Roigoirori z mUml mmMHi Les pri žagi pogorel — kdo trpi škodo? K. M. Pogorela Vam je zaga. Na žagi ae je nahajalo 50 kub. metrov rezanega lesa, ki 8te ga že prodali, kupec ga je že žigosal s svojim imenom, le zmeril ga še ni. Vprašate, kdo trpi škodo, ker je ta les, ki ni bil zavarovan, pogorel. —• Škodo trpi, ako ni bilo kaj drugega dogovorjenega, dotičnik, ki je bil ob času požara lastnik pogorelega lesa. V predmetnem primeru kupec leaa ni poatal laatnik žo a sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, marveč šele a prevzemom lesa temeljem navedene pogodbe. Prevzem se lahko izvrši že z žigosanjem lesa od atrani kupca ali kupčevega pooblaščenca; ni potrebno, da bi kupec lea hkratu tudi odpeljal. Merjenje lesa iU biatveno za prevzem lesa, ako je kupec les že žigosal; ofiividno aluži merjenje v takem primeru le svrhi ugotovitve višine kupnine. Bremenprost odkup parcele In zaostali davki. J. J. Kupili ate od posestnika I. G. četrtino njegove njive bremenprosto. V zemljiski knjigi pa ate naknadno ugotovili, da je navedena njiva obremenjena z zastavno pravico za terjatev erarja na zaostalih davkih; odpis Vašega dela njive ae ni izvršil bremenprosto, marveC s prenosom bremen. Prodajalec aicer trdi, da ne dolguje nikakih zaostalih davkov, LzvleCek iz davčne glavne knjige pa izkazuje precej visoke zaoatanke. — Zemljiškoknjižno aodišče ne ame izvršiti bremenprostega odpiaa kakega de!a zemljišča, ako je alednje obremenjeno in upravičenec (hipotekarni upnik) ne dovoli bremenproatega odpiaa. Imate le možnost, da prodajalca prisilite (ako ne zlepega, pač s tožbo in izvršbo), da oakrbi izjavo vknjiženega upnika ali da plača vknjiženo tcrjatev. Lahko se pogodite z davčno upravo, odnosno finančno direkcijo v Ljubljani, ki bo gotovo dovolila zbris vknjižene zastavne pravice, ako boste plačali oni del davčnih zaostankov, ki odpade na odprodano zemIjišče. Nato zahtevajte od prodajalca, da Vam povrne vae izdatke, odnosno Skodo, ki ste jo utrpeli, ker prodajalec sam ni oskrbel bremenprostega odp^a. Pohčerit«!ja zahtcvata cdstop od pogodbs. S, O. A. Pišete, da ata dva zakonca-poseatnika daij pohčeriti 10 letno deklico bre* vednosti njenih starsev, da je bila ta deklica 10 let pri njuni hiSi, da zahtevata »pohčeritelja« sedaj brez vzroka odstop od pogodb« in »od hije« in vprašate, ali pohčerjenka lahko kaj zahteva za >izrabo« akozi toliko let. — Vaši podatki najbrž niso povsem točnL Pohčeriti, odnosno vzeti za svojega se zamore nedoletnega otroka le a privoljenjem zakonakega očeta, ako tega nima, pa matere, in aodišča. Med posvojitelji in posvojenim otrokom veljajo — v kolikor zakon ne dela Izjeme — enake pravice kakor med zakonakimi roditeljl in otroki (torej pravica do oakrbe, do dedovanja). Dokler j« posvojeni otrok nedoleten, se da pravno razmerje med posvojiteljl In jpoavojenim otrokom razveljaviti le a privoljenjem nedoletnikovega zastopnika (očeta ali matere) in sodišča. — Ako ata navedena zakonca res pohčerila imenovano deklico, ne bosta mogla enostransko odstopitl od adopcijske pogodbe. Domnevamo pa, da nl blla sklenjena prava adopcijska pogodba, Morda sta zakonca vzela deklico le v rejo? V takem primeru ne veljajo predpisi, o katerih smo zgoraj piaali. V kolikor ata posestnika deklico v celotl oskrbovala od 10. do 14. leta, ko je morala še posečati šolo in ni mogla ničesar zaslužiti, je primemo, da enako število let (torej od 15. do 18. leta) dela na posestvu za hrano, atanovanje in obleko, ne da bi za to zahtevala še kako plačilo v gotovini. Z devetnajstim letom pa bi bila deklica upravičena zahtevati za avoje delo tako odmeno, odnoano plačilo, kakor ga povprefeno dobivajo druge v tistem okraju za enako delo. Možno je, da ne bo dobila več, odnosno da ne bo mogla še kaj več terjati, ako je dobivala poleg hrane in stanovanja tudi obleko (vštevši perilo in obutev) tn ako vrednoat prejete obleke, perila in obutve doaega tisto vsoto, kl jo drugi delojemalci dobivajo v gotovini, ki imajo le hrano in stanovanje. — Zahtevek na plačilo odmene iz službene pogodbe zastara v treh letih, to se pravi, da ae zaniore s tožbo izsiliti plačilo le za zadnja tri leta — aeve, v kolikor zaataranje ni bilo morda prekinjeno. V opiaanem primeru pa je stvar nekoliko drugačna, ker je deklica očividno delala brez zahteve kakega plačila v gotovini le z ozirom na zatrjevano »pohčeritev«. Ako ta pohčeritev ne drži in deklica nima nikaklh pravic napram posestnikoma, tedaj je upravičena zahtevati plačilo za avoje delo tudi za več kot tri leta nazaj (lahko 30 let), in aicer iz naslova obogatitve. Ako se deklica a »pohčeriteljema< ne bo mogla zlepega poravnati, naj poprosi za posredovanje, odnoano poskus poravnave sodnika svojega okoliša na kak uradni dan; deklica ima pravico, da da poklicati »pohčeritelja« pred sodišče (brez tožbe in brez plačila kakih taka) v svrho poskusa aklenitve poravnave. Kupljeno posestvo raeri manj nego je zatrjeval prodajalec F. S. Kupili ste posestvo, kl bi naj glasom zadevnega inserata in po ustnem zatrjevanju prodajalca merilo šest oralov; naknadno pa ste pri katastrski upravi dognali, da ne meri v resnici niti dva orala. V kupoprodajni pogodbi ste se odpovedali pravici izpodbijatl pogodbo radi inorebitne oškodbe nad polovico prave vrednostt. Vprašate, ali je mogoče pogodbo razveljaviti. — Domnevamo, da pri nakupu poaeatva niate dogovorili kot bistvenl pogoj, da mora poaestvo meriti baš šest oralov, tako da posestva sploh ne bi bili kupili, ako ne bi toliko merilo. Le v slednjem primeru bi lahko zahtevali popolno razveljavljenje pogodbe, sicer pa — ako velikost ni blla bistveno pogojena — ne. Velikost poaestva je najbrž tvorila le podlago za določitev, odnosno izračunanje viaine kupnine. Vsekakor imate pravico zahtevati prtmerno znižanje kupnine. Okolnost, da ate ae odrekli pravici zahtevati uveIjavitev pogodbe radi prikradbe nad polovico obče vrednosti, nl merodajna, ker ne uveljavljate te pravlce, marveč zahtevate jamstvo prodajalca za izrečno zatrjevano vellkost prodanega poaestva. Ako je prodajalec vedel za pravo velikost posestva, je res zagrešil prevaro. Strelovod ne odgovarja dogovoru. K. F. A. Kleparakt mojater Vam je za dogovorjenl znesek 750 din napravil strelovod, kl pa ne odgovarja ustno dogovorjenim pogojem. Mojster je v enem dnevu zaalužil 350 din, ker znasa vrednost uporabljenega materiala le 400 din. — Okolnost, da ste blli ob sklepanju pogodbe premalo poučenl o vrednosti strelovoda, Vas ne opravičuje zahtevatl znižanje dogovorjenega zneaka; Vaša prlkradba ne znaša nad polovico prave vrednostl. Samo na. sebl ni prepovedano, da ne bi smel kleparakl mojster zaslužiti 350 din v enem dnevu. |Ako mojster strelovoda ni napravil tako, kakor je bilo dogovorjeno, ate upravičeni zahtevati, ako Je hiba taka, da j« ni več moO. odpraviti in da torani redno rabo atrelovoda, popolno uveljavljenjo pogodbe; ako pa hiba ne brani redne rabe ali ako jo je moči odpraviti, amete zahtevati all primerno znižanje plačila all popravo ali dopolnitev tega, kar nedostajo. Neznatno zmanjšanje vrednosti se ne uposteva, — V •primeru, ako bi mojster strelovod zopet odstranil, odnosno se pogodba po njegovi krivdl ne bi izpolnila, Vam mora ne lo vrnltt aprejeto aro, marveč imate celo pravico zahtevati dvojnl znesek aro. — V koliko je strelovod zanesljiv, Vam žal ne moremo odgovoriti. Razmejitev po zemljemercu in sporazumu; prizadeti mejas naknadno ne prizna. K. J. S prlvoljenjem župana aosednje občine ste dali po zemljemercu ugotoviti mapno mejo med VaSo in aosednjo občino. Zadevni avet ležl med reko Dravo in tvori tako zvani »grijea«. Drava spreminja svoj tok, odnosno strugo, je pa aedaj stanje približno tako, kakor pred sto leti, Pri razmejltvl Vam je pripadel tudl kos sveta iz aosednje kat. občine. Dotični avet je bil po mapi občinska last, v reanici pa je deloma odprodan. Eden izmed kupcev je tudi prišel k razmejitvi, sprva nekaj protestiral, nazadnje pa je »dal prav k inženirskemu (geometrskemu) delu«. Sedaj pa si je zopet začel lastiti Vam pripadli kos aveta, pokosil je travo, trdl, da ima priče, da je že 6ez 30 let hasnoval dotični avet, in da mu je aodnik dejal, da ame avet še naprej hasnovati. — Ako je mejaš res pristal na to, da geometer določi mejo med njegovim in Vašim avetom ter se vnaprej podvrgel geometrakemu izreku, tedaj je slednji izrek zanj obvezen, v naaprotnem primeru pa ne. Izjava 3osednjega župana ni več merodajna, ako je občinski avet že prodan. Ako je bil sporni avet občinski, ga mejaS ni mogel pripoaeatvovati s 30 letnim, pa<J pa a 40 letnim izključnim haanovanjem javno, brez prošnje in aile. Mapna meja v takem primeru (priposestvovanja) ne bi več veljala. — Doma bi ae dala stvar brez pravde urediti le, ako bi mejaš opustil nadaljnje hasnovanje. Ako zlepega ne bo odnehal, prosite najprej aodnika, naj na kak uradni dan pozove Vaa in mejaša k sodišču, da poakusite stvar uravnati brez pravde. Ako poravnava ne bo mogoča, boste pač morali vložiti zoper mejaša lastninsko tožbo. Daste jo na uradni dan lahko na zapianik. Trditi in dokazati morate, da je mejaa priatal na to, da geometer določi mejo kot obvezno tudi za mejaša. — Opozarjamo Vas na sledečo določbo obCega državljanskega zakona: Ako voda zapusti avojo strugo, imajo predvsem zemljiški posestnikl, ki trpe škodo po novem toku vode, pravico do odškodovanja iz zapuščene atruge ali njene vrednosti. Šolanje nezakonskega otroka. Z. J. D. Pri določitvi, kakega šolanja naj bo deležen nezakonski otrok, je vpoštevati stan obeh roditeljev rn premoženjake razmere nezakonakega očeta. Ako je nezakonski oče res lastnik 90 oralov velikega poseatva, bi bilo vaekakor pritnerno, da se otrok izudi kake obrti ali podobnega. Varuh naj stavi pri varstvenem sodlšču predlog (ako se z nezakonskim očetom no bo dala stvar sporazunmo urediti), da se naj določi, kaj bo otrok študiral in da ter koliko mora nezakonski oče plačevatl vzdrževalnine š« naprej. Nezakonska matl naj izrazi svoje želje in predlog«. Prl varstvenem sodišču ni treba odvetnika in tudl taka ni treba plačevati, tako, da lahko nezakonaka matt, odnosno varuh poskusita dosečl, kar se jima zdl primerno. Pritožba zoper poravnavo, sklenjeno v zadevl razžaljenja čas«. Z. R. in J. Neka oaeba Vaa j» tožila radi razžaljenja častl; razprava se nl vršila, ker ate takoj plačali aodne in odvetniSk« strožke. Obtoznice Vam niso prebrali, bili ste prvtkrat na ssdišču in ste mialili, da mora tako biti. Cez tri dni ste šli k odvetniku naaprotnic« ter ste tam zvedeli za vsebino tožbe. Obtožba je bila neresnična, zmišljena in imate priče, da stvar ni bila taka, kakor se je navajalo v obtožbi. Radi tega bi ae aedaj radi pritožili in zahtevall povračilo plačanih atroškov. — Ako st« plačali stroške na aodišču, odnosno pred sodnikom, preden se je pričelo razpravljati, Vas je najbrf sodnik poučil, za kaj gre in ako ate po pouku od atrani sodišča plačali atroške, ne boste mogll več zahtevati njih povradla. — Ako ate stroške plačali pri odvetniku, odnosno izven sodiSča, W mogli zahtevati njih povračilo le, ako bi se Vam poarečilo dokazati, da ste bill v zmoti glede bistva atvari. Dvomimo pa, da boate mogli kaj takega dokazati, ker Vam je vendar moral odvetnik povedati, radi čeaa Vaa toži, in aicer ne aamo radi »žaljenja časti«, marved Vam je gotovo navedel dejanje. V primeru eventualne pravde morate predvidevati, da bo naa.protnica, odnoano njen advokat gotovo navajal, da so Vam povedali, za kaj gre, oziroma česa Vaa dolže in bo sodišče akoro gotovo bolj verjelo tem navedbam nasprotnice kakor pa Vašim, da ste plačali, ne da bi vedeli za kaj, ker je Vaša navedba manj verjetna. OUZD terja prispevke od žene delodajalca. S. š. Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev dolgujete še neke prispevke, ker ate imeli zavarovane delavce pri mlatilnici. Ker OUZD teh prispevkov od Vaa ne more izterjati, jih hoče od Vaše žene in jo poziva, naj ta dolg prevzame in poravna. — Res določa zakon o zavarovanju delavcev, da za vae prispevke, ki jih mora po navedenem zakonu plačati delodajalec, odnoano lastnik obrata, jamči aolidarno zakonski drug (torej žena), ki živi z njim v akupnem gospodinjstvu. Tečaj poštnotelegrafske šole v Beogradu. K. J. Ta tečaj za Vašega sina ne prihaja v poštev, kei je namenjen le pripravnikom, ki imajo viSjl tečajni izpit in ki so že sprejetl v državno službo.