Političen list za slovenski narod.
f« roltl prejemka Telja: Za celo leto predplačan 1& jld., za pol leta 8 fld., u četrt leta
4 fld., za en mesee 1 grid. 40 kr. V adnlnistraoljt prejeman Teljd: Za celo leto 12 fld., za pol leta S fld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Haiočnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (igrati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tjska dvakrat ; lo kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednUtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja TBak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
^tev. IG.
V Ljubljani, v torek 21. januarija 1890.
Letnilc XVIII.
Hiis v svojem iii v našem f^asii.
(Dalje)
Po smrti iiraija Svatopluka i. 894 so se ločili Cehi od Moravcev pod vojvodo Spitignevora I., kateri se je podal s svojim bratom Vratislavora in s češkimi boljari na ^reichstag" v Regensburg. Tukaj so se Cehi sami odpovedali zvezi z Moravsko ter prosili nemškega pokroviteljstva kralja Arnulfa. Ob tej priliki je prišla Češka pod škofijo Regensburg. Samo po sebi se razume, da Nemci niso dalje gojili slovanske liturgije, ampak začeli so počasi vpeljavati latinsko.
Spitignev I. (890 — 912) in brat njegov Vrati-slav I. (912—-926) sta si mnogo prizadevala utrditi krščanstvo med ljudstvom. Vratisiav je nameraval v Pragi ustanoviti nadškofijo, ali ono Metodovo z V^e-lehrada prenesti v Prago, pa je prej umrl.
Njegov sin Venceslav je bil silno skrben in delaven. Leta 928 je imel boj z Nemci pa jih je utolažil s tem, da jim je obljubil letnega davka 500 m^rk srebra in 120 goved dajati, a pri tem je Češka ša bolj prišla pod oblast škofov v Regens-burgu. Tega izvrstnega vojvodo je umoril lastni brat Boleslav ^kruti" 28. septembra 935. leta. Boleslav I., (935 — 967) se je poboljšal in ukazal prenesti telo bratovo v novo cerkev sv. Vida v Pragi. Nemci pa so udarili na-nj zaradi umora Venceslava, in boril se je celih 14 let z nemškim kraljem Otonom I. dokler se ni udal in plačal starega davka.
Potem se je zvezal z Nemci zoper Madjare in je celo Moravsko in Siovakijo pridobil za Čehe. Tako so Nemci vsaj nekaj popravili, kar so bili I. 905 in 906 pregreš'li proti Slovanom.
Njegov sin Boleslav 11. (967 — 999) je bil zmagovit pa miroljuben knez, storil je mnogo za vero in za cerkev, pa rad bi bil imel v Pragi škofijo. V Rimu so prošnjo takoj uslišali, močno se je pa upiral Regensburg, in le na cesarjevo posredo-
I vanje so se udali. Tako je bila ustanovljena ško-, fija v Pragi leta 973 in prideljena metropoliji j v Mogunciji. Pravilno bi bila imela okleniti se solno-^ graške, kamor je spadala škofija Regensburg, pa v I povračilo za Magdeburg so pridejali Prago Mogun-^ ciji. Prvi škof je bil Ditmar (973 — 982), drugi sv. Adalbert ali Vojteh (982 — 997).
Leta 1063. je nastala škofija v Olomucu za Moravsko.
Poznejši češki vladarji so si veliko prizadevali, da bi povzdignili Prago v nadškofijo, pa ni šlo, še-le kralju Karolu se je bilo to posrečilo 1. 1344. Prvi nadškof je bil Ernest iz Pardubic, (1343 — 1364) izvrsten prelat, pa ni mogel vsega popraviti, kar so drugi zamudili.
Znano je iz občne zgodovine, da so se bile po celi zapadni Evropi koncem trinajstega veka razmere močno presukale.
Vzrokov vseh tukaj ne moremo navesti, le glavne naj omenimo, ki morejo razjasniti nam položaj.
Po smrti papeža Bonifacija (1303) je veljava cerkve pred svetom vidno propadala. Krivo je bilo to, da so papeži bili v vednem sicer prisiljenem boju s cesarji; odvisni od francoskih kraljev (1305 do 1377) niso imeli pravega zaupanja pri kristijanih. Ker je vedno nekaj ljudi visokih in nizkih bilo s cesarjem zoper papeža, in ker so to nasprotovanje na različne načine kazali v govorih, v spisih in v delih, se je počasi nasprotovanje in zaničevanje raztegnilo tudi od papeža na druge njemu zveste duhovnike in slednjič na cerkev in duhovščino sploh. V nekoliko so bili nekateri papeži in duhovniki sami krivi, da jih ljudje niso mogli spoštovati.
Zraven tega je še razkol v cerkvi (1378 do 1417) svoje storil, da je veljava papeža in cerkve propala.
Posvetni vladarji so pri tem zavedali se svoje
moči, niso se več pokorili papežu, hoteli so bit' edini gospodarji v svojih deželah in cerkev — ne več voditeljica, ampak le še podložnica.
Krščanska vera ni bila več ona vez, ki je vezala vse krščanske vladarje med seboj in na papeža. Vsak je bil sam zd-se in zoper soseda — sebičnost in narodna zavist tte bili glavna motorja v mednarodnem gibanja. — Politiko so ločili od morale.
Vsaka država pa je tudi v sebi imela kali bolezni. Duhovi so bili prevzetni, oblasti niso priznavali niti se ji klanjali. Povsod zapazimo nagnenje do prevratov in puntov, ker vzdržujoče moči so iz-gubovale veljavo, in niso videle najbolj nujnih potreb.
Idealizem krščanski je zginil in poganski ma-terijalizem se je širil in šopiril.
Krivoverci so vstajali in širili krive nauke, ker cerkveno delovanje ni bilo dovolj močno in prikladno.
Kar je bilo povsodi, godilo se je tudi na Češkem. Cesar Karol IV. ob enem češki kralj je I prav mnogo storil za CeŠko in za Prago. Cerkvam I in samostanom je pridelil dohodkov in po njegovem vzgledu so ravnali mnogi plemenitaži po kraljestvu. Cerkev na Češkem je bila pod kraljem Karolom IV. z vsem preskrbljena in na zunaj ponosna. Nove cerkve, novi samostani, nove ustanove in uaorave cerkvene bogato obdarovane so se vzdigovale po češkem. To ni bilo dobro, cerkev ni bila prosta in neodvisna, in še posebno zato ne, ker lastninska pravica cerkvenih zemljišč je ostala kralju, kar pri slabih kraljih, kakor je bil Vencelj IV. (1378 do 1419), ni bila majhna stvar.
Plemenitaži so se množili, in ker so bili mnogi revni, gledali so zavidno na cerkveno bogastvo. Ker je sprijenost šitila se tudi med plemiči, čakali so komaj, da se začne kakov prepir z duhovščino, ker so upali le kaj dobiti, izgubiti niso imeli ničesa.
(Dalje sledi.)
I
Samostani na Kranjskem. Die KIdster in Krain.
(Studien zur iisterreichischen Monastcrlologie. Von \Vladimir .Milkowicz.)
Tako je naslov znameniti zgodovinski, 226 stranij obsegajoči knjigi, ki je letos pri Tempskem na Dunaji zagledala beli dan. Mladi, a učeni gosp. pisatelj se je mudil leta 1887 dlje časa na Kranjskem ter je vsled ministerskega naročila študiral tukajšnje arhive. Plod njegovih študij je ta knjiga, katero bode z zanimanjem čital vsak Kranjec. Popisani so v njej vsi kranjski samostani, ki so bili ustanovljeni v srednjem veku. Obširno zgodovino imajo samostani: Stičina, Kostanjevica in Bistra, drugih se dotika pisatelj le bolj površno, ker mu je menda nedostajalo zgodovinskih podatkov. Z malo besedami omenja bosonoge avguštince in jezuite popolnoma izpusti. Tudi se pogreša pri knjigi kazalo. V uvodu je govorjenje o tem, kako se je porodilo in razvijalo meništvo v raznih stoletjih, kako se je oziralo na potrebe in tirjatve časov in ljudstev ter kake razmere da so vladale med njim in
svetnim duhovstvom. Dobro poudarja pisatelj, da samostani niso bili gnezda nevednosti in praznoverja, kakor hočejo nekateri biti prepričani, ter da se napake posameznih ne smejo šteti na rovaš vsemu redovstvu. Splošno tudi lepo govori o delavnosti v samostanih, a želeti bi bilo, da bi bil vsaj pri večjih podrobneje načrtal njih pomen za versko in umstveno življenje, kakor tudi za obdelovanje zemlje in gmotno stanje naroda, sploh, kako da so vplivali na socijalni in krščanski red naše dežele. Ker naši samostani niso imeli mnogo prilike, vtikati se v zgodovinsko-važne dogodke, zato obrača gosp. pisatelj večjo pozornost njitiovim notranjim razmeram, in našteva poleg pridobitve posestev in svoboščin pri nekaterih samostanih v kronologičnem redu njih predniue, ter pov^, kaj da se je za samostan važnega zgodilo za časa njih vlade.
Naj omenimo zdaj nekatere napake te knjige in kar se nam zdi premalo utemeljeno.
Na Bledu je bila fara vedno v Gradu in zato se ne more govoriti o župniku pri cerkvi M. B. na Blejskem jezeru (str. 31), in ni župnik te cerkve nosil naslova „prošt", temveč ta cerkev je bila pač samostojna, a ne farna cerkev, in kanonik briksenski, ki jo je vladal, je imel naslov „prošt blejski". — Velesovski samostan ne leži tako blizu ceste, ki drži od Kranja na Kokro (str. 17). Oddaljen je od nje
skoro jedno uro in vmes je vas Luže, oziroma 01-ševek, ki je stal že leta 1154. V nobeni zvezi niso dominikanke, ki so si leta 1238 izvolile pri vasi Velesovo dolinico za svoj samostan, s to cesto, ampak izbrale so si od svetnega šuma ločeni kraj, da bi v ljubi samoti mogle lepo Bogu služiti. — Dobro je zadel ocenjevatelj tega dela v „Laibacher Zeitung", d» v Vokli (Hiilben) in na Rupi nista mogli biti carinski postaji, ker Sava nikdar ni bila plovna reka in stara vas Prebačevo pač leži ob Savi, Vokev (Lokev) je pa zelo oddaljena. Hulbe je tedaj Velb ali Podvelb (Zoll), Rupe pa polatinjena Peč, u. pr. Huda Peč nad Podkrajem, in oboje na Vipavskem, koder so iz dežele, podložne goriškemu grofu, bistr-skim menihom dovažali blago. (Conf. str. 18 in 121.) — Da so oglejski patrijarhi dajali stiškim opatom pravico odvezavati od reservatov, ni taka imenitnoFt, da bi je bilo treba na eni strani (22) dvakrat omenjati; tako pravico dajo škofje v slučaji potrebe celo navadnim auhovnikom. — Cistercijanci niso vselej rabili izrazov „iuxta regulam Benedicti et institu-tiones fratrum Cisterciensium" (str. 38). Leta 1336 je stiški opat Janez prisegel patrijarhu pokorščino samo: „secundum regulam s. Benedicti". (Notarski arhiv videmski.) — Drasizdorf (str. 46) niso Drašiče, ampak Drašča vas v šmiheljski fari; Wolawele (str. 47) so Volavlje pri Prežganjah, in Stochansdorl je
Vladimir 8olov|ev o Rusiji.
(D»lje)
SIoT«nofili? Ti govori, da „prava cerkev je dovršivna in prostovoljna zveza jednote a prostostjo T ljubezni." Izborno, kdo bi se ne strinjal s tem idealom? To je pristaja, v katero vsi veslamo. Ka-tolidanje govori, da najložje se pride t pristajo na Telikem izkušenem parobrodu z izurjenim krmarjem; protestantje, da je praktičneje, ako plava vsak po-eebič na svoji lastni ladjici, v popolnej svobodi. Ta misel, dasiravno napačna, du se vendar pojmiti. Ali kaj je početi s takimi, ki govore, da najgotovejši način priplavati v pristajo je misel, da so že v pri-etaji? In to ja stališče vnetih slovanofilov, v čemur menijo oni tudi videti svojo vzvišenost nad zapad-Dim krščanstvom. Razumejo, da cerkev mora biti nezmotljiva in da mora imeti toliko neodvisnosti, da se more braniti proti močem peklenskim; toda jed-uačijo svoj ideal z vsbodno cerkvijo, kakoršna je. Ta ima biti prava splošna cerkev, a vse druge so le nekako proti-krščanske naprave (vere). Zveza jednote s prostostjo v ljubezni ima se nahajati v tej cerkvi? Skušajmo, da se ne smejemo ter — iščimo!
Odgovor najde pisatelj v besedah nesumljivega evedoka, fanatičnega priznavalca pravoslavne cerkve, slovanoliia Ivana Aksakova. Ta slavni ruski pisatelj rekel je med drugim:
.Stanje naše cerkve je nečimno, sramotno in strašno. Vse preveč svetokradeža v stanovanju svetosti, prevara namesto resnice, strah namesto ljubezni, skaza pod krinko formalnega reda, zla vera in nasilje v obrambi vere, laž in nezaupnost tam, kjer je dolžno dihati vse, resnico in vero! Najslabše in najnevarnejše pa ni še to, da se je zl5 prikradlo med nas, marveč to, da je našlo med nami domovinsko pravico; da je to stanje cerkve stvarjeno po našem pravu, da je naravna posledica pravil, sprejetih od vlade in od naše društvenosti. Mi zapiramo oči pred rakom, ki ugonobuje same prvotine našega verskega življenja. Nikjer se resnica tako ne Eovraži, kakor v našem oskrbništvu cerkvenih zadev; nikjer ni služabništvo podlejše, kakor v naši duhovni hierarhiji, nikjer laž, rešilna laž, ne vlada tako brezmejno, kakor tam, kjer bi imela biti ona prezirana in neznosljiva. Cerkev, ki je postala del in organ države, odrekla se je svojemu poslaništvu in prej ali poznej zadene jo usoda vseh posvetnih naprav. V sebi samem nima nikakoršnega prdva do obstanka in obsoja se sama prostovoljno na brezmoč in smrt."
Pri tem omenja g. Solovjev, da slovanofili smatrajo vendar to cerkev za jedino pravo, ter povprašuje, ali ona more biti prava, ako je v resnici takošna, kakor jo oni sami opisujejo?
„Toda, kličejo na to priznavalci in branitelji te cerkve, tu pa ne pojde samo za jedino rusko cerkev. Mi ne pripadamo k njej, marveč vknpno ž njo k celi grško-vshodnej cerkvi. — Dobro! poglejmo torej, kakošna je ta živa zveza med raznimi deli aH narodnimi vrstami grško-ruske cerkve?"
Kakošna zveza? Višje omenjeni nadškof Filaret, pisatelj ruskega katekizma, vprašan od nekega tujca,
na kakošen način bi se dali oživiti odnoiaji ruska cerkve z grSko, odgovoril je jako sačudeo: »Oživiti odDOšaje? Toda sakaj? KakoSoi morejo biti med njima odnošaji in koma potrebni?" Priznanje kaj mično in karakteristično. Kar se tiče jednote vere, o katerej obe ti stranki radi govorite, nahajajo se T tej takošne razlike, številne in važne, da ob^ stranki najrajše o njih molčite, nego bi jih pretresali in podavali razgovorom, kajti takrat bi postala takoj jasna neblaga resnica, da vsa ta domiSljevana cerkvena jednota visi na lasa, vsa izkušenost in umetnost ruske kakor grške hierarhije pa obstoji v tem, da se tega lasu ne gre dotikati, kajti takoj bi se utrgal in pri vsem tem pokazal bi se razkol v razkola. Medsobojno sovraštvo razlikuje se le r tem, da je sovraštvo Grkov do Rusov zmešano z ne-voSčljivostjo, Rasov do Grkov pa s preziranjem. To je edina prava in živa zveza, ki spojuje to dvoje ndrodnih veroizpovedanj, kazajoč pri tem na jednoto cerkve. A v praktiki, kakošne opovire in protivnosti!
L. 1872. na primer je carjigraški patrijarh preklel Bolgare v atenski sinodi. Toda Rusija je takrat gladila Bolgare in jih hotela za sebe pridobiti. Sinoda petrograjska imela bi se k tej kletvi pripojiti ali izreči se proti njej v imenu cele cerkve. Tega poslednjega učiniti ni mogla, ni imela priiva; prvega pa iz političnih razlogov ni hotela storiti in iz tega je navstalo nasprotje, kaj smešno in v oči bijoče, da je ruska cerkev ostala v jednoti z grško preklinjajočo in bolgarsko prekleto! Ni drznila se ni protestovati proti tej kletvi in izročiti jo razsodbi zbora. Navidezno nasproten toda po pravem baš tak slučaj se je pripetil v Srbiji. Tam je znova, ko je odstavila posvetna vlada metropolita Mihajla, Rusija se močno razjezila in razburila, toda novi metropolit (nekanonično izvoljen in nameščen) znal se je v patrijarbatu tako obračati, da ni zapadel kletvi in s tem je velika grška cerkev ostala v jednoti z rusko in srbsko, kateri se medsebojno nista vzajemno priznavali. Je-li mar treba še več dokazov za to, da vse te cerkve so samo kot veroizpovedanja narodne, oropane cerkvene svobode, cerkvenega duha in življenja?"	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
v Lju bljani, 21. januarija. JN^otranfe dežele.
Spravne obravnave. Soglasna poročila trdijo, da je konferencija pred vsem sklenila po nemškem predlogu uvesti tri kurije v deželnem zboru, za veleposestvo, Nemce in Cehe. Vsaka kurija bo imela volilno pravico za deželni odbor in ostale deželne naprave. Deželni volilni red bodo še-Ie v jeseni predrugačili.
(^Ikki deielni zbor se bo dnž 23. t. m. sešel. Imel bo le dve ali tri seje, da dovoli za deželno razstavo potrebni kredit in reši nekaj drugih nujnih nepolitičnih zadev.
GaliSko Deželni odbor deli od državnega zbora dovoljeno podporo med prebivalstvo. Pri tem, tako piše „Czervonaja Rus", so oblastnije naletele na čuden upor. Več kmetov, katerih gmotne razmere so bile naravnost obupne, branilo se je sprejeti državno podporo. Konečno so prišli na sled do-
gotovo Stehanja vas. — Prav ima menda g. Milko--vvicz, ki trdi, da je bila šentvidska fara na Dolenjskem leta 1389 vtelesena stiškemu samostanu (str. 60), čeprav ima ljubljanski šematizem letnico 1395, a čisto napačno je, ko piše (in za njim „Laibacher Zeitung" ponavlja), da je bila mengeška fara istemu samostanu vtelesena leta 1462 (str. 68.) Ne stiškemu, ampak cistercijanskemu samostanu v Dunajskem novem mestu je 10. septembra 1462 papež Pij II. vtelesil mengeško faro s podrnžnimi vikarijati: Vače, Cemšenik, Zagorje in Dol, in sicer po zameni za farno cerkev sv. Petra z bližnjo kapelo sv. Janeza T Ljubljani. Za to mi pričajo izvirne listine in mnoge kopije. Pač pa je mengeško faro kupil 28. avgusta 1668 stiški opat Maksimilijan Motoh od Mateja, opata pri sv. Trojici v Dunajskem novem mestu, za šestnajsttisoč goldinarjev in še nekaj po vrhu (str. 79). — Žužemberku ne more biti „Nach-barpfarre Selzach" (str. 75). Ce je sploh fara ondi imenovana, ne v^m, katera da bi bila v mislih. — Tudi grad Kolovrat ni „unweit Sittich" (str. 80), ampak daleč proč na oni strani Save. — Ni vprašanja, da bi bil stiški opat Oton vladal še leta 1337, ker je patrijarh Bertrand posvetil v Cevdatu že 20. oktobra 1336 opata Janeza. — Ni dobro rečeno ,St. Peterskirche in Nassenfuss* (str. 91). Bolj prav bi bilo: »Obernassenfuss", ker je ta cerkev svetega
Petra bila do konca preteklega stoletja farna cerkev, in zdaj je fara na Trebelnem, sv. Peter pa njena podružnica. — Katera fara da bi bila to ,St. Ru-pert an der Save" (str. 91), kar zopet ponavlja ^Ljubljančanka", Bog vedi! — Tiskovna pomota je menda (str. 93) ,Abt von Obergrurg" mesto ,Ober-&urg«, kakor tudi „Mannsberg" (str. 158) mesto rMannsbttrg". — K životopisu kostanjeviških opatov to-le mrvico: Opat Janez Pischocher, rojen leta 1568, je dobil dijakonat od ljubljanskega škofa Tavčarja leta 1591, umrl je pa kot opat kostanjeviški leta 1599. (Hren Diurnale.) Jakoba Reinprechta je škof Hren 11. marca 1600 v samostanski cerkvi kostanjeviški posvetil v opata. Rojen je bil leta 1565 v Gorici, duhovnik je postal leta 1591 ter leta 1606 opat stiški. Leta 1619 je bil še opat Jurij, leta 1620 pa že Gregor. Za časa poslednjih si je posebno škof Hren prizadeval, da bi mu priznali višjepastirsko jurisdikcijo nad kostanjeviškim samostanom, češ, da leži v njegovi fari sv. Jerneja, a ni se mu povsem posrečilo, dasiravno mu je opat Jakob leta 1602 obljubil .snbjectionem, obedientiam et reverentiam' in je tudi opat Matej Majerle 6. marca leta 1622, ko je bil v stolnici ljubljanski posvečen od škofa Hrena, pismeno njega priznal za svojega ordinarija.	)
ličnemu vzroku. Raztrosila se je namreč med kmet-skim prebivalstvom vest, da morajo prejemniki dobrot lopet prevzeti robot. Razširjalci te bedarije so seveda židje, ker jim je žal, da jim bo državna podpora iztrgala iz krempljev marsikatero žrtev.
Tmai^e drtoire.
Susifa. Ministerstvo bo v kratkem otvorilo posvetovanja o omejitvi finlandijske samouprave. Finlandija bo pred vsem zgnbila samostojno pošto, brzojav in denar. Tudi bo prenehala carinska meja. Dotična komisija iz zastopnikov obeh vlad se bo že v kratkem sešla. — Vsled carjevega naročila sta se sešli dve komisiji, ki se bodete posvetovali o novem oboroženji armade. Eni komisiji predseduje vojni minister, drugi pa general topništva, Sufiano.
Nemčija. »Times" poročajo iz Peterburga: Nemški cesar zaradi smrti cesarice Avguste ne bo potoval v Rusijo, da se udeleži dvornega lova pri Vitebsku, dognano pa je, da bo šel meseca avgusta k ruskim velikim vojaškim vajam, ki se bodo vršile med Krasnim Selom in morjem. Pri tej priliki bo tudi skoro gotovo zaroka princesinje Margarete z ruskim prestolonaslednikom. V Nemčiji je javna tajnost, da se princesinja Margareta sedaj uči ruščine in pravoslavja.
Belgija. V premogarskih okrajih so zopet začeli delo ustavljati, ker delodajalci nočejo izpolnovati, kar so pri pogodbi obljubili. Namestu za eno uro hočejo le za pol ure zmanjšati delavsko dnevno d6bo. Nad 5700 delavcev je pričelo zaradi tega štrajkovati. — V Charleroi je došlo mnogo vojaštva, da vzdrži mir in red.
Španija. Madridski republikanci so nameravali prirediti izjavo na korist Portugalu; ker jim je to madridski gubernator prepovedal, šlo je 9000 republikancev k portugiškemu poslaniku ter tam oddalo svoje obiskovalnice. Enake republikanske izjave so se vršile tudi po drugih španjskih mestih, tako posebno v Barceloni, kjer je šlo nad 3000 osob na pokopališče ter položilo vence na grobove za republikanske ideje padlih mož.
Portugal. Novo ministerstvo Serpe Pimentela je izključno iz liberalnih konservativcev sestavljeno. Predstavilo se je minolo sredo zbornici; pri tem je Serpa Pimentel omenjal razpora z Anglijo ter na-glašal, da je pravica na portugalski strani. Pariški „Figaro« pravi, da je portugiš':i ministerski sovet odposlal knezu Bismarcku brzojavko ter ga kot predsednika berolinske konferencije zarotil, naj privede člen XII. te konferencije do veljave ter podpira Portugal pri sklicanju mejnarodne konferencije. Na-pominani član namreč določa, da morajo države v slučaji prepirov, predno zgrabijo za orožje, pozvati eno ali več vlad, ki naj z lepo poravnajo to zadevo. »Standard" pravi, da je angleška vlada dobila že več prijateljskih namigljajev, naj ne spravlja preveč v zadrego portugiške vladarske hiše; s svojim odurnim postopanjem škoduje Anglija le monarhičnemu načelu v Evropi.
Italija. Dn6 18. januarija ob 7. uri zvečer je v Turinu umrl vojvoda Aosta, brat kralja Hum-berta in bivši španjski kralj od 30. dne decembra 1870 do 11. dn^ februarija 1873. Prej je na izrečno svojo željo zakramente za umirajoče prejel. »Neue Preie Presse" piše: Princesinja Klotilda je papeža Leona XIII. prosila blagoslova za umirajočega brata. Uro pozneje je prišel kardinal Alimonda v palačo, da v imenu sv. Očeta podeli vojvodi blagoslov »in articulo mortis". Časopisje se jako toplo spominja pokojnika, ki je bil zelo priljubljen pri narodu. Smrt njegova ne bo imela političnih posledic, vendar je pa hud udarec za kralja Humberta, ki je srčno ljubil svojega brata.
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 20 . jan. Volitve naših na novo izbranih mestnih zastopnikov je vlada potrdila v onem smislu, kakor je to hotel imeti nadžapan zagTebški Sieber. Vsi so potrjeni, tudi "Weiss, ki po zakonu ne bi smel sedeti v zastopstvu, ker ae znd hrvatski, le Gavela ne, in tako bode razpisana nova volitev za enega zastopnika, ker se je Sieber tej časti odpovedal. Po našem mnenju ni moral delati zmešnjav, kajti zastopstvo bi se bilo lahko že konstituiralo, kar je prav potrebno radi važnih razprav, ko ne bi bil on spletkaril. Do zdaj se vladi še ni popolnoma želja spolnila, kajti v zastopstvu ima še opozicija večino; ali nadžupan Sieber gr^ za tem, da jo spravi v manjšino, kar se mu bo morda s časoma tudi posrečilo, ker ima vso moč v svojih rokah, pa bi se mogle pri bodočih namestnih volitvah izdati vkljub jasnemu zakonu take naredbe, da bodo vladni kandidati izvoljeni. »Obzor" je prinesel seveda v ironičnem smislu osnovo postave, po kateri bi se imele vse volitve v bodoče objavljati, da izpadejo v vladnem smislu. Mi samo dostavljamo, da take postave ne treba, saj se tudi brez nje prav lahko doseže večina, kar nam so dokaz saborske volitve. Volja prvega dostojanstvenika je tolmač k izbor-nemu zakonu, pa se vse lahko izvede, a če kdo kasneje vpraša v kaki interpelaciji, kako se je moglo prezreti ta in ta paragraf izborne postav««, molči se
lepo, kar zopet dokazuje Eulmerova interpelacija, na odgovor katere čaka opozicija že dve leti, pa bo bržkone še dolgo čakala. Pri nas se pri volitvah ravni vse a la Cromvvell, kdor ni dovelj »pobožen-, ne pride v izborno listino, če se je pa pozneje izkazal kot .grešnik", mora iz parlamenta. Cema tedaj novih postav, saj je že dosedanjih preveč za pravo svobodo!
Nov kolodvor državne železnice in pa glavno delavnico madjarskih državnih železnic dobimo vendar-le v Zagrebu. Brzojav je že raznesel ta glas po celem svetu, kajti to je za naše madjarone in njihove patrone svetski dogodjaj; drugo pa se mora zamolčati, da je tudi že skrajni čas, da se pri nas to izvede. Drugod mestom važnega trgovskega po-lojliaja ni treba leta in leta prositi za take naprave, države iz lastnega nagiba v lastno korist taka podjetja podpirajo. Pri nas je to drugače. Kar se troši iz zajedničkega proračuna za investicije, to se ima trošiti le na podjetja na ogerskih tleb, drugod naj čakajo, premda doprinaša Hrvatska vsako leto milijone k temu zajedničkemu proračunu, iz katerega bi se moralo po pravici tudi ndnjo nekaj trošiti. Ali dozdaj se to ni zgodilo, kar je dr. Frank temeljito dokazal. Vsakdo bi tedaj mislil, da se bode vsaj zdaj začelo za Hrvatsko trošiti. Ali tudi zdaj če ne, kajti novi zagrebški kolodvor in delavnica, kar je oboje preračunano ua 2,400.000 gld., ne bode se delalo na račun zajedničkega proračuna, nego na račun krajiške investicijonalne zaklade, ki se pa po zakonu sm^ trošiti le za bivše krajiško zemljišče; ali ker so zdaj slavonske krajiške železnice zvezane po siškej z Zagrebom, mislijo Madjari, da se že more poseči tudi tukaj na to zaklado. Ne samo Zagrebčanom, nego tudi ostalim Hrvatom je gotovo prav, da se če tudi iz te zaklade potrebna podjetja izvedejo, ali z druge strani ne more nobeden odobravati, da se vsi dohodki zajedničkega proračuna potrošijo le na Or"!rsko, kakor da bi pri nas na Hrvatskem ne imeli mnogo drugih velikih potreb, in kakor da ne bi bila zajednička vlada dolžna skrbeti tudi za Hrvatsko. Pa tudi to, kar je namenila ogerska vlada izvesti v Zagrebu, je storila le zato, da učvrsti še malo bolj vlado bana grofa Hedervara, ono vlado, ki si je zapisala za geslo gmotni napredek Hrvatske, premda opažamo povsodi veči ali manjši nazadek. Da čitate zdaj naše službene časopise! Koliko slavospevov se bode tiskalo vsak dan današnji vladi, in kako se bode dokazovalo, kako le pod to vlado more vse napredovati! Samo s to vlado more Hrvatska obstati, dragače je vse propalo. Kdor pa vse to trezno razmišlja, pride do zaključka, da ni vse res, kar naši službeni časopisi trdijo, in naš svet jim zatorej tudi ne more verovati.
Z Notranjskega, 19. januarija. (Vprašanje zaradi naših katekizmov.) Te dni ste med »dnevnimi novicami" naznanili tudi nekatere katekizme za lavantinsko škofijo, ki imajo potrjenje od ministerstva. Toda s tem nam katehetom v I j u b-Ijanski škofiji ni nič pomagano. Bržkone nam tudi niste hoteli pomagati, marveč ste notico menda povzeli iz »Učiteljskega Tovariša", ki menda hoče s tem dati katehetom ljubljanske škofije nekaki migljej, češ: glejte, kako se lahko spravite iz zadrege, v katero so vas pripravili šolski vodje vsled Tišjega povelja, — kar lavantinskih katekizmov si nakupite!
Vendar ta reč ni tako lahka, kakor bi si kdo na prvi pogled mislil. Prvič. Katekizmov, kateri so potrjeni za drugo škofijo, ne sme noben katehet samooblastno rabiti, brez dovoljenja domače škofije. Nikjer pa ni bilo brati, da so napominani katekizmi dovoljeni tudi za ljubljansko škofijo.— Drugič. Eo bi pa to bilo tudi dovoljeno, nam vendar že iz pedagogičnih ozirov ne gre v sredi šolskega leta knjige, ki so bile v začetku leta v učiteljskih konferencijah vsprejete in odobrene, zamenjavati s takimi, katere so vse drugače osnovane in obdelane. Mesto prepovedovati katekizme v sredi šolskega leta, bi bilo vendar modrejši prositi višje oblasti, naj bi se ta mala hiba, zaradi katere je zdaj toliko vriša in piša (pisanja) po vsej deželi, pregledala in se katekizmi, ki so edini potrjeni za našo škofijo po kompetentni duhovski gosposki, na tihoma potrdili tudi po svetni gosposki. Upamo, da se z modrim pogovorom d4 tudi tam kaj doseči. Tretjič. Ko bi tudi res morali zdaj katekizme zamenjavati, je to skoro dejanjsko nemogoče. Kdo bo mogel priprostim ljudem dopovedati, da se je ta katekizem, ki je kakor vsakdanji kruh po celi deželi že leta in
leta malim dušna hrana, — zdaj kar čez noČ tako zelo spridil, da je celo prepovedani In kateremu katehetu bi bilo pripisovati toliko zgovornosti, da bi pregovoril stariie, naj kar bržodpr6 mo-šnjiček pa kupijo nov dokaj draiji katekizem mesto tega, ki ga že otrok ima? de težje bi bilo prisojati onim blagodušaim gospodom, ki so za lastni denar katekizmov nakupili otrokom, toliko dobre volje, da bi mogli zdaj zavreči lastni svoj dar pa zopet na novo žrtvovati svoj že itak pičli zaslužek. In slednjič koliko časa bi trajalo, da bi se naročevanje faktično izvršilo; gotovo bi reč ob najboljši volji v četrtletji še ne bila v redu itd.
Zapreke in zadrege so za nas katehete zdaj res tako sitne iu velike, da ne vemo, kaj bi storili, kakor človek, ki dene navskriž roke, pa čaka, kako mu bodo drugi pomagali, ker si sam ne more. Druzega nam pač ne preostaja, kakor rabiti dosedanje katekizme tako dolgo, dokler škofijski ordi-narijat kaj ne ukrene; to pa tembolj, ker se čuje že tudi na deželo, da so se že storili v tej zadevi potrebni koraki. — Torej bi lepo prosili, gospod vrednik, da poizveste in nam pojasnite, pri čem da smo; smrtna ura našim dosedanjim katekizmom je že zelo blizo, ako se ne izprosi pravočasno pomiloščenje!
Iz cerkniške dekanije, 19. januarija. (Smrt in pogreb g. župnika Lenčka.) Zopet se je zagrnila črna zemlja nad grobom vrlega duhovnika in vnetega rodoljuba. Umrl ju 15. t. m. v Starem Trgu pri Ložu župnik č. gosp. Blaž Len ček. Iz majhnega začetka se je razvila bolezen, katera je krepkega moža vrgla smrti v naročje. Ranil si je nogo, ko si je odrezaval kurje oko. Pritisnil je prisad, kateri je tako nevarno napredoval, da je bilo treba operacije. Dr. Fux je moral prst poleg palca odločiti. Pri tem delu so bolnika dvakrat zaporedoma omamili s kloroforumom. Vsled omamljenja — pravijo — je že prej slabotni želodec bolnikov tak6 opešal, da ni prenašal nobenega živeža in poslednji čas ni bolnik čisto nič mogel užiti.
Umrl je, ves udan v voljo Boga, kateremu je bil posvetil vse svoje moči.
Britko je zaplakala prostrana fara starotrška, ko jej zvon naznani tužno poročilo, da je zgubila mnogoletnega svojega dušnega pastirja, ker blagi pokojnik je bil obče spoštovan in ljubljen pri vseh stanovih, vnet za vse dobro, blazega sred, vesel med prijatelji, prijazen do slehernega.
Velečastnega pogreba 17. t. m. se je udeležila vsa fara. Iz vseh vasi obširne loške doline so privreli faranje poslednjo čast skazat umrlemu svojemu duhovnemu očetu. Uradniki c. kr. uradov in graščine šneperške, gasilno društvo, čitalnica, občinski odbor in vsi odličnjaki so bili pričujoči pri mrtvaškem opravilu. Pevci so zapeli tri žalostinke v spomin rajnemu, ki je bil sam izvrsten pevec in vnet prijatelj petja in godbe.
Osem duhovnikov, na čelu jim prečast. g. dekan cerkniški, je spremilo truplo drazega tovariša k zadnjemu počitku. Marsikomu je zadrhtelo srce, ko je začela ropotati hladna zemlja na truplo čvrstega možaka, kateri bi bil pri svoji krepki postavi lahko še mnogo lat deloval v svojem poklicu.
Tako so redijo vrste duhovnikov. Vsaka taka smrt je težka zguba za narod, zlasti dandanes, ko je toliko duhovniških služb praznih. Ljudstvo si želi duhovnih pastirjev, potrebno je krščanskega pouka, a ustreči mu ni mogoče pri najboljši volji. Tako bi moralo v cerkniški dekaniji službovati 21 duhovnikov, sedaj je nameščenih le 14. Če bo smrt tako brezozirno pobirala najboljše moči, ne bodo se kmalu na bolje obrnile sedanje žalostne razmere.
Ne zapusti, dobri Bog, milega naroda slovenskega in ohrani mu duhovne učenike!
Dnevne novice.
(Novi knezo-nadškof dunajski.) »Vaterland" poroča: Z velikim veseljem in najspoštljivejšo hvaležnostjo Nj. Veličanstvu moremo naznaniti avstrijskim katoUkom, da je dunajskim knezo-nadškofom imenovan prečastiti škof carrhe ški in apostolski vojaški vikiT, dr. Anton Gruscha. Novoimenovani nad-pastir dunajske nadškofije je rojen na Dunaji leta 1820 ter duhovnik od leta 1843; leta 1S71 je bil imenovan članom nadškofijskega kapiteljna pri sv. Štefanu, leta 1878 je bil posvečen za škofa. Dr. Gruscha je večkrat dobil najodličnejša priznanja za svoje zaslužno delovanje na cerkvenem in državnem polji. Sv. oče ga je imenoval svojim hišnim prela-
tom in prestolnim asistentom; poleg drugih odlikovanj ima dr. Gruscha tndi cesarski avstrijski red ielezne krone. Znana je v resnici prava očetovska skrb sedanjega prečastitega višjega pastirja za revne pomočnike; dr. Gruscha je bil doslej tudi načelnik katoliških društev rokodelskih pomočnikov v Avstriji.
(Iz Ribnice) se nam poroča: Dne 17. t. m. je bila v Sušji v ribniški dolini volitev novega župana. Izvoljen je skoraj jednoglasno spoštovani posestnik T Sušji, g. Fortunat Kozina. — Hripa se pri nas hitro širi z nevarnimi nasledki pri nekaterih bolnikih. Ljudska šola je zaprta že od dne 13. t. m., ker je zbolelo nad 100 otrok.
(Iz Zagreba): Mestni zastopniki, ki ne pripadajo klubu vladine stranke, sošU so se dne 19. t. m., da si osnujejo poseben klub in posvetujejo o novem županu. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Josip Frank, za podpredsednika g. Fran Folnegovič. Ker je prvi izjavil, da ne more prevzeti načelništva klubu, bode g. Folnegovič začasno vodil posle klu-bove. Nato je klub z večino sklenil, da za načelnika mesta Zagreba kandiduje g. dr. Milana A m ruš a. »Obzor" radostno pozdravlja g. dr. Amruša kot prihodnjega mestnega načelnika.
(Klnb slovenskih biciklistov) razpošilja vabila na bicikliški ples, ki bode dne 25. januarija v društvenih prostorih ljubljanske čitalnice na korist ljudske in dijaške kuhinje. Pri plesu svira orkester si. c. in kr. vojaške godbe pešpolka baron Kuhn št. 17. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice za osebo 1 gld., za obitelj treh oseb 2 gld. se dobivajo proti izkazu vabila v lekarni g. pl. Trnkoczy-ja na Mestnem trgu, pri g. Fr. Soss-u v Spitalskih ulicah, pri g. A. Schiiffer-ju na Kongresnem trgu in zvečer pri vstopu. — Nadplačila se hvaležno vsprejemajo.
(Kostanjeviško bralno drnštvo) je v svojem občnem zboru za leto 1890 vse dosedanje odbornike izvolilo v odbor, kateri se je potem tako-le konsti-toval: Gosp. Viktor Rosi na , predsednik; g. Anton Straus, podpredsednik; g. Jože Robrmann, tajnik; g. Franjo Gregorič, blagajnik; g. Henrik Frankovič, knjižničar; g. Miha Novak in g. Damjan P a vi i č, odbornika. Nadomestnima odbornikoma pa sta bila izvoljena: g. dr. Josip Wur-ner in g. Otmar Sever. — Bralno društvo priredi letošnji predpust sledeče veselice, in sicer: dnš 2. februarija »plesni venček"; dne 9 februarija »zabavni večer s tombolo" in dnč 1(5. februarija .ma-škarado".
(Zadružni zbor čevljarske zadruge) vršil se bode dne 26. januarija t. 1. ob polu deseti uri zjutraj v mestni dvorani s sledečim vsporedom: 1. Načelnikov nagovor. 2. Letno poročilo. 3. Polaganje letnega računa. 4. Nadomestilne volitve. 5. Posvetovanja in ukrepi glede samostojnega izdelovanja čevljarskih izdelkov po pomočnih delavcih. 6. Predlogi.
(»Dom in Svet.") Tega zabavnega in poučnega lista je včeraj izšla 1. številka 3. letnika z raznovrstno lepo vsebino. C. gosp. vrednik in izdajatelj dr. Fr. Lampe je posameznim snopičem omislil prav ukusne ovitke ter tako ustregel vsem naročnikom. — Dalje vredništvo razpisuje nastopne nagrade: 1. Petdeset goldinarjev za izvirno povest resnega, nravnega značaja v obsegu okrog poldruge tiskane pole. Snov je lahko ali zgodovinska ali iz sedanjega časa, povzeta iz naše ožje domovine, pa tudi iz življenja slovanskega sploh, zlasti jugoslovanskega. Nagrada je darilo č. g. župnika M. Drčarja v Preski. 2. Petindvajset goldinarjev za izvirno povest resnega nravnega značaja v obsegu okrog pol- do tri četrti tiskane pole. 3. Petindvajset goldinarjev za izvirno šaljivo povest v obsegu pol- do tri četrti tiskane pole. Nagradi 2. in 3. ste darili č. g. kapelana Iv. Na gode-ta v Trebnjem. Vredništvo bode povesti, ako bodo ustrezale in prekoračile obseg, še posebej nagradilo. Rokopisi naj se pošiljajo vredništvu in sicer za nagrado 1. do 1. majnika, za zadnji dve do 1. aprila tega leta.
(Slavjanski.) »Obzor" poroča, da je neki privatni podjetnik sklenil pogodbo s Slavjanskim glede koncertov v drugi polovici februarija.
(Dopisnice.) Trgovinski minister je izdal razglas, da se dopisnice ne smejo popisati na prvi strani z zasebnimi poročili. Razglas stopi v veljavo s 1. dnem februvarja.
Raznoterosti.
— t Vojvoda Aosta. V soboto zvečer je umrl v Turinu princ Amadeo, vojvoda Aosta, brat
kr»lj* Umberta. Rodil se je dnč 30. maja 1845. Udeležil se je vojske proti Avstriji leta 1866 ter bil ranjen pri Eustoci. Leta 1867 se je oženil z Marijo princesinjo del Pozzo della Cisterna, od katere ima tri sine. Soproga mu je umrla leta 1876. Drugič se je poročil leta 1888 s princesinjo Leticijo Bonaparte, ki mu je dne 22. junija 1889 rodila sina. Bil je kreposten knez. Dn^ 16. septembra 1870 je bil izvoljen za kralja na Španjskem, a se je odpovedal 17. februarija 1873, ker je videl, da ne more narediti miru v deželi.
—	Cesarica Avgusta je zapustila svoje imetje, ki znaša 7 milijonov laark, veliki vojvodinji badenski in princu Henriku.
—	Zgodovinar P. Beda Dudik je dne 18. t. m umrl v Brnu, star 74 let. Spremljal je 1. 1869. presvetlega cesarja na potovanji v Jeruzalem.
—	Umrl je znani general Strecker-paša, bivši vojaški poveljnik v Vzhodni Bumeliji ter od leta 1854 v turški službi.
—	»Strijc Tomova koča." Tudi Slovencem je znano to delo pisateljice Harriet-Beecher Slowe. A neznano je morda, da je ravno ta knjiga mnogo pripomogla k oproščenjn brazilijskih sužnjev. Bivši cesar Dom Pedro je namreč kaj rad prebiral to delo in se take navdušil za oproščenje sužnjev. — Nedavno so poročali listi, da je pisateljica znorela; ameriški listi pa poročajo, da je pisateljica le vsled starosti »otročja".
—	Hiter sodnik. V Vilkesbarru v Ameriki je stal pred sodnikom mož, ker je pretepal svojo ženo. Priče se potrdile trditve v zatožbi ter pravile grozne silovitosti surovega moža. Sodnik se razjezi, da se ne more premagovati. Skoči k višku, zaklene vrata, sleče suknjo ter prične vpričo svedokov silno nabijati s pestmi zatoženca. Ko so sodniku že otekle roke, vsede se in mirno naznani razsodbo: Zatože-nec je oproščen, ker ga ne moremo dvakrat kaznovati za jedno pregreho.
—	Nesreča. Avstrijska ladija »St. Giorgina" je v ponedeljek ob isterskem nabrežji blizo Makarske obtičala. Pri tem so tri osebe utonile.
\arodiio gospodarstvo. Pogozdovanje Krasa.
Komisija za pogozdovanje Krasa je naznanila deželnemu odboru poročilo c. kr. deželnega gozdnega nadzornika z dne 26. oktobra 1889 o pogoz-ditvah, ki so se zvršile leta 1889. ob troških po-gozdovalnega zaklada. Iz tega poročila povzamemo, da se je na podlagi sklepov komisije za pogozdovanje Krasa z dne 3. decembra 1888 ter na podlagi dogovora, katerega je c. kr, okrajno glavarstvo v Postojini z udeleženimi zemljiškimi posestniki sklenilo ter z odlokom z dne 19. januarija 1889. leta (Sf. 1513, potem z dne 6. febr. 1889 št. 2354 in :ao55 zvršiti naročilo) leta 1898. pod vodstvom deželnega gozdnep nadzornika zvršilo pogozdovanje Krasa na sledečih krajih:
1.	V davčni občini Famlje na parceli št. 733/4, ki je lastnina vaščanov iz Vremskib Gorič in ki meri 9 78 Jia;
2.	v davčni občini Kal na parcelah odnosno I na parcelnih delih št. 681 1 in 524, ki so lastnina i vaščanov iz Kala in ki merita 43'15 ha-,	;
3.	na parcelah odnosno na parcelnih delih pri- i padajočih vaščanom z Britofa, Dolenjih Vrem in Gorenjih Ležeč, in sicer št. 514/3, 514/3 v davčni občini Famlje, št. 1309 v davčni občini Britof, št. 855/1 v davčni občini Gorenje Vreme, ki merijo skup 34.67 ha.
Vse leta 1889. zvršeno pogozdovanje obsega torej 87.60 ali 152 oralov. V to svrho se je porabilo 874.000 dveletnih sadik črnega borovca v vrednosti 570 gl. 70 kr. Vse te sadike so se dobile brezplačno iz državne gozdne drevesnice pod Rožnikom.
Prevožnja teh sadik iz Ljubljane do postaj v Sv. Petru in Gorenjih Ležečah in od fu na posamezna zemljišča je stala 88 gl. 57 kr.
Za saditev potrošilo se je 3431 gld. 22 kr., torej po 3 gl. 90 8 kr. za tisoč sadik.
300 gold. 29 kr. se je izdalo za razne potrebščine n. pr. za izmerjenje zemljišč, za plačila ces. kr. gozdnim čuvajem, za vodbo in nadzorovanje delavcev pri zemljiščih, za svarilne table itd.
Vkupni troški novih zasadov iznašali so torej 3820 gl. 08 kr.
Razen teh zasadov popravile so se tudi pogoi-ditve prejšnjih let, in sicer nad jamo, na Ostrem vrhu in na Soviču pri Postojini, dalje na Rebri pri Matenjivasi v obsegu 47 25 ha, za kar se je porabilo 110.000 sadik.
Te sadike v vrednosti 65 gld. je dobila pogoz-dovalna komisija tudi brezplačno iz prej omenjene drevesnice.
Za prevožnjo teh sadik iz Ljubljane do želez-nične postaje v Postojini in od tu na posamezna zemljišča izplačalo se je 9 gl. 9 kr.
Zasaditev sadik stala je 354 gl. 51 5 kr., to je 3 gl. 22 kr. za tisuč.
Prištevši razne troške v znesku 369 gl. 73 75 kr. izplačalo se je za omenjene poprave nasadov 737 gl. 34.25 kr.
Iz vsega tega se razvidi, da se je letos 87.60 ha ali 152 oralov na novo pogozdilo, 47-52 ha ali 82 oralov prejšnjih zasadov pa popravilo, ter da se je za vse to porabilo 988.000 sadik in da so vkupni troški iznašali 4553 gld. 42-75 kr.
Površje vseh zemljišč, katera so bila pogozdena do vštetega leta 1888. od c. kr. deželnega gozdnega nadzornika, leta 1889. pa od pogozdovalne komisije, iznaša 544*78 ha ali 947 oralov, število za to porabljenih sadik pa 7,748 350.
Sme se reči, da so se pogozditve sploh dobro posrečilo ter da je posebno pri onih, katere je napravil deželni gozdni nadzornik pred desetimi leti ob železničui progi med sv. Petrom in Divačo in sicer največ v varstvo železničnega prometa zoper burjo in žamete videti, da vže zdaj temu namenu ustrezajo.
Poleg daljnega poročila, katero je predložil ces. kr. deželni nadzornik omenjeni komisiji o pogozdovanji 1. 1890., — zvršilo se bo pogozdovanje po sklepu te komisije z dne 3. decembra 1. 1888. v davčnih občinah: Petelinje, Kal, Selce, Stara Su-šica, Košana, Radohova vas in Narin, in sicer ob železnici v varstvo železničnega prometa proti burji in zametom.
To pogozdovanje, za katero bo treba 1,165.000 sadik črnega borovca, raztezalo se bo na 116 51 ha (200 oralov, 748 Q sežnjev) zemlje ter napravilo troškov, proračunjenih v znesku 7258 gl.
Ker bo razun te potrebščine pokriti iz pogoz-dovalnega zaklada tudi še troške za poprave prejšnjih pogozditev in za režijo pogozdovalne komisije leta 1890., treba bo v to svrho v smislu § 5. deželnega zakona z dne 9. marca 1. 1885. razven državnega doneska tudi deželne podpore.
Pogozdovalna komisija še ni določila proračuna za I. 1890. Z ozirom na proračun c. kr. deželnega gozdnega nadzornika glede novih pogozditev ter z ozirom na druge potrebščine, ki jih bo treba pokriti 1. 1890., pa je deželni odbor v proračunu deželnega zaklada za leto 1890. v potrebščino ustavil donesek 2000 gold. za pogozdovanje Krasa. Oni znesek potrebščine, ki s tem doneskom in z il-nar-jem, kolikor ga bo na razpolaganje pri pogozdovaluem zakladu, ne bo pokrit, dal se bo iz državnega zaklada.
Rim. 20. januarija. Kralj je vsprcjel župana turinskega ter mu rekel, da je zgubil z vojvodo Amadejem najdražjo in trdnejšo podporo ter zanesljivega svetovalca, pred katerim ni imel skrivnosti.
Madrid, 21. januarija. Sagasta je sestavil kabinet.
Umrli Mo:
14. januarija. Gabrijela Svetic, biinega posestnika hči, 9. mes.. Poljanska cesta 63, pneumonia. ! 15. januarija. Frančiška Gregorin, usmiljena sestra, i i let, I Kravja dolina 11, jetika.
I 16. januarija. Ivan Boni. delavec, 52 let. Poljanski nasip št. 50, empbysem. — Marija Černe, gostija, 71 let. Krakovske ulice 35, srčna hiba. I 17. januarija. Slarija Cerar, gostija, 66 let. Kravja dolina
št. 11, marasmus. I 18. januarija. Marija Meja«, trgovskega pomočnika žena, 26 let. Pred Škofijo 22, peritonitis. — Meta Tabernik, delav-: ceva žena, 45 let. Cesta na loko št. —, pljučnica. — Emil Vodopivc, uradnega sluge sin, 13 mesecev, Kmonska ccsta 10, j pljučnica.
t
i	Vremensko »poročilo.
! I Cas Stanje	g g
I-------Veter | Vreme i-- 1
i opazovanja I|_^^
' ~ 7."u. zjut.I 733-8 0'6	si. svzhT oblačno"
20 2. u. pop. 731-9 2.4	si. zap » 2 00 9. u. zve«. 731-0 4 8
Srednja temperatura 2a° za 4-6° pod normalom.
]>iinajHka borza.
(Telegrafično poročilo.) 21. januarija.
Papirna renta 5* po 100 gl. (s 16«t davka) 88	gld.	10	kr.
Srebrna „ 5% , 100 „ „ 16 % „ 88	„	20	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109	„	8.i	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	''O	»
Akcije avstr.-ogerske banke...... 933	,	—	„
Kreditne akcije .......... 322	„	50	„
London.............118	„	10	„
Srebro .............—	,	—	^
Francoski napoleond.........9	„	.S9",„
Cesarski cekini...........5	„	.5n	»
Nemške marke ..........57	_	70	_
i Ji
lekarja Piccoli-ja
Teiej^rami.
Dunaj, 21. januarija. „Wienei7,eitung": Privatni docent slovanske filologije na dunajskem vseučilišči, dr. Strekelj, je imenovan vrednikom za slovensko izdajo državnega zakonika. — S cesarskim patentom je deželni zbor če.ški sklican na 23. dan t. m.
Trst, 20. januarija. Pri današnji dopolnilni volitvi v četrtem okraji je dobil dr. Spa-(loni, kandidat progresovcev 318 glasov, trgovec Fortuna 222 in tovarnar Grionll4.
Praga, 21. januarija. Osebni vlak državne železnice Praga - Draždane je včeraj zvečer zavozil na skalo, ki se je bila zvalila na progo pri Hralnpu; stroj in sedem vagonov je skočilo s tira. Nihče poškodovan.
Brno, 20. januarija. V ogei-skem Hra-dišču je pogorela sladna tovarna.
Belgrad. 20. januarija. Danes po noči so neznani tatje odnesli zlatarju Simonu Ha-sanu 12.000 zlatov: vrednostne papirje so našli raztrgano.
Katranove pastile v Ljubljani prese-
j zajo v svojem učinku vse podobne i//lplke. Iz-i vrstno sredstvo so proti kašlju, hripavosti, boleznim v ratu, bronhija in pljuč. Škatlica 25 kr. Vnanja naročila izvr.šnjejo se z
j obratno pošto.	(?)
■———^
i Progast. (luliovHČiiii in slavnemu ' p. n. oheinstvn se priporočam za izdelovanje
' Šopkov in vencev,
katerega obrta sem se popolnoma izučila pri . ranjki gospoj Krašovic-ovi.
Antonija Knoj
(3-.S)	v Celji na Velikem trgu št. 3.
Kri čistilne krogljice
so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanjl človeškega telesa, glavobolu, navalu krvi, otrp-nenih udih skaženem želodci, pcmaujkanji slasti do Jedij, jetrnih in obistnih boleznih.
in presegiijo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s (j škatljami 1 gld. 5 kr. — Prodaja
r;i]IiAR\A TKIKOCZV
(G) zraven rotovža v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s prvo poito.
S
Naznanjam uljudno, da sem svojo
|@d?ilalik0 pisano
v Novem mestu
v hiši o.. AUC. LUSER-ja odprl.
Novomesto sredi januarija 1890.
(7-2)	Dr. .1. S( IIK(aiLA.
St. 007.

Razpis službe hišnika.
Za poslopje meščanske bolnišnice v Ljubljani (kresija) je oddati
službo 3:xišzxxlssL
s prostim stanovanjem in mesečno plačo 5 goldinarjev.
Prošnjo za to službo, do katere imajo pred vsemi drugimi {iravico ljubljanski meščani, vložiti je z dokazi o starosti in sposobnosti
do I. iiinrca t. I.
[»ri podpisanem magistratu. _________ dno 15. januarija 1800.