Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 265. Izvcn Mubijane 8 vin. \ LlD&ljanl, v poueilelleli, 18. novemDro 1912.
Leto XI.
= Velja po pošti: =
Sa oelo leto upre) . K 28' —
u pol let« .....13 —
ia četrt leta n . „ 6-50
■a en meaeo .....2-20
n Nemčijo celoletno „ 29'— ia oatalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto napre) .	K 24 —
ia pol leta „ .	„ 12 —
ia četrt leta „ .	„ 6'—
ia en meaeo „ .	„ 2'—
1 oprail proienan nestSns K 1*70
Enostolpna petitrrsta (72 mm): ia enkrat . . . . po 15 *
sa dvakrat......13 „
sa trikrat . , . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm] 30 vinarjev.
=Izhaja::
vsak dan, tsvzemil nedelje is praznike, ob 5. url popoldne.
ost Uredništvo )e t Kopitarjevi nllol itev. 8/iil Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. T£o Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn ŠL 26.511. — Upravnlškega teleiona št 188.
Jf Današnja številka obsega 6 strani
Slovani in židovski kupila!.
Profesor A. Bczenšek.
Sofija, 11. novembra.
Pod naslovom >Bratom na Balkanu v BvarUo« napisal je »Slovenec«', nekoliko jako umestnih vrstic, ki so res aktualnega pomena za vse Slovane v novo osvobojenih deželah, a tudi za one države, ki so žrtvovale kri svojih podanikov in doprinesle velike gmotne žrtve v dosego blagega, vzvišenega namena, osvobojenje krščanske raje izpod turškega jarma.
Komaj se je namreč to zgodilo — in vse še tako ni izvršeno v tem oziru — že se javljajo židje s svojimi načrti, s katerimi hočejo nastopiti, ko se na Balkanu sklene mir,
»Slovenec« je dobro uganil židovske namene, da hočejo v pokrajinah, zavzetih od balkanske zveze, ustanoviti vse polno židovskih delniških družb. »Tako hoče prebrisani Žid napraviti iz novega položaja največji dobiček,« kakor piše »Slovenec«.
Res je tako, ampak bulgarska Narodna banka« in »Državna zemljedelska banka« (t. j. poljedelska ali kmetijska) ste že tudi predvideli to eventualnosl. Ti dve z mnogimi milijoni fondirani banki ste sklenili, pokupiti v novo osvobodenih pokrajinah vse turška veleposestva, imenovana »čifliki«, vsa »prirodna bogastva*:, ki se skrijejo v zemlji, kolikor so že znana, a kolikor še niso znana, se bodo poiskala in odkrila, na na ta način pridejo v okom špekulaciji Židov in vsaki drugi.
Bulgarske banke bodo lo pokupile, da jih potem z malo provizijo prodajejo v manjših in večjih delih domačim poljedelcem in drugim domačinom, kateri se bodo poprijeli obdelovanja njiv, kopanja rude in raznih industrialnih podjetij.
Torej pravočasno se bode skrbelo — kar tudi »Slovenec« želi — da bratje na Balkanu po zmagah s svojim divnim junaštvom ne padejo v novo sužnost židovskega kapitala-.
Mislim, da bode isto napravila tudi srbska »Uprava fondova« v Belgradu, razpolagajoča z veliko glavnico, katero lahko uporabi v podoben namen.
A bratje Slovani, ki so že dozdaj bili dobro došli v Bulgariji in Srbiji, kjer so osnovali trgovine ali razna industrialna podjetja, n. pr. sladkorne tovarne, pivovarne, paromline itd., smatrali se bodo v
LISTEK.
Roža sveta.
Angleški spisal II. R. Haggarct-(Dalje.)
Ko se je vzdramil je čutil še vedno nekaj na svojem obrazu; ali to je bila roka Masude, ki mu je močila čelo z zmočenim robcem, VVulf pa ga je držal za roko. Godvin se je vsedel in pri siju vzhajajočega solnca je ugledal pred seboj mrtvo levinjo in njene prsi še vedno prodrte od njegovega meča.
»Toraj sem vas vendarle rešil,« jc rekel slabotno.
»Da, rešili ste me,« odgovori Masuda, loklekne poleg njega in mu poljubi roko. Hitro pa zopet vstane in mu obriše s svojimi dolgimi, volnimi lasmi kri, ki mu je tekla iz neke rane na plečih.
X. POGLAVJE.
Na Galeji.
Rozamundo so odvedli iz steepl-skega gradu preko travnikov doli k steeplskemu zalivu, kjer je čakal nanje velik čoln — oni. ki sta njegove sledove našla brata v blatu. Ukrcali so sc, svoje mrtvece in ranjence pa so potožili v ribiški čoln. ki je bil last njene-
teh pokrajinah sigurno ne kot tujci, ampak kot domačini ali bratje.
To naj imajo tudi Slovenci na umu, ko pride čas.
RazpnšEeni oDCinski sveti v Dalmaciji.
Iz Zadra se 16. t. mes. poroča, da je dalmatinsko nameslništvn razpustilo občinska sveta v Spljitu in v Šibeniku in da
sta prevzela občinsko upravo vladna komisarja. V Splitu in v Šibeniku je prebivalstvo na čast slavnih zmag krščanskega orožja na Balkanu priredilo živahno manifestacijo, kar pa vladi ni ugajalo. Namest-ništvo je pozvalo tudi dal. dež. odbor, naj pritrdi razpustu občinskih svetov v Spljitu in v Šibeniku, ker da to zahtevajo višje državne koristi. Deželni odbor je pa predlog namestništva odklonil, ker da ni za razpust nobenega postavnega razloga. Na-mestništvo je pa vzdrževalo svoje stališče, vsled česar je deželni odbor protestiral. V soboto zvečer jc prišel splitski okrajni glavar, namestništveni svetnik Szilva, s komisarjem dr. Spornom v splitski občinski svet, kjer je komisarja predstavil in pozval občinski svet, da naj posle občine izroči komisarju. Splitski občinski svet je izjavil, da ne more toliko časa priznati razpusta občinskega sveta in imenovanja komisarja, dokler se v tem vprašanju na-mestništvo in dalmatinski deželni odbor ne sporazumeta. Podala se je tudi izjava, da je imenovanje komisarja nepostavno, Okr glavar jc ponovno zahteval, da naj se izroči komisarju uradovanje. Občinski odbor je pa odklonil predajo občinske uprave in izjavil, da se umakne le sili. Okrajni komisar je vzel izjavo na zapisnik in se jc odstranil s komisarjem dr. Spornom iz občinske hiše. Ko se jc po mestu razširila novica o razpustu, se je zbrala na trgu pred občinsko hišo velikanska množica, ki je ivharno odobravala odločno postopanje občinskega sveta. Medtem jc prihitelo na trg veliko orožnikov, ki so več oseb aretirali. Vojaki so bili v vojašnicah konsigni-rani.
Za komisarja v Šibeniku je imenovan namestniški komisar dr. Luger.
V Šibeniku so aretirali in obsodili v dvotedenski zapor Andreja Stošiča, Su-narda Klaviča, Frankopana Jožefa, Bela-mariča Jožefa, Baranoviča Jožefa in Fak-čeviča Blaša, dr. Petra Magazina, Krištofa Margetiča in Ivana Aničina, ki so vsi pristaši hrvaške stranke prava. Trdi se, da
ga očeta. Privezali so ta čolnič k zadnjemu delu ladje in odrinili ter veslali doli po reki. Počasi so vozili po temi iu ob padajočem snegu; včasih so veslali, tupatam pluli s tokom, romar Nikolaj je pa. krmaril. Vožnja je bila nevarna; dasi so se držali blizu obrežja tako, kolikor so se smeli, ga vendar niso videli.
Konec te poti je bil, da so zavozili na blato, odkoder se navzlic vsem naporom niso mogli izkopati. Upanje je tedaj vzklilo Rozamundi v srcu, ki jn sedela nepremično kakor kip sredi čolna; poleg nje je bil princ Ilasan, okrog njiju pa njegovi oboroženi ljudje, kakih dvajset mož. Morda oblice lam do zore, si je mislila, in tedaj jih bodeta dohitela, in rešila brata s svojimi oprodami. Ilasan pa je uganil njene misli in ji je rekel prizanesljivo:
»Ne varajte se. gospica; povedati vam moram namreč, da. vas preložimo, ako prikipi sila do vrhunca, v mali čoln in odrinemo, vse drugo pa prepustimo našim zasledovalcem.«
Naposled so odrinili čoln iz blata in tok jili je nesel zopet proti morju. V prvem jutranjem svitu je uzrla Rozamunda pred seboj v megli galejo, ki je bil zasidrana ob izlivu reke v morje. Zahvalili so Alaha za. srečno pol, preložili njo v palci o in io spremili v nje-
namerava vlada razpustiti še več občin-sk h svetov v Dalmaciji kakor tudi veliko društev.
Persekucijc v Dalmaciji najostrejše obsojamo. O tem bo prilika odločno govoriti na drugem mestu. Jugoslovana nihče ne. pravi s sveta. Kako stališče zavzemajo Biankini in njegovi tovariši, je stvar, ki nas ne zanima.
XXX
Split, 16. novembra.
Ob pol štirih popoldne sc je zaznala vest, da so občinski sveti mest Split, Ši-benik in Dubrovnik razpuščeni. V mesto jc prišlo 80 žandarjev in danes zvečer je mesto v svitu bajonetov. Na Gosposkem trgu jih je kar 25. Ljudstvo je župana Ka-taliniča burno pozdravljalo, ko se jc prikazal na balkonu mestne hiše. Nato jc žandarmerija nastopila in tirala občinstvo s trga z bajoneti. V mesto so došli tudi kmetje. Komisarjem je imenovan Sporrer, dozdaj na namestništvu v Zadru. Pričakovati je demonstracij.
M Carigradom.
Bitka pri Hademkoju.
Corriere della Sera« poroča iz Sofije, da so bulgarske čete prodrle čez San Stefano do Makrikoja. Baje so odposlali iz Sofije v Čataldžo, kjer se nahaja kralj Ferdinand, paradne uniforme za gardo in dva galavozova, vsakega s šestimi belimi konji za vbod v Carigrad.
O bitki pri Čataldži manjka podrobnih poročil. Bulgari so osvojili najmočnejše forte. Turški generalni štab je moral iz Hademkoja zbežati. Bulgari so med drugim osvojili 80 novih Kruppovih topov, katerih Turki niso niti še postavili na forte, ampak so se nahajali šc v zabojih.
Samo predboji?
Oficiozni »Mir« označuje vse dosedanje vesti o veliki bitki pri Čataldži za kombinacije. Dozdaj so se vršile tam lc praske med prečelami.
Turške vesti govore o odločilni bi'ki.
Iz Carigrada se poroča:
Glavni stan turške armade se jc vsled kolere prestavil iz Hademkoja v Sandžak-tepe.
16. t. m. sie je zače! med tremi turškimi divizijami n Bulgari pri Mahmud-paši (pri Hademkoju), pri Ješiltepe in pri Bii-jiik Čckinedži boj, ki se še vrši.
16. t. m. sc je v Carigradu čulo ves dan grmenje topov.
no kabino. Na zadnjem delu ladje je stal visok mož, ki je poveljeval mornarjem: ob njenem prihodu jc stopil k njej, se priklonil ter rekel:
»Gospica Rozamunda, tako zopet najdete človeka, ki ste mislili, da ga nikoli več ne vidite.«
Ob medli svetlobi se je ozrla vanj in stresla se je groze, bil jc vitez Lo-zelle!
»Vi tukaj, sir Ilugon?« je zajec-Ijala.
»Kjer ste vi. tam sem jaz,« odgovori s porogljivim glasom in obrazom. »Mar nisem prisegel, da bo lako, lepa Rozamunda. ko me je vaš pobožni brat premagal v boju?«
»Vi tukaj?« je ponavljala, >vi, krščanski vitez, in v Saladinovi službi!«
»V službi kogarkoli, samo. da me privede do vas. Rozamunda.« Ko pa je vitez videl, da so bliža emir Ilasan, se je obrnil in dol mornarjem nekaj povelj; ona pa jc odšla v svojo kabino in se v smrtnem strahu zgrudila na kolena.
Ko je Rozamunda zopet vstala, ie čutila, da se ladja giblje; zaželela je, ] še enkrat videti eseško deželo; podala se je. na zadnji del ladje, kjer sta jo Ilasan in sir ilugon vzela v svojo sredo. In tedaj i«' bilo, da ie uzrla stolu
Vse to dokazuje, da so Bulgari čatald-ško pozicijo res že vzeli in da sc kljub de-mentiju »Mira« vrše odločilni boji že pri Hademkoju in Čerkeskoju na jugu. Gotovo je tudi, da se bodo tudi z vso energijo dokončali, ker Turčija ponuja Italiji, oziroma balkanski zvezi tak mir, da ga slednja ne more sprejeti. Poročevalec »N. Fr. Presse«; meni tudi, da se bo bulgarski armadi zadnji udarec brezdvomno posrečil, dasi je že veliko trpela.
Razmere v turški armadi.
Iz Carigrada se poroča, da so se v sredo turške čete, ki so jih odposlali proti Hademkoju, uprle, vlak zapustile in korakale nazaj proti Ejubu, kjer so se utaborile.
Iz Carigrada se poroča, da vsali dan oboli ali umre v turški armadi na koleri po 1000 vojakov. Obolel je na koleri tudi artiljerijski general Ali Riza paša, ki so ga s 1600 obolelimi vojaki pripeljali iz Hademkoja v Carigrad.
Star« poroča iz Sofije, da se je tnr« ška armada umaknila do 15 km pred Carigradom. Vrše sc pa manjši boji pri Derkosu, kjer jc turško brodovje pri Džebelkoju preprečilo nek bulgarski obkolilni mene-ver. Bulgari so z južnim krilom že pri Ček« medžu, kjer sc vrši bitka. Turška armada bo v najkrajšem času vržena popolnoma v Carigrad.
Bulgarske konjeniške patrulje že pred Carigradom,
Iz Carigrada sc poroča via Con-stanza: Zapazile so se že bulgarske konjeniške patrulje pred Carigradom. Bulgari sn baje ze pri Makrikoju. V Carigradu vlada velik strah. Sultan je sklen i zbežati ▼ Brusso, ker noče biti navzoč pri vhodu kralja Ferdinanda v Carigrad.
Isto poročilo pravi, da so pri Čataldži ustrelili 27 turških častnikov, ki so se uprli.
Dozdaj že 10.000 turških vojakov na koleri umrlo?
Upor vojakov je delo mladoturkov,
Daily Mail poroča, da jc umrlo dozdaj na koleri žc 10.000 turških vojakov, Samo 15. t. m. jih jc kolera pobrala 2000, Pomoči ni, ker saniteta nič ne posluje. Vojaški upori so delo mladoturkov, ki hočejo, da se menuje za gencralissima Mahmud Šefket paša.
V Carigradu so spravili državne denarje na varno. Bojne ladje inozemskih držav bodo v slučaju poloma izkrcale 4300 mož.
Iz Carigrada je pobegnilo veliko mla-dolurkov, tako Talaat-bcj, Gjavid-bej,
cerkve sv. Petra na bregu in pred njo bratranca na konjih. Videla je tudi, kako je Wulf vzpodbodel svojega konja v morje in slabotno slišaia njegov glasni klic: »Ne boj se! Za teboj pridemo!«
Neka misel ji šine v glavo; plauila je proti ograji; njena spremljevalca sta pazila nanjo in jo prijela, tako cla jc le svoje roke dvignila, v znamenje.
Veter je napel jadra in ladja je plula hitro dalje in kmalu je Rozamundi izginilo izpred oči domače obrežje. V svoji t.ugi in jezi se je obrnila proti Ilugonu Lozzelu. ga obsula z bridkimi besedami, tako, da se ji je umaknil.
»Strahopetec in izdajalecl« je rekla. »Ti si zasnoval ves ta načrt, dobro poznavajoč vse skrivnosti naše hiše, kjer si bil često naš gost! Ti si za denar nevernikov umoril mojega očeta, si nisi upal pokazati svojega obraza pred njegovim mečem, le preža 1 si ob obrežju kot tal, pripravljen, da vsprej-meš, kar so ukradli pogumnejši možje. Bog se bo maščeval nad teboj, ti hinavski vitez! Ali nisi slišal, kaj sla kli-1 cala bratranca za m noj? Za teboj pridemo!. Da. pridejo in njihovi meči, ki si se jili bal, bodo predrli tvoje srce lev izročili tvojo dušo tvojemu gospodu , Satanu! Prenehala je, tresoča se v
| ljani, ko sem se z Velehrada vračal v Bulgarijo. Prepričan sem bil, da nas bratje Slovenci nc bodo zapustili v sedanji resni in težki dobi. Vaše poročilo o zbirkah za balkanske ranjence rni je v dokaz, da se v zaupanju v Slovence nisem motil. Z veliko hvaležnostjo bomo sprejeli vse darove, ki jih bodo naši plemeniti in požrtvovalni bratje Slovenci poslali za naše ranjence in sirote; z enako hvaležnostjo sprejemamo perilo za ranjence.
Že v začetku mobilizacije smo naše župnišče in hišo naših redovnic asump-cionistk ponudili vojaški upravi. Naše župnišče so izpremenili v veliko bolniško pisarno, hišo naših redovnic pa v bolnišnico z 28 posteljami za ranjene častnike.
Naše sestre strežejo ranjencem z najpozornojso skrbnostjo in ranjenci pravijo, da so pri nas bolje preskrbljeni, kakor bi bili doma. Naši pravoslavni častniki napravljajo najboljši vtisk; vsi imajo na prsih male križce, ki so jim jih dale njih matere ali sestre, vsi pravijo, da se morajo za svoje zmage zahvaliti Bogu in svojemu plemenitemu namenu, svoje krščanske brate rešiti iz neverniške sužnosti.
Ranjenci pravijo, da jim je požrtvovalna in nežna skrb katoliških redovnikov in redovnic velika skrivnost, in ne moi*ejo razumeti, kako morejo kje preganjati tako plemenite duše. Bulgarski ranjenci večkrat ponavljajo: »Če hočete vedeti, kaj je bolnišnica, kaj je ljubezen in sočutje do trpečega bližnjega, kaj je nežna skrb, snažnost in red. potem obiščite katoliške bolnišnice. Katoliški duhovniki nam ne samo strežejo, ampak nas tudi tolažijo in razvedrujejo ter nam vlivajo poguma.«
Večkrat obiskujemo tudi druge bolnišnice. Večino ranjencev namreč prevažajo skozi mesto Jambol, ker železnica mimo Odrina še ni prosta (pismo je pisano 7. novembra). Vsi naši katoličani, ki so šli v vojsko, so se prej izpovedali in pobožno pristopili k sv. obhajilu. Prvi ranjenec, ki so ga pripeljali v Jambol, je bil katoličan.
Mene so meščani izvolili v odbor za podporo ranjencev in sirot. Za ta namen sem daroval ves denar, ki sem ga dobil za prodane izvode moje knjige v obrambo krščanske vere. (To izvirno in globoko zamišljeno Metodovo bulgarsko apologijo je založilo ljubljansko ln zagrebško »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«). — Z veliko radostjo Vam sporočam, da so se moji junaški rojaki v makedonskem mestu Štip že pred prihodom bulgarske vojske rešili stoletnega sovražnika; vsi meščani so prijeli za orožje in pregnali turško posadko. (P. Metod Ustičkov je rojen iz pravoslavne rodovine v Štipu v Makedoniji.)
Vi bi morali biti sami tukaj, da bi videli, s kakim veseljem gredo Bulgari v vojsko. Vsak se veseli, če more kaj pripomoči za osvoboditev svojih krščanskih bratov na Turškem. Sinoči sem do 11. ure čul ob postelji nekega na očeh ranjenega častnika, ki mi je s čudovitim navdušenjem ponavljal, da jc žrtvoval luč svojih oči za svobodo svojih bratov. Dasi okoli nas razsaja smrt, vendar povsod vlada veselje. — Včeraj je naša bulgarska kraljica obiskala našo bolnišnico in našo kapelo in nam obljubila, da bo kralju poročala o naši vzorni bolnišnici. Njegovo veličanstvo kralj bulgarski nam je danes brzojavil prošnjo, naj opravimo sv. mašo za njega in za njegove vojake.
Čas beži; hiteti moram k ranjencem. Najiskreneje in najtopleje se Vam in plemenitemu bratskemu slovenskemu ljudstvu zahvaljuje za bratsko sočutje in požrtvovalno ljubezen Vaš vdani
O. Metod Ustičkov.
Pismo s Celinja.
Cetinje, li. novembra.
Posledice zamude pred Skadrom in Tarabošem.
Posledice taktičnih pogrešk črnogorske vojske pred Skadrom in Tarabošem se že kažejo. Ker Črnogorci niso o pravem času zavzeli Primorja in s tem postavili Evrope pred dovršen fakt, se že oglašajo diplomatske intervencije, ki so v Solunu prepozno prišle in bodo morda zakasnile tudi v Carigradu.
Predvčerajšnjim jo bil avstro-ogr-ski poslanik b a r o u ( i i e s c 1 pri kralju Nikoli, da prepreči črnogorske vojne operacije proti Sv. Ivanu di Medua in Lošu. Poslanik je izjavil, da avstro-ogrska vlada ne namerava v nobenem oziru ovirati operacij črnogorske vojske, da mu je pa grof Berchtold naročil, naj kralju pove, da bi Avstrija navedenih dveh točk v nobenem slu-i Čaju ne mogla priznati za srbski ali : črnogorski, ker bosta uripadli a v t o -
AkOunsr
'Kilometer
G 9 C/P r g
i&Ekmetrcikoj
Musubejli
rKadiko;
>Buidirkoj
<$*ujunli
ADRIANOPE
Mdrys
Č&C/M\Gunes
Sape t/i O
lemrrdes.
JCorekkoj Doudzsros
V> &Sker>derkoj
Sederli®
fosnakoji
KJormut
Deli E!es 9
Karta I tepe
Sirrnnii
Tiirkische Befest/futrf ■ffTfire Turkische Trupperr anmn Bulgariache Truppen amrm Serbiache Truppen ji
3alpi$tatar&
cm i Mer
L flev/je
MifrotviK
Pristinah,
\v /fif/ovati
(fisfendif
I/ T,u O
V trato* A
ffj^rh.ma
/M tsHb
t \IgMfftO
liunfschisoiei
iHe/nikjk ' SfrivnifrjK\ Ai 4» \f
iDemir/iissai tAl*/
>vinar/A
TIbasa no
Msiadala\ ^•".■ifii*^
Jan Ura
?are»
tjsioric
\PArtoM
ftshs/a
rrokas/ro
ESSerbisdis Trvpptn Gaflulgaristr.e • • SGrfectiuche • •
MMorttnegrin. • •
■™SerbisciierVonw"sct> «*»Bulqar;schrr » •
•^.Snethischtr • • «tpwMoftftn£Qrin * ♦SchlscMen AtefejMs
I——gscnbshnei 18391
Jannina\
TriHHat
G R I E C H F. N L
^hi-ir.i-Kir-esp. Oi!'-?/r
Hussein Kisinin-bej in Ismail Hakki Baba-zade. Veliko pa je zaprtih.
Iz Male Azije dohajajo še vedno ojačenja. 16. t. m. jc odplulo šest parnikov po vojake iz Erzeruma, Ersinghiana in Vana. Baje jih izkrcajo pri Midiji.
Komplot.
0 komplotu Mladoturkov se še izve, da Mladoturki razširjajo med vojaki letak, v katerem se pravi: >Vlada je domovino prodala tuicem. Uprite sel« Vojni sod jc dal 50 mladoturkov zapreti, med njimi bivšega ministra za notranje zadeve Haggi Adila. Mahmud Šefket paša pa še niso prijeli. Šefa komiteja Hussein Gjahida, ki jc zbežal v inozemstvo, so in contumaciam obsodili na dosmrtno prisilno delo.
Stare turške utrdbe pri Odrinu.
Pred Odrinom.
Nemška vest.
Vojni koresponclent »Lokalanzcf-gerja«, ki so nahaja v bulgarski armadi, poroča, da se jc pri Odrinu situacija izpremenila neugodno za Bulgarc. Marica jo stopila čez bregove in vse poplavila. Bulgari imajo slabo oblegovalno artiljerijo. Med njimi so čisto mladi fantje, ker --o vse čete izčrpane. Med Bulgari razsajata legar in griža. Važne postojanke pred Oclrinom še niso zavzeti1. Sanitetna služba jo zalo slaba, Odrin se lahko drži še dva meseca. Turki, ki ^o bili odpočetka smešno apatični, se zdaj jako hrabro branijo. Porjčevalec zelo hvali srbsko armado, ki da i zborno, izgleda. Baje Bulgari Srbe po strani gledajo. Mencla pa vlada med bolgarskim moštvom tudi neka antipatija do častnikov; zato da je zadnji čas veliko podčastnikov avanziralo za častnike. — Ocl tega poročila bo ena tretjina res, dve pa nemška domišljija.
»Corriere della Sera« poroča, da so Bulgari dne 13*. t. m. pred Oclrinom zavrnili več nekombatantov, ki so jih Turki iz mesta spodili. Bulgari so te reveže zapodili v mesto nazaj. V Odrinu vladata panika in demoralizacija.
Boj za Skader.
BOJI ZA ALBANSKO PRIMORJE.
Iz Rijeke se oficielno poroča, da je zadnji napacl na Skader povzročil v mestu veliko škode. Črnogorci so uničili turško baterijo pri Galemi, katera varje prelaz Kili in Brdanjol. Potem je vsled slabega vremena nastopil v operacijah odmor. Najhujši je bil bom-bardement v noči od četrtka na petek. Turki so na ogenj živahno odgovarjali.
Brigada Vukotič, ki. s severo-zapada prihaja na pomoč, se nahaja že v albanski Malisiji, čez prelaz Kiri pa pridejo srbska ojačenja.
V četrtek so Črnogorci napadli Sv. Ivan Medua in zapodili 3000 Turkov.
O srbski armadi, ki je baje že zasedla albansko primorje, se oficielno nič ne poroča.. Gotovo je, da se ji Albanci ne upirajo, sicer bi bil pohod skozi Ma lisi jo skoro nemogoč. Poznavalci tistih krajev pravijo, cla tam tucli najmočnejša armada ne bi mogla for-sirati prehoda. Ceste ni nobene, le kozje stezo med nebotičnimi stenami. Srbi so najbrže preje razvili med rodovi Pulati. Dukadžin, Nikaj, Šala, Škreli ter Miriditi živahno propagando in najbrže tucli veliko denarja izdali ter podali i političnih garancij, cla morejo zdaj nemoteno skozi. Baje Albanci Srbom izročajo tudi orožje.
sveti jezi, Hasan pa je. strmel vanjo in za mrmral:
»Pri Alahu, prava princezinja! Takega sem videl Salah-ed-dina v njegovi jezi. Da. docela njegove oči ima.«
Sir llugon pa jc odgovoril z nerazločnim glasom:
»Naj prideta — eden ali oba. Jaz se ju nc bojim, in tam moji nogi ne bo izpodlotelo v snegu.«
»Gotovo ti pa izpodleti v pesku ali na skali,« odgovori gospica, se obrne in zbeži v svojo kabino, kjer se jc vrgla na posteljo in plakala; najraje bi bila umrla. Tolažilo jo jc to, cla je bil Hasan njen prijatelj, in njen stric Saladin gotovo ni imel želje, cla bi bila osramočena. Najbrže ni vedel ničesar o tem človeku Lozelu, razen cla je eden onih krščanskih izdajalcev, ki so bili vedno pripravljeni izdati križ za zlato. Ali Saladin jc bival daleč, njen clom bi bil daleč in njenima bratrancema je pokalo srce tam na izginjajočem obrežju. Ona pa jo bila sama na tej ladji s tem zlobnim človekom. Bog jc bil edino njeno upanje.
Ladja sc je zibala in ona je žalosti in strahu zbolela. Hasan jo je tolažil, sam ji je donašal zdravil in jedil. A bolnica ni ničesar marala; ona je že- j lela samo umreti. Ležala jc več tednov j v nezavesti.
(Dalje.)
Zemljevid k vojnim operacijam balkanskih držav na zapadncin bojišču od
začetka vojske.
Pregled zadnjih bojev okoli Odrina.
Bilka pri Biioilu.
Srbski prestolonaslednik, je iz Pri-zrena odpotoval proti Bitolju, kjer divja zdaj huda bitka. Na Turke je zadela srbska kavalerija pri Dobromiru, 12 km severovzhodno ocl Bitolja. Turške pi-edčete so bile dobro utaborjene. Turške predčete so na srbsko konjenico streljale s topovi in puškami, a so bile vržene nazaj. Srbska glavna arinacla jc nekoliko težko prodirala, ker je nekaj rek prestopilo bregove. Rezultat bitke bo mogoče šele v treh dneh izvedeti. Bitka bo gotovo hujša nego je bila ku-manovska. Pri Bitolju sc nahajajo Zckki- paša, Djavid-paša (ki torej ni bil ustreljen), Fetki- paša in Hera-Šaid.
Diplomalični položaj.
Italija ni v Belgradu intervenirala!
Belgrad, 18. novembra. Iz uradnega vira se vest, da je italijanski poslanik pri srbski vladi podpiral avstrijsko stališče glede albanskega vprašanja, ozuačuje kot popolnoma neutemeljena.
Važna oficiozna izjava Italije.
Rim, 18. novembra. »Tribuna« objavlja članek, kojega glavne misli so sledeče:
Italija smatra za gotovo, da se je Avstrija odpovedala vsaki ekspauzivni tend; nci na Balkanu in da hoče novo stanje slvari lojalno pripoznati.
Italija zahteva avtonomijo Albanije, toda v tem zmislu, da se ondi popolnoma spoštujejo laški interesi in se ne
vtihotapi kak prikrit protaktorat Avstrije.
Italija hoče popo'no gospodarsko neodvisnost Srbije in ne more pripoznati, da bi kaka država v Srbiji uživala kake gospodarske koristi.
Italija pripoznava Srbiji pravico do jadransk:ga pristanišča, ki bi Srbijo popolnima emancipiralo od gospodarske odvisnosti od Avstrije.
Laški shod v prilog balkanskim narodom.
R i m. Tu se je vršil shod v prilog balkanskim narodom, na katerem so govorili Gubernatis, Podrecca in Bar-zilai. Sprejela se je resolucija, cla mora vlada sodelovati, cla se balkanski narodi ne oropajo sadov svojih zmag.
Rusija mobillzuje.
Peterburg. Tu se je zopet vršil ministrski svet. Baje je vojni minister Suhomlinov izjavil, da je Rusija popolnoma pripravljena za vojsko. Govori se, da so že izvršene priprave za mobilizacijo šestih vojnih zborov.
Kaj bo Pašič odgovoril Ugronu?
B e 1 g r a d. Pašič je 16. t. m. pred-poldne konferiral z ruskim poslanikom Hartwigom in je šele potem sprejel v avdienci avstrijskega poslanika Ugro-na. Zagotavlja se z vso gotovostjo, da je bil Pašičev odgovor odklonilen.
Bolgarski ranjenci v lambolu.
(Izvirno pismo.) J a m b o 1 , 7. novembra 1912. Zi\o so mi še v spominu lepi dnevi, ki sem jih lansko leto preživel v Ljub-
n o m ri I Albaniji, za Katero se j Avstrija zavzema. Kralj Nikola jc Gieslu odgovoril, da mu v tej stvari ne more nič- definitivnega reči, ker v to id svojih sozaveznikov ni pooblaščen; toda s svoje strani pa takoj odločno cavrača vsako najmanjšo misel, da bi Be teh dveh točk ne zavzelo. Kajti, pravi kralj, proti zavzetju ni nobenega razloga, saj Turčije ni več, Albanija pa sploh ne obstoji. Zato tudi smatra korak avstro-ogrskega poslanika kakor bi se ne bil dogodil.
Naslednji dan je enak korak storil tudi italijanski poslanik. Kralj Nikola mu je odgovoril, da bi se Italija pregrešila proti lastnim nacionalnim koristim, ako bi v resnici zahtevala, da Črna gora nc operira in eventualno ne zavzame Medue in Leša. Po priznanju celokupne Evrope teritorialni status quo nc obstoji več, vslecl tega so čisto naravno prenehale tudi vse obveze, tičoče se političnega stanja v Albaniji, ki jih jc imela Italija nasproti Avstriji.
Ta dva diplomatska koraka sta na tukajšnje javno mnenje napravila jako neugoden vtis. Pričakuje se, da je morda že danes v istem smislu nastopil tudi nemški poslanik. Te vesti so črnogorski javnosti neprijetne, zlasti še zato, ker so diplomatski koraki samo posledica slabega — ali bolje, nobenega napredovanja črnogorske vojske, ki doslej šc ni niti ene vasi zavzela v Primorju; vsled slabega vremena pa tudi v bližnji bodočnosti na kako uspešno akcijo ni misliti.
Avtonomna Albanija in balkanske države.
Kar se tiče avtonomne Albanije, nobena balkanskih držav noče ničesar slišati o njej — pa tudi v bodoče ne bodo hotele. Dunajski listi se v svojem zavzemanju za avtonomno Albanijo poslužujejo gesla balkanskih zveznih držav: »Balkan balkanskim narodom!« Toda ravno z ozirom na to geslo Albanija ne more dobiti avtonomije. Treba je namreč poznati grozodejstva in razbojstva, ki so jih doslej uganjali Albanci in jih še vedno uganjajo. Treba se je spomniti, kako so ti ljudje postopali v sedanji vojni, kako se ravno oni najobupneje bore za Turško proti zavezniški vojski. V mnogih krajih, kjer ni nobenega odpora s strani turške vojske, nastopajo Arnavti sami; njihov odpor pa ni navadno vojskovanje, marveč clivjaštvo in kršenje vsakega mednarodnega, prava in običajev. Arnavti so ravno v tej vojni najjasnejše dokazali, da Albanija ni zrela za avtonomijo in je več nego gotovo, da bi v tej nikoli ne bilo ne miru, ne reda.
Katera država na svetu bi pa na svojih mejah mogla trpeti tako sosedo, proti kateri bi morala vedno imeti svoje meje zavarovane z močnimi posadkami, trpeti državo, katero je sama osvobodila, izpod jarma druge države in pri tem v boju z njo samo prelila potoke krvi? Katera država na svetu bi svojemu najhujšemu sovražniku; čegar deželo jc z mečem in s težkimi žrtvami pridobila — hotela dati avtonomijo? Gotovo nobena! Ali bi to morda storila Avstrija, ki se sedaj toliko zavzema in ogreva za Albanijo in njene koristi? Dvomimo; razmere njenih lugoslovanov vsekako govore drugače.
Boj za Skader in Taraboš.
Zdi se, da se je zadnje dni vojna taktika krog Taraboša izpremenila; namerava se menda vse sile zastaviti za. zavzetje Skadra, ker bi sc mesto tudi po padcu Taraboša šc lahko dolgo upiralo. Napadi na mesto se z veliko silo nadaljujejo in obstreljevanje se vrši brez vsakega ozira. Ob včerajšnjem bombardiranju se je opazilo, da so se posamezne hiše v mestu vnele. Na ta način se upa mesto prisiliti k skorajšnji udaji.
Zadnje dni je krog Skadra in Taraboša padlo zelo veliko žrtev. Računa se, da je ob teh dveh postojankah parilo doslej že 2000 Črnogorcev — uspeha pa nobenega. Ob prenašanju težkih oblegovalnih topov, o katerem sem vam nedavno poročal, je ponesrečilo okrog 30 vojakov; vso težo so morali namreč nositi vojaki sami in so pri tem oboleli na kili. Po bolnicah je tudi mnogo vojakov, ki so se pri operacijah krog Bojane prehladih noge, ker so neprestano stali v vodi.
Črnogorska zmaga?
Danes smo pozno zvečer dobili rost, da se jc nad Skadrom onstran Bojane vršil ljut. spopad med črnogorsko vojsko in Turki. Po nepopolnih vesteh, ki so dosedaj prispele, so Turki imeli dva. tabora nizoma in krog 2000 bašibozukov. Črnogorci so zmagali in pognali Turke v beg; vzeli so Turkom tudi dva topa,
Biseri z nojnega polja.
Zbira prof. A. B e z e n š e k.
Sofija, 11. nov. Neki turški pri Lozengradu ranjeni vojak, kateri je šel z velikom strahom v bulgarsko bolnišnico, je, vprašan, zakaj se taEo boji, odgovoril sledeče:
»Nočem, da bi me tukaj otrovali.. Pri nas težko ranjenih ne zdravijo, ampak jih navadno zastrupijo. Tako delajo na Turškem z vsemi ranjenimi krščanskimi vojaki.«
»No, kako mnenje pa imaš o blgarskih vojakih?«
»Aman (t. j. milost)! Pustite me pri miru. To niso ljudje, ampak ljuti levi, izpuščeni i z zatvora in pognani proti naši armadi. Nikdo ni v stanu, jih zadržati. Z njimi se naša armada več ne bije, ampak samo beži pred njuni. Naš beg od Lozen-grada jc bil takšen, da drug drugega nismo videli. Srečavale so nas drugi dan nekatere turške čete, katere so bile namenjene iti proti Bulgarom. Mi smo jih pozdravili nc z navadnim turškim pozdravom: »Sa-alarn!« (t. j. zdravo), ampak z h sedami: Na hak erine kurban ičin gidijorsunuz!, to jc: Zastonj, vi sc greste žrtvovat.«
Končno je še pristavil naivni Turčin to-le svoje modrovanje:
»Z Bulgari je vse — nebo in zemlja, morje in kopno, gore in planine, solnce in celo — mesec.«
Avtomobil in Šop.
Oč času mobilizacije se jc v Bulgariii vse rekviririalo za vojaške svrhe: konji, mule, voli, bivoli, vozovi, fijakerji, avtomobili itd. V Varni je odstopil neki Irgovec svoj nov avtomobil s šoferjem vred za vojaško službo; samo prosil je, da se pred garažo postavi straža, da ne bi kdo na avtomobilu kaj pokvaril.
Častnik, kateremu je bil izročen avtomobil, pokliče dva rezervista kmečkega stanu, doma iz zapadnih krajev Bulgarije, kjer prebivajo tokoimenovani j-Šopi', kateri so znani zavoljo svojih sarkazmov in zavoljo svoje robatosti po celi deželi.
Drugega dne pride šofer po avtomobil. Tedaj se spogledata Šopa, kaj bi bilo storiti. Prvi reče tovarišu: »Gjorc (Jure), zaderi se nad tem divjakom, da sc takoj spravi stran, drugače mu porinem bodalo v trebuh, da bodo čreva na drugi strani ven skočila.«
Šofer se prestraši, ko vidi groznega Šopa, ki mu tako grozi, pa se gre pritožit gospodarju.
Pride gospodar in reče: »Ta avtomobil, ta voz brez konjev, je m o j.«
»Tvoj, m o j, to zdaj ne velja; vse je državno,« odgovori Šop in nastavi ostro bodalo nasproti trgovcu.
Pred vsem pa ne pozabite na pismo do moje materei
Dopisnik francoskega, lista »Matin« sc sreča nekaj minut pred bojem pri Odrinu z bulgarskim infanteristom, nekim malim, krepkim fantom, kateri ga vpraša; »Vi ste dopisnik, ali greste danes na pošto v Musafa pašo?«
Ta mu pritrdi.
»Prosim vas, bodite tako dobri in dajte to pismo na pošto. To pismo je za mojo staro mater, ki je sama v vasi pri Gornji Orehovici. Zdaj grem v boj. Ne vem, če se bom vrnil, in tu v pismu pošiljam svoji preljubi majki svoje poslednje pozdrave.«
»Drage volje to storim,« odgovori globoko ganjeni dopisnik.
»In med tem, ko fa oddelek stopa v ogenj — pravi dopisnik — vedno gledam za tem malim vojakom, ki pogumno stopa naprej. Nenadno se šc enkrat obrne nazaj, namigne mi z roko in vzklikne: »Pred vsem pa nc pozabite aa pismo do moje matere!«
Dober vzgled mladini.
V vrstah bulgarske armade je tudi precejšno število starih vojakov, ki so sc bili s Turki že leta 1877., a zdaj so se javili kol prostovoljci.
»Mi smo dolžni dati dober vzgled mladini,« tako ponosno govore. Ko so jih sprejeli in uvrstili v vojaške redove, prišli so nekateri v take oddelke,, kjer so poveljniki njihovi lastni sinovi, n. pr. kot stotniki ali še večje šaržc. Nekateri imajo po štiri do pet sinov v vojski, in očetje se bijejo s sinovi ramo ob rami, in tako dajejo mladini dober zgled.
Tako-Ie vele:
»Vse, kar imamo, radi damo za docn in svobodo. Naj umremo kot starci za svobodo mladega roda!-
Tc navdušene besede je začuden slišal iz ust Bulgarov znani ruski pisatelj, zdaj poročevalec z bojnega polja g. N c m i r o -vič-Dančenko. — Tudi jaz sem slišal večkrat starejše može še pred vojsko tako govoriti. A priporočal sem česlo kot bivši predavatelj etike ( morale) na plovdivski gimnaziji svojim dijakom, da si vzamejo k srcu besede njihovih dedov in očetov iz časa turškega robstva, ki so kot ustaši v borbi za svobodo večkrat naglašali: Naj u m r c m o m i. s a ni o d a b o d o naši
otroci nekdaj bolj srečni* !n s v o b o d n i!« Gotovo nad tisoč mojih bivših dijakov se udeležuje zdaj boja za svobodo svojih sobratov. Marsikateri se bode v bitki gotovo spomnil priporočila svojega nekdanjega učitelja, in to ga zna še posebno navdušiti. A jaz smem bit iponosen na take hrabre junake, nekdanje svoje dijake, in prosim Boga, da dodeli mojim ljubljencem slavno zmago nad sovražnikom, vsled česar bodo naši bratje in sestre postali srečni pod zlatim solncem svobode; a mladi junaki naj se vrnejo kot zmagonosci zopet k nam živi in zdravil
Vojska na Balkanu leta 1912.
Za slovanstvo ni v človeški zgodovini skoro nobena doba bila tako vnžna, kakor sedanja, ko sc jugoslovanski narodi na Balkanu vojskujejo zoper turško cesarstvo in so to nekdaj tako mogočno državo v kratkem času tako porazili, da bo izginila vsaka sleci za Tur-činom v Evropi.
S kakšno napetostjo čitamo zgodovino, ki nam opisuje, kako so Turki pred 500 leti prihrumeli v Evropo, uničili slavno bizantinsko cesarstvo, veliko bulgarsko in srbsko kraljestvo in zavladali nad kristjani, katere so tlačili, vsega oropali in do današnjega dne mučili!
Kako se zanimamo za zadnjo tur-ško-rusko vojsko, ki je prinesla, osvobojenje. velikemu delu balkanskih Slovanov in moč ljutega Turčina zelo omajala!
S kakim zanimanjem pa beremo šele sedanji osvobodilni boj Bulgarov, Srbov, Črnogorcev in Grkov, v katerem sledi zmaga za zmago in bodo krščanske armade kmalu stale pred Carigradom! — Navezani pa srno samo na poročila v časopisih, ki so kratka, včasih tudi netočna, se hitro pozabijo in si še večkrat nasprotu jejo. Zato je pač upravičena želja, da hi se dogodki sedanje vojske, v kateri naši bratje tako zmagoslavno prodirajo in kakor vihar pomečejo pred seboj vse, kar se jim ustavlja, zbrali v posebni knjigi, katero bi brali še potomci in se ob nji navduševali ob junaških činih balkanskih Jugoslovanov.
In ta knjiga res v kratkem izide v zalogi »Katoliške B u k v a r n e«.
V	njej bo vojska točno opisana od svojega početka sem; vsi boji se bodo naslikali, kakor so se vršili, zabeležila se bodo vsa junaštva in vsi vojni dogodki tako vestno, da bo vsak iz knjige natančno posnel, kako so zmagovalci napadali in kako sc je nasprotnik branil.
V	pojašnilo se bodo sprejele v knjigo ne samo lepe slike, marveč tudi načrti vojnih pozorišč, pojasnjevalne skice k gibanju čet in njihovi razvrstitvi ob bojih. in seveda, tudi dobri zemljevidi balkanskega ozemlja. Kajpada bo knjiga prinesla i slike glavnih oseb in krajev.
Iver se knjiga sestavlja samo po dobrih in zanesljivih virih, bo imela trajno vrednost.
Izhajala bo knjiga v posameznih sešitkih po 40 vin., celo delo pa bo veljalo največ 3—i K, mogoče tudi manj. Naročniki naj se priglasijo takoj v podpisani »Katoliški Bukvarni«, da pravočasno vse ukrene za hitro razpošiljanje.
Imeni sesta vijakov, prof. N". Vinko Š a r a b o n a in prof. Antona Sušni k a, jamčita, da bo delo izborno.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Dnevne novice.
Z dr, Susteršičevo izjavo glede balkanskega, problema v »Slovencu« se bavi včerajšnja »Edinost« na. uvodnem mestu in pravi: »Priznajmo kar naravnost, da je dr. šusteršič govoril pametno, ne le s stališča Jugoslovanov te monarhije, ampak tudi s stališča koristi te monarhije. Zato smatramo za potrebno, da odbijamo in zavračamo vse ono, kar so nemški listi perfidno podtaknili dr. šusteršiču in kar so perfidno izzvijali besedam dr. Šustcršiča. Dr. Šusteršič je govoril kakor Jugoslovan in kakor avstrijski patriot. Denun-ciacije Nemcev pa niso naperjene le proti deželnemu glavarju dr. Šusteršiču, marveč tudi proti vsemu slovenskemu narodu.« Zmisol dr. šusteršiče-vih besed je glasom »Edinosti« bil ta. »naj stopi na plan nova Avstrija, v kateri 110 bo priviligiranih gospodujo-čih narodov, Avstrija, ki jo bo pravičnost tudi do Slovanov vsposabljala za varovanje njenih velikih življenjskih interesov na Balkanu, za oslguranje nje bodočnosti. Vsaka drugačna politika bi bila neizogibno katastrofalna.« — »Edinost«, ki pač ni »klerikalna«, je zmisol Šusferšičcvih izvajanj pravilno razumela, niso jih pa — neglede na Nemce — pravilno hoVli razumeti naši liberal.d, Li ci-lo \ resnem mo-
mentu kakor je sedanji, ko grozi svetovna vojska, ne morejo zatajiti svoje strankarske zagrizenosti in malen-kostnosti.
+ Shod v Hrenovicah. Kmečka zveza za postonjski okraj je imela včeraj v Hrenovicah svoj občni zbor. O delovanju zveze v preteklem letu je po-ročal tajnik g. Bešter. Prejšnji odbor je bil zopet soglasno izvoljen. Poslanec dr. Žitnik je poročal o delovanju deželnega in državnega zbora s posebnim ozirom na balkansko vojsko in iz* jemne razmere na Hrvaškem. Na pred-1 log g. Zupana so zbrani volilci izrekli popolno zaupanje svojemu državnemu poslancu in njegovim tovarišem.
-f Smešni so nemški listi, ki zdaj kakor na komando priobčujejo različne vesti o bulgarskih in srbskih grozo-* vitostih nasproti Turkom, oziroma Ar-navtom. Nemci se resnično boje, da bi mogli Srbi vse Albance poklati, ker menda ne vedo, da jih je dva milijona in da bivajo v takih rovtah, da jih še Turki niso mogli ugonobiti, dasi bi jih bili časih prav radi. Nemški listi vidijo vse grozovitosti samo pri Srbih in v novejšem času celo pri Bulgarih, nobenih pa pri Turkih in Albancih^ Ugleden avstrijski zdravnik, ki biva v Sofiji, je v »N. Fr. Presse« priobčil poročilo, v katerem »mimogrede« ornci nja, kako Turki ranjence zverinsko pohabljajo, toda nemške koresponden-t ce bodo t.o brezdvoma prezrle. Do danes ni niti ene pozitivne vesti, da bi Bulgari ali Srbi bili ranjence ali vjetnike mučili, ampak se je lc to trdilo, da so Srbi več Arnavtov postrelili in sicer tiste, ki so srbske čete izdali in jih za hrbtom ali pa na drugačen zvijačen način napadli. Da se pa v tem slučaju ne postopa v vojski z rokavicami po« sebno ne proti nekombatantom, je sa-moposebi umevno. Ali Nemci morebiti ne vedo, kako divja je postopata nemška armada v nemško-franeoski to]« ski? Kako je uekombatante pobijala iri plenila? In vendar nemškim vojakom ni nihče zameril, da so vsled velikih izgub in ljutega boja podivjali, Srbi in Bulgari pa bi morali seveda v najdiv-. jejšem metežu postopai po vseh pravilih bontona. Nemci pač še vedno poznajo dvojno moralo, eno, ki velja samo zanje, drugo pa, po kateri se morajo nenemci ra vnati.
+ Apostolstvo sv. Cirila In Metoda. Od 3. novembra nadalje so se izredni darovi za balkanske trpine zelo pomnožili. Kakor vedno doslej, tako bodo tudi zanaprej vsi darovi objavljeni v »Bogoljubu«, le darovi,zbrani po našem balkanskem odseku v Ljubljani, bodo izjemoma objavljeni v »Slovencu«. Od darov, nabranih za. pomoč v sedanji stiski, smo 500 K po avstrijski pošti v Solunu odposlali lazaristu E* Cazotu za usmiljenke v Makedoniji, 300 K pa za makedonske evharistinke njih predstojniku lazaristu J. Alboati-ju; v Bulgarijo in v opustošene vasi ob turško-bulgarski meji severno od Odrina smo poslali 700 K. Na.jnujneje pa bo naše pomoči potreboval Odrin z bližnjo okolico; tja. bomo poslali podporo takoj, ko bodo Bolgari zasedli Odrin. Prosimo novih darov. Pri razdelitvi podpor postopamo vedno strogo objektivno; oziroma se na potrebnost in vrednost prosilcev. Naša točnost, v odpošiljanju podpor, naša popolna objektivnost in naše vsestransko zanesljive informacije so priznane ne samo v ljubljanski, ampak tudi v sosednjih škofijah. Bilo bi pa, proti našim društvenim pravilom, ako bi svojo podporo omejili samo na eno pokrajino ali celo celo samo na eno misijonsko kongre-gacijo. Za odbor: kanonik Tom. Kaj-diž, t. č. predsednik; dr. F. Grivec, t. č. tajnik.
+ Volitev župana na Suhoru. Na Su-
horu pri Metliki je bil dne 10. t. m. izvoljen za župana Marko Šuklje, posestnik iz Bušinjevasi št, 31. Tudi svetovalci so vsi možje S. I.. S. Volitev je vodil g. okrajni glavar D o m i c e l j, ki je ob koncu volitve v daljšem govoru prav poučljivo pojasnjeval gospodarske razmere v Belikrajini. Vsi odborniki so ga prav z zanimanjem poslušali in so mu hvaležni.
•r Slovanski časnikarski kgngres se bo, kakor čujemo, vršil prihodnje leto v Skoplju.
—	Na Sv. Gori se jc č. o. Konstanti n L u s e r odpovedal časti samostanske-
1 ga gvardijana in se preselil v Kamnik. Novi samostanski predstojnik je č. o. Marijan Š i r c a.
—	Cuvaj-pasa v hrvaškem gledališču.
V soboto je bila napovedana v hrvaškem gledališču primiera »Kletve , prirejena po romanu A. Šenoe. Glavne skušnje so trajale 15 dni, potrošilo sc jc za kostume in scenerijo okolu 15.000, a v soboto popoldne po izborno vspeli glavni skušnji jc došla prepoved vlade. Čuvaj jc prepovedal igro, ker ima igra domoljubno vsebino. V igri se omenia saraostalnost hrvaško in razmerje do balkanskih narodov. Vsled te prepo-1 vedi namerava Trcsčev demisiionirati.
t
Čuvaj torej pašuje tiidi v hrvaškem gledališču. Ob začetku sezone je zabranil »Hi-rie«, s katerimi je nameravalo hrvaško gledališče otvoriti sezono.
—	Za pravoslavnega vladiko v Zadru fe imenovan mažaron dr. Dimitrije Bran-kovič.
—	O kraljevem komisarju Čuvaju, ki
je zopet naznanil svetu, da se je v »službenih stvareh« odpeljal v Pešto, piše »Bu-dapester Tagblatt«: Bana Pejačevič in Ra-kodczy gotovo nista bila nič manj vneta vladna načelnika, kakor gospod plemenit! Čuvaj, a svoje vladne posle sta lepo doma reševala. Zato ne velja utemeljitev njegovega tako malo vzpodbudnega obiska v Budimpešti. Samo v enem slučaju bi gosp. Čuvaju radi nudili gostoljubje: ako bi namreč »službene stvari<, ki so nam naklonile čast njegovega obiska, bile njegove zadnje službene dolžnosti b bi pomenjale zadnjo pot padlega diktatorja. V vsakem drugem slučaju pa želimo, da bi g. Čuvaj, ki že leto in dan z vsakim svojim dejanjem po-množuje sovraštvo proti Ogrski, ne zlorabljal predolgo gostoljubja glavnega mesta Ogrske.
—	Slovenci na Dunaju. Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju: Novo življenje se jc zopet pričelo v društvu, ko so prišle iz domovine članice in člani ter naši dijaki. Vsako nedeljo zvečer sprejema društveni lokal »Stražanc«, a ne more vedno vseh sprejeti, dasi jc precej prostoren. Veselje je gledati te dunajske Slovence, ki se čutijo v »Straži« kot na domačih tleh: s petjem slovenskih narodnih pesmi dajo moči in izraza svojim čustvom. In s kako radovednostjo planejo na slovensko časopisje in Citajo od začetka do konca. Posebno dekleta so pokazale izredno veselje do društvenega dela. Osnovale so si svojo »Dekliško zvezo«, ki je bila gotovo zelo potrebna. .Same zase hočejo biti, same se hočejo izobraževati in sodelovati pri vseh društvenih prireditvah. C.c pomislimo, da so se vršila doslej predavanja zvečer pred mešanim občinstvom, pred člani in nečlani, je jasno, da se v teh predavanjih ni moglo nuditi bogve kaj in da niso prinašala velike-koristi. Mnogo dobrih članic se pa tudi zato ni udeleževalo »Stražinih večerov, ker ne marajo prihajati ponoči v društvo. Dekliška zveza bo vsem tem zelo ustregla in dobrodošla, ker se vrše dekliška zborovanja popoldan. Poskusilo se je tudi s posebnim fantovskim popoldne-vom, a najbrže ne bo šlo naprej, ker je premalo zanimanja. V splošnem je pa življenje v »Straži« zelo povoljno. 10. novembra se je vršila prva veselica, ki je nudila občinstvu vžitka in zabave kakor že davno ne. Moški zbor »Danice« je zapel pod spretnim vodstvom preč. g. dr. I. Kimovca ono veličastno pesem »Slovan na dan«, tako dovršeno, da so morali dodati na zahtevo občinstva še »U boj«. Solospev gdč. pliil. Angele Piskernik jo občinstvo naravnost iznenadil, istotako g. iur. Josip Basaj. Tudi dvospev »Ljuba«, kompo-sicija, g. Jerine, je ugajal. Splošno odobravanje je žel ženski zbor z dvospe-vom Volarič: »Divja rožica«. Pozabiti nc smemo tamburašev, ki tudi zaslužijo pohvale za trud in dobro voljo. Najbolj je pa bil vsak udeleženec vesel: »Kovačevega študenta«, ki so ga uprizorili »Daničarji« in izvršili svoje naloge prav mojstrsko. Njim se mora »Straža« pred vsemi zahvaliti za lepo uspelo veselico. Občinstvo, ki ie napolnilo precej prostorno dvorano do zadnjega kotička in je moralo nekaj gostov še oditi, je bilo s celo prireditvijo zelo zadovoljno in si želi še več takih večerov.
— Izpopolnitev naših vojnih sil.
Dunajski listi poročajo: V bližnji bodočnosti se izvedejo naslednje odredbe: K dosedanjim 33 pehotnim divizijam prideta dve novi, katerih ena se prideli 3. (graškemu) zboru s štabom v Trstu, druga pa 14. (inomoškemu) zboru s štabom v Tri d en tu. Tudi oddelki strojnih pušk, ki igrajo v modemih vojnah tako važno vlogo, se tako pomnože, cla bo polagoma vsak bataljon imel svoj strojnopuškini oddelek. Pri lovskih četah se ustanove kolesarske stotnije. Gorska artiljerija se pomnoži na devet polkov, katerih vsak bo v bodoče imel po 4 topniške in dve havbični bateriji. Pionirske čete se pomnože z dvema novima bataljonoma in vrhu tega se ustanovi še drugi železniški polk, ki bo imel dva bataljona in bo razpostavljen na Ogrskem.
—	Imenovan jc za pisarniškega oficijala pri sodišču v Ilirski Bistrici g. Teodor To fant.
p Umrl je v Gorici g. Josip J o o s , bivii lastnih hotela Pri zlatem jelenu- v Gorici.
—	Več voz Bulgarov se je peljalo te ' dni mimo Kranja. Vračali so se iz Amerike
v službo domovine. Meščanstvo jih je pogostilo. Rekli so, da gredo v Carigrad na črno kavo.
—	Smrt srbskega igralca na bojišču.
Na bojišču pri Prilepu je padel srbski gledališki igralec Viomir B o g i č , ki je bil preteklo sezono član hrvatskega gledališča v Osjeku.
—	»Narodnoobrambni Vestnik« izide v kratkem v nad 30.000 izvodih. Gg. inserentje, ki bi hoteli inserirati, naj to blagohotno sporoče tajništvu »Slovenske Straže«.
—	Nesreča. Včeraj je padel delavec Anton Kenda v Zagorju ob Savi s okoli 60 metrov visokega skalovja ter si pri padcu zlomil levo roko in se tudi po životu hudo poškodoval. Pripeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
—	Naš jug za Balkan. Med Jugoslovani se je doslej nabralo že nad 300.000 K za balkanske ranjence; prispevkov je bilo v Zagrebu 60.720 K, Ljubljani 53.41-4 K, Trstu 40.914 K, Reki in Sušaku 20.000 K, Osjeku 17.938 K, Dalmaciji 100.000 K in v raznih drugih večih mestih okrog 10.000 I<. V tem pa niso še všteti prispevki zadnjih dni.
LjuDDansKe novice.
lj O razvoju gledališča bo jutri ob 8. uri zvečer predaval v Ljudskem Domu g. profesor J. D o 1 c n e c. Predavatelj bo predavanje pojašnjeval s slikami. Vstop prost.
lj Balkanski odsek ljubljanskih Marijinih družb ima jutri, v petek, ob pol 8. uri posvetovanje v Alojzijevišču I. nadstropje. Prejeli smo novo. balkanske razglednice in več izvirnih poročil z Balkana.
lj Učenje bulgarščine se prične prihodnjo sredo točno ob 8. uri zvečer v prostorih Slovenske trgovske šole. Kdor se želi še priglasiti naj pride v sredo ob 8. uri zvečer k pouku.
lj V Rokodelskem domu se je včeraj ponovila bajna igra »Zapravljivec«, ki je dosegla še boljši uspeh, kakor pri prvi predstavi. Žal, da radi poročil o pomenljivih dogodkih, ki se odigravajo na Balkanu, nimamo prostora, da. bi podrobneje govorili o lepem napredku pevskega zbora rokodelskega društva,
0	dramatični izurjenosti društvenih Članov in o izbornem režiserju g. R. Vrančiču. — Pred igro je v veselje vseh navzočih nastopil vlč. g. prof. dr. Jerše in krasno govoril o kulturnem pomenu krščanstva za delavski in obrtni stan. — Želimo si še več tako lepih večerov, kot je bil včerajšnji v Rokodelskem domu.
lj Odlikovanje. Srebrni zaslužni križec je dobil umirovljeni šolska, sluga tukajšnje realke g. J. S k u b i c.
Ij Muzejska predavanja. Ravnateljstvo Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani in odbor Muzejskega društva za Kranjsko sta sporazumno sklenila prirejati predavanja znanstvenega značaja pod skupnim imenom '-iti u z c j s k a predavanja-; njihova vsebina bo kulturna, zgodovinska in prirodopisna. Prireditev zgodovinskih predavanj je prevzelo ravnateljstvo deželnega muzeja. Sodelovanje so obljubili: c. kr. prof. dr. Cepuder, c. kr. prof. dr. Komatar, muzejski asistent dr. J. Mal, muzejski ravnatelj prof. J. Mantuani i. dr. — Prirodopisna predavanja jc prevar' »Muzejsko društvo za Kranjsko ; za lc nje leto so obljubili predavanja: gimn. p' . Fr. Dolžan, lic. prof. dr. P. Grošelj: dr. i. t;. i A. Levičnik, gimn. prof. dr. Gv. Sajovic, 1 c. kr. realčni prof. F. Seidl in univ. docent dr. B. Zarnik. — Otvoritveno predavanje bode imel muzejski ravnatelj prof. dr. Jos. Mantuani dne 29. novembra o Smotrih in nalogah kranjskega deželnega muzeja.- — Izmed prirodopiscev bo prvi predaval lic. prof. dr. Pavel Grošelj o »Moderni plankto-nologiji s posebnim ozirom na naše razmere« dne 7. decembra. — Muzejska p re d a v a n j a se bodo vršila vsak mesec po večkrat v neobveznem razdobju v predavalnici deželnega muzeja, ki jo je dal kranjski deželni odbor na vpora.bo. Vstop jc brezplačen. Šolski mladini je vstop dovoljen samo s posebnim dovoljenjem zadevnih ravnateljstev. Neposredno pred vsakim predavanjem izide posebno obvestilo v dnevnikih.
Ij Umrla je knjigolržceva vdova ^cspo M a r i j a G i o n t i n i , stara 84 let.
lj Poročil se bo jutri posesfnik v Mostah g. I v a n P e k 1 n j z gdčno M a v i j o S m o n .
lj Tatič iz Ljubljane. N' Trstu, ja
policija prijela 17 let starega mehanika .T. Basellija iz Ljubljane, ki jc na Reki ukradel zlato uro in verižico, vredno 160 K.
lj Umrli so v Ljubljani: Franc Zdravje, j železniški nadpremikač, 50 let. — Anton j Pogačnik, mlinar, 72 let. — Marjeta Medja, hiralka, 91 let. Ivan Škerjanec, bivši delavec, 68 let. — Vigo de Redangc, c. kr. geometer, 38 let. — Marija Miltermayer, klobučarjeva vdova, 83 let. — Josip Žc-leznikar, rejenec, 2 dni.
lj Umrla ie danes gor.pa F r a n t i š k a ' H e r z , soproga c. kr. poslovodje te.V to-! varne in hišna posesinica v Ljvbl Nej
1	v miru počiva!
Telefonska in Brzojavna poročila.
VLADA IN RAZPUST OBČINSKIH SVETOV V DALMACIJI. Zatler, 18. novembra. Dalmatinsko cesarsko namestništvo je izdalo komunike, v katerem izjavlja, -da vlada šibeniškega, splitskega lit dubrov-niSkega občinskega sveta ni zato razpustila, ker so se vršile manifestacije za zmage istorodnega plemena v tuji državi, marveč je podvzela le energične korake proti državi sovražnim ekscesom, ki so se 10. novembra vršili pod patronanco občinskih svetov, katere je vlada razpustila zato, ker se je bilo bati, da se na ta način lojalna in dina-stična čustva dalmatinskega ljudstva v napačno luč postavijo .(Ta »lojalna in dinastična čustva« bo vlada seveda s takimi odredbami gotovo očvrstila.)
šibenik, 18. novembra. (Izvirno.) Razpust občinskega sveta se ocl strani namestništva motivira sledeče: Vsled manifestacij, ki so se prošle nedelje priredile zaradi zmag balkanskih narodov po iniciativi občine, katera je s proglasom pozvala meščanstvo, da izobesi zastave in hiše ilumlnira, nadalje ker je manifestacijski pohod vodil občinski načelnik clr. Krstelj z občinskimi svetniki ter so on in drugovi držali politične govore, za katerimi so se čuli vzkliki proti državi, se je občinsko zastopstvo pregrešilo proti dolžnosti vzdrževanja reda in miru in sc zato razpusti ter se imenuje za komisarja. Luger. Odlok bazira na S 110. občinskega reda. Včeraj je občinski glavar Calebich izročil načelniku odlok ter Lugerja predstavil. Načelnik in občinski svet so protestirali proti odloku, ker jc neopravičen in nezakonit, in župan je izjavil, da poslov občine Luger ju ne izroči, ker mora v razpu-ščenje privoliti deželni odbor, kakor lo odreja § 110. Izjavil je, da se le sili umakne. Nato je glavar z žandarme-rijo s silo vzel občinske posle v roke. Mesto je silno razburjeno. Ogromna masa je priredila županu in občinskemu svetu veličastne ovacije, manifestirajoč za slobodo Hrvatsko in balkanskih narodov. Vse stranke so edine v tem momentu. Ko sta včeraj dopoldne dospela dr. Drinkovič in Trumbič, so so zopet vršile velike manifestacije. Vkljub veliki orožniški intervenciji se je ogromna četa manifestantov pomikala po mestu. Voditelji so govorili in ljudstvo navduševali za borbo za slobodo. Manifestacije so se ponovile ob odhodu dr. Trumbiča. Mnogobrojno orožništvo je brez moči. Mesto izgleda kakor da se nahaja v obsednem stanju. Konsignirano je vojaštvo.
NAROČENE DEMONSTRACIJE V ZADRU.
Zader, 18. novembra. Tukajšnji vodilni italijanski krogi izjavljajo, cla demonstracije, ki so se tu odigrale in pri kuterih se je vzklikalo: Živela tro-zvez;'! Živela Albanija! Doli s Srbijo! j itd., ni.-o bile demonstracije italijan-slie i živ tja, marveč naročena prire-katere se je udeležilo le nekaj ov, Arbanasov in drugih takih :r.!ov, da paralizirajo veličastne .i;o?tacije za balkanske narode v južni Dalmaciji.
jtliOTIRUSKE DEMONSTRACIJE V GALICIJI, černovice, 18. novembra. Tu so rusinski dijaki protiruske struje priredili velike demonstracije proti Rusiji ter šli pred ruski konzulat, kjer so razbili nekaj šip. Deželni predsednik se je podal k ruskemu konzulu in mu izjavil svoje obžalovanje zaradi izgredov. Več dijakov so zaprli. (Tu bi bili pač energični koraki vlade, ki je v Dalmaciji tri občinske svete razpustila, velikoboij potrebni, ker za te frivolne demonstracije ni bilo nikakega povoda in so vstanu itak slabo razmerje med Avstrijo in Rusijo še bolj poslabšati.)
Lvov, 18. novembra. Rusinski di-| jaki so tu priredili demonstracije proti j rusofilskim društvom. Dijaki so šli j pred uredništvo lista »Prikrpatskaja j Rus« in pobili tu šipe. Nato so korakali | pred rusofilski internat ter streljali z revolverji in dva gojenca ranili. Policija je. več izgrednikov zaprla. Policija je celo noč po mestu patruljirala. Dijaki so hoteli demonstrirati tudi pred ruskim konzulatom, a jih je policija nazaj zapodila.
LJUBLJANSKA DRŽAVNA POLICIJA.
Dunaj, 18. novembra. Za policijskega. nadkomisarja na Dunaju je imenovan g. Skubel, ki je določen za uradnika ljubljanske državne policije.
XXX
AFERA PROHAZKA
Berolin, 18. novembra. »V ehe Zeiiung« poroča: V Prizrenu oiv.ioja i lc avstro ogi>ki konzulat. Konzul že
od 4. notfMSra SČm hi ničesar poročal. Srbske čete, ki jim je poveljeval general Zivkovič, so zadele na Črno-ljevi Planini na močan odpor Arnav-tov rodu L j uma in Ljab. Arnavte so končno Srbi zagnali v Prizren. Izgube Arnavtov so bile velikanske. Srbi so požgali arnavtske vasi. Pred Prizre-nom so Srbi zopet na Arnavte zadeli. Poveljnik srbske armade je Arnavte pozval, da morajo orožje odložiti, ker jih morajo Srbi smatrati za upornike, če tega ne store. Arnavti se niso udali. nakar so Srbi nanje streljali iz topov in iz strojnih pušk. Srbi so končno v mesto udrli. Srbi so, da kaznujejo Arnavte, pričeli pleniti, ker so Arnavti prej klali v Prizrenu Srbe. Na poslopju avstro-ogrskega konzulata je vihrala avstro-ogrska zastava. V konzulat je bežalo veliko arnavtskih voditeljev s svojimi ženami. Srbi so vlomili v konzulat, odstranili zastavo, ustrelili ka-vase in gnali begunce pred konzulat. Srbi so nato vlomili in oplenili regi-straturo. Konzula Prohazko so odvedli na prefekturo. — Kar tiče poročila »Vossische Zeitung«, pristavljamo tole: Po določilih vojnega prava so Srbi popolnoma pravilno postopali. Arnavti ne pripadajo redni turški vojski. Po mednarodnih vojnih običajih se pa vsak civilist nevojak, ki sc z orožjem v roki dobi, ustreli. Kako so počenjali Nemci s Francozi domoljubi civilisti leta 1870./1871., če so le kako staro puško v francoski hiši iztaknili! Vse prebivalce so poklali, hišo in ccle kraje požgali. Tudi postopanje konzulata ni bilo pravilno. Konzulat ima nalogo, da ščiti podanike tiste države, katere koristi ima zastopati, nima pa pravice, da daje zavetišče voditeljem upornikov, kar se je, kakor poroča »Vossische Zeitung«, v Prizrenu zgodilo. Srbi so bili zato upravičeni udreti v konzulat, ker so v njega med bojem pobegnili civilisti, ne redna vojska, ki so se proti Srbom borili. Srbom je pa bilo tudi znano, da jc ravno Prohazka hujskal Albance proti Srbom.
Dunaj, 18. novembra. O konzulu Prohazki še niso dospele semkaj nobene direktne vesti. Zatrdilo srbske vlade, da sc Prohazki ni ničesar zgodilo se ne smatra za zadostno. Avstrijska vlada bo, ako v par urah iz Prizrena ne dobi ocl konzula, nobenega obvestila, napravila v Belgradu jako energičen korak.
PROTI MLADOTURSOM.
Carigrad, 18. novembra. Policija zasleduje 50 članov mladoturškega odbora, mecl njimi tucli nekaj mini-sirov. Trdi se, cla jih vlada zasleduje, ker je izsledila mladoturško zaroto. Mlacloturški odbor cla je odposlal v glavni stan turške armade več ernisar-jev, ki naj bi vplivali na armado, da ko se vrne v Carigrad, vrže vlado.
Carigrad, 18. novembra. Zdi se, da so govorice o vzrokih aretacije članov mladoturškega odbora, pretirane in da so mladoturki hoteli lc shod za nadaljevanje vojske sklicati. Aretiranih je 30 mlacloturkov, med njimi bivši vali v Trapczuntu, Sulejman Nazif, časnikar clr. Abdulah Dževdet, bivši odrinski poslanec Faik. bivši karahisarski poslanec Rica paša, časnikar Šalah Džundžos, glavni urednik »Tanina« Muhiddin, njegov brat Suaid, bivši ravnatelj časnikarskega biroa Fazli in drugi. Zasledujejo tucli bivše ministre Halaclžidna, Izmaela in Babanzado.
XXX
BITKA PRI HADEMKCJU.
Turško uradno poročilo, glasom katerega Turki zmagujejo.
Carigrad, 18. novembra. (Oficiel-no.) Generalissimus Nazim-paša je odposlal velikemu veziratu sledečo brzojavko: Včeraj zjutraj se je začel boj naše artiljerijo, in infanterije z bulgarsko infanterijo, katera jc hotela prodirati. Boj je trajal clo večera. Bulgarska infanterija, ki je prodirala proti centru in našemu desnemu krilu, je bila ocl naše artiljerije vržena nazaj in smo uničili tri bulgarske baterije. — Neko privatno poročilo celo ve, da so Turki vjeli 8000 Bulgarov.
Carigrad, 18. novembra. Celo v Peri se jc od včeraj zjutraj nadalje čulo iz daljave gromenje topov. Sodi se, da se bije bitka že tostran Iladem-koja. Z ozirom na položaj so se včeraj zbrali pri grofu Pallaviciniju vsi zastopniki velevlasti, ki so se posvetovali. kaj naj store, čc Bulgari v Carigrad primarširajo.
Carigrad, 18. novembra. V Carigrad so zopet pripeljali 500 ranjencev. Veliko rodbin, ki so stanovale mecl Čataldžo in Carigradom, je že v soboto na 500 vozovih in peš pribežalo v Cari-«rad. Begunce prepeljejo v Malo Azijo.
KOLIKO JE TURŠKE ARMADE PRI HADEMKČJU ?
Pariz, 18. novembra. »Liberte« poroča, da se pri Hademkoju nahaja dosti več kakor 70.000 Turkov, od katerih je pa le 18.000 mož, to je erze-rumski armadni zbor, resnično organiziranih. Artiljerija je tako slaba, da o njej sploh ni vredno govoriti. Odpor armade je sicer obupen, a na uspeh se niti oddaleč ne more misliti.
turške zmagovalne vesti izmišljene!
Sofija, 18. novembra. Turške vesti o zmagah pri Hademkttju so izmišlje-ne. Sploh se še niso vršili nobeni odločilni boji, marveč le spopadi manjšega pomena.	j.^.
obleganje odrina.
Berolin, 18. novembra. Iz Mustafa paše se poroča: Položaj v Odrinu je vsak dan slabši, ker povzroča deževje povodnji. Vaščani so obupani in uničeni, ker ni več živil. Vsak prebivalec v Odrinu dobi vsake tri dni mali kruh. Ponoči se ob svetlobi metalcev luči vidi, da stikajo okoličani po bojišču in preiskujejo mrtve turške vojake, da dobe pri njih kaj živeža.
bulgarske izgube.
Belgrad, 18. novembra. Po semkaj došlih pox-očilih so Bulgari dozdaj izgubili 20.000 mož, 40.000 pa je ranjenih.
rusi priznali zasedenje soluna od strani grkov ?
Atene, 18. novembra. Ruski konzul v Solunu je baje sporočil grškemu prestolonasledniku, da. smatra okupacijo Soluna od strani Grkov za defini-tivno in zato konzulat podreja grškemu poslaništvu.
priprave poslanikov velevlasti v carigradu.
Carigrad, 18. novembra. Avstro-ogrski poslanik grof Pallavicini je Porto obvestil, da so poslaniki velevlasti sklenili, da bodo v slučaju nemirov izkrcale inozemske hojne ladje vojaštvo. Mornariški oddelki so se že vkvartirali v različnih poslopjih.
sestanek vladarjev balkanske zveze dementiran.
Belgrad, 18. novembra. Poročila, da se sestaneta car Ferdinand in kralj Peter s kabinetnimi šefi zveznih balkanskih držav, se dementirajo.
stališče rusije.
Peterburg, 18. novembra. Ofieiozna »Rosija« piše: Kar se tiče stališča, ki ga zavzame Rusija glede na likvidacijo Turčije v posameznih vprašanjih, ni Rusija nič vezana in bo nastopala tako, kakor ji bodo njene koristi narekovale.
različne vesti z bojišča.
Carigrad, 18. novembra. (Zasebno.) Turška posadka v Odrinu se nahaja v povoljnem stanju. Niti en fort se ne nahaja v bulgarskih rokah (!).
Carigrad, 18. novembra. »Sabah« poroča, cla se je boj pri Hademkoju končal z umikom.Bulgarov.
Dunaj, 18. novembra. Avstrijski konzul v Mitrovjci, Ladislav pl. Tahy, je došel v Budimpešto. Pripoveduje, da so ga Srbi v Mitrovici internirali.
Carigrad, 18. novembra. V bulgarski armadi vlada ne samo kolera, ampak celo tudi kuga. Vhod Bulgai-ov v Carigrad bi imel nevarne posledice za zdravje mesta.
Rijeka, 18. novembra. Kralj Nikola Je nasproti iz Amerike došlim Črnogorcem izjavil, da se vojska hvalabogu kmalu konča. Upa, da se Črnogorci ne boclo več izseljevali v Ameriko, marveč odslej svoje delovne moči posvetili domovini.
Rijeka, 18. novembra. Črna gora vztraja pri tem, da se Skader preda, .sicer pa je voljna se v mirovna pogajanja spustiti.
Berolin, 18. novembra. Ofieiozna Norddeutsche Allg. Zeitung« upa, da se svetovni mir ohrani.
Atene, 18. novembra. Za vojaškega poveljnika v Solunu je imenovan princ Nikolaj. Zastopnik grške vlade v Solunu, Raktivan, je izdal proklamacijo, v kateri naznanja svobodo in ravnoprav-nost. 26.000 v Solunu vjetih Turkov transportirajo v Grčijo.
Praga, 18. novembra. V kratkem se snide češki narodni svet, da poda izjavo glede balkanskih zmag.
razburjenje v draču.
Berolin, 18. novembra. »Berliner Tageblatt« poroča iz Drača: Mohame-dailci v Draču so fanatično razburjeni. Kristjani, osobito Italijani, se nahajajo v veliki nevarnosti. (To poročilo je (endenčno in se lahko tolmači za migljaj Italijanom, naj Drač zasedejo pod pretvezo, da so v nevarnosti laški noti anik i.)
ČRNOGORCI ZASEDLI SV. IVAN DI MEDUA.
Rjeka, 18. novembra. Črnogorci so zasedli Sv. Ivan di Medua.
BITKA PRED BITOLJOM.
Belgrad, 18. novembra. Po dva-dnevni bitki se je Srbom posrečilo, da so osvojili pred Bitoljom najvažnejše postojanke. Turki so se umikali proti mestu, ki mora v najkrajšem času pasti. Srbske čete so Bitolj od vseh strani obkolile. Z juga se bliža Bitolju grški prestolonaslednik, ki je že čisto blizu.
SLAVNA ZMAGA SRBSKEGA % OROŽJA.
Belgrad, 18. novembra. (Oficielno.) Srska armada je včeraj fronto zadnje turške armade na zapadu pri Bitolju predrla in vrgla Turke na celi črti nazaj. Zmaga srbskega orožja je sijajna.
SRBIJA NA SVOJIH ZAHTEVAH VZTRAJA,
Belgrad, 18. novembra. Ministrski predsednik Pašič je izjavil v nekem razgovoru, da bo Srbija, naj se zgodi karkoli, skozi Albanijo marširala na jadransko obal, da zasede pristanišča. Oba avstrijska protipredloga, naj se Srbija zadovolji z egejskim, oziroma dalmatinskim pristaniščem, sta nesprejemljiva in absolutno nemogoča.
SABOTAŽA NA VOJNI LADJI.
London, 18. novembra. Neki tor-pedni rušilec, ki bi bil moral na vaje odpluti, ni mogel odjadrati, ker stroji niso funkcionirali. Dognali so, da se jc delovanje strojev s sabotažo preprečilo.
TURŠKI VJETNIKI V BELGRADU.
Belgrad, 18. novembra. Turških vjetnikov je zdaj v Belgradu: 94 častnikov, 1500 vojakov in 813 Arnavtov. V kratkem dospe v Belgrad še 1000 vjetnikov, večinoma rednih turških vojakov.
POVIŠANJE PODČASTNIKOV.
Belgrad, 18. novembra. Srbsko vojno ministrstvo pripravlja odlok, s katerim se povišajo in odlikujejo številni podčastniki, ki so se odlikovali na bojnem polju.
FOŠTE V NOVIH SRBSKIH POKRAJINAH.
Belgrad, 18. novembra. Doslej posluje v novoosvobojenih srbskih pokrajinah 23 poštnih postaj s srbskim uradništvom.
UBEGLI AVSTRIJSKI ČASTNIKI V SRBIJI?
Belgrad, 18. novembra. Belgrajski listi poročajo, da je pobegnil avstrijski poročnik VI. pešpolka v Nov. Sadu Paja Bogdanovič, po rodu Srb, in prispel v Srbijo, da vstopi v vojne vrste. Razun tega so menda prispeli v Srbijo še 4 drugi pobegli avstrijski častniki.
MIR ZAGOTOVLJEN?
Belgrad, iS. novembra. »Belgraj-ska Straža« z dne 15. t. m. prinaša vest, da je neki srbski merodajni državnik izjavil: »Srbija dobi, kar želi. Vojne ne bo.«
XXX GOVOR DR. KOROŠCA.
Budimpešta, 18. novembra. V delegaciji je danes govoril dr. Korošec. Izjavil je nekako:
Jugoslovanski delegati se nahajamo v težkem položaju. Nosimo za vsako svojo besedo veliko odgovornost nasproti monarhiji in nasproti ljudstvu. Toda zaraditega ne moremo zapirati svojih oči in moramo nasproti dogodkom na Balkanu zavzeti jasno stališče.
Naše stališče je to, da mora monarhija, kakor žele Nemci, da ohranja monarhija dobro in trdno prijateljsko razmerje do nemške države, ustvariti tudi dobro razmerje do balkanskih narodov! Zato hočenVo, da se v svrho prijateljskih odnošajev med Avstrijo in balkanskimi državami, vse even-tuelne diference mirno poravnajo.
Nasproti monarhiji in dinastiji poudarjamo slejkoprej svojo zvestobo in udanost. (Odobravanje.) .Mi nikomur ne dovoljujemo, da bi kdo o naših čustvih nasproti monarhiji in dinastiji dvomil, istotako pa ne bomo dopustili, da bi kdo, računajoč na ta naša čustva, nau Jugoslovani grešil. (Veliko odobravanje.) Toda v sedanjem momentu se nad Jugoslovani hudo greši! (Pritrjevanje.)
Storite vsi. da b^do naši brat"e na Balkanu lahko rekli: Monarhija ljubi svoje Jugoslovane in jim daje vse, da se morejo svobodno razvijali! (Veliko odobravanje.)
POSLANCI IN RAZPUŠČENI OBČINSKI SVETI V DALMACIJI.
Dunaj, 18. novembra. Donos so se podali nosi. Iveevič, Tresle in Dulibič
k ministru za notranje zadeve ter protestirali, da sta se občinska sveta v Splitu in Slbeniku (dubrovniški ni razpuščen) razpustila, ne da bi v to privolil deželni odbor, kakor to $ 101. dalmatinskega občinskega reda izrečno zahteva. ■— Posl. Smodlaka je kon-feriral z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom v isti zadevi.
Grof Stiirgkh je odgovoril, da so demonstracije imele opasen značaj, vsled česar jc odredba namestništva opravičena. Včeraj zvečer so konferl-rali o tej zadevi jugoslovanski delegati v Budimpešti. Stvar bo v de* gaciji spravil v debato poslanec Korošec. Razpuščenje občinskih svetov bo brez-dvoma jako slabo vplivalo tudi na parlamentarne razmere, ker se utegne jugoslovanska obstrukcija le še poostriti.
PRESTOLONASLEDNIK.
Dunaj, 18. novembra. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je odpotoval danes v Berolin k cesarju Viljemu.
ZASEDANJE DELEGACIJ.
Budimpešta, 18. novembra. Avstrijska delegacija je v soboto nadaljevala razpravo o zunanjih zadevah. Govorili so dr. Masaryk, Seidel, Smodlaka, dr. Šmeral, Schorfer in Lewiycky. Mornariški odsek ogrske delegacije je odobril proračun mornarice, finančni odsek pa proračun skupnega finančnega ministrstva in najvišjega računskega dvora.
ŠE ENA VEST O KONZULU PROHAZKI.
Dunaj, 18. novembra. (Ob 3. uri popoldne.) O konzulu Proliazki šc zdaj ni nobenih direktnih vesti. V današnji seji avstrijske delegacije je grof Latour glede konzulov Prohazke in Tahyja vložil interpelacijo. Sodi se, cla bo grof Berchtold še danes odgovoril.
NOVI OGRSKI KARDINAL.
Budimpešta, 18 .novembra. Poroča se, cla postane vesprimski škof dr. Hornig v prihodnjem konzistoriju kardinal.
DIJAŠKI NEMIRI V PETERBURGU.
Berolin, 18. novembra. »Voss. Zeitung« poroča iz Peterburga ,da so radi smrtne obsodbe 17 mornarjev v Sevastopolju povzročili na vseučilišču in na politehniki dijaki velike nemire. Policije je vseučilišče obkolila. Popoldne so dijaki zborovali. Več dijakov, ki so nosili krinke, je prečitalo izjave, ki pozivajo na upor. Policija je prišla, ko sta bila shoda na univerzi in na politehniki že končana.
RUSKI CAR V CARSKEM SELU.
Peterburg, 18. novembra. Car se je danes pripeljal v Carsko Selo. Jutri poročata caru Sazonov in Suhomlinov o položaju.
ZASEDANJE NOVE RUSKE DUME.
Peterburg, 18. novembra. Car Nikolaj je ukazal, da otvori član državnega sveta, Golubov, četrto rusko dumo dne 28. novembra.
Razne stvari.
Bogastvo Rothschildov znaša po poročilu pariškega lista. »Les Anales« približno deset milijard kron. Ako bi se to premoženje obrestovalo le po 4%, bi prinašalo na leto 400 milijonov kron obresti. Obrestuje se pa seveda veliko višje. Premoženje je razdeljeno na več Rothschildovih družin — spočetka na pet bratov v Frankobrodu —, ki se ženijo samo medseboj, da noben del premoženja ne pride v druge roke. Rothschildi so najmogočnejša trgovska tvrdka na svetu. Na Angleškem imajo velikanske predilnice, na Nemškem in v Avstriji so lastniki številnih premogovnikov, v katerih se vsako leto izkoplje na milijone ton premoga. V Braziliji imajo velikanske gozdove, kjer se zanje prideluje kavčuk, v Perziji največje tovarne na svetu za preproge, na Španskem številne rudnike za svinec in cink. V lesni trgovini Sibirije imajo Rothschildi prvo besedo, v južni Afriki so lastniki mnogih zlatih rudnikov in v Avstraliji so gospodarji celih mest. V Evropi imajo po vseh glavnih mestih na tisoče hiš — itd. brez konca, in kraja. Rothschildi so štirikrat bolj bogati nego Rockefel-ler in desetkrat bolj nego Astor.
Lujiza Hartl, ki je, kakor znano, oklofutala poveljnika košiškega ar-madnega zbora, podmaršala Boroevica, je zaradi razžaljenja časti obsojena v glavno globo 300 in postransko globo fiO kron. Hartlova se je pritožila.
SLOMŠKOVA ZVEZA. — Podružnica »Slomškove zveze« za Notranjsko je zborovala pretekli četrtek v Št, Petru. Vkljub skrajno slabemu vremenu sc nas jc zbralo leno število članov. Zara-
di pomanjkanja prostora omenjamo samo na kratkem, da šteje podružnica okoli 40 udov-članov. Pri volitvah in podružnični odbor so se izvolili skoro vsi prejšnji odborniki. Podružnica ima zelo delavnega in zmožnega predsednika g. Janko Grada, nadučitelja v Košani, ki je bil zopet izvoljen predsednikom soglasno in z velikim odobravanjem. Pomenljivo je, da so bile izključene iz Zveze tri učiteljice, in sicer dve iz Št. Petra in Suhorja. Iz tega se naj spozna, da nam ni za število takih, ki so čakali samo doklad. Pri zborovanju je predaval zelo temeljito katehet Ažman: »O razmerju med katehetom in učiteljskim vodstvom«. Prihodnje zborovanje se vrši meseca svečana.
šlolersKe novice.
š Smrtna kosa. V Koprivnici je umrla v soboto gospa Marija Pcnič, žena gostilničarja g. Franca Penič, šele 33 let stara. Blaga rajnica je trpela dolgo časa za jetiko. Lepo se je pripravila za smrt, ker je pogosto prejemala sv. zakramente. To bodi žalostnemu možu v tolažbo. Naj počiva v miru.
š Zaprli so v Gradcu zaradi različnih tatvin 20letno deklo Lucijo Juvan, doma iz Črnuč na Kranjskem.
š Ponesrečeni deželni poslanec Neger. Maribor. V petek popoldne je pri svoji tovarni padel precej visoko z lestve tovarnar in deželni poslanec Neger. Šele čez dolgo so ga našli ležati hudo poškodovanega na tleh, Dobil je več poškodb na prsih.
š Poskusen umor in samoumor. Te dni je voznik Martin Hantak čakal blizu šolskega poslopja na kuharico Marijo Mez-nerič. Ko je ta prišla po poti, je ta oddal tri strele iz revolverja na njo, ki so pa zgrešili svoj cilj. Na lice mesta je takoj pritekel orožniški stražmojster Videmšek, ki je Hantaka, ki jc tekel za Mezneričevo, zadržal. Ko je stražnik Hantaka zgrabil, se je isti hotel sam ustreliti, vendar mu je orožnik pravočasno izbil samokres iz roke Hantaka so nato izročili sodišču.
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 18. novembra 1912.
Pšenica za april 1913.....11-93
Rž za april 1913.......10-50
Oves za april 1913......10-85
Koruza za maj 1913.....7-87
Meteoroiogično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
1 r s Cas opa- . J_____________	Stanje barometra v mm	Temperatura po Colziju	Votrovi	Nebo	3-i 'i5! T ej n ► 3H ►
18 9. zveč. | 741-21 12			sl. svzli.	oblačno	0-'<
1 7. zjutr. | 739-61 1-0 j 2. pop. 737-7, 2-2			sl. vzh.	megla oblačno	
Srednja včerajšnja temp. 1-4°, norm. 3-2°.
Stara slika 2
Filipa Petra Roos-a
(Rosa da Tivoli) [1651-1705] pristojen na Kranjsko, 168X118 cm, se proda. Pojasnila daje uprava Slovenca11.
se da odstraniti brez joda s sredstvom, ki je je izumil nek ozdravljenec, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vposlatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt. 1857
Kemični laboratorij Paraceisus SlernUera, Morava.
vivfineno Gfago
m mošfta o&faPie- io Hupi ua j tofje pti Sl. celili fauc
•D ^ju&ficfni. „„„„ . J J	2933 i
'Vcftfio ii&ita, - SpaMcsfjioe cene. - Sfla -afitccc sc tudi iidcfocaujc oEfct p;c»fit6i.
Absolvent tri aKsdemlie
išče službe
I. H. Domžale. 3620
Zelo dobro idoča
silsfsla in lapecrota oiiil
s hiSo v večjem kraju nn Koroškem se radi drui-
binsklli razmer pod ugodnimi pogoji Isikol proda. :>i?6 Več poyo ui>ravniitYo lista pod št. 3400,
Darovi.
Darovi za balkanski odsek »Aposfolstva sv. Cirila n Metoda«.
Gospodična Barbko Vardjan zbrala 26 K. — Gospa dr. Peganova in gospa Schiffrcr nabrali za ranjence 526 K, katere so darovali Vrhovnik 2 K, ncimenovau 6 K, Veikavrh 2 K, Lončarič 20 K. Skarja 5 K, dr. Zaje 5 K. ravnatelj Zamida 10 K, Wilempart 2 K, dr. Rutar 5 K, dr. Zbašnik 6 K, dr. Logar 2 K. Možina 2 K, dr. Tomažič 2 K, dr. Pogačnik 2 K. J^reb 1 K. Lampe 5 K. Mantuani 3 K, ir. Ana Schiffrcr 20 K, gospa dr. Šusteršič 5 K, Jr. Božidar Vodušek 5 K, dr. B. Ipavic 2 K, dr. V. Krisper 20 K, dr. Tominšek 3 K, dr. Kurlan 50 K, A. Kocmur 2 K, Jerič 2 K, M. Natlačen 2 K, dr. Pegan 10 K. konzum 5 K, neimenovana 1 K, A. Lekan 1 K, J. Jovan 3 K. Vrhovec 2 K. Klemenčič
1	K, neimenovan 20 K. J. Palme 3 K, Volta 3 K, A. Hribernik 2 K, A. Kralj 2 K. Maček & Komp. 10 K, Štrukelj 2 K, Hrovat 6 K. Bežek 2 K. Kavčnik
2	K, dr. Presker 4 K, svetnik Vederniak 2 K, svetnik Vencajz 20 K, 1. Traven 10 K. dr. F. Papež 2u K, G. Puš 2 K, Mencinger 5_K. Rašica 10 K. A. Eberl 10 K, dr. Dcrganc 20 K. neimenovan 2 K, Slavko Ravnikar 3 K. svetnik F. Povše 50 K. Ne-bcnfiihrer 10 K. dr. J. Debevec 20 K. M. Remec 2 K, dr. Schweitzer 2 K. M. Borštnik 3 K, prof. A. Zupančič 10 K, prof. dr. Jancžič 3 K, prof. dr. Lc-vičnik 5 K. dr. Dolšak 10 K, N. 2 K, A. Regali 10 K, neimenovan 5 K. 1. Kette 3 K. gospa I. Hubad 2 K, gospa Jarc 4 K. Premrov 2 K. dr. Gruden 3 K, kanonik J Sušnik 5 K. K. Ažben i K. — Gospodična Kačar zbrala 12t> K 50 vin., katere so darovali: Kačar 10 K. M Špendel 2 K. M. Cik 2 K. M. Prislov 5 K M. Planz 1 K. M. Mcrješič
1	K. M. Kavčič 1 K. Miklič 2 K, Princ 1 K, M. Tome 3 K, M. Gregor^ 2 K, N. Zore 1 K, Avsfc
2	K, Percnič 1 K. F. ToniMč 1 K, dr. Gr. 1'ečiak 10 K. župnik Vnbais 2 K. župnik J. Barle 10 K. P. Jane 5 K. B. Polak 10 K. A. Leskovic 2 K, M. Štenta 2 K, Grabnar j K. J. Janša 2 K. J. Jarc 5 K, Sluga 2 K. Zorman 5 K, K. Pichler 1 K, Kramer 5 K. F. Češnovar 5 K. J. Olup 5 K, K. Anver 3 K. neimenovan 2 K, Šolar 1 K, zbirka I K 10 vin., Perat 5 K. M. Nemanič 3 K 40 vin. — G. O. Schiller zbral v Katol. Tiskarni in \ upravništvu Slovenca 15 K 06 vin. — Gospodična Hilda Grebene zbrala 54 K 4b vin., katere so darovali: M. Kavčič 1 K, Klein 2 K, Gartner 2 K. neimenovan 2 K, neimenovana 3 K. Strkovič 1 K, Schuberl 1 K. dr. O. Papež 2 K, J. Riefel 1 K, gospa A. Gaber 2 K, gdčna M. Sattner 2 K, gospa dr. Pajkova 1 K. dr. Vencajz 1 K. Zottmann I K. gospa Dolenc 2 K, gdčna Rauth 1 K. gdčna Stussiner i K. Tretji red sv. Frančiška 10 K, zbirka gdčne Jurjevčič 3 K 46 vin., več neimenovanih 14 i\. — Gospodični R. Zavrsaoova in A. Werber zbrali 170 K 80 vin., katere so darovali: Jerica Blatnik 4 K, K. Treo 1 K. M. Posavec 10 K, Jerica Pernat t K. F. Tesnar 5 K. T. Gaber t K. K. Kmet 1 K. 1. 1. 2 K. M. I. 2 K, D-lenka 1 K, J. Cuznar 2 K, F. Bergant 2 K, F. Pucihar 1 K. Fani pl. Kasti tO K, Pavlina pl. Gariboldi 5 K, Amalija Fabijan 2 K, H. Deiak 1 K, F. Fabijan 2 K, A. Kalinšek. M. Kalinšek. A. Kokali, F. Jenko. I. G.. M. Jenko. A. Papež po 1 K. I. n. 2 K. F. Miklavčič 50 vin.. Vzajemno podporno društvo 5 1\, A. Zajec 5 K. I. Godec. 3 K. N. Cuznar 2 K. 1. Vodnik 2 K. M. Sitar 5 K. firma 1. C. Mayer 20 K. več neimenovanih b5 K 30 vin. — Gospodični Klemene in Ccrar zbrali 69 K. kaiere so darovali: M. Č. 5 K. Ema Jakusch 3 K. F. S. 1 K. župnik J. Petrič 10 K. I. Podbevšek 5 K. Vrhovec 5 K. M. Košca 1 K 50 vin., F. Grum 2 K, F. Terčck 1 K, M. M. Petrič 1 K 90 vin,. J. Mlakar 5 K, J. K. 2 K, Maračič 2 K, K. Parkelj 2 K. J. Klemene 4 K 16 vin., I. Per. A. Seničar, A. Korene. I. Cernič. I. Marjet ič po 1 K. več neimenovanih in manjših darov 13 K 44 vin. — Gospodični L. Zupančič in Ccrar zbrali 36 K 86 vin., katere so darovali: T. Pezdir. T. Zore, M. Zore, 1. Stariha po 2 K. Kržič 3 K. Vrhovec 3 K, več neimenovanih in maniših darov 22 K 60 vin.
_ Gospodična Modic zbrala 26 K 52 vin., katere
so darovali: J. Bahovec 2 K. M. Štcnia. F. Čuček. gospa Jeglič, J. Jarc. M. Modic, 1. Skofic po 1 K, Marijina družba pri Sv. Jakobu 17 K 22 vin., neimenovani in manjši darovi 1 K 30 vin. — Gospodična Kavčič zbrala 12 K. katere so darovale: B. Klepec 2 K. M. Čeme. A. Barlič, I. Birtič, T. Je-lenec, J. Šk„ N. Kos. M. Zaviršck. K. Kavčič po i K. manjši darovi 2 K. — Gospodična Cerar zbrala 19 K 60 vin., katere so darovali: K. Ažbe 2 K JO vin.. M. Pczdir 2 K. 1. Fajkar 1 K 20 vin., manjši darovi 15 K 30 vin. — J. Grošelj zbral 32 K, katere so darovali: V. Šohcr, I. Podlesnik, A. Krupic po
1	K, Slavko Ravnikar 4 K, 1.. Vilhar 2 K. L. Tomažič 2 K. F. Kerhne 2 K. I. Štefe 2 K, L. Smolnikar 5 K. prelat A. Kalan 2 K, vinotržec A. Zajec 5 K, svetnik F. Zajec 5 K. — Skupno 1114 K 74 vin. Neimenovana s Planine za siroie v odrinski okolici 10 K. — M. Kostanjevac zbral 41 K. katere so darovali: I. Fabjanova, M. Humek, F. Jereb, R. Hlad-nik, Lazar, Legvarl, dr. Podobnik, A. Pevc, A. Mi-kuž, F. Kristan. Možina, dr. Tomažič, Stuhec, Dcjak, Lainpič. K. Kmet, J. Šusteršič, A. Šelko, J. Golar, Čeme, Čeme po 1 K, F. Cerar 3 K, Šoukal
2	K, J. Papež 2 K, gospa Fabijanova 2 K, zbirka pri g. Fabijanu 5 K. siužabništvo pri Uršulinkah 4 K, neimenovan 2 K. — Marijina družba v Križankah 102 K. — Kanonik dr. Žitnik 5 K. — Skupno 1272 K 80 vin,
Darovi za slovanske ranjence na Balkanu, III. izkaz.
Župljaoi v Starem trgu pri Rakeku 136 K ?2 vin. — Župnika Fr. Heber in Fr. Vidmajer, Sp. Poljskava, 10 K. — Fran Vidmar, župnik. Sv. Tro-
jica. 5 K. — Jurii Karlin. župnik. Sorica, 8 K. — Lovro Pintar. Sorica. 2 K. — Zbirka občine Podlaga na Vipavskem 57 K 30 vin. — Župnija Kapele pri Brežicah 11 K 20 vin. — Župnija Križe pri Tržiču 50 K. — Josip Bambič, kaplan. Polhov gradeč, zbirka 168 K. — Zbirka župnije Mirna na Doleniskem 25 t^ 40 vin. — Župni urad Ribno pri Bledu 15 K. — Župnija Koroška Bela 75 K. — Stolni kanonik Toni. Kajdiž 10 K. — Zbirka žup-ljanov Dol pri Ljubljani 37 K 20 vin. — Ljudska hranilnica in posojilnica, Ccijc, 40 K. — Anion Kjuder, župnik, Barkovlie, 6 K. — Dr. Janko Be-nedik, okr. zdravnik. Bled, 50 K. — Podružnica ~Slov. Straže* na Jezici 6 K. — Josip Zelnik, župnik. Čemšenik. 6 K. — Posojilnica v Makolah 40 K.
—	Mih. Lcndovšek, župnik v Makolah, 10 K. — Iv. Geratič, kaplan v Makolah, 5 K. — Feliks Mahor, učitelj v pok., 10 K. — Jan. Mikš, župnik, Trstcnik, 3 K. — Dr. Val. Krisper, odvetnik, Ljubljana, 50 K. — Ivan Jan. Višelnica pri Gorjah, 2 K 80 vin. — Jakob Milavec, Ljubljana, 5 K. — Mil. škof Jan. Nep. Stariha, Ljubljana, 10 K. — Neimenovan, Ljubljana, 10 K. — Župnija Ribnica 30 K. — Župljani črnuški (drugič) 22 K. — Nova zbirka iz Smlednika 21 K. — Neimenovan, Ljubljana, 2 K.
—	Josip Dolgan, nadučitelj, Sludeno, 1 K. — Podružnica Slov. Straže na Ježici, zopet 10 K. — Neimenovan, Ljubljana, 10 K. — Zupni urad Pod-kraj v vipavski dekaniji, dar župljanov, 120 K. — Gosp. svetnik Mili. Saje na Skaručini 5 K. — Mihael Omahcn. trgovec, Višnja gora, 5 K. — Župnija Krašnja, zbirko i5 K. — Zbrano pri predavanjih o vojski v Loškem Potoku 50 K. — Mali olročiči v Loškem Potoku zbrali 2 K 80 vin. — Druga zbirka župnije Mirna 28 K. — Jakob Omahna. kaplan v Šoštanju, zbral 20 K. — Terezija Petkovšek v Ljubljani 1 K. — Marija Reven v Ljubljani 1 K. — Frančiška Močnik v Ljubljani 1 K. — Anton Pučnik in F. Sinko, kaplana v Šmariji pri Jelšah, 8 K.
—	Delavstvo tržiške predilnice 17 K 20 vin. — J. Sancin, Preloka, 6 K" 40 vin. — F. Ostri zbral na gostiji Marinič v Križevcih na Štajerskem 11 K. — J. Dernovšek, župnik. 5 K. — Županstvo Cerknica 71 K 45 vin., in sicer so darovali: Josip Kavčič, Cerknica, 2 K; Ivan Ronko ml., Ccrknica, 2 K; Jakob Šega, Cerknica, 1 K; Anton Kebč, Cerknica, 1 K; Ivan Primšar, Cerknica, 2 K; Matija Obreza, Cerknica, 2 K; Matija Finec. Cerknica, 1 K; neimenovana, Cerknica, 1 K 45 vin.; neimenovana, Dolenjavas, 10 K; Andrej Zgonc, Cerknica, 3 K; Uršula Korče Cerknica, 2 K; Franca Lipovec, Cerknica, 2 K; Ivan Korče, Cerknica 104, 20 K; Ivan Lavrič, župan, Cerknica 104, 20 K; Matevž Lovko, Ccrknica, 2 K. — Vičani 16 K 70 vin. — Jure Šterk, Vinica, 15 K. — Jožef Vršnik v Kicaru pri Ptuju 20 K. — A. Jagcr, kaplan, Ptuj, 2 K. — Šentviški občinski odborniki pri volitvi župana Belca 36 K. — Pri veselici ob volitvi župana v Št. Vidu 10 K 35 vin. — Skupaj 1444 K 62 vin., k temu 1. in II. izkaz; 2814 K 74 vin. Skupna vsota 4259 K 36 vin.
Molil venik »Pot v nebesa« ali življenje udov tretjega reda oo. Frančiška všeraf., ki med svetni živijo. Znana, splošno priljubljena molitvena knjiga za tretjerednike. Spisal O. Nikolaj M e z n a r i č. Knjiga je ravnokar izšla \ G. natisu. Posebna prednost te izdaje je izredno priročna oblika, ki se odlikuje preko vseh prejšnjih izdaj. Molitvenik je spopolnjen glede najnovejših določb in bodo torej tretjeredniki segli splošno po njem, ker je edina povsem avtentična molitvena, knjiga za tretje-rednikc v slovenskem jeziku. — Kljub izredno prikupljivi tipografski opremi in velikim dobavnim stroškom se, prodajna cena zaz molitvenik ni dvignila in znaša z rdečo obrezo 1 K 80 v, z zlato obrezo 2 K SO v, šagrin, zlata obreza ■°> K 20 v. Knjigo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
tla žtiaajž!
v • v
3606
(Riharjevi in drugi napevi).
K tej zbirki so ravnokar izšli posamezni glasovi.
Partitura K 1-20, posamezni glasovi a 30 vin.
V zalogi so tudi še:
Marijine (II. natis.) Partitura K 2"—, glasovi u 30 vinarjev.
Postne in Misijonske, Partitura K 2-30, glasovi n 40 vinarjev.
Velikonočne, (II. natis.) Partitura K 1'— (samo še nekoliko komadov.)
Lavretanske litanije (Semeniške), partitura 30 v.
Litanlje sv. Jožela, partitura 20 vinarjev.
Narodne (moški zbor) i. Bratom Orlom. II. Slov. Straža, III. Slavček. partitura (prej 50 vinar.) sedaj samo 30 vinarjev.
Naroča se pri skladatelju in v Katoliški bukvami v Ljubljani.
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovine
^ranca Jožefa cesta štev. 3.
b n n
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
1183
b B 39
Založniki c. kr. priv. jitž. žel. nem
Solidna postrežba.	Najnižje cene.
(mile le Milki: 0 Rorisi oiett Slom!
"^i*—ir —V'—r—' i.	^ -m- .»VVi-^V^^A^m/i
Želo ugodna prilika!
Zaradi prevzetja nekega tovarniškega podjetja sem pripravljen z novim letom svojo dobro idočo
vino
z mešani!in blagom prodati. Potreben kapital 8 do 10.000 kron. Ker je trgovina dobro vpeljana, najemnina nizka, zato je sigurna eksistenca zagotovljena.
Resne ponudbe pod »Samostojnost 3590« na upravo »Slovenca«. 3590
Razglas.
8616
Županstvo občine Hotedršlca na Notranjskem naznanja tem potom slavnemu občinstvu, da je vkrenilo vse potrebno, da se
živinski semenj
dne 21. novembra zdatno zboljša. Preskrbljeno jo, da bode dosti živine ln drugega blaga.
Ker je tukaj kakor tudi v okolici krasna živina, vabijo se kupci kakor tudi prodajalci.
V Hotedršici, dne 14. novembra 1912.
Ivan Petkovšek 1. r., župan.
Priporoča se največja zalega oBleR Tg^J
IMIiM

Nizke cene!
Solidna postrežba
Nizke cene!
H)c8ro izdelan®
3492
za nicšfie in dačRa
v v zliii i izBeri po stalni R cena/i v znano čoBri manufaRturni trgovini
Ifcs^r*
99
fjM
m n&n
JEjuBljana, cTred sRofijo J, dfiedarsša ulica (zraven šRofije ali nasproti gostilne „<3*ri SoRolu".
*£am najdete tudi lepo Blago za že tis Me in m oš/te oBleRe, lepe perilne par Rente, coinene rute,ogrinjalRe, šerpe, pleteno Blago, srajce, Rlace m nogavice, RaRor tudi odeje, RonjsRe plaRte in Roce.
6ene so zanesljive, posfrežBa prijazna.

Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške TKkarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.