ni. Poleg tega pn ho »Izvestjac priznan uradni organ sovjetske vlade. Številni člani poslanske xh»rnire zahtevajo radi pisanji »livestij« prekinjenje odnošajev s Sovjetska Rn »ijo. Razburjenje napram Sovjetorr. narašča radi-»ega ker je vseobfe znano, da Rusija litijska Perzijo v vprašanju petrolejskih koncesij Anglo-Persian-Oil Cie. Preohrei gtešf e zunanje politike Anglija podpira Japonsko London, 10. doc. >Daily Mailc posveča nastopu DN v kitajsko-japonskom sporu pomemben člnnek, ki odobrava iairijativo Johna Simona ia ureditev ( spora in se zavzoma za japonsko stalište. List pra-. vi Izročitev Lyttonovc|,a paročila in celotnega inatidiurskcga kcmjilckra odboru devetnajstorire jo »elo pametna stvar. MeJ tem, ko bo odbor pripravil svoje poročilo, bode imeli razburjeni duhovi dovolj časa, da se pomirijo, in vprašanje se ho rešilo samo od sebe. Velikanska večina britanskega prebitalstva. pravi list, je prepričana, da dela Japonska veliko uslugo rivilizai iji, ko dela red in mir v Mandžuriji. Velika Britanija nima niti najmanjše ielje prisiliti Japonuko, tla izprazni zasedeno ozemlje. Preokret je v zvezi z novo angleško politiko napram Rusiji. Hlad med tatinskima sestrama Berlin, 10. dec. V krogih tukajšnjega zunanjega urada, kjer zelo pazljivo zasledujejo valovanje ita-lijansko-fraucoskih odnošajev, ki so se bili nekako pred enim mesecem približali nekemu sporazumu ali, bol;še rečeno, želji po boljšem medsebojnem umevanju, opažajo v zadnjem času precej naglo padanje tega prijateljskega razpoloženja, za katero se posebno trudi Herriotov kartelistični prijatelj lieury Berenguer. načelnik važnega zunanjepolitič nega odseka francoske zbornice. Ne more se sicer še reči, da bi se bili poizkusi približevanja med »latinskima sestrama, že popolnoma in končnove-ljavno izjalovili, vendar pa se po vsej priliki zopet bližamo tistemu stadiju ©hlajenja, kakor z malimi presledki konstantno vlada med Francijo in Italijo po podpisu verzajske mirovne pogodbe. Siguren znak zopetnega naraščanja stare napetosti med Rimom in Parizom je oživljena polemika mod italijanskim in francoskim tiskom, ki sta bila do zadnjih dni varovala nekako nedogovorjeno premirje, med katerim naj bi se počasi izoblikovale glavne črte eventualnega sporazuma ali pa vsaj jjo-kazale možnosti mednarodnega sodelovanja obeh držav v evropskem koncertu. Zdaj je to premirje porušeno in z obeh strani se konstatira, da je zbližan je francoskega in italijanskega stališča v vseh problemih svelovne poliHke najtežavnejši problem povojne Evrope. Kar se tiče predmeta te obnovljene polemike med Rimom in Parizom, se tiče več nli menj menj pomembnih mednarodnih vprašanj, za katerimi pa se skrivajo velika in bistvena razno-glasja obeh držav. Italijansko časopisje zamerja zlasti oficioznemu »Tempsu«, da nalašč (kakor trdijo Italijani) napačno predstavlja »tališče Italije glede odplačanja decembrske rale vojnega dolga Ameriki. Bolj ,-ažno je to, da Italijani v nekiii »Tempsovih« navidez Italiji prijaznih noticnh vidijo namen, da bi se Italija očrnila pred svetom zaradi nekih svojih dozdevnih (kakor trdijo fašulični listi) agresivnih namenov v Turčiji in Abesiniji, za katere da Italija želi podpore Francije. Nn ta način — tako se jiri-tožuje fašistični režim — bi fiancoski vodilni Krogi radi osumili Italijo zahrbtnih tendenc, kalerih ta nima... Diplomatična družba Berlina ne ve ali pa ?t dela, da ne ve, kaj je vzrok zopolnemu poliličn >niu duelu med obema glavnima anlagonistoma na j o- zorišču mednarodne politike, namiguje se pa, da =o pogajanja o predpogojih za francosko-italiiansco antanto, ki so jih vodile najodličnejše glavo francoskega levičarskega kartela s predstavniki rimskega fašizma, doživela finsko in so pokazala, da fašistični režim slavlja za kolaboracljo med Rimom in Parizom Inke pogoje, ki jih nobena francoska vlada ne more sprejeti. Res da si frnncoski Me.ro-dajni krogi za enkrat nalagajo še veliko ivzervo in čakajo morebitnega ugodnega preobraia vendar pa je upanje na lako preusmeritev Mussobnijove politike čedalje man še in čedalje ostrejša nolemika nekih pariških desničarskih li=tov proli Ita'.j: utegne pomeniti, da se je javno mnenje vse Francije defi-nilivno prepričalo, da je sprava med fran.'o-ko miroljubno politiko in fašističnimi revolucionarnimi načrti glede Evrope nemogoča. Vprašan e vojnih do'gov SC šc Pariz, 10. decembra, tg. Po dolgih mesecih so včeraj zopet prvič poslali iz Francije zlato v Ameriko v vrednosti 300 mil.jonov frankov. Smatra se, da jc ta pošiljatev zlata v Ameriko bojazen, da se ne bi oslabil francoski frank radi stavke pri vrn-čanju ameriških dolgov. Zaenkrat še ni mogoče videti, ali bo Francija plačala ali ne. Na vsak način pa bo stavila pogoje, o katerih je zelo dvomljivo, ali jih bo Amerika sprejela. Finančna komisija posla;.ske zborn ce }e včeraj s 26 glasovi odklonila vsako plačilo in zahtevala od vlade, da pošlje Ameriki novo prošnjo za moratorij. Zuna-nje-politlčna komls ja pa (e z 21 glasovi v »ačelu dovolila plačilo, če bo Amerika pripravljena takoj sprejeti povabilo na mednarodno konferenco o dolgovih. Danes je dobila posebna podkom's'ja, v kateri je po 5 članov iz vsakega odbora, nalog, da vlade ne dokazuje, da se vsi poskusi zbližan ja od naše strani napačno lolmačijo, da se tanukaj vsaka dobrota smatra za slabost, vsaka ljubeznivost in politika miru in sporazumu za i>olLtiko strahu? Ali koroška deželna vlada, ki proti vsem predpisom manjšinskih pravic zatira slovenski živelj, te]»ta slovensko kulturo in bohotno potujouje tisočletno slovensko zemljo, nič ne misli na to, da bo kozarec gnjeva pri na6 enkrat pobi in da se bo spontano dvignil val narodne solidarnosti, ki bo preprečil, da ee prerežejo kulturne vezi med razpršenimi deli slovonakega naroda. A,li končno koroška deželna vlada nič ne misli, katkšno slabo uslugo dela naši nemški narodni manjšini, ki utegne plačati, ker tmko zalvteva izravnalna pravica, tiste viziume slovenskih miroljubnih pevcev, na katere smo zaman čakali včeraj tostran Karavank? Upamo, da vse to koroška deželna vlada uvi-deva in bo že iz interesov lastnega nemškega živ-Ija skrbela, da nemudoma likvidira mučen incident in korcškini slovenskim pevcom ne dela ovir, da nas obiščejo e svojo pesmijo. ' najde formulo, ki naj izravna nasprotujoče sklepe obeh komisij. Ker je razen tega včeraj tudi glavni odbor radikalno - socialistične slrar.ke sklenil zahtevati takojšnje sklicanje svelovne gospodarske ko: fe-rence in nujno ureditev vprašanja dolgov po lo-znnskih načelih, je mogoče ugotoviti pogoje francoskega plačevanja: 1, Amerika mora b'ti pripravljena, da se izvrSi revizija voj ih dolgov pred 15. junijem, ko zapade pr hodnii obrok, in da se sedanje plačilo zaračura na račun nove ureditve. 2. Da se natančneje določi skupna akcija z anglijo, t. ). da se Au$l ja obveže odk oniti vsako ureditev dolgov z Amerko. te Francija nc pride do zadovoljive rešitve, in da sc Anglija obveže, da 15. junija ne bo plačala. V tem smislu ic Hcr-riot včeraj brzoja^il v WasVnglon in se po^m tudi telelon čno razgovarjal z MacDonak'o osebnosti dr. Leya, ki bo podpiral voditelja stranke pri onih nalogah, ki Jih ;e vršil doslej zmernejši Gregor Strassor. Dr. Ley je znan kot silen govornik. Zanj so vsi nrisprotniki, ali katoliki ali pa Judi, Judje hrepenijo po krvi svojih gostiteljev, pri katerih bivajo kot g Ije. Neka^ri živijo od polu svojih gostiteljev, drugi hočejo združitev z gostitelji, tretji pa hočejo piti človeško kri. štedl za Vas! Velika svetlobna moč neznatni stroški porabe elektr. toka dovršena kakovost! G S R A M ________ŽARNICA ! Debata o Krneli shi družbi Kdo ie kriv? f U Nemirna Bolgarska Bombe v SoSiji in Plovdivu Sofija, 10. dec. AA. Nocoj so v Vidinuu v hišo tamešnjega odvetnika Petraei Marinova vrgli več bomb. Marinov je bil svoj čas župan v Vldiinvu in je pripadal radikalni stranki. Ko je eksplodirala j>rva bomba, je Mali nov z vso svojo rodbino spal. Hipoma so je zavedel nevarnosti, ki mu je pretila, in je najprej odnesel svoje štiriletno drte na hodnik. V tem hipu pa so neznani napadalci že vrgli drugo boni'bo na njegovo ženo, ki pa k sreči ni eksplodirala. Ko je nato spravil še svojo ženo na hodnik, je eksplodirala tretja bomba. Bombe so uničile vse pohištvo in tudi sobe, v katerih so eksplodirale. Policija je ugotovila, da gre za bombe, ki jih rabijo pri ribolovu. Iz Plovdiva poročajo: Snoči so neznanci napadli v bližini poslopja francoskega konzulata 30 letnega Anta čenčeva. Vračal se je domov, ko sta ga izne-nada napadli dve neznani osebi in oddali nanj več strelov. Cenčev ni Izgubil prisotnosti duha in je takoj segel po lastnem revolverju. Ker pa je videl. da je ranjen v roko. se je pognal v l>eg. Opozorjeni od strelov so nato prihiteli na kraj napada stražniki ln se zagnali za napadalcema. Posrečilo se jim je ujeti enega napadalca v osebi bivšega policijskega agenta Kriste liundeva, starega 34 let. Med zasliševanjem je izjavil, da je dobil cd VMRO nalog, naj uhijo čenčeva, ker pripada prologerov-ski skupini. Narodna skupščina Bc!grad, 10. decembra. L Današnji skupščinski seji je predsedoval dr. Kumanudi. Skupščinski ■ tajnik je sporočil, da sta poslala zunanji in trgovinski minister skupščini zakonski predlog glede sporazuma o ureditvi prometa med Jugoslavijo in Italijo, ki je bil sklenjen in podpisan 22. oktobra leto«. Nato so bile prečitane razne interpelacije in zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o razmejitvi državnih dolgov, ki ga je predložil poslanec Jovan Dovezenski in tovariši. Pismeni interpelaciji sta vložila poslanca dr. Lonča-revič in Alojzij Pavlič. Poslanec Lončarevič vprašuje predsednika vlade, če so mu znane spremembe, ki so se izvršile na intervencijo kmetijskega ministra Demetroviča na zagrebški obrtni šoli. Meseca avgusta je bil namreč na tej šoli upokojen dotedanji ravnatelj tega zavoda dr. Hohenbacher. V zvezi s to upokojitvijo so bili deloma upokojeni deloma pa odpuščeni sledeči umetniki: slikarja Marko Rašica in Marjan Trepše ter kipar Ivano-▼ič-Jean Robert. Za ravnatelja na tej šoli je bil nato postavljen proti vsem zakonskim predpisom Braniša Vojteh, »absolvent ljudske šole in izučeni vajenec zagrebškega kamnoseka Koniga«. Tudi poslanec Pavlič je vložil interpelacijo na predsedni- ka vlade, v kateri ga naproša, naj ukrene vse potrebno, da se zamenja čimprej sedanji zakon o javni varnosti ter da se ob priliki kraljevega rojstne-, ga dne amnestirajo vsi politični krivci. Nato je bilo spročeno, da je bil na včerajšnji seji izvoljen odbor za proučevanje predloženih zakonskih osnutkov. Skupščina je nato pretresala razne prošnje. Finančni minister je zaenkrat v imenu vlada sprejel samo tri. Večina poslancev je predlog takoj sprejela. Proti predlogu pa so govorili Miloš Dra-govič, RLsta Gjokič, Paunovič in dr. Vošnjak. Govorniki so zahtevali, da se razpravlja ali o vseh prošnjah ali pa o nobeni. Večina poslancev je njihov predlog odklonila teT sklenila, da se da mesečna podpora 1500 Din Stani in Milevi Laginja, hčerkama pokojnega bana dr. Laginje in mesečna podpora 2000 Din vdovi pokonega književnika Petra Kotiča. Marinki Krasič-Draškovič, učiteljici, ki je oslepela v službi, je bilo priznanih 10 let za pokojnino. Prihodnja seja bo v ponedeljek dopoldne, Na dnevnem redu so zakonski predlogi, ki jih je poslal skupščini pravosodni minister Maksimovič. Sestanek Ma'e antante Bolgrad, 10. dec. Sestanek male antante se bo vrSil med 16. in 18. decembrom. Države MA so danes bolj kakor kdaj prej zainteresirane na tem, da ee položaj razblstri, ne glede na to, da sta na podlagi lozanskih dogovorov Romunija in Jugoslavija prišli ob reparacliske dajatve. Mala antanta je danes tako kakor še nikoli upravičila svojo vlogo, fci jo igra v služibi miru na jugovzhodu Evrope — v trenutku, ko ponovno vstaja madjarski revizioni-zem ob podpori nekaterih zapadnoevrcnpskih držav. Demisija belgijske vlade Bruselj, 10. dec. DebrocqueviIloJutrovem< članku od 29. novembra, češ, da je »družba od ustanovitve leta 1929 pa do konca leta 1931 utrpela 846.000 Din izgube; še pet let takega gospodarstva, pa bi bila Kmetijska družba ob vse premoženje*. Danes je namreč predsednik Kmetijske družbe ravno isti, kol je bil od ustanovitve 1. 1929 do konca L 1931. 1'oleg predsednika sedijo v sedanjem glavnem odboru še štirje gosjiodje, ki so bili že tudi člani jirejšnjega odbora, ludi na to pade očitek. Zato bi bilo pričakovati, da se bo eden ali drugi oglasil in pojasnil celo zadevo. Toda nič takega se ni zgodilo. Nobenega pojasnila ni od nikoder. Samo »Jutro« od 6. decembra je prineslo brezpomembno obljubo, »da bo na prihodnjem občnem zboru pre-čitano obširno revizijsko poročilo«. Ker smo mišljenja, da ima slovenska javnost interes pa tudi pravico zahtevati čiste račune od listih, ki so tako slabo upravljali premoženje Kmetijske družbe, ki ga je 165 let zbiralo in znašalo skupaj vse slovensko kmetsko ljudstvo, hočemo nekoliko posvetiti v to zadevo na podlagi informacij, dobljenih od nekega člana bivšega glavnega odbora. Prejšnji glavni odbor je bil Izvoljen na občnem zboru Kmet. družbe v Ljubljani dne 18. novembra 1929 Svoje poslovanje je torej začel šele koncem istega leta. Glavni promet pri družbi se vrši z umetnimi gnojili, semeni, stroji in modro galico. Ta promet se razvija vsako leto v glavnem že v polovici leta. Zato zn uspeh poslovanja v 1 .1929 ne more biti odgovoren odbor, ki je bil izvoljen šele 16. nov., ampak jo odgovoren odbor, ki je vodil družbo v prvi polovici istega leta. V tem odboru pa so sedeli ravno gosjiodje, ki vodijo danes akcijo zn »depolitizacijo in reorganizacijo« Kmetijske družbe. Leta 1929 je Kmetijska družba dobavila svojim članom izredno veliko blaga, posebno umetnih gnojil. To leto še ni bilo nobenih znakov gospodarske krize. Lahko rečemo, da je bilo to leto za poslovanje družbe eno najbolj ugodnih po vojni. In vondar se je bilanca za leto 1029 zaključila i izgubo 150.00!! Din. S to izgubo 150.000 Din pa še niso krite ostale izgube, ki so nastale v letih 1929, 1928 ln prej. 1'ako je bilo v 1. 1929 iz spekulativnih razlogov kupljenih 12 vagonov galice več, kakor je znašala potreba članov. Vse to blago je ostalo na zalogi 1. 1930. To je povzročilo družbi vsled padca cen in na obrestih škode nad 120.000 Din. Natančna vsota bi se mogla ugotoviti iz družbenih knjig. Na pritisk nekega družbenega odbornika je glavni odbor leta 1925 ustanovil v Breži vih Zvezo kmetijskih jiodružnic in otvoril tamkaj filijalno zalogo kmetijskih potrebščin. Že 1. 1928 še je pri tej zalogi ugotovila poneverba od stran' nekega funkcijonarja Zveze. Toda filijala se je vodila kar naprej. Šele I. 1930 je glavni odbor ugotovil dejanski primanjkljaj in Zvezo takoj likvidiral. Ker ni bilo od zvezinih odbornikov mogoče dobiti nobenega kritja, se je moral v bilanci za L lfi3il odpisati ves primanjkljaj, ki je znašal blizu 120.000 dinarjev. L. 1928 je tedanji odbor kupil na Poljskem s posredovanjem nekega dunajskega trgovca več vagonov krompirja. Nekaj vagonov je dospelo v Slovenijo prepozno. Cene eo med tem že padle in družba je utrpela precejšno izgubo. Glavni odbor je tožil dunajskega trgovca za odškodnino. Tožba se je vlekla na Dunaju do 1. 1931 in je končala za družbo neugodno. Vsi ložbeni stroški so znašali približno 30.000 Din. Vse te izgube so posledica likvidacije poslov, ki jih je izvršila uprava Kmetijske druibe pred 16. novembrom 1929, tor znašajo skupno 420.000 dinarjev. Torej polovico od zneska, ki so očita ZAHVALA Za mnoge dokaze globokega in Iskrenega sočutja porodom nenadomestljive Izgub« nad vse ljubljenega sina in brata, gospoda LUDOVIKA JESENSKA avtopodjetnika v Krškem se tem potom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so spremili blagopokojnika na njegovi prezgodnji zadnji poti. Osobito zahvalo smo dolžni g. primariju dr. Murglju za požrtvovalen trud ves čas njegove težke bolezni, gospej I. Podobnikovi za negovanje za časa njegove mučne in težke bolezni, prečastiti duhovščini, krškemu pevskemu zboru za ganljivo petje, za častno spremstvo sreskemu načelniku g. Čnšu in podnačelniku g. dr. Tomšiču, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev ta slednjič vsem, ki so spremljali dragega nam pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur iskrena hvalal K r i k o, dne 10. decembra 1932. ŽALUJOČA RODBINA JESEN5EK. prejšnjemu glavnemu odboru. Banska uprava je L 1900 od Kmetf^k« druSM zahtevala, da se »Kmetovalec« raz&iri na dvojni obseg ter je v ta namen zagotovila podporo l&O.OOO dinarjev. List se je res razširil. Toda podpore ni bilo od nikoder, četudi je bil v ta namen predviden potreben znesek v banovinskem proračunu. Tako je iz te akcije nastala za družbo v L 1881 Hgnb* več nego 114.000 dinarjev. Vsi navedeni zneski dajo skupno vzoto 684.000 dinarjev izgube, ki je nastala brez krivde uprave^ ki je poslovala od ustanovitve 1. 1929 do konca leta 1931. Ostane še 312.000 dinarjev izgube, ki pa j« posledica gospodarske krize v letih 1980 in 1861. Gospodarska kriza se je pri nas začela L 1980i Prt Kmetijski družbi se je takoj javila v obliki zmanjšanega blagovnega prometa. Kot merilo za ta promet so služila navadno umetna gnojila. Ii množine prodanih umetnih gnojil je razvidno, d« je promet v 1. 1930 padel za eno tretjino, v L 1081 pa celo za dve tretjini. Temu primerno je padel tudi promet z ostalimi potrebščinami. Režijski stroški pa so ostali isti. Posebno težko breme so tvorile bančne obresti za izposojene kredite, ki so 1. 1930 znašale okrog 200.000 Din. Ko je druiba prodala drevesnico na poljanah, so se te obresti sicer nekoliko znižale. Toda režijski stroški so ostali skoro isti. Cene kmetijskih potrebščin so stalno padale, dohodki za kritje režije so bili vedno manjši. Vsled tega je za družbo morala nastati izguba. Če se sedanja uprava ponaša, da j« » energičnimi ukrepi dosegla zopet bilančno ravnotežje družbinega gospodarstva«, je treba povedati, da je že v začetku 1. 1932 prejšnji glavni odbor storil ukrepo za varčevanje, ki so se začeli takoj izvajati. Režijski stroški bi se bili s tem zmanjšali za približno 4CO.OOO Din. Družba sedaj tudi nI več rabila bančnih kreditov. Za posojilo pol milijona dinarjev, ki ga je najela družba pri Priviligirani agrarni banki, dn bi mogla vinogradnikom galico kreditirati, se je pa banska uprava obvezala plačati obresti. Če bo torej današnja uprava leto 1932 zaključila z ugodno bilanco, to ne bo njena zasluga, ampak zasluga prejšnjega glavnega odbora. Kajti, da bi se moglo tako obsežno poslovanje, kakor je pri Kmetijski družbi, v par letnih mesecih do temelja izpremeniti in podjetje iz pasivnega napraviti aktivno, pač noben resen človek ne bo mogel trditi. Tako se je gospodarilo pri Kmetijski družbi. Po vsem tem je pač malo težko razumeti, kako naj bi bili ravno tisti gospodje, ki so tako »imenitno« gospodarili pri Kmetijski družbi, sposobni, »da družbino premoženje enkrat za vselej in popolnoma varno zavarujejo članstvu«. —nlk. Mednarodno sodelovanje velesejmov Pred desetimi leti, ko je bila ustanovljena Unija mednarodnih velesejmov, je bilo besedo »avtarkija« najti le v znanstvenih učbenikih, kjer je bil pojasnjen pojem tega izraza. Dober narodni gospodar ni tedaj resno mislil na to, da bi ta zaprašeni nauk, ki je stal v takem nasprotju s tedanjim modernim pojmovanjem, zamogel zopet priti do veljave. Pred desetimi leti je bila, kot sedaj, splošna beda zelo velika. Bolestne posledice svetovne vojne so se kazale v težkih gospodarskih pretresljajih, države so bile okužene z inflacijo in že takrat je grozil kaos. Splošna stiska pa je vzbudila občutek solidarnosti. Nismo se hoteli boriti eden proti drugemu, ampak ramo ob rami, da bi obvladali položaj. Poravnava gosjiodarskih nasprot-stev, poglobitev svetovnogospodarskih odnošajev, to je bilo geslo za sveiovno politiko. In sledeč tej struji časa so se znašli evrojiski velesejmi v složnem nastopu. Na ustanovni skupščini Unije je bil formuliran prvi odstavek njenih pravil na osnovi: »Razširjenje svetovne trgovine.« Razširjenje svetovne trgovine I Preje splošno veljavna deviza, katero so prisvojile tudi vlnde. Danes: Zapora meja z visokimi carinskimi zidovi, kontingenti, zapora uvoza, avtarkija, to se pravi, zadavljen je svetovne trgovine I Ta položaj je dal letošnjemu kongresu Unije, ki se je vršil meseca oktobra v Italiji, še poseben pomen. Unija je proti avtarkističnim tendencam v gospodarski politiki že letošnjo pomlad v Bnslu javno zavzela svoje stališče. Kongres je še enkrat podčrtal zaključke, sprejete na baselski konferenci. Znhteval je zopetno vpostavitev ekonomskega principa v svetovnem gospodarstvu, t. j. da se ukinejo vsi ukrepi, ki so zapreka mednarodnemu blagovnemu prometu in kateri Se posebno prihajajo do izraza v upeljavl prohibitivnih zaščitnih carin in kontingentov. Ta sklep kongresa bo oficielno javljen vsem vladam; poleg tega ga bo glavni tajnik Unije velesejmov predočil svelovno-gespodar-ski konferenci, ki jo pripravljajo za spomlad prihodnjega leta. Kongresa se Je udeležilo 26 velesejmov ln je bilo zastopanih 14 držav. To daje sklepom lega kongresa značaj mednarodne objave. Kongres se je vršil v Milanu in sta bila na njem zastopana Ljubljanski in Zagrebški velt>-sejetn. Usoda 60 slovenskih rudarjev iz Vlaškega polja Belgrad, 10. decembra. Zadnje dni mesova novembra se je podalo 60 rudarjev iskat dela v rudnik Sv. Peter—Vlaško Polje. Poslale so jih bratovske skladnice iz Trbovelj, Velenja, Kočevja in Šent Janža. ter plačale tudi vozne stroške. Brezposelni rudarji so se veselili, da bodo našli v dneh težke gospodarske krize zaposlitev in zaslužek. Obljubljena jim je bila sledeča plača: rudarjem 40 Din dnevno, vozačem 20 Din, brezplačna stanovanja in po ceni hrana v kantinah. Nastopili so službo, a kmalu je prišlo razočaranje. Mesto 40 Din so jim plačali 15 Din dnevnega zaslužka, hrana je bila nezadostna in južna. Nekateri so radi tega zboleli, drugi so postali malodušni in so se nekega dne dvignili ter se napotili peš v Belgrad iskat pravice, brez delavskih knjižic in brez vsakega »papirja«. Tu so se takoj obrnili na poslanca Pavhča. Ministrstvo za šume in rude jim je nakazalo podporo za vrnitev domov, gospa Jemčeva jim je dala dvakrat kosilo in ve. jrjo. Ta slučaj je poučen za rudarje in za bratovske blagajne. S por jeseniškega delavstva s podjetjem Razsodišče se je vendarle sešlo Jesenice, 9. decembra. Včeraj ob 16 se je vnovič vršilo zborovanje vsega delavstva KID. Poročalo se je, da se je razsodišče glede izredne odpovedi kolektivne pogodbe končno vendarle sestalo. Prvo sejo je imelo dne 7. decembra v palači Delavske zbornice v Ljubljani, drugo pa dne 8. decembra v prostorih mestnega županstva na Jesenicah. Tretja seja je določena za danes, dne 9. decembra. Predsednik razsodišča je g. dr. Franc Vidmar, okrajni načelnik Iz Radovljice, prisednika pa sta g. Jos. Kopač od Delavske zbornice in g Franc Žagar od Zbornice za TOL Na vče-nršnji seji so bili navzočni tudi trije zastopniki delavstva, med njimi tudi glavni zaupnik Mohorič. Na zborovanju sta bila prečltana zapisnika obeh sej. Delavstvo ie od počelka 1. 1931. izgubilo večino praznikov. Plače so se znižale od 5 do 30 odstotkov. Izgubilo je kurjavo po znižani ceni, poleg vsega Danes vsf na razstavo R P. MAODiCil Solidno bi go. Nizke c»ne. Franc Sal. Gomilšek -60 letnih Maribor, 10. dec. V sredo, dne 14. dec. obhaja 60-letnico svojega rojstva svetolenarški gospod dekan, duhovni svetnik in župnik pri Sv. Benediktu v Slov. goricah Franc Sal. Gomilšek. 60 let, izpolnjenih z brez-primernim delom, pušča za seboj mož. čigar ime bo nesmrtno zvezano z zgodoviuo narodnega in katoliškega slovenskega gibanja na Spodnjem Štajerskem. Gomilšek je oče spodnještajerskega mladinskega gibanja, je eden prvih gospodarskih organizatorjev, ki so gradili naše štajersko zadružništvo, je eden od onih, ki je pomagal graditi obrambni zid proti nemškemu navalu ob severni meji, ter eden ustanoviteljev in neutrudnih pobornikov slovenskih verskih organizacij. Veliko in vsestransko je delo, ki ga je vršil jubilant — bilo pa je v celoti posvečeno edinole narodu in katoliški ideji. V g. Gomilšku je našlo katoliško in narodno gibanje na Sp. Štajerskem neumornega delavca, ki je posvetil temu vzvišenemu cilju vse svoje moči in velike sposobnosti. Že zgodaj se je pričel Gomilšek udejstvovati v mladinskem delu. Kot mlad kaplan v jarenini, kamor je prišel leta 1807, je položil temelje kršč. mladinskemu gibanju na Sp. Štajerskem, ki je kmalu riato planilo s tako silo na dan. kakor val zajelo sleherno slovensko župnijo ter postalo ste-ber-nosilrc vsega narodnega, gospodarskega in prosvetnega dela v blagor in prospeh spodnještajerskega slovenskega ljudstva. Leta 1900 je bila ustanovljena v Jarenini prva Mladeniška zveza. Sledile so ji kmalu zveze po ostilili bližnjih župnijah, nato pa je postavil Gomilšek novo organizacijo na širši temelj. Z velikimi mladeniškimi tabori pri Sv. Trojici, pri Sv. Lenartu, pri Sv Petru. Ljutomeru in drutrod je zagrabil slovensko mladiro ter jo navdušil za narodno delo. Na taboru v Ljutomeru se je ustanovila Zvezi slovenskih mladeničev tn od tu dalje je šlo nevzdržno naprej. MHleniške ln dekliške organizacije in Orel so si osvojili Sp. Štajersko ter se trdno vsidrali med liiidslvom. Posvečal je svoip sile tudi narodnostnemu gi-binju. Ko ie prišel v .Tarenino za kaplana, je v»pl imtel ob celi severni slovenski meii srdit narodnostni boj. Nemci so se z vso silo vrtjli na Slovenske gorice ler jih skušali zavojevati. Najhujši hoii so se bili takrat okoli št Ilja, Jirenine, Pesnice. Sv. Jakoba In drugih postojank. Gomilšek Je bil vedno v osrred iu med onimi, ki so navduševali ljudi zi slovensko slvar. Prevzem leh občin v slovenske roke. zlasti pn kr-sni uspehi oh priliki ljudskega štetja leta 1C00 so bili krona njegovega požrtv valneea dela. Velike so zasluge, ki Ki |lh je pridobil iubilint zn "ospedarski procvlt Sp. Štajerske. V krilih, k ler je kanlnnoval in župnlkovnl, v sosednjih žurmijah in ilruTod le ustanavljal in snoval posojilnice In Z"druprP ter izobraževal In vzpndbnlnl kmečko ljudstvo. z!"«M mladino za zidružno delo Niegovo Živahno delovanie v prospeh zadružne misli, mu je prineslo 7p v letih r>red vojno naziv »Štajerskega Kreka«, ki je bil zaslužen. tega pa se mu odteguje še 5 odstotkov od plače. Draginja se je dvignila od 30. aprila t. 1. do 1. novembra t. 1. za 17.88%, od 1. aprila pa do 1. decembra pa za 30%. Skrajno pomanjkljive so v podjetju socialne naprave. To je prav na kratko iz zapisnikov dveh sej razsodišča. Na današnji seji, kakor je upati, bo povedalo svoje mnenje podjetje. Tovarna je predložila razsodišču seznam povprečnih plač v posameznih obratih. Za martinarno navaja 64 Din dnevno. Pri tem šleje vse nadure in nedeljske dnine s 50% poviškom in vse to potem razdeli na 25 dnin. Po izjavi obratnega zaupnika marlinnrne znaša povprečna plača v tem obratu 46 Din dnevno. Predsednik razsodišča je obljubil in dejal, da smatra to tudi za dolžnost, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se stvar mirno reši. Na zborovanju se je še naglašalo nenavadno priganjaštvo, ki vlada zadnje Čase v podjetju, in to posebno na Javorniku. Delovni red je podjetje obljubilo izdati en mesec, po podpisu kolektivne pogodbe, n ga še do danes ni. Končno se je kritiziral nov hišni red, ki je bil izdan za tovarniška stanovanja. N. pr ločka 10. hišnega reda pravi: Kuhanje in sušenje perila je v stanovanju prepovedano. Pralnic iu sušilnic pa delavska stanovanja - nimajo! V zmrzle plenice pa delavske matere menda tudi ne bodo zavijale svojih otrok. Zborovanje je bilo zaključeno ob 18.16. Posebno pozornost je obračal Gomilšek verskim organizacijam mladeničev in mož. Že zgodaj je spoznal velik pomen teh organizacij ter jih je širil z veliko vnemo povsod, župnije, v katerih je pastiroval, so bile vzorno versko organizirane ter so služile vedno kot vzgled za uspešno apostolsko delo. — Poleg vse te delovne vsestranosti pa je bil jubilant neumoren pobornik katoliškega časopisja. Sam je mnogo sodeloval v štajerskih političnih, gospodarsko strokovnih, mladinskih in nabožnih listih ter tudi druge vzpodbujal in vnemal za to važno delo. GomiPek se je rodil 14. dec. 1872 v Krčevini pri Ptuju kot sin malega posestnika. Od doma ni mogel pričakovati veliko, pn si je z lastno pomočjo in vztrajnostjo pomagal naprej. V Gradcu je študiral višjo gimnazijo, pa je premnogokrat napravil peš dolgo pot iz Ptuja do Gradca. Novo mašo je pel 23. avg. 1896. Kaplanoval je v Šmartnem pri Šaleku, v Jarenini. pri Sv. Barbari v Slov. goricah, pri Sv. Benediktu v Slov gor. ter pri Sv. Barbari v Halozah. Leta 1907 je dobil župnijo Sv. Peter na Medvedovem se^, kjer je župnikoval do leta 1919. Od tega leta dalje pase ovčice pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Radi velikih zaslug na verskem polju, je bil imenovan dne 31. avg. 1927 za duh. svetnika. Za neumorno narodno delo je dobil red sv. S've IV. vrste. Letos 1. sept. je bil imenovan za dekana svelolenarške dekanije. Kljub 6 križem je jubilant še vedno mladeni-ško čil in delaven, še vedno neumorno snuje in deluie za iste vzvišene cilje kakor v svojih mlade-niških letih. Želimo in upamo, da nam ga obrani dobrotno nebo še mnogo in mnogo let, da bi doživel še večji in lepši ra?mah ideje in stvari, kakri je polagal temelje med slovenskim štaierskim ljudstvom v najhujših časih njegove zgodovine. Prašiča ukradena pri belem dnevu Cerklje ob Krki, 9. dec. Pred nekaj dnevi se je zgodilo to-le tam gori v dolini pod Izvirom (tam izvira tako zvani rimski studenec): Mevžovi so spustili svoje prašiče na pašo v žir. Pa so prišli štirje ljudje, oblečeni v maškare in s puškami« na ramenih ter so pogledali pri Mevžovih, kako je v svinjakih. iPra"ičev ni bilo doma, ker so bili na paši in so jo obrnili gospodje uzmoviči — če ni premilo rečeno — ter so pognali pred seboj prašiče s paše. Gonili so jih mimo j ljudi, ki so "v gozdu sekali kole za vinograd ter šli I dalje, a kam, tega nihče ne ve. Orožniki jih zasledujejo tja gori na Vlaško. pa še ni uspeha. Tako se dogaja že sedaj kaj šele bo. predno bo spomlad? Tudi denar bo prišel na vrsto. Pametni so ga oddali v hranilnico, nekateri ga pa hranijo doma, dokler ne bo prišel kdo ponj! Potlej bo pa jok in stok! Tucfi Polt mora biti ,/moderna"! fd°''SO "»tfeme oblek. "«"»> barv ■ Poli. A 'tako *T nocin < »'"Prosti ° S prov''i'm nego-* El/do gJL de *oque heure o ' d°>° <*> VS0k.m ČOSU >a »v ko, o,.::.- ELI DA Vlom v posojilniško blagajno pota več. Sele zjutraj so opazili razdejanje v pisarni. Tajnik je poklical takoj knjigovodjo in blagajnika, da so odprli blagajno in pogledali v tresor. Na tleh so opazili v prahu razločne odtise čevljev. Podpet-niki, ki jih je nosil, so bili po[>olnoma novi. zakaj odlisi so bili tako j: sili, da se je poznala vsaka črta s podpetnikov. Tak razločen odtis se je še po- Št. Vid pri Stični, 8. dec. V prošli noči je obiskal našo posojilnico vlomilec, ki je bil bolj drzen kakor premeten. V vežo je prišel s ponarejenim ključem, ali se je pa bil zvečer skril ondi, v pisarno si je pa naredil pot z žatlako ki jo je pustil v pisarni. »Izposodil si jo je bil pri sosedu onkraj ceste. V višini tresorja je od strani navrtal železno blagajno. Na zunanji steni je precej široka odprtina, a na znotranji samo toliko, da je segel s posebno pripravo po denar; z roko ni mogel. Odnesel je 5(JO Din v bankovcih a 100 Din. Pustil je notri le dva srebrna novca po 10 Din. Tajnik posojilnice L. Jevnikar, ki stanuje nad pisarno, je čul ropotanje. napravil luč in šel k oknu ter je dalj časa gledal proti pokopališču, kjer so delavci zbijali za grob leseno skrinjo. Mislil je, da je prihajal ropot s pokopališča. Šel je nazaj v posteljo, in potem ni slišal nobenega ro- poldne poznal pred hišo. Orožniki so takoj obvestili vse oročniške postaje in potem so šli sledit. Do večera so že našli obutev, ki se popolnoma ujemala z odtisi. Bila je še mokra. Poznajo ludi tistega nevarnega lička, ki jo je nosil. Je neki Š. iz sosedne občine, ki se je že večkrat vežbal v Iem poslu. So.dijo, da je ta tudi vlomil v župnišče v Žalni. Z uspehom vlomilec najbrž ni zadovoljen r,iti spoznava kako nespametno je dandanes vlaniljati v blagajne denarnih zavodov. Turneja koroških pevcev preložena Ljubljana, 10. decembra. V poslopju Glasbene Matico se jc vršil danes popoldne sestanek pevskih društev pod predsedstvom g. senatorja Ravnikarja, na katerem je poročal predsednik koroške Prosvetne zveze in bivši poslanec P o I j a n e c o tehničnih ovirah, ki so nastale glede turneje slovenskih koroških pevcev po Sloveniji. Dal je zagotovilo, da bodo tc ovire v do-glednem fasu odstranjene in da se bo turneja v najkrajšem času vršila. Napovedani koncerti v Ljubljani, Celju in Mariboru so torej preloženi. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Dan in čas koncerta bo občinstvu pravočasno naznanjen. Ž f Gramofoni „Edison" 650 Din „His Maslers Voice" 2400 Din plošče umetniške, klasične itd., nanovo prispele 60 Din smuči za otroke z vezmi in palicama 190 Din smuči z ve/mi in palicama 245 Din „hyrkori" les norveški 800 Din Na zalogi vse polrebščine za smuči. „TchnIk## Josip Banfai Ljubljana, Miklošičeva cesla 20 wno?e al Uporabljajte za razkuževanje hlevov in orodja SANEOLIN INDUSTRIALE. za razkuževanje živine pa SANEOLIN MRD1CINALE. Sredstva dobite v vsaki lekarni in drogeriji, odnosno pri proizvajalcu: CHEMOTECHNA, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. Alhohol in zločinci Predavatelj je pozabil na meščansko nemoraluost Ljubljatia, 10. decembra. V petek zvečer je bil v dvorani OUZD sestanek društva »Treznost«, ki ga je vodil predsednik g. H rova t in na katerem je sodnik dr. Slojan lla-jič predaval o temi »Alkohol in zločinstvo«. Udeležba je bila zelo skromna, kar priča, da treznostno gibanje med Sloveuci kljub na zunaj širokemu raz-'■ mahu vendarle še ni pognalo pravih korenin. Pre-1 davatelj je v temeljitih, zelo zanimivih izvajanjih j očrtal vlogo alkoholizma v kriminalu ter je v šle-j vilnih primerih, ki jih je navajal iz svoje sodne i prakse, dokazoval, koliko žalostnih tragedij se rodi i iz pijanosti. Grajal je tradicionalno razvado sloven-! skega naroda, da ob vsaki priliki in nepriliki, za preganjanje žalosti in podžiganje veselja, sega po opojnih pijačah, iz česar izhaja neizmerna moralna in gospodarska škoda za ves narod. Dotaknil se je ludi najaktualnejših problemov sedanje krize in brezposelnosti, pri čemer je — pač s precejšnjim pretiravanjem — trdil, da je v pretežni meri kriv današnje krize in bede alkohol. Pri tem je zlasti ostro grajal vsakršno socialno in kari-tativno podpiranje bednih in brezposelnih, češ. dn dobrodelnost vzgaja samo delomržnost In kriminal. Z zelo ostrimi besedami jo slikal sirovost kmetskih j in delavskih mož, ki v pijanosti pretepajo svoje j žene, ni pa ničesar povedal o nemoralnosti in siro-I vosti mafonieščanstva in meščanstva, v katerem se 1 slabi nagoni in zločinska nagnjenja — prav lako v j zvezi z alkoholom — stopnjujejo samo še do večje rafiniranosti, kar je brez dvoma še bolj žalostno. Samo da za prestopke in zločine »boljših ljudi« široka javnost uikoli ne izve, ker li ljudje pač bolj znajo in jim je tudi lažje pred justlco skriti svoja dejanja kakor pa malim ljudem. Svoja izvajanja je predavatelj zaključil z zahtevo, da bi bilo treba kazenski zakon za alkoholizirane zločince poostriti. K predavanju ni bilo uobaue debate. „Mesec dni sem beračil za eno sra*co u Kaj postaja iz brezposelnih revežev. Senovo, 9. decembra. Odkar so nastopili mrzlejši dnevi, dohaja v naše kraje vedno več potujočih, ki beračijo. V koliko so ti pomoči res potrebni, je težko ugo toviti. Vendar ljudje dajo, enemu iz sočutja in usmiljenja, drugemu zopet iz strahu, da se ne bi pozneje na kakršenkoli način maščeval. Vsekakor je pa to za ljudstvo strašna nadloga. Danes v petek sla hodila dva tukaj okoli. Eden od leh je bil popolnoma bos, kljub temu, dn ie bil sneg 10—15 cm visok in je kar naprej snežilo. Ker je bil bos, je pri ljudeh vzbujal vtis, da je blazen; ko je pa potožil, da je že šest mesecev brez posla, ie vzbujal obče sočutje Pa mu je neka gospa podarila par sandalov in nogavice, da mu ne bo treba iti popolnoma bosemu po sru-ženj crsti. Zanesel je tiste sandale k nekemu čevljarju v popravilo. Ta čas, ko bi imel na popravilo čakati, jo je zopet po celem snegu odkuril bos do nekega gospoda, katerega da že od prej pozna. Pri njem je zopet dobil par popolnoma dobrTi čevljev in en suknjič, ki ga je odstopil svojemu tovarišu 7, zagotovilom, da bo za sebe že še dobil takega, ki mu bo bolj prav. Vaš dopisnik se je s tema dvema razgovarjal, pa je dobil kaj čudne vlise. »Bosi-- mi je dopovedoval, kako težko je sedaj kaj dobiti. »Če se sezuješ in bos prideš v hišo, potem že dobiš kakšne stare čevlje, drugače pa ne dob š nič. Srajco sem .tehtal« ves mesec, pa je nisem »stehtal«. Potem sem pa svojo stekel, pa sem šel v samem suknjiču okoli, pa malo bolj grdo sem gledal No, v dveh urah sem že imel tri dobre srajce. Tako gre naša stvar naprej. Polna cesla nas je in ko se srečujemo, se že kar na pogled poznamo. — Šest mesecev sem že brez dela c Ko sem jima rekel, ali bi mi hotela žagati drva, da dam vsakemu na dan enega kovača in hrano, sta mi odgovorila, da nimata časa, da imata še dolgo pot pred seboj in mi naštela kraje, katere imata še obhoditi. - Tu je dokaz, da je brezposelnost nekatere že tako demoralizirala, da, čo bi se prav vrnile zdrave razmere in bi bilo zi-poslenje mogoče, so se nekateri tako vdali beračenju. da tudi potem ne bi mogli prijeti kmalu za delo. Zato apeliramo na vse tiste, ki rešujejo problem brezposelnosti in vzdrževanje brezposelnih, naj se izdajajo podpore le v skrajnih slučajih, sicer pa dajte jim delo in plačilo Podpiranje pravih brezposelnih naj se pa uvede na drug način, ne pa na ta. da razni temnj elementi pod Iem imenom hodijo iz krnja v hraj, od hiše do hiše. — Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Jo-sef«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josel«-voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljanske vesti: Delodajalcem in delojemalcem Ljubljana, 10. dec. Trgovske, obrtniške in industrijske zveze so skupno l raznimi strokovnimi organizacijami izdale te dni v časopisju v smislu sklepa po mestnem načelstvu sklicane ankete delodajalcev in delojemalcev poziv, da naj bi v pomoč našim ljubljanskim brezposelnim in njih rodbinam prispeval: delodajalec za vsakega uslužbenca po Din 1—, vsak delodajalec pa po 50 par na teden. Z ozirom na ta sklep in oklic Vaših organizacij Vas tudi jaz nujno prosim, da se temu člo- Na trgu so u;eti tatico Ljubljana, 10. dec. Naše gospodinje in pa prodajalke na trgu so imele dolgo časa in tudi še itnajo velik strah pred tatovi, kar ni čudno, saj ni nobena šala, ako izgine gospodinji na lepem torbica z vsem gospodinjskim denarjem ali pa prodajalki ves izkupiček. Dostikrat je že na trgu prišlo do majhnih žaloiger, ko vekoljubnemu pozivu svojih organizacij v polni meri odzovete. Mestni soc. polit, urad bo v prihodnjih dneh začel kasirati po mestnih, za to poverjenih uslužbencih- na podlagi plačilnih izkazov stanju Vašega uslu/benstva odgovarjajoče prispevke. Pripominjam, da bo po dogovoru omenjene ankete sprejemala prispevke mestna blagajna, uporabljal pa jih bo za podpiranje ljubljanskih brezposelnih mestni soc. pol. urad po navodilih so-cijalno-političnega odseka občinske uprave ljubljanske. Zupan: Dr. Dinko Puc. ko se je skozi tanišo meglo videla luna. Naslednji dan je megla kmalu dopoldne izginila, nebo se je prepreglo z visokimi oblaki in zvečer je začel padati pri precej nizki temperaturi (3° C) dež, ki je padal do 11 zvečer. Ta dan se je barometer dvigal in v nižjih oblakih so pihali vzhodni vetrovi. Torek je bil deloma oblačen deloma jasen dan, barometer se je počasi dvigal in v oblakih je pihal zapadni veter. Po iasnem večeru je nastopila megla, ki je že ponoči izginila in nebo so prekrili oblaki, iz katerih je začelo v sredo malo po četrti uri zjutraj deževati, kar je trajalo presledkoma do večera. Barometer, ki je dopo'.dne padal, se je začel popoldne dvigati, pritisnili so vzhodni vetrovi, ki so znižali temperaturo, tako da je ob 8 zvečer začel pri 1.7* C padati sneg ter je pomalem padal nekako do polnoči, ko se ;e začelo nebo jasniti in je radi mraza nastopila tudi megla. V četrtek zjutraj je bila megla in slana ter je temperatura padla za dve stopinji pod ničlo. Po meglenem popoldnevu je nastal jasen dan in barometer se je ves čas dvitfal. Kmalu popoldne so se pa pojavili visoki oblaki, v katerih je pihal precej močan zahoden veter, začeli so se nižati ter so že zgodaj zvečer prekrili nebo, dokler se ni končno izpremenila tudi smer vetra v vzhodno. Iz teh oblakov je začel čez noč naletavati sneg pri —1° C in ga je padlo do 8 zjutrai 5 cm; ta dan t. j. v petek je sneg ša nepretrgoma padal in ker je bil precej moker, ga je zapadlo do 6 zvečer le še za 3 em več. Ta teden je stal barometer najvišje v četrtek 8. t. m. in sicer 743 mm, najnižje pa v nedeljo 4. t. ra. (732 mm), padavin je bilo v celoti 23 mm. Ob neprijetnem vremenu, sploh vselej v mrzlejši dobi nadrgnite si obraz in roki vsak dan z Nivea-Creme — ne samo zvečer, ampak tudi med dnevom, // preiJ^j se podaste na prosto. NIVEA-CREME varuje Vašo kožo pred ostrim vremenom in jo ohranja mehko in prožno. Nadomestiti se Nivea-Creme ne da, kajti nje poseben učinek temelji na deistvu, da le ona vsebuje kožo negujoči Eucerit. Ne zapušča nikakega sijaja, prodre naglo in docela v kožo in le v kožo prodrla Creme more izvrševati svoj blagodejni učinek. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. J., Maribor. lerpenlinovo milo hvalijo O Društveno življenje v prosvetnem društvu v Šiški je v polnem toku. Vsaki ponedeljek so kulturna predavanja, dramatični odsek se je pa tudi že parkrat predstavil na odru. Drevi ob 8 pa bodo imeli Šiškarji priliko videti na našem odru alegorični misterij »Slehernik«. Za Šiško nekaj povsem novega, kakor vsebinsko, tako tudi v načinu igranja. Sodeluje cerkv. pevski zbor s spremljevanjem orkestra. Igro režira g. Godec. Ker vlada za igro veliko zanimanje, zato naj si vsak pravočasno rezervira vstopnico. Želimo, da bi Vam igra povedala mnogo, in Vam odprla skrivnost življenja ter tako tudi v Vaša srca vlila pravo razpoloženje. — Jutri pa nas obišče g. prof. dr. Karel Capuder s skioptičnim predavanjem ^Vojska na Balkanu«. Vliudno vabljeni vsi. Kaj nam mar je tisočakov, kaj kovačev, kaj stotakov, par dinarjev že jc dosti, da smo Slamičcvi gosti! 0 Po daljšem odmoru bo ljubljanski moški zbor »Grafika« zopet nastopil s samostojnim koncertom in nam pokazal plodove tihega in požrtvovalnega dela. Po pevski turneji, ki jo je izvršil lansko leto po Češkoslovaški in Avstriji, kjer je žel od vseh Časopisnih kritikov najodllčnejša priznanja in laskave ocene, kakor tudi od letošnje [vevške tekme, kjer si je med slovenskimi moškimi zbori priboril prvo nagrado, se je zbor še izpopolnil, tako da more zadovoljiti še tako razvaja-nega in občutljivega poslušalca. Zbor goji pod izvrstno taktirko mojstra prof. GrObminga od pri-proste blagodoneče umetne pesmi do težke slovenske moderne. Poleg tega bomo slišali s par točkami tudi orkester »Grafike«, ki je po letih še je sredi največjega vrvenja in kupčevanja izbruhnila ta ali ona ženska naenkrat v buren jok: •Okradli so meN Največkrat je bilo vsako iskanje za tatom zaman, čeprav se je pripetilo, da so včasih izginili tudi težki tisočaki na trgu. Redko senzacijo, da so prijeli tako žeparico in tatico, je doživel ljubljanski trg davi. Poštena mama, ki je prodajala zjutraj perutnino in jajca na trgu, je po stari ženski zaupljivosti in veri v poštenje drugih lepo pustila svoj denar — manjkalo je nekaj dinarjev do dveh stotakov — v košari poleg svojega blaga. Mama se ni zmenila za dekle potuhnjenih oči, ki je stikalo med prodajalkami in kupovalkami. Komaj se je mama obrnila k svoji sosedi in ji potožila črez slabo vreme, ki ne dovoljuje dobrih kupčij, je že potuhnjeno dekle pristopilo z mačjim korakom k mamini košarici in pograbilo vseh 18 kovačev, kolikor jih je bilo tam. Toda nesreča — nesreča za tatico — ali sreča za pošteno samo je hotela, da se je mama prav tedaj obrnila spet k svojim jajcem in košarici. Zagledala je le roko polno denarja, ki se je izmaknila iz košarice. En sam krik: »Tatica!« m že je pol trga vedelo, za kaj gre. Potuhnjena tatica je bila urnih korakov. Tekla je in bi skoraj ušla. toda na trgu je bilo preveč žensk, da bi mogla uiti. Kmalu so jo ženske obkolile in še preden so mogle vse ogorčene preganjalke do dobra stresti svojo jezo nad tatico, že je pristopil tržni stražnik in prijel tatico s svojimi krepkimi rokami. Cez nekaj minut je tatica iinela že drugega kavalirja. namreč s pendrekom, ki jo je spremljal proti policiji. Na policiji pa so deklico lepo pozdravili: »No, Mihelca kaj si pa spet našpilala?« Res je bila Mihelca K., pustolovsko dekle, ki se preživlja samo s tatvinami ali pa s kupčevanjem z ukradenimi rečmi. Mihelca, ki ima komaj 22 let, je že stara tatica. Marsikaj ji je policija že dokazala, marsičesa jo pa še sumi. Vendar pa ima policija tudi druge skušnje z njo. Nekaj tednov je komaj minulo od tega, kar so jo prijeli zadnjič in pri njej našli kar 6 torbic. Najbolj izkušeni kriminalisti in detektivi so jo izpraševali in skušali izvleči iz nje, kje je te torbice pokradla. Dekle pa nesramno, je odgovarjalo, da so vse torbice niene, da jih ima takorekoč za luksus. Policija je morala takrat poiskati šest gospa in gospodičen, ki so spoznale_ v torbicah svojo lastnino in povedale, da so jim bile te torbice ukradene največ na trgu. Pa zopet ima policija v svojih črnih bukvah zapisane tri tatvine, dvakrat je izginilo nekaj sto dinarjev, tretjič pa kar cel tisočak, vse na trgu, vsakokrat pa so ženske ogorčeno pripovedovale policiji, da ie bila prav v času tatvine ta zloglasna Mihelca okoli okradenih prodajalk in gospodinj. Mihelci seveda ne bo mogoče teh tatvin dokazati, ker dekle je v tajenju grehov trdno kakor dren. Današnjo tatvino 180 Din pa je morala Mihelca priznati, čeprav s kislim obrazom. Saj je malo manjkalo, da je ni prodajalka pograbila za roko. Izkušena ter do dobra s kriminalom in z zakoni seznanjena Mihelca prav dobro ve, da ji more v lakih primerih tajenje le škodovati. Mihelca se je še danes odpeljala z avtomobilom, pa ne z luksuznim, temveč s sivim policijskim, v zapore na Miklošičevi cesti. ker ie poceni . . . zaradi Marjan Čadež: L,ubij. vreme preteklega tedna (od 3. do 9. decembra). Vreme, ki smo ga imeli v Ljubljani pretekli teden, se je med posameznimi dnevi močno razlikovalo. Prvi dan v soboto je bilo precej toplo in zjutraj je bila najvišja temperatura 8° C. Tako visoke temporalure za nočni minimum nismo zasledili niti v novembru. Tudi najvišja temperatura ie bila ta dan precej visoka (11° C) in je bila od 1. novembra do danes ie enkrat višja. Vzrok temu so bili južni vetrovi v oblakih in pri tleh, ki so preprečili nočno izžarevanje in so čez dan segreli ozračje. V ostalem se je ta dan oblačnost neba močno menjavala, »em in tja je kapljalo in barometer je stal skoro ves dan na istem mestu. Čez noč se je začelo nebo jasniti, zrak je postajal hladnejši in nastopila je megla, ki je ležala nad Ljubljano še nepretrgoma ves naslednji dan, ko ie barometer polagoma padal. Nad meglo je bilo nebo jasno kar se je lahko tudi zvečer opazovalo, Tržne cene v Liubliani Ljubljana. 10 decembra. Tržne cene v Ljubljani so že skoraj mesec dni ustaljene in so spremembe le malenkostne ter ne bistvene. Po poročilu tržnega nadzorstva so cene naslednje: goveje meso 10—12 Din, III. vrste celo 5—8 Din; teletina je 12—14 Din; svinjina I. vrste po 16 Din, III. vrste pa 10—14 Din; koširunje meso je po 8—10 Din; jagnjetina 12—14 Din; konjsko meso pa 4—6 Din; piščanci so po 12 — 18 Din; kokoši 25 Din. Podražili bo se purani, ki so že po 65 Din. Med ribami so se podražile ščuke, ki so po 15—10 Din kilogram. Mleko je po 2-2.50 Din; jajca 1 — 1.50 Din. Kilogram belega kruhn 4.80 Din, črnega 3.80 Din. Jabolka so po 2—6 Din. hruške 3—14 Din, pač po kvaliteti. Sladkor je 14.50—16.50 Din in kakor kaže, se najbrže tudi nikoli pocenil ne bo, čeprav zahteva pocenitev vsa jnvnost. Pšenica je v Ljubljani 200 Din 100 kg, rž 170, oves 175, tona premoga 390—400 Din, kubični meter drv je po 115 Din. Pravo božično razpoloženje dosežete. ako okrasile drevo z mikavnimi okraski' ako uredite jaslice z ljubkimi pastirčki in lepimi prtički. ki jih dobite v veliki izberi in pa ceneno pri fl. ŠKOF, ljubi ana, Pred Škof jo Kaf bo danes 7 Drama: Ob 15. »Gospa lnger«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Roksi«. Izven. Znižane cene. Opera. Ob 15: »Dežela smehljaja«. Opereta. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Adel in Mara«. Izven. Znižane cene. šišenska prosveta: Ob 8 zvečeT v samostanski dvorani »Slehernik«. Kino Kodeljevo: ob pol 4, pol 6 in 8 »Moja boš«. Nočno službo imajo danes sledeče lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rim-ska cesta 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta štev. 41. KAJ BO JUTRI? Drama: »Kar hočete.« Red A. Opera: Zaprta. Union, vel dvorana: Koncert »Sloge«. Ob 20. Kino Kodeljevo: ob 8 »Moja boš«. Šišenska prosveta: Ob 8 zvečer v samostanski dvorani: prof. g. dr. Karel Capuder skiop-tično predavanie: »Vojska na Balkanu«. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. pene in odlične kakovosti... Giavno je cena in izborna kakovost 9 f mlad, a nič manj agilen ter dobro izvežban. Koncert bo v sredo pred božičem dne 21. decembra v dvorani »Kino Matica«. Vabimo! O Brezposelnim božično podporo! Na korist brezposelnim v Ljubljani priredita Rdeči križ in Drž. konservatorij v Ljubljani božično akademijo, pri kateri bodo operni in dramski gojenci podajali odbran spored. Vedno naibelISe £ najcenejše nopavice, kakor tuili v.e modne potrebščine pri flrnei, Sv. PPtra e. 21. 0 .Opozorilo. Vedno bolj pogoeto vlagajo pri mest. načel, ljublj. oziroma pri mest. soc. pol. uradu prošnje za podpore razne slranke, ki ne stanujejo v Ljubljani, uiti niso v Ljubljano pristojne. Take prošnje priliajajo zlasti iz bližnje ljubljanske okolice, pa tudi iz raznih krajev Dravske banovine. Opozarjamo, da se na take prošnje ne bo moglo ozirati in se nanje tudi ne bo odgovarjalo, ker je škoda dela in poštnine. O Alpinist Ertl v Grenlandiji. Hans Ertl, ki je že pri svojem zadnjem predavanju v Ljubljani žel odlična priznanja za svoje drzne alpinske čine v zledenelih stenah Ortlerja in drugih vrhov, nam bo v lorek dne 13. decembra ob 20 v veliki dvorani hotela »Union« pripovedoval o svojih aljrin-skih podvigih na plavajoče ledene gore Arktide in o težkih plezalnih turah na vrhove gronlandskega pogorja. Zaradi velikega zifnimanja za predavanje priporočamo, da si občinstvo oskrbi vstopnice v predprodaji Matične knjigarne. Vstopnice so po 10, 8 in 5 Din. O Konference družbe sv. Vinccncija Pavel-skega v Ljubljani imajo danes popoldne ob priliki praznovanja družbenega praznika občno zborovanje v Marijanišču. Ob 15 bodo litanije v kapelici, nato zborovanje. Vsi člani osrednjega sveta in posameznih konferenc se nujno pozivajo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Iskreno se vabijo tudi člani okoliških konferenc pa dobrotniki in prijatelji družbe. © Cerkvena glasba v stolnici. Danes — o priliki slovesnega praznovanja godu sv. Nikolaja, patrona stolne cerkve — se bo pri pontifikalni škofovi maši ob desetih izvajala V. F. S k o p o v a Missas. Benedicti za mešani zbor, godalni orkester, dva rogova in orgle. Graduale bo Foer-sterjev, za ofertorij Chlondov »Sancte Nicolae«. Pred mašo in po maši Premrlova pesem na čast sv. Nikolaju. O Umetnostna razstava. Danes dopoldne ob 11 se otvori v Jakopičevem paviljonu umetnostna razstava, ki jo priredi društvo »Krka«. Razstave se kot razstavljalci udeležijo skoro vsi naši sodobni likovni umetniki in zato naj občinstvo ne zamudi prilike ogledati si umetnostnih del, ki bodo izraz slovenske pokrajine in slovenskega človeka. Razstava ostane odprla vee december. ljali v našem divnem Dubrovniku in tudi v Ljubljani. Za zaključek nam je pokazal še vrsto lepih skioptičnih slik, ki so prikazovale res lepo preeto-lico ob obeh straneh Donave. Za svoja zanimiva izvajanja, v katerih nas je popularni predavatelj opozoril tudi na velik pomen te mednarodne organizacije iioelov, esejistov in novelistov, jo žel toplo zahvalo. 20°/o popusta na lepo izbiro elegantnih in modernih damskih plaščev K. Pučnik, šelenburgova ulica nasproti kavarne Zvezda. O Mostna občina ljubljanska potrebuje za Zavetišče za onemogle v Ljubljani, Japljeva ulica 2, za leto 1933. okrog 15.000 kg govejega mesa in pa 2 do 3000 kg mesnih izdelkov. j)obavne ponudbe je vložiti \ zaprti kuverti z navedbo cen in z nadpi-som: »Ponudba za dobavo mesa in mesnih izdelkov za Zavetišče za onemogle v Ljubljani, Japljeva ulica št. 2, za leto 1938.«, do dne 19. decembra 1932 do 11. ure dopoldne iu sicer v gospodarskem uradu mestnega načelstva (mestni magistrat soba štev. 13'I. Istega dne t. j. 19. decembra 1932 ob 11 se bo vršilo komisijonelno odpiranje ofert. NOBLESSE nudi po znižanih cenah damske plašče za gospode suknje in obleke po meri PALAČA V 1 K T O RlA Nepr. niocljivi .r.con in gaoaruini modro in rujave barvo 0 0 mednarodnem kongresu PEN klubov, ki se je vršil meseca maja v Budimpešti, je na pred-snočnjem prosvetnem večeru v Unionu predaval pisatelj Fr. S. Finžgar V uvodu je popisal pot slovenskih penovcev skozi naše Prekmurje in mimo Blatnega jezera, središča nekdanje samostojne slovenske države 1'anonije, ki se je razprostirala med Muro in Donavo. Naslikal nam je usodni vpad Miuljarov v to ozemlje, ki so morda preprečili osnovanje ogromne slovanske države, ki bi segala najbrž od Baltiškega pa do Egejskega ter jadranskega morja in ki bi skoraj gotovo bila vodilna v Evropi. Premišlja je to igro usode in zgodovine so se peljali polem penovci dalje proti madjarski prestolnici. ki imponira vsakemu, saj so zazidali Madjnri vanjo stotme milijonov podložnih jim slovanskih narodov, a je sedanja Madjarska pač ne bo mogln vzdrževati, čeprav so policijski pendreki segnnli z njenih ulic vse berače. Nalo nas je predavatelj vodil po sijajnih in bahaških sprejemih, banketih, izletih itd., s katerimi so gostitelji presenečali 50 zborujo-čih narodov iu ki jih bomo prihodnje leto pozdrav- © Reklamne cene sardin. Restavracije, gostilne in vinotoči še poseben popust. Rafko Koretič, »Palača Viktoria«. 0 Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker. bv Petra cest« 14. © Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8. Uboj v Podgortci Z ozirom na poročilo 7. t. m. smo prejeli: Fantovska družba sedmih fantov je bila v gostilni v Podgorici in sicer 5 fantov je spilo 2 1 vina, ostala 2 pa pol vina vina. Ura pa je bila pred 8 zvečer. Nato so zapustili gostilno, da gredo vsak na svoj dom. Takoj, ko so prišli iz gostilne, so začuli izzivanje: Avf biks! Na cesti se je pojavil pred fanti Ignac Sojer iz Podgorice, rekoč: »Tu je moje srce!« Obenem pa si je razpenjal svojo obleko. »Kdor je zato naj gre k menil« V neposredni bližini imenovanega Sojer-ja se je istočasno nahajal Franc Zaje, krojaški pomočnik iz Podgorice, ki je bil tudi med to fantovsko družbo ter je istočasno z drugimi zapustil gostilno. Imenovani Zaje je Sojerja posvaril, rekoč: »Nikar ne izzivaj, raje se odstrani!« Zajčeva beseda pa ni imela uspeha, nasprotno je Sojer še izzival. Takoj nato 6o se začeli obdelavati s praznimi rokami, nakar sta zapodila imenovani Zaje in njegov brat soboslikanski pomočnik Viktor Zaje Sojerja kakih 100 korakov od mesta prvega spopada. Z vso hitrostjo pa je pritekel za njim Anton Grojzdek, kovač drž. železnic, ter z nožem sunil imenovanega Viktorja Zajca v ramo, nato pa zamahnil še po Francu Z., vendar pa se je ta bliskoma izognil zamahu, tako, da ga ni pogodil. Nato je Franc Z. zamahnil po Grojzdeku ter ga zadel z nožem v vrat, tako nesrečno, da mu je prerezal glavno žilo odvodnico, kakor je dognala sodna obdukcija. Grojzdek je še po dobljeni rani tekel za Zajčevima bratoma, vendar pa se je zrušil ter je nekako po 15 minutah izdihnil. Ignac Sojer in pokojni Grojzdek sta se vračala iz gostilne iz Sv. Jakoba ob Savi. Grojzdek je imel kolo, katero pa je izročil v varstvo nekemu fantu, še predno je naskočil brata Zaje. Tudi ni res, da bi bili odvedli orožniki Zajca F. v zapore, pač pa se je sam prijavil sodišču, — Očividci Jesenice Skrunjenje praznikov. Dne 8. dec. Je tovarna v polnem obsegu obratovala. Žalostno Je bilo čuti na ta najlepši Marijin praznik zoprno tuljenje tovarniške sirene, ki se je mešalo z zvonenjem zvonov, kakor ob požaru. Dal Pa saj to je še več kot J požar — katastrofa in dolžnost vse katoliške javnosti je, da jo prepreči, da se požar omeji in in uduši. Ali še ni dovolj brezposelnih? Letošnji 15. marec je menda še tudi vsem v dobrem spo-pinu —? Ce so prazniki priznani od države, mislimo, da bodo tudi od KID. 1. decembra tovarna ni obratovala. r*1™" '"^""""""^riiiMiaiirmiiiigMiBii i TRIGLAVSKE prvi slovenski visokogorski tilm o mogočni triglavski SEVERNI STENI Skrnjno nevarno a vedno veselo življenje naših nn. boljših plesalcev in planincev. »Veleturist« DANILO Redne predstave od danes naprej ob 4., 7.. 9 uri. V nedeljo ob 3., 5., 7., 9. uri v »Kinu Dvor«. Tel. 27-30 Tel. 27-30 Mariborske vesti: Brezposelnim delo in pomoč Važna se(a pomožne akcije - Kruh in delo - Mleko za otroke Maribor, 10. dec. Sinoči se je vršil v mestni posvetovalnici sestanek ožjega odbora Pomožne akcije, na katerem so se rzpravljala važna vprašanja. Na dnevnem redu je bilo poročilo o uspehu nabiralne akcije, o zaposlitvi brezposelnih, o prehrani v javnih kuhinjah ter otvoritvi ogrevalnice in o dobrodelni prireditvi. Poročilo o uspehu nabiralne akcije, ki še ni zaključena, je podal vodja soc. pol. urada Brandner. Izdanih je bilo vsega 1945 nabiralnih Col, za nabiranje jih pa pride v poštev 1862. Na-iralo se je doslej šele pet dni ter je bilo pobranih 563 pol. Uspeh: gotovine je bilo na 395 polah nabranih Din 35.181.50, naturalije (drva, živila, obleka itd.) na 57 polah, 111 pol pa je bilo vrnjenih praznih. Nabiranje se nadaljuje in dosedanji uspehi dokazujejo, da se bo nabralo preko 100.000 Din gotovine in mncgo blaga. V hišah, kjer so bile pole vrnjene prazne, pa se bodo še oglasili okrajni poverjeniki ter bodo posredovali, da nabiralci vdrugič ne bodo odklonjeni. Brezposelni se bodo preko zime zaposlili pri ureditvi cest, dokler bodo vremenske prilike ugodne, potem pa pri odstranitvi snega. Po predlogu stavbenega urada pridejo kot najnujnejše v poštev sledeče ceste: Kacijanarjeva, Kraljeviča marka, Pobreška cesta, poleg tega še ureditev športnih igrišč. Za vsa ta dela je predvidenih Najprimernejše darilo Odlično belo PLATNO □ Koncert Korošcev preložen. Radi nastalih ovir, ki jih je napravila koroškim pevcem avstrijska uprava, se je moral preložiti koncert, napovedan za ponedeljek zvečer. Občinstvo se naproša, da vstopnic enkrat še ne vrne. Dan koncerta se bo pravočasno objav d. □ Raiaelova družba. Jutri v ponedeljek ob 6 oziroma pol 7 zvečer bo v pevski sobi pri frančiškanih seja, katere se udeleži predsednik Rafaelove družbe p. Kazimir Zakrajšek iz Ljubljane. Vsi, ki se za delovanje Rafaelove družbe zanimajo, so vljudno vabljeni. □ Program zimskosportnega dela je izdal Mariborski smučarski klub v lični brošuri. Po tem programu bo priredil klub letos naslednje tekme: 8. januarja klubska pri Ruški koči, 19. februarja medldubska skakalna v Mariboru, 26. februarja 50 km vztrajnostna, Ruška koča. 17. aprila tcknia v smuku Uletova koča, Peca. □ Pomoč ubogim. Glasom sklepa mestnega občinskega sveta je v svrho pobijanja beračenja založil mestni socijalno-politični urad posebne bloke »pomoč ubogim« z nakaznicami po 50 par, katere bodo prejemali ubožci kot miloščino mesto gotovine. Bloki se dobe na socijalno-političnem ".^uradu, v knjigarnah in trafikah. Z bloki se bo najuspešnejše zajezilo zlorabljanje nabiranja miloščine. □ Nenadna smrt. V trenutku duševne zmedenosti, katero je zakrivila neozdravljiva bolezen, si je pred očmi svoje žene pognal iz puške smrtonosen strel v prsi ugleden posestnik v Košakih in upokojeni orožniški stražmojster Alojz Jerič. Nenadna smrt je povzročila pri njegovih znancih vseobče sočutje. Pogreb pokojnika se bo viršil danes, v nedeljo ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice v Pobrežju na mestno pokopališče. Preostalim naše globoko sožalje. □ Mestni očetje so imeli v petek zvečer sejo, na kateri so se razpravljale tekoče občinske zadeve. Dovoljenje za otvoritev stojnic na trgu so dobili: Franjo Križanič (pletenine lastnega izdelka), Ribiško društvo v Njivicah (prodaja morskih rib), Hvaleč Marija (perutnina), Franc Konig (sadje in povrtnina). Gradbena dovoljenja so dobili: Ljudska Samopomoč za napravo ograje ob zemljišču v Kolodvorski ulici, Jugosvila, dovoljenje za izpremembo gradbenega načrta; Ehrlich Avgust, preureditev tovarniškega obrata v Jezdarski ulici. Uporabno dovoljenje so dobili: Crippa Julij za postavljeno sušilnico v Slovenski ulici 3; Škof Franjo in Romana za adaptacijo obratnih prostorov v izdelovalnici pletenin v Melju; Reiser Ana za preureditev garaž v poslovne lokale v Gosposki ulici 41. □ Tovarna vate. Tekstilna tovarna Ehrlich v Jezdarski uiici preureja nekatere prostore poleg dosedanjega obrata v tovarno vate. □ Plemenit dar. Mesarski mojster Josip Ley-rer je slavil te dni svojo 70 letnico. Ob priliki tega življenjskega jubileja je med drugim daroval znesek 100 Din mariborskemu gasilnemu društvu. □ Na državno prvenstvo v rokoborbi, ki se vrši danes v Zagrebu, je odpotovala iz Maribora 6kupina 4 Maratoncev-rokoborcev pod vodstvom načelnika sekcije J. Vidica. Kakor znano, so si priborili maratonski rokoborci letos pomladi vsa prvenstva Dravske banovine in upati je, da bodo tudi na državnem prvenstvu častno zastopali slovenski šport. □ Trgovine pred Božičem. V soboto, 17. t. m. so trgovine in pmslovni obrati radi državnega praznika celi dan zaprti. Zato pa bodo trgovine v petek, dne 16. t. m., ko se vrši tudi tržni dan, odprte preko poldneva. Ravno tako bodo odprte trgovine v ne< ieljo, 18. t. m. dopoldne radi bližnjih božičnih praznikov. □ Smrt blage žene. V starosti 63 let je umrla v Stanko Vrazovi ulici št. 7 na Pobrežju ugledna in blaga gospa Ivana Tajhman, soproga vrtnarja. Pogreb bo danes ob dveh popoldne iz hiše žalosti na Magdalensko pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje. □ Konkurzi in poravnave. Konkurz je razgla-len o imovini zapuščine pokoju. Leopolda Schau-nerja, dežnikarja v Ptuju. Prvi zbor upnikov bo na ptujskem sodišču dne 19. decembra, terjatve je prijaviti istotam do 14. januarja in ugotovitveni narok bo 16. januarja. — V poravnavi je Franc Santak, krojač v Doljni Lendavi. Terjatve je prijaviti do 15. januarja, poravnalni narok se vrši 20 januarja. skupno 174.000 Din. Od tega bi šlo iz sredstev Pomožne akcije za izplačilo mezd Din 116.250, materijal in druge potrebščine dobavi in plača občina. Tudi za ureditev športnih igrišč bodo šli prispevki iz občinske blagajne, ki je po novem zakonu itak dolžna skrbeti za športne prostore. Delavci bodo dobivali na uro: neporočeni Din 3, poročeni brez otrok 3.50 in z družino Din 4. Ce prejemajo hrano od pomožne akcije, se jim znesek za hrano odtegne. Zaposlilo se bo pri navedenih delih največ 100 delavcev in sicer v prvi vrsti družinski očetje. Ostali brezposelni bodo dobivali hrano v ljudski, javni in raznih dobrodelnih kuhinjah. Nakazila bo izdajal mestni socijalno-politični urad. Ko bo nastopil še hujši mraz, se bo pa otvorila tudi letos ogrevalnica v prostorih meščanske šole v Razlagovi ulici, kjer se bo nudilo revežem poleg zakurjenega prostora tudi mleko, čaj in kruh. Družinam z malo deco bo izdajal mestni socijalno-politični urad tudi nakaznice za mleko v mlekarnah. Odbor Pomožne akcije priredi v začetku januarja v unionski dvorani koncertno prireditev, na kateri nastopijo mariborski pevci in glasbeniki. Po koncertu bo v dvorani družabna prireditev pri pogrnjenih mizah. Dobiček prireditve gre v korist fonda za brezposelne. □ Zavarovanje motornih vozil. Mestna občina mariborska razpisuje zavarovanje motornih vozil in strojev proti požaru, streli itd. Natančnejši podatki se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici 8-1. soba št. 2. Pravilno ko-lekovane ponudbe je vložiti pri mestnem načelstvu do 15. decembra 1932. □ Trg preložen. Radi državnega praznika na kraljev rojstni dan v soboto, dne 17. t. m. se preloži sobotni trg ter se bo vršil v petek, dne 16. decembra. □ SSK Maraton, Plavalna sekcija. Treningi za plavače se bodo poslej vršili ob sredah že ob pol 7. uri zvečer v mestnem kopališču. Treningi za dame se pričnejo po novem letu. □ Ob vse prste. Pri žaganju drv na cirku-larko se je ponesrečil hudo 20 letni delavec Ivan Vauda. Žaga mu je odrezala na desni roki vseh pet prstov. Prepeljali so ga v bolnišnico. □Posetnik — berač. Včeraj smo poročali o nenadni smrti neznanega starčka, ki je prišel prosit moke v Lirtzerjev mlin v Loški ulici. Prvotno so domnevali, da ie starček, katerega je zadela kap, identičen z Urbanom Strnadom iz Studencev. Policijska preiskava pa je dognala, da je rajni hišni posestnik Martin Goričan iz Pobrežja. Pokojnik je bil lastnik stanovanjske hiše na Pobrežju, v kateri je imel več strank. Na stara leta pa ga je prijela neka čudna strast beračenja ter je bil v Mariboru znan prosilec milodarov. Ljudje, ki so mu radi dajali miloščino, seveda niso vedeli, da imajo pred seboj hišnega posestnika. □ Vinjenost, ljubosumnost, žalitev... Pred veliki senat mariborskega okrožnega sodišča je stopil včeraj 35 letni posestnik Alojz Domitri iz Ižakovcev radi zločina, izvršenega dne 10. oktobra 1932. Usmrtil je omenjenega dne posestniškega sina Alojza Petka s sunkom z nožem v prsi. Kakor zatrjuje obtožnica, je bil vzrok strašnega dejanja liubosumnost, vinjenost in razžaljenost obtoženca. Sumil je, da je imela njegova žena pred poroko s pokojnini Petkom razmerje. Bili so radi tega prepiri večkrat v hiši. Usodnega dne se je napil jabolčnice ter grozil ženi z nožem, da je v strahu pobegnila k sosedu. O dogodku je zvedel pokojni Petek ter je stopil k hiši obtoženca, da ga pokliče na odgovornost. Baje ga je imenoval ma-garca ter mu grozil, da mu poreže ušesa. Razprtija se je vršila ob visokem dvoriščnem plotu; Petek je stal na cesti, Domitri na dvorišču. Nenadoma je Petek omahnil, še napravil nekaj korakov ter padel nato mrtev na tla. Domitri mu je preko plota zasadil nož v prsi do ročaja. Rezilo je presekalo srčne žile in posledica je bila smrt. Dejanje obtoženec priznava, trdi pa, da je bil vinjen, ljubosumen in razdražen. Senatu je predsedoval višji sodni svetnik Lenart, prisedovali pa so višja sodna svetnika dr. Tombak in Žemljic in sod. svetnika dr. Čemer in Kolšek. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Zorjan. Obtožencev zagovornik dr. Leskovar je v uspešnem zagovoru omenjal nevzdržne razmere na domu obtoženca ter dokazal, da je izvršil dejanje v hipni razburjenosti in ne namenoma. Radi tega ga je obsodilo sodišče po § 178 k. z. samo na 4 leta robije in petletno izgubo častnih pravic ter na plačilo zneska 1897 Din. □ Rabite nageljne, šopke, kličite telefon št. 27-66. Vrtnarstvo Jemec, Maribor. Kako postanem dober godbemfe To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbe Meinel & Herold v Mariboru št. 102-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! Ptffi Pevsko društvo »Cecilija« je imelo v četrtek redni letni občni zbor. Predsednik p. Mirko Godi-na je obširno poročal o dosedanjem delovanju društva. Na koncil je opozoril člane na vzvišeni naimen. ki ga iima »Cecilija' z oskrbovanjem cerkvenega petja v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla. Potem »ta poročala tajnik in blagajnik. Nato je bil izvoljen nov odbor. Društvu »Ceciliji«, ki ima v našem Ptuju tako lep pomen, želimo, da pod novim pe-vovodjein vzraste v mogočen pevski zbor, ki !x> še veliko storil v čast božjo in v korist svojega naroda. Ptujski sejmi. Živinski seijeim v torek je bil radi slabega vremena razmeroma slabo obiskan. Prignanih je bilo 138 krav, 51 telic, 72 volov, 8 bikov in 90 konj, skupaj 350 glav. Svinjski sejem v sredo je zadela ista usoda. Prignanih je bilo le 103 svinj, prodanih pa 44. Cene so zopet' nekoiiiko poskočile in sicer so se prodajali prolenki |*> 6—7 Din, polimastne pa po 6—8.50 Din za kg žive teže. Cene prascem so bile po kakovosti 60-175 Din komad. Drama. Ptujski dijaki bodo.igrali v tore4<. dne 18. drcenvbra ob 20 v mestnem gledališču Cankarjeve »Hlapce«. aSchichtovRadion a m! Važen domač izum za kletarje Tudi med Slovenci se tu pa tam pojavljajo izumitelji. Za vinorejce, vinarske zadruge, kmetijske šole, dalje za one, ki se pečajo z izdelovanjem brezalkoholnih pijač itd., je vsekakor velevažen izum g. Ivana Štanglja, posestnika v Gotni vasi pri No- vem mestu na Dolenjskem. Mladi posestnik, ki se zanima poleg poljedelstva ludi z.a vinorejo, je iznašel »univerzalno veho«, katera bo mnogim prinesla velike koristi. Nova izumljena univerzalna veha ima sledeče prednosti, katere jo bodo postavile nad vse dosedanje podobne priprave. Veha je v glavnem namenjena za prevažanje pravega kakor tudi brezalkoholnega vina. V ta namen je pred časom na Goriškem izšel neki model, kateri pa se po priznanju strokovnjakov ni obnesel. Nova voha pa se pridene sodu lahko tako. da je ni mogoče vzeti proč, ker vso napravo ščitijo štirje vijaki. Izumljeni aparat je majhen, pa je opremljen z izvrstnim sterilizator-jem, ki ima namen ves zrak, ki prihaja v sod pri točenju na pipo, sterilizirati, in obvarovati vino pred mikroorganizmi in lako tudi pred kipeniem, oziroma vrenjem, katero je sicer neizogibno. Aparat je namenjen nadalje za hranjenje vseh vrst naravnih vin, ker jih ščiti pred tvorbo kana. ki ga povzročajo neke vrste glivice, katere prihajajo pri točenju z zrakom vred v sod. Novi izum ima tudi to prednost, kar je zlasti pri transportu važno, da se sod s tako opremljenim aparatom lahko brez škode valja in obrača, kar sedaj ni mogoče. Gostilničarjem, kateri imajo vino na pipi, pa ga ne morejo spraviti hitro izpod rok, je tak aparat zolo koristen. Sode, ki so opremljeni z novo univerzalno veho, ni treba nadzorovati, ker novi aparat varuje tudi v poletnem času vino vrenja. Nova veha je opremljena tako. dn služi pri naravnem vinu tudi kot kipelna veha, kar bo za moderno kletarstvo in vinarstvo velika pridobitev, od katere bi imele korist razne vinorejske zadruge in posamezniki, zlasti, ker aparat izlahka nadomestuje dosedanjo palentno kipelno veho. Sod se lahko brez ovire napolni in izprazni. Velikega pomena pa je tn naprava zlasti zato, ker se lahko sod zaklene, tuko da je vsako jemanje vsebine iz. njega ali dolivanje vanj bodisi pri vehi ali pri čepu nemogoče brez posebnega ključa. Mlademu izumitelju g. Štanglju Ivanu ki je z uspehom obiskoval in absolviral ban. kmet. šolo na Grmu, kjer je s zanimanjem študiral podobne naprave, se je posrečilo po daljših poizkusih skonstruirati to univerzalno veho. katera ima mnogo vrlin in kalera bo napravila še velik preobrat v vinorejstvu in kletarstvu. Najbolje bi bilo novi apa-rat založiti doma, zlasti ker se Čuje, da se zanj zanimajo že tudi industrijalci iz inozemstva. Izumitelj je svoj izum najbrže že mednarodno zaščitil Slika krž« izumitelia Lavendel, Buitermttk, !dof, Chypre so najboljša za negovanje lica Celje Soštanf Umrli so: Ramčan Karel, Kolek Josip. Škruba Karolina, Krt Karolina, Rožič Anton, Melanšek Justina, Ledinek Franc. Turk Morija. Navernik Matilda. »Slovenca« in »Slov. gospodarja« lahko dobite v dnevni in tedenski prodaji v trafiki ge. Valdlove na dr. Vošnjakovi cesti. Poročili so se: Rogelj Pavel z Angelo Cevžor, Sevek Karel « Kordiš Julko, Anžej Jurij z Mnzi Frančiško, Pevšek Franjo < Kotnik Marijo in Po-kleka Jernej z Drev Frančiško. — Obilo sreče! 0 Koniert ko>-oških pevcev je preložen. Občinstvo se naproša, da vstopnice zaenkrat še ne vrne. S3 Dramatična šola Gledališke druiine. V torek ob 20 bo v veliki garderobi zopet dramatična šola za novince. 0 Prihodnje predavanje KPD se bo vršilo v ponedeljek 19. deecnitbra ob 20 v mali dvorani Ljudske posojilnice. Predaval bo g. bogoslovni profesor iz Maribora dr. Aleksič o temi »Praktično katoličanstvo t. PocaiK in dobra hrana cdSsfce Jat™ kutilnie naiboiisii fe reklama 0 Slikarska razstava v Celju. Ljubljanska slikarja gdčna Kila Piščančeva ter g. Rajko Slapernik bosta priredila v Celju razstavo svojih slik in sicer v dvorani Obrtnega douna. Razstava bo otvorjena v soboto 17. decembra ob 10. G. Slapernik je Celjanom gotovo še v siponunu [>o razstavi svojih slik, ki jo je priredil v pretekli zinvi v Mestni hranilnici, pa tudi gdona Piščančeva je znana po svojih dolih. & Umrla je v tukajšnji bolnišnici 24 letna Marija Kuraj, žena posestnika, Sp. Sečevo pri Šmarju. & Občina Celje okolica (Krniva vse, ki so letos spomladi oddali na okrajnem načelstvu v Celju obrtne liste v svrho registracije, da iste takoj dvignejo v občinskem uradu na Bregm. S seboj je prinesti za vsak obrtni list 5 Din. Požar. Včeraj zjutraj o>b pol 6 je pri Kir-bisehu na Lavi 17 iabmhnil požar. Vnel se je tram ob steni in sicer je prišel ogenj iz peči. Poklicani so bili takoj gasilci, ki so v najkrajšem času prišli k požaru. Ni jim pa bilo treba intervenirati, ker so domači že |wej sami pogasili ogenj. <3 Občni zbor SSK Celje. Jutri bo v salonu hotela Evropa ob 20 redni letni občni zbor SSK Celje. 0 Vsem nakupovalrcm priporočamo nakup rokavic, volnenih nogavic, konfekcije in man u fakture pri Francu Kolhcznti, Celje, kjer so res znižane cene. tsb Najprimernejša božična carila kupite pri tvrdki Drofenik Cei e — Giavni trg R nš e Huda nesreča za kmetovalce je svinjska kuga, ki se je priklatila k nam. Bolezen uniči živali v enem ali dveh dnevih. Obolela žival ne sprejema nobene hrane, ampak samo mirno leži. globoko sopiha in mirno pogine. Kdor opazi prve znake bolezni, stori najboljše, da svinjo takoj zakolje. Pri eni hiši so morali zaklati že 9 svinj, pri drugi 5, po eno ali dve pa v mnogih hišah. Prav zdaj je doba zu pitanje, ko imajo kmetje še krompir in koruzo. Zato je udarec tem hujši; spomladi bo manjkalo masti. Posebnost te nevarne bolezni pa je, da ni v drobju najti nobenega znaka kakega obolenja. Prvi glas — in to je velika nesreča — o tovarni za dušik ni bil docela resničen. Saj kiiio sami dvomili, bo-li res ali menda le ne. Izdelovanje karbida in umetnih gnojil v velikih pečeh se bo prihodnji četrtek res ustavilo, pa za zdaj ne bo noben delavec odpuščen. Delavci, ki so bili zaposleni pri pečoh, se bodo porabili za dela v skladišču. V kratkem bo šlo iz tovarne 2500 vagonov umetnega gnojila na Japonsko. Bo torej še kruha in zaslužka za delavstvo in še priboljšek za Božiči šolska prireditev. Gospodične učiteljice priredijo danes skupno z učenci v Šolskem domu otroško igro sPeterčkove sanje«. Za ves čisti dobiček se bo nabavila za zimo obleka za revne učence. Obleko pa bodo izdelovale učenke gospodinjskega tečaja. To bo veselje I S ovensha Krajina Svinjska bolezen. Po nekaterih občinah naše Krajine se je pojavila svinjska kuga. škoda je že sedaj velika. Ljudje koljejo svinje, čeprav še niso dovolj pitane, ker se bojijo, da jim ne bi poginile, j Edino svinje imajo dobro ceno (kupujejo se po j 8 Din kilogram žive teže) in marsikateri posestnik je videl svojo rešitev pri svinjah. Meso obolelih I svinj je zdravo in živinozdravnik pravi, da se lahko uživa brez vsake nevarnosti. »Novine«. Uredništvo in uprava »Novin« sta se preselila v Ljubljano. To pa zaradi urednika, ki je akademik in študira v Ljubljani. Uredništvo in uprava je na Sv. Petra cesti št. 74 v Ljubljani. Sneg je pobelil naite polja. Sneži !<■ dva dni, pa ker pada na mehko zemljo, se sprofi tali. Lepe sveže bonbonjere lini bonboni in razni božični obeski, lastnega tovarniškega izdelka, po ugodnih cenah pri tvrdki ANTON FAZARINC, CELJE. • • v . .r;;,: V. ■..-.;■ ' ■ . , Za gretje telesa ln ublažitev bolečin najboljše: TERMOFOR znamke WSmpassing Cene brez konkurence! Dobiva se v vseh tozadevnih trgovinah. Domač proizvod. Dnevna kronika Izjava župnika Barleta »Ljubljanski škofijski iist« prinaša to-le izjavo: Po I,pisani Janko Bari o, žuipnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani, priznam, dn se o resničnosti trditev, ki sem jih govoril o duhovnem svetniku škerbcu Matiji, župniku v Kranju, v zvezi s političnima sho- j loma na Primskovem in Šenčurju dne 22. maja 1832, sam nisem prepričal; zato obžalujem in ženi s tem poravnati škodo, ki sem jo z govoricami torti gospodu župniku na dobrem imenu. V '"Ljubljani, dne 15. uovembra 1932. Janko Barle, s. r., župnik.« j __________ ! P?oti revmaSizniu bolečinah v kosteh, zbadanju, išiasu. zobo-bolu, piavobotu se priporoča MASAŽA 1M /S]f'V za masažo je C " ^ Steklene« Oln IV—. O«lin rer pol B TIr. ;,'i.E32 19« Koledar Nedelja, 11. decembra: Tretja adventna nedelja. Damaz, papež; Hugotin. , Panedeljek. 12. decembra: Aleksander, muče- ; nec; Dionizija. Novi grobov* -j- V Ljubljani je umrla gdč. Marija Prime, I Zasebnica. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. Naj ji s\eti večiui luč! Žalujočim naše sožalje! -f- Na Homcu pri Kamuikn je dne 7. t. m. po dolgi in mučni bolezni boguvdano umrla gospa Terezija R o d e. Pokojna je bila vzglednn krščanska žen \ vzorna ffoepodinja ter skrbna mati. ki je v strogem katoliškem duhu vzgojila petero sinov in petero hčera. Kakšen ugled je uživala daleč na okoli, so pokazale številne trume ljudi, ki so pri- | hajale pokojnico kropit, in nien lep j>ogreb. Naj počiva v miru! žalujočim naše scžilje! -f- V Smihe'u nad Moiirjem so 7 ilecembra pokopali spoštovano in splošno priljubljeno mater Marijo K on eč ni k. Pokojna je bila zgledna žena in vzorna krščanska mati, ki ie svoje otroke lepo vzgojila v krščanskem duhu. I) -jala je v življenju, zlasti pa v svoji zadnji bolezni lop zgled potrpežljivosti in vdanosti v voljo božio. Vojska ji je pobrala tri sinove, četrti pa si je izvolil redovni stan. Ker je bilo vse njeno življenje lepo. zalo je umrla srečne smrti, ponovno previdena in dobro pripravljena. Počivaj v miru, blagi mati, na svidenje nad zvezdami! SmuCersKc drese iz najboljšega švedskega lolna kompletne, s čepico, iz blaga samo za drese, najcenejše pri Drago - Uu<ana Osebne uesfi = Za inženjerja elektrotehnike sla diplomirala na tehnični lakulieti ljub janske univerze gg. Janez P i b e r in Andrei Š t o k. Čestitamo! = Diplomiral je na veterinarski fakulteti v Zagrebu g. Gregor Jakelj. Castitamot Ostale vesii — Samo par dni nas Se loči od 15. decembra! Ali ste žc obnov.li naročnino za december in se prepričali, kako stoji z Vašo naročnino na »Slovenca-? Kdor 15. decembra ne bo imel plačanega tudi decembra, se ne oo mogel udeležiti na^radnegn žrebanja. Na plačila po 15. decembru sc ne bomo mojli ozirati. To velja tudi za vse redne naročnike dnevne izdaje, ki prejemajo list pri podružnicah ali se jim dosiavija na dom. Torej pozor tudi naročniki pri naših podružnicah! — Tudi naše podružnice morajo takoj po 15. decembru poslati natančne zaznamke o dotlej plačani naročnini na »Slovenca«. Cenjene naročnike, ki prejemajo in plačujejo list pri podružnicah, zato nujno prosimo, da zanesljivo do vštetega 15. decembra poravnajo zaostanke na naročnini do konca leta pri svojih podružnicah in si s tem zagoto^e pravico do žrebania za denarne nagrade. — Opozorilo. >Lj>uib!janski škofijski list« objavlja: >1 vem r.sirsko-kaldejekiim menihom, ki zbirajo pa naši škofiji milodare za sirote, sem dal priporočijo. Iz zelo tehtnih razlogov sem prisiljen to priporočilo preklicati. Ta preklic naj služi žup-nim uradom in vsem duhovnikom v znanje in ravnanje. — Gregorij, Škot'.« — Zagrebška družba usmiljenih sester. Leta 1928 je bila prednica zagrebške Družbe usmiljenih sesler m. Ignacija Pavičič sprejeta v posebni avdi-jenci pri sv. očetu papežu Piju XI. in mu poročala o delu in obsegu svoje družbo. Tedaj je sv. Oče izrekel mnenje, da bi bilo dobro, če bi se družba razdelila na province. Sledeč želji sv. Očeta je Družba predložila Sveti kongregaciji za redovnike v Rimu predlog, da so zagrebška družba razdeli v tri province in sicer v zagrebško, splitsko in reško. Sveta etolica je lani odobrila razdelitev družbe v te tri province. Največja med temi provincami je zagrebška, ki ima 89 domov in 1300 sester. Večina domov jo državna lrstnina. Po večini so to bolnišnice, ubožnice in šole. V to provinco spada med drugimi tudi Slovenija, nekaj si og'ejte bogato zalogo perila, p atna, sifonov, namiznih garnitur, pižam, robcev in trikotaže pri HED. §ARC • Ljubljana .Šelenburgova nlioa St. 5 domov v Rolgariji in tudi zavod sv. Jeroninia v Rimu. V splitsko provinco spada predvsem Dalmacija in pa bolnišnica v Skadru. V reško provinco pa spadajo itirje domovi na Reki. — Reklamacije časopsov niso poštnine proste, zato reklamirajte samo po dopisnicah ali pa v (rankiranih pismih. — Božično darilo za naše izseljence, ki bivajo v Franciji, Belgiji in Holandiji ter za naše delavce v Južni Srbiji zbira Prosvelna zveza v obliki knjig. Vljudno prosimo, da blagovoli p. t. občinstvo pregledati svoje knjige in jih pokloniti za naše izseljence kot božični dar Knjige sprejema Prosvetna zveza, Ljubi;ana, Miklošičeva c. 5, vsak dan od 8 do 12 in od 2 do G. — Za Krekov spomenik so darovali: Marinšek Franc 10 Din; J. Kopač 100 Din; Stanka Sušnik 100 Din; Štefan Šifrer 50 Din; L. Mnjce 10 Din; J. Wagner 50 Din; Misijonska hiša Radeče 50 Din; Kmetska hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah 200 Din. Odbor se iskreno zahvaljuje za zgornje darove ter vljudno prosi, da bi zlasti za božične praznike položili inali dar za dr. Krekov spomenik. Druš va, zbirajte p >vke o priliki društvenih prireditev med svoji člani in prijatelji za dr. Kreka, ki pač zasluži po Drezprimernem idealnem delu za naš narod, da mu ta čmpreje postavi spomenik hvaležnosti. Darove sprejema Zadružna zveza v Ljubljani. PLANINKA ČAJ Bahovec čls'l ln osve žuj kri ip s tem obnavlja celi organizem Zavtex Din 20 — v apotekah. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 98 od 10. decembra je objavljen »Poslovnik stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil«, dalje »Izpremeniba Šestega odstavka člena 37. carinsko ponorskega pravilnika«. Iz-promemba čl. 41. carinsko pomorskega pravilnika«. Ratifikacije mednarodnih konvencij — lajava Italije o uporaibi mednarodne konvencije o airti-difte- "aoui serumu za njeno kolonije — Pol ske o mednarodni sanitarni konvenciji — Perzije o mednarodni konvenciji za p< b janje pronn la in trgovine z m eioralnimi publikacijami«, »Rati ikacija konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, po Holand^ki«. »Ratifikacija medrarodne konvencije o pobijanju ponarejanja denarja, po Belgiji« in jOdredba o reflektor-nem steklu na vozilih«:. — Tudi pisma uradov niso več poitn;ne prosta, ako so naslovliena na zasebna podjetja ali privatne osebe. — Proti zaprtju in t-cmeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, ie krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Skrčenje avtobusnega prometa na progi Ljubljana—Kamnik—Vransko. Kakor smo že pred kratkim poročali, sta se avloprometni družbi »Bistra« in »Peregrin«.' sporazumeli in sklenili opustiti brezplodno konkurenco na tej progi. »Bistra« bo z jutrišnjim dnem prenehala obraiovati na progi skozi Tuhinjsko dolino in iz Kamnika skozi Domžale v Ljubljano, obdržala pa bo še progi Kamnik—Mengeš Ljubljana in Moravško dolino. Vozni red se bo zalo z 12. t. m. spremenil, in sicer bo odslej na progi Kamnik Domžale — Ljubljana odhaial avtobus podjetja »Peregrin« iz Kamnika ob 8.05. 13.10 in 18.30: iz Ljubljane pa se bo vračal ob 12 05. 17.10 in ob delavnikih ob 22.15. ob nedeljah in praznikih pa 5 četrt ure kasneje, in sicer ob 23 30 Avtobus »Bistre« na progi Kamnik Mengeš Ljubliana bo odhajal iz Kamnika ob 7 50 in 13 30; vračal pa se bo iz LjubPane ob 11.50 in 17 30. Nedeljski večerni avtobus na tej progi bo vozil v isiem času kot doslej lzprememba avlobusnepa voznega reda na teh progah ie bila v interesu potujočega občinstva res že potrebna, ker so avtobusi vozili vzporedno z vla kom. Zdaj bodo imeli Kamničani dnevno poleg šest vlakovnih zvez še pel avtobusnih, tako da se lahko vsako uro peljejo v Ljubljano. Takih ugodnosti drugi kraji goiovo nimajo Že večkrat je bila javno izražena želja, da bi se ob delavnikih zvečer vračal avtobus še pozneje v Kamnik, zato bo občinstvu gotovo ustreženo, da vozi večerni avtobus iz Ljubljane ob 22.15 S tem ima.io zvozo s Kamnikom vsi potniki, ki prispejo z večernimi vlaki. Ob nedeljah in praznikih vozi ta avlobus nekoliko pozneje, in sicer ob 23.30. Po Tuhinjski dolini obra-luje od jutri naprej samo podjetje »Peregrin . Avtobus odhaja iz Vranskega ob (5.20. iz Kamnika pn se vrača ob 13. Opozarjamo tudi na zadevni oglas obeh avtopodjelij. — Smučarski tečaj. SPD priredi za božične jrazniko, t. j. od 25. dec. 1932 do 1. jan. 1033 v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru svoj vsakoletni božični smučarski lečaj, katerega vodi zopet učitelj JZSZ g. Kveder Janez. Vsakoletna številna udeležba in v splošnem odlični uspehi so najboljše jamstvo za kvaliteto tega tečaja. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Masarykova 14-1 (palača Grafike), ali pa ga. Marija Jerajeva, hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Člani SPD imajo popust. — Odgovori Insercntom in vsa tozadevna vprašanja, ki se pošilja;o na upravo ali oglasni oddelek »Slovenca«, naj nosijo na zunanji strani ovitka vselej šifro aJi številko, ki se ua-vaja v oglasu. S tem se prihrani upravi mnogo časa, ker ni treba odpirati takih pisem, ampak se zaprta izročajo inserentom. Seveda se pa ne sme v takih pismih ničesar pisati, kar se tiče uprave, uredništva in kolportainega oddelka, ker bi ostala vsa taka pisma nerešena. Za vsako zadevo naj se piše ločeno, posebno pismo ali dopisnica. — Avanture zagrebškega »izumitelja«. Svoječasno so zagrebški listi z debelimi črkami poročali ; o genialnem izumitelju« Slavku Korenjaku, ki da , je izumil letalo brez kril. Objavljali so njegovo I sliko in njegove imenitne načrte, le žal, da se za 1 odkup izuinn nihče ni javil. Kar na lepem pa je Korenjak izginil iz Zagreba, in sicer je izginil tako, j da je za njim žalovala celo policija. Na Korenjaka so že vsi davno pozabili, ko se je le dni naenkrat pojavila v velikem pariškem dnevniku njegova slika, ki ji je kriminalni reporter pridejal dolgo storijo avantur, katere je v teku svojega bivanja v Franciji zagrešil izumitelj Slavko I.uis, alias Slavko Korenjak. Mož je ludi v Franciji skušal spraviti v denar ' svoj »izum« letala brez kril in na vseh straneh iskal kapilalov, ki bi omogočili takojšnjo velikopotezno produkcijo takih letal. Pa je prišel pri tem navzkriž s francoskimi paragrafi, kar je naposled pri-striglo peroti Mf mu samemu. Izumitelj si je dovolil celo drznost, u. ponaredil dokumente francoskega , letalskega ministrstva. Kmet kupuie kruh Z ozirom na članek >Kmiot kupuje kruli-, pri-občen v 278. števidki »Slovenca«, smo prejeli: Ni res, da sdno letos doživel«, da je kunet plačal za nu.stiiioo v Brežicah toliko, da je kar cel prašiček šel v zrak — anupak je res, da je plačal krnel za mostnino pri prehodu v obeli smereh za enovprežen voz 4.5 Din. za dvovprežen voz (5.5 Din — medtem ko letos ua brežiškem sejmu sploh ni bilo dobiti prašička izpod 50. —Din. Ni res. da »je sedaj tudi v tem le nekaj malo boljše« — ami>ak je res, da je sedaj v tem veliko boljše — kajti sedaj so ljudje, kolesarji, živina, ročni vozički iu prevozi pri obdelovanju zemljišč in spravljanju pridelkov popolnoma prosti mostnine; od enovpreinega voza se plača sedaj 50 par, od chovprežnega pa 1,— Din. Ni res, da sedaj ljudje sami naročajo koruzo s l>ouiočjo velolrgovca Lipeja v Brežicah — ampak jc res da se pri podpisanem dnevno oglaša tudi nad 10 ljudi, ki prosijo, naj županovo zopet naroči koruzo. — res je dalje, da so privatniki skušali nabirati naročnino za koruzo, pa je ljudje pri njih niso hoteli naročiti, n« je dalje, da želi županstvo nabaviti koruzo čim ceneje in da je ni več naročilo radi toga, ker še ni prejelo prevoznic za znižan prevoz |)o železnici Ni res. da je obiina prodajala koruzo le 3 paro ceneje kakor veletrgovec Lii>ej — ampak je res, da je županstvo že 20. septembra prejelo in razdeli, o med občane 2 vagona suhe koruze (>o 82 |>»r kg; — takrat 90 trgovci prodajali koruzo po 1.50 do 1.75 Din kg. Ni res dn je občina — kakor izgleda iz trditev v zgoraj navedenem članku — prodajaln vagon :'200 Din predrago — anupak je nasprotno res, da so občani dobili koruzo najmanj (58 par kg ceneje kakor v trgovini, rt« je dalje, da županstvo ni računalo pri koruzi z nobenim dobičkom — Za nc-pričakov mi dobiček pri dveh vagonih koruze v zn< sku 550 Din je županstvo kupilo dechna'no lelit-nioo zn 50(1 kg z uteži ter plačalo prevozne stroške za tehtnico. — Tehtnico občina nujno rabi pri prehranjevalni akciji. Ni res, da je veletrgovec predajal koru«) po 85 par — ampak je res, da jo je prodnja.l na postaji iz vagona po 90 par kg in da so morali kupci sami polniti vreče, tehtati in voziti s postaje domov — medlem, ko je županstvo oddaja'o v sredini občine v Cerkljah — 11 km od železniške postaje in samo plačalo prevoz in vse ostale s*roške. — Z odličnim -»poslovanjem Martin Horvatič, s. r., župan občine Cerklje ob Krki. Kaj pravile? Občinski moijc našega uglednega slovenskega Irga Globanje so po dolgi debati, ki so jo imeli letošnjo jesen, pametno dognali, da je brezposelnost nevarna ret in da je treba brezposelnost pobijali. Ce se pa ta pošast ne da pobili, jo je pa treba vsaj malo potolažili in uspavati. Ker pa so tnalo prej kupili Irinemu rauocelniku službeni avto, s katerim se trini ranocelnik vozi ob nedeljah lovil ribe, je v globanjski občinski blagajni zmanjkalo boijukov za tolažbo brezposelnim. Takrat so občinski očetje, sami ugledni globanjski Criani, sklenili napravili cvetlični dan v uglednem trgu Globanje. Imenitna ideja, ki jo je sprožil ugledni preglednik občinske blagajne g. Nemec, je bila sprejeta s toplim iu dolgotrajnim aplavzom. Občinski očetje so bili za to idejo zalo tako navdušeni, ker ni bilo treba uvesti novih davkov, ki so v trgu Globanji ie od nekdaj nepriljubljeni. Na cvetlični dan sam je polovica globanjskih Iržanov odšla na izlet, četrtina se je zaklenila zu vame zapahe, zadnja četriina pa ni ničesar sliilila in je Salo žrtvovala v prid brezposelnih. Cvetlični dan sam je tedaj počastil s svojim obiskom tudi ugleden Amerikanec, ki jc prav za prav prišel pogledat, ali so njegove hipoteke v Globanji še varne. /. zadoščenjem je zvedel naš stric iz Amerike, da so hipoteke vse vpisane in da Globanja še zmore zn obresti in obresti obresti. Pohvalil je i udi socialni čut globanjskih Iržanov, ki so v prid brezposelnim nabrali 120 l> n in i0 pur ter dva gumba. Naš globanjski župan je tedaj priredil za strica iz Amerike, zase in za tri najbolj ugledne občinske može skromno večerjico v gostilni -Pri narodni sveti*. Mene ni bilo tam in ue vem, kaj so jedli in kaj so pili. 'Najbrže ni bilo tako, kakor v narodni pravljici, n kateri jedo iz naprstnika in pijejo iz rešeta, samo natakarica Minka je moji :t ni zaupno povedala, da je g. župan nošena Irga Globanje poravnal vso reho v znesku <102 Din, nič par in nič gumbov in dejal v pozni uri: »Naj pa bo enkrat: v slavnost uglednega amerikanskega gosta in za dober zaključek tako lepo uspelega današnjega cvetličnega dne!.' Prosim, g. urednik, če imale kaj prostora ta dopise is Globanje, uvrstite te rrstice v sroj ren j eni list, da bo široka javnost poučena o Imenitnih rečeh, ki se pri nas dogajajo. Advohai dr. Cnlon 2nirier$ t naznanja, da je otvoril advokatsko pisarno v MoHinshl Bistrici in da bo posloval v dosedanjih uradnih prostorih g dr. Urbana l.emeža. — V nedeljo, dne U. decembra se otvori redni atlohusni promet med postajo in trgom Sv. l^ovrene na Pohorju, zn nizko ceno 6 Din. S tem bo ustreženo vsem športnikom, turistom in smučarjem. — Kdo hi poklonil ubogi, stari, naglušni ženici uro budilko, ki bi bila še v dobrem stanju in bi jo doličui ne pogrešal. Iz prijaznosti sprejme podružnica »Slovenčeve« uprave na Miklošičevi i ceatl. — Najlepše boiično darilo: švedski Elektro-| lux sesalec prahu ali električna parketna krtača I Obroki j»et dinarjev dnevnol »Tetina«, Ljubljana, Mestni trg 25-L i tf KARITAS" Zobozdravnik dr. mrd Vladimir iro cnc je otvoril redno ordinacijo v paiu-stiti, zavarujte sebe in svojce pri j KARITAS«. -»KARITAS« je razširjena po vseh škofijah kulturnih držav ter si je |>o ID letnem obstoju pridobila milijonsko članstvo. Vsi. ki sle zaradi poloma samopomoči izgubili zaupanje tudi v pravo zavn-I rovanie in še |>osebno ti.sti. ki ste pri teh samopomoč i h kaj izgubili, vedite, da >KARITAS< ni , samopomoč, temveč oddelek velike, 32 let stare, i slovenske zavarovalnice. k! goji lo pravo in po-I polnoma varno zavarovanje. — Prospekte dobite breaplačno v žnptiih uradih in pri: Vzajemni zavarovalnici. oddelek »KARITAS-. Ljubljana. — Primerne knjige za božično daril«. V vrsti svojih iadanj ima Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg) mnog«« knjig, ki jih zaradi njihove trajue vrednosti in lepe oblike toplo priporočamo. Otrokom jc najbolj všeč ned s^cni humor v fta-striranih zgodbicah Cipek in ('»pek. nekoliko bolj odrasli pa dobijo v povesti Ivančkov sreti večer nevsiljivo vzgojno branje; za odrasle so najdragocenejši posamezni zvezki ali celotna iz/laja Cankarjevih (14 zv.) in Fintgarjevih (7 zv.) zbranih spisov, posebno primeren pa je krasen, bogato ilustriran Slelelov Oris zgodoiine umetnosti pri Slovencih. — Tovarna šivalnih strojev (}. M. Pfaff d. d. v Kaserslautermi praznuje letos svojo 70 letnico. Iz skromnih začetkov se je razvilo to rodbinsko podjetje, ki gn je bil ustanovil ded sedanjega vod le, lako da je zaslovelo ime Pfaff kot pojem odličnega kvalitetnega dela po vesoljnem sveiu. Izprva in potem še leta in leta je izdelovalo podjetje samo šivalne stroje za dom, polagoma pa je pričelo vzporedno 7. napredovanjem tehnike izdelovati tudi specialne šivalne slroie, kakršni se uporabljajo dandanes po različnih šivalnih obratih (pri Izdelovanju oblek, čevliev perila itd.) Tvrdka je ostala zves:.; svojemu načelu da bo izdelovala samo šivnine stroje, ne pa tudi druge izdelke vse do današniili dni, in v tem tiči pomen in moč Pfaffove tovarne šivalnih strojev. — Za božične praznike nabavite v specijal il trgovini za živila Jaš Lesjak. Maribor, ulica X. ok-lobra, prvovrstno b! igo po ugodnih cenah. Cajcv nove žetve in okraskov za božična drevesca v veliki izbiri. — Pristno vino hi radi? Pojdite v Centralno vinarno v Ljubljani. — Pučnik, šelenburgova. nasproti kavarne Zvezda« oblači gospode in dame najcenejše in najboljše. — Neveste! Gospodinje! Kuhinjsko posodo in porcelan, le solidno blago, kupite najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg. Elegantne cenene zimske plašče ii obleke dobile le ori DRAG® GSHI1P d C HONtEKCIJa Mlkloš'čeua cesta 16/1 nad. Vino, voda, med, sladkor Cerklje ob Krki, 9. dec. Letošnja suša je ugajala samo vinogradom, drugemu ne. — .le pa tudi temu primeren letošnji vinski pridelek. — Kdor letus ni trgal pred določenim terminom, ki je bil 10. oktober, ali kdor ni šel spravljat grozdja baš one dni, ko je bilo nekoliko dežja, ta so ne kesa. Vino je namreč tako sladko — pa kako bi ne bilo, ko ga je celo loto žgalo solnce -- da se zdaj oglašajo Ljubljanci (s tem mislimo vse one, ki kupujejo vino tu) in pravijo, da smo devali tdadkor v vino. 'l'o pa ni res, kajti naši ljudje niso toliko premožni, da bi si mogli sladkor nakupiti, ko še za sol v večini hiš ni bilo skozi celo leto dinarja in pa tudi to je, da naš vinogradnik dobro ve, kaj se sme in kuj se ne! — Čuduo je to! — Če obiramo bolj zgodaj in če je še leto malo bolj neugodno, nas kregajo, da naš cviček ni pravi, Češ da je prekisel, u ietos uas pa ravno z druge plati obdelujejo! — Pa moramo povedati, da niso naši kupci (imenujemo jih tovornike) tako krivični kakor so nekateri pivci! Glede vode, naj pa povemo to-le: Na našem polju imamo \odo na vsakem dvorišču, dokler je vode povsod dovolj. Ko pa pritisne nekoliko suša, je pa konec naših vodnjakov. Letos ro vasi, ki so protestirale proti vodovodu, bile brez vode, četudi leže — kakor se večkrat napačno misli — tik ob Za rodbine hrastnišhiSi ponesrečencev II. izkaz. G. Josip Merhar, Ljubljana, 50 Din; g. F. 1. Gestrin, Ljubljana, 20 Din; Neimenovan 20 Din; Neimenovan 100 Din; ga. Fani Kovačič, Subotica, 10 Din; Trgovina Stanovnik, 30 Din; Neimenovan 10 Din: Neimenovan 10 Din; Fr. Kemperle, Uu-terhof-Tržič, 10 Din; Andrej Zebre, soJni uradnik, Litija, 10 Din; Karel čuk, župnik, Kraujskn gora, 10 Din; Ivan Gogala, župnik. Stara Oselica, 80 Din; J. Marzidovšek. voj. kurat v p.. Sv. Jurij ob juž. žel, 50 Din; gdč. Leopoldina Rant, Dobrova, 20 Din; ga. Cirila Sedej, Tržič, 20 Din; Jože Ferkulj, kaplan Moravče, 10 Din; Jakob Kosi, župnik. Sv. Lenart n Laškim, '20 Din; Martin Stare, kaplan. Trebnje, 20 Din; Ivan Štrukelj, šolski uprav., Vič, 10 Din; Kupni urad Žabnica p. fckofji Loki, 20 Din. — Skupaj 4*0 Din. Za rodbine hrastritkih ponesrečencev so pri žiipnetn uradu v Trbovliah darovali: Uradniitvo pokojninskega zavoda v Ljubljani 635 Din; Cebin Dominik, trgovec s premogom 200 Din; župni urad Koroika Bela 100 Din; Drailer Ivan, trgovec. Do!« Borovnica 100 Diu; rudarji iz Zagorja od pros ave sv. Barbare 1(0 Din: neimenovani iz St. Pavla v Savinjski dolini 20 Din; Ogrizek Franc, župnik v pok. 20 Din; Arnejc Matej. obč. blagajnik 25 D'n; Dolinšek Jernej, paznik 20 Din; Kos Anton, paznik v pok. 10 Din; Pešl Josip, polir, 10 Din. Vsem prisrčni Bog plačaj! Jezica Praznik BrctmudrJne so naše katoliške organizacije proslavile na kar najlepši način. Vsi člani so prejeli zjutraj skupno nveto obhajilo in mnogo ostalega občinstva. Popoldne jc bila skupna proslava vseh članov in prijateljev naših oivanizicij v Društvenem domu. Na s|>oredu w bile lepe pevske točke, deklamacije, govori ild. Kmetijska podruinira priredi danes ob 3 popoldne v Gasilski dvorani na Jelici kmetijsko predavanje o splošnem kmetijstvu. Pritožbe staršev. Upravičene so pritoibe staršev, ker vodstvo šole zahteva, da se morajo šoloobvezni otroci udeleževati te!ovadn:h vaj v tako poznih večernih urah sedaj v blatu in mrazu in to ludi otroci, ki so komaj pričeli hodili v šolo. Ce hočete, \am postrežemo tudi z dokazi. Veihc bož čne josice *a cerkve in kapele in dom, več garnitur v zelo lepi izdelavi, nudimo po znižanih cenah. Pošljemo lahko en kip pred nakupom na ogled. V zalogi imamo še nekaj bogato vezenih ulaščev po starih cenah. »E C C L E S I A« IZDELKI Ljubljana, Prisojna ulica 5. Kretnš Driavna tekstilna šola. D jaško podporno društvo na državni tekstilni šoli v Kranju ho imelo svoj tretji redni občni zbor dne 17. t m. ob 10 dopoldne v poslopju tekstilne šole. Vljudno vn-Idjeni vsi redni, podporni, ustanovni in častni člani društva, !<>kor ludi vsi. ki se zanimajo za vzgojo prvih tekstilnih strokovnjakov. Wovo mest o Gostovanje članov ljubljansko drame v Prnsv. riumu. Novomei&inoin. ki so imeli pretekli mesec priliko videti člane ljubljanske drame v Rostandovi igr; . Vest in so jo sprejeli s toplo simpatijo, se rjuili v torek, 13. t. m. nov umetniški užitek. Igrala »e bo Klabundova velezabavna trode.ianska komedija XYZ':. Avtor je rano umrli znameniti nemški pesnik. Igra je duhovita, komična in dovtipna. Tekom dejanja se srečno razreši zavozliana ljubezenski enačba: x-i-y=Z. V igri nastopijo prve moči ljubljanske drame: gdč. Maša Slavčeva ler gg. Jan Slavko, France Lipah, Milan Skrbinšek in Rado Ze-leznik. Režijo votli g. Milan Skrbinšek. Igra sc je igrala v Ljubljani z velikim uspehom in" bo brez dvom:i privabila Novomeščane. SkioptiCno predavanje se vrši danes popoldne ob 16 v dvorani Prosvetnega doma. Predava tajnik Prosvetne zveze gosp. Vinko Zor. Prikazal bo jako lepe slike iz svojega potovanja po Tirolskem preko Dolomitov v Gornjo Italijo. Šmartno ob Pakt Senzacija je odl:od z doma g. Franca Plesec, znanega posestnika in trgovca s sadjem v Šmart-nem. Že pred 14 dnevi je odšel z doma po kup-čijskih poslih, a se do d anes še ni vrnil in tudi domačim nič ne piše o svojem bivanju. Plesec je zavzemal v zadnjem času tudi v javnosti odlična mesta. Bil je občinski odbornik, predsednik kra-levne organizacije JR.KD, itd. Občinske cestc imamo v tako mizemem stanju, da najstarejši ljudje ne pomnijo takih. Gospoda župana prosimo, naj si jih blagovoli o priliki ogledati. Proračunska se(a se je vršila v četrtek, na praznik, dne 8. t. m. Kakor smo zvedeli, dobimo davkoplačevalci lep novoletni dar v obliki zviša-nih občinskih doklad. vodi! Vasi pa, ld so nekoliko bolj oddaljene (Gorica, Jelše iu druge) pa so morale vodo vozit od daleč Hudo je to, če nekateri nočejo priznati, da je le bolje imeti vodo iz vodovoda kakor pa biti v nevarnosti, da ti jo v domači »šterui« naenkrat zmanjka. Dobro je povedal tem gospodom g. ban — tako so povedali sami —- češ da je čudno, če se Človek brani sprejeti srebrno žlico od nekoga zastonj, ko si pa mora plehnato (železno) sam kupiti. tilede vode in namakanja našega polja, bi pa dejali ta k o-l e: če bi naše polje umetno namakali, ali iz Save ali iz Krko, bi bilo to polje krasno! Solnca ne manjka, zemlja ui elaba, treba le še zagotoviti močo. Pa se tudi o tem že razmišlja — kolikor je nam znano — na banski upravi. Dobro bi bilo to izvesti, /.Lasti pa si daj, ko bo na našem polju izvedena zložba zemljišč. To polje bi potem bilo za Slovenijo — Bana t. O medu je pa letos le to mogoče reči, da ga ni. razen malenkost spomladanskega. Na iiafcm polju sejejo veliko ajde in zato dovažajo čebele k nam na pašo od drugod, letos pa ni bilo nič. čebelarji premišljujejo, kako bodo prezimili svoje živa-lice. Težko bo šlo brez sladkorja. Podružnica ga bo dobi la — mešanega seveda, da se ne bo dal porabiti n. pr. zn kavo (in ta vino tudi ne!) — a če ga bodo Čebelarji mogli kupiti, je pa vprašanje zase. Kamnih Nov zdravnik. V četrtek 15 decembra začne ordinirati v Maistrovi ulici zdravnik g. dr. Pucelj France. Ordinira od 9 dalje. Proračun je pod stieho. V na.Ialjevanju občinske seje so občinski mo:':je vzeli v pretres proračun za prihodnje leto. Debata je bila skromna, proračun pa soglasno sprejet. V splošnem lahko rečemo, da tudi v Kar n:ku, kakor povsod drugod, perspektive ohčinsl ega gospodarstva za bližnjo bodočnost niso bog*e kako rožnate. Izdatki, med katerimi so upoš e\anc res le najnujnejše potrebe. so ostali na isti višini, dohodki pa znatno padajo. Pri sestavljanju lanskega proračuna je bilo geslo občinskih odbornikov: doklade ne siueio prekoračiti 50%. Mesto da bi znižali izdatke, pa so lani v nekaterih postavkah k dohodkom primaknili po (ar jurjev, tako da se je na papirju res dosegla 45% doklada, katero je banovina nato zvišala na 49%. Vsak pa bo uvidel, da prevelik Trbovlie Na Marijin praznik je priredila dijaSka Mari-janska kongregacija v tukajšnji samostanski dvorani oo. frančiškanov akademijo z govorom, petjem, deklaracijami iti tamburanjem in uprizoritvijo petega dejanja Pregljevega Azazela. Pred zbranim občinstvom so kongreganisti in kongre-ganistinje zelo ljubek in pester spored proizvedli v splošno zadovoljnost. Danes si oglejte zanimivo razstavo knjig in časopisov — odprta bo dopoldne in popoldne — v Društvenem domu. Vstop je vsem prost. Popoldne pa boste lahko videli v skioptičnih slikah, kako se tiska in druge zanimivosti, ki jih bo pojasnjevalo predavanje. Iz raznih krarev Dev. Marija v Polju. Prosvela Polje vabi k prosvetnemu večeru, ki bo v ponedeljek 12. t. m. ob 8 zveer v Domu. Na sporedu je poleg drugih točk tudi predavanje g. prof. Janka Mlakarja iz Ljubljane. —»Zveza bojevnikov«, s! upiria pri Dev. Mar. v Polju, jc bila na pra?nik 8. t] m. ustanovljena. Nn ustanovnem občnem zboru skupine so zastooali centralo in govorili tov. odborniki: Wag-ner, Matičič in Bavdek. Za predsednika skupine je bil izvoljen tov. Hladnik. •» Mekirje. Tukajšnje Prosvetno društvo uprizori danes 11. dccembra ob polštirih popoldne komedijo v treh dejanjih »Narodni poslanec«. Igra slika na drastičen način predvojne politične razmere v Srbiji in je prepletena i duhovitimi do-vtipi. Ker so glavne vloge v rokah izvežbanih igralcev, je pričakovati obilo duševnega razvedrila. Vrhnika. Da se omeji dotok raznih dclomrž-nežev in nadleinih leračev, ki odjedajo podporo 'es potrebnim siromakom, je županstvo uvedlo listke po 25 par. To akcijo pozd-avljamo in priporočamo občanom la daje o podporo siromakom le v teh listkih Kdor se bo izkazal, da je podpore potreben in vreden, bo na občini dobi! nakazilo za hrano in ev. obleko Raznim »pogorelcem. in Tako izgleda skala aparata 6 + 1 cev Elektro-dinamski zvočnik Dovršen sprejem \seh evropskih postaj na kratke in dolge valove oratidardttadio V Hal V ud um k: »poplavlieucem« pa bo, kakor kaže, slaba predla. — Te dni se je na tukajšnjem sojiiču vrtila sodna dražba Pollakove tovarne usnja. Kupila jo je - -------- - " ii\u|iua |u jc Mestna hranilnica ljubljanska. Daj Bog. da bi so zadeva kmalu uredila m da bi se č-m; reje pričelo z delom. S tem bi bilo nad 100 vrhniških usnjarskih delavcev rrtenih Lede. škofja l,«kn. Kakor so drugod proslavili 8. december, tako je tudi naše prosretno društvo imelo Nedeljske misli s »davim stdotom clsčeni pblohttl iz vsakovrstnih kovin dobuo NAJVEČJI SJAJ ! / maio kou6no tiooiA o6$mr okna in 7kaia nitbo in mu tduda v. -Ai >tM>qp M A C I IZDELEK optimizem v takih rečeh ni dober, saj bo lanski proračun, čeprav šc nimamo v roki vseh izkazov I o donosu trota rine, doklad, cick.rike itd., izkazal preccjier, primanjkljaj ravno radi takih v oblake zidanih namiljenih dohodkov. Kako bomo krili morebitni delicil lanskega leta, nam letošnji proračun ne pove Izdatki so v n em znižani na minimum, pa jih |c kljub temu ie vedno 625.000 D n, lo je nekai nad 50 000 Din manj kot lani. Zniiala se je postavka za narodno prosveto za 10.000 Din. z« socialno skrbstvo za 24.000 D n, v nekaterih postavkah pa za 1000 Din ali še manj. Na par mestih imamo tudi povUanie izdatkov v primeri z lanskim letom, vendar le za nc.natne vsote. Dohodki bodo znašali po prorači nu 354.GOO Din. Med te jc všteti tudi postavko 45000 Din neiztir-ianih dohodkov iz prejinj h let (doklade kuluk). Trošarina bo prinesla 170.0CC Din, ostali primanjkljaj pa se bo kril s 45% doklado na neposredne davke. Predlagane so bile tudi nekatere nove davščine: za tuje krošnjarj« z manulakturno robo 50 Din, z galanterijsko robo (dalmatinske »bratce«!) po 20 Din, za uvoz kruha 15 par od kg, ša-bese in sodavicc po 50 par od litra. Si Je rne\ Več slučajev nalezljivih bolezni (tifui, davica. oslovski ka'elj) imamo leto« v naši občini. Umrlo le več otrok, dočim smrtnih žrtev pri odraslih ni bilo. l*p metulj, citronček je na Miklavžev din prifrčal v iolo. kjer je obsedel na oknu v veliko veselje in radost otrok. — Bog daj, da bi kmalu pričakal solnčno pomlad! V službo banovinskega cestarja ie zopet sprejet Fr. Luštek. Ne samo eno, kakor smo zadnjič poročali, ampak celo več jablan se sedaj v pozni jeseni našli cvetočih v našem kraju. Mežiška dolina tiuštanj. Odbor za pomoč brezposelnih in re-vežev guštanjske fare. Tudi pri nas se je ustanovil la prepotrel-.ili edbor. Predsednik odbora je g. župan šuler, podpredsednik g župnik Barbič. gospodar pa g. Cvitanič. Nadalje so v odboru še gg.: zdravnik dr. Lrath, trgovec Bevc in drugi. Odbor si je stavil nalogo, da v prvi vrsti najde delo onim, ki bi radi delali, pa dela ne dobijo. Zbiranje in razdelitev darov je poverjeno g. župniku in gu-štanjskim agihtim ženam, ki so sc žr lansko leto v tem oziru dobro izkazale. O uspehu akcije bomo še poročali. Kollje, Te dni je bila dograjena simiška skakalnica v Rimskem vrelcu, ki jo je postavila podjetna lastnica penziona, gospa Nešičeva. Sedaj gradi še eno manjšo skakalnico za začetnike. Tudi v rame m Rimskem vrelcu bo vse renovirano. Saj se na tudi obeta obilen obisk. V*i prostori so za božiču," počitnice ie oddani. Tudi na bližnjem Brezju (Pirckhof) je nad 20 smučarjev prijavljenih. Ker pa vemo, da bo še več obiskovalcev, priporočamo tudi oba gostilničarja v Kotljah, ki imata tudi leno število prostorov, oziroma postelj na razpolago, to sta gospod Vastl in gosjitd Petrič Aulon, kjer se nahaja tudi pošta. | ta praznik «!jajno uspelo p redila vo »Rokovnjačk. I Dvorana je bila nabito polna hvaležnega občinstva. Mcolfa Loka. Umrli «o: Marija Božnar na Poljanski ce«ti 6 in Antonija Kcrnc. vdova pok. orol-niikega stra?moj«tra Antona Kcrnc; pripeljali so jo u Ljubljane na tukajinjc pokopalHč«. — Drevi ob 8 pro Javi naš« Prosvetno dru .tvo spomin 13letnice smrti našega ožiega rojaka dr. J. E. Krek«. Na sporedu j« II točk, med temi tudi godba in solospevL Vstopn na 2 Din. ki bo vsa oddan« ia Krekov spomenik v Ljubi,ani. Kon»ka Bel«. Popravek: V »Slovencu? z dne 8. decembra je neki poročevalec pomotoma poročal, da se je izvršil umor Franca Mavriča pred Leakuvčevo gostilno na Javorniku. Res je pa. da se je umor odigral pred adtravsonu, ki so nahaja v bližini označene gostilne. — Na prazn k Brezmadežne je bil pri nas — delavnik: V tovarni se jc delalo vsevprek, celo nekateri obrtniki so delali in to v časih, ko je taka brezposelnost! Kje je krščanski in sploh socialni Čut? j Zagorje. Dollo že ni bilo v naii Zagorski dolini koncerta domačega pevskega zbora. Od več strani smo čuli, kakšna sramota je za Zagorje, da ne premore lepega zboiovskega petja. Da vidite, da pevska misel v Zagorju še ni zamrla, posetite pcvr.ki koncert katoliškega prosvetnega društva drevi ob pol 8 v dvorani Zadr»žne^a doma. Pel bo moški, ženski, mešani in mladinski zbor pesmi starejših in tudi modernejših sloven kih skladateljev pod vodstvom agilnega in požrtvovalnega pe-vovodje Alojzija Rozmana. Petrovfo. Dramalski odsek Prosvetnega in kmetijskega društva Gospodar v Petrovčah vprizori danes ob 14.30 v Joloušekovi dvorani ljudsko igro s petjem ..Mlinarjev Janez- ali »Teharski pleniioi-.. Vsi prijatelji lepih prireditev vljulno vabl>enil Spori Na zadnjem kongresu Zveze športnih zvez, so posamezni referenti predavali 0 poslanstvu in nalogah športa. Veliko lupili besed smo slišali. Za predsednika Zveze je hil zopet izvoljen dr. Hadži. Pod predsedstvom dr. Hadžiju se je vršilo tudi zborovanje plavalne Zveze. Kakor znano, so reševali na tem zborovanju tudi afero, ki jc nastala radi I'e-trinovičevega pokala. Pred štirimi leti napačno verificiran plavalec ni bil več junior. ko je starlal pri juniorskem prvenstvu. Klub, čigar član jo ta junior, bi tudi bn z njega postal prvak. Ni pa vedel za napačno verifikacijo in ga pustil starlati. Zvedeli so pa zn to zmoto nekateri funkcijonarji Zveze že tedaj, ko so izročali Iliriji pokal. Priznali so tudi to, toda kaznovani nteo bili. Izgleda, da so stremeli za tein, da se slovenski plavalni šport blamira. Proti verifikaciji tekmovanja je protestiral Jadran. Toda taisti Jadran je nastopil s plavalkami, ki so bile tudi seniorke, katere je pa za Start pridobil iz Šibenika. To dejstvo je odkril delegat enega slovenskih klubov, tik predno jc bilo izglasovano, da pripade Petrinovičev pokal Iliriji. To dejstvo jo preprečilo nečedno mahinacijo. Našteli bi še več nepravilnosti zadnjega zborovanja plavalne Zveze, kateri predseduje dr. Hadži. ki je ludi predsednik Zveze športnih Zvez. No sed.-j «i pa vsak lahko napravi sodbo, kaj bo s tistimi referati Zveze športnih zvez. Evangelij: Janez f, VJ—M. Jane: govori o »rojem potlanur*. NajprelrvMljivejia slika hrepenenja in priia-kotanja judovskega rodu je morda ona i: H6. p*al ma: narod, ki ječi v jtregnanslvu ob babilon»kih rekah in joka, harfe na« na vrbah ob rod i ... Ta narod je bil kakor pouubljtno hrepenenje rsjitii dnin je drhtela za odrt lenimi, ttako lelo je bilo goloto stokrat pripravljeno vreti se proti valovom in it priborih proti toku da ahov, kjer reka izvira, da bi morda od lam t,deli domotino S lo besedo so klicali dom in rs*, kar je njegovega ': mladost, polja, gotdoci, tmuitiuist, potrtienjt tu tiho prUakoranjg. Pa tudi pesem doma: Kako In peh pesem Gospodu c tuji deieli.' I n«- to itnubili■ dom in Gospoda ... .Ve rem kaka, da v ndcentu veliko bolj mitiim na ljudi brez domovine k .kor drvgair. Morda zalo ker je boiii praznik doma ia ki r je dvakrat reven h komur Hog ne pridr. Grenko je. a je rmdar res, du ljudje s domovino največkrat rte izgube. N» turno materino besedo in ljubezen, ne ta mo domačnost in otroiko veselje, ampak rse. kar je bilo najbolj skrito v treu, kar je bilo najbolj nedotaknjeno. človek izgubi tla, izgubi korenine. In potem ne temelji vet. v tittem. kar je dom pod piralo. Poglejte, kamor hočete, čez meje naših ventkih krojen. Tam to ljudje brez dom.irinr. Mor d J še jokajo za njo. morda to ja ob bnliši m kruhu ie pozabili in z njo izgubili zadnjo oporo duh. Morda to tam celi kraji, domori, morda pntamezna hiša ali pa samo en fant ali eno dekle. M»rdn so lam tončni kraji, morda najtemnejše cente. Morda to ljudje te na nato udomntrni. morda redno no potni nik/er doma. Premalo to nam ti ljudje e muli/1, premalo čutimo in nosimo trpljenje z njimi. Martikalera roka te je iztezala za nami, dn hi pomagali; martl-katera duša te je ie odprla dobri besedi, ker je je bila tako nujno potrebna. Samo pomoči ni bilo, beseda. lista topla, domača, nt zazrenrla. Hoka je omahnila, duša je zašla. Pa ni nikooar zabuhlo, nikogar zatkrhelo. Mi za to trpljenje na tujem premalo tkrbimo... Pri nat je ena revščina, pri njih je dvojna. Mi • mamo en adeent, njihov je drnjen. Mi imamo eno hrepenenje, oni iih imajo sto. Pa te i>h ninuiln. m šr stokrat rernr ši; zakaj najbridke sa ie revščina ki te je človek ne tareda več. 0, la naš advent.' Kaj storimo za pričakujoče dati v Mi i,ui6 udobni in zadovoljni do skrajnosti, /.ndnjii me ie kar zabolelo: nekdo je v lem časopisu omenjal fler-irigovo povest o Boštjanu iz pred mest ia. Iu dejal, da ni rptnitpn, iit ni zn urrtvitrnjr. T)n jo jr pni pisatelj pisni v toplo zakurjeni sobi. Tako pisanje je tmi šno zagovarjanje lastne udobnosti in tluhotli in prrmajhne pripravljenosti. 1 saj n, govorimo tnko. ie ie ne gremo na pol. .4 nemogoče je, da hi bil Hertrig kdaj na/risal tiste svoje znane knjige, ne da Iti r«aj njegova duša ljubeče blodita pn naj-hednrjšili predmestjih Berlina, jim oznanjala Boga. Tiste knjige so za iirljenjr. Nam pa še duša no hlodi po predmestjih in ne trpi z izgubljenimi ljudmi brez duma in Boga. Prosim, kar poglej'e r naše življenje. Naš čas in naša revščina hrepeni za nekaj izrednim- za ljudmi, ki se bodo zvili sprostiti kakor Janez vsega zemeljskega, in prinašali ljudem tistega Boga, ki hodi neviden sredi med nami. Da bodo kakor rjoveči levi. ki bodo vpili v puščavo naše vsakdanjosti o hoiji ljubezni, ki poišče slehernega. Pozdravljeni, pozdravljeni, izgnanci r tujini I Mi mislimo na vaš advent. ki je dvakrat bridkeiši nd našega. Mi vrnn hočemo vrnili Boga in dom. In četudi bi morali na najdaljšo pol in najtemnejšo cesto. Prvi, pred vsem svetom, sle nam vi, zato ker ste vaši. Ker ste bratje in sestre po naši sladki slovenski materi. * Zn noro lelo bodo izšle lanske Nedeljske misli- v lepi. drobni knjižici. Kdor jih hoče, naj jih takoj naroči na naslov: V. Vodušek, Loke, p. Z«-gorje ob Savi. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zelss-fkon, Roden-stock. VolgtlUndei, Welta. Certo itd ima vedno * zalogi lotoodd. Jugoslovanske knjigarne V L}ubl{ani Zahlevaite ceniki Za revmatične bolečine ■a masažo, trganje ▼ členkih, bolečine v križu, obrazu in »sem telesu, imejte stalno pri hiši Fellerjev Elsafluid. — Pravi Fellerjev Elsafluid se uporablja že nad 35 let kot domače sredstvo za nego telesa in obrambo pred mnogimi obolenji. Za one, ki so preveč občutljivi ter se lahko prehlade, dobe nahod in bolečine v vratu, migreno, slabo spe, je Fellerjev Elsafluid posebno koristen. — Dobi se v vaeh lekarnah in tozadevnih trgov inah po 6 Din, 9 Din in 26 Din. Po po>ti najmanj 1 paket (9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki sper. steklenici) za 58 Din, štirji taki paketi za samo 173Din pri lekarnarju Eugen V.Feller Stubica bonja Elsatrg 134, (Savska ban.) Odobreno od Min. hoo. pot. in nar. iilravja 9p. br. 509 od 24. III. 19 v> Veterinarska rastava na velesejmu od 2. do 11. septembra 1933. K« so v Javnost prodrli glasovi, da našo domačo živino ogroža nalepiva bolezen, so se ljudje na-mah jeli zanimati za živalske bolezui. Naši Usti so začeli pisati o živinozdravstvu ali veterini, o veterinarjih in ukrepih veterinarske policije zoper živalske kužne bolezni. Ljudje so radovedno čitali o preteči nevarnosti, drugi so se zanimali 111 povpraševali o značaju bolezni, o ukrepih in drugem, 111 še tretji so porabili to priliko pa so udarili, resno ali le šaljivo, po veterinarstvu, veterinarskih odredbah in veterinarskih organih samih, kar se je v sedanjih razmerah kaj čudno dojmilo. Iz vsega tega se vidi, kako malo je splošnosti znana važnost živinozdrnvstva sedanje dobe, dalje kako malo je znan njega razvoj iu njegovo današnje stanje po vsem kulturnem svetu in torej tudi pri nas Dokazuje pa to tudi, kako silno pomanjkljivo je znanje laikov o visoki stopnji veterinarske znanosti in njene praktične ui>orube v vsem svetovnem narodnemi gospodarstvu. ..... Vse to je dalo pobudo, da se priredi v okrilju jesenskega velesejma v Ljubljani od 2. do 11. septembra 1**33 »Veterinarska razstava«, ki bo gotovo nadvse [Kiučna in zanimiva. To razstavo bo priredila d ra v«ka sekcija jugoslovanskega veterinarske-^ Predsedstvena se«a Zveze trgovskih združeni V petek se je vršila aeja predsedstva Zveze trgovskih združenj v Celju. Uvodoma je podal poročilo predsednik g. J Kavčič, ki je dejal. da se je Zveza zlasti zavzemala za zaščito po zakonodaji ogroženih interesov naše trgovine. Govoril je tudi o deviznih razmerah ter dejal, naj se našn zunanja trgovina usmeri na princip kompenzacije in racionalnega pospeševanja domače industrijske prede-lave agrarnih proizvodov, ki predstavljajo v na-em uvozu znatno previsoko postavko, /.a njim je podal poročilo tajnik g. Kaiser. Navedel je vsi- akcije. Iti jih je od zadnje seje sem izvršda Zveza v zaščito socialnih in gospodarskih interesov trgovstvn. Obširno se je pečala s prometnimi zadevami ter podajala svoja mnenja glede obrtno-pravnih vprašanj. Na vprašanje trgovinskega ministrstva, kaj je trgovina z mešanim blagom in kaj branjnrija; kaj naj obsega trgovina z mešanim blagom in kaj branja-rija — je Zveza odgovorila naslednje: Trgovina z mešanim blagom je po sedanji obrtno pravni praksi trgovina z vsem v prostem prometu dovoljenim blagom. Na podlagi obrtnega dovoljenja zn trgovino z mešanim blagom more izvrševati vsak tudi trgovinske posle, za katere bi bil z ozirom na naravo posla potreben poseben dokaz Mtrokovne usposobljenosti. Zakon o obrtih trgovine z mešanim blagom ne pozna in zahteva za vsako stroko posebej izdajo posebnega obrtnega dovoljenja. Praktično življenje, zlnsti nn deleli. pa zahteva, da se pojm trgovine z meSanim blagom Iudi v bodoče ohrani. Zato naj »e v pravilniku pojm trgovine z meAamm blagom definira. Trgovina z mešanim blagom naj vsebuje vse blago, dovoljeno v prostem prometu v detajlni stroki. Ne spadala pa bi v področje trgovine 7. mešanim blagom priKlaja na debelo, zlnsti prodaja lesa. sadja, žitnih in deželnih pridelkov brez [10-sebnega dokazil strokovne usposobljenosti. Za izvrševanje trgovine na debelo naj bi se brezpogojno zahteval dokaz strokovne usposobljenosti. Delokrog branjarij je s pravilnikom omejiti. Branjarije naj bodo v bodoče stojnice, na katerih se sme v podrobni prodnji razpečavati kruh, klobase, slaščice in povrtnina. Branjarije v mestih in trgih naj bi »e dovoljevale le po predhodnem zaslišanju združenja. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine namerava prirediti spomladi prihodnjega leta nn parniku naše mornarice razstavo vzorcev naših izvoznih prddmetov, ki bi obiskal Albanijo, (irčijo. Turčijo, Sibirijo, Palestino in Egipt. Vsak. kdor ima kaj na tej razstavi, se mora ali sam ali po zastopniku udeležiti ekskurzije. V debati »o skoraj vsi delegati kritizirali po-atopanje davčne uprave pri izterjevanju davkov potom rubežni. Kritizirana je bila tudi neprimerna intervencija odposlanca finančnega ministrstva. Seja se je končno tudi odločno izjavila za imenovanje gospodarskega s ve* a. ga združenja, kar nam jamči, da bo razstava obsežna in verna slika sodobnega živinozdravstva ali veterine, kakršne do sedaj tudi v visokokulturnem tujezemstvu še niso videli. Razstava bo obsegala sledeče: Pogoji in pomen živinoreje v naši državi. — Embrijologija, |>orodni-štvo. — Nega in hranjenje mladih živali. — Razvojne in vzgojne bolezni. — Higijena nege živali. — lligijena prehrane. — Anatomija in fiziologija. — Pasme. (Konj; govedo svinja; ovca; koza; perutnina; kuncereja; čebele; ribe.) — Kužne bolezni. — Zatiranje infekcijskih in parazitarnih bolezni. — Druge bolezni. — ForenziČna veterina. — Bolezni kopita in parkljev. — Veterinarska praksa. — Maznštvo. — Higijena živil animalskega izvora. — Živalski pjomel. — Živalske sirovine. — Vsakdanje izkoriščanje živali. - Druge male živali za šport in izkoriščanje, njih higijena in liolezon. — Veterinarski pouk ln literatura. — Sliematizem veterinarjev Jugoslavije. Že iz tega kratko navedenega programa je razvidno, kako važna bo ta jirireditev zn vse, ne samo za našega kmetskega gospodarja. Razstava bo obsegala dva razstavna paviljona v približni izmeri 2000 kv. m razstavnega prostora. JSassnanila Pevcem Ijubljane! Prihodnja pevska vaja bo jirihodnji četrtek, dne 15. decembra. Frančiškanska kongregarija priredi danes ob 5 pojioldne v dvorani Rokodelskega doma, Ko-inenskega ulica 12 igro »Iz viharja v zavetje«. Občni zbor »Ljubljanskega šahovskega kluba« se vrši jutri ob 20 v restavracijskih prostorih hotela »Slon«. Vsi ljubitelji šaha vljudno vabljeni. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani bo imelo svoj občni zbor v sredo, 14. decembra ob H zvečer v vernndni dvorani hotela Uniona po običajnem sporedu. Pred občnim zborom bo predaval g. Fr. Štele o -Umetnostnih spomenikih v Ljubljani«. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike. Vstop k predavanju bo brezplačen. Povabljeni so vsi prijatelji umetnosti in zgodovine ljubljanskega mesta. Materinski večer, ki ga priredi drž. zavod za zaščito mater in dece z dečjim domom kraljice Marije, se vrši v sredo, 14. t. m. ob osmih zvečer vsled vremenskih neprilik r dvorani okrožnega urada, Miklošičeva cesta, ne pa v zavodu. Vslop | ima samo odraslo ženstvo. Govori B. Dragaš >0 zablodah otrok in mladine«. Poravnalno postopanje. Uvedeno je bilo 0. t. 111. poravnalno postopanje o imovini prot. trgovca Josipa Ivančiča v Ljubljani. Poravnalni sodnik s. o. s. g. Anton Avsec, upravni odvetnik dr. Ivan Tavčar. Prijavni rok do 15. januarja 11)83, narok 21. januarja 1933. Nudi 40%, plačljivih v enem letu. — Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Širne Karla v IVklu pri Poljčanah (narok za sklepanje poravnave 10. januarja, oglasiti se je 11. januarja, nudi 40".,. Poravnalno postopanje je uvedeno o trgovini z zelenjavo 111 sadjem Stratonik in Marija Korsu-novsky na Bledu. Prijava terjatev do 5. januarja 1033 in poravnalni narok II. januarja ob 10. okr. sodišče Radovljica. Dolžnika ponujata 4o odst. kvoto. plačljivo v enem letu po prnvomočnosti poravnave. Kunkuri j'- razglašen o imovini Mumija Petra, trt* v \-"'inu 38, p. Vojnik (prvi zbor upnikov dn' 24. decembra, ugotovitveni narok 18. januarja). Prodaja rasnega blaga. Dne 12. decembra t. 1 se bo vršila pri glavni carinarnici v Ljubljani prodaja raznega blaga (vino, pnpir, kovinski predmeti, grahie karte, razne tkanine, sodi, pločevina. žica. kavčuk, saharin). (Oglas je nn vpogled v pisarni Zbornice 'IX»1 v Ljubljani.i Borza Dne 10. decembra 1932. D (Mi ur Ta teden so se vršili snmo štirje borzni sestanki in je promet znašal 1785 milij. Din v primeri s 1.80, 1.1, 2.17 in 0.06 milij. Din v prejšnjih lednih Nujveč promeia je bilo v zasebnem kliringu v avstrijskem šilingu, ki pa je nižji na ljubljanski kol na zagrebški borzi, kjer zelo primanjkuje blaga. Grški boni se ua ljubljanski in zagrebški borzi niso trgovali in je bil zadnji njih tečaj 0.30 do 7.30. Do zaključkov pa prihaja le težko, ker so komadi, ki jih imajo naši izvozniki, preveliki, in bi bilo priporočali. da si interesenti dajo dostaviti manjše komade, ki jih je lažje prodati. ( urili. Pariz 20.30, London 10.85), Nevvyork 520, B ni se I j 72, Milan 20.03, Madrid 42.425. Amsterdam 208.90. Berlin 123.00, Stockholm 92.40, Oslo 87. Kopenhagen 87.50, Sofija 3.70. Praga 15.41. Varšava 58.30. Atene 2.87. Carigrad 2.51. Bukarešta 3.085. Žilni lifi Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad. Sombor 150—152, srbač. in srem. 151-153. gbč. 152-154, bač. |otiska 151—150, ladja Tisa 150—158. ladja Bege j 155—157. gbn. 148—150. jbn. 146—118, srem. 78 kg. 2% 153—155, fižol bač. beli uzančni 115— 120. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca za pšenico stalna. Ostala tendenca neizpremenjena. Promet: 19 vagonov. ( hirngo. Pšenica marec 48.25. maj 48.75. dec. 44.75, koruza marec 27.625, maj 24).125. oves marec 17.75. rž marec 34. dec. 28.125. \Vinnipeg. Pšenica dec. 44.25, maj 47. julij 18.125. POZOR! CHEVROLET POZOR! originalni nadomestni deli vsi stalno no zalogi edino le pri autoriziranih General Molors delavnicah: A. MARINI DESA d. z o. z. S. HASELBACH Maribor, Tržaška c. 16 Telefon: 244)7 Ljubljana, Dunajska c. 24 Telefon: 22-92 • -'Vi.-'V- ';•;'•'>■?••- .'-•,. • V -«' . ' '. Celje, Ljubljanska c. 11 Telefon: 1-63 % ZAHVALA Ob nenadni in tevki izgubi toliko ljubljenega soproga, oziroma očtfa, gospoda JOSIPA SKERLEPA posestnika in občinskega svetovalca se za tetoazano sožalje vsem najiakireneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom, častiti duhovščini, prostovoljnem« gasilnemu društvu na Jezici, gg. čilanom občinskega odbora, zastopnikom Strojne »adruge na Ježioi za častno spremstvo, domačini pevcem za gimljive žalestimike na domu in ob grobu, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki »o spremili blagega pokojnika na njegovi poslednji poti. Iskrena zahvala tovarišu-gasilou, kii se je v prelepih besedah ob odprtem grobu poslovil od svojega tovariša. Prisrčna zahvala vsem in t« vse! Mala vas -Jeiiea, dne 10. decembra 1932. ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Nedelja, U. decembra: Ob 15: GOSPA INGHR. Izven. Znižane cene. — Ob 20: ROKSI. Iziven. Znižane cene. Ponedeljek, 12. decembra: KAR HOČETE. Rml A. Torek, 13. dec.: Zaprto. OPERA Začetek oh 20 Nedelja, 11. decembra: Ob 15: DEŽELA SMEH IJ A -JA. laven. Znižane oene. — Ob 20: AI)EL IN MARA. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 12. deoenubra: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 11. decembra ob 15: MOJE DETE. Znižan« cerne. — Ob 20: BOCCACCIO. Znižane oene. Ponedeljek, 12. decembra: Zaprto. Torek, 13 decembra ob 20. uri: ZEMLJA SMEHLJAJA. Red C. Znižane cene. Radio Francoski institut vabi na skioptično predavanje, ki bo v torek, 13. t. m. ob 21 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predavatelj g. Jean Lacroi*. novi lektor francoskega jezika na naši univerzi, bo govoril o francoskih katedralah. Tretje poljudnoznanstveno predavanje Priro-doslovne sekrije Muzejskega društva se bo vršilo v četrtek, dne 15. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice nn Miklošičevi cesti. G. dr. V. Bo-hinec bo govoril o >Obličju matere zemlje«. Na to zanimivo predavanje našega znanega in priznanima geografa vabimo vse. ki se za stvar zanimajo. Vstopnina običajna: sedeži po 4 Din, stojišča 2 Din. se pobira v kritje stroškov. Božič, praznik vseh ljudij, veselje vsakogar, je vsebina mnogoštevilnih večjih in manjših skladb. Mnlokuleremu skladatelju je pn bilo dano, rojstvo in prve dni življenja našega Odrešenikn opevati mi lako iskren in duhovit način, kot je lo storil .1. S. Bach v svojem Ružičnem nratnriju. Delo prekipeva veselja nad uresničenjem proro-kovih besed, nad rojstvom Kralja duha. V ponedeljek. 12. decembra bo s svojim mešanim zborom, orkestrom in solisti go. Lovšetovo. g. ftkerlj-Medvedovo, g. Gostičem in g. Rusom izvajala ljubljanska ^Sloga« ta Bachov umotvor v Unionu. Ne zamudite pravočasno kupiti vstopnico v Matični knjigarni. Opozorite svoje znance na ta koncert. IVfl.vp diiaštifo Nu rednem občnem zboru Akademske »vete dne 29. novembra je bil za zimski semester 1932-1933 Izvoljen sledeči odbor: Preds.: Ložnr Slavko, cand. iur.; podpredsednik: Turk Lojze, stud, teol.; tajnik: Terseglav France, cand. phil.; blagajnik: Bnjd Franc, cand. iur.; gospodar: Loh Maks. cand. iur.: revizorja: Dermnstija Marjan cand. iur. in Slopar slml. teol. ter vsi predsedniki posameznih društev lo so: Otmihen France, Terseglav France, Kukovič Kazimir, Hlebce Milka. Ornžem Janez. Cerkveni vestnih Duhovne vaje za dekleta v Lichtentiirnnvem zavodu v Ljubljani bodo od 26. decembra zjutraj. Vodili jih bodo g. misijonarji laznristi Oskrbnina (hrami in stanovanje) znaša za vse dni 100 Din. 1'rijnve — ustne in pismene _ pošljite na vodstvo Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani. Ambrožev trg 8. Slovesne redovne obljube napravi jutri. 12. t. m. v cerkvi Marije Pomočnice v Križankah v Ljubljani g. Fr. Leo Božič iz križniškega reda. Obred se prične okrog tri četrt na 10. Izvaja so: Veni sanete Špiritus in Veni Crentor Špiritus. zl. A. Foer^ter. Pri slovesni maši se izvaja: Missa quintn v F zl. dr. A. Fnist s premljevanjem instrumentov: gr.idu.il: Benedicta es tu, 7.1. A. Foerster. ofert. Ave Marin. zl. A. Rihovsky, Te Deum, zl. p. Hugolin Sattner. Pol zvedovanlm Dotična gospa, ki mi je v sredo 7. decembra nn živilskem trgu izročila mal zavojček, naj se zglasi na Miklošičevi cesti štev. 15, III. nadstr.; desno. frogramt Hadio-Llublianai Nedelja. 11. decembra: 7.30 Kmetijsko predavanje: Živinoreja (ing. V.nko) 8.00 Nasveti za kmetovalce 8.15 Smučarska gimnastika 8.45 Poročila 9.00 Versko pred n vanje: O krščanski dobrodelnosti (dr. M. < >|M'k:<) 9.30 Prenos cerkvmie glasbe iz frančiškanske cerkve 1000 O spremembah tenvperatitre (dr. F. Čudež) 10.80 Amerišfce zaniniivra — Stuttgart: 20.00 Domača glasba — Belgrad: 20.05 Robert Schunian-oov koncert kvarteta — Kim: 30.45 >Filmska avea-da«, opereta — Heroinu nster: 20 30 Koncert ženskega zbora — Langenberg: 20 30 Operni večer — Dunaj: 20.00 >Dekle z vijolicami', opereita — Varšava: 20.00 Poljubna glasba — Pariz-Rillel: 19.30 Koncert Ponedeljek, 12. decembra: Zagreb: 19.30 »Da- libor«, opera, prenos iz Prage. — Milano: 20.30 Koncert komorne glasbe. 22.00 Orkestralni koncert. — Barcelona: 21.15 Instrumentalni koncert 22.00 Vokalni koncert. — Stuttgart: 20.05 Koncert — Toulouse: 19.45 Večer, koncert. 20.15 Harmonike. 21.00 Simfonični koncert. 21.30 Operni fragmenti. — Belgrad: 19.30 Dalibor, op., prenos iz Prage. — Rim: 17.30 Koncert rimske filharmonije. 20.45 Lahka glasba. — Beromiinster: 17.00 Glasba iz pravljične opere »Janezek in Marjetica«. 19 45 Švicarski komponisti. — Langenberg: 20.00 Koncert. 20.55 Avstrijska glasba. — Dunaj: 20.05 Koncert. — Budapest: 19.40 Koncert budimpeštanske filharmonije. Torek, 13. dec.: Zagreb: 20.40 Operetni večer. — Milano: 19.00 Pester koncert. — Barcelona: 21.10 Operni prenos. — Stuttgart: 20.30 Operna glasba. 22.20 Komorna glasba. — Belgrad: 19.30 Vokalni koncert. 20.00 Prenos iz Zagreba. — Run: 20.45 Pester koncert. — Beromiinster: 20.00 Sim- . fonični koncert. — Langenberg: 20.00 Večerni ' koncert. — Dunaj: 20.15 Čelo. 20.50 Pester večer, j — Budapest: 21.30 Pianinski koncert. 22.30 Ciganska glasba. \MSKE W T c T P E T E ZA f so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih. toda zelo učinkovitih praškov in ek.-traktov zdravilnega rastlinstva. Vse te izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče na človeški organizem, ne vsebujejo nikakih Škodljivih snovi in so tako za nemoteno delovanje srca, ledvic in ostalih organov popolnoma neškodljive. Slatinske tablete za hujianfe odstranjujejo na najprimernejši in edino priporočljivi način vse, posebno pa neprijetne in nelepe zunanje znake čezmerne debelosti, razkrajajo in raztope preobilno mast na telesu, podbradku. vratu, trebuhu, stegnih, bokih trebušni inreni, črevah, ledvicah itd. Abnormalnn težina telesa prične postopoma padati, telo postane prožno, ves organizem pridobi na svežosti, elastičnosti in mladostnem občutku Težina Vašega telesa sa zmanjša tekom 1 leta sa 8 do 14 kg. Slatlnske tablete za hujšanie dobite v vseh lekarnah, in sicer doza s 100 tabletami za Din 46 —, 7. 200 tabletami za Din 74 —; kjer jih pa ne bi dobili, se obrnite direktno na proizvajalca: Lekarna Nr. L. Bahovec Ljubljana, Kongresni trg Kjer rsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slntinske tablete za hujšanjc presenetljiv aspeh. ; ZEMLJE LEPOTE NAŠE Sv. Pankracij, naš severni stražar (Na Radljah 900 m.) St. Pankracij (9rave s kolodvora Brezno-Ribnica v dveh urah, se svet strmo spušča, pogreza in pada v globino in nižino, v velikansko, prostorno in obširno kotlino, ki je odprta proti vzhodu in se počasi dviga proti Golici in Glinjski planini. Tn svet se po svoji zunanjosti in po svojem gospodarstvu močno razlikuj«' od našega za Dravo od koroškega Traperga doli do Maribora in v njem biva danes že nemški rod. Toda čez ta naravni jez so valovi nemškega stremljenja in poželjenja butali in nevarno silili po robeh in vrheh, po prelazih in globoko zarezanih prečnih dolinah Bistrice, Suhe in Črmenice \ itak ogroženo Dravsko dolino, v Mnrenberg, na Milto in v Pohorje. V tem odseku je bila severno od Drave samo ena občina še v slovenskih rokah. Sv. Jurij na Remšniku, čigar najsevernejšo podružnica je baš cerkvica sv. Pankracija. Tik ob severni steni Pankracijeve cerkvice stoje sedaj državni mejniki in tako je sv. Pankracij v resnici, kakor je bil v svojem življenju velik vojščak, sedaj tu oaš zanesljiv in trden stražar. Globoko zarezani in izprani, tesni in strmi dolci in jarki; nad njimi podolgovati in položno-jMišovni hrbli iii grebeni, plamijaate kope, ravnine, iiianice in zelenice, njive, polja in travniki, gozdovi in pašniki; ropotajoči mlini in žvižgajoče žage, samotne, obšrne kmetije, skoro nikjer združene v pravo vas; ne presuho poletje in ne prehude zime; pridnost, delavnost, vztrajnost, velika od davnih rodov podedovana ljubezen do domače gorske grude, na naj bo ponekod še tako trda in skopa; narod iren, obrnjen* vase in zato še pristen in n> pokvarjen: vse to je značilni kras in ponosna d'ka onega našega obmejnega sveta za Dravo od Gradišča in Ostrega vrha do Košenjaka in Dravograda, ki ga je nam rešil naš severni stražar sv. Pankracij in njegov sosed sv. Urban na Planini pod Košenjakom. L. 1885 na »Rnmšeniku« pokopani znameniti župnik ?.mavc je zapisal besede, »da se bo Slovencem godila neizmerna krivica,« ako Nemci prodro preko sv. Pankracija. Pravijo, da je na molečem rtiiču, jiodohnean nosu. v katerega se konča Radeljski gorski hrbet (Radljica) in ki ga sedaj krasi cerkvica sv. Pankracija, stalo že v rimskih časih neko pogansko svetišče. Mogoče. Ta rtič z umetno nasuto planico, na tri strani strmo padajoč v globel, je tako svetel in jasen, nudi lako lepe, očarujoče razglede in poglede, je tnko vabljiv in dominanten nad celo okolico, tako severno kakor južno, da bi bilo le čudno, če bi kedaj okoličani na njem ne bili slavili in častili svojega boga. In staro mesto Flavija, Polva, naša Lipnica, ni bila preveč oddaljena od našega sv. Pankracija; med potoki pa, ki namakajo vinske gorice, sedaj nemške srednje-štajerske kotline, najdeš poleg Laznice in Čakave ali Sekave tudi še Joža Herfort: ■Sence v meglah Nižave so žarele v jesenskem zlatu, planine so ei nadele že prvo rahlo sneženo tančico. Vijolično sive so bile same s svojim molkom. Planinci so šli, smučarjev še ni bilo, planšarji so odgnali živino v dolino. Planine so živele naprej. Planinske rože so diruga za drugo umirale v ostrem vetru, morila sta Jih močna saipa in zmrzal. Gamsi »o se umikali čedalje nižje. Planinske sočne trave so se posušile, puste, slamnate in trde so bile. Samotarji so šli v temnozelene jelove gozdove, tropi so šli v doline, bliže ljudi. Prišel je sveti Martin, po vrtovih smrti so umirale zadnje voščenoruinene krizanteme v medlih Črno in Belo Solbo iu nemara je tekla nekoč Drava tik pod vrhom sv. Pankracija. V varstvu in poletni senci treh slovanskih lip so dviga na vzhodnem, štrlečem nosu cele »Rud-ljice«, nova, še ne popolnoma dozidana, z lepo oker-barvo pobarvana cerkev sv. Pankracija; na njo je na južni strani prislonjen stari beli zvonik; nad štirimi lesenimi kočami, izmed katerih sta za poletne izletnike in smučarje dve v oskrbi podružnice v Mariboru,1 so postavljene nn planici okoli cerkve klopi in mize, so razprostrte mehke, zeleue tratice. Tu sediš ali ležiš in tako lahko občuduješ raznoliki prekrasni obširni svet, ki se v bližini in v njih daljavi odpira tebi in cerkvici sv. Pankracija, našega obmejnega svetnika. Od temno-zelenih, sanja vi h šum našega Pohorja, od pisanega sveta naših Slovenskih goric, od Sršenovega, Po-križnikovega in Žavcarjevega vrha od sv. Duha in Kaple, od Radijev, čičkovih peči in od Košenjaka se dviga pogled na zasnežene vrhove Savinjskih alp, na Raduho, Ojstrico; gledaš na naše Karavanke, na Plešivec, na Peco, na Obir, oziraš se na širni nemški svet za našo severno mejo, na Gradec, na Schčckl, Hoehstraden in Riegersburg; vidiš ponemčene slovenske kraje ob gornji avstrijski Pesnici Luče in Arvež; nad Ivnikom. Oseko, Zelenim Travnikom sveti semkaj slovenska romarska * Koči sta last župne cerkve sv. Jurja na Remšniku in ju je dal navdušeni planinec, kava!irski župnik Vid Pavlič planincem na razpolago, da tako podpre slovenski turizem nn naši severni meji. Sv. Jurij žarkih solnca, ki se je vedno skrivalo daleč nekje za oblaki. Gamse je prevzelo čudno čustvo, mati narava je pognala po njihovih telesih čudne tajne sokove, kri jim je divje zaplata. Samotarji iz gozdov, starci, so prišli h tropam, mladi kozli so se pričel i bojevito obnašati in preganjati samice — v snegu in vihrah so svalovali gamsi. Kot povsod se je tudi tu veljavljal večni zakon narave; Pravico ima jačji! Gamsi so se borili za koze. V lepili temnih očeh jim je gorela razpaljena strast, pozabili so celo na lastno varnost. Oj, ljubezen je bila že za marsikoga pogubna! Star gams, vedno je bil pri tropu zadnji, se je oddaljil in zasledoval samico. Vsa spehana je prišla na skalnat greben, [»ogledala nazaj in težko so-pla. Kmalu je bil kavalir za njo in ji spet msiljeval svojo ljubezen. Koza bi imela pač. raje kakega mlajšega gospoda, a kaj ko jih stari ne pusti blizu. Spet mu je ušla. Strastno jo je zasledoval, ni pazil niti na veter, niti na kritje, čeprav je grapa pod njima ležala v megla ln bi jima utegnila prinesti nesrečo. Utrujena iu sita nadležneža se mu je udala. Prav nič ni bil kavalirski in prav klavrno je odšel od nje, bil je pač že star gospod. Krilo ga je rušje, ki je podrhtavalo v vetru, glavo okrašeno z velikimi, močno zakrivljenimi roglji je nagnil naprej in vonjal v meglo, kamor je upiral svoje ostre oči. Vse je bilo tiho, le veter je ječal v stenah in med rušjem, pa mu majal po hrbtu visoko dlako, — ono, ki tako skomina gorenjske fante. Veter je dvignil meglo in jo vrgel čez greben. Gamsi so bil' nemirni, nekaj ni bilo v redu. Pozabili so na divjo slo, ki jih je motila, da niso bili dovolj pozorni, pa samo nezaupno vonjali zrak in poslušali. Koza, vodnica, jc šla počasi naprej, sledile so ji najprej koze potem šele kozli, najstarejši in najmočnejši so bili zadnji, vsi so se' pomaknili na rob. Lovec je povesil daljnogled in puško, lovil je gamse v daljnogledu, starca ni mogel ujeti na križ, cerkev sv. Ožbolda na visokem pobočju skalnate Golice, že globoko v nemški zemlji. Pa če zgodaj vstaneš, ko zvonček sv. Pankracija jutrnco zvoni in naznanja vsem vernikom in ljubiteljem narave i med Slovenci i med Nemci, tedaj zagledaš v sinjih in sivih višinah dve veliki, dolgi, snežnobeli lepi kači, kako plezata, vsaka z zlato krono na glavi, po vrtogjavh strmih robeh in pečeh dveh gorskih velikanov vedno više in više v nebesa, pod nebesni svod: prvi solnčni žarki padajo na našo Ojstrico in istočasno na avstrijsko Golico in zavedaš se, da je vsemogočna Stvarnikova roka ustvarila naš prekrasni svet zji nas vse in da je naš sv. Pankracij sicer res naš obmejni stražar, da pa vendar hoče tudi v čisti ljubezni do lepot in krasot tega sveta družili vse, ki nosijo ljubezen do prave lepote v svojem srcu. Glavni oltar ima spredaj nemški napis: »HI. IPankratius bitte fiir uns.< Iz nemškega besediln na njegovi desni strani pa izveš, da sta ga dala postaviti 1. 1904. >Franc Prates, Besitzer in Bischof-egg' in >,Ios. Nauschnigg, Besitzer in Lichteneg.t Nemški vinogradniki zn našo sedanjo mejo, ki pridelujejo po največ rudeči kisli »Schilcher«, časte že od nekdaj našega Pankracija kot svojega zaščitnika in zavetnika, prihajajo k njemu s svojimi dušnim pastirji v procesijah in župnik od našega sv. Juri > na Remšniku opravlja za nje vremenske maše« proti toči in jiozebi od pomladanskega praznika sv. Jurija tja do sv. Mihaela. In tnko je kaj razumljivo, da drži naš Pankracij v svoji desnici sicer svoj nabrušeni meč in nosi čelado na glavi; a v levici ima svežebliščeč rudeči grozd in se ninehlja nanj. prav tako kakor drži sv. Urban nad Mariborom, na bližnjih Radljah na Planini kot zaščitnik slovenskih vinogradnikov in njihovega be- lteinsiiikii lega vina baš beli grozd. Ko tako vidiš, kako druži naš Sv. Pankracij s svojo cerkvijo in svojim grozdom Slovence in Nemce, ojiaziš še stranski oltar pristnega slovenskega svetnika sv. Aleša, ki skupno s sv. Pankracijem združuje Slovence in Nemce k najlepšim in tudi najzanimivejšim cerkvenim shodom večkrat na leto spomladi, poleti in jeseni, ne le na praznik sv. Pankracija iu sv. Aleša. Sv. Aleš se blaženo smehlja na svojem oltarju, nosi na roki palačo, vhod v njo in visoko stopnišče s pragom. Bogatih rimskih patricijev sin, se je v mladosti svojih let odrekel lepi bogati nevesti, pa je šel v samoto in med ubogo ljudstvo, da mu pomaga, Naposled se vrne na dom. Ko na pragu očetove palače izdihne svojo blago dušo, zazvene sami od sebe vsi zvonovi po vseli cerkvah v Rimu. In nekaj iz življenja sv. Pankracija, sv. Alefca, sv. Urha in sv. Jurija, ki ima na Remšniku že od 1. 1201 svojo župno cerkev, najdeš še vedno med narodom v celem okolišu na Remšniku in na Radljah. Pripovedujejo ljudje, da so imeli dobrega in srečnega mešnika. Pa je začel nekoč v opuščenem rudniku za zlato in srebro kojiati skriti zaklad. Našel ga je, a nihče ne ve, koliko ga je bilo. A mešnik od tistega trenutka ni imel nobenega miru več; začel je hirati in v enem letu so ga pokopali. Pn kakor je bila župnija sv. Jurija na Remšniku nekoč obširna in bogata, saj je segala od Suhe pod Košenjakom do Cermenice in Vodmata tako |ioro-čajo o remšniškem župniku Kašparju Deželaku (1774) »Parocchus donmin canonicam noo ha bet, sod hahitat in ligneo stabulo rum maximc porinilo mortis.« Pa kljub temu je baš on svojim naslednikom in celi župniji še v onih časih zapustil lepo knjižnico. Danes ima sv. Jurij na Remšniku lepo cerkev, okoli nje še lepše, okusno poko|iališče s krožnim obzidjem, kjer je bil pokopan tudi ruski polkovnik Peter Zivanovič Kovalevsky 1. 1922., cerkveni stolp s staro letnico 1005, okusno župni-šče, državno osnovno šolo in prikupno gostilno Re-bernik v Herkovi peči — pravijo — si lahko oglodaš slonove kosti, okamenelega moža, medvedje šape in jamo, kjer so bivale vile in žalikžene z lepimi, dolgimi lasmi, naklonjene tudi kmetu na Remšniku, Brezniku, Kozji vrh in Ves, vsi pokriti z gozdovi in polji, okrašeni s samotnimi kmetijami in zaščiteni tudi s cerkvico našega obmejnega stražarja sv. Pankracija, odmevajo od žag in mlinov, od pesmi domačih voznikov »Kobancev«, pa od nauka sv. Pankracija, ki se glasi: Ljudje ostanite doma! Tujina trd vam reže kruh — brez blagoslova je in suh — in sreče prave ne pozna.« Dr. France Mišič. kot bežna senca je bil v daljnogledu, krila ga je megla. Sedaj so se pomaknili čez rob, kot sence so šli j>od varnim plaščem megle. * Zima v gorah, v belino zagrnjeno rušje in suho vejevje. Skalne čeri kipe nemo v nebo, ono sivo, pusto, zimsko nebo. Gamsi so se umaknili nižje, dobili so temne zimske obleke. Poleti so bili sivo-rjavo-rumeni, za zimo jih je narava pokrila s temno gosto dlako. Progi na obeh straneh glave sta ži-veje izstopili in postali nežno rumeni, dlaka po hrbtu jim je bila po peri visoka, lo je ona, za katero hrepeni lovec, ona, s katero se postavlja planinec pred svojim dekletom, ta je povezana v gamsov šop. S pomladnim zelenjem so se gamsi vračali v planinsko kraljestvo. Prav pomlad, planinska pomlad jim je dostikrat nevarna. Ko zapihajo južne sape, prično drčati v doline silni plazovi. Dostikrat se zgodi, da zajame plaz gamse v svoj divji objem in jih stre. Pomladi gredo gamsi prav iz tega vzroka kaj radi v kraje, kjer so pred plazovi varni, doleti jih pa kljub temu dostikrat kruta usoda . Maj v planinah. Sokovi, vsi mladi in sveži so pričeli kipeti po bilju in rušju, povsod je vrelo novo življenje. Divjim kozam je napočila težka ura. Matere so si poiskale mirnih in varnih zaklonov, maj je mesec njihovih mladičev. Starke so za mladiče silno skrbne matere, mladiča pa tudi doje l*o 1 leta in še več. Mali so na matere lako zelo navezani, da ostanejo pri njih celo tedaj, ko so se jio-nesrečile ali padle kot žrtev divjih lovcev. Po planinah hodijo planinci, j>a so ti planinci prav radi »židnne volje«. Za židano voljo pa imajo vpitje, kričanje, streljanje in metanje kamenja. Gamsi so plašni, jia pred takimi planinci beže, pa se žal dostikrat ponesrečijo. Lovci trde. da se število gamsov polagoma krči in da so temu precej krivi naši planinci — skaze. A »Hudičev mel« so obdajale na dveh straneh strme skalne police, na vrhu se je končaval s previsom. Vse špranje in razpoke je snee že zaniedel. | dostop je bil sedaj še težji. Na levih policah je ra-stlo krivo rušje in tam je stanoval črni rogatec, katerega so se pastirji bali, ker je tako tajinstveno izginjal ln svaril z ostrimi žvižgi trope gamsov na nevarnost, in katerega eo imeli za vražjo last. Lovci so za njim zaman oprezovali, njegov vid je bil pre oster, njegov voh pretenak. Z južne strani ee je bližal ^Hudičevemu melu« lovec. Ni bil še star, a zato je bil bolj izkušen. Hotel je prevariti starega samotarja. Pod melom mu je prišla na pomoč megla, ki ga je ovila, da se je mogel bližati usodnim policam. Po zraku so plesale redke snežinke, nebo se je sivo in pusto sklanjalo nizko nad gore. Mel je otrdel v zmrznjenih jesenskih nalivih, zamedel ga je sneg. Predrznež, ki si je hotel osvojiti gamsa, starca, si je ovil čevlje s cunjami in si pritrdil v nevarnih krajih dereze, pa se počasi dvigal kvišku. Bil je že blizu vrha, ko se mu je utrgal pod nogami kamen in ropotaje odlelaval nizdol. Ix>vec je tiho zaklel, pa pazno poslušal. Nič, vse inirno. Prav tedaj je zapihala od vrha sapa in jiotisnila meglo v dolino. Tristo.. lovec je kot okamenel obstal. Dobrih sto korakov nad njim je stal tajinstveni gams in mol ril okolico onstran jiolice — okrnjen je bil proč. Mirna roka je |xičasi dvignila puško! gamsovo pleče je obstalo v križu daljnogleda, molk planin je pretrgal strel. Gams se je komaj vidno nagnil proti steni in obstal. Lovec je ostrmel. Jek strela se je še lovil po meglah in pečeh, ko je v drugo streljal gamsa. Nič! Ni se ganil. Tretjič .je dvignil puško; namah so mu zaplesale prest očmi vee tajne slike iz bajk, pa stisnil zobe, trdo pomeril in sprožil — puška ni vnela. Kljub temu pa se je gams lahno stresel in omahnil malo nižje, bil pa je Se vedno naslonjen na steno. Oko mu je že davno ugasnilo, le veter mu je majal visoko dlako po hrbtu in mamil lovca. Pripravil se je že na plezanje, ko je zdrknil mrtvi gams raz police in obstal tik lovca v peščenem, zmrzlem melu. Odnesel ga je v dolino, prvo rušje mu je bilo za zadnjo vejico, dobil je vejico — zeleno vejico i gams i lovoo. Remšnik ob meji (086 m) 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik M. T. — S. NeverjtMn« je množina bolezni ali bolezenskih tegob, ki vas mučijo, bolečine v glavi, v prvih, v križu in po udih, 'kašelj ta težko po-žiranije je zares več ko dovolj hudega. Zdi se m.i, da je bolan hrbtni mozeg, zato vam svetujem zdravljenje v kakšni večji bolnišnici, ki ima tudi oddelek sa živčne bolezni. Kasneje pnide v poštev morda še zdravljenje v kakšnih toplicah. J. B. — S. Čir na želodcu ali dvanajsta iku je moja domneva glede vaše bolezni. Vsekakor je jx>trebna tudi točna preiskava z Rentgenom, od tega izvida je odvisno n&daljno zdravljenje, 'kri bo dolgo (vsaj več tednov), poleg zdravil bo treba, da se strogo držite predpisane hrane. Kako spravite to v skladu s svojim položajem, ne vem, svetujem pa nujno: primuim valere, dein philo-sophari! M. K. —■ Lj- Vnetje srednjega ušesa se rado ponavlja, če ni bilo že prvič popolnoma ozdravljeno. Svetujem vam, da se ne zanašate več samo na ogrevanje ali druge domače pripomočke, zlasti čo se vam je ie vnela kost za uhljem, kar pomeni, da se je vnetje že razširilo. Saj imate vendar stro-kovnjuiško pomoč na razpolago I P. Š. — Lj. Ozcbel nos? V tem letnem času, teo začenja nos 5-cvestif, začeti tudi z zdravljenjem, ki naj bo celo uspešno, je nekoliko zakasnela in tvegava zadeva. Če je bila ie ugotovljena pri vas slabokrvnost, pijte do konca pomladi ribje olje, skrbite tudi za tople in suhe noge. Redna »prebava«, t. j. iztrebljenje mi brez pomena, opojrotae in mesnine so kvarne. Nos sam bi tre bulo zavarovati proti naglim toplotnim spremembam, voda in vlažnost škodita, zato ne umivajte v tcim letnem času nosa z vodo, am.pak z oljem ali bencinom ali petrolejem ali vinskim cvetom, najbolje izmenoma. So maže, ki odpravljajo vnetno stanje in tako krčijo razširjeno žilje, za rabo doma in ponoči, im tudi take maže za podnevi in zunaj, ka naj omnlji/ejo vremenske škodilijivosfci. Receptov pa načeloma ne dajemo na tem mestu, ker vsak zdravniški recept mora nositi po zakonskih predpisali ime onega, kri mu je recept namenjen, ta ime onega, ki recept predpiše, ker samo v takšnem razmerju je zagotovljeno jamstvo odgovornosti. M. K. — K. Zastarel nahod vas vznemirja, odkar se je nesrečno končal dozdevno enak primer fz vašega zmanstvn, začelo so je kakor pri vas tako neznatno ta končalo tako porazno. Kako se dajo taki strahovi odgnati? Z Rentgenom ne. ker Rentgencva priprava niso očir, ki se da ž njimi gledati v globino, ampak Rentgeuova priprava daje na svetločutai plošči samo sence predmetov, ki Rentgenove žarke prepuščajo v večji aH manjši meri. Za spoznavanje spremembe v nosni sluznici. Ikii jo obdajajo kosti in močno raz/vito žilje. je Rentgen v obče neprimeren, pač p« so da nos precej natučno pregledati s jiomočjo zelo enostavnih priprav — naravnost. Pojdite k zdravniku strokovnjaku za nosne bolezni, ki vam menda kmalu odpravi nahod in odžene strahove! L. S. — Lj. Trema pri pisanju, kadar vas kdo opti/uje, ali pri igranju na klavir, je svojevrstna inj dobro znana nevroza, ki se javlja pri raznih živino razrahljanih ljudeh v najrazličnejših oblri-kali. tega obliaja zona. ko naj gre sam čez trg, drugega, ko 9e vozi čez mest, tretjega, ko stopa na oder, četrti se boji podati neznancu roko, peti se boji prijema kljuk, da se ne okuži, šesti se trese na ulici v strahu, da mu prileti na glavo opeka s strehe, semuhe<, je lahka ali pa prav težka zadeva. Kdor zmore, in menim, da razsoden in krep-kovoljen človek zmore prav kmalu, da se začenja smejati muham svojega -oslota«, izginejo take živčne burke v prazen nič. Kdor pa vidi v teh živčnih norčijah no vem kakšne strahova, ki se jim sam ne upa pogledati v obraz, rabi vsaj izprva veščo pomoči »travnika jisihoterapevta, ki mu pravilno usmeri izravnoteženo duševnost. Sodeč po vašem pametnem opisu menim,, da vam treba samo nekaj odmora ta splošne okrepitve, da tista motnja premine za vselej. Valere — a ude! R. L. — C. Ovseujak, t, j. kruh iz ovsene moke, je kajpada priporočljiv posebno onim, ki so nagnjeni k zaprtju. V naših krajih je prišel oves, žal, iz rabe, dasi Je ovseno zrno med vsem« žitnimi zrni že zavoljo velike tolščobne vsebine največ vredno. Se ve, vsak malin ni zrn oves, tudi je treba posebnih priprav za ovseno kašo ali ovsen riž, ki je okus-nojši in mnogo bolj hran i vem od navadnega uvoženega riia. Koliko denarja pošiljamo v tujino za ovsene izdelke (ovsene kosme in ovseno kašo), ko imamo doma dobrega ovsa dovolj ta malta za oves sredi Slovenije! Ali mora veljati tudi za prehrano isto, kar velja za modre potrebščine? Kranjec kupuje slamnike iz Domžal ta Kranjica klobučke iz škofje Loke, a cfeoje se mora vrniti preko Dunaja v domovino, da je no-šnje vredno! I. J. — K. Nevarnega umebolnika hočete sprana varno in v primerno zdravstveno oskrbo? Čakate in mole'!ujete ie več tednov brez vapeha? Takšna jo usoda nesrečnikov ln njihovih svojcev že nekaj let ta ostane ne vem, kako dolgo. Kako jo prišel vaš ožji rojak brez dejanske potrebe in proti lastni volji kar nenadoma in gladko v tisto zatočišče, mi ni dovolj znano, da bi mogel jasno presoditi zagonetni primer, ki Je dejansko edinstven. Poizvedujte pri pristojnih oblastnijah. kako ee Je ta zares ameriknnskn ugrabitev in internacija posrečila ta poskušajte jo posneti po posku-šenein vzorcu! M. R. — V. Kateri sanatorij za večjo trebušno operacijo naj vam priporočim? Trije so v bližnjem v:um mestu, iu vse tri vam priporočam v enaki vrsti in meri; vaš zdravnik, ki pozma vaš primer bolezni ta pozna zdravnike, ki pridejo v poštev, menda tako dobro kakor jaz, naj odloči po svojih vidikih! M. M. LJ. 0 »laboratoriju« tam daleč v sto-stolpni prestolici in njegovih izdelkih, ki jih pridno oglašajo naši časopisi, naj povem svoje mnenje? Preveč zahtevale! Tisti »laboratorij« nudi izdelke za okrepitev, kimal u za tem za vn i če van je istega dejstvo vanja. brž nato zn zdravljenje tega in onega. Za razsodnega bnavca onih inseraitov Je menda razvidno, da omenjeni zavod vsi va rja potrebe za o bol«'vanje in takšno obolevanje zdravi, Čudtai se, da še kdo naseda takšnim glupostim ta očitnim prevarami Inž. R. Lah: Pravni nasveti Zgradarina. I. P. T. Zanima Vas. koliko mora plačati hišni posestnik davka od stanarine 45 Din, ki jo plačuje najemnik na mesec. — Zgradartaa, ki jo ima plačevati hišni lastnik, se odmeri po čistem dohodku hiše. Čisti dohodek je pa razlika med najemnino in stroški, ki se po zakonu smejo od najemnine odbiti, to so stroški za vzdrževanje, ujiravo in amortizacijo hiše. Na tako izračunani čisti dohodek se nato naloži davek in to: 1. osnovni davek, ki znaša 12 Din od 100 Din čistega dohodka, in 2. dopolnilni davek, ki znaša od prvih začetih ali i>olnih 10.000 Din 2%. Na osnovni davek se nalože tudi avtonomne doklade, dočim se na dopolnilni davek iste ne smejo nalagati. Skrajšan rok. F. R. št. J. Oče je padel v svetovni vojni, starejši sin je odslužil polni rok, drugi sin je že osem let odpravljen od hiše. Ali ima tretji sin pravico do skrajšanega roka? Poleg tega je tudi očim odslužil polni rok, dočim je najmlajši sin stalno nesposoben. — Podatki tega vprašanja so f>omankIjivi za povsem zanesljiv odgovor, ker je vpraševalec pozabil navesti starost posameznih rodbinskih članov, vendar smo mnenja, da tretji sin nima j»ravice do skrajšanega roka, ker nista dva njegova brata neposredno pred njim po vrsti odslužila polnega roka. Davčna prostost oseb i devetimi in več otroki. II. M. Imeli ste 12 otrok, od katerih je šest živih. Vprašate, če ste davkov oproščeni. — Zakon pravi, da so prosti plačevanja neposrednega davka in vseh doklad, ki se odmerjajo na te davke, oni davčni zavezanci, ki imajo devet ali več otrok ali so imeli istočasno živih devet aH več zakonskih otrok. Do oj>rostilve pa nimajo pravice oni, ki njih davek po vseh davčnih oblikah znaša nad 1000 Din. Pravico do oprostitve davkov mora davčni obvezn-nec prijaviti s polnovel javni mi dokazi pristojni davčni upravi. Šolanje kot dota. J. Š. O. K. Letos ste matu-rirali. Za univerzo imate kot doto zgovorjeno, da va? mora brat šolati. Ker se je brat izrazil, da bo stanovanje, hrano in nekaj obleke že plačeval, drugo pa da si morate sami preskrbeti, vprašate, koliko je vaš brat dolžan vam mesečno plačevati ia Šolanje. — Če je pri prevzemu posestva prevzel brat tudi obvezo, da vas mora šolati, dokler ne dovršite univerze, potem imate oravico zahtevati od brata popolno vzdrževanje za čas normalnega študija na univerzi. Poleg hrane, stanovanja in obleke imate pravico do potrebnih knjig, za plačilo taks in za sredstva za potrebne ekskurzije. Če se z bratom ne morete sporazumeti, bo v morebitni tožbi sodišče odločilo obseg tega vzdrževanja na srednji šoli in vpoštevaje vsakoletne draginj, doklade v mestu univerzitetnega študija. Zastaranje odškodninske tožbe. I. D. L. 1911 vas je zabodel v šali sosed z bodalom tako nesrečno, da vam je prerezal dve kiti na desni roki tako, da ste morali iskati zdravniško poinoč, pa je kljub temu ostala roka pohabljena. Hoteli ste ga tožiti, veodar vas ie prosil, da ga ne tožite in je obljubil, da bo nekaj plačal. Do danes vam ni še uic piačai za poškodbo. Vprašate, če lahko še danes kaj zahtevate za odškodnino. — Odškodninska tožba zastara v treh letih, odkar je bila povzročena škoda in je povzročitelj znan poškodovancu. Le če je bila poškodba prizadejana s hudodelstvom, zastara taka tožba po preteku 30 let. — V vašem slučaju je torej odškodninska tožba zastarana. Če pa ste s poškodovateljem takrat, ko se ga hoteli tožiti, sklenili poravnavo, in vam je obljubil plačati določeno vsoto denarja, vi pa ste na to pristali, potem lahko še sedaj iztožile to s poravnavo določeno vsoto denarja. V morebitni pravdi boste pač morali dokazati, da ie bila med vami dogovorjena poravnava, Ker predvojne terjatve niso valorizirane, lahko tožite za predvojnih 200 K le 50 Din. Sporna pot. I. F. K. Imate njivo, do katere vodi pot preko sosedovega zemljišča in ste to pot vi in vaši predniki uporabljali nemoteno nad 30 let. Pred sedmimi leti ste na tej njivi postavili skedenj in se sosed temu ni protivil. Sedaj pa vam sosed grozi s tožbo, češ da nimate pravice pota do skednja. Vprašate, če lahko sosed zahteva odškodnino za pot. — Če ste vi z vašimi posestnimi predniki uporabljali pot preko njegovega sveta žc več kot 30 let, potem ste si to pravico služnosti poti priposestvovali in vam poli ne more prepovedati. Seveda pa ne morete to služnostno pravico poti razširjevati. Če torej izvršujete od časa, odkar stoji skedenj, po poti preko sosedovega sveta več voženj ter so te vožnje za navedeno pot večje breme, potem vam sosed te vožnje oziroma tozadevno večjo uporabo poti lahko prepove. V tem slučaju vam svetujemo, da se poravnate in da plačate sosedu za to večjo uporabo poti primerno odškodnino. Poroštvo. F. R. St. L. Vaš znanec je kupil hišo, za kar mu je dal denarni zavod 50.000 Din posojila. Čez nekaj časa je prevzel 5e r.eko drugo posestvo in je na to vzel 30 000 Din posojila. Ko ie pred enim letom hotel vzeti še 10.000 Din posojila, mu hranilnica ni več hotela dati brez poroštva. Takrat ste vi znancu podpisali poroštvo za 10.000 Din. Sedaj pa ie vaš znanec prodal drugo posestvo in plačal dolg v hranilnici, tako da ima samo še 35.000 Din vknjižanih na prvem posestvu. Vprašate, če sle še vezani na poroštvo ali pa če lahko zahtevate od hranilnica, da vas oprosto poroštva. — Kot porok jamčite hranilnici tako doigo za znancu izplačano posojilo 10.000 Din, dokler ni t o posojilo povrnjeno. Pri izdanju posojila je vaš znanec moral podpisati zadolžnico, ki ste jo vi podpisali kot porok. Čim bo vaš znanec vrnil to posojilo, mu bo hranilnica morala povrniti zadolžnico. Če je torej vaš znanec dobil vrnjeno zadolžnico z vašim podpisom kot porok, potem ste rešeni poroštva, drugače pa ne. Vprašati morate znanca, kateri dolg ie odplačal oziroma za kateri dolg je hranilnica poračunala vplačani denar. Senitovanjsko pismo. A. O. V. Radi bi oženili • sina. Ker nimate denarja, bi radi napravili ženi-j lovanjsko pismo odnosno čezdejansko pogodbo i doma. Vprašat«, če je to mogoče. — Nc. Morate k notarju, da bo velialo. Gnojenje travnikov S tem da jeseni travnike osušimo, očistimo kamenja in grmovja, jih prebranamo ali na drug način spravimo v dobro stanje, še ne izvršimo vsega, kar Je .potrebno za dobro košnjo. Nadomestiti moramo zemlji tudi hranilne snovi, ki smo jih ji odvzeli s prejšnjimi pridelki, torej jo po-gnojiti. Gnojenje travnikov se večkrat bolj izplača nego gnojenje njiv. Glavni učinek obstoji v izboljšanju kakovosti krme, ne samo v zvišanju pridelka. Seno z gnojenih travnikov zaleže pri krmljenju živine mnogo več kot z negnojenih. To dobro ve vsak gospodar, pa tudi gospodinja, ki pri molži opazuje učinek klaje raznih kakovosti na mlečnost krav ln na dobroto mleka. Dobro seno Ima mnogo beljakovin, zaradi česar lahko nadomesti tečna krmila. Gnojenje travnikov pa mora biti pravilno, da čim več zaleže. Nikakor ne gnojimo mokrih travnikov, kajti na njih pride malokatero gnojilo do učinka. Važno Je, da vemo, kakšna guojila prihajajo v poštev za jesensko ali zimsko gnojenje travnikov. Imamo domača, kakor so hlevski gnoj, gnojnica, kompost, reetno blato in žgano apno; ter umetna: Tomasovo žlindro, suporfosfat in kalijevo sol. Z ozirom na današnje pomanjkanje sredstev na kmetih predvsem izkoriščamo domača gnojila. Hlevski gnoj je prav prikladen za jesensko gnojenje travnikov, toda mora biti dobro vležau, razkrojen. Svež gnoj ni za navrhno gnojenje, ker izgubi na zraku veliko svojih redilnih snovi, posebno dušik, ki pri razkrajanju izpuhti v zrak v obliki amonijakn. Hlevski gnoj je od časa do časa na travnikih neobhodno potreben, ker dovaja zemlji ogromno množino bnkterljov in jim nudi brano, da morejo rastlinam pripravljali redilnih snovi. Brez te organske hrane bi travniki vzlic morebitnemu gnojenju z umetnimi gnojili prej ali alej opešali. Take slabe izkušnje so Imeli poljedelci, ki so leta iu leta trosili na travnike samo umetna gnojila, opazovali pa, da je učinek istih vedno slabši. Ker niso vedeli zn pravi razlog temu pojavu, so začeli pripisovati krivdo umetnim gnojilom, češ, da niso več lako dobra kol nekdaj, da jib tvornice izdelujejo v slabši kakovosti itd. Dejstvo pa je, da ne smemo dajati zemlji samo rastlinskih redilnih snovi v obliki rudninskih gnojil, ampak tudi organsko hrano za bakterije v obliki hlevskega gnoja, gnojnice in komposta. Samo izmenično uporabljanje obeh vrst gnojil nnm omogoči najvišje pridelke. Ker pa na travnikih ne moremo spravili hlevskega gnoja v zemljo, da bi se tam razkrojil, mora biti že dodobra vležau, torej hrana za bakterije že pripravljena. Nadalje mora biti gnoj čim bolj na drobno raztresen, da pride povsod enakomerno do travne ruše in da čim prej razpade v sprsteninasto zemljo. Zelo učinkuje hlevski gnoj, če ga potrosimo po travnikih pozno jeseui, dokler zemlja še ni za-mrzla in če ga kmalu na to sneg pokrije. Tedaj ga zimska vlaga pritisne k zemlji in ta ga popolnoma vsrka; zgodaj spomladi ga pa rastline Izkoristijo. V pokrajinah, kjer je travništvo zelo napredno, trosijo dobro razkrojen gnoj po travnikih z uspehom tudi še po prvi košnji. Toda pogoj za to je zadostna vlaga, dež in rosa, kajti ob suši bi tako gnojenje naravnost škodovalo, namesto koristilo. Zelo učinkovita na travnikih e gnojnica. Todn že jeseni razvažati jo ni priporočljivo, ker je gre vsled zimske vlage preveč po zlu. Gnojnica deluje zelo hitro, ker ima redilne snovi večinoma že raztopljene in v obliki, ki jo rastline ljubijo; zato je najbolje, da jim jo nudimo, ko že rastejo ali se pripravljajo za rast. Zato bo Izvrstno učinkovala ob koncu zime, če jo razvozimo na travnike, lahko tudi še na nekoliko zmrzla tla. kajti njene lahko zavžilne redilne snovi bodo kmalu dospele do prebujajočih se korenin. Se eno domače gnojilo poznamo, ki je kakor nalašč za travnike: kompost ali mešanee. Vsaka kmetija bi morala imeti svoj kompostni kup ali v bližini doma ali na travniku. Kompost napravimo iz najraznovrstnejših odpadkov kmetskega gospodarstva, ki ne spadajo na gnoj, iz smeti, cunj, kosti, pepela, cestnega blata, blata iz jarkov in mlakuž, plevela, odpadkov zelenjave in sličnega. Če prime-Samo kompostnemu kupu še nekaj hlevskega gnoja, oziroma ga polijemo z gnojnico ter večkrat v lelu premešamo, dobimo najboljši gnoj za travnike. Kompost potrebuje vsaj leto dni, da se dodobra vdela, potem pa zaleže najmanj toliko, če ne še več, kot hlevski gnoj. V dobro vležanem mešancu so bakterije pojiolnoma razkrojile vso organsko snov, da postane takoj užitna za rastline. Zato tudi opažamo pri razmeroma malem kupu komposta, ki ga raztrosimo po travniku, izredno velik učinek gnojenja. Cestno blato tudi dobro deluje na travnikih in vendar ga tako malo cenimo. Koliko ga zvozimo v jame ali na zemljišča brez koristi, namesto da bi ga enakomerno raztrosili, po Iravorodnih tleh. Cestno blato vsebuje mnogo odpadkov živine in zelo veliko apua, ki ga skoraj vsem našim zemljiščem primanjkuje; in apno mnogo prispeva k rodovitnosti travnikov. Zato se tudi priporoča njih gnojenje z žganim apnom ki je seveda še mnogo bolj učinkovito. Apno uniči v zemlji kisline, jo napravi bolj toplo in pospešuje v njej delovanje bakterijev, uničuje mah in druge plevelno rastline, zvišuje razkrajanje organskih suovi iu s tem poveča rodovitnost. Najboljši jo v to svrho npneni prah iz apnenic, ki ga lahko dobimo pri žganju apna kot odpadek. Cestno blato je v toliko boljše, ker vsebuje tudi živalske odpadke, torej organske snovi, zato pa apno v njem bolj počasi učinkuje, zaradi česar ga treba na travnike mnogo navoziti. Žgano apno ali aptieni prah iz apnenic je samo rudninsko gnojilo; ker pa deluje močuejo, ga je za gnojenje treba manj. To so v glavnem domača gnojila, ki so več ali manj vsakemu kmetu na razpolago, ne da bi mu povzročala posebnih izdatkov. Ne smemo pa zanemarjati tudi umetnih gnojil, ki nudijo travni ruši redilne snovi, ki jih domača gnojila imajo v majhni meri ali jih sploh nimajo. Tu ne bomo omenjali du-Sičnutih gnojil: Čilskega solitra, žveplene kisline, amonijnka In apnenega dušika, ker so lo za naše gospodarske razmere za gnojenje travnikov za sedaj še predraga sredstva, četudi so morda tu pa tam izplačajo. Nuši iruvniki ne potrebujejo navadno pre- več dušika, ker ga dobe večinoma v domačih gnojilih, deloma pa tudi iz zruka potom detelj in drugih, dušik zbirajočib rastlin. Pač pa je potrebna fosforna kislina, ki je je v hlevskem gnoju in gnojnici premalo in ki je vsej naši zemlji primanjkuje. To snov dodajamo travnikom najrajši v obliki To-masove žlindre ali superfosfata ali kostne moke. Žlindra vsebuje tudi muogo apna, ki že samo po sebi ugodno vpliva na rast trav in detelj. Ker pa to gnojilo počasi deluje, je njegov učinek dolgotrajen in se dobro pozna še čez štiri leta. Guoji se pa z njim le jeseui ali pozimi, medtem ko spomladi potrošen v istem letu ne učinkuje. Nasprotno je snper-fosfat v vodi lahko topljiv, zato ga rastline le v prvem letu skoraj popolnoma izrabijo. Onojl se i njim spomladi. Kostna moka deluje tudi bolj počasi, zato jo pripravna za jesensko ali zimsko gnojenje. Ce gnojimo s fosfornimi gnojili, moramo istočasno trositi tudi kalijevo sol, ki je s svojim kalijem nujno potrebna za enakomeren razvoj rastlinstva. Četudi smo prepričani, da navedena umetna gnojila dobro učinkujejo in da se ob količkaj ugodnih cenah pridelkov (v bližini mest in industrijskih središč) ludi dobro obrestujejo, veudar jih moremo dandanes priporočiti le tistim, ki imajo res sredstva za njih nabavo. Poudnriti pa moramo, da je glavna skrb vsakega umnega kmeta, dn najprej is v čim višji meri izrabi za gnojenje travnikov vsa njemu razpoložljiva domača sredstva in šele, če mu teh primanjkuje, seže po umetnih gnojilih. Kjer je dovolj Časa in gnoja, bi bilo dobro tekom zime izboljšati ludi zasebne pašnike. Kjer so pa pašniki občinski ali srenjski, tam se naj vsi umnejši upravičenci zavzamejo za to, da se ta zemljišča tekom zime s skupnim delom izboljšajo ln očistijo, da bo že v prihodnjem lelu več in boljše paše za živino. Tudi javnih zemljišč ne smemo zanemarjati, če hočemo imeti od njih kaj haska. Ing. R. Lah: Kmetijski nasveti Kako ohraniti krompir čez zimo. A. V. 8. — Imate veliko skladišče, v katerem bi radi ohranili nekaj vagonov krompirja čez zimo. V tako obsežnem prostoru je pozimi težko ohraniti enakomerno toploto, ki pri krompirju ne sme pasti izpod ene stopinje pod ničlo, pa tudi ne presegati osem stopinj nad ničlo. — Ce se krompir poti, je lahko vzrok la, da ni bil ob spravljanju dodobra suh, ali jo v skladišču pretoplo, ali je pa preveč vlažno vreme. Vsekakor je priporočljivo skladišče često zračiti. — Premetavati krompir čez zimo ni priporočljivo, če je dobro spravljen. — Da ohranite v tem skladišču krompir zdrav in nepokvarjen, vam svetujemo sledeči postopek: Tla. najbolje lesen pod, na katera pride krompir, pokrite s 15 cm debelo plastjo slame. Na njo naložite plast krompirja 25 cm na debelo, ki jo potrosite s prahom žganega apna. Nato pride druga plast ravno tako poprašena z apnom, tretja istotako itd. do vrba kupa, ki se ga enako popraši. Za tri vagone krompirja potrebujete približno 150 kg apna. Ob stenah krompirjevega kupa pride tudi slama. — Dokler ne zmrzuje, puščajte podnevi okna odprta; ponoči tedaj, če ni , preveč vlage. Ko pritisne hujši mraz, tedaj pokrijtb tudi gornjo plast krompirja s slamo in povrh še 4' kakimi vrečami ali plahtami. Tako spravljen krom-| pir vam ne bo gnil, pa tudi ne zmrznil in ga boste I spomladi lahko zdravega oddali. L. Kolikokrat naj krmim govejo živino na dan, dvakrat ali trikrat? F. M. na J. Vsekakor se Vam priporoča, da krmite govedo Ie dvakrat dnevno, j Pri prežvekovalcih je želodec tako ustvarjen, da 1 lahko vzame vase in shrani naenkrat veliko krme, ki jo žival potem pri daljšem počitku in miru v redu prežveči in prebavi. Tudi če molzete svoje mlečne krave opoldne, krmite le dvakrat na dan, toda takrat vsakikrat tako, da se popolnoma nasi-i tijo. Povžito krmo živali tem bolje izkoristijo, čim ! več časa imajo za prežvekovanje. Pri dvakratnem krmljenju prihranite na krmi, delu in času, mleka pa radi tega tudi nc bo manj. Največkrat se zgodi, da so v hlevih, kjer krmijo trikrat na dan, uspehi slabši. To pa zato, ker navadno ne nakrmijo živali | do sitega. Pravilno je, da krmile dvakrat na dan, toda vsakikrat izdatno ta dobro. Trikratno krmljenje je umestno le, če pokladnmo zelo vodena krmila, kakor so zrezki sladkorne pese, krompirjeve droži itd. Takih krmil pa nimate. — Ing. P. Kako umijemo sode, ki so bili napolnjeni s jedilnim oljem, da bi bili uporabni za sadjevec? J. F. H. S. Malo nenavadne sode za vkletenje sadjevca ste si izbrali obenem z Vašimi sosedi. Take sode boste zelo težko kdaj popolnoma očistili olja, ki se je v jedlo globoko v les. Poskusite pa le in sicer na sledeči način: Vaše sode močno zaparito in s kroj>om prav nič ne varčujte. Take sode dobro sučite, da prodre vrela voda povsod lahko v les ln da para raztopi olje. Če je sod po prvem parjenju še vedno zelo oljnat, ga zaparite drugič. Preden pa sod zabijete, vlijte v sod nekaj žveplene kisline (hudičevega olja). Zadostuje 5—6% mešanica vrele ali navadne vode in žveplene kisline. Žveplena kislina bo močno razjedla vso nesnago v sodu. Ven-! dar morate biti pri delu previdni, kajti žveplena I kislina je mnogo bolj nevarna ko krop. Nikjer uaj j ne pride v dotiko s kožo ali obleko. Pri vlivanju i žveplene kisline v sod pazite, da jo vlivate počasi , med krop ali vodo, ne pa, da bi vlivali krop med ! žvepleno kislino, kar bi utegnilo postati za Vas i usodno. Pazite tudi, da žvepleno kislino shranite i le na takem kraju, da jo lahko samo Vi dobite. Če bi sodi kljub zaparjenju in čiščenju z žvepleno i kislino ne bili j>orabni, bi jih kazalo razdreti, zno-I traj pooblati in postopati ž njimi po prejšnjih na-! vodilih. Svetujemo Vam pa, do za sadjevec priskrbite boljše sode, če Vam je za dobro ta trpežno I pijačo, pa imate tudi kaj v žepu. Dober sod nd namreč zlepa predrag, slab pa hitro. — Ing. J. Sk. Fotoamaterji! PoDDrniM) Va5ib "»»S®«*0* Vanl ruvvtavt; |epo tn pocenJ Bapravi folooddelek Jugos.ov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte centk! Pohištvo posteljnina, preproge, lino-iejt pohištveni predmeti. — Ze o znižane cene. KAROL PREIS, Maribor Gosposka ulica 90. Ilustrirani ceniki brezplačno! ZENA IN DOM Šolanje gospodinjskih pomočnic Vodno jasneje postaja, da je gospodinjstvo neločljiv del narodnega gospodarstva in da je gospodarsko blagostanje naroda v izredno veliki meri odvisno od smotrno urejenega konzuma po gospodinjstvih. Razen tega je dobro, skrbno gospodinjstvo največjega pomena za narodno zdravje, za šolanje mladine v redu in štedljivosti, za omogočanje kulturnih potreb družine, za stalnost družine same. Kdor hoče tako delovno poprišče pravilno obvladati, mora pač marsikaj znati, kar se ne da kar ponevedoma, mimogrede naučiti. Pač ma-lokatero rokodelstvo zahteva toliko ročne spretnosti, toliko vsakovrstnega znanja kakor gospodinjstvo Zato je le čudno, da še danes v tej stroki ni uvedena obveznost strokovnega uka in niso še urejene delovne razmere. Zato more postati popolnoma neizvežhano dekle namah kuharica ali sobarica — vsaj za štirinajst dni —, izvežbana kuharica in sobarica pa mora neredkokrat sprejeti mesto »za vse< proti vsakršni plači. Plače zafelnic so v časih brezposelnosti odvisne od mile volje delodajalcev in marsikdaj prenizke. Ravnanje s služkinjami je še marsikje poniževalno, služkinja ne velja kot svobodna, polnopravna delavna moč kakor vsak drug delavec, marveč se drži tega stanu še vedno nekaj podrejenega, manjvrednega. Spričo teh razmer ni čudno, da se izohraženejše dekle ali dekle iz boljše hiše gospodinjstva kot pridobitnega poklica izogiba. Vse to je za prospeh gospodinjstev in našega narodnega gospodarstva gotovo zelo velika ovira. Kako pa naj bi se pospešila gospodinjska strokovna izobrazba in povzdignil socialni položaj gospodinjskih pomožnih moči? Da mnra tu zastaviti svoje delo že osnovna šola in poleni javno strokovno šolstvo, je že priznano in se v danih mejah že izvršuje. Nimamo pa še točno določenega strokovnega uka in izkušnje. ki bi dajala potem pravico do natančno opredeljenih delovnih pogojev. Rrez tega bo pa težko premagati anarhijo, ki gospoduje danes na gospodinjskem delovnem poprišču in odganja najboljše ženske moči. Položaj je toni težavnejši, ker je še mnogo gospodinj, ki s:> mnenja, da giora ostati delo v gospodinjstvu izven vseh zakonov, ki veljajo na vseli drugih delovnih popriščih, in da bi bilo vsega lf;>nec. če bi se ludi za služkinje uvedla obvezna strokovna izobrazba. Te gospodinje ne po "islijo. dn se dobro izvežbana moč tudi ob višji mezdi neprimerno bolj izplača, kakor pa Se lako slabo plačana neizvežbana, posebno tam, kjer gospodinja nima časa za osebno vjlflstvo gospodinjstva. Razen tega bo pa nedvomno ludi v tej stroki še vedno preostajalo dovolj nekvalificiranih delavnih moči in ho vsaka gospodinja lahko izbirala med pravo pomočnico ali navadno gospodinjsko delavko. .le pa seveda veliko vprašanje, kako naj bi se uredil praktični uk za gospodinjske pomočnice. V Nemčiji so bili pred par leti uvedli tečaje in izpite za mojstrice, ki imajo pravico, da pod običajnimi pogoji sprejemajo v uk gospodinjske vajenke. To se pa nikakor ni obneslo, ker se je premalo gospodinj oglašalo za izpil in je vrhu tega formalna obveza \sestranskega pouka in triletno prisilno delovno razmerje z vajenko, ki morda zaradi le ali one okoliščine ni več dobrodošla v hiši, nerazdružljivo s čisto posebnimi nalogami zasebnega gospodinjstva. Razen tega obrtno nadzorstvo v zasebni hiši ni sprejemljivo. Namesto tega se je pa kar samo ob sebi uveljavilo čisto drugo, svobodno učno razmerje »domačih hčera« (Haustflchter): Dekleta iz boljših družin sprejmejo v večjih gospodinjstvih mesto siiukinje, delajo vse kakor te, a ne dobe nobene plače, marveč samo oskrbo. Mnogokrat stavijo ta dekleta p >goj. da jih sprejmejo v družino, to je, da ravnajo z njimi, kakor da bi bile domače. A mnogo gospodinj odklanja tudi ta pogoj. Pač pa dajejo ponekod tem gospodinjskim učenkan nekaj denarja za manjše osebne potrebe, tako imenovano igelnino (Nadeigeki). Kakih forma nih obveznosti glede pouka in učne d )be pn teh učnih razmerjih ni. Poklicani kr igi si sedaj prizadevajo, da bi na tej podlagi, ki je ofividno nastala iz naravnih potreb in najbolj odgovarja danim razmeram, uredili gospodinjski praktični uk s pomočniško izkušnjo na koncu. Pot bi bila naslednja: 1. triletno praktično delo v zasebnih gospodinjstvih; 2. priprava na pomočniško izkušnjo; 3. pomočniška izkušnja. Kot priprava na pomočniško izkušnjo naj bi veljal obisk kake priznane gospodinjske šole ali pa polletnega pripravljalnega tečaja z 12 urami na teden. Dekleta, ki nimajo denarja za gospodinjsko šolo, naj bi si poiskale učno mesto v kraju, kjer se vrše taki tečaji. Z gospodinjo bi se morale pogoditi, da bodo smele obiskovati tečaj. Delale bi proti popolni oskrbi, a brez plače. Iz svojega hi morale poravnali šolnino in stroške pri izkušnji. Tako bi dajalo zasebno gospodinjstvo va-jenkam le tisto praktično izobrazbo, ki jo pač more, vse ostalo pa bi bila stvar javnega šolstva. Tako bi se vršilo tudi obrtno nadzorstvo nad vajenkami v šoli in ne v zasebni hiši. Načrl naglaša , da mora veljati tam, kjer se učenka ne sprejme v družino, razmerje med dekletom in gospodinjo kakor pravo delovno razmerje in mora dobivati dekle poleg oskrbe tudi plačo, kakor je v posameznem kraju običajna. V vsakem slučaju pa se mora gospodinjska učenka zavarovati proti bolezni. To so najnovejše smernice za ureditev delovnih razmer v gospodinjski stroki in za povzdigo gospodinjstva v Nemčiji, kjer so glede socialnih reform, posebno v ženskih poklicih, na višku. Mimo teh vprašanj tudi pri nas ne borno mogli in naj bi jim poklicane oblasti, prav posebno pa tudi naše ženske organizacije, čim prej posvetile resno pozornost. Surova in kuhana hrana (Krekova gospod, šola v Zg. Šiški.) Rerlilna vrednost sadja in zelenjave za človeško prehrano se je na tem mestu že večkrat omenila. Tu naj odgovorim samo na vprašanje, v kakšni obliki človeško telo rastlinsko hrano najlaže sprejema. Surovo ali kuhano? V surovi, torej nekuhani rastlinski hrani so prvotne snovi v naravni od sončnih žarkov tvorjeni obliki ali sestavini. Bircher-Brenner Imenuje tako hrano akumulatorično hrano I. razreda, kuhani hrani pa pravi: hrana II. razreda; mesovje pa imenuje hrano III. razreda. V rastlinski hrani je nakopičenih največ Življenjskih, sil. V surovi rastlini so redilne snovi še vedno v življenjsko močni obliki, celice še niso zamrle, celično zrno še deluje, fermenti še svojo nalogo opravljajo, vitamini imajo še vedno svoj fiziološki vpliv; pri kuhanju se delovanje celic ustavi, fermenti se zatro, vitamini postanejo brez učinka, redilne soli in glikosidi se izlužijo, beljakovine za-krknejo. To zmanjša redilno vrednost, pa ni tako malenkostno, saj je vendar znanstveno dokazano, da so fermenti in vitamini v živih rastlinah za presnavljanje človeških organov silno važni. Prekuhana hrana pa te koristi odstrani. Prav taka je s presnim in kuhanim mlekom. Pri kuhanju se vrše razne izpre-membe, nekatere dišeče 9novi se izgube. Ku-kano jabolko n. pr. ni tako poživljajoče, ne diši tako kakor surovo. Teh pojasnil ne bomo torej puščali v nemar, jih bomo pri sestavljanju jedilnika upoštevali in bomo postavili surovo zrelo sadje in solate in še druge surove zelenjave v naših jedilnikih na prvo Žarnice, lestence, liknlnike. kuhinjske aparate, izolirane žice. motorje, elektromate-rijal, zvonce, telefone, radio-aparate kupite poceni v novi TUNGSRAM elektrotehnični trgovini Karo! Horjancic Maribor, Glavni trg 23 mesto; vendar pa upoštevajmo še sledeče točke: V surovi hrani so, kakor smo prej omenili, redilne snovi v zaprtih celicah, tako da jih prebavni sokovi ne morejo raztopiti in prebaviti. Tako gre en del surove hrane neprebavljene iz telesa. — Pri kuhanju se celične kožice razpočijo, redilna snov se sprosti, zlasti škrob preide v lahko prebavno obliko. Staničnina s pomočjo koloidov nabrekne. Kuhanje torej namesto prebavil vrši marsikaj, za kar morajo pri uživanju surove hrane poskrbeti naši prebavni organi. Prebavni organi za tak napor nimajo vedno dovolj moči. Hkrati pa iz tega razvidimo, da je način kuhanja in priprave jedil za izrabo jedilnih snovi v našem organizmu kar moči važen. Pri kuhanju pazimo zlasti na to, da ne iz-lužimo redilnih soli iz živil; zato je potrebno, da zelenjavo pražimo ali parimo ali pa če jo kuhamo, tudi vodo porabimo. Težko prebavno zelenjavo, gobe pred vsem pa lupinasto sadje moramo prežvečiti ali jih pa moramo v kuhinji razdrobiti: s stroji, z noži, v možnarju i. t. d. Taka skrb za jedila in kuhanje hoče jedila pripraviti lako. da se laže prebavijo, z dobrim tekom použijejo, da na okusne slanice delujejo živahno in zadoste tudi zdravstvenim predpisom. Vsakdanja izkušnja uči, da se nekatere osebe za to ne morejo privaditi na rastlinsko hrano, ker ne vedo, kako rastlinsko hrano dobro in okusno pripraviti. Nekatere gospodinje se nočejo potruditi, druge zopet tožijo, da je rastlinska hrana dražja od mesne itd. (več o tem pozneje). Nekatere gostilne glasno priporočajo tako zvane vegetarične plošče, ki pa v našem smislu niso. Zakaj ne? Pred vsem ni v njih presne zelenjave, presnega sadja ali solate in se jim ne zdi vredno, da bi položili na ploščo vsaj en paradižnik, nekaj krompirja ali malo riža. ■Take, dobre, okusne in redilne vegetar-ske jedi se lahko pripravijo iz želatine, moke, sadnih sokov itd. Nimajo ludi črnega kruha, presnega masla, mleka itd. Gospodinje in gostilničarji: če vztrajate vedno pri stari kuhinji, ne boste dosegli sadov, ki jih nudi sodobna zdravstvena prehrana. Vendar pa imamo pri nas v Sloveniji že veliko spretnih gospodinj in sodobno usmerjenih npravilelipv, ki ravnajo po sodobnih zdravstvenih predpisih. (Dalje prih. nedeljo.) Kako si pomagam Prazne stene. Novodobni okus, ki odstranjuje iz stanovanj vso nepotrebno navlako, se obrača tudi proti slikam na stenah. A neopravičeno. Čisto prazne, gladko barvane stene po modernih stanovanjih kar kriče po slikah. Za slike se izjavljajo tudi mnogi priznani umetnostni kritiki. Če torej brezupno strmi vate gola stena, obesi nanjo sliko! A seve ne kakega zmazka v težkem zlatem okvirju, marveč pristno umetnino, bodisi že izvirnik ali reprodukcijo, v gladkem modernem okvirju. Če izbereš pravo po predmetu, barvi in obliki, utegne zadostovati že majhna, preprosta slika, zaradi katere ne bo treba kdove kakšne gmotne žrtve. Paziti je treba le, da pride prava slika na pravo mesto. Zložljiva deska za likanje s posebnim delom za rokave. Električni likalnik je zavarovan proti kratkemu stiku in drugim poškodbam. Da bo dobro in ceno. S surovim maslom namazan kruh je zelo primerna in cenena večerja ali južina; odpade vsaka kurjava in pomivanje. Za marsikoga pa je kruh s surovim maslom premalo krepkega okusa. Temu odpomoremo na ta način, da potresemo po presnem maslu še nastrganega parmezana. Tudi otrokom utegne to napraviti malico ali večerjo vabljivejšo. Namizni srebrnini, pa tudi drugim srebrnim predmetom vrnemo prvotni blesk, ako jih drgnemo s svilenim papirjem. V ta namen spravljajmo ves svileni papir od zavojev, darovanih cvetlic itd. IVAN KRALJ se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA. Gregorčičeva nI. 5 ali Rimska e. 2 Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, prtiče itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATEK & MI KES. LJUBLJANA (polet! hotela Strukelil Vezenje oprem za neveste monogrami, fiumhnice entlanie. ažuriranje in predtiskanie Velika izbira predtiskanib ženskih ročnib del. Lepota in zdravje Beljenie lomnega vratu Če je vrat temnejši kakor obraz, je to včasih neprijetno, ker je videti, kakor da je neumit. Dobro je, če ga enkrat ali dvakra na teden beliš z be-lilnimi obložki bolje pa je, da ga dvakrat, vsaj prve tedne postopanja, posebno če je vrat znatno temen. Za ta smoter imamo več sredstev. Zelo preprosto in uspešno je pinjeno mleko in navaden pecivni prašek. Če želiš, za ta obložek lahko vzameš namesto pecivnega praška koruzno moko (ne zdroba) ali mandljevo ali ovseno moko. Moki ali prašku dodaj toliko pinjenega mleka, da dobiš gladko knšo, ki se bo dnla razmazati, to je približno dve žlici moke ali praška in eno žlico mleka. Naiprvo umij vrat s toplo vodo in milom. Rabi krtačo za obraz. Dobro namili vrat in milnico viri v kožo. Splahnj in osuši temeljito, potem vrat mnsirnj / dobro kremo. Kremo, ki je odveč, obriši - čisto krpo, |w>lem pa ves vrat enakomerno obloži t gornjo belilno kašo. Pusti Jo na njem, dokler se ne posuši, približno dvajset do trideset minut. Potem si obložek umij z vratu s toplo vodo, nato si ga osuši in namazi vrat s kremo. To vtri v kožo, potem pa obriši s čisto krpo. Končno namaži vraJ še s kakšno toniko nli hranilcem kože. Če vrat nagiba k temu, da je temen, je dobro, da poleg obložkov redno rabiš tekočino, ki beli. V drogeriji dobiš razna laka sredstva, ali pa uporabljaj naslednje: 3.88 gramov borove kisline, 7.5 gramov salic.i-lovega špirita, 3.75 gramov glicerina, 7.5 grnmov vode oranžnega cveta in eno žlico vodikovega super-oksida. Borovo kislino raztopi v vodi oranžnega cveta, dodaj glicerina in dobro stresi. Potem dodaj So salicilovega špirita in nazadnje superoksidn. To je zelo mila tekočimi za beljenje. Rabi jo vsak dan, da ostane vrat bel. • v?;: • Modne novosti Nova moda je seve jvosegla tudi na Rporino po pr išče in vtisnila tudi športnim oblekam svoj obr&ži Za smučarski šport vidimo na prvem vzorcu naše slike dvovrsten kratek telovnik iz nepremočljivega jersey-a. Ti telovniki s pestrimi sali in čepicami se izvrstno prilegajo norveškim lemnoniodrim in ktpuoinskorjavim hlačam. Za drsanje ni |>otreben poseben kostim, marveč je enako primerna zimska obleka športnega kroja, ki jo more živobarven šal /.elo poživiti (srednji vzorec). Sweaterji, jumperji ali sha-korji iz ovčje volne so za zimski spori idealna obleka; možne so najrazličnejše in najprikupnejše barvne kombinacije. Zraven spada pletena čepica skladne barve (tretji vzorec). Jedilnik za december (Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 12. dee.: Kosilo: Sadije: jabolka, hruške, orehi. — Juha z ocvrtima čebuJmimi.i koleščki. — S parmezanom v presnem maslu pečen por. — Ovseni cmoki in mešana salata. — Večerja : Zeleni zavitki s pečenim krompirjem. — Lipov čaj in špinačni keksi (špinačni sir). Torek, 13. dec.: Kosilo: Sadije. — Prazen riž z zelenjavo in ocvrla zelena. — Zdrobov kipnik z malinovcem. — Večerja: Jajnine s paradižnikom. — Salata. — Domač punč in pecivo. Sreda, 14. dec.: Kosilo: Sadije. — Koreninska juha. — Gnezdo iz zelja s cmoki. — Švicarska čežana. — Večerja: V oblicah krompir, sir, presno maslo in kruh. —■ Brusnice ali salata. Četrtek, 15. doc.: Kosilo Predjed, sadna mešanica: jabolka, orehi, limonov sok. — Ječmen-ček z zelenjavo, — Djuveče, pečen krompir, salala. — Rabarbarov kolač. — Večerja: Nadevana paprika v paradižnikovi omaki in krompir, črn kruh. Limonada. Petek, 16. dec.: Kosilo: Sadje. — Ovna na mleku. — Zelenjavni kipnik. krompir. — Sirovi cmoki in salala. — Večerja: Mešana salala in krompirjevi ulitki (pastetke). — Kostanjev riž s sladko smetano. Sobota. 17. dec.: Kosilo: Sadje. —• Buče s pretlačenim krompirjem in pnrmez. hlebčki. — Salata. — Jabolčne pene. — Večerja: Prinele, sirove rezine. — Mleko in kava. Nedelja. 18. dec.: Kosilo: Sadje. — Sago v paradižnikovi juhi. — Zabeljena karfijola, obdana z ulitki iz maslenega testa in praženo korenje. — Kavina ponjava in domači prijnlelj. — Večerja : Ovseni vložki s salatn. — Linov čaj in roziuova potica Česnu en čebuli — čast! Ze stari narodi — Egipčani, Grki in Rimljani — so poznali zdravilna svojstva česna in čebule in ju uživali v hrano in kakor zdravilo. Sedaj tudi moderno zdravilstvo znova sega po njih. Tako je n. pr. zelo razširjeno česnovo zdravilo proti poapnenju žil: v žganju ali vinskem cvetu namočeni in na solncu prekuhani češenj. To sredstvo se uporablja tudi proti težavam v prebavilih. Sorodnik česna in čebule je drobnjak, ki se v kuhinjah še vse premalo uporablja. Saj vsebuje to zelišče za zdravje najdragocenejše snovi, ne da bi imel tako oster in mnogim neprijeten duh kakor česen in čebula. Posebno v novodobni prehrani mu pripada izredno velika vloga. Vsaka solata, večina jajčnih in drugih jedi se da z njim izvrstno začiniti. Česen in čebula sta neizprosna sovražnika zajedalske sodrge v človeškem telesu. V vročem podnebju sta ljudem nepogrešljiva. Posebno cenijo česen kot sredstvo proti tra-kulji in navadnim glistam — proti tem uporabljajo česen tudi pri nas. Ljudje, ki nimajo v redu presnove, naj uživajo veliko česna. Pravijo, da pomaga celo proti kašlju in pa naduhi. V lekarnah prodajajo učinkovite Cesnove in čebulne snovi v obliki tablet, ki so brez vonja in okusa. Kogar moti česnov in čebuljin duh v naravnem stanju, naj po jedi žveči listič svežega peteršilja in neprijetni vonj iz ust bo izginil. I TAPETNIH otomane i. L d. vsakovrstna dela ANTON KOLESA Liubljana, Florijanska ulic« štev. 23 DELAVSKE VESTNIK Poglavje o naših podjetjih Mi imamo dobro urejeno nadzorstvo nad ob-r»ri in podjetji, pa najsi bodo to industrijska, obrtna, trgovska ali prometna, zsisebna ali državna podjetja. To nadzorstvo iavaijajo osrednja in devet oblastnih inšpekcij dela. Tem inšpekcijam načelujejo Inšpektorji, ki so dolžni dvakrat na leto prehoditi svojo oblast in kar najbolj natančno pregledati v .se obrate in podjetja, v Katerih so zaposleni delavci, in pregledati vse naprave, ki so v zvezi z življenjem in delovanjem zaposlenega delavstva. Za vse ugotovljene nepravilnosti, ki se v določenem rolcu ne odstranijo, smejo izrekati primerne kazni. Tej nalogi samo en oblastni inšpektor ni kos. Kajti ui v človeški moči pregledati dvakrat na leto vse tovarne in delavnice, vse naprave, stroje, trausmisije ter kotle in nadzirati delovni čas, nočno delo, pravilno zaposlenje učencev iu mladostnih delavcev; preiskati vzroke nezgod v posameznih podjetjih, preiskati vzroke sporov med delodajalci in delavci, posredovati pri teh sporih, če zahteva to ena stranka, in kontrolirati delo delavskih zaupnikov. Ta ogromni delokrog je kriv. da ne more niti en oblastni inšpektor, kakor ugotavlja to Slobodan Vidakovič v svojii knjigi »Naši socialni problemi«, pregledati v enem letu niti tretjine poverjenih mu podjetij. Kdor čila poročila inšpekcij dela, dobi kaj dobro sliko o naših podjetjih. Inšpektorji dela vidijo res marsikaj, o čemur bi marsikdo mislil, da je nemogoče. 2alo«tno je pri tem le to. da ostane mnego ugotovljenih nedcst.Ttikov brez popravka in broz zakonite kazni. Delodajalci se izgovarjajo na krizo, češ, da v tako težkih časih ni mogoče delati še iz- | datkov za higienske in varnostne naprave. Toda ta ' izgovor ni samo nesocialen, temveč tudii sicer zelo slab. Kriza je zadela ves narod tn delavce še mnogo bolj kot delodajalce. Vedeti je treba, da so stroški aa varnostne in higinske naprave v podjetjih dokaj malenkostmi in da trajajo le naprave mnogo let. Slobodan Vidakovič navaja primere skrajno slabo urejenih delovnih prostorov v Belgradu. Pripoveduje, da pride v nekaterih belgrajskih pekarnah na vsako zaposleno osebo 1.60 kub. metrov prostornine, dočim zahteva pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah najmanj 10 kub. metrov (v Angliji zahtevajo 32 kub. metrov). V poročilu inšpekcije dela v Skoplju se navaja tovarna olja, ki obstoja iz enega samega prostora, v katerem so nn eni strani naložena drva, ziraven se nahaja seno za konje, blizu sena je vodnjak, nekoliko naprej pa hlev za konja. Vsa delavnica je visoka 5 m. V sredi strehe se nahaja mala odprtina, ki naj bo okno za vso tovarno. Seveda vlado v tovarni tak mrak, da opazi Slovek šele čez nekaj časa ljudi in predmete. inšpekcija dela v Velikem Bečkereku pravi, da je Imelo od 421 pregledanih podjetij le 17 podjetij stanovanja za va/jence. Ne bcnmo dalje navajali primerov skrajno slabo in površno urejenih podjetij. Le to moramo še reči, da tudi v Sloveniji še marsikaj tri tako, kot bi moralo biti. Vprašamo, ali je za človeštvo in za državo cenejše, če se uničuje del ljudi radi slabih pogojev dela in če je vedno več ponesrečencev, za katero mora družba skrbeti. IZ TEHNIKE Poraba toka v električni kuhinji Zvišanje nezgodnega prispevka v delavskem zavarovanju Minister socialne poltiike je na predlog ravna-itel itva SUZORa odredil, da se tarifa v smislu § 29 ZZI) katera služi za osnovo pobiranja nezgodnih prispevkov (to je po 6 Din) od 1. januarja 1983 dalje zviša na 7 Din za vsakih 100 Din zavarovane nK7.de. prispevki za nezgodo se bodo po tej naredbi od 1. januarja 1933 dalje predpisovali za vsakih 100 Din zavarovane mezde tolikokrat po 7 Din, kolikor znaša odstotek nevarnosti, v katerem je obrat uvrščen. Nezgodne prispevke bodo delodajalci, plačevali še vedno v celoti. D..našnja gospodarska kriza je močno posedla tudi v delavsko zavarovanje. Prvotno določeni prispevki danes ne zadoščajo, ker jih je prvič radi brezposelnosti veliko manj, drugič pa delodajalci s plačili vedno bolj zaostajajo. Bolniško zavarovanje ima danes 31 milijonov, nezgodno pa 37 milijonov Din primanjkljaja. Se bolj nas straSi naravnost ogromna številka 174 milijonov Din ali 43%. Toliko denarja dclgatjejo delodajalci okrožnim uradom. V celi državi s svojci vred uživa 16.000 Invalidov nezgodno rento. Izhod iz te zagate je bil mogoč le, da se poviša nezgodni prispevek za en odstotek od 100 Din zavarovane mezde. Največje zlo današn'e^a časa Vs>i delavci — ročni in duševni — prav dobro vemo, da tvori največje zlo današnjega časa dejstvo, da se v rokah maloštevilnih ljudi kopiči bogastvo, množica pa trpi revščino. To je opazil že Leon XIII. in to tudi jasno povedal v svoji okrožnici. Tudi Pij XI. trdi isto, namreč, da tako neizmerno množico proleta.rcev na eni strani in neizmerno bogastvo peščice ljudi tvori dokaz, da bogastvo, ki v naši dobi »industrializira* tako obilno narašča, ni prav porazdeljeno in dodeljeno raznim slojem ljudi. V gospodarstvu ni pravega reda. Gode sc nepopisne krivice; ječanje proletarcev, kakor pravi Pij XI., vpije 7, zemlje k Bogu. Kaj bo sedanji socialni red prerlrugačilo? Predvsem se mora vse gospodarsko življenje pokristjaniti. Treba je, da se ljudje odkrito in iskreno vrnejo k evangeljskemu nauku, k zapovedim tistega, ki edini ima besede večnega življenja. Dalje je potrebno, da zavlada na svetu pravičnost iiu ljubezen, prava dejavna ljubezen. Pravičnost bo zavladala, če se bomo vedno in povsod borili zanjo, se teoretično in praktično izobraževali, budili proletarsko zavest, se trudili povsod, kjer je to mogoče, posebno pa v parlamentu, da ustvarimo tak socialni red, take pogoje dela, tako življenje, kot se spodobi bitju, ki je ust varjeno po božji podobi. Biti pa si moramo tudi na jasnem, da brez borbe ne bo šlo. Borba je neizogibna. Borba je naše pošteno in sveto sredstvo za dosego naših pravic. Nočemo delati nikomur krivice, ne pustimo pa tudi ne, da bi jo kdo nam delal. Seveda ne sme biti ta boj poln sovraštva in medsebojne mržnje, ta boj mora biti pošten, osnovan na želji po pravičnosti. Toda ni samo naša pravica, tudi naša dolžnost je, da se dvignemo proti krivicam sedanjega družabnega reda, da se borimo zato, da seta red prenovi po Kristusovih načelih, da se doseže pravična porazdelitev dobrin med vse ljudi in sc tako odpravi to največje zlo današnjega časa in ustvari socialna blaginja. Delavsko zadružništvo v Franciji Zadružništvo se je za Anglijo najprej udomačilo v Franciji. Zgodovina francoskega zadružništva je zelo različna od razvoja delavskega zadružništva v Angliji. Francija velja kot domovina delavskih produktivnih zadrug, katere zadruge so se uspešno iri hitro širile med malim človekom. Delavci v Franciji so radi tega v mnogo večji mciri ohranili svojo pravice napram premoči velikih industrijskih podjetij nego v drugih deželah. Toda posebnih uspehov niso dosegli, ker se zadrugam ni dala zdrava podlaga za stalen razvoj. Delavske zadruge so se ustanavljale po prizadevanju raznih strank, da bi se mogli delavski stanovi na la način zanesljivo in najprikladnejše osamosvojil i. Začetki gospodarskih in pridobitnih aadirug v Franciji segajo daleč nazaj celo v 17. stoletje. Da je bil razvoj francoskega zadružništva tako nestalen, je bala kriva poleg pogostih političnih in gospodarskih prevratov tudi slaba zakonodaja. Za nadaljnji razvoj zadružništva je bila šele velikega pomena postava o delavsikih strokovnih društvih (sindikatih), ki dopušča, da se strokovne organizacije lahko bavljo tudi 7. gospodarskimi panogami slasti 5 skupnim nakupom blaga. Začetnik francoskega modernega zadružništva je bil šele Phillpe Buches, ki je v letih 1332—84 ustanovil prvi francoski produktivni zadrugi. Globoko versko prepričanje, sloga med deiom in kapitalom. bratstvo. vddSca požrtvovalnost za korist vse- ga delavskega stanu in osvoboditev delavcev so bila načela, ki so označevala njegovo delo, oziroma zadruge. Izstop članov je biti v njegovih zadrugah zelo otežkočen. Cisti dobiček se je stekal v nerazdedjiv sklad, katerega so porabljali samo v dobro vsega delavskega .stanu. Nasprotno je L. Blanc nastopal za snovanje produktivnih zadrug s pomočjo državnih sredstev. Pozneje je zahteval, da država sama prevzame vso industrijo. SliČne socialistične zadruge sta priporočala tudi Fourier in St. Simon. Leta 1863 so se začele snovati kreditne zadruge, ki naj bi preskrbovale produktivnim zadrugam jKjtrebna obratna sredstva, katerih jim je 6Cd«.j vedno primanjkovalo. Delavstvo se ni več zanašalo na pomoč države, temveč si je skušalo zopet samo pomagati. Od leta 1880 naprej so se produktivne zadruge l>o vplivu delavskih sindikatov zapel ustanavljale v večji meri, dostikrat radii pogostih štrajkov in radi posojil, ki jih je tem zadrugam dovoljevala država. Prva delavska konsuimna društva so nastala kmalu po letu 1848. V primeri s produkt ivniimi zadrugami so se razvijala mnogo bolj stanovitno in uspešno. Urejena so večji del po ročdelskem ustroju. Konzumnih zadrug je danes v Franciji nad 3400, v katerih je včlanjenih okoli dva in pol milijona filanov. Blagovni promet pri teh zadrugah znaša povprečno 840 milijonov dinarjev. Zadnja leta kon-zumne zadruge lepo napredujejo in predstavljajo že pomemben faktor v francoskem narodnem gospodarstvu. Deseti del vse trgovine z živili odpade na zadruge, dočim odpade na njihove najhujše konkurente trgovine e podružničnim sistemom peti del. Delavske k-: ny.um.no zadruge so po večrnii organizirane v »Državni zvezi konzumnih zadruga in imajo tudi skupno trgovsko in bančno organizacijo. Njihova velenakupna centrala francoskih zadrug kupuje, izvaža in proizvaja blago za zadruge. Preteklo leto je imela 1650 milijonov I>lm prometa. Ta centrala posedanje lastne tovarne za čokolado, kon-servo. čevlje itd. Francosko zadružništvo je v splošnem razcepljeno v mnogo malih zvez, deloma po okrajih, deloma po vrstah zadrug. Iz gornjega lahko razvid imo, da francosko zadružništvo niti od daleč ue doseže zelo razvitega delavskega zadružništva v Angliji. Pretresljiva statistika Nemška vlada je izdala poročilo o delovanju državnega zavoda za posredovanje dela in za delitev podpor brezposelnim delavcem v preteklem tatu. Iz tega porodila ix»iriemamo, da je bilo v Nemčiji po-prečno brezposelnih v letu 1931 4,409.370 03eb. Ako upoštevamo še družinske člane, je bilo navezanih na brezposelno podiporo okoli 18 milijonov ljudi ali ena petina vsega nemškega naroda. Celotna podpora za to množico je znašala na leto do tri milijarde mark. To je pretresljiva slika bogate driave. katero vlada velekapital. Ni čudno, da so družabne razmere v Nemčiji vedno bolj napete. Na »razburkanem morju« se zmagovito dvigajo le skrajni poli — desnica in levica. Tečaji za brezposelno mladino Na Angleškem imajo posebne zavode, katere j mora posečati brezposelna mladina. Naloga teh za-I vodov je, da poučujejo mladino in da prirejajo raa-l ne strokovne tečaje. Mlademu delavcu se ne prizma pravica do brezposelne pod.pore, ako ne obiskuje za čas svoje brezposelnosti teh tečajev. Stotine ustanove imajo tudi v Nemčiji in tudi pri nas bi bil potreben tak zavod. Drobne vesti - v dveh, treh vrstah V oktobru je bilo pri javni borzi dela v Ljubljani prijavljenih 10.98') brezposelnih, katerih število se je pa znižalo ob začetku novembra za 511 | oseb. V Pragi so tudi osnovali poinožuo akcijo za I j brezposelne delavce. Vsak brezposelni bo prejemal j |>o 130 Din tedensko in bo imel tudi pravico do ' brezplačnega zdravljenja. Če oboli. Podpore bo pre- ' ! jemalo 0000 brezposelnih. 128 delavcem v granitolomii inž. Lenarčiča v ; ; Ribnici na Pohorju je bilo odpovedano delo. Vzrok i odpovedi je, dn se uvede nov način dela, kar pa bo j j položaj delavt-tva znatno poslabšalo. Posredovala je | I Delavska zbornica z obratnimi zaupniki. Zvišanje podpor za brezposelne na račun znižanja izdatkov za vojsko vsebuje predlog finančne- I ga ministrstva na Danskem za leto 1933-4. Povišanje znaša dva in pol milijona danskih kron ali okoli | 20 milijonov Din. Število brezposelnih v Nemčiji se je v novem- > bro znatno povečalo in sicer za 156.000 oseb. »levilo brezposelnih cenijo sedaj nu 5,270.000 oseh. | Iz vseh predmestij Parita je organiziran za i 9. januar 1933 velik pohod lačnih in brezposelnih. Notranje mlnjstr-»tvo ;e pohod prepovedalo, dovolilo je pa zborovanje. , V Belgradu se je pretekli leden »fšjja ««in <*sa-Itraikiessa tainiatv« D«*Uwalrih zbornic. V splošnem se misli, da bodo odločili boje med raznimi toplotnimi viri za kuhanje edinole energijski stroški vendar tu odločuje še vse polno dejstev, ki ali sploh niso ali pa šele v prenesenem pomenu denarnega značaju. Mirno lahko iapovemo za bodočnost, da bo zmagal tisti energijski vir, ki bo doprinesel največ k udobnosti, k prihranku na delu, čistoči in higijeni v kuhinji. V tem pogledu gotovo prednjači kuhinja s pomočjo elektrike. Vendar se bo mogel ta način na splošno udomačiti le tedaj, če bodo njegovi stroški v primernem razmerju s stroški drugih kuhalnih načinov. Da se more ugotoviti gospodarno še znosljive cene oziroma stroške električnega toka, je potrebno pred vsem poznati točno višino porabe električne energije, ki jo zahteva kuhinja. Nič ne pomaga ugotavljanje, koliko porabi en posamezni kuhalnik ali pa en segrevalec vode Treba je ugotoviti številke, ki se jih resnično porabi pri praktičnem kuhanju. Razumljivo je, da bodo številke za razna gospodinjstva med seboj različna. Ne samo gmotno stanje družine in življenjske navade ter zahteve ljudi vplivajo na porabo električnega toka, temveč tudi spretnost gospodinje. Tako lahko opažamo, da imajo družine sicer istega števila glav in istega socialnega položaja prav različno porabo električnega toka. Po vsem tem je jasno, da dobimo najbolj verjetno prave številke, če vzamemo srednjo porabo električnega toka iz čim večjega števila gospodinjstev. Pri tem pa moramo pri takih statistikah vedno strogo paziti na to, ali je to električni štedilnik s segrevalcem za vodo ali ne, ker le la silno vpliva na potrošnjo energije. V Švici je Hiirry sestavil povprečnosti iz 1125 gospodinjstev iz kantona Ziirich, ki obsegajo družine srednjega stanu, poljedelstva in industrije. Radi pregleda bomo v tabeli navedli tudi rezultate iz Nemčije, ki so bili nabrani v območju elektrarn v EBlingenu. Na osebo odpade pri veččlanskih družinah seveda manj električnega toka kakor na primer pri dvočlanski družini. V tabeli pomenijo nižje vrednosti one iz Nemčije, višje pa one iz Švice. Število družinskih članov: 2 3 4 5 6 1,20-1,38 1,0-1,14 0,85-0,95 0,76- 0 85 0,68-0,76 Poraba električnega oka v kilowatt-urah na enega člana in v enem dnevu. Razpredelnica je bila sestavljena za električne štedilnike, ki nimajo posebnega segrevalca za Složno delo železnic z avtomobili v Ameriki Tekmovanje z drugimi prometnimi sredstvi spravlja ameriške železnice v težak položaj. Njeni strokovnjaki iščejo venomer rešitev iz tega neljubega konkurenčnega boja. Tako so stavili celo predlog, da bi si železniške uprave zgradile lastne, podeželske ceste, po katerih bi vozili njeni avtobusi. Vendar bi to preveč stalol Situacija ameri-kanskih prometnih podjetij je na splošno tale-, železnicam manjka denarja, da bi izboljšale svoje obrate, ker se je promet precej preselil na avtomobilsko stran. Avtomobilski promet pa se tudi ne more popolnoma razviti, ker mu manjka zadosti podeželskih cest. Podeželske ceste pa se ne morejo niti zadosti razširiti, niti popravljati, ker zanje, kakor povsod drugod, manjka denarja in jim očitajo, da se ne morejo same sebe vzdrževati. „E(ektrotehniški vestnih" Ravnokar je izšla dvojna številka 8—9 (avgust-september) mesečnika »Elektrotehniški vestnik«, ki ga izdaja strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov. List je informativnega in poučnega značaja. Prikrojen je zahtevam in delokrogu praktičnih elektrotehnikov. Vsebina ne sme biti preveč teoretična niti preveč poljudna. Uredništvo ima težko nalogo. Vendar se mu je posrečilo pridobiti odličen krog 6otrudnikov, ki z veščim razumevanjem nazorno razpravljajo aktualna elektrotehniška vprašanja. Tako v pričujoči številki razpravlja ing. D. Mattanovich o razsvetljavi, šele zadnja leta se je pri nas začelo tehniki električnega osvetljenja posvečati malo več pažnje. Vendar lahko trdimo, da emo v tem pogledu še daleč zaostali. Treba je le pogledati večino izložbenih razsvetljav — kakor tudi razsvetljav cest, da se človek kar zgrozi. Že več razprav o luči smo finali iz peresa gosp. ing. Maltanovicha in želimo, da bi »e nra posrečilo pridobiti počasi tudi širšo javnost za na primer pravo razsvetljenje stanovanj, kjer ljudje še danes zavijajo žarnice v nemogoče rdeče cunje. Ing. V. Bedjanič nadaljuje svoja »Poglavja iz tehnike jakega toka«, ki služijo kot nekak učbenik za one, ki bi se radi nekoliko iz teoretične strani upoznali z jakim tokom. Preko osnovnih pojmov v prejšnjih zvezkih, je v tej številki pričel s transformatorjem. Opisuje in izračunava nazorno in precizno lastnosti tega važnega električnega stroja. Če prelistavamo prejšnje številke »Elektrotehniškega vestnika« in beremo logično si sledeči niz »Poglavij iz tehnike jakega toka«, si kar želimo, da bi ta ponovno izšla zbrana v priročni knjigi za — na primer elektromonterje. Saj so tako nujno potrebne slovenske knjige za električno obrt! Tudi pri nas so pričeli poganjati iz tal nebotičniki. Zalo je kaj na mestu zanimivi referat gosp. ing. B. Vajde o »Električni opremi najvišje stavbe na svetu«, ki sicer kaže način inštalacije za ameriške razmere, vendar sc tudi najde za nas dosti poučnega. Gosp. cand. ing. R. Sever prinaša hvaležno in praktično temo »Motnje pri električnih strojih, njih vzroki in odstranitev«. Vsakdo, ki ima opravka z električnimi stroji, naj bi si prečital le »motnje« in šo njih nadaljevanja, ki bodo sledila v prihodnjih številkah. Gosp. urednik T. Poljšak pa končuje svoje važne »Nezgode na električnih napravah in varnostni ukrepi proti njim«. Marsikaj, kar je tam napisanega, bi moglo uspešno preprečiti še vednod dosti pogoste nesreče z električnim tokom. Gosp. I. Duhovnik prinaša temeljito študijo o »Temperaturi in uporu«. Nato sledi še »Razno« z novicami iz elektrotehniškega sveta, »Praktični nasveti« in nadaljevanje priročnih »Tabel«, ki bodo zbrane predstavljale lepo in praktično zbirko. Opis pričujoče številke je podan nalašč iz-črpneje. Po svoji vsebini list namreč zasluži, da nc šteje med svoje naročnike le ozki krog elektrotehnikov, temveč tudi srednješolce, privatnike itd. — pač vse one, ki imajo zanimanje za elektrotehniko. Svesti si moramo bili, da je to naš edini slovenski list z elektrotehniško vsebino! Z veseljem tudi ugotavljamo, da ie oisana vsaka številka vodo. Vidi se, da porabi vsak družinski član sigurno pod eno kilovvatturo, če se električno kuha. Ce nima gospodinja posebnega segrevalca za toplo vodo, pristavi vsako jed z mrzlo vodo, kakor mora tudi segrevati vodo za pomivanje itd. Zato je poraba na električnem toku večja, kakor pa je, če jemlje gorko vodo iz segrevalca. V tem slučaju se po nemški statistiki nekoliko zmanjišajo prej omenjene številke. Tako znaša poraba pri dvočlanski družini eno kilovvatturo na glavo in dan, pri tričlanski 0.82, pri štiričlanski 0.73, pri petčlanski 0.68. Vidimo, da se poraba na električnem štedilniku zmanjša za okrog 20% oziroma malo manj. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da sedaj žre električno energijo montirani segrevalec toplote tako, da smo naanačeni prihranek sigurno spet izgubili. Če računamo, da odpade na vsakega člana dnevno 8 litrov gorke vode (za kuho in pomivanje), potem potroši tridesetliterski zbiralnik gorke vode na lan in na enega člana pri dvočlanski družini ei.o kiIowatturo, pri tro-članski 0.8, pri štiričlanski 0.65 kilovvattur. Če bi vzeli zbiralnik s 50 litri vsebine, bi se poraba povečala za kakih 30%, pri 15—20 literskem zbiralniku bi se pa potrošnja pri zadostnem varčevanju dala znižati za 20%. V primerih pa, kjer bi si nabavili tako velike segrevalce, da bi nam lahko obenem dajali tudi gorko vodo za kopanje, bi se pa poraba električnega toka, ki smo jo prej navedli, podvojila. Ob koncu naše kratke razprave tedaj spoznamo, da porabi skupno električni štedilnik, ki ima tudi zbiralnik za toplo vodo več toka, kakor pa električna kuhinja, ki ga nima. Praksa je pokazala, da znaša ta povišek okrog Pomisliti moramo namreč, da je gospodinja v jako prijetnem položaju, ko ima vedno na razpolago večje množine gorke vode, segrete na 80" C. Zato se tudi jako rada poslužuje te udobnosti in se izkaže, da porabi trikrat toliko vode, kakor bi jo potrebovala v slučaju, da bi zbiralnika ne imela. Znano pa je, da dajejo elektrarne električno energijo za zbiralce vode po mnogo nižji ceni, ker so ti lahko priključeni preko noči, kadar je elektrarna malo obtežena. Iz tega sledi, da sc 60% večja energijska poraba ne bo kazala v istih odstotkih večjih izdatkov, temveč bo morda treba računati le s kakimi 20% več denarja. Toliko pa je gotovo vredna komodnost, aaj je treba pozdraviti vsak napredek, ki lajša gospodinji težko delo! po večini od strokovnjakov elektrotehničnega instituta univerze. Ni pa v dobro reklamo lista, če pričenja neredno izhajati. Iziti bi moral vsakega 15. v mesecu. Zaporedno smo pa doživeli že dve dvojni številki! Za mesec oktober, november in morda celo za december pa bo mogoče izšla — — — kdaj? Ne moremo si razlagati, kje bi ležal vzrok temu neredu — saj ima zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov gotovo zadosti članov, ki so sigurno obvezni naročniki. Rumena cestna razsvetljava Na Holandskem so na cesti, ki pelje od Nym-\vegen v Maastricht upeljali na njenem poldrug kilometer dolgem odseku nov način cestne razsvetljave. Poskusoma so instalirali novodobne žarnice na natrijevo paro. ki jih je naredila znana Philips tvornica v Elnthovenu. Te nove svetilke imajo 6 cm premera in so dolge 12 cm. Vsaka porabi 100 wattov, daje pa trikrat več svetlobe kakor običajne žarnice. Glavna njih prednost, ki jih posebno usposablja za cestno razsvetljavo pa je ta, da svetijo v čisti rumeni barvi. Svetloba te barve lako rekoč izloča barvno občutljivost očesa, katero ob taki cestni razsvetljavi loči po večini le svetlo in temno, človeško oko ni moteno z raznimi barvnimi odtenki cestnih ovir itd., ker razlikuje sedaj le svetlobo od senc. Bistrovidno?! je s tem podvojena, kar je seveda v cestnem prometu velike važnosti. Lepilo za cehdoid Mnogo jeze so nam napravili predmeti iz celuloida, ki so se polomili in ki jih ni bilo mogoče popravili. Vendar obstoja kit, ki je po novejših raziskavah jako dober in ki trdnost materijala na zlepljenem mestu skoro nič ne zmanjša. Ta kit je raztopina celuloidnih opil-kov v acetonu i belini celuloidom in s cinko-vim oksidom, ki zboljša trdnostne lastnosti. Če hočemo sestaviti dele celuloida med sabo, potem ta kit ne nastopa kot lepilo, ampak deloma topi ccluloidne dele, jih s tem spaja in pri str jen j u tvori šiv, kakor pri varjenju kovin. Zato opravičeno govorimo tudi o varjenju celuloida. Napravilo se je mnogo poizkusov, ki so pokazali, da ima celuloidni trak debeline 0.5 mm, ki je bil »varjen« topo z drugim 50 do 70% prvotne trdnosti, med tem ko ima trak, ki smo ga varili prekrito drug čez drugega na šivu skoro isto trdnost ko materijal sam. Drobne vesti V Amsterdamu je bilo ob koncu leta 1.931 priključenih na električno omrežje 25.000 zbiralcev tople vode. Kako so se ti boilerji v zadnjem času silovito razširili, nam dovolj jasno kaže dejstvo, da jih je bilo v istem mestu leta 1927 le 895. Priključeni smejo biti med 23 in 7.30 ali med opoldanskim počitkom od 12—14 in v nedeljo od 12 do 7.80 v ponedeljek zjutraj. S tem je elektrarna jako lepo obremenjena in lahko zato nudi tok po zelo nizki ceni. Posebne ure z avtomatičnimi števci skrbijo za to, da so nabiralci gorke vode priključeni po tej ugodni ceni le ob določenih urnh. Če kdo priključi segrevalca ob drugem času, se mu tok zaračuna dvojno. V prvi polovici letošnjega leta se je prilobilo na svetu 652,787.910 sodov surovega olja, kar znaša 2.98% manj kakor v istem razdobju lanskega leta. (En sod meri nekaj nad 160 litrov.) Na Združene države Amerike odpade 802,797.000 sodov ali za 6.78% manj ko lansko leto, na Rusijo 78,750.000 sodov ali 6.45% več ko lansko leto, na Venezuelo 68.049.427 sodov, to je za 5.08% ve? ko lansko leto itd. Dohodki 267 severnonmer. železnic 9 skupno dolžino prog 289.600 km, so znašali v prvih sedmih mesecih letošnjega leta okrog 1900 milijonov dolarjev, kar pomeni napram isti dobi lanskega leta padec 2&4&, MLADI SLOVENEC M. K.: Miklavževo slovo (Na pragu nebeških vrat.) Otroci, moj letošnji obisk je končan. Odhajam nazaj v sijaj rajskih poljan. Izpolnil sem mnogo vam sanj in nad, še mnogo več, mnogo več bi vam jih rad -a ves moj kredit je za letos izčrpan in koš moj, ki bil je z darovi natrpan, je prazen. Zato je najbolje, da gremo narazen! Saj vem, kako z vami, sebičneži, je: imate samo dotlej radi me, dokler vam še morem z darovi postreči, dok.lfer še kaj slutite v moji vreči. A kadar do dna je izpraznjen lonec — je vsega, še vaše ljubezni konec ... Bog daj, da čez leto dni konec bo krize, da spet bom lahko obložil vaše mize z vsem svojim bogastvom, z vso čudežno srečo, ki v sanjah poljublja vam željo gorečo. Poslovilni govor sv, Petra (Ko zapira za Miklavžem nebeška vrata.) Zdaj naj pa še jaz, otroci, rečem eno za slovo, preden vrata se nebeška tudii za menoj zapro. Kar Miklavž vam ni prinesel, jaz želim vam od srca: zlato ništro bogatinom, pridnim in ubogim pa: zlato voljo žive dni, srečo, ki ji konca ni, takšen stroj, ki gumbe črne vam spreminjal bo v srebrne... Nekaj tega le za šalo, nekaj tega pa zares, a na koncu še vsem skupaj: milost božjo iz nebes! Prigode krojaška pritlikavca Živel je krojač. Imel je sina krojačka, ki ni bil večji od palca. Dali so mu zato ime Pri-tlikavček. Mali kratkohlačnaik pa je bil drugače sila živahen in pogumen pobič. Nekega dne je stopil pred očete in mu dejal moško in odločno: »Očka, tako in tako je — jaz si grem malo svet ogledati« »Le pojdi, sinko moj, da se kaj naučiš,« je modro prikimal z glavo očka krojač. Vzel je drobno šivanko, vtaknil skozi njo svileno nit in jo privezal malemu junaku okoli pasu. — »Vzemi to bridko sabljico s seboj k Pritlikavček bi bil rad pred odhodom še enkrat večerjal z domačimi skupaj. Odkoracal je v kuhinjo in verno pobaral mamico: »Dušica zlata, kaj si mi skuhala za popotnico?« »Poglej, pa boš videl!« mu je mnogo obetajoče odgovorila mamica. Krojaček pritiiikavček je skočil na ognjišče in pokukal v lonec. Ker pa je malce preveč iztegnil vrat, ga je zajela sopara, dvignila kvišku in ga tirala skozi dimnik v zrak. Dokaj časa je krožil kakor na nevidnem balončku po zraku, slednjič je vendar-le spet zdrknil na zemljo — daleč proč od doma. Potoval je križem kražem in mnogokaj videl, mnogokaj slišal, mnogokaj doživel. Ko se je naveličal utrudljive hoje, je stopil v službo k nekemu tujemu mojstru krojaču. Hrana pri njem mu pa ui bilo nič kaj všeč. Ojunacil se je lepega dne in se mogočno razkoračil na miai: MSB bistrili potočkih in ptičjih pesemcah v zelenih gajih-.. Ker ue morem »o sami tja. pu se veselimo in pozdravljamo vsakogar, ki pride od-ondot k nam. Prav posebno pa sc veselimo dane«, ko ste prišli Vi, prezviSeni duhovni pastir vse naše slovenske domovine! Čeprav so »Gospod mojster, tako in tako je — nočem več os Uiti pri vas! Napisal bom s kredo na duri vaše skopuške bajte: ,Tu notri je krompirja preveč, mesa premalo'. Zbogom, krompirjev kralj!« »Hu, ali te bom našeškal, potepuh!« se je razsrdil mojster in zamahnil z roko. Mali prebrisanec pa se je medtem že skril: počepnil je pod velik krojačev riaprstnik in pokazal izpod njega jeziček ... Mojster je dvignil naprstni . in hotel zgrabiti krojačika za vrat. »Ho, ho, ho — saj veš kako! se je hudomušno zasmejal paglavček in hitro smuknil v luknjico sredi mize. Mojster ga je zdajci hotel prijeti za ku-štrave lase, a krojaček je že skočil v mizni predal. No, slednjič ga je mojster le ujel, na-bunkal in zapodil od hiše. Krojaček je romal dalje po svetu in pri-romal v širok gozd. Srečali so ga razbojniki, ki so nameravali izprazniti kraljevo zakladnico. In so si lopovi mislili: Takle drobi janec lahko zleze skozi ključavnico in nam pomaga pri poelu. »Hej,« je zakričal poglavar Golijat, »pobič, pojdi z nami! Gremo po cekine!« (Konec prih. nedeljo.) ZA......BISTREGLAVE Zgodba brez besed Pes čuvaj je stražil v omari spravljen denar ; zn nagrade SlovenčevlnK naročnikom. Prikla t il pa se je t ja t nit, seveda čedino oblečen i — kdo bi si bil mislil, d« je navaden vlomilec! Pobral jo ves za nagrade pripravljen i denar i n ga pobasai v torbo ter jo odkupil. Zvesti po* je skočil za njim in ga zgrabil m hlače. A tat se mu jo izmuznil in jo z denarjem popihal.. Žalosten konec te zgodbe je. da 28. decembra ne ho žrebanja in tudi nagrad za »Slovenčeve« I naročnike ne, ker je tat odnesel vse za to pripravljene tisočake. Vsak je mislil, da bo dobil 6000 Din ali vsaj 1000 Din. Zdaj pa ni več upanja, vse je šlo j po vodi... J e 1 i c a K r a m b e r g e , 1. razr. inešč. šole j pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Zastonj so trudi mali pubi, da bi dobil priboljšek, ki ga on strastno ljubi... Pri maha jo debel gospod, ki niti pred nosom vzame Smuko in dš navili še krepko bumko. A to mu kuža hitro vrne, razitrga hlače, Joj, mu črne... Gospod prestraši se, zbežii in kiižku mastni plen pusti... Oh, ti • boga žen« ti, ki moževe zdaj hlače j moraš krpati! Upoštevali smo samo rešitve, ki smo jih pre- ! jeli do četrtka. Za nagrado je bita izžrebana Sonja V a n d o t, učenka V. ra/.r. na Mladiki. Pred Škofijo 14 v Ljubljani. Dobi knjigo: Scott: Mala trojka. JVeftar drugih rešitev Bojan Vandot, učenec III. razr. na Vrtači, Ljubljana. Pred Škofijo 14: Kužok okrog ogla poskakuje, gobček svoj si oblizuje. Z okna mu diši pečonka mostna. »Oh, to bila bi večerja slastna!« Pride mimo debeluh, v nos ga žgače zapeljivi dmh. »Le počakaj, kužek moj, tale mastmi ko« bo moj!« Kužek: »Hov, hov, grdi ta>t!< In ga vgrizroe v zadnjo plat... Debeluh kriči, kriči, se preplašen v tek spusti... Pride stražnik: »Stoj, mož, stoj, v luknjo jiojdeš zdaj z menoj! A ti vrli pes-čuvaj, vzemi mastno kost sedaj!« Sonja Vandot, učenka V. razr. na Mladiki v Ljubljani: Zastonj se trudi ubogi Floki. da bi na okno se povzpel. Brezuspešni so njegovi skoki, do bi klobaso s ponve vzel. Pa pride tja Kotičkov etiriček im lcužkovo početje opazi; zasmili se mu ubogi psiček, ki tožno se pod oknom plazi. Klobaso tolsto z okna vzame, prijazno jo ponudi psičku. A pes ne všečno kvišku plane, raztrga 9Uiknjo, jojme, stričku. Ubogi striček brž nazaj z raztrgano jo mahne suknjo; za oglom zgrabi policaj ga: »Hitro z mamo v luknjol< Milena Simončič, učenka I. razr. mešč. šole v Ljubljani: J. V.: Grogec »Nekoč ste mi rekli, mati,« je končal Grogec svojo povest, »da botn tudi jaz šel po svetu sreče iskat. Šel sem in sem jo dobil.« »In kje je sreča, Grogec, kje si jo dobil?« ga je mati še vsa solzna vpraševala. »V teh gosli h mati in v moji posmi je sreča.« »In kaj je sreča, še to mi povej, Grogec « »Sreča si pa ti in ta domek. In vse, kar je doma. Mati, zdaj bodo vzbrstele črešnje tod okoli hiše in jagode bodo zorele. Kadar bom hotel, bodo črešnje rdeče, bodo jagode zrele. Vse to bodo naredile te male moje go-slice in moja pesem. Vedno bo pomlad. Saj si rekla nekoč, da je sreča taka: lepa kot pomlad, sladka kot zrela jagoda in dobra kot rdeča, smehljajoča se črešnja ...« »in še mi povej, Grogcc, kako dolgo bova tako srečna.« »Dokler bom peti znal in dokler bom gosli imel« »In kako dolgo bo to?« vpraša mati. »Vse dotlej, dokler bom pri tebi in na tem lepem najinem domu.« In mati ga je pobožala in poljubila. Mati Tereza in njen Grogec sta živela dolgo vrsto let in dni vesela in srečna. Ni jima bilo treba hoditi po svetu in se truditi za vsakdanji kruh. Vse to so nadomestile Orogoove gosli in njegova pesem. Grogec je bil vedno doma in hodil okrog svoje hiše med črešnjami in jagodami, kakor bi bil v raju. Ljudje so od vseh strani' prihajali k njemu in poslušali njegovo pesem. In in nogo jih je osrečil s svojiirn gosli in svojo pesmijo za vse živliciijc Toda mati Tereza je umrla nekoč in umrl je tudi Grogec. Smrti ne odženejo nobene gosli, tudi Grogcove ne, tako je kruta. Ali z Grogcem so pokopali in zagrebli v tihi grob tudi srečo. Samo njemu so bile dane gosli in čudovita pesem, samo njemu in nikomur drugemu ne. Srečo so pokopali in je ni ver na svetu. Vsi jo iščemo. Pa je na svetu ne bomo našli nikoii, ker so jo pokopali. Zdaj samo govorimo, samo sanje imamo še o sreči, ki je lepa kot pomlad, sladka kot zrela jagoda in dobra kot rdeča, smehljajoča ss črešnja Koncc Izpolnievnlha: Domotožje Domotožje je kot v tesno gajbico zaprt-a ptička: o šumečih gajih poje in o sotneu vrhu — — daleč, daleč tam za goro. kjer so zvezde vse bolj zlate, kjer nooi so kakor zibke, toplih, mehkih sanj —- — — Domotožje je kot lad ja, tei valove morske reže: plove... plove... cilj je daleč — bogve, če ga kdaj--— Na mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite zraven spadajoče besede. Vsaka črtica pomeni en zlog. Ema od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 15. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani, ?IR l^R^J^PJjCjBR 431. Dragi Kotičkov striček! — Zdaj sem pn tudi jaz prijela za pero. da Ti napišem nekaj vrstic. Ce imaš kaj prostora, me vtekni v kotiček, če ga pa nimaš, pa ne. Veš, jaz predobro vem, da je na tem svetu mnogo otrok, ki bi radi prišli v Tvoj kotiček, pa ne morejo. Pa Ti marsikdo tudi ne napiše drugega ko »Dragi striček. pa me vtekni v svoj kotiček I En pozdravček skoz rokavček!« in še nekaj besed o gospodu košu — pa adijo, zbogom I — i n dolgega pisma ja konec .. No mislim, da Ti takšna pisma niso kar nič po volji in prav imaš, da jih odklanjaš. Pa še to Ti moram povedati, striček: bila sem na Brezjah, kjer sem molila zate in za Tvoj kotiček. Kaj pa Požgančev oča? Pred dnevi sem se kar na lepem znašla na luni, kjer so me Požgančev oča še dokaj prijazno sprejeli. To pa povem samo Tebi ua uho, da so vtihotapili žo več vatlov zraka z zem-. lje na luno in da živijo zdaj v prekrasni vili mirno in zadovoljno. Sredi obiska in najživahnejšega razgovora je nenadoma nekaj zaropotalo ... Bila je to moja mala budilka, ki me je zbudila. Hitro sem vstala in se oblekla, kajti kazalec na uri se je že pomikal proti številki 7. Gorje, če bi bila zamudila šolsko mašo, ki je ob pol 8! Vidiš, tako je, če je človek na obisku pri Požgančevem očetu ... Kako se pa Ti kaj imaš? Jaz se imam prav dobro. Hodim že v II. razred meščanske šole. Od vseh predmetov me najbolj veseli zemljepis, zgodovina, slovenščina, verouk in ročno delo. Kako je z drugimi predmeti, Ti povem drugič. Bog Te živi, dragi striček! Pet mernikov in pol pozdravčkov od Tvoje Minke Kokalj v Skofji Loki. Draga Minka! — No, toliko prostora bomo pa že še našli v kotičku, da bomo Tebe noter posadili. Saj nisi, kakor je ongava Neža, ki mora na dveh stolih sedeti in še se ji po tretjem toži — tako široka in debela je! Na Brezjah si bila in za moj kotiček si molila? To je pa lepo od Tebe, to! Se Ti jaz in moj kotiček prisrčno zahvaljujeva za dober namen, ki si ga imela. Bog daj, da bi bila Tvoja molitev uslišana — čeprav ne vem, kaj si prav za prav meni in mojemu kotičku želela . . O Požgančevem očetu pa ni ne duha ne sluha. Močno sem že v skrbeh, da jih je kakšna krvoločna pošast na luni pohrustala. To bi bil preljut in pre-krut udarec za milo domovino, ki je takihle Po-žgančevih očetov tako zelo potrebna. Koliko dobrega in koristnega so Požgančev oča na tem svetu storili, popisati ne more to pero. Ven in ven so trosili samo dobroto okoli sebe (Škoda, da samo z jezičkom, v dejanju pa ne!), delali so kakor črna živina noč in dan, da jim je pot curkoma lil s čela (posebno takrat, kadar so neumorno kakšno ocvrto niško obirali!); z eno besedo: vesoljna domovina bi se morala v znak žalosti zaviti v črn pajčolau, lako pretresljiva bi bila izguba, ki bi jo zadela s smrtjo Požgnnčevega očela! Najbolj pa bi objokoval lo izgubo seve jaz, Kotičkov striček, ki kar pozabiti ne morem, kako mil in zvest prijatelj so mi bili Požgančev oča vseskoz — posebno takrat, kadar je kakšne koline pri meni zavohalo in si jih iskreno zaželelo njihovo blago srce ... Torej sem — kakor rečeno — v resnih skrbeh, da se jim je kaj groznega zgodilo. Co dobiš kakšen glas od njih, mi bliskovito sporoči — bom gromozansko vesel! Lepo pozdravljena! — Kotičkov striček. 420. Preljubi Kotičkov striček! — Doslej si še vsa moja pisma v kotičku objavil, zato sem prepričana, da boš tud,i to pismo. Snij vem, dn rad slišiš iz daljnega kraja kaj novega. Oh, kakšna škoda, da v nedeljo tudi Ti nisi bil zraven, ko sta nas, zagrebške Slovence, pri cerkvici sv. Roka obiskala prevzvišena nadpastirja iz Ljubljane in Maribora. Ob 10 dopoldne se je pripelji knezoškof ljubljanski dr. Gregor R o Ž m a n. Ko je šel po stezici k cerkvi, sem mu pohitela naproti in ga pozdravit« v imenu vseli slovenskih otrok v Zagrebu. Ce si kaj radoveden, kakšen je bil la moj govor, evo ti ga t . Prevzvišeni! — Majhni in slabi smo še mi. otroci, pa že iiaui ni dano živeti v domovini, kjer ".o :wši storži doma in kjer so živeli naši 'ledje. Dolgčas nam je i»o pisanih travnikih. Knezoškof dr. Rozman v razgovoru t malo zagrebško Slovenko naša srca majhna, je vendar naša ljubezen do Vas velika, tako velika, ker vemo, da tudi Vi nas ljubite, kakor je Jezus ljubil nas otroke. Prisrčno Vas pozdravljamo in Vam kličemo: Hozana! KajneMa je lep? Poklonila sem mu tudi šopek belih krizantem. Potem sta prevzvišenega pozdravila še naš duhovni pastir g. Gabrijel Cevc in cerkveni ključar g. M. Težak. Med lepim petjem je prevzvišeni bral sv. mašo in imel lepo pridigo. Po službi božji nas je zapustil, mi pa smo šli veseli domov. Popoldne pa nas je obiskal še mariborski pomožni škof dr. Tomažič. Prisrčno smo sprejeli tudi njega. No, povej, ljubi striček, ali se nisem dobro postavila? Da boš videl na lastne oči, kako je bilo. Ti pošiljam sliko, ki jo moraš objaviti v 'Slovencu«. Ne vem, če me boš spoznal, ker nosim zdaj očala. Te pozdravlja Tvoja kotičknricn M i r i c a Štrukelj, učenka IV. razr. v Zagrebu, Samo-borska c. 8. Draga Mirim! — Da si se na vso moč postavila s svojim prekrasnim govorom, je iasno ko beli dan. To Ti prizna celo Količkov striček, ki je sicer bolj skop v pohvali in radodaren v graji... Saj pa tudi ni kar lako, biti takole mlad, pa že govoriti s samim škofom iz oči v oči! Moj rešpekt pred Teboj je zrastel do nebes. Ko sem bil jaz takole majhen, sem bil že gromozansko ponosen, če me je stric mežnar malo za uhlje potipal in mi dobrohotno dejal: »No, frkolinček, knm pa li?« leden dni in več sem se potem bahal okoli, v kakšnem prijateljskem odnošaju da sem s stricem mežnarjem — in ni bil samo eden, ki mi je bil nevoščljiv za to redko čast. nego jih je bilo nevoščljivcev ko listja in trave ... Ti pa si govorila s samim škofom in celo na sliki ovekovečila la svoj pretmenitni dogodek — ja, saj pravim, ni izključeno, da boš nekoč sainem«AU ste že sploh kaj koristnega napravili na svetu?« Obtoženec: »Ze, trije ali štirje detektivi so bili zaposleni zaradi mene.« Oh. Oskar, ubij jol Zmerni sem si tako želela čevlje iz kačje kože!« Suhi junaki Alkoholna prepoved je prinesla povsod razočaranja. Finska jo je že ukinila, kar se bo najbrž zgodilo tudi v Združenih državah. Kljub pričakovanju ni dvignila splošne nravstvenosti, temveč je nepričakovano pomnožila število pijancev. Pravkar objavljeni finski podatki dokazujejo, da je naraslo število zJočinov, ki so jih ljudje izvršili v pijanosti, od 4% iz leta 1913 na 42 odstotkov leta 1930. Te številke so tudi odločale v parlamentu pri glasovanju, ali naj še obstoja ali naj se ukine prepoved prodaje vina, piva in žganja. Oktobra se je v Parizu vršila vsakoletna francosko-finska športna tekma. Finci so zmagali in proslavili zmago na Monmartru. Menda so se tudi veselili, da je njih domovina zopet dovolila alkohol. Neki francoski poročevalec je šaljivo pripomnil, da je premagala zvečer Champanja sama vso finsko reprezentanco ter dostojno maščevala poraz, ki ga je utrpela Francija podnevi... Lani je bilo drugače. Finci se niso upali pogledati šampanjca. Takrat je še vladala suha postava. Nekoč ponoči pa so se oglasili v znani restavraciji, naročili si poceni večerjo in plašno vprašali natakarja v 9labi francoščini: »Ali smemo naročiti malo vode?« — Natakar je zmn.ičlijivia odgovoril; »Prosim, gospodje! Kotliko vode želite?« — »Pet kozarcev, a naj bodo majceni kakor za liker.« — Natakar se je začudil, a postregel gostom. Najbrž je mislil, da niso vajeni vode v domovini, ki mora biti pač podobna Sahari. Finci so si skrivnostno mežikali in si mencali roke, nato so trčili in na mah izpraznili kozarčke. Njih obrazi so izrazili nepopisno razočaranje: ».loj, to je pa zgolj navadna voda!« Francoski natakar .je široko odprl oči. Saj je dal, kar so zahtevali. Kdo bo vedel v Parizu, da dobiva v suhem Helsingforsu žganje vsak gost, ki zahteva vodo... * »Vaš način sadjereje je popolnoma napačen.« se je napihoval mlad učenec rteke kmetijske šole, »poglejte tam ono drevo, stavim, kolikor hočete, da vam ne bo dalo niti deset kilogramov jabolk.« »Tudi jaz stavim, da ne,« je zavrnil kmet mladeniča, »kajti to ni jablano, ampak hruška.« Revščina v senci nebotičnikov. Stanovanje brezposelnega uradnika v podzemlju — v nepovredni bližini chikaških nebotičnikov. Nikjer na svetu ni namreč takih imovinskih nasprotij, kot so v teh letih gospodarske krize v Ameriki. Vaba Akropole Še je v spominu čas, ko je strmo zidovje atenske akropole služilo samomorom Kot nalezljiva bolezen je šla ta moda od človeka do človeka. Iz zapadne Evrope je prispel človek, da bi se vrgel z akropolskih zidin v smrt. Zatorej ni bilo tedna, da ne bi ležal pod zidjem kak samomorilec. Mesto je moralo torej pomnožiti čuvaje in ni dovoljevalo več nikomur večernega obiska v akropolo. Kuga samomorov je ponehala. — Namesto te pa se morajo Atene boriti proti drugi. Premnogo je slučajev, da se obiskovalci brez obleke postavljajo ob čarne grške kipe in se taki fotografirajo. Mnogo talcih so stražniki odvedli v zapore in jih pognali iz države. To so namreč večino zapadni EvropcI, ki prinašajo stari grški kulturi novo, svojo, nad katero pa Grki majejo z glavo. Policija je to nemarno razvado na ta način odpravila, da je vsem obiskovalcem odvzela fotografske aparate. Trockijeve k mige Leo Trocki je izjavil kodanjskim listom, da namerava izdati tri nove knjige: eno o mednarodni gospodarski situaciji, drugo o Leninu, a tretjo o rdeči vojski. Leninova knjiga bo obsegala tri dele: v prvem bo Leninov življenjepis, v drugem razlaga njegovih načrtov, a v tretjem polemika Trockega z Leninovimi epigoni. Letalo zmaguje svet Pri talco blaamem plenjenju zjlaitih zakladov v raznih delih zemlje, kalkor se še danes vršd, aliuži letalo kot izvrsten priixunoček aa prenos raznih •potrebščin. Že mnogo generacij sem sanjajo iskalci zlata o skritih bogastvih, ki leže v divjini pragozdov in nepristopnih puščavah. Danes pia se te sanje uresničuje jo; moderni letalni stroj je premagal neprehodne ovire in dospel do zlatih najdišč. Taka skrivnosti polna zlata dežela je Nova Gvineja, ki je še danes povečini nepreiskana; je |>a to čudovit svet, ki je neizčrpen v rajskih pticah in neprehodnih pragozdovih in nizikiih pritlikavcih, ki žlive po direvesih ... Ta zlati otok s pravljičnim obeležjem bo moraj zidaj dati zlato človeku. Kakor piše llarry Hairpar v nekem angleškem listu, ni bi la glavna težkoča ugotovi ti, kje leže zlato za-Ikladi, marveč najti sredstva in pata za odvajanje zlata in dovažamje živeža. Pragozulii so tako gosti, da ne more niti opoldne prodreti en sani sončni žarek v notranjost. I\>leg tega pa aevajo Iu slka-]oviita pogorja z deročimi rekami in povrhu še; divja plemena, ljudožroi! Bogate zlate žile so že pred nekaj letii odikrtili v teh pokrajinah, toda al a ta polja leže daleč od obrežja, poti mi nobenih, zatorej je bilo izkopavanje povsem nemogoče. Saj bi trajalo 14 dni. da bi domačini prinesli nekaj kilogramov blaga z obale preko gorovij do kopal- cev zlata. Zatorej je bila sleherna mrieefl na izkopavanje brezumna, dokler ni priletelo na pomoč letalo, ta največji j rtič višin. In tako so zgradili eno pristajatišče na morskem obrežju, drugo v gorovju. Nato je prinesla ladja iz Avstralije prvi stroj; in nekega jutra je za brnel ta človeški ptič nad pra-gozxlovi in gorovji Nove Gvineje; preletel je sem in tja pot, ki bi jo fllovek hodni 14 dani, v manj kot eni uri. Oni maloštevilni kopalci, ki so se drranili iti v notranjost otoka, so z radostjo pozdravili letalo, ki je prineslo novo y/jlato dobo«. Kmalu pa so rabili več letal, ki so prinašala večje stroje in tako uvedli stalen zračni promet. Zdintj je v tej divjini naraslo precejšnje naselje, kii ima celo hotel; in tako odmeva po samotah Nove Gvineje zvok klavirja. V hotelu čaka biljarvina miza in podobni luksuzni predmeti, ki so priieteln po ora-ku iz civiliziranega sveta. Tudi v oddaljenejših rudnikih države Peru, h katerim je pristop odločno težak, so uvedli zračni promet. Isto se godii danes po vseh delih sveta: letalo je odprlo pot v nove predele, kamor ni nikoli stopila človeška noga; saj ima prost vstop v pragozde. v gorovja in v puščave. Letalo .je zmagalo divjino in daio človeku nove možnosti v gosj>odanskem in kulturnem razvoju. Zuidersko jezero obrača hrbet inženjerjem. Zgoraj: Avtomobilska cesta na novi zemlji Zuiderskega jezera. — Zdolaj: Novo pridobljena zem Ija na virinških nižinah. — V sredini, levo: Zemlj. karta Zuiderskega jezera z osušenimi pokrajinami-Med geologi se je zadnje čase pojavilo mišljenje, ki zavzema zmerom večji obseg, da so namreč potresi, ki so obiskali Nizozemsko in zapadno Nemčijo, v vzročnem odnosu z osuševanjem Zuiderskega jezera. Pa tudi brez ozira na te teorije, je osuševanje prineslo dokajšnjo spremembo vseh življenskih pogojev. Velike množine rib so pomrle radi znižanja slanosti morske vode; istočasno pa so privreli veliki roji mušic, komarjev in podobne golazni, tako da morajo okoličani računati z ma- larično epidemijo. Katoličani v Tokiju Kakor je bila že beseda o tem, se je Tokio dne 1. oktobra povečal od 2,070.000 prebivalcev na 5,408.2(52 in s tem postal tretje največje mesto sveta (oziroma drugo največje glavno mesto). Po novi razdelitvi obstoji Tokio iz 35 okrajev. Med te se šteje tudi 12 katoliških župnij z 8000 verniki. Vsa tokijska škofija je imela v juliju tega leta le 13.023 katoličanov. V jugovzhodnem delu starega mesta Tokia pa so odprli kanadski frančiškani svoj samostan, da bi se od tam posvetili dušnemu pastirstvu. Prohibicija prokletstvo družin Premnogo Amerikancev je prepričanja, da se bodo z »mokro« Ameriko tudi družinski domovi znova vrnili v nekdanje prisrčno občutenje, ločitve zakonov se bodo zmanjšale... Znano je namreč, da se je dvignil porast ločitev z uvedbo prohibicije v nedogledno višino in da je neposredni vzrok temu imenovana prohibicija. Kako to? Pred prepovedjo alkoholnih pijač je Američan živel vsaj po opravljenem delu večinoma v krogu svoje družine, v miru svojega doma. In tam si je privoščil kozarec pijače. Ta je nanj zmerom blažilno vplivala, prijetno domače občutje se ga je lotevalo. Čutil je, da mu je dom prav za prav vse. — Pa je prišla prohibicija. Sleherna kapljica alkohola stoji pod težko kaznijo. In konec je bilo s srečo v domačem ognjišču. Mož —pravijo mokri — potrebuje razvedrila in kozarec pijače, ki je je vajen, sicer postane čemeren, siten in težka atmosfera polagoma lega v srečen družinski krog. Mož pograbi klobuk in zleti ven. išče kapljico prepovedane pijače. S tem pa se seveda otrokom in ženi odtujuje. Prve klice za ločitev so položene. Alkohol in ločitev sta nerazdružljiva tovariša. Zatorej proč s prohibicij-skim zakonom. Mož se bo znova vrnil domov in ž njim mir v družino. Ločitve bodo nehale. Tako pravijo mokri. In menda bo res. Najmodernejša berlinska cerkev, ki ima vse prostore urejene po najmodernejšem tehničnem ustroju: za vernike, za koncerte in gledališča. Ta zgradba je namreč — protestanskih vernikov. Potomstva evropskih držav Po zadnjih statistikah vemo, da je število otrok močno padlo tekom zadnjega leta. Ako primerjamo število rojstev prvega semestra tega leta s prvim semestrom 1931. leta, vidimo, da so padla rojstva otrok v Nemčiji za 7,5 odstotkov, v Italiji 5.9 odst., a v Angliji 4,2 odstotkov. Največ otrok pa da Jugoslavija, Rusija, Poljska in Rumunija — in sicer 30—35 na 1000 prebivalcev. Tekma z vinom. Vsako leto tekmujejo med seboj natakarji pariških restavracij in sicer od Opere do Trga republike: kdo bo prej dospel na cilj z odprto steklenico piva in tremi čašami. Seveda brez poškodbe! To prijetno tekmovanje vzbuja seveda mnogo humorja med meščani. CITATELJEM ZA NEDELJO Nesrečni Sargasso Stari kapitan Dixon je izkusil najgren-kejšo grenkobo oceana; pa ne takrat, ko je besnel v viharjih, ampak takrat, ko je bil popolnoma miren, len. Bilo je takrat, ko je njegova ladja tako mirno ležala na morski gladini kakor naslikana ladja na naslikanem morju. Bivši kapitan, ki je na milijone milj pre-jadral, in ki zdaj po neštetih viharjih počiva, pravi: »Sargasso, puščava morskih alg spada med moje najstrahotnejše izkušnje. Bil sem več kakor tridesetkrat okoli sveta, bil sem na se vidijo robovi rastlin kakor trdno obrežje, in mornar se jim nehote izogiblje, da ne bi trčil ob dozdevna tla. Zato zavije v drugo smer in v svoje začudenje kmalu zopet zaide v enuk položaj. Ta obrežja so seveda samo iluzija, a če se voziš po tistih rekah, težko veruješ, da to niso resnične reke, posebno ponoči. »Razumem vražasti strah Kolumbove posadke,« je dejal kapitan, »ki je mislila, da bodo po teh čudnih rekah prišli na konec sveta, odkoder ni povratka.« Evropci so poznali Sargasso pred Ko- morju, ko so besneli viharji, Ln ko so se oblaki trgali, in ko so potresi rili do njegovih najglobljih globočin. Strahoviti pacifiški valovi, ki stresajo čilsko obalo, so udarjali vame, plazil sem se skozi meglo in ledene poljane, južno od rta Horna, in pričakoval, da bom zdaj zdaj zadel v kakšno nevidno ledeno goro. Jamborje mi je s krova trgalo, neštetokrat sem bil priča raznim morskim tragedijam, a čudno, kar me še vedno spreletava, je oni dol oceana, kjer se absolutno nič ne gane, Sargasso, morje nepreglednih alg. Na morju je kakor v življenju. Če si v nadlogi in nesreči, hrepeniš po rešitvi, miru. Če živiš v zadovoljnosti, enoličnosti iz dneva v dan, hrepeniš po nevarnosti, kakršnem doživljaju, ki bi tvoje življenje začinil. Če mirno plava tvoja jadernica na tistem nesrečnem strahotnem Sargassu z njegovo strašno tišino in se nikamor ne gane, ne veš, kaj bi dal za vihar, da bi se bela jadra dvignila, in da bi jamborji zaškripali. Vesel si, da mu utečeš, kakor si vesel, če zbežiš iz hiše, v kateri straši ali pa s pokopališč«. Sargasso je prav za prav največje pokopališče morja, grobnica potopljenih starinskih španskih ladij, kraj strahov in grozljivih rib. Že Kolumb je poznal*temni Sargasso in ga imenoval »Mare de yerbas«, morje trav. Kapitan Dixon je devet in dvajsetkrat jadral skoz te trave, skrbno in natančno si je vsako vožnjo zabeležil. Že ob prvih vožnjah ga je njegova tajinstvenost tako očarala, da ga je začel raziskovati. On sicer ni imel aparata, s katerim bi privlekel na dan njegove divje prebivalce z dna morja, zato pa se je tem dlje mudil na njegovi gladini. Zarisal je vse svoje križarjenje po njegovem širokem neizmernem površju in je skrbno precenil količino alg, tiste morske trave, ki je je več kakor žila po kanadskih prerijah. Po njegovem računu je dvajset milijonov ton alg. Morje alg Alge plavajo in zavzemajo neizmerno površino, skoraj tri milijone kvadratnih milj. Sargasso je neizmeren, len, z algami pokrit vrtinec, ki ga povzroča na ameriški strani Zalivski tok, ua evropski pa pasatni vetrovi. Potopljene jademice in sploh večina kosov razbitih ladij plava v njegovo središče kakor tramovi v vrtinec. Sargasso se razprostira v neenakomerni elipsi od Floride blizu do Azorov. Proti jugu sega malo dalje kakor do širine Kube in San Dominga, proti severu pa malo dalje kakor do Širine otoka Bermude. Alge niso zrasle na svojem mestu, kjer eo zdaj, ampak so priplavale iz Karibskega morja (Srednja Amerika) mimo Paname in polotoka Yukalnna, skozi morsko ožino med Florido in otokom Kubo. Od časa do časa menjajo svoj položaj. Pred osemdesetimi leti eo bile 70 stopinj severno od ekvatorja, zdaj Jih ue vidiš niti 600 milj od tam. Potniki na modernem parniku vidijo z njegovih visokih krovov Sargasso in njegovo kakor steklo gladko gladino, a malo njegove tajinstvenosti. Z jademice pa vidiš, da je to velikanska mrka puščava oceana. Še bolj se »aveš v nizkem čolnu, da so njegove vode drugačne kakor vode v drugih delih morja. Med algami se vijejo proge, kjer ni te morske trave. Zde se ti kakor reke. V mraku lumbom. Scylax iz Caryando, grški mornar iz šestega stoletja pr. Kr., je poročal, da če jadraš dvanajst dni od Herkulovih stebrov aH Gibraltarja, ne moreš iiaprej zaradi trave in neizmernih globočin. bi to je j>otrdilo mitologijo, da se okoli Ocsanusa ovija velikanski zmaj, ki požre vse, ki gredo preko domače meje. Sargasso, zibelka jegulj, je bila kača, ki je čuvala zahodno poloblo. Morje je lam neizmerno globoko, ponekod šest tisoč sežnjev. Okoli alg se tvorijo korale in zaradi teh ^e kakšeukrat vidi votla motna, mlečna.« Kapitan Dixon je razumel strah inomai-jev iv, starih časov, da so na koncu sveta. V jasni noči se ti res zdi, da si na koncu sveta. »Tega rišem nikjer drugje doživel, kar sem tu, in sicer glede perspektive zvezd. Ne vidiš jih samo kot luči na nebu. ampak vidiš hidi njihovo različne lazdalje. Enak vtis perspektive dobiš, če jih gledaš, kako rjdsevajo v vodt. Če v temi veslaš v čolnu od svoje ladje. je nadaljeval kapitan, >se ti zdi. da visiš v zraku Ker °e pa ;>avedaš zakona teže. čutiš, kakor da bi padal. Ne moreš ločiti, katere zvezde so resnične, nli zvezde nad teboj ali one v morju, i/dsevane pod teboj. Nikakega obzorja nimaš m visiš v sredi med svetovi.« Kapitan je bil prepričan, da zrakoplovec, če je še tako visoko v zraku, ne mere imeti tako čudnega občutka. »Pilot,« je dejal, »čeprav ne vidi ne gore, ne oblaka, ki bi mu dal pojm o prostornosti in gibanju, sliši vsaj ropot motorja, ki ga spominja, da še ni duh brez telesa. Na tem Sargassu pa je večja tišina kakor v katerikoli puščavi. Tam slišiš vsaj šušljanje peska, če hodiš: v arktičnih in antarktičnih puščavah pa se presipavajo snežni kristali pod nogo. V Sargassu pa v mirni temni noči, na tem mirnem, nemem kakor steklenem morju, tu ni glasu, to je bolj zapuščen del sveta.« Ni kraj za vraža sle Hudi Kapitan Dixon je priporočal vsem tistim, ki imajo od mestnega ropota in vrvenja zrahljane živce, naj gredo, če bi radi popolnoma ozdravili, na Sargasso in naj veslajo po njegovih grozljivih tokovih. »Če pa je kdo vražast kakor nekateri mojih mornarjev,« je kapitan smehljajoč se pristavil, »če se boje strahov, hodo kar znoreli.« Pripovedoval je o grozi nekega črnca izmed njegove posadke, ko so nekoč opolnoči spravljali na ladjo neko razpadajočo reč. »Kadarkoli sem imel priložnost, sem vselej proučeval alge in posebno rad sem delal nočne izlete v majhnem čolnu. Neki večer v jasni mesečini smo veslali daleč proč od naše ladje. Težek oblak pa je zakril luno in ostali smo v temi. Ko smo veslali naprej, se je čolnov nos ob nečem zadel. Bil je to razpadajoč čoln neke potopljene ladje. Urno smo se mu odmaknili, kakor da bi zadeli ob sluzasto lepljivo truplo. Hitro sem posvetil s sijalko. Čolnova rebra, ki so bila slabo pokrita z gnijočimi deskami, so se nam videla kakor okostnjak. Kljun in zadnji del sta še iz vode molela. Črnec Sambo je začel z zobmi šklepetati in prosil: »Kapitan, pojdimo proč od tu! To je kakor bi klicali jezo duhov!« > Nesmisel,« sem dejal. ^Kar vanj zlezi 14480 «2.2 0.2. Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, kolonijalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstno moka iz mlina rorgacs, BaCka Topola. jc stalno na zalogi. in glej, ali boš kaj našel.« Zamorec je slušal. Ko pa je postavil nogo na dno čolna, je nekaj švignilo skozi vodo. Morda je to bila riba podrtnica, ki se rada drži potopljenih ladij in vsake potopljene reči, od gole deske do premočenega rešilnega pasu. In to ribo je prepodil. Ubogi Sambo se je tako prestrašil, du je padel v vodo. Izvlekli smo ga ven in videl sem, kako so se njegovi beli šklepetajoči zobje v temi svetili. Poslal sem drugega moža iu mu svetil s sijalko. Našel je par zvitkov gnile vrvi, prazno pločevinasto dozo goveje konserve in ženski plesalni čevelj z visokimi petami, zagozden v zadnjem koncu čolna in nekaj razcefranih kosov svile, ki so se ga držale še bisernice. Ničesar pa ni našel, kar bi nam utegnilo pojasniti, od katere ladje je bil tisti čoln. Lahko Sam ugibaš, prav tako kakor tudi jaz, kaj se je bilo zgodilo,« je nadaljeval kapitan. »Morda je dama, čije čevelj sino našli, hitela iz plesne dvorane in skočila v čoln, ko se je ladja začela potapljati. Morda se je rešila in majhen čoln so prepustili nn milost podrtijo bi lahko mnogo pripovedoval. Zanimivo je, da sc ves les in vse drugo ' od razbitih ladij, kar plava po morju, zbira v Sargassu, kakor alge same. Ne smeš si pa mi- ! sliti, da vidiš, tako daleč kakor ti zre oko, samo razbite jambore. Veliki derelikti so redki. Razbita železna ladja ne more tako dolgo plavati, da bi dospela v Sargasso. Vsak otok te trave skriva v sebi kakšno podrtijo, ki pa je navadno majhnega obsega. Če bi hotel pisati, hi lahko pisal o neštetih morskih tragedijah in tajnostih iz odlomkov desk, rešilnih pasov, ka-hinskih vrat, jamborov in podobnih delov ladje, ki te napravijo melanholičnega. Zame,« je nadaljeval, »ni nič bolj strašnega kakor razbita ladja sredi morja, posebno. Če je globoko spodaj, in če moli iz vode kakšen razpadajoč jambor ali polomljena ograja. Mornarju se to vidi kakor rakev. Nehote misli na to, če morda tudi njega ne čaka taka usoda. Moje posadke niso nikdar rade obiskovale teh plavajočih rakov. Samo en derelikt večjega obsega, del potopljene ladje sem izvlekel iz Sargassa. Rila je kakor zob, ki mu manjka krona in že ples-niva. pokrita z razno navlako. Razbita ladja ne obdrži dolgo svoje podobe. Kmalu jo do kosti oglojejo viharji. Kmalu začne razpadati, in alge se začnejo ovijati okoli nje. Pa vendar ji je še nekaj krovne kabine ostalo. V kotu zagozden smo našli cinast kov-čeg. Videlo se mu je, kakor da je kdo v naglici brskal med njegovo vsebino in nekaj iskal. V njem je bil kup starih papirjev in kos svile, ki so se je mestoma še čipke držale. Videti je bilo, da so te stvari spadale k fini ženski obleki. Morala je biti dama iz starih minulih časov ker v stezniku so bile všite ribje kosti. Kar me je pa najbolj presunilo, je bila zelo preprosta stvar, in sicer otroška cinasta trobenta, ki je bila od rje že močno oglodana. Očividno je kapitan vzel svojo ženo in malega sinčka s seboj na morje. Ko sem videl tisto otroško igračo na sluzastem ogrodju sredi Sargassa, sem postal melanholičen in dobil sem domotožje po suhi zemlji. Vesel sem bil, ko sem videl svojo ladjo v bližini, vesel sem bil, da imam pribežališče v ti slani puščavi. * Sargasso je neplodna voda, ki stoji in se ne giblje. Darwin je pisal: »Več življenja je v listu in okoli enega samega lista kelpa, ki raste ob obalah Ognjene zemlje, kakor v vsem Sargassu.« In prav je imel. Izredne ribe v Sargassu V Sargassu dobiš čudne ribe. Nisem imel posebne opreme, vendar pa sem ob priložnosti našel izredno ribo. Poslal sem jo v Brit-ski muzej, kjer take od Cballengerjeve eks-pedicije leta 1874 niso bili dobili. Imenovali so jo melanocetus. Ta riba živi v globočini 12.000 čevljev, kjer je pritisk 5000 funtov na kvadratni inč. Čudil se boš, kako more riba prenašati tako težo. In vendar jo prenaša, čeprav je njeno meso na površju mehko kakor žoljca. Johnsonova pošast je slična pitonu (kača). Lahko požre ribo, ki je večja kakor ona sama in je največji požeruh na svetu. Čudno na nji je žarilni sistem. Vidi se, kakor da ima v gobcu na nit obešeno električno žarnico. Tak aparat imajo po večini vsi prebivalci najglobljih morskih glol>oč.in, kjer je popolna tema, ki je niti rdeči žarki infre ne morejo prodreti. Te ribe si same proizvajajo svojo raz^ svetljavo s pomočjo fosforesciranja kakor naša kresnica,« je dejal raziskovalec Sargassa. »Riba, bodeči žarek, ima posebno sijajen žarilni sistem. Trivoglata ali dijamantna riba, čije tri strani so vsaka po petnajst čevljev dolge, požene lahko v beg največjega oktopusa. Jegulj pa kar mrgoli v tem nesrečnem Sargassu. Tu se te ribe drste globoko spodaj, morda 3000 čevljev. Enkrat sem eno ujel s trnkom na tisoč čevljev dolgi vrvi, Ko sem ju pa ven privlekel, je ostala samo še glava. Najbrž .jo je kakšna riba na poti navzgor požrla. Leta in leta bi lahko bil na Sargassu, jegulj hi pa nikdar no videl na površju. Želodec sončne ribe, v katerem sem našel jegulje, mi je dokazal, da se te igrajo okoli potopljenih ladij. Tajnost jegulje je največja skrivnost Sargassa. To je zibelka vseh jegulj Amerike in Evrope, velikanski jegulski ribnik, poln, skoraj mikroskopsko majhnih jegulj. Iti so tako majhne, da bi jih samo strokovnjak spoznal, da so jeguljo. Male jeguljice so prozoren trak. Pozneje dobe barvo in cilindrasto obliko. Nagon, ki jeguljo žene, da zapusti sladko vodo. je naravoslovna tajnost. Še bolj čudno pa je. da pogine, ko je izlegla jajčka. Sončna riba je grda, velikanska riba. Sama glava jo je in brke ima. Živi v globočinah, kakšenkrat jia pride na površje in se zelo počasi, leno giblje. Dve do tri milje je njena največja brzina. V njenem želodcu sem našel jegulje. Prav tako kakor jegulje se v Sargassu zbirajo tudi želve. Na peščenih obalah Karibskega morja izležejo jajca, a nekaj jih vleče, da romajo v Sargasso, preden se izvale mladiči. Ne ve se, zakaj hodijo tja. a vidiš jih, kako se sončijo med algami, in če si skrijejo svoje glavice pod oklepom, so varne pred vsako ribo roparico. Celo morski volk ali bodeči žarek jim ne more nič.« Na vseh svojih vožnjah v Sargasso je kapitan Dixon proučeval njegovo ribje prebivalstvo, ki pa se mu je zdelo majhno. Nekaj tistih presenetljivih ribjih oblik, ki jih dobiš okoli koralnih gred Zalivskega toka, najdeš tudi tu, kakor: Krulečo ribo, modrega angela, veveričjo in metulčjo ribo. Hiba podrtnica je zelo navadna riba. ki jo najdeš p-i vseh delih razbitih ladij. Mnogo pilotskih iu> vidiš v družbi želve. Zakaj te izbirajo njihovo družbo, si ne morem predstavljati. Tudi pilar ljubi alge in podrtije. Nekaj posebnega v algah je pa majhna loteča riba, ki ni daljša od dveh do treh inčev. Kadar počiva, je radi svoje zaščitno zunanjosti skoraj nevidna. Tudi delfin je zelo navaden med algami.« »Ali je kateri mornarjev kdaj poizkusil, če pleše na orglice ali koncertino?« sem ga vprašal. »V mislih imate Arionovega delfina,': je dejal. »To je neka vrsta morskega prašiča, ki je zelo okusen. Poleg loleče ribe. mislim, da je to najboljša morska namizna riba. Delfina zelo lahko ujameS, pa ne z jjodbo, ampak z neko malo vrsto vražje ribe. Prime tudi za mesno vabo. Vselej, kadar je bilo brv vetra na morju alg, sem lovil delfine. To je čudna riba glede na mero in težo. Delfin, ki meri dva čevlja, telila dva funt«, tisti, ki meri tri čevlje, telita trideset funtov, oni s šestimi čevlji, pa kar slo funtov.« Največ pa je kapitan Dlxon raziskoval alge, te rastline brez koristi. Alge so tajinstve-na rastlina na tajinstvenem morju. Nihče no more s sigurnostjo reči, ali bodo tam oslale za večno. Ne mislim, da zrastejo tam še kakšne mlade alge, ki bi število pomnožile. Vršički sc pokriti z malimi rjavimi jagodami kakor balončki. Če jih valovi pokrijejo, potonejo. Tudi korale se tvorijo na njih in jih vlečejo dol. Večji del stebla je pod vodo in samo malo ga je nad gladino. Nove alge, ki prihajajo iz Zalivskega toka, ločiš že na prvi pogled od starih. Kapitana Dixona ni vleklo, da bi še nadalje raziskoval strahotni, zoperno tihi, tes nobni Sargasso z njegovimi algann, z njegovimi grozljivimi tokovi in ladjami, s starinskimi španskimi jadrnicami, piralskimi ladjami in nekdaj ponosnimi jadrnicami, ki služijo zdaj samo še kot globoke morske zibelke opolzlim mladim jeguljam in vsem mogočim naravoslovnim stvorom. Sargasso ni kraj hrepenenja mornarjev. T. D. VATA za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovorna vate Arbeiler, Maribor Zahtevajte vzorce in cenik L. Miku* - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno In solidno REPLANA- fNTERLOCK spodnje perilo je vsled dvojnega vezenja višek modernega pletenja Finejše in trpežnejše kot navaden trikot Dobite ga v vseh boljših modnih trgovinah Izdeluje: ..Lana", Ljubljana Kratka sreča (Sovjetska zgodbica.) Nina Zubkin, tajnica v mestni popisoval-nici, se je zvečer poslovila od ženina in mu tiho dejala: »Jutri torej... Prišel boš k ineni v urad in se bova vzela ... Morebiti ne boš s tem izgubil preveč časa. Poskrbela bom, da ti ne bo treba čakati v vrsti.. .< Ženin jo je zaljubljeno pogledal in pripomnil : »Tisto že res, da ni prijetno čakali na vrsto... Ura zamujena, ne vrne se nobena ... Pa tudi naporno je to čakanje. Kako je lo, da imate pri vas vedno toliko ljudi? Odkod neki se jemljo vsi ti bedaki, ki se hočejo oženili?« Nato sta se poslovila. Prihodnji dan od osmih in do desetih dopoldne se je Ninin ženin zaman trudil, da bi se preril skozi gosto množico do mize svoje neveste. A množica je ogorčeno mrmrala: »Kam? Kam? Čakajte no! Tudi mi čakamo na gospodično! Saj nismo prišli samo čas zapravljat, poročiti se hočemo. Kam pn silite? Olej pa, nič se ne zmeni zn druge! Gospodična, napravite vendar red. prosimo vas! Zavrnite tega nesrainneža: leze kar naprej, kot dn bi bil na samem.< Nina je zardela in v zadregi rekla ženinu: »Bodite obzirni, tovariš. Vsi po vrsti, prosim.« Ženin se je z mrkim obrazom postavil v vrsto. Glasno je preklinjal popisovalnico in nered pri poslovanju mestnega sovjeta, a se le vdal v usodo in pričel čakati. Uboga Nina niti ni imela časa. da bi pomislila na resno spremembo v svojem osebnem življenju. Takoj je pozabila nn to, da se bo kako uro pozneje omožiln. Z resnim obrazom je urno vpraševala stranke: »Vaše ime? Ali sle se prepričali o zdrnv-stvenem stanju ženina ozir. neveste? Kdo je za vami?« Ko je po dolgem čakanju prišel ženin na vrsto, je razdraženo dejal: »Hvala lepa za postrežljivost! Zakaj si mi le obljubovala, da ne bom čakal? Seveda, zate čakanje ni tako naporno, ker lepo sediš na svojem stolčku. A jaz sem moral ves čas stati na nogah, in to je res prebedasto. Mar tega nisi vedela že vnaprej? To je res prijazno! Če si li prva oseba v svojem uradu, bi mi bila pač lahko prištedila to zoprnost. A seveda, če ne mara« biti obzirna napram meni...« »Joj, ne bodi lako hud! Saj vidiš, kako so brezobzirni vsi ti zaročenci. Vsi hitijo skleniti poroko. Tem bolj je žalostno, da nekoliko dni pozneje zopet stojijo v vrsti, ker se že hočejo ločiti. Tako je na svetu ...« »No, gospodična, kaj pa je zopet to? Ali bomo dolgo poslušali vaše ljubimkanje? Tukaj ste v uradu. Počakajte, da boste šli na sprehod v mestni park, če potrebujete priliko zn slične razgovore. Mi smo se prišli poročit. Prokleto malo časa imamo. Ze itak dolgo čakamo. Ne moremo poslušati vašega zasebnega žlobudranja,« so nenadno od vseh strani zadoneli jezni glasovi. »Vaše ime, tovariš? Popolno ime s priimkom in očetovim imenom?« je uradno vprašala vsa zardela Nina. »O, vraga! Kako je to neumno!« se je razvnel ženin. ^Menda še nisi pozabila, kako se pišem?« »To je pa že res ixi sile! Zamašile no usla temu gohezdalu!« se je takoj oglasil svarilni zbor. »Tukaj ni nikjer nobenega vraga. Vsi smo enako zaročenci. Gospodična, kje pa imate oči? Kaj se krega? Kje je ta reva. ki ga bo vzela? Ta se bo pač kesala, ko gn bo tožila za alimente!« Nina je prebledela, a ni smela hraniti svojega izvoljenca, ker je čakal na prijavo kakor vsi ostali. Čitala je naprej vprašalno polo: >Ne bodi hud. prosim le! No, povej, prosim. ali si se prepričal o svojem in mojem zdravstvenem stanju? »Se to!« je zagodrnjal ženin. »Sam ne vem, kako je z zdravstvenim stanjem. Ko sem prišel v ta brlog, sem bil popolnoma zdrnv. A če ne bo kmalu konec tega čakanja in bedastega zasliševanja, bom kmalu samo za norišnico dober. To uniči vse živce!« »ln lo hi naj bil najin prvi najsrečnejši dan ... Kaj sem zakrivila, da si name hud in mi vse to očitaš?« je žalostno vprašala objokana Nina. »Gospodična! Ali ne boste napodili tega bedaka? Poprej se ni zmenil za vrsto, in ko je prišel nn vrsto, zopel ne ve, kaj bi povedni! Kaj pn lioče Iu sam? Kje je sploh njegova nevesta? Nnj se gre solit, če nima nobene!« se je takoj oglasil« množica. »O, tristo vragov!« je pobesnel kakor rak rdeči ženin. >Pa si le poišči drugega bedaka za moža. Srečno! Nikoli več me ne boš videla!« Nina je obrisala zadnje solze, ki so jej privrele v oči, ko je gledala ženinov hrbet, in kakor papiga je zamrmrala: »Kdo je nn vrsli. državljani? Ime in priimek? Ali ste se prepričali o zdravstvenem stanju.. .< Lepa, jabolka po 2 Din kg nudi Gospodarska zveza v Liubliani Ali ste že poravnali naročnino? Kurenčkuva Neška ma tud beseda Veste kaj, Ide boži, jest vam druzga na rečem, kokr, de je gnar ta narveč nesreča za ta svet. Kene Met, ke ga maja tulk, de na veja kaim ž niim, in ga morja nost čez grenca, tiist se lohka smejaja, ampak mi, ke ga ni-mania in ke usak meso tku tešku Čakaima na ta peruga, kokr utroc na svetga Meklauža, nazadne nam pa prneee kuril bač naniest gnarja, mi sma srumaki. Še več srumaki sa pa tist, ke nimaja na kej čakat. Buli se jli usmil, ke se jh bogatini nočja. .lest bkuka masleni: še ta nar bi pameten b blu, če b se na celmu svete vs gnar kar ajnfoh udpravu. Kene. kua |>a mama prouza.prou ud gnarja? Ena figula. Puglejte kuku sta Adami in Eva lepu skp ževela u raje, [>a lohka rečem, de nista mela fioka pr hiš. Nubenga š petera in nubeneh skrbi nista mela. ke jm mi blu treba plač vat dauku, ne državneh ne hanuvinskeh ne ubčinskeh. Če dauku ni blu, »e pa namu ud sebe zastop, de tud duklad ni blu, ne tak« ne kuluka ne trušarine in drngeh Inkeh — no, na vem, kuku b rekla — nč, u še ta narbulš. Zdej nej pa eden reče. če ni blu tekat luštn n« svet. Ukrast jima tud ni mogu uu-bedeti nč, al pa ugulfai, ke nista nč mela. Vile, kokr sa pa začel iz gnarjam šari, sa se pa prec začele use sorte lumparije. K nikar je men znan, ga je zavle gnarja pulotnu Judež, ke je Kristusa izdau za trideset tolar ju. Res. de «a b>i tiste čase tolari še srebrn, am|>ak pukutnu ga je l>a le, in je tu tud sam prec sprevidu, nmjmk mi blu nč več za |«nuagaeru znčeu gnar delat, ke ge nu-Ik-omiu treba ni blu? Sevedo zdej. ke sma se ga prvaill. |>a nam ga na ush konceh manka, nevede zdej jh jui tku heteja zaj>erat, de jh bo hmw! več tisteh zaprt eh, ke gnar delaja, kokr tisteh. ke gnar kradeja. Usak pameten člouk m more putrdet, de hi ivi prou. Ke jfnarja res Iku manka, de ga morja ulu. če b gnarja na blu, b ga tud na mogu nubedn čez gronen nosi, astn b tud fina neurju na blu treba. 1'ulcaji, žendari b blii čist udveč. Tu b use lohka djal u j>enzjon, pusebn, ke b jm na blu treba penzjoina piačvat, ke b ga tku na mogl s čim, al kokr prauina za Ine čase: ke b na blu kredita. Raubari, tatovi in druga laka sodrga b zginla, ket kafra. Sami puštenaki b blii na svet. Tiste lej>e palače, ke jh mama za lumpe zapirat, učaseh |»a tud za druge, b lohka punucal za kvartirje. ke jh tku manka. Pa še kulk drugeh dubiot b bli deležen, pa jh na morm tlela naštevat, de 111 na u mogu kdu naprej metat, de mani špičasl jezek. Kene. če b gnarja na blu, b tud sužnu na blu. Kokr vam more bt znan, sma prouzaprou zdej tud mi sužni in še na slabšam, ket sa bli sušni prejšne čase, ke sa jh mogl pušten plačval kar per kasa, Če sa jh tli mi, de sa namest nh garal, in žiut sa jh mogl du smrt, (>u če je bla še taka gespndarska griža. Prosm, zdej pa tista gespoda, ke se ji na lušta delat, ampak se raj z autumu-bilem voz, najame sužne, de zajaa garajo, in jh plačuje na ubroke, kokr »Tempo'-čeule, na tedenske al pa mesečne, kokr se holt zmenjo. Sevede, če je [ki kašna griža, kokr je zdej. jh [ka kar teb nč men nč pumieče na cesta med kojnske fige. pol se |«a žiute, kokr se veste in znate. No, a nisa bli učaseh na bu-lšem. ket sma zdej mi? Ja, viite, tku je zdej na svet, ke maja nahter preveč, druh pa preinal gnarja. Ta narveč je jia takeh, ke ga nimaja prou nč. Če b mela jest kej za guvort, b že tku uštimala, de b blu za use prou, ke jest uism taka ženska, de b sam na soj vamip mislela, koker »lej ntis! ene gvišna gespole. Buh ji girehe udpust, je«t ji jh na morm, Nej bo za dons zaiiosl. Jest vas nečem |weveč gor držat. Um pa prhoduČ naprej puvednla, soj m bo gvidn kej pametnga u glava pedt, kuku b se ta reč nanlila. K. N. Izdelujejo se nainovejii modeli otrolkih in igra< nih vozičkov, triciklji, razna no- j »ejša dvokolesa. šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribun«' F.B.L, tovarna dvnkole« in otroških vozičkov Ljubljana Karlovška reaU it. 4. 191 SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE fiOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD modi po izkkdno uuodnih cenab KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB nu K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA fl TL NADSTROPJE Pisma o slovenski književnosti XI. Že v ljubezenski dobi (Liebesperiode. jo imenuje Prešeren sam v pismu Stanku Vrazu 1837. 1.) je drhtela sredi omamnih hvalnic in otožnih prošenj, ki jih je naslavljal na Julijo, elegija iskrene ljubezni do naroda in domovine. Da, človeku se zdi, da je prav ta melodija že tukaj osnovna! Saj jo tako pretresljivo izrnža 7. sonel Sonetnega venca: »De bi nebčsa milost nam sknzAle! Otfijat KrAjna nfišiga sinčve, Njih in Slovčnr.ov vsih okrog rodove, Z domačmi pčsmam' Orjejo' potlMel De bi nam serca vnčl za čast dežele, Med niimi potolažil razpertije, In spčt zedfnil rod Slovčns'ne cele!« Mnogo bi dal zato, da bi mogel zvedeti, če so sploh v svetovni književnosti ljubezenske pesmi, ki obsegajo tako objektivne misli. Saj je vendar pra-doživijaj ljubezenske pesmi oseben, enkraten, dasi v svoji življenjski logiki za vse veljaven, pri Prešernu pa trga že v »ljubezenski dobi« najslajše sanje o osebni sreči krvava skrb za rod. In vendar ni zato jedro njegovih pesmi nič manj erotično, kakor v pesmih najstrastnejših pevcev hrepenenja in zavračanja spolov, še močneje gori iz njih. že v prejšnjem pismu površno označen Eros, ki je oče in mati vseh stvari in ljudi. Prim. prvotni motto iz narodne pesmi, ki stoji na čelu Gazel (1833). »Ljubezen je bila. ljubezen še bo. ko tebe in mene na sveti ne bo.« Zato Je dragocena omenjena Prešernova oznaka teh pesmi, kol »sonetov in balad iz ljubezenske dobe«. Z njo ni označena samo njihova geneza iz ljubezni do Primčeve Julije, niti samo njihova vsebina in oblika, temveč celotna usmerjenost takratnega Prešerna — deviškega — bi ga lahko imenovali, ker mu je bila ljubezen skrivnost skrivnosti in mati sleherne umetnine. Še v nemški posmrtnici Maliji Čopu (Ilirski list, 1. 1835., str. 116) blagruje pokojnega prijatelja in vodnika zalo. ker mu je smrl izlečiln dvojno rano: nesrečno ljubezen (Sonetni venec) in razočaranje v 1 Podčrtal pik. smisel življenja zaradi človeškega materijalizma in egoizma (Slovo od mladosti. Sonetje nesreče). In glej. niti sence teh dveh doživljajev ni več v slovenski elegiji V spoininj Matija Čopn. ki jo je spesnil Prešeren za desetletnico Čopove smrti letn 1815. (izšla prvič v Novicnh I. 18»«.). Jeseni 1. 1835. je ustvaril Prešeren Krst pri Savici, ki je izšel konec marca prihodnjega leta. To visoko pesem odpovedi je pesnik sam dvakral razložil. Prvič v poznejšem uvodnem »onelu Matiju Čopu, kjer poje o njej. dn ••Ločitvi od njega (Čopa) mi je hladilo. Bi IA je lek ljubezni slari rani.«® Drugič jo je razlagal v pismu pesniku Čelakov-skemu dne 22. avgusta 1836. Tam piše lo-le: ^Prosim Vas. da smatrale moje najnovejše delo: Kersl pri Savici, ki je izšlo približno konec marca za me-trično nalogo, katero sem holel razrešiti tudi z namenom, da si pridobim naklonjenost duhovščine." Teh dvoje razlag je delalo našim prešernosloveem veliko težav. Niso mogli razumeti, dn je v izjavi, ki jo beremo v posvelilnem sonetu pesniška resnica Prešernovega genija v novem, univerznlnejšem pogledu na svet in življenje, v pismu pa lastna kritika poeta, ki si je bil le toliko na jasnem, kadar je hotel analitično pogledali na svoj novi umotvor, da se pač silno loči od prejšnjih ljubezenskih pesmi. Tudi Prešernov »postranski* namen, pridobili si naklonjenost duhovščine ni sebičen, temveč izvira iz visoke težnje, nnjli popoln, soglasen odmev v narodu — tudi v njegovi duhovščini. Res je Krst pri Savici spev o pesnikovem prehodu iz subjektivne v objektivno smer, kakor ga razklada dr. Žigon v knjigi o Prešernu poetu in umetniku, dasi nikakor ne more biti ob enem pesnitev Schleglovih traktatov o romantični poeziji, temveč umetnostni snd Prešernovega živega prepričanja, da mora tudi v transcendentalnih vprašanjih iskali rešitve, ki prija celotni slovenski duši. Poema je sicer posvečena Čopu, vendar v idejnem, ne formalnem oziru, prekinja z njegovo zamislijo neke posebne meščanske poezije. Ne samo v najglobljih simbolih temveč ludi v življenjski vsebini je. Prešeren zahrepenel po sli-ku z ljudstvom. Ni več daleč ljubezen do Ane ,Ie-lovškove! Še zapada željam kaotične erotičnosti: »Srce je priizno, srečno ni. Nazaj si lip in strah želi. 3 Pomembna je sedanjiška povedkova oblika v prvem, in pretekla v drugem stihu. • Original je pisan v nemščini. Toda v pesmi Pčvcu. ki jo je v prvotni redakciji krstil za OsrČenje, Je Prešeren vzplnval visoko nad osebno bol. Pesnikovo srce je zdaj v sredini med nebom in čemijo. Skozi njega se meče vsa bolečina Človeka in zemlje in vanj zopel lije vsa milost Boga in neskončno«! nebes; dasi je zemeljsko trpljenje silneje, zmngoviteje: »Kakd Bit' očeš poet in li preteškč Je v pčr*ih nosit' ali pekčl. al nebč! Stanu Se svftjiga spomni, terpi brez miru! — Nad lo pesmijo pa plavajo v Poezijah iz 1847. I. kakor veter v žitu preprosti in kakor otroška molitev »veti stilu Nezakonske matere. Že Levstik je v kritiki Kleinma.vrove Zgodovine slovenskega slovstva ogorčen zavračal avtorjevo primerjanje Nezakonske matere z Goelhejevo pesmijo Vor'm Ge-richl. ki opeva isto snov. In res ni jasnejšega dokaza za Prešernovo samoniklost in izrazito slovensko čuvslvovanje kakor la |>esem. V njej je poet pretrgal vezi subjektivnosti, izmotal se je iz labirintov romantične čuvstvenosti, premagal je lastni up in strah in glej. v preproste kitice je ujel smisel človeškega trpljenju in življenja. Brez Ane Jelov-škove in njenih otrok bi ne imeli liga bisera naše poezije, ki kljubuje janzenislični ozkosrčnosti in meščanski lažni morali hrabreje nego Nova pisarijo ali kalerasibodi druga Prešernova pesem. Zdaj je šele spoznal Prešeren, kje je njegovo inesto v procesu slovenskega narodnega preporoda. Dočim je dozdaj holel ohraniti nekako zvišeno stališče kol »Doclor — Dichter«, ki je gledal z rahlo dobrodušno ironijo na vbadanje čebeličarjev ter je imel za cerkveno slruje v književnosti le pomilovalno kretnjo, je delal od lega časa kot prostak v Smoletovi, Knslelčevi in Korytkovi družbi, da bi kritično zbral slovensko narodno poezijo, da bi oživil v novih izdajah vrednote slovenske literarne preteklosti (Vodnika. Linharta), da bi osnoval Slovencem literarno in javno glasilo, kateremu je bil določen za urednika. Zdaj se je ludi izoblikoval do zadnje popolnosti njegov nazor na slovenstvo in slovanslvo. Ta nam je ohranjen v njegovih pismih Stanku Vrazu. Vraz je bil otrok slovenskega vzhoda. Razodetje njegove mladosti je bil evangelij vseslovanske regeneracije Kolarjev spis o slovanski vzajemnosti. V šibkem sušičnem lelesu je gorela močna, nemirna duša, ki se je morala uveljavljati v širokih potezah. Bil je prepričan o svojem pesniškem poslanstvu. Toda manjkal mu je — literarni jezik. Rodno prleSko narečje je bilo neritmirnno. široko tekoče, pripravnejše za impresije kakor pa ekspresije, ki jih je zahtevala romantična doba. Ril je mlad, gibek duh, loda premalo ustaljen, kakor veter, ki veje preko Slovenske Panonije je menjnval smeri in načrte. Tudi središnji slovenski lilernrni krog je grešil nad njim, ker mu ni hotel ali mogel dati torišča za objavo njegovih pesmi. Znto se je oklenil Gaja, ki ga Je sprejel za sotrudnika pri Danici ilirski. Od zdaj je živel za idejo Ilirizma, ter je posvetil svoje hitro dogorovajoČe življenje — ideji književne združitve slovenščine s hrvaščino. Prešerna je hotel pridobili za to misel v ustnih in pismenih razgovorih. Ta je odklanjal »a prizadevanja mirno in stvarno, dokler mu ni 26. oklobra 1810 v nekem posebnem razpoloženju pisal, da je zanj zvestoba do rodnega jezika sveta stvar, o kateri ne mara razpravljati. Po ostrih in ironičnih opazkah glede Gajeve nestrpnosti, ki je n. pr. zahteval, da ne smejo imeli Korylkove narodne pesmi. ki so jih hoteli tiskati v Gajevi tiskarni v Zagrebu, slovenske, temveč da morajo imeti ilirsko tendenco, je nadaljeval Prešeren lako-le: »Španski jezik menda ni oddaljenejši od italijanščine, poljščine. kakor francoščina od italijanščine ali španščine. Upam. da boino takoj, ko se li zlijo v enoto, ludi mi govorili češki, poljski, ruski in seveda še 1 lem |>rej srbski, in če že ne bomo govorili, vsaj razumeli brez poprejšnjega učenja. Camoens bi bil vendar moral pisati, če že ne v vseromanšči-ni, vsaj v španščini, kajti španščina je portugalskemu jeziku lako blizu, ali morda še bližje, kakor slovenščina (kranjski, koroški, štajerski govor) kaj-kavščini gotovo pa bližja kakor je slovenščina ekleklični ilirščini. Si Deus pro vobis, ijuis contra vos, vendar pomislile, da so ludi Kristusa mogli umoriti, in da njegovo vstajenje po pravici proslavlja največje čudo apostol svela Pavel in vsi aposloli svela, in dn govori Homer, da je bolje biti svinjski pastir, nego vladar vseh pokojnih. Želim sicer ne samo panslavizmu, lemveč ludi panilirizmu najlepšo rast, mislim pa. da je Ireba do žetve pustiti vse silje, da bo Gospod na sodnji dan izločil dobro od slabega.«' * Original je pisan v nemščini. P0H-PER3E R.MIKLAUC LJUBLJANA Priljubljena in praktična oitCna darila Tvrdka Ljubljana, Stritarjeva ul. priporoča d pripoznano proo-orstnih kvalitetah Volneno blago za dame in gospode Platno in šifon Svilo vseh vrst Namizno in posteljno perilo Žepni robci Zastori Preproge Blago za pohištvo Prešite in volnene odeje Pu!lowers Razun lega cenejše vrsle Sifonov od Din 6.—, Flanelbarhenti od Din 7*—, blago za damske obleke od Din 25.— dalje v največji izberi. V oddelku za čevlje velika zaloga priznane znamke „POPPER" in ludi prav dobri ce-nejSi Čevlji, domačega izdelka. Sne/.ke, ga-loše in nogavice vseh vrst. Hranilne knjižice t polni vrednosti vzamem v raiun ia PFfiFF- šivalne stroje ali PUCH-kolesa Za cenjena naročila se priporoča tvrdka IGN. VOK LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Priporočamo aakap ia popravila tlatnin« ia ar pri Ignac Jan, Maribor. Glavni trg 23 flutopodjetje ..Peregrin" iz Hamniha naznanja spremembo voniega reda na progi Vransko — Motnik — Kamnik — Domžale — Ljubljana z »*>jil-niča »MOJ DOM« brez obresti. Z njimi ma splačala domala vse dolgove. Samo na obrestih nama je s tem prihranjenih okoli 900o Din na le>to ali [>o 25 Din ua dan. Vračala bova 15 le* povprečno po 000 lMn na mesec. Rešena ie v draibetiem postopanju hu«lih skrbi in velikih bremen, to zadrugo vsakomur najtopleje priporočava hvak-žna JKKNKJ in MARIJA ŠPKUK, Rožna dolina, re*ta IV št. 17. A 47/20. Dražbeni oklic Dne 20. dcrembra 1082, pričen&i ob 8. uri, v Sebe-njah št. 9, pošta Križe, Uorenjtiko, in sledeče dni ee bo vršila prostovoljna sodna dražba ..Kovačevega" posestva 'nepremičnin vL št. 78, 81, 00. 108, 228 in 258 k. o. ; Ziganjavas in vi. it. 118 iti -Mi k. o. Vojvodinboršt |>o parcelah oziroma skupinah: 1. goadovi, 5 ha 21 a 15 m*; izklicna cena I 187.400 Din; I 2. hiša »t. 18 v Sebenjah, hlev, trvurjak, ftupa. vrta 4 a 35 m'; izklicna cona 53.000 Din; 3. hiša S*. 0 v Sobenjah in vrt 15 a 15 m»; izkliana cena 0.1O0 Din: 4. hiša št. 42 v 2iganjivasi z vrtom 43 a 08 m'; izklicna cena 32(KO Din; 5. njive v izmori 2 ha 38 a 37 m'; iaklicna cena 41.050 Din; «. travnik 31 a 82 m', izklicno cena 2.000 Din; 7. vrtovi (s 1 ravniki) 1 ha 21 a 4.|rti de«M v Tržiču in na občinah Tržič, Križe. K mor, Naklo. Vadil j« 10% vrednoti poaamrcnih parcel; vadij v vloinih knjižicah ima biti izkazan z dnem pred dražbo. Informacije dobe pri |>odpi«anem notarju. (ioz«H eo lepi, v Scbenjan jelovi, v Udntin-bonšlu smrekovi in jelovi, i/jvo* ne pnHeža-k. m'ijške parcele so rodovitne, leže v ravnini v bližini Soben j. Tržič, dne 2. decembra 1?>32. JANKO 8VBTLIO, notar kot soedno,t mi je prigovarjal razum, toda srce mi je -epetalo: »Le potolaži »e, saj se bo vse dobro izteklo.« Devet in petdeseto poglavje. Anka srečnejša od Johna Čas žetve, ki mi je bil lani poln veselja, mi letos ni prinesel drugega ko polne roke napornega dela. Četudi smo pridelali več kakor preteklo leto. nisem čutil nikakršne hvaležnosti ali radosti zaradi lega. Prisiljeno sem se kazal čilega in vedrega, da so se tudi hlapci živahneje gibali, kajti zgledi vlečejo. Ves dan sem delal ko konj in zvečer sem bil tako mlahav in truden, da niti o svoji nesreči nisem mogel dosti razmišljati. Brez ljubke Anke, brez drage Lome mi je bilo doma pusto in žalostno. Še kaditi so mi po večerji skoraj ni več dalo. Lizika je znala biti zelo ljubezniva, samo če je hotela, toda že po svoji prirodi je bila nekam visoka in ni mogla trpeti Lorne, deloma, ker je živela med Dooni, ki so nam ubili očeta, deloma pa iz zavesti, ker jo je Lorna po Izobrazbi, dostojnosti in lepoti zelo prekašaln in je celo v oblačenju kazala več okusa od nje. Dooni so mojo nevesto vedno krasno oblačili, bodisi s kupljeno ali z ukradeno obleko. Liziko je tudi pekla vest, ker je bila do tako odlične dame, dokler še ni vedela za njeno visoko pokolenje, često zelo nevljudna in osorna. Itazen tega se je iz knjig navzela sovraštva do plemstva. Pred materjo se sicer ni upala s pravo barvo na dan, toda mone je venomer zb:i-dala s posmehovanjem in ialjenjem, kar mo je ! zelo bolelo, zla6ti še, ker se nisem mogel pred nikomer braniti. Človek bi vsaj od matere pričakoval, da bo z mano vred žalovala in me poskušala potolažiti. Toda tudi tega nisem dočakal, kar se mi je silno zamerilo. Potemtakem nisem imel žive duše. da bi se glede Lorne z njo pomenkoval. Celo stotnika Sti-cklesa ni bilo več pri nas, temveč je odrini! proti Jugu. Tega nisem mogel dlje prenašati, pa sem neki dan, ko smo poželi pšenico in jo povezali v snopje, že ob petih zjutraj osedlal svojega Brcaka in odjezdil k Anki, ne da bi bil komu črhnil besedico o svojem namenu. Moj Brcak je bil zares zvita žival. Navidezno krotak ko j.ignje je imel navado hipoma ritniti kvišku, vreči jezdeca s sebe in mu dati celo zobe čutiti, ko je ležal na tleh. Jaz sem v tem čuku čemernosti in trapenja dobil veliko veselje do tega konja in sem ga od vseh najrajši jahal. Konj mi je to z naklonjenostjo vračal, pa ni trpel na sebi nobenega drugega jahača. Poln ljubosumnosti in razposajenosti je brcal in grizel okoli sebe, kadar sem sedel na njem. Krasni jahanec me je bliskovito ponesel k Anki v Molland, tako da sem bil ob devetih že pri nji . »Kaj je s teboj, sestrica?« sem jo vprašal, »je li Tom dober do tebe?« »Kaj takega me vprašaš« je vzkliknila, žareč, od mladostne sreče, »on li je najboljši, najpleme-nitejši, najdobrohotnejši človek na svetu.« »Veseli me, dn to slišim. Upajmo, da tudi za naprej ostane dober. Le dobro zaklepaj steklenice z žganjem.!: »K.ijpada, kajpada — toda, kuj je pa z Lorno?« jo vprašala, da bi obrnila razgovor drugam. »Bržkone je ona kriva, da te celo večnost nisem videla.« »Nasprotio, nji se ti je zahvaliti, da sem danes tukaj. To so pravi, prišel sem k tebi, ker ga nimam človeka, ki bi iinel dobro srce in me hotel razumeti. Pri nas doma so vsi kakor ob pamet. Celo mati ravna slabo z menoj _ pa Lizika —« pre- molknil sem, ker so mi prišle na jezik besede, ki bi Anko žalile. »Ali jiotemtakem Lorne ni več pri nas?« je vprašala, ko je z žensko bistroumnostjo takoj pravo uganila. »Odšla je, nikoli več je ne bom videl. Prav mi je, čemu sem pa letal tako visoko.« Užaloščena mo je Anka odvedla v hišo, da bi se lahko nemoteno razgovoribi. Čeprav sem bil tako potrt, vendarle sem ee čudil fini, okusni opremi njenega stanovanja, saj kaj takega še nisem bil videl v Exmooru. >Kaca nu vodil« sem vzkliknil, »kako gos[k>sU ste pri vas. Tega ni videti niti pri nas niti pri stricu Kubenu. Je li pa vse to pošteno pridobljeno?« »Meniš li, da bi hotela sedeti na stolu, ki ni moj, ali ležati na divanu, ki ga ne bi z dobrim denarjem plačala?« »Na divanu? Počemu bi rabila divan podnevi? Mlekarna je zate in mislil sem, da te bom tamkaj našel.« »Kako grdo je to od tebe, John — toda ne, no bom se jokala. Dva meseca te nisem videla, zdaj mo pn prihajaš zmerjat semkaj. Moj mož je pa že lepšega značaja.« V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1—; ženitovanjski oglasi Dl» • Najmanjši znesek u mali oglas Din 10'—. Mali oglasi »« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visok« pelllna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko. Božična darila priprosta in Ima v največji i/.beri, solidnih cenah pri U. F. M. Schmltt Pred Skotijo 2 Lingarjeva 4 Oglejte si izložbo Šiviljska pomočnica bi rada Sla prakticirat k boljši šivilji ali v damski atelje. Naslov v upravi • Slovenca« št. 17.542. la) Absolvent učiteljišča iiče mesto domačega vči telja ali inštruktorja. Poučuje tudi latiničino, francoščino in glasbo. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Absolvent« it. 17.631._(a) Knjigovodkinja bilancistka v vseh trgovskih poslih samostojna — iiče službo. Prevzame tudi pavšalno ureditev trg knjig. Ceni. ponudbe pod »Zanesljiva moč 132« it. 17.328 na upravo »Slovenca«. (a) Kuharica vajena samostojnega gospodinjstva. iiče službo v mestu ali na debeli. Gre tudi v župniiče. Ponudbe na upravo pod »Varčna« »t. 17 603. _(a) Dekle srednjih let, z večletnimi spričevali, vajena vseh gospodinjskih in vrtnih del. želi službe pri mani-ii družini v Ljubljani ali Novem mestu. Ponudbe z navedbo plače i. dr. na upravo »Slovenca« pod • Samostojna« it. 17.565. a Gospodično 20 do 25 let, vajeno gospodinjstva in trgovine, sprejmem v pekarijo. Potrebno 3000 Din kavcije. Naslov v upravi »Slov.« Poročiti se želim s poitenim, krščanskim, trgovsko ali gostilničar-sko naobraženim dekletom ali vdovo do 35 let starosti, ki ima ali dobi lastno imetje in nekaj posestva na deželi. Sam sem star 30 let, trezen, pošten, s premoženjem do 150.000 Din sedanje vrednosti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko Pridno, čisto dekle ki zna kuhati In iivati, se iiče v dobro hiio. Detajlne ponudbe z označe-njem plač« pod iilro: »Po-itena 1933« na upravo »Slovenca« t Mariboru, b Kovaški pomočnik dobro izurjen, lepega vedenja ia veren, se takoj sprejme za izdelovanje sekir, motik itd. Anton Pogorele, kovač, p. Struge, Dolenjsko. Najbližja ln . , .... želerniška postaja Dobre- VlOŽne knpzice Polje. (b) kupite ali prodaste nai- ~ Z "" bolie pri Komanditni dru Trgovski pomočnik žbi M Jankole Liublia-Doiten, z obrtnim listom, Selenburgova ul 6 U iiče službo za takoj. Na- I Teleloo _ t d > slov v upravi »Slovenca« ! D « . .„ it. 17.614. (b)' Brezobrestna posojila »Sreča« «. 17.471. (ž) n Pouk Šoferska šola E. Ceh IbiviaCarmeaituva iolerak* soli) L j«bl .•■>•, Dana tika c. Sli Šola za poklione Šoferje in liinnlerie. 1'rospoktl in no-la.inila zastonj tu franko izvrstni pomofnlhl za Vašo trgovino ali obrt! In vendar zelo pocenil ? ... I za odkup zemhiikokniiž- Cevljar. pomočnika ! nega dolga, nakup pose-sprejmem takoj za fina ,,va ,n zidav) hiš pode-iivana dela. Hrana in ! Uuie -Zadruga-. Liublia-stanovanje v hiii. Bohinc "»• PO»tni predal 307 Išče Janko (b) zastopnike! Idi Vrednostne papirje vseh vrst tu- in inozemske. obveznice, založnice, srečke in hraniln« krniti-ce vseh denarnih zavodov kupuiemo m prodaiamo M Jankole komanditna 1 družba Liubliana Selenburgova ulica 6 II Tele-(dl Kast mali in vellh! o lasi f Veduo pripravljeni, da Vam pomagajo! Lokal se odda v najem v Ljubljani. Mikloiičeva c. 6. n Krasen trgovski lokal uporabtiiv tudi za pisarno, se odda s t. januarjem 1933 v Novem mestu v Prosvetnem domu. Poiasnila daje Ljudska posojilnica v Novem mestu. (n) Lokal za trgovino z mei. blagom, i vsem inventarjem, oddam z novim letom v najem. Alešovec, Kranj, n Stanovanje solnčno, dvosobno, s kopalnico, v visokem priti., in solnčno dvosobno, nad-kletno, s kopalnico, kletjo in shrambo, takoj oddam mirnim strankam. -Naslov v upravi »Slov.« pod it. 17.557. (č) Sobo in kuhinjo oddam. Zg. Šiška 159 — Kosovo polje. (č) Stanovanje solnčno, dvosobno, s ko-oalnico, v visokem priti., in solnčno dvosobno, nad-1;letno, s kopalnico, kletjo, kuhinjo in shrambo, takoj oddam mirnim strankam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 17.557. (č) Stanovanje treh sob v I. nadstropju oddam s 1. januarjem v Streliiki ulici 29. (č) Prodajalka mešane stroke, vajena tudi kuhinje, absolventinja trgovske iole. z dobrimi j^iričevali, ieli primerno Bposlitev. Cenj. ponudbe osi na upravo »Sloven-It. (a) flL pod »Zanesljiva« št. 17.520. Dekle izučeno kuhanja in šivanja, iiče mesto ori boljši družini. Gre tudi kot sobarica. Naslov v unravi »Slovenca« pod 17.559. a Ifnlirofržcc večletni vodja knjigarne, v vseh inozemskih in tu-cemskih poslih najboljše npeljan, agilen, organizator, želi prevzeti mesto vodstva. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju, (a) Trgovec železninar in mešanega hlada želi mesto poslovodje. Ponudbe na upravo »Slovenca« ood »Kavcija« 17.664. (a) Tovarna čevljev v Sloveniji sprejme z januarjem po enega krajevnega zastopnika za Hrvatsko in Slavonijo, Hrvatsko Primorje in Dalmacijo ter Srbijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Agilen« št. 17.288. (b) * teh težkih časih ae more e na ilnijt d bili 7 uHtano vilviio domače triurne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker «mo d,emalct za le lenine. dobavimo preio in izplačamo zaslužek za ple len e kar dokazuje mnogo | lahvalmc V sluraiti da h čete delali in za luiill, ae obrnile po prtitis prospekte na ivrdko Domača Plelaraks Industrija K a 11 i, Mari-nr. Trtih* iev nl».ndd.V Konjski hlapec obenem tudi valpet, ki dobro razume pri konjih, vaakem delu na polju, se išče z novim letom. Zahteva se poitenost, treznost in delavnost. Starost . -----. _ 30 —40 let. Na prvovrst- družba Liubliana Selen- Tri sobe, ne moči se ozira. Plača {,'"<"v» 6,1 Te!V, kabinet, kuhinja, kopal po dogovoru. Ponudbe na _niča, pritikline, parket, upravo »Slovenca« pod T . T7T~. ' , , i vrt — oddam Herber- it 333, No vo mesto — SirOKOVnjaK ' steinova 24. (i 17.526. (b) | iiče kapitalista za usta- novitev tekstilne tovarne. Cenj. ponudbe na upravo 2ensko-moško osobje! Kdor želi kakršnokoli na-meičenje, zlasti kuharic«, sobarice, gospodinje, prodajalke, dekleta za vsa hiina opravila — naj se obrnejo na: Zavod za nameščanje služinčadi »Evropa«, Beograd, Sremska br. 3. Za odgovor priložite znamko. (b) »Slovenca« pod tikel« it. 17.659. Nov ar-(d) Brivskega vajcnca s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Avgust Re-bič, Višnja gora. (v) itanovama i-khlfr - ...... ' ISCEJO: Stanovanje iiče starejša gospa. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gospa« št. 17.535. (C) Stanovanje tri sobe, kopalnica (nova hiša) mesečno 750 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 17.611. (fi) Stanovanje dvosobno in trisobno, s kopalnico, takoj oddam v novi vili. Riharjeva ulica it. 6. Mirje. (č) Enosobno stanovanje sc odda v visokem pritličju Spančeva pot 229, Zg Siika, blizu nove re-mize. (č) Sobo prazno ali opremljeno — odda Burkeljc, Povietova ulica 35, Kodeljevo. (s) Dijakinje sprejmem po novem letu. Vse ugodnosti. Zmerna cena. Naslov v upravi •Slovenca« it. 17.619. (D) ODDAJO: Gostilno v obmejnem kraju oddam z inventarjem vred. Naslov v upravi »Slovenca« it. 17.555. (n) V najem ie odda delavnica v velikosti 96 m' električni nogon, na Jeseničah. — Natančno sc poizve Lam-uetova ulice 4, Jesenice-Fužine. (n) Kovaško delavnico na prometnem kraiu, z vsem orodjem oddam v najem vsled bolezni. — Vprašati pri: Glavač Franc — Radeče pri Zidanem mostu. (n) Garaža se mesečno odda v najem. Hotel Slon, Ljubljana. (n) OBLEKO PERILO manufakturo kupite nai-ceneje pri Kroietju na Smartinski cesti |pri železniškem mostu), Liubliana le) glMIMIIIM^ BOŽIČNA DARILA po ceni dobite v n TRPINOVEM BAZAQ3U MARIBOR Vetriniske ulica 15 iiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim\# Nova hiša enonadstropna, naprodaj. Naslov v upravi »Sloven-ca« pod št. 17.612. (p) Trgovino oddam na zelo prometnem kraju zraven farne cerkve. Cerklje, Gorenjsko, Repnik. (p) ■■■■■■■■■■■■ Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem oat kupca ti s kniiiico da. Stavbne parcele pri Stadionu prodam — Pojasnila daje J. Jerko, Dunajska 97, Ljubljana, p Javna dražba registrirne blagajne '»National« se bo vriila dne 12. decembra ob 16 v Javnih skladiščih (Balkan). Dunajska c. 33. (o) Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dan 14. t. m. ob 11 javno ustmeno dražbo za enoletno oddalo žaganja v zakup. Podrobne informacije se dobe v ekono-matu tobačne tovarne, (o) Dva vajenca sprejmem. Franc Ipavec, mizarstvo, Vel. Mengeš št 105. (v) Enosobno stanovanje najrajii v bližini Viča — j Breplačno stanovanje iščem. Ponudbe z naved- dobi, kdor mi posodi Din Marljivi gospodje z obširnim znanstvom v vseh slojih si ustvarijo s serijozno akvizicijo hvaležno eksistenco. Meseč-,v zaslužek do 8000 Din. Začetnike se pouči in praktično vpelje. Le ie-riozni interesenti, ki ai žele z resnim delom ustvariti življenjsko pozicijo, nai se zglase v pisarni zavarovalnice. Kralja Petra trg 8'I dne 14. in 15. t. m. med 9.—12. in 3.—5. uro. (,) Gospodična z 28.000 Din gotovine, želi poročiti 38—46 letnega simpatičnega držav*, na-maičenca. Vdovci z dvema otrokoma niso izključeni. Resne ponudbe s polnim naslovom na upravo »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« 17.518. ž bo cene ie poslati upravi »Slovenca« pod »Stanovanje« št. 17.654. (c) ODDAJO: Trisobno stanovanje s kopalnico proti zmerni najemnini. Tyrševa (Dunajska) cesta 90. !č) 30000 proti vknjižbi na novo hišo. Naslov v upravi »Slovenca« 17.497. (č) Lepo sobo in sobico s prostim vhodom oddam solidnim osebam. Cena nizka Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.601. (s) Trgovina v najemi Na najprometnejši točki večjetfa industrijsk. kraja se odda za več let v najem trgovina, ali pa se sprejme podjeten poslovodja (poslovodkinja! s primerno kavcijo Ponudbe na upravo »Slovenca« ood šifro »Zmožen K. Din 100.000« 17.640. (n) Mizarsko delavnico 6 X 9 m, s strojem za oblanje (Abrichtmaschi-ne), na električen pogon, oddam v najem. Lokal je pripraven tudi za drugo obrt ali trgovino. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 17.558. (n) Javna zahvalal Dne 5. t. m. bi bil podpisani skoraj postal žrtev požara. Le dobri sosedje in vrla požarna bramba v Stični, ki je bila takoj na mestu, so preprečili giozno nesrečo in mi ohranili hišo in vse poslopje. Zato jim izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo. Bog plačaj! Ivan Hočevar, trgovec in posestnik na Hudem pri Stični. I ( Poizvedbe Izgubila sta se dva psa nemška kratkodlaka na ime »Lord« in »Taps«. Kdor ima kako sled za njima, naj javi na ime Bogdan 2ilič — Ljubljana. (e) Avto za 3000 Din v garaži A. Škedelj, mehanik, Kandija, Novo mesto. (f) Naprodaj: Enonadstropna večstano-vaniska hiša z vrtom med Vožarsko in Zvonarsko ulico. — Stavbne parcele za hiše ob Dunajski in Vilharjevi (carinski) cesti — Parcele za vile med Dunajsko in Kobaridsko južno od Livarske ulice Pojasnila daje: Dir. Dji-novski, Jadransko-podun. banka, Ljubljana. (p) Stanovanjska hiša gospodarsko poslopje in vrt naprodaj poleg cer kve, šole in tramvaja v St. Vidu 33. ori Ljubljani. Stanovanje prosto. (p) Nova hiša ob državni cesti v Drav Ijah it. 157 ugodno naprodaj. Več se izve pri E. Černiču st., stavbno podjetje, Dravlje 100. (p) Hiša z vrtom naprodaj. Devica Marija Brezje 45, Maribor. (p) Naprodaj še 2 parceli pri novi iišenski cerkvi ori bodočem parku. — Vprašati: Verovškova 53. pri gospodarju. (p) Snanadsfnaana trgovska hišo z malim vrtom, v dobrem stanju, v bližini Škofje Loke, v lepem letoviškem gorskem kraju, urejena za trgovino in pripravna za kako drugo trgovsko podjetje, se zaradi preselitve iz proste roke proda. Pismene ponudbe na trgovino Marija Jereb, Trebnje. 50 letni vdovec popolnoma sam, želi v svrho ženitve znanja s starejšo gospodično, vdovo ali ločenko z nekaj premoženja. Ima srednje posestvo v lepem kraju. Resna oseba naj pošlje dopis na podružnico »Slovenca« v Celju pod značko »Tajnost«. (ž] bi se radi naučili, vendar čas, denar ali oddaljenost od šol ovirajo Vaše želje. Toda zaokrenite stikalo dobrega radijskega aparata in uslužni strokovni uči tel i i cele Evrope so Vam na razpolago. Že Iladio Ljubljana sama pouču.,e sledeče jezike: Ponedeljek: Srbohrvaščino Torek: Nemščino Ruščino Italijanščino Francoščino Angleščino Sreda: Četrtek Petek: Sobota: Urnike in učno snov dobite v tedniku RADIO LJUBLJANA Obiščite našo stalno razstavo radijskih aparatov v palači Vzajemne posojilnice r Ljubljani na Miklošičevi cesti ali liašo trgovino poleg Uniona RADIO LJUBLJANA Posestvo obsegajoče preko 40 ha zemlje, z vsemi gospodarskimi poslopji in premičninami, prodam. Pojasnila o prodaji daje: Hotel »Nova Pošla«, Rimske Toplice. (p) Več stavbnih parcel ob cesti, ki pelje iz Mengša v Jarše in Domžale, naprodaj (tudi na hranilne knjižice). Al. Dornik, Mengeš 64. (p) V Št. Jerneju prodam pritlično trgovsko hišo s tremi trgovskimi lokali, sposobno tudi za vsako obrt. Obenem prodam tudi vinogradno posesetvo v obsegu dveh oralov, z zidano hišo in gospodarskim poslopjem, ležeče v g. Orchovici pri St. Jerneju. Pojasnila daje Anka Majzelj, gostil-ničarka v St. Jerneju na Dolenjskem. (p) Lepo posestvo hiša v dobrem stanu, klet, živinski hlev za 3 glave živine, dva svinjska hleva, mlatilni pod, stiskalnica, 8 oralov zemlje, lepe njive, travniki, sado-nosnik, lep gozd z debelim lesom, smreke, hrasti in drugo drevje, vinograda ra 6 polovnjakov vina, na razgledni in soln-čnl legi, naprodaj za Din 50.000. Od velike ceste in avtobusne postaje je oddaljeno pet minut, do šole in cerkve pol ure. Zeml|a rodovitna. Redijo se lahko tri glave živine. Poiasnila daje Zorko Car, Globoko št. 8, pošta Stu-denice pri Poljčanah. (p) Stavbno parcelo nasproti kolodvora v Litiji prodamo proti vlož-nim knjižicam. Pisati na upravo »Slovenca« pod »Prilika« 17.453. (p) ■ atBHf gimi Naprodaj pol parcele ležeče ob Zarnikovi ulici (ob cerkvi sv. Jožefa) v Ljubljani v svrho skupne zazidave, in sicer proti takojšnjemu odplačilu v gotovini. — Vprašanja na upravo »Slovenca« pod »Polovico parcele« štev. 17.663. (p, Naprodaj hiša pripravna za trgovino ln obrt. Sukljetova cesta 5, Kandija, Novo mesto, (p) Stavbne parcele tik Celja se prodajo tudi proti hran. knjižici Ljudske posojilnice. Poizve se v podružnici »Slovenca« v Celju. (p) Hiša b zemljišče naprodaj ob glavni cesti Celje—Laško (Jungfrau-sprung). Reflektanti naj se oglase pri Vinku Golob, Košnica 29, Celjev p numiu Novi cenik znamk za leto 1933 je izšel. — Vsebuje cene-znamk 477 držav vsega sveta. Cenik pošljem zastonj. — Najstarejša trgovina znamk v Jugoslaviji Izidor Stei-ner. Zagreb, Masarykova ulica 5. (r) iremni Konj 162 cm visok, vsestransko uporabljiv — naprodaj. Pečovnik, Glince, Tržaška cesta 23. (j) Izrežite! Ob 60 letnici »Slovenca* dobi vsak naročnik in či-taleli »Slovenca« zanesljivo Itažoč. zakonito ta-ščileni Ipat št «Hl barometer, ako pošlie la oglas in v znamkah Din 3.50 na upravo »Slovenca« pod šifro »Barometer«. Spreiemaio se samo pismena naročila, r Dva prodajna lokala elegantna, se nameravata zgraditi na zelo prometni točki ob glavni cesti v Spodnji Šiški. Trgovci interesenti naj se zglase radi informacij v pisarni »J'i.;otehne«, Gosposvetska cesta 1 dnevno od t I do 16 (r) Prodam ali zamenjam za dolenjsko vino kolesci in par prsne opreme. — Ačkun Valentin, Trbovlje II. (r) Trgovci z manufakturo Ui žele otvoriti krojaški atelje! Kot prikrojevalec pristopi marljiv strokovnjak z obrtno piavico in event. opremo delavnice. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Strokovnjak' it. 17.666. (r) Prodam trgovsko hišo v na glavnem trgu v Črnomlju V hiši je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom. Natančnejša pojasnila se dobe pri Jošku Povh, Novo mesto. Klavirji, pianini prvovrstnih inozemskih znamk, tudi na obroke, od 11.000 Din naprej nudi .Muzika« — Ltubljana. Sv. Petra cesta 40. 1(5) Ivan Kacin Domžale Izdeluje pianine in harmo nije za društva, orkester, cerkve. Popravlja prenov-ljuje, uglašuje po zelo znižanih cenah. Tudi na delna odplačila. Zahteva jte cenik Zaloga: Ljubljana Tabor l> Skoraj nov gramofon z 18 ploščami naprodaj. Ižanska cesta 89. (g) Kratek glasovir črn, skoraj nov, naprodaj. Dobrajc, Tattenbachova M, Maribor._(g) Harmonij I 4X oktavi in brez regi-»trov, z lepim in močnim glasom, naprodai za 1800 Din. Turin, Celje. (g) l Pohištvo I Kompletna jedilnica (miza, ki se da raztegniti, 1 velika, 1 mala, kredenca, 6 stolov in 2 fotelja), skoraj nova, naprodaj v Beethovnovi ulici 4 'III. -Ogled od 18—19 med tednom, ob nedeljah in praz-nikih od 11—12. (ž) Kompletna spalnica ..iHs, drugo pohištvo naprodaj. Gradišče št. 11. (š) Nova spalnica ca eno osebo, s trodelno omaro, z ogledalom — ugodno naprodaj. — Fr. Iskra, Vič 16. (š) I! Kupimo Zlato (staro zlatnino) kupuiemo. M. Jankole, komanditna družba, Ljubljana. Selen-burgova 6/11. Telefon št. 30-52. (k I Zlato in srebro vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (k) ■■■■■■■■■»IgBIICMlilft Baker, medenino, cink kupuje najugodneje Miroslav Kras, Zagreb, Saj-mišna ulica. Telef. 66-49. ■■■■■■»■■■■■■nnr Vsakovrstno zlsffo fensssste po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Liubliana, Vfolfova ulica IL 3L Srebrne krone »taro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubliana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrsten trd les ev. tudi manjše množine, kupim. Ponudbe pod »Samo Ia suho blago« 17.584 na upravo »Slovenci«, (k) Drva bukova, suha, hrastova kupi več vagonov firma: J. Kušlan, Kranj. (k) Svinjske kože kupuje po dnevni ceni vsako množino J. Lavrič, usnjarija, Št.Vid pri Stični. (k) Konfekcija — modal Naiceneili nakup. Anton Presker, Sv Petra cesta St t4 Liubliana (II Sir trapist samo 12 Din kg. Mlekarna, Mediatova hiša. Dunajska cesta 17. (I) Puhasto perje 15 Din kg, čohano 32 Din kg, puh 140 Din kg. ter volno in žimo za modroce izredno poceni prodaja: Šega, Wol-lova 12 Idvoriščel Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16 Telefon 33-13 Kislo zelje novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini, dobavba po naročilu in po nainižii ceni Gustav Erklavec, Kcdelievo 10 -Liubliana. Telefon 2591. I Štedilnike raznih vrsti vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnika, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podrža), Ig pri Ljubljani, Peči na žagovino najboljšega sistema ter solidno in trpežno izdelane, dobavlja na 8 dnevno poskušnjo R. Jakelj, Slovenjgradec. (1) Za mal denar kupiš barve, firnež itd. pri Drago Franz Stari trg štev 11 Naprodaj lestenc iz litega železa, kombiniran z majoliko. Blei-vveisova 3, pritličje. (1) SVINJSKO MAST od 1 kante 25 kg naprej razpošilja po povzetiu a Din 13 50 Širno SJsiss, Osijek I Za kakovost jamčim do zadnjega kilograma Mal pisalni stroj »Erika«, popolnoma nov, po izredno nizki ceni ni-prodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 17.661. (1) Pult in nastavek se po ugodni ceni proda. Vegova ul. 2, milarna. (1) Prodam skorai novo moško sred-njeveliko črno suknjo in plavi suknjič. Klunova ulica štev. 12, Klanšček, Kodeljevo. (1) Mažo za smuči Triglav I. II. so uporabljali smučarji lansko leto z najboljšim uspehom. Poskusite enkrat domači proizvod. Dobi se v trgovini Goreč in v športnih trgovinah. Naročila »Triglav«, Kamnik. (1) Mestni kožuh za gospoda, dobro ohranjen, z bisam podlogo in seal ovratnikom, naprodaj po zelo ugodni ceni (2000 Din). Ogleda se v trgovini I. VVanek, Sv. Petra cesta 9. (1) iiiiiiimiiiinii""i'i'imiii'iiiii'iintiii Izvrstno vino od 5 litrov naprej naprodaj pri Loehert, Meljski hrib 19, Maribor. (1) Namizna jabolka (kisla in sladka), najfinejših vrst, razpošilja v zabojih od 25 kg naprej — Franc Leskovšek , trgovec, Mozirje. (1) Več ogledal naprodaj. Poizve se v trgovini A. Persche, Marijin trg 8 (nasproti »Belega volka«. (1) »Kodak« foto-aparat na zvite filme, 6X9, dobro ohranjen, prodam za 300.Din ali pa zamenjam za smuči. Novak, Vevče št. 36, pri Ljubljani. (1) Objektiv G. Rodenstock Rapid —• Aplanat 1:7,7, No 2 »ka-nonček«, ugodno naprodaj. Novak, Vevče 36 pri Ljubljani._(I) Čevljarski stroj (cilinder) prodam za Din 600. Ivana Dolčič, Straža. Črnuče. (1) Štedilnik malo rabljen — naprodaj. Ponikvar, Stožice 113 — Ježica. (1) Kislo zelje v vsaki množini dobavlja po najnižji ceni Martin Rotar, trgovina zelja, Ježica pri Ljubljani — telefon 3. (1) Slomškova tiskovna zadruga v Celju, poleg Marijine cerkve — ima v zalogi po zelo nizkih cenah mnogo vrst kompletnih jaslic kakor tudi posamezne figure. (1) Liike-jev normalni album (4 zvezki) in preko 4000 različnih znamk v prvovrstnem stanju poceni prodam. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju._(1) Škornje moške, štev. 42, močne, štrapacne, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.665. (1) Lsnene tropine to drnen krmila nudi nadene) Veletrgovina kita In inoke. A. VOLK, LJUBLJANA Besi leva ceala 24. Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri §11 posojilnici rea. Jadr. z n l \ CClfU zodr, z n. t v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove uL Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov y. vsem svojim premoženjem Obrt Galoše popravlja najboljše Gumi-klinika, Tyrševa 9 (Dunajska). (t) Graviranje Sitar & Svetek, Liubliana, Sv. Petra cesta 18. -Strojni izdelekl Zahtevajte ponudbel (t) Kože v stroj vse vrste, na podplate, notranjike. črno in rujavo gornje usnje, blank, kosmato podlogo itd., sprejema J. Lavrič, usnjarija, St. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Mizar slruži in politira parkcte ter popravlja vsa v mizarsko stroko snadajoča dela. — Franc J.ernejčič, Moste, Pohlinova št. 15. t Peči na žaganje in grelne cevi za štedilnike izdeluje po nizki ceni I. Zorko, Glince-Ljub-ljana. (t) REKLAMNI KOLEDARJI v prekrasni izvršitvi najceneje pri tvrdki »PAKS« — NOVI SAD Kralja Aleksandra br. 19. Zahtevajte ponudbe! Za zimo in slabo vreme so Krois-ovi čevlji naiboljši. Maribor, Koroška 18. Prevajanje ▼ razne jezike pisma, ponudbe, razmnoževanje ia prepisovanje prevzema takoj pisarna »UVIZa, Tyrševa (Dunajska) cesta 15/L (t) »BRZOKUH« prihrani 60—70*/, na kurivu ter Vam hitro segreje kuhinio. Uporabljiv na vsak štedilnik. — Izdeluje Anton Prebil splošno ključavničarstvo Gllnce 1/6 oosteitne mrele s peresi, podložene in navadne elastične izdeluje najceneje od 65 Din na-prej po velikosti Alojz Andlovtf Komenskega ul. 31 in Mestni trg i) poleir Škiibernctal Sprejemajo se popravila. Dostava brezplačna. Modroce posteljne mreže, železne zložljiv« postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13 llgodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Božična darila ) na izbiro pri KARLO Maribor Trg Svobode 6 Kahup in prodaja ml ter jute H Grebene Dunajsfia 35 Modroce otomane. divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi naiceneie lonac:) Narobe Liubliana. Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levul Krušno moko u jn vedno vse mlevske izdelke »veže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg št 32 kitajte in širite »Slovenca«! Za božična darila vsakovrstnega manufakturnega blaga po znižanih cenah dobite pri tvrdki Feliks Skrabl, Maribor Gosposka 11 hfl Din I©*—. 14'—. sivo skubljeno Din 24—, 32—, belo skubljeno Din 44—, belo skubljeno gosje s puhom kg Din 64 -96 -. Beli puh Din 160 —. V/fll«»nlCO. polnjena dober gosti inlet 45 X60 Din 20'—, 60 X 90 Din 35 —, s skubljeniai » -. Pernlcn. polnjena 120 X 180 Din 135 —, s skubljenim Din 198 —. Vzorci brezplačno Pošlje se po povzetju. Naročila nad Din 350 — pošljemo franko. Neprimerno blago zamenjamo ali vrnemo denar. PERJE .POSTEIJINA ZAGREB, 1LICA T Od Najprimernejše božično = darilo! - Gotovi damski plašči v največji izberi mornarski plašči V vseh velikostih FTubertus plašči po najnižjih cenah munufaktura in konfekcija ). PREAC MARIBOR, Glavni trg 13 OPOZARJAMO cenjeno občinstvo na j>rodajo nianiifakturnegn blaga pri tvrdki COMMERCE d. d. Tavčarjeva ulica štev. 2, prvo nadstropje. Cene blagu: Tenisflanela, meter po.............. Enobarvna flanela za damsko perilo......Din Rožasti barhenti za jutranje obleke......Din Zefir barhenti — svilnati karo........Din Čisto volneni enobarvni poplini, 100 cm široki . ! Din Sifon 80 cm...............[jh, Najfinejši Sifon, 80 cm širok ........ \ Din Platno za rjuhe 150 cm..........j Dj„ Prima domače platno 150 cm........j Din Gradi za žimnice................. ševjot 140 cm...........'.'.'. Din Najfinejši pliši za damske plašče ....... Din Pristni angleški kamgarni ... od Din 120.— do Din Češki Stofi za moške obleke . . od Din 60 — do Din Moško sukno že od.........Din 50._ Damski športni štof za plašče že od . . . Din 35,— Posteljne odeje, šivane, že od.....Din 100._ Najlepše darilo za Božič: ostanek blaga za moško suknjo od 2.50m do 2.80 m eel ostanek Din 200.— 6 50 8.— 16.50 13,— 22,— 6.— 10,— 17.50 19.50 23,— 30,— 120,— 180,— 90,— naprej naprej naprej B Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pritožno vest, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena sestra in teta, gospodična MAMJA PRtMC zasebnim dno 9. decembra po kratki, mukapolni bolezni, previden a s tolažili svete vere. Pogreb bo v nedeljo 11. decembra ob 2 popoldne od dom« žalosli Trnovski pristan St. 4 na pokopali&če k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. decembra 1082. Globoko žalujoča rodbina LAVRICF.VA in ostalo sorodstvo. Meslni pogrehDi /avrd » Ljubljani Sporočamo žalostno vest, da jc naš dolgoletni zaslužni član občinskega odbora ALOJZIJ JERIČ posestnik in orožniški narednik v pokoja umrl v petek 9. decembra ob 4 popoldne. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 11. decembra ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Košaki-Počehova, dne 10. decembra 1932. Občinski urad Košaki. j KURJE PERJE. NEČEHANO I kg po Din 6.— pri odvzemu 15 kg, razpošilja j VILJEM A DT. e k šport — MARIBOR : Kupujem [>o najvišjih cenah vse vrste divjačine Naznanilo! Avtoprometna družba »Bistra« ? Ljubljani in artoproiiietna družba »Peregrin« v Kamniku sta ee »|ioraiUimeli in ialočdi neix>Lrebno konkurenco na prvimi Mutnik—Kamnik—Janše—Ljubljana s tem. da preneha družba »Itastrac z obratovanjem na Imenovani progi z dne 12. decembra t. 1. — Obenem se zahvaljuje cenj. občinstvu za naklonjenost ter se pri|x>roča še v nadalje na progah Kamnik—Mengeš— Ljubljana, Celje—Vransko— Domžale- Ljubljana Moravče—Domžale—Ljubljana. Na progi Kamnik—Mengeš—Ljubljana sc vozni red iapremeni v toliko, da od ha a iz Kamnika zjtrtraj ob 7.50. in jiopoldno ob 13.30, ter odhaja iz Ljubljane dopoldne ob 11.50, in rvečer ob 17.80. Išče se priča! V nedeljo 13 novembra okoli 11 dopoldn« ie policijski stražnik pred kinom Matica vstopil na neki avto. Kdor je ta dogodek videl in slišal, s« prosi, da se zglasi proti nagradi ra zamudo v pisarni odvetnika dr. R. Krivca ▼ Pražakori ulici IL 15, II. nadstr. (palača Pokojninskega zavoda). VARUJTE SVOJE LASE! Lepi lasje io najlepši okras VaSe glave. IMATE PRHLJAJ? VAM SIVIJO LASJE? VAM LASJE IZPADAJO? Ako so korenine las še zdrave, se da temu odpomoči. Kot nebro| drugim, tako bo lud' Vam pomagal električni glavnik WHII E. Blagodejna elekliična sliuja. ki gre skoil g'a n k. siorl da prMJaJ čei nekoliko dni ligine, sivi lesie dobe 7opet svojo nrvotno prlrodno barvo, če so pa korenine še zdrave, bodo po redni uporabi električnega glavnika WHITE ponovno oživele In lasje začno znovt- rasli. foizkus Vas nič ne slnne Vi Imnte lahko 7 dn gUvnlk bre< vsake obveze In sko v tem času ne zapazite nobenega /boljšunjo ga nam lahko vrnete (v brezhibnem stanju) In mi Vam vrnemo Vaš denar po odbiiku pošlnine. Cene niso zvišane ! Model STANDARD z baterijo In žarnico stane..................Din 200 - model HANDBAO z baterijo in žarnco slane................... 100 — Keiervna baterija za oba modela »lune...................... 15- Rezervna žarnica za oba modela »Ione.....................„ 7 50 Naročile še danes po priloženem kuponu. NAROC1LNICA Oospodom HINKO MAYER I DRUO. p«rlrm. oddelek generalnim rastopnlkom >a električni glatnlk „WHITE". Zaprrb, Piaika nI. t Poilllle ml po ponelju. x baterijo, žarnico In naleačalm navodilom ta uporabo ............... komadov rlrkliltnlh glamlkoi „WIIITE" model ..STANDARD" po Din 700 — ---------komadov električnih plavnlkoi „WHITE'* n-odel ,,HANDBAO** po Din 1(W— (Nepo rebno prečrtnjte) Ta glavnik naročim poj pogo|em, da ml trnete mol denar, ako mr glavnik, katerega Vam vrnem v teku 7 dni, popolnoma ne iadovol|l. Adresa: .................................................................. Priporočamo Vam naiboliše šivalne strofe iu kolesa Adler - GllITZNEll Švicar«ki plet i I ni stroji HUBIED Zaloga v Hramu: edino le pri tvrdki Trgunns Levitoik Jos. Peteline, Ljubljana Tslst. tu 291S sa vodo. Telet. st. 2913 Brezimnem ponk v vezenju. Večletna jamstvo. SMUČARJI) POZOR1 Novost! TURISTU Dvojno trpežnoet in nepremočiljivost podplatov in vseh vrst čevljev, zlasti še pri gojzerjih, dosežele, ako jih imprognirate z najnovejšim, že dolgo zahtevanim preparatom »PREPAR0L«. Zahtevajte ga za cono 12 Din po vseh trgovinah s čevlji in športnimi potrebščinami. — Trgovci, zahtevajte ponudbel — Zastopnike za celo banovino sprejema Z. NOVAK, Vevče pri Ljubljani. Sam poskus Vas prepriča o prednostih preparata) Bliža se Božiček! JIjL. Poselile slaroznano trgovino F. M. Schmitt Ljubliana, Pred Škofijo 2, Lingarjeva 4. da se prepričale o veliki izbiri, nizkih cenah vsakovrstnih božičnih daril! St. 4802. Razpis dveh ustanov Schwann Marije za sirote državnih uradnikov po nekaj nad 2000 Din letno. Pravico do tekmovanja za podporo imajo samo sirote državnih uradnikov, ki so: aj preko 50 let stare, b) brez imovine, c) samske, č) moralno neoporečne in d) ki ne prejemajo od države nikake podpore ali pa največ 2400 Din letne miloščine. Prošnje s potrebnimi dokazili za pravico do tekmovanja nai se vlože pri podpisanem župnem uradu, ki daie vsa tozadevna pojairaila, najkasneje do 27. decembra 1932. Na prošnje brez dokazil ali na prepozno vložene prošnje rte ne bo oziralo. 2upni urad sv. Petra v Ljubljani, dne 7. grudna 1932. Jan. Petrič, župnik. pecilni prašek za božične kolače wm . • ■. it*'- -.i' Mili I Mi ki * fll HA ICIH! ill PLIU 1 Tisofcf 2e- oirdr-avl Hafcose veselim noti. ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri FRANCJAGFR Teleion 2042 lapetnik i Sv Petra nasip 29 Rsnomirana in znana trgovina s čevlji K.Unhašinovlč Maribor, Aleksandrova eesta St. 18 Vam nudi tudi sedaj čevlje prvovrstnega solidnega dela, lepe fa-one. najprimernejše oblike /.a hojo po nainižjib možnih cenih in v največji izbirL Čevlji ia gospode samo Čevlji ia dame samo . l.in 98-— do 198— Din 9V— do 198 — Prvovrstni smučarski čefhi Din ?98- Prvovrstni škornji za gospode, dame in deco po meri. Čevlji po meri in reparature hitro in poceni! Provandein Za vsa /.avarovanja pride v poštev le i '-rs Liubliana r lastni palači ob Miklošičevi in Masarjkovi cesti ZAVARUJE: 1. poža<\ 2. vlom, nezgode, jamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. Zahtevajte tako) knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, k) le /e tnarsikogu redila Ona more poleg vfiukecrn ns^inn življenja poningetl dn se >'0 lezen hilro nreniiigi. Nočno znoienle In kaSel' prenehata, k'/a te'c.nn si- zviftu ler po pnupne nju 4čaxoma t,o lezen preneha. K e s n I m o ž t e zdrnvriiSk" vede potrliijejo predno«t lo moje metode in .to ru il pri|i'>rnčnJo Clin pre i -začnet'-z mo lin načinom prehranjevanji! tom Uolje Popolnoma /aston| in poštnine prosto do h te inolo knjigo. Iz kolere lome črpal, mnogo koristnega Ker mol založnik razpoMUu nami) 10.010 komadov brezplačno. Pišite se bodete prepričali o isti ni (osti naših trditev. GARANCI1A. V slučaju neuspeha vzamemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite num in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo uporabe se nahaja v našem |eziku v vsaki škatlji Generalni zastopnik za Dravsko banovino Josip J ura c, LJubljana, Vrtača 4 ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA TELEFON STEV 2057. 2470. 2979 D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA tO) PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad. Kran|, Slbenlk, Maribor, Kočevje, Cel.e. Sombor, Djakovo. Split Izvršuje vse bančne posle nafkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v luzemstvu in inozemstvu •J Za >Jugut>iovandJtu tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceču Izdajatelj: lviui ItaJtovce. Lre