Letnik X,
F@g%mezna številka stane 12
43. številka.	Maribor, dne 31. maja 1918.

Inserat! all ozitaalli
se računajo po ì8 v% od 6 redne petitvrste: gg večkratnih oznanilih vdm --- popust -m*'
„Straža** izhaja v pgs* deijek in petek popo$&§£
Rokopisi se ne vralsf#.
Wmr&énlna lista
isečno. . ,	,
stal Avstrije
to leto , .	,
ItevIIte«
f$ farjev.
Z uredništvom sc more g vsak dan «d 19.—33. nrc doz
IgMMMtŠtvo 1st aptàvniitv© • Maribor .|®98»©ška «Msa. S. — TelafOR It. 133.
Meodvise! političen liet za slovensko ljudstvo
Nemškutarji na Dunaju.
Nismo se varali! V kolikor je bila deputacija Nemoev in nemškutarjev namenjena v svrho, da o-maloduši naše ljudje v boju za svobodno narodno življenje, ni dosegla svojega namena. Ne mi, ampak Seidler se je varal. Naše vrste so ostale tudi po zadnji soboti polnoštevilne* 'Odločnost pa se je breždvo- . mno podvojila. Zadnja sobota ni bila pogreb, ampak , novo vstajenje našega jugoslovanskega pokreta. Vsa- . kdo, tudi politični slepec vidi, da se moralna moč na- Ì še ideje tudi na Dunaju ocenjuje kot velikanska, — f kajti sicer bi se Nemcem in nemškutarjem ne prlpra-vil ta/kjo pompozen sprejem v njih pomirjenje. Na vrabce se ne strelja s kanoni.
Se v nekem drugem oziru se nismo varali. Ko so Šli nemškutarji na Dunaj, nas je boječ rodoljub v-prašal, ali smo sigurni, da ni noben Slovenec šel ž njimi. Sigurni, smo odgovorili. Sedaj smo pregledali seznam deputacijskib Članov. Niti enega naših mož zraven! Slovenca ni bilo v deputaciji. Spominjamo se na Čase, ko je vodil ptujski župan svoje pristaše v Gradec, da protestirajo proti abstinenci, drugokrat proti obstrukciji slovenskih deželnih poslancev. Čeprav manjša zadeva, Čeprav torišče samo Gradec , toda vsakokrat se mu je nasedlo par kalinov. Sedaj so ostale naš© vrište sklenjene, niti en član odpadel. V tem oziru smo ponosni na svoj narod! Neniškuta-rija nima več tal med slovenskim ljudstvom.
Na Dunaju ni bilo zavednega Slovenca. Kar jih je bilo, niso nikdar, ali vsaj že dolgo let ne, stali v naših vrstah. Na Dunaju so bili le narodni odpadniki Narod bo ž njimi, ko pride do samostojnosti, temeljito obračuni!. Njih imena ne bodo nikdar pozabljena.
Proti miru in parlamentu.
slabe strani, Schmiderer je bogataš, njegov sin ni v fronti. Ornig je bogataš, nobeden njegovih sinov m v fronti. Linhart je, kakor se je pisalo v listih, o-proščen. Stika z ubogim in trpečim ljudstvom nimajo nobenega. Oni ne vedo, koliko ljudi umira med nami od preslabe prehrane, ne vedo, kako naši ljudje v-sled nadčloveškega trpljenja telesno in duševno pro- ; padajo. Naši travniki ginejo, rodovitost polj poneha-; va, vinogradi pojemajo, hlevi se praznijo, poslopja \ razpadajo. Cesar ni v srcu, tega tudi ni na jeziku. Deputacija je na Dunaju o mirovni želji mo 1-c ata, kakor da bi je ne bilo me*d nami, pač pa je raz;,aijevala narodnostne strasti proti onim. od katerih in med katerimi živi. To si bo ljudstvo zapomnilo! Vsak, kdor se stori direktno ali indirektno krivega, da se vojska nadaljuje, bo od ljudstva sojen !
'Ptujski nek Ornig je zahteval od cesarja, da se nai državni zbor razpusti. Celo pravi Nemci mislijo o državnem zboru drugače nego ptujiski pek. Voditelj nemških krščanskih socialcev Hauser še je pred nedavno izjavil :	N a j s 1 a b š i parlament je
boljši, kakor noben parlament. Dolga 3 vojskina, leta smo živeli brez parlamenta. Civilna in vojna uprava sta 'delali z nami, kar sta hoteli. Nikjer m bilo mesta niti za pritožbe. Vladal je najhujši absolutizem, nihče se ni brigal za solze in pritožbe ljudstva. Prišel je državni zbor. Ni nam odprl nebes — a ljudstvo je dobilo priliko za pritožbe in v mnogih slučajih tudi odpomoč. Podpore so se uredile in povišale, begunske zadeve so se spravile v red, dobila se je odpomoč vsaj proti krivicam pri rekvizici-jah, oproščenja od vojaštva so se lažje zadobila, nastala je večja prostost mišljenja in izražanja, mirovna želja se je lahko glasno povdarjala — vse to hoče zopet deputacija Nemoev in nemškutarjev zadušiti. Ljudski prijatelj gotovo ni, kdor tako govor,i
Eno željo imamo: da bi skoraj bile volitve za deželni in državni zbor. Potem bi slove n sko št aj e r sl: o ljudstvo pokazalo Dunaju, 'da je sobotna deputacija s ovojimi nazori in načeli osamljena.. Slovensko Ijudsf--7HJ bi z ogorčenjem odklonilo stranko, katera bi se u-pala s tako protiljudskimi nazori v volilni boj. Zato pa nas tudi nič i strah za naš narod. Ornigi med njim nimajo bodočnosti !
Kakor povzamemo iz ustmenih in pismenih sporočil, je celo med spodnještajerskimi nemškutarji vzbudilo ogorčenje, da sobotna ’deputacifa na Dunaju pred cesarjem ni omenila splošne želje po miru in drugič, da je nastopila proti državne-! m u z b o r u.	i
Da voditelji in govorniki sobotne deputacije ni- j so omenili želje po miru, se nam ne zdi čudno. Dr. j Schmiderer, Ornig, Linhart ne čutijo vojske od nje
Koroški Slovenci k Jugo sla-
• •• i	0
viji!
V sobotni deputaciji je koroški deželni glavar j Aichelburg-Labia povedal marsikaj, s Čemur Sloven- j ei ne morejo soglašati.
Labia je rekel cesarju: „Mirne razmere) (v koroški deželi) bi bile nevarno ogrožene, ako dr-
žavorazkrajajoča (!) deklaracijska politika dela na razdelitev naravne enotnosti Koroške in na uničenje narodnega mira,“ Stara lajna koroških tlačiteljev je* da je vsakokrat mir v deželi ogrožen, kadar koroški Slovenci nočejo več mirno nositi nemškega tlačenja. Ker deklaracijska politika ponujaj koroškim Slovencem svobodo in krasnejši vsestranski napredek, je seveda mir v deželi ogrožen. Koroški Slovenci niso nič vznemirjeni zaradi deklaracijske politike, ampak jo pozdravljajo in se navdušujejo za njo. Ako pa Labia noče, da se raztrga Koroška, pa hajd s celo. k: Jugoslaviji, kajti rasa na Koroškem itak ai nikjer germanska, ampak vjsepovsod slovenska. Kar pa ]©■ naše, spada, k nam. Pozabljenemu jeziku se bodo koroški Slovenci pač kmalu priučili!
Labia je rekel cesarju: „Kakor vedno, je Koroška tudi v svetovni vojski stala brez pridržka ob cesarju in državi!“ To ne velja za celo Koroško, ampak samo za slovenski del. Ailchelburg naj vpraša Angererja in Walcherja, pä bo slišal, kako se je na njihovih volkstagih odpovedovala zvestoba cesarju in državi!
Labia je rekel cesarju: „Petina koroških prebivalcev so Slovenci.“ Ni res, ampak ena tretjina jih je po govorjenju, po plemenskem izvoru pa je cela Koroška slovenska. Koroških Slovencev tudi* prav nič ne loči od kranjskih in štaferskih, kakor je rekel Labia, ra,zven Če vzamemo neskončno nestrpnost koroških Nemcev do Slovencev, ki jim niti ljudske šole ne privoščijo.
Pač pa je Aichelburg-Labia govoril resnico, kq je cesarju rekel; ‘da Korošci nočejo posebnega stališča Slovencev v deželnih mejah Koroške. Niti Slovenci tega nočejo, ampak imajo le eno željo, da, pridejo vsi in kakor najprej k Jugoslaviji. Nikjer želja do Jugoslaviji ni tako velika kakor na Koroškem!
Po sprejemu na Dunaju.
Graški list „Arbeiterwille“ piše v Svoji številki z dne 28. maja:
Preteklo soboto so bili pri cesarju zastopniki gornje plasti nemškega meščanstva Štajerske in Koroške, da ugovarjajo proti deklaracijski politiki Jugoslovanov. Ali je ustavno ali celo demokratično, če e-den narod v deželi kliče na pomoč nositelja krone — proti drugemu narodu, ne bomo preiskovali. Zatrjuje
LISTEK,	j
t
Jugoslavija Jugoslovanom, !
(Dalje.)	j
Izseljevanje Slovencev — naseljevanje Nemcev. f
Z neverjetno vstrajnostjo in doslednostjo zašle- j dujejo Nemci postavljen si cilj: Vstvariti enoten nem- j ški narod od Baltiškega do Adrijanskega morja, od j Hamburga do Trsta. 'Oni prodirajo v naše narodno I ozeml.e na dva načina: Prvič s pritiskom na jeziko- j vni meji, s pokupovanjem slovenskih posestev ob je- j zikovni meji in naseljenjem Nemcev na njih. Za to j imamo najlepšo primero v, Št liju v Slov. gor., ka- j mor se je proslula Südmarka vrgla z vso silo. Si- j cer je res. dosedaj je bil Südmarkin denar v Št II- j ju vržen takorekoč v viodo, toda kdo ve, če se bomo, ! ako se sedanje razmere ne spremene prav temeljito, j mogli trajno vzdržati pred nemškim navalom, ki bo j gotovo vedno hujši. Nemci imajo tu namen, da na e- j ni strani iz severa doli, na drugi strani od M ari bo- * ra gori pritiskajo tako dolgo, da si bodo mogli podati roke preko slovenskih grobov. Od juga gori jim stvar tudi navidezno uspeva; saj so številne občine v neposredni bližini Maribora na videz Že popolnoma ponemčene. Občinske uprave so popolnoma norm ške in tulec, ne poznavajoč razmer, bi mogel po tem videzu, tej zunanjosti sklepati, da so to povsem nemški kraji. Pa vendar je jedro ljudstva še vedno slovensko; le nezavedno je. Toda, nemška šjola stori zopet svoje in tako je gotovo, da bo prihodnji rod — četudi bodo morda v družinah Še govorili slovenski,
— vendar čutil že nopolnoma. nemški.
Drugi način je prodiranje Nemoev v naše oženili e, je nameščen je nemških uradnikov po slovenskih krajih, nakupovanje rudnikov, gradnja tovarn in u,stanovi j an je industrijskih podjetij od strani nemš-
kih kapitalističnih družb. Te družbe nameščajo na svojih podjetjih seveda samo nemške uradnike, delovodje itd. Slovence sprejemajo le za najtežja dela, kakoršna niso za nemški „Herrenvolk“ — narod gospodov. .Toda hitro je tu Schulverein z nemškim o-troškim vrtoem in nemško ljudsko šolo. V to šolo morajo pošiljati svoje otroke seveda tudi slovenski delavci in tako se nam potujči v osrčju naše domovine na tisoče naših otrok in v osrčju naše domovine i-mamo že cele nemške naselbine. Središče teh pa so nemški državni, železniški, rudniški in tovarniški u- j radni ki.	j
Ne dosti to, kar smo povedali dlosedaj; mnogo naših ljudi se izseljuje. Samo v Ameriki je nad 100 tisoč Slovencev, Koliko jih je na Nemškem, posebno , v vestfalskih premogovnikih? In na Gornjem Štajerskem? Le poglejmo v gornještajersko industrijsko in premogovno ozemlje. V Ljuben, Bruck ob Muri, Kapfenberg. Donawitz itd. Skoro polovico delavcev, posebno onih, ki opravljajo najtežja dela, je Slovencev. Pa naj bi tem našim ljudem padlo v glavo, da bi zahtevali za svoje številne otroke slovenske šole. Gor- i je jim! A na Spodnjem Štajerskem in na Slovens- j kem sploh Že zahtevajo nemško šolo, kjer so tri Nem- \ ei vkup,! Tako je tudi v Gradcu. Tam je najmanj 30 ! tisoč Slovencev. (Zavednih so našteli točno 20.290.) j In Gradec je glavno mesto cele dežele, tam. je cesar- \ sko namestništvo za celo deželo, torej tudi za slovenski del dežele, tam je deželni odbor, za katerega morajo plačevati tudi Slovenci svoje davke, tam so razni drugi deželni zavodi, za katerih vzdrževanje morajo prispevati tudi Slovenci, tam je poštpo ravnateljstvo za celo deželo, deželno finančno ravnateljstvo za Štajersko, Koroško, Kranjsko ter Primorsko in koneČno višja deželna sodnija za Štajersko, Koroško in Kranjsko. To so samo glavne oblastnije, ki imajo svoj sedež v Gradcu in ki so namenjene tudi Slovencem. Bilo bi torej le pravično in pošteno, ko bi pri teh uradih in oblastni j ah bilo tudi primerno število S
slovenskih uradnikov in bilo bi le primerno, da bi se mogel slovenski Stajero čutiti v Gradcu kot glavnem mestu svoje dežele, da bi imel tudi njegov jezik enake pravice v Gradcu, kakor jih ima nemški jezik v Lfuhljani. Toda ne! Dočim so Nemci v Ljubljani popolnoma enakopravni in imajo tam tudi svoje šole in to toliko ljudske in meščanske, kolikor srednje šole, so Slovenci v Gradcu popolnoma brezpravni. In vendar je na Kranjskem le 4%. to je komaj ena petin-dvajsetina Nemcev, dočim je na Štajerskem tretjina Slovencev. A kak hrup bi zagnali Nemci, ko bi kar naenkrat Slovenci zahtevali slovenske šole v Gradcu. Ko bi si pa Slovenci tako šolo osnovali sami, ne hi obstojala niti 24 ur, ker bi jo nemška poulična sodrga razbila. Postava (Člen XT X državne temeljne postave) govori popolnoma jasno, da so v Avstriji vsi v deželi navadni jeziki enakopravni. Toda ako zahteva Slovenec v Gradcu enakopravnost, mu to enakopravnost odrekajo z izgovorom, da slovenščina v Gradcu ni v deželi navaden jezik, ako pa zahteva enakopravnost kak Nemec na Primorskem, mu to takoj priznajo, ker je nemščina priznana povsod kot v deželi navaden jezik, a slovenščina dostikrat še v čisto slovenskih krajih ne. Tako vidimo, da se slovenski narod manjša in nemški na slovenskem in lastnem ozemlju vedno bolj množi v škodo slovenskega. Na slovensko zemljo se priseljujejo v vedno večjem številu Nemci in osnujejo se leto za letom nove šole, v katerih se potujčujejo slovenski otroci, na drugi strani pa se leto za letom izseljuje na tisoče naših1 ljudi, ki se istotako potujčujejo in* dajejo tako vedno novi gnoj za nemško njivo.
Nemci so v zasledovanju svojih ciljev dosledni, vstrajni in neizprosni, a njih namen je, izpodriniti Slovence — in za Slovenci bi prišli na vrsto drugi Jugoslovani — iz njih zemlie, jih ponemčitiali pa naseliti v naši domovini Nemce. Ta nemški boj se vrši že več kot eno tisočletje.
(Dalje prihodnjič.).
S©, (ta je talco postopam? posnhno možato. Tudi o tem | nočemo razsojevati, ker se bojimo, da cenzorji, koj.i. j delovanje je. postalo v zadnjem času posebno iutpnzi- ; amo, niso z nami istega mnenja. Samoumevno pa .r da z deputanti nismo istega mnenja. Koroška ,.e, u . taci,a, oziroma ipeu govornik, je ugovarjal * roti na ! meri, da bi se dežela politično raztrgala ali imrounu j delila. „Mi mislimo in čut uno po staroavstrijski ; sle- S deci temu patriotičhemu čustvovanju, izrekamo, d,, j ostane vojvodina Koroška nerazdeljena tak -, k a j
nad
kor ..e bila dosedaj“,
<.1*4
je

rekel govornik deputata]
roški deželni glavar pl. Ai oh ein ur g k U o, or il je Ut:.; c zasiguranju po.a do Adnje, v napadih na jugo.-o vanskfi deklarante se je pa gib ai v zmernih nunah. Drugače Orni|g. župan ptujski in govornik južnoštajerske deputacije. Brez bah arije mož ne more živeti. Govoril je namreč kar v imenu rele Spodnje Štajerske. Toda samo to mu še ni zadostovalo, rekel je nato, da mu je Čast, .govoriti le za Štajersko. Prišla še bo priložnost, ko se bo bahavost Oruiigova osvetlila s številkami. Našteval je krdela čet Spodnje-Stajer-ske, ki so se hrabro zadržala pred sovražnikom. A med temi tisoči jih je pač zelo malo, ki še strinjajo z Orneigovo politiko in ki bi mu dovolili, da srne govoriti v njihovem imenu. Je pač že taka navada na-cionabi^tičnih mešfeaniskih zastoji,n-ijkov, da v imenu Nemcev- in — da gre obenem — govorijo zajemno tudi v. imenu Slovencev, Če le spravijo skupaj eden at dva tuoata zbobnanih županov. Da naš obstoječi občinski volilni red ne daje nobene legitiman! e za to da bi žuoani zastopali ljudstvo, jih pri tem prav nič ne ovira. In ravno to je, kar se mora. glede spodnještajerske deputacije posebno nalagati, kajti flega, kar so govorili govorniki te deputacije, prav gotovo ne odobrava velika večina spodnještajerskega, prebivalstva.
Med drugim je Ornig rekel: Vedno večje hujskanje našega ljudstva je resna nevarnost. Pričakovali smo pomoči od parlamenta, toda zaman. Poslalo nas je sedaj naše ljudstvo, da izprosimo od Vašega Veličanstva mogočno besedo, da se' napravi takoj konec temu razde j rijočemu rovarenju. Od parlamenta nimamo ničesar pričakovati, kajti ta liiša je hiša večnih sporov. Prosimo iskreno: Vaše Veličanstvo m-, i o krmarju države tudi brez parlamenta prouči državne potrebščine in •okrepi z- enotnim pciveksivom in državnim jezikom enotnost države in uvel avi s samoupravo Dalmacije in Galicije stari fsreskušeni država zvesti vpliv na|šega ljudstva. fOjrnig je tudi zahteval, naj se krši ustava! Preko ustavnega zastopstva naj se uvede nemški državni jezik in izločita naj se Galicija in Dalmacija.. In zaklical je. naj postopa cesar trdo proti tistim, ki psujejo avstrijske kmete in meščane radi njih zvestobe državi z besedo in s pisavo; še bolj trdo proti tistim, ld napadajo državi zveste uradnike z besedo in pisanjem in ponižujejo njih ugled; najbolj trdo, da, neizprosno, pa proti vsem tistim, ki ogrožajo državo in 'krono z besedo in pisanjem, zadnje čase pa celo. z državi nevarnimi dejanji. Uradno poročilo o sprejemu ne poroča,.če niso, bili nekateri člani deputacije takrat v zadregi. Znani gospod Linhart, nekdanji slovenski socialni demokrat temnega spomina, zdaj „nemško-slovenski kmetski voditelj“, je govoril celo, da potrebujejo gospodje, ki se prišli, moralne zastave, besede moči. ki jo more spregovoriti le cesar; ta beseda bo njih meč v veliki nevarnosti, ki se kopiči na jugu kot jugoslovanska revolucija.
Cesar naj spregovori to besedo, potem izgine vsaka nevarnost prestolu in kroni. Umljivo je, da cesar gospodom ni odgovarjal enako. Odgovarjal je v tistih smereh, ki so nam že znane iz izjav ministrskega predsednika. Gospodom je izjavil, da se morajo poftoji narod ega in kulturnega razvoja posarne* -!h narodov zboljšati; vlada dela na to, da dobi vsestransko zadovfoljivo rešitev temeljnih vprašanj ki se more rešiti le v avstrijskem okviru, ki ne sme v najmanjši meri omejevati zgodovinskih posebnosti dežela in njih skupnosti, prostosti velikih gospodarskih potov, dušnih in materielnih temeljev strenosti sile in proevita državnega ustroja. Odposlance naj ne skrbi, da se more širiti neovirano nasprotno aretacijo in da bi se, uveljavila v bodočem oblikova du reči. —
Seveda so pričakovali gospodje nekaj več, V časih räjhejga grofa Sitürgkha se je pokazala njih srčna želja, Temeljni nazor njih politike je pač, da se smatrajo za nekaj drugega, kar so. Ce bi bila Avstrija ali le samo Štajerska navezama na, nje, bi bilo zelo slabo’za celo 'državo in deželo. To je pokazal;! preteklost, to kaže sedanjost in pokazala ho tudi bodočnost,"
Jugoslovansko mamilo*
Pod tega naslovom priobfioje dunajska »Reichs post«', ki ge v zadnjem času odlikuje po prav posebnem sovraštvu proti Jugoslovanom in posebno Slovencem, članek, v katerem si prizadeva dokazati, da jugoslovanske dežele nimajo predpogojev za samostojno gospodarsko življenje. Pri tem se postavlja »Reichspost« na zelo komodne stališče: Navaja statistične podatke o pridelkih žita in posrednih davkih na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji in prihaja do zaključka, da te dežele ne pridelate toliko, kolikor rabijo za setorej tudi jugoslovanska država ne bi imela predpogojev za samostojno gospodarsko življenje. Hrvatsko omeDja le mimogrede, a trdi, da tudi hrvatsko-slovenske dežele ne pridelajo toliko žita, kolikor ga rabijo za svoje potrebe.
Sicer je vprašanje, če bo jugoslovanska država mogla gospodarski obstojati ali ne, stvar,
kafer*, «reditev naj bi prenotili nam samim. Ham
to vprašanje ne dela nikakih skrbi. Ako vzamemo jugoslovanske dežele kot celoto, potem pridelamo žsveža več, nego ga rabimo za svoje potrebe Industrijske izdelke bon o morali seveda uvažati, a zato bomo izvažali poljedelske pridelke. Sicer pa ni na sve‘u nobene države, ki bi mogla živeti zaprta od zunanjega sveta, Saj vidimo, kako se godi nam, ko smo štiri leta zaprti od zunanjega sveta. Ne pomaga nam ne srbska Sivina, ne ru imunsko in ukrajinsko žito, ne rekvizicije na Polj skem; vziic vsemu téma stradamo v Avstriji ii stradajo v Nemčiji.
Nedavno tema je dokazal znani socialno demokratski narodno gospodarski pisatelj Kautsky, da, tudi ko bi se uresničile vse vsenemške sanje, ko bi Neme* priključili takozvani srednjeevropski zvezi poleg Poljske, Ukrajine in Baltiških pokrajin tudi vso Turčijo z Mezopotamijo, Arabijo in Egiptom, vse te dežele še vedno ne bi mogle vzdržali gospodarskega boja z državami entente. Danes se na more nobena država na svetu obdati s kitajskim zidom Česar je v eni dižavi preveč je v drugi premalo, svetovna trgovina pa iros ravno namen da izravna te potrebščine med posameznimi deželami, oziroma državami. Jugoslo venska država bo imela svoje meje, svoje iadije svoje železnice, ki bodo pospeševale in oskrbovale izmeno dobrin. Česar bomo. imeli preveč, bomo izvažali in česar nam bo manjkalo, bomo Uvažal: In kaj bomo izvažali? Živino, žito, druge poljske pridelke, les itd. No, in ako ne bomo imeli dm zega, bomo izvažali ono blago, ki smo je morali dosedaj, vsi e J posebne skrbi avstrijskih ia ogrskih vlad, v tako obilni meri izvažati: živo človeško blago. Mi smo sicer prepričani, da bo izvoz tega blaga iz bodoče jugoslovanske države kmalu ustav ljen, a v najslabšem slučaju bomo imeii venda? odprto isto pot, ki jo imamo danes. Pošiljali bom; svoje ljudi preko morja, kskor moramo to delat danes. A tudi v tem slučaju bomo na boljšen nego danes. Potem se bo za naše izseljence bri gala vsaj jugoslovanska država, dočim se dane ne briga nihče.
Na vsak način naj pa »Reichspost« ir; družba prepuste nam skrb, če bo mogla jugoslo vanska država živeti ali ne. S takimi članki do kazujejo k večjemu, da nimajo proti jugoslovanski državi nikakih pametnih ugovorov. Mi zahtevamo jugoslovansko državo na podlagi pravic o samo odločbi narodov. Vse druge skrbi pa prepustite nam.
Obletnica deklaracij e»
Včeraj, na Tetovo je minulo leto, ko se je rodila majniška deklaracija. Trideseti majnik 1917 bo ostal na veke najvažnejši mejnik v našem narodnem življenju.
Obdan od celega mladega Jugoslovanskega kluba, ki je združil Slovence, Hrvate in Srbe v eno trdno vrsto, je preči tal v prvi seji državnega zbora načelnik poslanec dr. Anton Korošec sledečo izjavo:
„Podpisani poslanci, ki so združeni v Jugoslovanskem klubu iz javljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvatskog;; državnega prava, naj se vse zem lje monarhije, v katerih žive Slo venci, Hrvati in Srbi, združijo po e žezlom habsburške - lorenske di nastijev samostojno državno telo ki bodi prosto vsakega narodnog; gospodstva tujcev In ki bodi z gr a j eno na demokratičnem temelju Za uresničenje te zahteve enot nega naroda bodo zastavili vse svoje sile.“
Ta izjava je napravila v parlamentu, ». sveto ai javnosti najglobokejši vtis, nam pa so je zdela kakor glas nebeške trobente, poživljajoče narod k vstajenju. Bilo je, kakor da zmagovito solare posije na spečo naravo in vzbudi vse njene sile k novemu življenju, bilo nam je. kakor apostolu Petru, ki se je potapljal v valovih, pa mu je Zveličar podal rešilno roko. Naš narod se je dvignil, prerojen, ves nov in pričel je zapet verovati v lastno sile v lepšo bodočnost. Deklaracija je prodrla do zadnje slovenske koče. In tem bolj se dviga sovražni zmaj, da bi nas ugonobil, tem večja
je- n»5a odporna sila, ki jo j« rodila deklaracija.
Strahopetstvo je izginilo, ne bojimo se več leta 1914, Jugoslovani s hrepenenjem pričakujemo svoje svobode!
Blagoslov deklaracije se naj i Mije po vsej jugoslovanski zemlji !
Sprejem deklaracije v ječi*
Kdo Še ni slišal o glasoviti k iz linici Karla,u pri Gradcu? Navadni človek, ki gre tod mimo, si misli: Evo hiše, v kateri je izvržek človeštva, izvržek družbe poštenih ljudi. Misleč človek ;,a se ho tudi leteli izvržkov spomnil s pomilovanjem. Tam so zares največji zločinci, a kdor bi iskai razloge in vzrose vsem tem zločinom, bo,pač našel vedno olajševalne momente, ne bo samo sodil in obsojal, ampak bo tudi pomiloval. Koncem koncev je vsak zločinec le žrtev svojih strasti, žrtev vzgoje, okolice in vsega ambijenta, ki je u pii val na njega. Baš to, da se smatra tudi naj večje zločince za nesrečneže in žrtve razmer , je dovedlo do tega, da se danes postopa v ječah vob-če zelo človekoljubno. V resnici je tudi kazni dovolj, da je človeku odvzeta svoboda, da je v vseli, tudi v najmanjših stvareh odvisen od volje drugih ljudi.
No, vsled vojne in dogodkov, ki so v zvezi z vojno, se je marsikdo seznanil z notranjo uredbo kaznilnic in postal neprostovoljen gost ene ali, druge teh hiš nesreče, trpljenja in bede. To so bili takozv. politični zločinci.
Tudi v Karlavi nas je brilo preko sto takih — „zločincev.“ Zagrešili smo vsi eden in isti zločin: Ljubili smo svoj jugoslovanski narod, ljubili
in zato so nas oddelili od družbe poštenih ljudi,
' Toda pri tem smo imeli tolažilno zavest, da je tokrat veljalo tudi o Avstriji ono, kar je rekel svoj čas Tolstoj o Rusiji : Vsi pošteni ljudje v Rusiji so v ječi.
Seveda, naši ječarji v Karlavi so bili, drugačnega mnenja. 'Oni so videli v najs večje zločince, nego v navadnih roparskih morilcih. To pa tudi ni čudno. Saj je pisal neki visoki mlini sieri] alni uradnik o nebi inšpekciji v kaznilnici Karton, dà so se mu gnusili politični kaznjenci in da so se. mu zdeli, v primeri s temi, roparski morilci ponolnomaj nedolžni. Temu primerno so tudi postopali z nami političnimi. Vendar, to je poglavje, ki pride na v listo pozneje. Za danes hočem le navesti, kako smo ispnejeii v ječi deklaracijo z dne 30. majnika 1917.
Bili smo v samotnih celicah, vse enako dolge po pet in široke po tri korake. V teh celicah — živih grobovih — smo imeli časa dovolj, da smo premišljevali o tem in onem. Sanjali smo in sanjarili o srečni bodočnosti svojega naroda. Bilo je sicer vsako medsebojno občevanje strogo prepovedano in tudi ta-korekoč nemogoče. 'Pri dnevnih sprehodih na dvorišču kaznilnice smo morali iti mož za možem, šest korakov: drug od drugega in gorje, ako sta dva spregovorila besedico med seboj. Temna, klet in post ob kruhu in vodi ! A to nas ni motilo. Našli smo sicer vedno dovolj moralične sile v samih sebi. da, nismo niti najmanje klonili) duhom, a naišli smo tudi pota in sredstva, da smo vzlic vsem ovir; r mogli izmenjati misli in se medsebojno bodriti. .e ne malodušnosti! Tako smo klicali drug ’drugemu. V najhujši stiski in najhujšem trpljenju smo bili vendar uverje-ni, da tudi to mine, uverjeni smo bili bolj kakor ke-daj poprej o resničnosti reka :i „/Svaka sila do vremena" V tem razpoloženju smb doznali za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. majnika.
Kako smo jo sprejeli?
Bilo je 31. maja 1917.
Sedel sem pri mizi in citai, čašo; is, za katerega sem imel dovoljenje. Zanimalo me je predvsem ; o-ročilo o prvi seji državnega zbora.. Pridem do izjave, ki jo je podal (ir. Korošete v imenu Jugoslovanske c a kluba. Nisem verjel lastnim očem. Preč 'am izjavo še enkrat. Ne, nisem se motil. Skočil sem po konci in začel hoditi no celici sor in dol. Da, je moška, beseda, narodnih zastopnikov!
Po več kot dveh letih neznosne a- trpljenja in neznojsnih duševnih in telesnih muk „ - bil to prvi svetli žarek, ki je padel v to strašno temo. Zavest, da nisem zagrešil ničesar, nego to, da sem ljubil svoj narod, me je vzdrževala, da, nisem — s tovariši sotrpini vred — nikdar klonil duhom, nikdar omahoval niti trenutek in ko so me obiskali prijatelji ir! sorodniki ter mi klicali pri slovesu: „Le pogum!“ — sem vedno odgovarjal: „Poguma nič ne zmanjka.“
Toda deklaraecija, mi je vlila v dušo novega življenja, vplivala je na dušo kakor hladilni balzam na skelečo rano. Tako je bilo tudi z mojimi tovariši-sotrpini. Ko .srno naslednjega dne zopet bili na dvorišču, so kazali obrazi vseh neko čudno spremembo. Prej resni obrazi so se svetili radosti, ki je ni mogel, pa tudi ni)hotel nijliče (skrivatiNalšnmbojva!:- smo s« drug 'drugemu in si prikimovali.
Nismo govorili, ker nismo smeli govoriti, ogovorile so naše oči, govorili naši veselja se žareči o-brazi: Evo, ni zastonj to naše trpljenje! Našli so se vsi naši narodni zastopniki od Mure do Spuža v zahtevi'po jugoslovanski državi, v oni zahtevi, radi katere trpimo mi.
Bili smo gotovi zmage ideje, radi katere smo trpeli in z veseljem smo prenašali nadaljno trpljenje, v zavesti, da se rodi iz tega trpljenja narodova svoboda»
j ; !	'	Niko Ninpč.
c -i	i O'* 3
-Ü.l. AilCVJcl
■f\

Jugoslovanska bolna fronta. |
glavnih dobičkarjev te vojne. Kes je, da ima i nemški sosoodi ziasti to. aa so se &
net nekaj več denarja, ali pomisliti :n uvaže- 1 koroški, udeležil! pomembnih slvnost?
Večernšk sobotne »Tagestpošte« priobčuje pod gornjim naslovom članek, ki začenja s stavkom : >St ankarsko taktična spretnost in propaganda, preti kateri se ni nikjer nastopilo pravočasno, sta do segli v manj nègo v poldrugem leta združenje po litičnih glasov Jugoslovanov in Cehov v en- trn falango, ki obdaja danes nemštvo kakor žaKljučen zid < V nadaljevanja svojih izvajanj se »Tagestpo-šta« laska Hrvatom te? pravi, da se bori hrvatska narod že leta brezupeSno proti poskusom serbizi rani*, proti ekspozitni sili Madžarov in n en etnee * Avstrije za narodno in gospodarsko združenje svo jih delov. Zato treba da, se Nemci .sporazumno Hrvati. Zato zahteva »Ts ge riposta«, naj avstri-jsk-Nemc-i stopijo pred Hrvate z možno izgotovljeni; programom. Ako se Nemcem posreči sporazum Hrvati, jim bo zopet mogoča, da prevzamejo i obdrže vodilno ologo, ki jim pustijo
Nemci so vedno stari. Ne morejo in ne morejo se užinati v misel, da so časi, ko so bdi cm neomejeni gospodarji v Avstriji za vedno mino Sicer je res, zdaj za enkrai plešejo ha Dnaaju z<-pet po nemških notah, a to so zadnji valčki, K; -nečno bodo tildi Nemci morali priti do spoznanj». da je njih gospodstvo đoklenkalo za vedlo. To to naj si Nemci izbijejo z glave, da se jim posre odtrgati Hrvate od Slovencev. Hrvati poznajo pr. -dobro Nemce, kalerih trud da razbijejo j h god, ovan Ironto, prejkoslej brezuspešen, je le v družbi Slo vencev in Srbov, kakor slovenska le v družbi Hrvatov in Srbov. Zato pa tudi še nikdar ni tab kakor sedaj orala po jugoslovanskih gajih in log h pesem:
Slovenec, Srb, Hrvat,
Sta aviek brat in brat.
Shod v Studenicah pri Polj» cinah,
Pekel pri Poljčan ali, 27. maja.
Shod je otvori] vlč. g. župnik Alojzij Cilenšek iz Poljčan ob 9. uri dopoldne prav prisrčno pozdravivši gg. govornike in občinstvo. Zastavil je vprašanje:	Iz kakšnega namena smo se danes zbrali tu v
Studenicah? Mar smo prišli zato. da kalimo in rušimo obstoj države, notranji mir, da ščuvamo zoper nemški narod ali proti dinastiji? Nič o vsem tem! Smo odločni nasprotniki teh stremljenj, hočemo se le samo potegovati in boriti za naše osnovne pravice, ki jih nam ne mone nikdo zanikati, kajti vsi imamo „prostor pod solne e m.“ Govoriti hočemo o tem, klar nas tlači in mori, kar je rodila vojna težkoč in bremen našemu kmetskemu stanu. (Burno odobravanje.)
Po teh uvodnih besedah je bil izvoljen za predsednika shoda g. župan Franc Koropeo iz Studenic , ki še enkrat pozdravi prišlece, predvsem g. poslanca Franca Pišek in g. nađrevizorja. Vladimira Pušenjak in odda nato besedo g. poslancu.
Z markantnimi in k srcu segajočimi besedami slika trpljenje in gorje slovenskega naroda pod Sttir-gkhovrim režimom. Iz vsz te more je izšel naš narod še enkrat talko samozavesten in čim hujše je bil vladni bič. tembolj nas je združil v (skupni odpor, Ki je rodil veliko jugoslovansko misel, izražena v slavni majniški deklaraciji z dne 30. maja 1917. (Veliko o-dobravanje, živijo-kliei.) G. poslanec je nato prešel k sedanjem političnem položaju in resno svaril vladne kroge pred nepremišljenimi penstekueijam:. jušno in razločno je rekel, da mi Jugoslovani ne. tir jamo ničesar' drugega nego samo pravico In resniqo , ki igre vsakemu narodu in bodi še tako neznaten, po božji in človeški postavi. Hočemo, da bo našemu Troedinemu narodu zasiguran obstoj, razvoj in svoboda. Mi nočemo nadvlade nobenega naroda, svobodni in srečni hočemo biti in v miru in slogi hočemo živeti. G. poslanec ostro biča vojne hujskače in njih pajdaše. Spominja, se neumornega delovanja našega jpre-svitlega cesarja Karla I. in sv. Očeta papeža Benedikta XV., ki hočeta dati krvavečim narodom zlati mir. Zato pa bomo zvesti vladarju do zadnje kaplje krvi! (Živijo-klicii.) — Nato preide g. poslanec na. go spodarsetvo. Slika krivično, neutemeljeno in neprevidno postopanje vladnih organov ,pri rekvizieijah raznih živil in prav posebno sedaj pri iztirjatvi kmetu neobhodno potrebne živine. Gospodarstvo je sedaj tista panoga, ki državo drži in zato je treba, da 'država gospodatrje podpira in ne do mozga i/zse|stava. (Burne pritrjevanje.) Kar imamo, itak radi damo, ali tako. kakor se sedaj misli postopati, temu mi ne moremo in tudi ne smemo -pritrjevati, ker pridemo v nekaterih letih popolnoma na nič, ker bo vse gospodarstvo izžeto in- tudi ogroženo življenje milijonov ljudi naše preljube: očetnjave. V interesu nas vseli leži kontingentna oddaja živil (g. poslanec razlaga smisel) in le tedaj bo Šel vladni voz naprej. (Tako fe! Burno pritrjevanje.)	f
Nàto 'dobi besedo g. nadrevizor Vladimir Pušenjak, ki oriše delovanje ljudstvu škodljivih central, in nepotrebno naraščanje „prašnega birokratizma“ v svrho ljudske prehra»e. V našem življenjskem interesu leže naše kmetske zadruge, ki jih podpirajmo in izpopolnjujmo. V zadružništvu leži daljni naš gospodarski razvoj. Govornik o tem podrobno razpravlja. (Živahno pritrjevanje in odobravanje. Tako je! Bra-vp-klici.}; Nadalje omenja problem pokritja stroškov vojne. Gotovo bodo poskušali- na kmete navaliti ogromne svote davka in premoženjske oddaje, Češ, kmet
ie eden
sedaj kmet
vati je treba, da, je \ sled vojnega gos redarstva zemlja izsesana, hlevi i raizni, draginja drugih potrebščin neznosna. Premalo bo kmetu ves denar, Če si bo hotel po vo,oi urediti dom. Zato pa- skrbimo za našo organizacije, kajti le v združenju je moč in le potom združenja bomo izvoljevali. kar rabimo za našo blaginjo. (Pritrjevan.it j
Nato so bile ì recitane resolucije, ki se e oda ono. brez ugovora in med živahnim odobrava jem s-prejmejo.
Zaključil se je lo	■ s ni jo
..He SlovaniI“ in '„Lepa noša domovina.“
in odobrene na političnem 20. maja 1918 od Slovencev
Gl'esulaci j e, sprejete.
Ishodu v Studenicah dno tu. Slovenk Dravinjske doline :
1.	Z navdušenjem pozdravljajo vsa stremljenja za dosego miru, se zahvaljujejo N j., VeliČ. presv. cesarju Karlu 1. in njih Svetosti papežu Benediktu XV. za njih plemenito delo v dosego miru in žele, da se njih prizadevanja prav kmalu uresničijo.
2.	Protestirajo proti krivičnim rekvizicija m, o-sobito relonzicijam živine, katere spravljajo v nevarnost obstoj kmetijstva in zahtevajo, da se rekvizicija živine na Štajerskem listavi, zahtevajo pa tudi, da se kmetovalcem v večji meri kot dosedaj dajo na, raz-.rola--o vse - otrebščine, kakor umetna gnojila, petro-le , usnje, sladkor itd.
3.	Odobravajo možat nastop Jugoslovanskega kluba za pravice slovenskega ljudstva, se v polnem obsegu pridružujejo deklaraciji 'Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 in izrekajo popolno zaupanje načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu 'm domačemu poslancu Francu Pišek.
Francesi;« Wife
Na francoskem bojišču so Nemci začeli z novo ofenzivo. Dne 26. maja so jnžnovzhodno od Lavna zavzeli važno gorovje Chemin des Dames Doe 27. maja so napadli angteSko-francoske posto janke na 40 km do gi fronti med mestoma La on m Helms, prekoračili kanal Aisne — Mamin zavzeli več važnih postojank. Angleško francosko fronto so upognili za. 18 — 20 km in ujeli 15,000 mož. Napade so dne 28. maja nadaljeval; prekoračili reko Aisne pri '-Vesi e. ter prodrli 5 — 8 km pre vaiai mesti Soisscns in Reims. Število vjetnikov je naraslo na 25.000 mož, med temi st dva generala. Mesta Lac-n, Soissons in Reims sc v nevarnost».
Iti
S?
fi
mummäM

v %-
7« F ■

Italijani srdito napadajo naše postojanke juž no od prelaza Tonale, kjer se jim je posrečilo do-;eči nekaj nepomembnih vspehov. Ob Spodnjem toku reke Piave hudi artilerijski boji.
Tedenske novice.
Slovensko ljudstvo slavi svojega vladiko. Vse vi
pavske občine so imenovale ljubljanskega knezo-škofa dr. Jegliča za svojega častnega občana v priznanje zaslug za jugoslovanski narod.
Angleški prestolonaslednik pri papežu. Ponedeljek dne 27. maja je sv. Oče sprejel v avdijenci f princa valeškega sina angleškega kralja in angleškega prestolonaslednika. Pogovora, ki je trajal četrt ure, se pripisuje veliko politične važnosti,
Zlato mašo' je v nedeljo, dne 26. maja,/prazno- i val v celovški stolnici tamošnji stolni prošt, j.:reč. g. j Gvido Bittner. Slavljenec se je porodil dne 28. mar- l ca 1846 v Neumarktu na Gornjem štajerskem, bil a j Celovcu v mašnika posvečen dne 26. maja 1868. Kot f kaplan Je 'deloval v Požarnimi, Sovodnjah, Brezah in I v stobii crkvi, bil župnik v Trbižu in v Beljaku. L. ? 1894 je poslal stolni kanonik in 'župirjiki. ' jtetja 191.3 j stolni prošt'. Mnogo zaslug si j» stekel na socialnem j in karitativnem polju. Še na mnoga leta! — Iz oe- j lovške škofije obhajata letos zlato mašo še čč. gg. v- { pokojen a župnika Janez Rainer v Meiseldingu in J. | Lubej v Št. 'Juriju ob južni žel. Posvečena sta bila f dne' 16, julija 1868.	S
Ornig jo polomil. Ptujski pek Ornig je cesar- { m tudi razkladal, da, se je jugoslovanska majniška : deklaracija izcimila iz panslavističnih idej. Mož si je ; mislil, kakor.se iz testa naredi žemlje, tako se iz ! panslavistične ideje naredi jugoslovanska deklaraei- < la Mož seveda ne ve, ne kaj je ideja, ne kaj je pan- 1 slavistično, zato je njegova polomija odpustljiva. Od- j d tisti ji Vo pa* ni, da pek hoče igrati učenjaka in ne \ neka, za kar je usposobljen in po poklicu določen
Divlajo koroški listi, tako nemškonacionalni ka- 1 kor tudi takozvani krščanskosocialni zoper 'Ju. gosi o- j vane in zlasti dr. Korošca. O slednjem piše zdaj že i večkrat „Jvi'irntner Tagblatt“, češ, da je samo „mit- j telbegabter Politiker“ isredn jen adar jen politik). S to . duhovitostjo ‘ hoče nemški Mihelj (piše se Pavlič) i- i menovanega lista Škodovati ugledu voditelja Jugoslo- 1 vanskega kluba! -Seve k tem ljudem bomo hodili po I svete, kaj smemo storiti,-' kaj ne! -Na poti jo tej vele- 1
ioveuci, ziasu
nuncirajo nas pridno naprej — veleizdaje. Naj se le potolažijo, v — Berolin prav gotovo ne pojdem»!
Kako se cenzurira? Mariborska pobbcn* cen
: zuraje v včerajšnjem »Slov. Gospodarju« zaplenil;-■ na uvodnem mestu izjavo vseh treh slovenskih I strank z ozirom na avdijenco nemškutarjev prt j c sarju in s ce? z motivacijo, dr je Brdi ljubljanska j cenzura konfiscirala to izjavo. Grama, cenzora pa : v »Volksblatta« ravno iste izjav-- m zaplenila : Nemški listi torej smejo prinesb i; ,vo slovenskih f strank, da jo po svoje izrabijo, slovanski listi pa j izjave ne smejo priobčiti To j' s,;,emonska mo drost dandanašnjh cenzorjev! A še več! D oči m j nam dražba mariborskih cenzorje-, zapleni, kar - sme nemški Ust nemoteno prinesti, pa dopusti isti j dan, da sme protestantovsko v^ene niška Marbur j gerca skrajno hujskajoče izrabil at; ljubljansko iz i javo. V »Marburgerčioem« uvodniku n? naša slavna j cenzura zaplenila ne vrstice, dasiravno je članek j pisan tako zlobno hujskajoče, da bi vsak drug cen j zor moral videti, kam pes taco moli. Revolverska ; lista »Deutscher Montag« in »Msrburger Zeitung«
] smeta pozivati nemčursfce telovaje na poboje proti j Slovencem (Št Janž in Družmirje), c. kr. cenzura 1 nima nič zoper tako pisavo. Psovati smeta na? j Slovence z izdajalci, kraljevskimi morilci, sodrag sarajevskih morilcev i.t.d., cenzura to pisavo mirno pusti ia je s tem sokriva hujskanja proti Sloven cern. Da je prišlo do znanih prizorov v Št. Jamic, je sokriva cenzura, ker je dopustila poziv v Mar burgerd, naj gredo nemčurji na shod. Da so po bili šipe pri dr. Verstovšeku, so sokrivi tisti, nimajo toliko moči, da bi zabranili hujskajočo pi savo mariborskih vsenemških revolver žu ralov, k med vrstami naravnost pozivajo mariborsko vse nemško poulično sodrgo, naj pobija Slovencem šipe. Konstantiramo tudi, da c. kr. politični ko misarji na vsenemških shodih nimajo ne besedice graje proti vsenemSkim govornikom, ko napadajo in sramotijo celo člane naše cesa ke hiše (ne Volkstagu v Maribora-Parmasenkase), naši lists pa niti ne smejo izreči graje nad takimi govori To so dejstva, ki pričajo o dvojni meri naše cen zure. — Kakor izvemo, bo uredništvo, »Slov. Go spodarja« vložilo ogovor proti konfiiskaeiji ljubljanska f-rCU'Cno
Nemškutarji in vojno posojilo. 'Ornig je oesai ju s i-ipo.edal, da so 200 milijonov K vojnega posojila podpisali njegovi pristaši. Ker se na 'Slovenskem. Štajerju sploh ni več podpisalo, torej so podpisali to vse nemškutarji. Slovenci, to imate sedaj zalivalo!
5ÖG K za pot so dobili nekateri udeleženci Or-nig-Linhartovega romanja na Dunaj. 23 je bilo talcih, ki so potegnili po 500 K, drugi so se vozili in prehranili na la-stne stroške, Imena tistih 23 homo objavili. ko 'dobimo seznam teli nesrečnikov. Kdo pa je plačal to svoto? „Društvo za obran Jev. nemštva v I Avstriji.“ To društvo ima. svoj sedež • v Berolimi, to-: rej v Prusiji. Na čelu tega društva so ljudje, ki so i. odločni agitatorji za brezobzirno ?. dai je van je vojne.
I Ti ljudje, ki so prejeli na roko :	700 K za dunaj-
I sko romanje, so se s tem zapisal zlodejski pošasti ,
I katera hoče z nadaljevanjem vojni še več krvi. še I premalo je torej padlo najboljših mož, očetov, sinov f m bratov . . .	-*•»*». *
f	Med Nemci in Poljaki. 'Ozračje na Poljskem ni
tako čisto, kakor ga, slikajo nemški I ti. Iz Kijeva se poroča, da so Nemci zahtevali, naj se razpusti in-raz-oroži tamošnji poljski armaidni zb	Poljski povplj-
I nik se je temu odločno protivi!. Neu	so nato napa-
dli Poljake, ki pa so se Čvrsto bra Na obeh straneh se je bojevalo nad 14.00.0 mož, :	:c Luitpold Ba-
I varski je odredil, 'da se razoroži \-& poljske legije v l Minsku. Poljaki na so burno ugovarjali ter so strel-I j ali nà Nemce.
7Ö1MS slušateljev i dunajskem vseučilišču I lje v. To število slušateljev je nah
na dunajskem je letos vf>'
seučilišču. Na i 7000 shišaic-kar j ili dose-
dii j izkazuje dunajsko vjseučilišče.
Poslovanje ljudske knjižnice v Mariboru. Pri zadnjem občnem zboru Slov, Čitalnice v- Mariboru se je sklenilo, da začne knjižnica zopet z rednim izpo-ho:cvan.:em knjig. Da Do »a to mogoče, je neohhodnp potrebno, da, vsi .zposojcne knjige, ki leže ponekod že seč let, takoj vrnejo, sicer bi bili prisiljeni pobirati knjige na stroške tistih, ki so si jih izposodili.
Jugoslavija v zastavah, iz Ljubljane m mnogih dragih joge slovanskih krajev nam poročajo, da so včeraj dne 30 maja kol obletnico deklaracije mnogi okinčali svoje hiše z zastavami. Ljubljana, kot slovenska metropola je bila vsa v zastavah.
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali: o priliki narodnega tabora na Bizeljskem dne 12. maja 1918 izročili g. dr. Korošcu Bizeljčani zne?ek K — ter Brežičani znesek K 514, Radoslav Fras, zrakoplovne 8, letalne stotnije na bojišča dar padlega Franceta Štiglic iz Luč pri Ljubnem 50 K, nadlovec Josip Bregant nabral med moštvom 20. lovskega bataljona K 506‘80 h uprav-ništvo Slov. Naroda K 50 in K 220, Davorin Polič v St. Lenartu iz kazenske poravnave Vajdlč-Šalamun K 50, o. Benardin Šalamun, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah K 10, poročnik Ivo Schwarz v Šoštanju, nabral v veseli družbi na Dunaju, K
44*10. Prispevke je pošiljati na naslov moške po-drnžnice družbe bv. Cirila in Metoda v Mariboru.
Šolski odsek.
Preki sod v okrožja graškega vojaškega poveljstva, Uradni list poroča: V obratih, ki so pod vo jaškim nadzornostvom so nalepili sledeči razglas poveljnika c. kr. vojaškega poveljstva Gradec ki je datiran s 25. majem: »Na podlagi §§ 433 in 434 voj. kaz. reda za vojaške osebe in kazenske vojaškim osebam enako stoječe osebej ki so pod rejene graškemu vojaškemu poveljstvu, t. j. na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem, proglaša Preki sod: 1, radi ostaje, 2. ràdi upora, 8. radi bego, 4 radi navajanja ali pomoči h kr šitvi vojaške službene prisege, 5, radi prekusije,
6.	radi sistematičnega plenjenja. Vsak se svari pred tem zločinom, ker drugače bo kaznovan po prekem sodu s «»»'»«tir* .
8. vojno posojilo je razpisano in se lahko podpiše pri poštah, davkarijah, bankah in posojilnicah, kjer se izvejo natančni pogoji. Tozadevni oglas prinesemo prihodnjič. — Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Stolna ulica št. 6, sprejema pri-glase in vplačila na 8. vojno posojilo vsak uradni dan. t, j. vsako sredo, Četrtek in soboto dopoldne.
Koledar za slovenske vojake za 1. 1918 je po polnoma razprodan in se torej na tozadevna na ročila ne moremo ozirati. — Tiskarna sv. Cirila
Dopisi«
Maribor. V stabilni konjski bolnišnici se vrši licitacija konj dne 22. junija.
Maribor. Z velikim zadoščenjem smo doznali da se je osnovala »Slov. kmetska zveza« in »Poslovalnica spodnještajerskih slovenskih poslancev« skupno pisarno, ki bo šla našim ljndem na roko s svetom in dejanjem v vseh življenskih vprašanjih in posebno v zadevi podpor, vojaških prošenj, dopustov itd. Saj se je dosedaj le prepogostoma doga jalo, da so naši ljudje, ki niso vedli, kam bi se obrnili, zašli v roke raznih brezvestnih zakotnih pisarjev, ki so jih - ogulili do kože. Sedaj bodo naši ljudje vedeli, kam se morajo obrniti v slučaju potrebe.
Leitersberg-Krčeviue. G. dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru, je daroval tukajšnji šolarsKi kuhinji 50 K in slavna Posojilnica v Mariboru tudi 100 K. Za ta blagodejna darila izreka odbor v imenu učencev tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Kaniža pri Pesnici. Naš župan in bivši nakupovalec živine Krambergar je tudi bil med tistimi, ki s zatajili svoje slovenske starše in so šli na sever črnit svoj slovenski rod.
Sv. Peter pri Radgoni. Bog je pripustil, da je padel junaške smrti v cvetu svoje mladosti na italijanskem bojišču dne 10. maja edini sin Jožef Kaučič iz Hereogberga, star .šele 25 let. Sovražna granata mu je odtrgala glavo in fe tako hitre smrti darova) svoje mlado življenje za. cesarja in domovino. Tako poročajo njegovi tovariši iz bojišča. Bil je odlikovan s srebrno svetinjo II. razreda. Pokopan je na kraju Campo Rosato v okraju Asiago. Zapušča svojo žalostno mater, kateri je bil edina opora v teh hudih in žalostnih časih. Materi naše odkrito sožalje!
Ščavnica. Kaj, Vi naš župan Križan, Vi ste - e tudi pridružili nemčurjem, ki so šli gledat, koliko je ura na Dunaju? Ali sie tudi Vi sprejeli 500 K zato? Len domačin ste! — ŠČavničani.
Breg pri Ptuju. Novega župana že imamo — rajnega Strascinila namerava posnemati, ako ga hočemo soditi po duhu in imenu. Da je novi župan rodom Slovenec s slovenskim imenom, to je na Bregu že nekaj splošno znanega in navadnega, nenavadno je pa pri volitvi postalo dejstvo, kako so občinski po-svetovalci izbirali kandidata. Na željo občanov so hoteli nekateri voliti Nemca, nekateri ;Slovenca, neznatna večina se je odločila za posilinemca, ker baje treba varovati dosedaj no dvomljivo čast občine, ki se je talco proslavila s posilinemškim in podivjanim naknadom na nedolžnega č. g. Žirovnika. Občinski tajnik, slepo SfraschiUovo orodje, bo zanaprej seveda tako uradoval in pisaril, kakor bo novi župan žvižgal in popeval. Vsi količkaj pametni Brežani si želimo na Bregu boljšega kruha in pri občinskem uradu več uljudnosti in pravičnosti ; za same posilinemške „viže“ nam pa ni več, to že kažeta tista s toliko težavo pridobljena dva glasa večine, to bo pokazala tudi prihodnja volitev, ako bo vse cvililo naprej proti domačinom.
Ptuj. V našem mestu se Širijo sem od Brega Čudne govorice. Na Breigu lahko izveš pri raznih hišah,' kako je nedavno ropotalo in strašilo v neki pisarni, kako Še zdaj v dveh hišah ne morejo spati — ker straši sredi noči, kakšne strašne sanje imajo. I i o, človeka bi kmalu še v mestu strah prevzel, ako pomisli, kako smrt na Bregu gospodari, kako roma kot nevidna pošast od hiše do hiše kar po vrsti, kako se prizadetim prikaže, straši, grozi, da tisti človek kar glasno zakriči sredi družbe, kako ga potem lovi, zgrabi in davi. Žive prziče, ki so vse to videle n slišale, pripovedujejo zaupno grozne in neverjetne stvari. Hvala Bogu, Slovencem leto 1914 nič hudega ne očita!
Poljčane. Puntigamska pivovarna ima tukaj oskrbnika ki sliši na nemško ime Mallitsch. Temn j gospođu ne da žilica miru in rad žali Slovence j Ti>ko je pred kratkim v pričo treh Slovenk govo j ril, da so Slovenci veleizdajalci, katere je treba
Iz živino raztrgati. Seveda je dobil tudi primeren odgovor, tako da je bil od jeze rdeč kakor kuhan rak. Čudno se nam le zdi, da ti nemški nadpa-trijotje jemljejo denar od Slovencev-veleizdajalcev j in jim ponujajo blago. So pač jako dosledni ti j naši oproščeni »Nemci« ! Heii slovenski denar v f nemških ženih !
Zibika. Povrnili so se iz ruskega vjetništva:
; tukajšnji učitelj Henrik Blazinšek, Ivan AndrenŠek, kmetski sin na Mestinjah. Josip Jager in A, Jager. Vseh smo bili veseli. Ce jih vprašamo, kako je bilo tamkaj, pravijo: Od začetka prav dobro, kruh poce-j ni, vina pač nisem pil, kar sem bil tam. — Pojavila j se je pri nas neka, tatinska družba. Njeni člani kra-■ dejo kakor srake, a samo večje vrednosti. Pretekli j teden so bili pri posestnici Tereziji Žolgar. Odnesli * so večinoma vso obleko od moža, katerega pričakuje kmalu domov iz vjetništva., robce, perilo in precej bele moke. Vsega v vrednosti Čez 1000 K. Morali so biti na njenem domu vajeni, da so ključavnico odprli s ključem. Neki stari bolehni ženici so odvedli edino kozo. Posestnici Marija Orač na Škofiji pa 2 prašek Pri Mariji Vračko na Griču so si j ivvoščili precej svinjskega mesa in pa celo kožo vdelanega svinjskega usnja. Kako bo reva skrbela čez oelo leto za delavce ob težkem (.oljskem delu, če ji taije poberejo še to bore meso, kar ga je imela shranjenega? j Kaj bo na jesen obula otrokom in družini? Mož pa j je vjet na Laškem. Tatje so bili tudi pri Založniku, Korajžna gospa je streljala na nje/ s samokresom, nakar so se t/akoj porazgubili. Vsi j ajč mislimo, to je zalega domačih pobalinov, ki imajo zveze z drugimi. Zapomnijo si naj, da vse pride na dan, tudi to. In ta sukn ja je taka, ki s£Ì ne strga, kdor jo enkrat obleče. Takšnega človeka se ogibljejo kot oktiženca; tudi nobenega imena nima. Bolje je prositi, kakor pa krasti!_____ ______,	s	_____ __
Jk	------1 1	.... fe
Slovenci, Slovenke,
; darujte za Tiskovni dom!
»
Razne novice.
Kuga v Španiji. Na Španskem divja neznana kuga. Dosedaj je obolelo v Madridu 80.000 ljudi.
v Barceloni pa 30 non.
Granata ubila (jet otrok. Na praznik Vnebohoda je v Vi polž an v goriških Brdih šlo pet otrok v starosti od 5 do 12 let na precej oddaljeni travnik, kamor so nesli tablico z napisom, da se ne sme par sli na dotičnem travniku. Na. travniku najdejo ročno uran ato. eden potegne za vrvico in razmesarila je kar vseh pet otrok. Devetletni deček je ostal na mestu mrtev, od ostalih je, eden umrl na poti v bolnišnico. Ni nobenega upanja, da bi kateri ostal pri življenju.
Posnemanja vredno. Vsled posebnega poobia-sida kongresa je Wilson odstavil vse predsednike m ravnatelje železniških družb. Ostati morajo sicer Še nadalje na svojih mestih, toda le kot navadni drža \m uradniki, ki bodo imeli mnogo manjše plače k J dosedaj. Morda ne bi Škodilo, ko bi se v tem oziru posnemalo tudi pri nas Wilson a. Posebno bi bil Wilson potreben pri raznih centralah,
Zločinske sekte v Indiji. V zadnjem času se je v Indiji zopet pojavilo močno revolucionarno gibanje. Člani tajnih sekt, ki sovražijo Angleže, porar bijo sploh vsako priliko, da se maščujejo nad svojimi rojaki, pristaši Angležev. Kako mogočne in zelo razširjene so te sekte, dokazuje sledeči primer: Pred nekaj časa so našli v svetišču v Nimeju umorjena duhovnika Bagvana in njegovega, slugo. Neznani še morilci so jima najprej prerezali grlo in nato razmesarili obe trupli na naravnost grozen način. Aretirani so bili štirje^ tujci, ki so imenovanega dne posedli svetišče, a se jim je posrečilo dokazati svojo nedolžnost. Da ni Šlo za roparski umor, je bilo takoj jasno, ker so morilci pustili duhovniki vse na-kitje. Potem je bil aretiran neki mladenič, Srja Lai, ki je priznal, da pozna morilce duhovnika. Izjavil je. da jih je pripravljen izdati, če mu dovolijo začasa njegovega zapora neke ugodnosti. Ko mu je bilo to dovoljeno, je povedal, da je bil Član neke seste Jimiks, koje člani so se zakleli,*da hočejo pobiti vse Indijce, ki so prijatelji Angležev, vsled česar sta dobila dva člana imenovane t sekte ukaz, naj duhovnika ubijeta. Sluga, ki je hotel braniti svojega gospodarja, je bil istotako ubit. Sekta ima do sedaj že nad 10.000 članov. Med Indijci vlada sedaj silno razburjenje, ker so oblasti že odredile vse potrebno, da se izsledi vse člane imenovane sekte. Seveda Angleži s tem še nikakor ne bodo udušili sedanjega gibanja, bodo le še bolj razdražili ' že talko zelo nezadovoljne Indijce. ,
Bogastvo Anglije. Anglija ima v Avstraliji neizmerna zlata polja, ki so tako velika kot Štajerska, Koroška, Kranjska in Primorska skupaj. Vrednost zlata, ki se nahaja v njih, se ceni na 17 milijard K. Da bi to zlato izkopali, bi bilo treba 100.000 delavcev. ki bi morali kopati sto let.
Dionizij kupuje modrost. Med trgovci je sedel tudi modrijan Diogen, Kralj Dionizij ga vpraša: .JA kaj pa ti prodajaš?“ — Odgovori mu: „(Modrost!“ — Nato vpraša kralj: „Po čem je tvoja modrost?“ — Diogen reče: „Po 600 goldinarjev.“ — Dionizij mu res da 600 goldinarjev ter zahteva od njega modrosti: a modrijan mu reče: „Karkoli delaš, delaj modro in pazi na konec!“ — Cez nekaj Časa se izkuje zarota proti Dioniziju in podkupljeni Dionizijev brivec mu je imel prerezati vrat, ko ga bo prvič bril.
Ko brivec prične svoje delo, Dionizij za Šalo izreče
besede: „Karkoli delaš, delaj modro in pazi na konec.“ Brivec se je silno prestrašil* kajti mislil je že, da kralj ve za vso zaroto. Ves preplašen poklekne ] pred kralja in ga prosi milosti ter mu pove vse o za-! roti in kako je bil on določen, da umori kralja. Zdaj I se; je Dionizij prepričal, da Diogenu ni predrago pla-j eal modrosti.
Ruska botra. V prvih šestih mesecih vojske so našle ruske finančne oblasti 1825 tajnih žganjarij, ki so kuhale posebno vrsto žganja, imenovano „botra“ ali vojno žganje. Odkrili so tudi 160 moderno uprav-j Ijenih žganjarn, kjer so kuhali navadno „„vodko“ in f 92 tovarn, ki so se bavile s pripravljanjem in čišče-j njem snovi za kuho žganja in 60 tovarn, ki so čisti-j le denaturirani špirit. Vsi ti obrati so bili razpušče-
I” ni in posestniki kaznovani. Seveda samo oni, ki so se pustili zasačiti. Iz tega je razvidno, dia je treba podkrepiti tako na Ruskem ka/kor drugod, nad vse u-mestne vladine prepovedi glede alkohola, z obširnim izobraževalnim delom za ljudstvo. Pijanec, ki ne razume, da je prepoved alkohola njegova rešitev, si bo našel poti do njega, Je res: Ajčo hoče narediti kedo kaj koristnega, ga ovira povsod vse, ako hoče dobiti ng skrivnem kako strupeno žganje, tedaj ti pojde pa vse na roko. Vse one, ki pomagajo pijancu do pijače, posebno vojaku, bi trebalo občutno kaznovati.
Dober svet. Peter Livornski, znan po svoji u-čenosti, pa tudi hudomušnosti, ni imel nič premoženja ter je živel v večnem pomanjkanju. Nekoč bi bil rad, da bi ga brodar prepeljal čez re*co Arno na Laškem, Drobiža, da bi plačal colnarino, seveda ni i* mel: zato pravi brodarju: „Prijatelj, denarja jaz nimam, da bi ti plačal vozarino: dal ti bom pa dober svet, ki je za-te zlata vreden.“ — Brodar ne mara izpočetka nič slišati, a se slednjič iz radovednosti leda pregovoriti. Ko sta bila na oni strani vode, zahteva brodar obljubljeni nauk. „Ljubi prijatelj“, pravi Peter Livornski, in potrklja voznika po rami, „ako boš vsakemu potniku tako ustregel, kakor meni, n® boš nikoli nič zaslužil!“
Turški ženska delavski bataljon. Kot znamenje nove dobe. na Turškem moramo smatrati otomansko družbo za žensko delo, ki vabi ženske, staro od 18 do 80 let, da se naj vpišejo v ženski delavski bata-bon. Ta odpira Turkinjam vstop v armado: da tudi
s.mejo delovati pri trgovini, uradih, Rdečem «rižu in drugod, je turška vlada dovolila že prej. Castništvo in nadzorstvo bo sestavljeno najprej iz moških, potem pa se bodo polagoma ženskam podeljevale tud. te važnejše službe. Žensko bodo delale za fronto osem ur na dan.
Obligacije Z. vojnega posojila. Pri demobilizaciji, to je po končani vojni, bodeta prodajali obe dr« žavi naše monarhije ono blago vojne uprave, katerega se ne bode več potrebovalo za vojne namene. — Prodajala se bode med drugim: tovorna, vprežna in domača živina, vozila vseh vrst, kakor vozovi, Sani, kola, čolni, kolesa, avtomobili, materijal za vojne železnice z lokomotivami in vozovi, vprežna in jezna o-prava, poljedeski stroji in tako orodje in posode, industrij alni stroji, žage, pumpe, žrjavi, hišna in kuhinjska posoda, sukno, ogrinjala, šotori, tkanino, vrvi, jermenovje, pasovi, les, kovine, žice, pločevina, živila in sirovine vsake vrste. To so reči, katere bode širši krog ljudstva, posebno poljedelstvo, nujno potrebovalo in katerih takoj po sklepu miru po drugem potu ali sploh ne bode mogoče dobiti ali pa le za drag denar. Finančno ministrstvo je objavilo, da se bodo pri prodaji in licitaciji takih reči, ki se bode vršile po končani vojni v Avstriji, sprejemale obligacije 8. vojnega posojila in sicer ne samo zadolžnice, ampak' ludi državne zakladnice namesto gotovega denarja v plačilo. Zaračunala se bode cena, po materi se je vojno posojilo podpisalo in se bode pri tem posebno oziralo na one, ki bodo z obligacijami 8. vojnega posojila plačali.
Neprekosljiv računar. V knjigi „Gibt es ein Leben nach dem Tode?“ pripoveduje Denn erto znanem Zerah Colburnu, ki je bil rojen dne 1. septembra 1804 v Cabutu (Severna Amerika). Ko je bil star šest let, je s tako hitrostjo izračunal potencije in korene, da 'drugi niti pisati niso mogli za njim, n. pr. kubični koren devetštevilčnega števila. Neki gospod ga je prosil, naj mu imenuje faktorje števila 247483.: Odgovor se je glasil takoj: 941 in 263. Drugih faktorjev to število sploh nima. 48 let je tako brzo pretvoril v minute in sekunde, da je prehitel tistega, ki je hotel zapisati to vprašanje; a vendar gre tu za o-sem, oziroma clevetmestno število. Deček sam ni vo-del, kako mu je prišlo število v glajvo, na papirju ni znaj izvršiti najpreprostejših računov. Za marsikaj, kar je brez truda spoznal, n. pr. da je 36083 prašte-vilo, še učenjaki ne vedo razloga. Ko je deček prišel v šolo, je njegova izredna zmožnost ponehavala, čim bolj se je iz knjig učil.
Mrzle noge. V tri litre kropa vrzi štiri pesti gorčične moke. Ko se je krop ohladil, da iga prenesejo noge, deni noge vanj in drži tako kakih 5 do 10 minut. Taka kopel potegne kri v noge, je dobra tudi, kadar sili kri v možgane ,in boli močno glava. Za pritisk krvi v možgane vzemi prašek gorčične moke na kupici vode ali kupico sladke vode. Zdrgni se po životu s krpo, ki jo namočiš v dober jafbolčni kis. A tudi po mrzlem janževem čaju odleže.
Dvoumno. A: (Ti si oženjen? — B: Da, prijatelj ! Škoda da ti ne morem predstaviti svoje žene — včeraj je odšla za’ pet tednov na počitnice — ti ne verjameš, kako nepopisno sem jaz srečen!
		
4	iodol	illhi .sp^iriajte se’ slovenske JllUl, jj'oig j Mariboru!*
Izdajatelj in založnik: Konsordi „Straža,.*
Odgovorni urednik: .Vekoslav Stupam
Tisk tiskarne sv* Cirila v Mariboru*