Razne novice. G o d o v I p r I h o_ d n ] e g a t e 3 n a, 24. nedelja: 15. po Binkoštih; Srce Marijino; Jernej, apostol. 25. pondeljek: Ludovik, spoznav.; Patricija, devica. 26. torek: Cefiria I., papež; Samuel, mučenec. ' 27. sreda: Jožef K., spoznav.; Natalija; Gebbard. 28. četrtek: Auguštin, škof; Hermes, mučenec. 29. petek: Obglavljenje sv. Janeza Krstnika. ^^^30. sobota: Roza Limanska, devica; Feliks, mučenec. * Osebna vest. C. g. Marko Skofič, kaplan v Zre6ah, je imenovan za e. in kr. vojaškega kurata v rezervi. * Spremembe prl vojaškl duhovšgini. Gospodje: Jakob Tajek, dosedaj profesor v kadetni šoli v Inomostu, je prideljen c. in kr. vojnemu župniku v Gradcu; Erpest Terstenjak, dosedaj dodeljen garnizijski bolnici v Trstu, je imenovan profesorjeta na kadetni šoli v Inomostu; Rihard Zajec, dosedaj pri c, in kr. vojnem župniku v Gradcu, pai pride kot vojni kurat h garnizi.iski bolnici v Trst. * Iz poštne službe. Poštni konceptni praktifeant dr. Josip Lebar je imenovan za poštnega koneipista. * Somišljenikom. Zakiaij ne agitiirate za| nove naročnike ,,S lovienskega Go' s p o d a r j a" ? Zi a k a j prepušSate' svoje prijateljeiusosede ljiberalnim in nemčurskim listom? Kdor ne gre na katoligki shod, naj v nadomestilo pridobi vsaj enega novega narofinika. Slavnostni sprevod ob hrvaško-slovenskem katoliškem shodu. Ena najlepSih točk ob hrvaško-slov. katoliškem shodu bo slavnostni sprevod po ljubljanskih ulicah na Kongresni trg, kjer se bo pred nunsko cerkvijo vršila slovesna posvetitev hrvaškega in slovenskega naroda Brezmadežni in proslava 651etnice vladanja' cesaxja Frančiška Jožefa I. Ves spre- vod bo razdeljen v sedem skupin s ti^idesetimi podsktupinami. Skupine so razdeljene tako-le:, Prva skupina (zbirališče ob jubilejnem mostu): 1. konjeiiiki, 2. fanfaristi,, 3. konjeniki. — Druga skupina (zbirališče na dvorišeu Katoliške tiskarne): 4. Zigodovinske zastave s častno stražo; 5. posl^nci ,in zastopniki občin; 6. Slovenci iz Nemčije s svojimi zastavami. — T|retja skupina (zbirališče na vrtovih ,Alojzevišča na Poljanski cesti): 7. Salezijanska, godba iz Trsta; '8. PoljaM; 9. Cehi s svojimi zastavami; 10, Hrvatje s svojimi zastopstvi in zastavami; 11. salezijanska godba iz Ljubljajne; 12. dečki in dektice ,v narodni noši. — Cetrta skupina (Zbirališče pred Liudskim domom): 12. novomeška godba; 14. koroški Slovenei v svojih narodnih nošah in s svojimi zastavami; 15. ¦ akademiki in starešinstvo. — Peta sku,pina (zbirališče na dvorišču stare domobranske vojašnice ob Khunovi cesti poleg Poljanske ceste): 16. češki Orli; 17. domžalska godba; 18. slovenski Orli; 19. vraes še kaka dobra orlovska godba. — Sesta skupina .(zbirališče dvorišče nove domobrajnske vojašnice): 20. 'Jeseniška godba; 21. narodne nošo iz tržaške okolice, kranjske in drugih slovenskih krar jev; 22. vmes idrijska godba; 22. Bogomila; 24. Pevci iz Ljubljane in bližnje okolice in uradniki zavodov; 25. učiteljstvo. — Sedma skupina j(zbirališče dvorišče Marijanišča na Poljanski cesti): 26. višnjegorska godba; 27. rokodelskaj druStva z rokodelskimi zastavami; 28. viška godba; ;29. zastave Slovenske krščansko-socralne zveze in Marijinih družb; 30. moški člani izobraževalnih društev, JAigoslovan* ske strokovne zveze, Prometne zveze in moški 61ani Marijinih družb. — V vsaJci vrsti stopa po 6 oseb! Zbirajo se udeležniki na omenjenih! prostorih od 7> do 8. ure zjutraj. Prosi se za najstrožjo točnost! — Točno ob 8. uri zjutraj mora biti vse urejeno in se prične pomikaiti sprevod skozi Kopitarjeve ulice, čez jubilejni most, po Resljevr cesti, po cesti mimo južnega kolodvora, po Dunajski cesti (najlepše se bode sprevod videl po Resljevi cesti, na cesti južnega kolodvora in ob Dunajski cesti). Sprevod se nadalje pomika po Šelenburgovi ulici na Kongresni trg. Po sv. maši, posvetitvi Brezmadežni, udanostnih izjavah cesarju in sv. očetu se pomikaj sprevod po Vegovi ulici, Zojsovi cesti, sv. Jakoba ,trgu, Starem trgu, Mestnem trgu, Pred škofijo, po Vodnikovem trgu, po Poljajiski cesti na dvorišče domobrajiske vojaSnice, kjer se vrši slavnoatno zborovanje. Na zborovanju pozdravljajo zastopniki vseh slovanskih narodov in govorita v imenu Slovencev voditelj koroških Slovencev dr. Janko Brejc in v imenu Hnvatov dr. J. Šimrak iz Zagreba. Spored hrvaško-slovenskega shoda. Sobota, 23. avgusta: ob %S. urii dopoldne: sv. maša v stolnici. Ob YS. uri dopoldne: zborovanje; slovenskega; katoliškega narodnega dijaštva v veliki dvorani Uniona." Ob 8. uri zvečer: Komerz mladine na east došlim gostom v veliki dvorani Uniona. — Nedelja, dne 24. avgusta: Od 7. do 548. ure zjutraj: Zbiranje udeležnikov v doraobranski •vojašniei! na Kuhnovii cesti, Poljainski cesti, Streliški ulici in bližnjih ulicah. Ob 8. uri zjutraj: odhod k sv. maši. Ob 9. uri dopoldne: sv. maSa in posvetitev Brezmadežni na Kongresnem trgu. Ob 11. uri dopoldne: Veliko manifestacijsko ljudsko zborovanje na dVorišču domobranske vojašnice. Ob 3. uri popoldne: služba božja v Ijubljanskih cerkvah. Od 4. do 6. ure zvečer: Javna telovadba na dvorišču domobranske vojašnice. Ob 7. uri zvečer: shod rokodelskih društev v Kome'n&kega ulici 12. Ob 8. uri zvečer:, družabni vežer v vseh prostorih Uniona. — Ponedeljek, dne 25. avg. Ob 7. uri zjutraj: cerkveni govor nadškofa in metropolrta dr. Fr. Sedeja in sv.maša v stolnici. Ob %9. do 1. ure popoldne in od 2. do 4. ure popoldne zborovanje odsekov: a) Slovenski: odsek !za versko živIjenje v veliki dvorani L,judskegai doma. Odsek za krščansko izobrazbo in občni zbor S. K. S. Z. v veliki dvorani Uniona,. b) Hrvaški: odsek za religiozno organizacijo, Katoliška tiskarna, II. nadstropje. Socijalno-gospodarski odsek, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Ob 9. uri dopoldne: Zborova^ije slovenskih in hrvaških uglteljskih a,biturije)ntov v dvorani ,,Ljubljane", Frančiškanska. ulica 2. Ob 2. uri popoldne: Občni zbor Slovenske dijaške zveze v telovadnici Ljudskega domaj. Ob 3. uri popoldne: Ziborovanje moških kongregacij v AlojziSču, I.; nadstropje. Ob 5. uri popoldne: I. slavnostno zborovah nje v veliki dvorani Unipna. ,O"b 8. uri zvefier: koncert v veliki dvorani U.niona. — Torek, dne 26. avgusta. Ob 7. uri zjutraj: cerkvei|i govor tržajčkega škofa dr. A- Karlina v stolnici. Ob '/29. uri zjutraj: Zborovanje organ. odsdkov Slovenske dijaške zveze v telovadnici Ljudskega doma. Od Y&. ure zjutraj do 1. ure popoldne in od 2. do 4. ure popoldne zborovanje odsekov: a) Slovenslki: Karitativni odsek, Rokodelski dom, Komenskega ulica^ 12. Socijalno-nstavni odsek v veliki dvorani LJudskega doma. b) Hrvaški: Odsek za krščansko prosveto, Katoliška tiska,rna, II. nadstropje., Socijalno-gpspodarski odsek, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Ob 9. uri dop.: Občni zbor Slomšekove zveze v veliki dvorani Uniona. Od. 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 3. ure do 545. ure popoldne: Kongres slovamskih ka-. toliških pedaigogov v veliki dvorani Uniona. Ob 3. uri popoldne: Občni zbor Leonove družbe v veliki dvorani Mestnega doma. Ob 5. uri popoldne: drugo. sla,vnostno zborovanje v veliki dvorani Uniona. Ob Ž48. zvefier: Skioj>ti8no predavanje p. Puntigama o Bosni v veliki dvorani Ljudskega doma. Ob 8. uri zvečer: Prijateljski sestanek udeležeacev peda>go6ke- ga kongresa na vrtu IMona. — Sreda, 27. avgu- sta. Ob ,7. uri zjutraj: Slovesni rekvjem za mnrle  udeležence prejšnjih katoliških sliodov v stolnici. Ob 9. uri dopoldne III. slavnostno zborovanje v veliki dvorani Uniona. Ob 2. uri popoldne: Izlet v postoj- no. — Cetrtek, dne 28. avgusta. Ilzleti na Gorenjsko. * V kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru so bili sprejeti šestošolec Alojzij Skuhala iz Velike Nedelje, četrtošolec Franc 2ge8 iz Ptuja, tretješolec A. Epih iz Cadrama in drugošolci Frane Babšek iz Polj-6an, Leopold Breznik iz Dramelj, Jožef Domanjko iz Sv. Andraža v Slov. gor., Stefan Horvat iz Cirkovec, Jakob Alekšič iz Središča, 'Jakob Vrečko iz Ponikve, Alojzij Osterc od Sv. Križa pri Lj., Fr. Sluga iz Dobove, Friderik Struc iz Slovenjgradca, Ant. Mojzer od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Konr. Pečovnik od Sv. Lovrenca pri Mariboru, Fr. Knez od Sv. Jederti nad LašMm, Franc Repič od Sv. Jurija na Sčavnici in Franc Weran iz Sladkegore. * Deželnega odbornilfa RoMča zadela kap. V Varaždinskih toplieah je v sredo, dne 13. avgusta ob pol 12. uri po nofii zadela deželnega, odbornika g. Franca JRobrča kap. Prizadeta je cela desna stran telesa. tudi govor mu je vzelo popolnoma. Niti besedice ne more izpregovoriti. Prvotno se je domnevalo, da je kap nasledek kopanja. A kakor ,se poroča iz Varaždinskih toplic, je stvar sledeča: Deželni odb. g. Robič je šel usodnega dne v kopelj ob 6. urizjutraj in sicer v kopelj, ki je vsebovala 28 stopinj toplote. Ostal je Jblizu ene ure v kopeli in se nato posebno dobro počutil. Nato pa je šel vesel in 6il na izprehod. Opoldne mu je obed posebno dišal. Zvečer se je še v družbi izborno zabaval ter bil veselo razpoložen. Se le po 17 urah po kopeli, ob pol 12. uri po no6i, ga je zadela kap. K bolniški postelji so prihiteli takoj njegovi otroci in sorodniki. Zdravita ga sin zdravnik dr. Hugon Robič in dr. Josip Lochert. Zdravnika upata, da bo bolnik toliko okreval, da bo zopet lahko govorrl in vsaj za .silo kretal. Novejše vesti iz Varaždinskih toplic pravijo, da se zdravoiveno stapje g. Robiča že res obrača na bolje. Od vseh strani dohajajo vsak čas brzojavna in pismena poizvedovanja, kako se godi bolniku. G. odbormk Robic" je star 72 let. Iskreno želimo, da se vrieinu in neustrašenemu našemu narodnemu veteramu zopet vrne ljubo zdravje. * Boj za mladlno. Nai katoliškem shodu v Lincu se je izrecno povdarjalo, da je najvažnjejša in neopustljiva naloga katoličanov, da skrbijo za mladinsko organizacijo. Za to je shod v posebnem sklepu razglasil kot dolžnost vsakega katoličana, da podpira in pospešuje katoliške mladinske organiza,cije. In kar velja za Nemce, velja tudi za Siovence. * Vlsoke naloge Orlov. V zadnji, krasno urejeni Stevilki ,,'Mladosti" slika dr. Aleš Ušeničnik naIoge orlovskih organizacij. Naše ljudstvo še Caka mnogo bojev. Orli morajo vzgojiti vodnikov za te boje. Po vaseh, po občinah morajo biti Orlii to, kar so naši voditelji za vso domovino. V| verskem oziru: Orli morajo biti prvoboritelji v boju zoper piiancevanje in ponoče^anje, zoper brezverstvo, zoper liberalne liste, zoper svobodomiselne družbe. V političnem oziru: Orli morajo biti prvi agitatorji pri volit/vah, da pridejo na&i možje v občimske zastope. v deželni in državni zbor. V socialnem oziru: možje, izšli iz orlovske organilzacije, morajo biti povsod prvi, kjer je treba nesebičnega,, požrtvovalnega dela, v Viincencijevih konferencah, pri rajfaljznovkah, v gospodarskih društvih. Možje Orli naj bi bili našemu ljudstvu po posameznih vaseh in občinah voditelji, orgianizatorji, agitatorji. * Zveza slovanskega orlovstva. Na katoliškem shodu v Ljubljani se ima zasnova,ti Zveza vseh avstrijskih slovanskih Orlov. Zopet korak nakvišku in na.prej v naši jasno začrtani poti. * Učimo se! Za politično stranko je nujno potrebno, da pozorno opazuje vse dogodke okoli sebe in se iz njih uči. Na Goriškem je bila naša strankapri zadnjih deželnozborskih volitvah tepena. Bridko za nas, a je dejstvo, ki si ga ne smemo olepševati. Goriški liberalci so skrili svoje rožičke, postavili so takoimenovane neodvisne kancfidate in so dobili večino tem lažje, ker ni bilo med našo ljudsko stratnko edinosti. Ta šola, ki so jo na Goriškem izdelali naši somišljeniki, ne sme ostatif brez sadu. Ziraven edinosti v stranki je treba tudi, da skrbimo za politično zavednost naših pristašev. Zavednost rnora biti tako krepka, da je ne bodo mogli omajati ne kaki. neodvisni, slogaški ali) drugačni liberalci.« Najboljše sredstvo za take šole pa so: fcasniki! Vso premalo ,se še skrbi med nami za razširjenje časniko.i. V tem ozi- .ru ne sme biti noben trud prevelik, nobena žrtev zadostna. * Vladnl Idapci. Goriška ,,So5a", ki je nad zmago liberalizma n«, Goriškem še polna navdušenja, vtakne svoj nos tuintam tucli v štajersko politiko. Nespametna kakor je, izusti večkrajt tudi kaj, o 6emur bi morala molčati. Tako pravi o naši ,,,Narodni stranki" z ozirom na bodoče deželnozborske volitve: ,,Tako bomo morda zopet (oho!) doživeli žalostno igro, da bo .vlada podpirala slovenske naprednjake, če se ho6e rešiti klerikalcev." Že pri zadnjih deželnozborskih volitvah so c. kr. uradniM glasovali za dr. Kukovca in vsa glavarstva so (podpirala liberalno stranko pri volilnih priprajvah in z imenovanjem liberalnih volilnih komisarjev. V prihodnje bomo torej zopet doživeli, da bodo liberalci primarširali kot — vladui liiapci v volilni boj. * Po uašo zeinljo gredo. V teku sedmiii niescev letošiijega leta nam je ugrabila, Sudmarka zopet mnogo zeniije na meji. V St. llju je uaselila 2 nemški družini, v Cirknici 2, v Pesnici, Rančali, Dobrenju, Zg. S.v. Kungoti po 1. , V,Raiičah iu Pesnici se naselita .prva iiemška kineta). Naseljeue Uružme so '6 iz Virtemberškega, 2 iz Severue vCeške, 1 iz Saksonskega, Galicije' in Koroškega, Sloveiici zapuščajo svoje domove in gredo s trebuhom za, kruliom, a tujci prihajajo k uam iii žjvijo kot gospodje na naši zeinlji. Zakaj ae naseljujejo Nemci vsaj štajercijanskili družio na svojih posestvih, ako so jim res tako pri srcu, kakor za,trjuje ,,Stajerc." Slovenci morajo ostati hlapci in viničarji, po gospodarje si hodijo na Prusovsko in CeŠko. Sljajna zinaga. Ob sklepu uredništva smo dobili iz St. Jurija ob južnr železnici sledeče brzojavno sporočilo: Pri volitvah za^ občinski odbor trg St. Jurij zmagalo osem naših in samo 4 liberalci. Slava vrLim volilcem! * Generalislmus naše armade. Povodom svojega rojstnega dne je cesar poslal prestolonaslediijku Franu Ferdinandu ljubeznjivo, lastnorofino pisano pismo, v katerem mu naznanja., da ga imenuje za generalnega nadzornika naže afmade. S tem imenpvanjem je podal cesar prestolonasledniku najvišjo odlikovanje, katero zamore doseči v naši državi kak vojaški dostojanstvenik. Po smrti nadvojvode Albrehta ni imel noben naš general več enake časti. * Odlikovani vojaki. Iz Ptuja nam poročajo: Najvigjo pohvalo od kornega poveljstva in darilo v znesku 100 K so dobili sledeči pijonirji, ki so se posebno odlikovali pri reševanju ponesreSenih tovarišev dne 10. julija t. 1. na Ptuju: četovodji Logar in Strobl, korporal Zimerman od 1. stotnije in četovodja Fink, poddesetnika Cančer in Draksler od 2. stotnije, in pionir Schandl od 3. stotnije ter korporal Kovač, poddesetnik Pihlmeier, pionir Scherte od 4. stotnije. Kljub velikim naporom in z nevarnostjo lastnega življenja, se je vrlim vojakom posrečilo, rešiti samo 6 raož, 5 jih je, kakor znano, utonilo. * Nabava potrebščin za vojaštvo. C. in kr. intendanca 3. armadnega voja v Gradcu nam nafcnanja, da bo nakupila vojaška uprava ocl kmetovalcev, domačih trgovcev in zadrug seno, slamo, drva in premog. Priglasi se sprejemajo: pri vojaškem oskrbovalršču v Mariboru do dne 25. alvgusta (za vojaštvo v Mariboru in Štrasu); pri okrajnem glavarstvii v Radgoni do dne 26. avgusta; pri okrajnem glavarstvu v Ptuju do dne 28. avgusta;; pri vojaškem filijalnem preskrbovališču v Celju do dne 3. septembra; pri občinskem uradu v Slov. Bistrici do dne 4. septemDra. nmetje, ki imajo aovoij suim, smuie m urv na prodaj, naj se kar osebno oglasijo pri omenjenih uradih. * Slovenska kmetljska Sola. Na deželni kmetijski šoli v St. Juriju ob južni žel. se zaključi dne 28. t. m., ob 10. uri dopoldne, tekoči desetmese5ni teCaj z javno skušnjo. Skušnja naj pokaže vspehe pouka, naj bo pa tudi prisotnim lanetovalcem-gostom pončna. Po možnosti se bodo vršile pred skušnjo tudi nekatere zanimive demonstracije. Vsakdo, ki se zanima za stvar, je vabljen in dobrodošel! — Ravnateljstvo. * Tržno poročilo. V avstrijskem notranjem ministrstvu so se vršila zadnji 5as pogajanja, ii so imela naanen, zopet dolofiiti natančno ceno za razna, zdravila (medikamente), ki se prodajajo v lekarnah. Lastniki lekarn hočejo zop«t dvignrti ceno raznim zdravilom. Zastopniki vlade in bolni^ških blaga^n se temu zvišanju cen odločno zoperstavljajo. Lekarnarji smejo zvišati cene le samo nekaterim dišečim zdravilom, katere pa priprosto ljudstvo navadno ne rabi. — Za slive, katere so po nekaterih krajih SpodnjeStajerske letos obilno obrodile, so nastavili lastniki" žganjarn, kakor se nam poroča, skrajno ni6efvTe cene. Po Slovenskih goricah na primer obljubljajo sedaj žganjarski mešetarji za štartinjak sliv samo 24 kron. Kakor je posneti iz poroCil iz raznili dežel, ni skoro nikjer, ne na Hrvaškem, ne v Slavoniji, ne v Bosni mnogo sliv; spomladni raraz jih je unifiil. Radi tega je pričakovati, da se bo slive letos še drago plačevalo. — Cene živini so se zopet malo povzdignile. Na graškem in dunajskem sejmu ie cena^.olom poskočila za 1—3 K pri 100 kg. * Slov. čeb. dcuštvo za Spodnje Štajersko. Vsled sklepa pri zadnjem občuem zboru obiščemo vzomo čebelarstvo gosp. Štampflna v Strasgojnici pri Pragargkem v nedeljo, 24. avgusta t. 1. Od južne strani se vozimo s poštnim vlakom iz Celja ob pol 10. uri predpoldne, iz Grobelnega okoli 10. ure in pridemo na Pragarsko okoli pol 11. ure. Na kolodvoru nas počakajo udeleženci od mariborske in ptujske strani. Napad na komisarja Skrleca« Ko se je v pondeljek, dne 18. avgusta, dopoldne vračal hrvaški kraljevi komisar baron Skrlec v Zagrebu od maše, ki se je služila v stolnici poAodom rojstneiga dne svfitlega cesarja, je pred cerkvijo ustrelil nanj 231etni delavec Stefan Dojčifi iz revolverja in ga lahko ranil na desni roki. Napadalec je prodrl policijski kordon in je iz bližine par korakov izprožil strel. Rana ni nevarna, kroglja niti do kosti ni prišla, ampak ,je ranila samo meso. Skrleca so odpoljali v bolnišnico, kjer so mu ra.no izprali in obvezali. Zvečer so komisarja prepeljali na njegovo stanovanje. Zdravniki pravijo. da bo rana v 14 dneh zacelila. ( Napadaleo Dojčič je po napadu skušal zbežati, a so ga fakoj prijeli. Mladi, nepoznani ljudje so pri napadu zavpili: ;,,Zivila Hrvatska!" Najpadaleo, po stanu pleskarski pomočnik, je izpovedal^ da je blil delavec v Ameriki, kjer je čital tamošnje hrvajške liste, M so pisali, da novi kraljevii komisar Skrlec niti ni vešč hrvaškega jezika. To ga je tako bolelo, da je sklenil komisajrja umoriiti. Nezdravih razmer ^n pogostih napadov na vladne osebe na Hrvaškem so največ krivi Madžarr in njih madžaronski hlapci. 'Madžairi hofiejo hrvaški narod oropati skoro vseh pravic in ga napraviti za svojega sužnja. Ni torej Cuda, če se nepremišljena, vročekrvna mladina uda trenotni strasti in izvrši čine, ki domovini le škodujejo. Kolera. Posledica vsake vojske so razne kužne bolezni, posebno kolera. Z Balkana, kjer je sedaj pone halo krvavo klanje in pokapje pušk in topov, se širi kolero tudi v sosedne dežele. Najboljšo žetev: ima seveda kolera krog bivšili bojišč, kjer še marsikatero mrtvo truplo trohni na prostem. PoroSila, ki prihajajo iz Bosne, Hrvaškega in Ogrske, pravijo, da je ž& tudi tam začela kolera neusmiljeno razsajati. V naslednjem podamo brzojavna poročila: Belgrad, dne 13. avgusta: Z! vrač"ajo6imi se vojaškimi četapii se razširja po Belgradu in okolici kolera. V zadnjem lednu je na novo obolelo krog 1000 oseb, od teh jih je umrlo 400; število obolelih na deželi je vedno večjej posebno ker primatnikuie zdraknikov. Sarajevo, dne 13. avgusta: V občini GornjaTluzla (Vshodna Bosna), ki šteje krog 1600 prebivalr cev in so skoro vsi mohamedanci, je čez 800 ljudi obolelo za kolero. Vsi studendi v okolici so okuženf. Vsak, ki pije vodo iz okuženih studencev, zboli na koleri. Vlada je odredila stroge varnostne odredbe. Družine obolelih so popolnoma lofiene od drugih ljudi. Okužene studence so !za.tvorili. Pijonirji kopljejo nove studence. Tudi več vasi v okolici Gornje-Tuzle je okuženih. Zagreb, dne 13. avgusta: ¦ V Kotoru v Dalmaciji" je obolelo 6 vojakov na koleri. VojaSka oblast je uvedla stroge varnostne odredbe. Rumunija je zaprla mejo nasproti Ogrski, ker razsaja kolera na Ogrskiein. V Pebrecinu in obolelo 5 oseb za kolero. Iz Budimpešte se pa poroča, da so Rumunci mejo za to zaprli, ker hočejo preprečiti, da svet izve, da razsaja v Rumuniji kolera, vsled katere je že do dne 8. avgusta obolelo 800 ošeb. Ve6 slučajev kolere se je pojavilo tudi v Takinju in Siminhanu na HrvaSkem. Na sarajevskem kolodvoru ie uvcuwua su-u.ga DrHisknvalna. služba gieae potmicov. Sarajevo, dne 14. avgiista: Od vCeraj' naprej ni v Gornji Tuzli nobena oseba vefi na novo obolela za kolero. Urarlo pa jih je danes zopet 6. Voda v potokili Jala, Spreea in reki Bosna je okužena. Vas Bukinje, kjer je obolelo do 200 oseb, in Gornja-Tuzla, ste strogo izolirani (zapreti). Sarajevo, dne 16. avgusta;: Kolera se zelo razŠirja. Tudi v zvorrriškem okraju kolera napreduja. V Bosanskem Brodu se potniki preiskujejo. Pojavil se je tudi pegasti tifus (legar). Saxajevo, dne 17. avgusta: Mestni okoliš Brčko in 10 kilometrov oddaljena vas Osltra Luka sta od kolere okužena.. V Ostri Luki so za kol,ero umrle 4 osebe. V Hanu Bulatovci je za kolero zbolelo 6 oseb, ena je umrla. V okolici Gornje Tuzle sta, se zopet že pojavila dva slučaja, eden s smrtnim izidom. Zagreb, dne 17. avgusta: V Prugah pri Zemunu je devetletna deklica obolela na koleri, za njo pa še štiri druge osebe. V Matrtincih pri Mitrovici sta oboleli dve osebi. V Novem Sadu na Ogrskem se je pojavil en slučaj kolere. Bukarešt, dne 17. avgusta: Kolera se zelo razširja. Dozdaj je nad 1000 oseb umrlo. Otvoritev novega dravskega mostu. Maribor, dne 20. avgusta 1913. Odposlanec Sloverfske Kmečke Zveze je izvedel včeraj od voditelja c. kr. okrajnega glavarstva glede otvoritveM .novega-fliostu sledeče: ' Slovens k e z a s t a v e^STe j o p o sestniki^ hiš slobotlno razob|esiti. Cesebopa od strani policije ali mestnegaura)da delalo kake zapreke glede ra,zobešanjaslovenskihzastav, naj se vsak takojpritoži na okrajnoglavarstvo, kerjeodvišje politifine oblasti najročeno raestnemu uradu, naj se slovenskim zastavani na hišah ne delanobenih zaprek. 'Mestni magistratbobaje nošnjo slovenskih in nemlškihznakovi sploh prepoivedal. Zivijoklicev samouraevnp'nc sme in ne more nihče prepovedati. Preskrbljeno boodoblasti nav, sestrani za varnost Slovencev. To je sporočilo glavarstva, kojega priobčujemo. Vsekako pa svetujemo, da se Slovenci strogo varujemo vsakih izzivanj in izgredov. Tudi napram memškim izzivafiem se vedinao strogo mirno in previdno. Pokažimo, da smo izobražen narod! Nadvojvoda Fri~ derik se pripelje s posebnim dvornim vlakom ob 2. uri 6 minut s Koroškega na glafvni kolodvor. Tam ga bo čakal župan, okrajni glavar in poveljnik mariborske garnizije s častno stotnijo 26. pešpolka. 'S kolodvora se odpelje nadvojvoda v afvtomobilu cedfr^ skega namestnika naravnost skozi Tiegetthofiovj Grajsko in Gosposko ullco na slavnostnii pros Most, kakor tudi del starega in novega Glai^ega trga bo do konca otvoritvene slavnosti za drugo občinstvo zaprt. Vstop bo dovoljen le povabljenim gostom, ki se izkažejo s posebnimi vstopnicami. Večji del starega; in novega Glavnega trga pa bo dostopen za občinstvo. Pred slavnostnim prostorom ,bo slfrbel za red mo8an oddelek policije, žandarmerije in vo jaštva. Na slavnostnem prostoru, v bližini Theresienhofa, bo postavljen ,,cesarski paviljon" za, nadvojvodo. Blagoslovitev mostu bo izvršil ob obilni a<sistenci ekscelenca mil. g. knezoškof dr. M. Napot* nik. Ceremonije bodo trajale 20 minut. Pred blago-f. slovitvijo bo župan pozdravil nadvojvodo. Po blago-, slovitvi pa bo pozdravil cesarjevega zastopnika o-s krajni glavar. Na to si bodo gostje ogledali še novh. most. Po tem pa bo nadvojvoda nekatere udeležence^ nagovoril. Ko je vse koneano, se bo nadvojvoda od-* peljal z avtomobilom v hotel ,,(Moh.r" v Gosposki ulici. Ali bo ostal v Mariboru, ali se bo odpeljal še v Gradec, Še do zdaj ni odloeeno. Slovenci se zbiramoina dvehprostoriti: enaskupina pri kolodvoru, druga pa pri C i r i 1 o <v( i tiskarni. N a jpozneje obpoldvehpopoldnemoram o b i t i v s i n a s v ;o j e m m e s t u. Mariborski okra}. m Maribor. , V pondeljek smo v Mariboru slovesno obhajali" cesarjev rojstni dan. Ob 9. uri je bral prevzv. g. knezoškof v stolnici slovesno sv. mašo, kateri so prisostvovali predstojniki raznih uradov in. mnogo ljudstva. Nemci so razobesili le malo zastav. m Marlbor. Umrl je v Mariboru dne 16. avg. učitelj g. Franjo Horvat. Služboval je v Ptuju, v Makolah in v Rečici ob Savinji, zadnja lelta pa na Ponikvi ob juž. žel. Pogreb je bil dne 18. t. m. N. v m. p.! m Sv. Magdalena v Mariboru. Na zadnjem zborovanju najše podružnice ,,'Slovenske Straže" je bilo v društveni sobi zbranih nad 80 ljudi. Gospod poslanec dr. Anton Korošec je domaSe in zabavno govoril o vprašanju: Ali more katolipafn biti socialdemokrat? Iz nieeovega govora so poslušalci laliko viaeii^ aa ne more. Ce se jim KOQ vejiaar prmruzi., jo a,ii'ffiaiovrt;at3n Knstjaii, an pa rie ve, kaj je soc. demokracija in kako smrtnosovražna je katoliški veri. Gospodu poslancu hvala! MagHalenski (Slovenci, mi pa hočemo stanoivitno in vneto pridobivati novih udov za naše ,,Slovensko Stražo." Naše geslo; je: Pro6 z brezdomovinsko in protiversko rudeckarijo, mi smo in ostanemo verni in zavedni Slovenci! m Kamnica. Prav lepo veselico nam je priredila naša mladina dne 10. t. m. Ce prav smo imeli veliko sitnosti in neprijetnosti zavoljo nekaterih šviga&vagov, katerih je v tej predmestni župniji še vse polno, celo med mladino, se je vendar vsa prireditev prav dobro obnesla. Pri nobeni prireditvi še nrsmo imeli toliko občinstva. Pošteno kamniško ljudstvo se je začelo zelo zanimati za nedolžno slovensko petje in pojštene slovenske igre. Žalibog, da nimamo pripravnih prostorov za naše prireditve., ker je vse v rokah naših nasprotnikov, katere nemški mestjani na vso mo8 podpirajo. Slovenci pa zastonj čakamo pomo8i od mestnih Slovencev, ker liberalci sploh ni6 ne storijo in se nič ne zmenijo za okoliške Slovence, naša stranka pa vsega ne zmore in nima zadostnih sredstev. Sicer pa nas naša osrednja organizacija v našem boju krepko podpira. m Sv. Marjeta ob Pesnici. Porocil se je pred kratkim tukajšnji rojak gospod Adolf Lampl, oskrbnik v Vipolžah pri Gorici, z gospodično Lenčko Haschinger, c. kr. poštno upraviteljico v Vinici na Hrvaškem. Narodnemu paru obilo sreče! m St. nj v Slov. gor. V nedeljo, dne 17. avg., se je vršfla pri nas ob obilni udeležbi' veteranska veselica, ki je splošno lepo izpadla. Dopoldne je v cerkvi govoril dosluženim. vojakom domači 8. g. župnik ,Vra6ko. Glede izvencerkvene prirediltve pa so zavedni veleranci zmajali z, glavami' radi neumestnih nemških besed in nemškegai petja, kar je bilo popolnoma nepotrebno. m Marlja Snežna na Velki. Pred kratkhn se je vršil pri nas živinski se.jem. Nekemu službujočemu c. kr. orožniku nv bil čisto po volji pravilno, a od ncke nliinojno narodne ob6ine slovenski izpolnjeni živinski potni list. Vsiljuje se nam vprašanje: ali naj vse naše občine zaradi c. kr. orožnikov začnejo nemškutariti, ali pa naj se nemškočutečim raožem postar ve po potrebi pove, da je tudi naš slovenski jezik 6r nakopraven nemškemu ter da si ne damo nikjer kratiti jezikovnih pravic, najmanje pa ge od c. kr. va|rnostnih oseb. m Sv. Lenart v Slov. gor. Dr. Gorršek je zopet na delu. V ,,Narodnem Listu" od zadrijega tedna se spravi najprej nad svojega starega prijatelja poslanca Roškarja ter mu zopet in zopet očita dijete, kakor da bi jih liberalni poslanec, v služaju, da je kje izvoljen, ne dobival. Sicer pa bodimo odkritosrčni. Dr. Gorišek, ki je prišel k nam brez lastnega denarja, se sedaj ponaša s preinoženjem — to so rdi'jete, ki mu jih morajo plačevati ubogi kmertje našega okraja. Drugi napad velja seveda duhovnikom. Brez iena osebe in kraja pripoveduje zgodbo o duhovni:u spovedniku ter vplete tudi to blago opazko, da še smu, dr. Gorišeku, ni znano, da bi bil kedaj prosil kak duhovnik užaljenega moža za odpuščanje, če mu je zlorabil ženo. Duhovščina se bo za ,ta napad vedela liberalnemu advokatu primerno zahvaliti. In tretji napad je zopet na Roškarja in ker je pri dr. (iorišeku denar jedtia .največjih misli, zopet kvasi o tlijetah. m Sv. Lenart v Slov. gor. Na rojstni dan ce^arjev so začeli Nemci mecl slovesno službo božjo rtuenkrat nemški peti, tako da jih je morajl g. čupnik poklicati k redu. Vse se je zgražalo nad nemSkim posthipanjem. m Sv. Marietaoa Dravskem polju. Oljfiinske volitve so s$*pn nas končalei z izvrstnim vspehom Slovengike^mečke Zveze. Pripomogli so k temu krščaH^Ko misleči možje. Sami pridni in pošteni možje So bili izvoljeni. V prvi razred so prišli: Stef. Cafuta, Matija GojSič, Anton ,Fišer, Franc Grajf; v drugi razred: Tomaž Žunkovič, 'Milia Zunkovič, Franc Sagadin, Janez Pesek; v tretji razred: Andrej Kirbiš, Anton Ules, Mfhael Pesek, Andrej jEkart. Namestniki so: Anton LonGariS, Franc Premzl, Anton Zunkoivnič, Jožel Toličič, Miihael Lešnik in A. Ekart. Nasprotniki so vsled tega silno poparjeni in govorijo, da bodo vložili ugovor. Mi jim pa mirno povemo na uho, da se ne bojimo, ne ugovora, ne pjih. Ce pridemo usodno drugie na volišče, zagotovimo jih, da bodo volitve istega izida kot tokrat. NaŠe polje je naše in ljudstvo je naše! m Sv. Lovrenc nad Mariborom. V nedeljo, 17. avgusta, ob 12. uri 35 minut, se je tukaj slišal in pa čutil močen, pet sekund trajajog potresni sunek, ki ga je spremljalo votlo podzemeljsko bobnenje;v nadstropnih sobah so se tresle in žvenketale šipe. Je-li bil sunek od juga proti severu, ali od izhoda proti zahodu, ali narobe, se ni moglo natančno spoznati. m Crešnjevec. Na cesarjev rojstrii dan se je poročila krčraarica gospodicna Ltzika Kapun z gosp. Janezom Polšak iz Pragerskega. Hiša ostane nairodna. Cestitamo! m Podružnica Slov. Straže za sodnijski okraj Sv. Lenart v Slov goricah je zopet poslala osrednjemu vodstvu v Ljubljani 150 K. S tem zneskom je narastel letni prispevek podružnice že do svote 350 K. V treh letih svojega obstanka je naša podružnica nabrala za narodnoobrambni namen in odposlala 950 K. Naša dolžnost je, da se v prvi vrsti hvaležno spominjamo čiistite duhovščine in vseb zayednih Slovercev in Sloveuk šeutlena.rtsk-ijja okraia,,ki^o sp nri vseh vesslih in žalostnin pr.nsaa npominjan SlovensKe atraze. Tudi mladina ni pozabila na svojih društvenih shodih s požrtvovalnim darom služiti domovini. m Sv. Lenart v Slov. gor. Šolarska prireditev petrazredne slov. šole se vrši v nedeljo dne 24. avgusja t. 1. ob 3. uri popold. v dvorani ge. Arnuž s sledečim vsporedom: 1. Telovadba. 2. ,,Jankovo življenje", tridejanka. 3. Petje, deklamacije. Vstopnina: Sedeži 1 K, galerija 40 v, s^jjišča 40 vin. Cisti dobiček je namenjen za šolarsko buhinjo itd. Pteplačila se hvaležno sprejemajo. Kdor so odzovo gornjemu povabilu, ne\podpira samo ubogo deco, ampak jo. tudi varuje sovražnih krempljev, kateri bočejo dušovno uničiti vse, kar slovensko govori, čuti in misfe. Da ti kremplji segajo že tudi v cerkev, kakor smo 18. avgusta t. l.jžalibog že drugokrat doživeli. Ali smo Slovenci res narod brez vsakifi pravic, brez vladnih prijateljev, samo narod dolžnosti, katerega se sme motiti celo pri službi božji v cerkvi. Pokažimo 24. avgusta, da iz dna erca obsojamo nečuveno dejanje naših narodnih nasprotnikov. Pokažimo, da stojimo kakor skala za svojim č. g. župnikom, katerega odločno in taktno postopanje, katero je zabranilo, da otroško navdušenje za presvitlega cesarja ni trpelo znatno škodo, zasluži popolno priznanje in najtoplejšo zahvalo. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi v nedeljo, 24. avgusta po večernicah, društveno veselico z uprizoritvijo igre nLjubezen Marijinega otroka", tamburanjem in petjem. K obilni udeležbi vabimo. m 8v. Jurij v Slov. gor. Na gostiji Andreja Bračko so gostje darovali za Slov. Stražo K 1210. Hvala za požrtvovalnost! Slorenci pri vsaki priliki se spominjajte Slov. Straže. m Hoce. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi v nedeljo, dne 31. avgusta poučno zborovanje. Ob enem bo sprejem novib Qrlov! Pridite v obilnem številu. Začetek po večernicah. Govoril bo g. Žebot iz Maribora. m Slov. Blfstrica. Slov. kat. izobraževahio društvo v Slov. Bistrici priredi v nedeljo, dne 24. t. m. popoldne po večernicah, v prostorih hotela rAvrstrija" veliko Konstantinovo slavnost z veliko narodno veselico z zelo zanimivim vsporcdom. Ker je namenjen prebitek Slovenski Straži, naj vsi Slovenci slovenjbistriške dekanije pohite na to velezanimivo elavnost. m Črešnjevec. Na veseli gostiji Kapun—Polšak se je nabralo za dijaško knhinjo v Mariboru K 22'27. Hvala. Ptujski okraj. ,p PtuJ. Slovensko liberalno učiteljstvo je po društvu Solska Matica izdalo knjigo ^Domoznanstveni pouk v ljudski šoli", ki bi naj bil nekak vzor za vse šole. V te\ knjigi se na grd in nesramen nafiin žali naše poštene Poljance. Vzorna knjiga za liberalno učiteljstvo namrefi piše: ,,Nravi so vsi Poljanci iste. Fantje se žal z«lo radi pretepajo. V nedeljo ima vsak fant nož za sajrami, na klobukiu pa ,krivec. V krčmi se skregajo za vsako malenkost. Divje veseli potegnejo vsak svoj nož izza sar ter se koljejo." fTako piše liberalno učiteljstvo in hoče, da se na vseh golah učijo otroci o nažih Poljancih itake nesramne laži. V vsaki šolf se torej naj otroci nčijo, da so zavedni in pošteni slovenski Poljanci sami divji, surovi Ijudje in ubijalci. Liberalno učiteljstvo bo kmalu zopet pri Poljancih berafiilo glasove za Ploja ali pa koga drugega, in takrat se naj Poljanci spoimnijo — svojih prijateljev! p Ptuj. Ze delj časa smo sl slovenski delavci v Ptuju in okolici želeli svojo lastno strokovno orga,- nizacijo. Mi delavci, ki hočemo ostati zvesti svoji veri in narodu, ne maramo ne za brezverske socialne demokrate, ne za brezznačajne nemškutarje, pa tudi za hinavske liberalcee ne. Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani nam je šla na roko in ta^o smo se zbrali v lepem ^številu dne 15. avgusta b. zaupnemu shodu. Bilo nas je krog 60. 0 pomenu in ciljih Jugoslovanske Strokovne Zveze je govoril predsednik štajerskega okrožja Franjo Žebot iz Maribora. Med zborovalci je bilo veliko zanimanje za J. S. Z. Sklenilo se je ustanoviti mesca , septembra samostojno skupino. Priglasilo se je že toliko članov, da se smatra skupino kot ustanovljeno. Ude sprejemata in dajeta pojasnila zaupnika J. S. Z. Fr. Ver in Frano Ribič, oba zidarja v Krčevini. •¦ Skupina bo začela poslovati z dnevom ustanovitve. p Ptuj. V četrtek, dne 14. t. ra., se jo v našem mestu otvorila na pošti telefonska govorilnica. Zvezana je z osrednjim, omrežjem v Mariboru. Telefonsko progo1 bodo baje podaljšali 8ez Ormož v Središ8e. p Vurlberg. (Ubčinske volitve.) Dne 7. avgusta smo imeli občinske volitve. Biti bi ,morale že lani ob tem času, a ker ni reklamacijska komisija radi volilnega imenika ugodila našim štajerčijamcem pod vodstvom Leop. Horvata, so ti rekurirali na c. kr. okrajno glavarstvo. Tu so propadli. Rekurirali so na deželni odbor, kjer so zopet propadli. Vsi ,ti rekurzi so zadržali volitev za celo leto. No in letos, kakor hitro se je izvedelo, da se bližajo obcinske volitve, so že zafieli kričati, da se mora prevrniti ves občinski odbor. Agitirali so,. kar so mogli, in širili neresnice proti našim možem. Stari Vilčnik iz Grajene je iz osebnega naisprotstva do svojega soseda pres,topil v nasprotni tabor, vozil se je okrog, dajal za pijačo in je preroko/val, da bodo zmagali ,v vseh treh razredih. Prav posebno so se odlikovali zadnji večer in zadnjo noč. Od hiše do hiše so popisovali glasovnice našim Ijudem. (Toda vkljub temu so spoznali, da jrm žito ne bo šlo v klasje, vrgli1 so puško rv koruzo — sklenili so, da se. volitve ne udel,e'žijo, zraven pa bodo napravili veliko lumparijo. Zjutraj na vse zgodaj na dan volitve so hodili okrog in lagali, da( ne bo volitev, Vsled tega je tudi naših volilcev ostalo veliko doma. Ko se je imela volrtev začeti, sta prišla pa 61ana komisije nasprotne stranke, Zelenik in Dolinšek, le zmedo delat in komandirat. Toda mi jima povemo, da njune komande prav ,ni8 ne potrebujemo. Vkljub temu so kandidatje Slovenske Kmefike Zveze dobili v tretjem razredu 86—88 glasov. Staier6ijanee Domiter, katerega mislijo nasprotniki voliti za župana, je dobil le 15 glasov. Ta, Domiter je najveSji nasprotnik g. župnika v fari. Nagnal bi jih /takoj iz zupirtjt;, cb tn io itKSgel. v "drugeiii' fažredu so dobili kandidatje Kme8ke Žveze po 30 glasov, ,v prvem, koder je le 18 volilcev, pa 8 glasov. Tudi v teli dveli razredih je ostalo ve6 naših volileev doma. In tako smo zmagali z vsemi 18 kandidati in 9 namestniki. Slava vsem vrlim možem! p Sv. Lovrene na Dravskem polju. Dne 7. avgusta smo spremljali k ve6nemu poSitku v spremstvu njunih sorodnikov 8. g. Vodošeka, župnika piri Sv. Bolfenku v Slov. gor., In g. Baumana iz VratnaKoroškem blago kmetico Terezijo Zunkovie iz Zupe6j6 vasi. N. v m. p.! p Leskovee. Ze od nekdaj se na prijaznem gri6u Sv. Avguština na angelsko nedeljo obhaja prav slovesno god tega svetnika. Velike množice od blizu in dale8 prihitijo aem, da se v dušnih in telesnih potrebah priporo6ajo sv. Avguštinu; pa tudi, da se veselijo na prekrasnem razgledu po lepih Halozah. — Vsem item Ijubiteljem avguštinskega romanja se tem potom naznanja, da bo tudi letos na angelsko nedeljo na tem strmem gri6u veliki ,cerkv1eni shod. Ze v soboto boste se služili dve sv. maši in sicer ob 9. in pol 10. uri. V sobpto popoldne ,ob štirih se za8ne spovedovati. Ob 6. uri je hrvaška pridiga, potem pa vecernice. V nedeljo bodo sv. ma/še ob 7., pol ,9. in ob 10. uri. ' p Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Pri nas je bila dne 9. avgusta; ob 7. uri zve6er huda nevihta in je tofia 8ez polovico pridelkov pobila. Najbolj prizadeti so slede6i kraji: Dragovie, [Juršinski vrh, Vodol, Oblačak, Revenjak, Rotman, Vinša|c in del Kukave, a voda je že prej celo Pesniško dolino poplavila, zblatila in uni8ila otavo. p Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Tukajšnja de-kliška Marijina družba je priredila v nedeljo, dne10 avg., gledališko predstavo ,,S)rpjeglavna Mlnka." Dekleta so svoje vloge prav izvrstno rešile. Iz obraza udeležencev, katerih je bilo veliko število, kakoršnega se nismo nadejali, se je brala' splošna zado voljnost. Kli8emo vam: Le krepko naprej! Priredite še ve8krat kaj takega! p Središčc. Zaradi znane razžaljive in brezirrnie flopisnice, ki je bila vposlana zoper našega bivŠega č. g. kaplana M. Krajnca v njegov doma8i kraj, dobil je naš slavnii liberalni organisl) g. Fr. PaniS po ve8kra.tni obravnavi pri mariborski sodniji dne 14. t. m. zasluženo pla6ilo. Obsojen je namrefi na 14 dni zapora rn povrnitev vseh precej naraslih stroškov. 'Tukaj se je uresni8il pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Sliši se, da mu bo pla8ala stroške neka tetica in še nekdo drugi. Za to se tudi dosti ne 8udimo, da se trpi take služabnike v cerkvi. To je mogo8e namreč samo pri nas v — Središču! p Središče. Umrl je najstarejši tukajšnji tržan Tomaž Borko, po doma8e Markovig. Star je bil 88 let. p Sv. Lovrenc na Dr. polju. Na primiciji 6. g. Ant. Peršuh v Gor. Pleterjah se je nabralo prvi večer z licitacijo žepne ure za domačo požarno brambo 42 K; drugi večer z licitacijo robca 50 kron za Slov. Stražo in tretji večer z licitacijo torte 26 K za dijaško kuhinjo y Mariboru. Uro in robec je daroval v navedene namene tukajšnji rojak p. Janez Šterbak iz Dunaja. Prisrčna zahvala preblagemu gospodu darovatelju in vsem res izredno požrtvovalnim gostom! Bog plačaj! p Sv. Trojica v Halozah. Na angeljsko nedeljo, dne 31. avgusta ima DeklišSa zveza po večernicah podučni shod. Clanice in za vse dobro vneta dekleta, v obče vsi naši prijatelji in somišljeniki, pridite v najobilnejšem številu. p Ormož. V drugi polovici septembra se vrši na vrtu Onnoške posojilnice velik shod in zborovanje mladeničev celega dekanijskega okrožja. Popoldne po večernicah pa ravnotam veselica in velika Ijudska slavnost spojena z govori, deklamacijazni, gledališko predstavo, petjem, srečolovom, telovadbo itd. Sodelujejo mladenke dekliških zvez dekanijskega okrožja. Katoliški stariši, ki Vam leži prihodnjost Vašo mladine na srcu, udeležite se te slavnosti! Mladeniči in mladenke, agitirajmo za obilno udeležbo. Pokažimo, da se naše organizasije zavedajo naloge za obrambo in obstanek naše sv. vere in slor. narodnosti. Torej na veselo in mnogoštevilno svidenje v Ormožu vabi odbor Mladeniških zvez dekanijskega okrožja. p Dekleta velikonedeljske dekanije, pčzor! Dne 7. sept. se vrši v Središču velik dekanijski shod Dekliških Zyez. Dekleta pripravljajte se že sedaj, ter se udeležite v obilnem številu tega sboda od vseh Zvez naše dekanije Od vsake Zveze naj se pripravi tudi po ena ali več govornic. Vspored in kar še bo potrebno se naznani ob pravem času. Ljuiomerski okraj. 1 Sv. Jurlj ob Sčavnici. Dne 24. avg. bo primiciral vlč. g. Andrej Klobasa. Pridiguje mu vl8. g. Anton Bolkovi8, župnik v Artf8ah. 1 Sv. Jurlj ob S8avnici. Dne 6. avgusta smo položili v hladni grob FranSiško Pu8ko, kmetico v Kraljevcih in teto vl8. g. Antona Bolkoviča, župnika v Artičah. Kako zelo je bila spoštovana, je pa dokaz njen 8asten pogreb. Lahka ji 'zemljica! 1 Gor. Radgona. Mladeaiška zveza v Gor. Radgoni priredi v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. povodom lOletnice svojega obstanka veliko mladinsko slavnost. Vspored: Ob 9. uri predpoldan v cerkvi slovesna služba božja; med katero bo skupno sv. obhajilo mladeničev. Takoj po službi božji bo zborovanje na vrtu gostilne g. A. Eampuš (prej Osojnik) v Gor. Radgoni. Govorit pride vlč. g. dr. Korošec. Po večernicab bo veselica v gori omenjenem vrtu, pri kateri se bo igrala šaloigra ,,Skriven zaklad", ter en šaljiv nastop. Vmes bo petje tamburanje itd. Pri prosti zabavi šaljiva pošta, konfeti, petje in tamburanje. Vstopnina k veselici 30 vin. za osebo. Mladeniči od blizu in daleč pridite v obilnem številu! 1 Kmet. podružnica v Vučji vasi priredi v nedeljo 24. avgusta popoldne ob 2. uri v šoli zborovanje, na katerem govori tajnik c. kr. kmet. družbe g. Fr. Holz o koristi zlaganja zemljišč in o postopanju pri napovedi za dohodninski davek. 1 Ma a Nedelja. Katoliško izobraževalno društvo pri Mali Nedelji priredi dne 24. avgusta ob 3. uri popoldne veselico v gostilni gospoda Kosi. Igrala se bo igra v petih dejanjih s petjem. Svirala bo godba na pihala. Domačini in sosedje, uljudno vabljeni. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Slovenjgraški okraj. s Razbor pri Slovenjgradcu. Tukajšnje slov. kat. Izobraževalno društvo je v nedeljo, dne 3. avg. ponovilo igri: ,,Kazen ne izostane" in *Pri gospodi." Udeležba je bila velika, akoravno so se nekateri nasprotniki proti naši prireditvi silno repenčili. Ze stari nasprotnik našega Izobraževalnega društva Miha je z vso silo delal na to, da bi obisk ktolikor mogo8e omejil. Tudi neka druga oseba nam silno nasprotuje (ime za danes zarool8imo). Svetujemo ji pa, da naj svoje dolžnosti boljše opravlja, nas pa v miru pusti, ter naj ne postavlja kat. izobraževalnega društva tako v brezversko luč, kakor je to storil zadnjiS ob ponavlianju iger. s Bibnica na Pohorju. V nedeljo, dne 17. t. m. ob 12.32 uri popoldne, smo za8utilr iv Ribnici lahek potres v smeri od juga proti severu. s Rllbnica na Pohorju. Dne 13. t. m. smo spremili k ve6nemu (po8itku gospo Krisftino Grubelnik, hčerko uglednega posestnika g. Jakoba Verdnik iz St. Janža pri Vuzenici. Komaj leto dni je preteklo od tega, kar je sledilai ljubljenemu ženinu na novidom; komaj Je zaSela tam razvijati svoje plodonosno delo kot mlada — dvajsetletna — gospodinja; komaj so spoznali sosedi in znanci njeno plemenito in usmiljeno srce; komaj se je zafvedala 8uta sre8ne mame — že je pristopila k bolniški postelji kruta bela žena in ugasnila mlademu nadepolnemu bitju življenjsko Iu8. Le prehitro se je uresni8ila njena bridka slutnja, da ji ni odmerjeno mnogo let na' strani ljubeznjivega moža. Veli8astno spremstvo k odprtemu grobu je dovolj jasno pri8alo, da si je v kratki dobi enega leta tudi v novi domovini znala pridobiti vsestransko na*klonjenost. In ko so njeno truplo izroSili hladni zemlji, se je gospod župnik v ginljrvih besedab. poslovil od Ijiibe rajnke. Naj ji bo blag spomin! Naj v miru po8iva! s Smartno pri Velenju. Naša Dekliška zveza priredi v nedeljo, 24. t. m. v prostorih Društvenega doma Konštantinovo slavnost z govorom in igro nMarijin otrok sem". Začetek točno ob 3. uri popoldne. s Sv. Uršula na Plešivcu. V nedeljo, dne 24. avgusta se vrši izlet Štajerskega okrožja J. S. Z. k Sv. Uršuli s sledečim vsporedom: skupni odhod iz Šaleške doline ob 8. uri zjutraj v soboto, dne 23. avgusta, prihod na goro popoldne ob 4. uri. Nato je takoj skupno zaupno zborovanje J. S. Z. v župnišču. Nato sledi večerna služba božja. Drugo jutro ob 6. uri sv. opravilo in nato takoj zunaj na prostem splošno zborovanje J. S. Z. Pridite delavci tudi od sosednjih krajev. Konjiški okraj. k Loče. Zadnjo nedeljo okoli poldvanajstih, ko ge ljudje niso prlišli iz cerklve, je na vasi zadonela godba. ,,Koraendja bo", je zavpilo par porednih ŠoIar8kov. Bila pa je ta dan veselica Io8kih, seveda nemgkih ognjegascev. In kaj se je zgodilo? Ni8 po- sebnega. Oštirji Balant, Kračun pa Esih, so iztočili precej piva, štacunar Flek se je malo pobahal kot fajerberhauptman, nekaj deklic kratkokrilk je .prodal^}° P° vasi tiste plave nemškie rože, ki drugače paeijo setve na njivi, nemški ognjegasci so pridno gasili svojo žejo, bližnji in daljni gostje so pili in prodajalt zijala, in kadar je navdušenje prikipelo do vrbas je vse vprek vpilo 6,hajl" kakor žrjavi liripavi, šmarski muzikantje so pa mučili trompete in tolkli po bobnu. Vse to do pozne noči in seveda vse zaradi — nemšclne. No, no! Kaj novega se ni pripetilo? ^ ^ sl' t'ln-Q priredi v nedeljo tlne 31. avgusta ob 3. uri pop. konjiška podružnica čebelarskega druSitva poučno predavanje o čebeloreji. Predaval bo g. cebelarski potovalni učitelj Jurančič. Pridite! Celjski okraj. c Celje. Pisali ste, da bo v Mariboru za8el izhajati slovenski list, ki ga bodo izdajali staro- in pa mladoliberalni advokatje. Vest je resnična. Priprave vodita dr. Rosina in dr, Kukovec. Nekatere posojilnice so pridobljene, da bodo prispevale vsakoletne primanjkljaje. List bo izhajal dva- ali trikrat na teden. Za glavnega urednika ho6ejo pridobiti vpokojenega župnika g. Segula na Pragerskem. Izhaia^i za6ne z mescem ok-tobrom. — Dostavek uredništva: V Mariboru se držr v liberalnih krogih o tem podjetju stroga tajnost, tako da; iz lastne vednosti ne moreino ni8esar poro8ati. c Celje. Za tretje porotno zasedanje pri tukajšnji okrožni sodniji, ki se za6ne dne 15. septembra, so bili izžrebani slede8i porotniki: Jakob Pevec, posestnik v St. Lovrencu: Lovro Schmidt, posestnik pri Sv. Duhu; Julij Žigan, itrgovee na Polzeli; M. Janežič, veleposestnik v Župelevcu; Anton Cvetko, veleposestniki v Podeetrtku; Ivan Sehondorfer, župan v Staremtrgu; Josip Graseli, trgovec pri Sv. Jakobu; Ivan Malus, veleposestnik v Gornji Sušici; Lar voslav Apat, trgovec v Kapli; Janez Stancer, pos. na Vranskem; Adolf Zochling, gostilničar v Gaberju pri Celju; Rajmund Hofbauer, lesotržec v Vitanju; Franc PlevSak, gostilni8ar v Gaberju; I. Kunst, gostilni6ar v Gotovljah; Franc Simončič, posestnik v Sevnici; Dominik Torej, poslovodja v Loki; Hugon pl. Bien, veleposestnik v Rakovljah; Pavel Kladenšek, lastnik opekarne v Celju; Josip Golec, veleposestnik v Polju; Alojz Sribar, gostilriičar v Dobrteški vasi: Martin Vrečko, posestnik v okoliei Vojnik; Anton Goršek, posestnik v Gotovljah; Anton Cizej, posestnik v Prekopah; Josip Govedič, trgovec na Vranskem; Josip Vouk, trgovec v Vernici; Iv. Korber, klepar v Celju; Andrej Anfloga, župan v Gotovljah; Ivan Cas, veleposestnik v Stražah; Ignac Moser, gostilniear na Zidanem Mostu; Josip Eichholzer, mesar v Slovenjgradcu; Josip Demši'6, trgovec v Velenju; Ludovik PlajvT5ak, trgovec na Taboru; Karol Jani8, trgoveo v Zalcu; Anton Tlurnšek, trgovec v Re6ici; Franc Urh, trgovec v Celju; kot nadomestni porotniki pa: Jakob Gajšek, gostilniCar v celjski okolici; Anton Kapla, sedlar v Celju; Ant. Cvenkl, trgovec v Dobrteški vasi; Ivan Rižner, poslovodja v Celju; Josip Jošt, posestnik v Lipovcu; Franc Vršič, kaneelist v bolnišnicf v Celju; Konrad Himmer, posesitnik v Celju; 3akob Kožuh, posestnik v Pristovi; Ivan Spes, posestnik pri Sv. Miklavžu. c Hmelj. Savinjska dolina., dne 17. avg. 1913: Golding se obira v polnem teku. Bernja bo slabejša, kakor smo se nadejali. Poro8ila iz Zalca so imela že pa8 prav, ko se je poročalo, da se ga bo vob6e nabralo samo 60% proti lanski bernji. V! nekaterih lega,h hmelj že zelo rujavkast postaja. Torej je treba, da se prej kot mogo8e obere. Prve prodaje so imele ceno 360 do 410 K za 100 kg. Ali bodo cene višje ali nižje, je še vedno odvisno, ali bo vreme ugodno ali ne. Pozni hmelj se le poSasi razvija in se ga bo mdi najbrž manj nabralo, kakor laaii. Svetovna poro6ila so se že začela ukvarjati z računom, kolrko so bo limelja po svetu pridelalo in so sledečai: Bernja leta 1912 je znašala 1,850.000 do 1^900.000 meterskih stotov. Po današnjem stanju bi se ga letos pridelalo 1,200.000 do 1,400.000 meterskih stotov in ker se ga letno rabi 1,650.000 do 1,750.000 meterskih stotov, se bo moral primanjkljaj pokrivati iz starih letnikov. Hmelj je rastlina, M hmeljarja posebno pri prodaji vedno velikokrat vara. Nadejati bi se bilo pa6 za gotovo, da se bodo zgoraj iraenovane cene držale, 6eravno so še te cene v primeri proti letošnji bernji prenizke, pa se mora vpošteVati, da pivo/rjarnarji, namesto da bi ga kupili po 100 ali 500 in še ve6 vre6 naenkrat, pa ga kupujejo po 15 do 20 vre8 in to pritiska cene nižje. Potem je.pa še tudi ob8e pomanjkanje denarja po svetu in to tudi upliva kolikor toliko pri hmeljski kup8iji. — Florijan Rak. c Zalec. Lepo zabavo nam je priredilo nage Izobraževalno društvo dne 17. avgusta. Bila je skoraj drzna misel v 8asu, ko vsa Saivinjska dolina misli že samo na hmelj, prirediti gledališko igro z govorom. Bali smo se v resnici, da ne bo posebno rnnogo ljudi prišlo gledat in poslušat. Hvala Bogu, da smo se zmotili v tem oziru. Irae g. govornika in narodne noše v igri sta bilaj vzroka, da je prišlo obeinstva ve5 kot kedaj. Obširni prostori Nidorferjevi so bili kmalu premajhni. V18. g. dr. Hohnjec je v prav zanimivi obliki govoril o izobraževalnem delu v društvih, o pomenu narodnih noš ter o nalogah druStev v obrambnem oziru. Pod izkuSenim vodstvom g. Zupanca je meSani pevski zbon zapel nekaj lepih pesmi; slišali smo majhne deklamajtorice prednagati pesmi razne vsebine ter obcudovali krasne narodne no§e v gledalfški igri, ki je kakior po vsebini tako po vprizoritvi vzbudila živahno pohvalo. c Griže. V nedeljo, dne 17. avgusta, zjutraj po ranem sv. opravilu, se je vršil shod J,. S. Z. za rudarje pri g. županu Piklnu, ki je lepo uspel. Delavski organizator Vekoslav Zajc nam je v svojem enournem govoru razvijal prakti8ni pomen iamskih razmer, da se čim preje odpravijo razne delaA,ske krivioe, ki se gode v jami. Neusmiljeno je udaril po rndeči socijalni demokraciji in ožigosal nje podlo obrekovanje v listu ,,Rudar", ki je zadnji 8as sramo'd J. S. Z. in njene 81ane. Da pabo pri nas rodila J. S. Z. lepe vspehe, je dokaz to, da je število socijaldemokraške organizacije padlo tako nizko, da jih je že samo pet socijalnih demokratov, vsi drugi pa so vstopili v J. S. Z. Upamo, da bomo kmalu dose^ii pri naši 1. S. Z. število 100. c Vojnik. Nemški trgovec Henrik Primus v Arclinu pri Vojniku je prodal svojo trgovino in gostilno slovenskemu trgovcu Delakorcla( iz St. Janža na Pe8i. c Vojnlk. Kinč vojniške fare, zlasti trga, se sme imenovati cerkev Deviee Marije na 140 metrov visokem gri8u. Nje zaeeitek ni znan; eesar Jožei II. jo je kot tretjo tukajšnjo cerkev dal deloma podreti, a 30 Let pozneje, okoli leta 1820, so jo tržanf zopet postavili in tako je danes pri večkratnem in skrbnem popravilu ostala ter se je v njej ob Marijinih praznikih božja služba opravljala. Zaradi njene visokosti je vidna daleč na okoli in popotnik; prišedši iz Celja, jo kmalu zagleda. Krasen je razgled od te-le cerkVe tje do Celja, do Sol6avskih planin ter do gore Sv. Uršule itd. Stopnice pa; so bile od druge ali srednje cerkve Sv. Florijana do Marije Device poprej bolj za silo in nekoliko težavne; zato so tržani ki se za to eerkev posebno potegujejo, poskrbeli, da so se napravile nove, primerne in krasne stopnice z 257 stopinjami iz cementa. Prvo skrb za to lepo in bogoslužno podjetje sta prevzela dva tržanai, gospoda Ignac Jekl in Franc Kociper kot cerkvena klju8arja, ki sta, po fari za denar proaila in zbirala, pa^ tudi pri drugih darežljivih rokah potrkala. 'Tretji sotrudnik je bil zidarski podjetnik g. Gorogranc, ki je raizun vodstva tega dela še tudi z denarji mnogo pripomogel. Cetrti se mora imenovati 8aistivrednai duhoviš6ina, zlasti gospod župnik, ,ki je na leci vernemu Ijudstvu toplo priporočal zbiranje darov za stopniee. Stavba novih stopnic stane blizu 2000 kron. Blagosloivil jih je vl8. domači -g. župnrk Potovšek 15. avgusta, na praznik Velike Gospojnice v navzo8nosti premnogega Ijudstva, Svirala je izvrstno maledoljska godba. Pa pri vsem tem bi slovesnost larez oven6anjai Se Jako pomanjkljiva ostp.la.,. ¦¦ ako bi vsa dekleta cele fare ne bila izkazala neumorno pridnost, ki so se celi teden Jrudila, da so iz sto in sto vrtov zbraIe cvetlice in drugo zelenje ter napletle velikansko število vencev, ki so jih potem od petih krajev na jrozovih pripeljali. Ako se povdari, da je na vsaki strani imenovanih stopnic ter med njimi še- 20 prestankov, od zaSetkat do kraja bilo nastavljenih okoli 70 smerekovih drevesc, torej na obeh straneh 140, ki so bila ne le ve8inoma z venci ovita, temve8 tudi skozi celo dolgost venci od drevesca do drevesca — koliko rož in zelenja in marljlvega dela se je k temu potrebovalo. Pa pridne roke so vsie to premaigale. Prekrasno venčana sta bila dva slavoloka ; pri spodnjem za6etku ter zgornjem koncu stopnip pred velikimi eerkvenimi vrati in ravno tako z manjšimi slavoloki vse 4 kapelice med stopnicami. Mnogi tržani so hodili gledat to skoraj 8arobno krasoto in vse ljudstvo je obfiudovalo pridnost in umetnost deklet vojniške fare, kajti gotovo še nikdar nr na ta način bilo okin8ano, kaj* cerkev na tem gri8u stoji. Naša dekleta smejo biti ponosna na svoj umotvor. To naj bo vsem blagosr8nim podpiralcem in sodelovalcem v trajen spomin in sladko nado, da ta trud ne ostane brez božjega blagoslova. c Skofjavas pri Vojniku. Proti občinskim volitvam so vložili liberalci pod vodstvom dr. Kukovca rekurz, ker ne morejo razumeti, kako je mogoče, da so tako sijajno propadli tam, kjer so si najbolj domišljevali, da stojijo na trdnih tleh. Drugih ugovorov niso mogli zaslediti. Ni se nikakor bati, da bi bile volitve ovržene, a tudi tega se mi nika,kor ne bojimo, kajti tedaj bomo z liberalno gnjilobo pomedli še bolj ko<t prvi8. c Vransko. NaŠe poročilo o zvezi liberalcev in nemškutarjev na Vranskem je spravilo liberalce v veliko zadrego. Da bi si pomagali iz te zadrege in se pokazali kot prave narodnjake, napadajo v nekem liberalnem časniku tukajšnjega poštnega uslužbL-nca, da rad nemški govori. In s tem napadom mislijo, da je njihova narodna 8ast rešena. Mi bi ie bberalcem enkrat za vselej to-le povedali na njihova kosmata ušesa: Ljudje, ki so se pri volitvah v okrajni šolski svet,. pri ob8inskih volitvah in ki se bodj gotovo zopet pri prihodnjih okrajnih volitvah zvo/ali z Nemci in nemškutarji, nimajo pravice govoriti o narodnosti in 8e tudi nosijo mogo8e rude8o — sokolsko srajco! c Vransko. Zadnja prireditev Orlov, posebno njihova udeležbai pri sv. maši, se je ljudem zelo dopadla. Lepo je bilo videti vrle fante, kako so se isti vzorno obnašali pri službi božji. Sedaj pa so začeli nekaterf Sokoli agitirati, da bi tudi sami enkrat radi videli cerkev od znotraj. Seveda bi ge imeli prej par shodov, da bi se naučili zopet križati in moliti, kar so že davno pozabili. Pri maši bi naj stregla: Jakše in brivec. c St. Jurlj ob Taboru. V liiši g. Brišnika, ki je po odhodu trgovca Firma bila prazna, je s 1. avgustom otvorila trgovino mešanega blaga; gd8. Mici Ban. — Lega,r se je zopet prikazal v Oj^triški vasi. Upamo, da ostane omejen na eno hišo, kjer so zbolele tri osebe in ena umrla. — Obiranje hmelja je v polnem iiru. Po hmeljiš6ih mrgoli obira8ev, ki so že prišlf iz raznih krajeiv, ker domaeini ne zmorejo dela. Od škafa dobijo obiraci do 20 vin. Hmelj ima sedaj ceno 3—4 K 1 kg. — Tat je v no6i na nedeljo vlomil v dva nabiralnika v župnijski cerkvi ter odnesel vsebino. Preve8 se ni okioristil z njo, ker je tretjo pušico pustil nedotaknjeno. Najbrž se je pustil zve6er skrit zapreti v cerkev. — Kačo v postelji je opazila neko jutro žena Neža, p. d. Križnikova, ki boleha že ve8 let. Reva se je silno prestrašila. c Nazaret. Dne 10. avg. je bil pri nas v šoli shod katoliškega politi6nega društva, ki je bil prav dobro obiskan. Shod je vodil 6. g. župnik Dekorti. Poslan.ec dr. VerstovŠek je obširno poro8al o državnem zboru, o raznih gospodarskih zadevah in dal se tudi poltrebna pojasnila. Na predlog g. Turnšeka ml. se je izrekla popolna zaupnica poslancem S. K. Z.i in zahvala dr. Verstovšeku za njegov trud. c Ljulmo. Na Marijin praznik se je vršil na Rosuljali po sv. opravilu velikanski shod, kafter-ega je sklicalo kat. bralno društvo. Shod je bil sklican za mladino, toda udeležilo se ga je na stotine tudi že odraslih Ijudi. Prisr8no je pozdravil zborovallce 8. g. župnik JDekorti. Z navdušenimi besedaini je nam predaval o ciljih mladeniških organizacij mlad. Lorger, ki je žel za svoja izvajanja vsestransko li(v,alo. Posl. dr. Verstovšek. je govoril o delovanju S. K. S. ,Z. in zlasti o mladinskih društvih. Njegove besede so bile kaj pou8ne in ginljive za starše in mladeniSe. C. g. predsednik se zajivali govornikoma in množice so se razšle; vsi so izražali željo, da bi te /besede, ki so se spregovorile na shodu, obrodile pri mladini tudi obilen sad. c Ponikva. V Mariboru je umrl tukajšnji učitelj g. Franjo Horvat, ki je bil .radi ^vojega mirnega mišljenja pri nas splošno priljubljen. Želimo si njemu vrednega naslednika, kateri bi obra^al ve8 pozornosti na našo šolsko mla,dež in bi ob 8asu cerkvenih slavnosti ter verskih vaj Šolske mladine, katerih se je dozdaj, ko smo g. Horvata; pogrešali, udeleževala brez vsakega nadzorstva u8iteljev in u8iteljic, vodil šolsko deco pri omenjenih slavnostih. 'Zelimo si uSitelja, ki bi se naših cerkvenih prireditev ne izogibal, ampak udeleževal. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Redko slovesnost zltile sv. mase vlč. g. vpok. župnika Janeza Sparhakl smo obhajali v nedeljo, dne 3. avgusta, kar najjlepše. Pred cerkvijo, župniš8emj in kaplanijo so bili postavljenr mogoSni slavoloki s pomenljivimi napisi. Cerkev si je nadela svoj najlepši nakilt. Res ganljivo je bilo gledati, kako je zlatomašnik z zlato krono na glavi ter s palfco v roki korakal v spremstvu desetih duhovnikov, med njimji dekanov rogaškega in šmarskega, iz župnišča v cerkev, da opravi zlato sv. mašo. Ljudstva se je zbralo zelo veliko. Nebo so nesli Orli, pred nebom pa so §le bele družice. Slavnostno pridigo je govoril vl6. g. nadžupnik Fr. Korošec in kaj primerno povdarjal, kako je ljudstvo dolžno moliti za duhovnike, ker je to volja Jezusova, ker so duhovniki ljudstvu najve8ji dobrotniki in ker imajo veliko sovražnikov. Zjlatomaišnik je s krepkim glasom popeval sv. mašo, domači pevsld zbor pa je pod vodstvom organista Fr. Sreden&eka lepo izvajal latinsko mašo Ign. Hladnika. Tokrajt se je pri nas prvikrat pelo latinski pri sv. maši. Po sveti maši so zlatomašniku, Tri je 28 let župnikoval pri nas in sedaj že sedmo leto biva med nami v pokoju ter ima pozno sv. mašo, tako da imamo vedno dvojno opravilo, 6astitali zastopniki in zastopnice štirih Marijinih družb, Orlov in Izobraževalnega društ/ra, ki je jubilanta izvolilo za svojega prvega Castnega 81ana. Vsi so s hvaležnim srcem povdarjali velike zasluge zla,tomašnika| za našo župnijo. Duhovniki rogaške dekanije so mu v spomin poklonili krasen velum, dekleta so oskrbela prelep antipendij s podobo Srca Jezusovega, možje, žene in mladeniči pa so kkipili lepe oltarne prte in antipendije za 3 stranske oltarje, dve pridni rojakinji v Mariboru pa ste darovali potrebno svoto, da se je na novo pozlatila . rnonštranca. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam Bog povrni vse darove, zlatomaSniku pa, ki je oskrbel za 300 K celo mašno obleko, ki jo je rabil pri zlati sv. maši prvikrat, naj Bog da doživeti še biserno sveto mašo! c Sv. Ema. Kmet. društvo naznanja, da bode imelo drugi izvanredni občni zbor dne 31. avgusta 1913 ob 4. uri popoldne. Dnevni red: Volitev načelnika, zaradi oddaje posestva, slučajnosti. Ker ni bil zadnji izTr. občni zbor sklepčen, bode sklepal ta pri vsakem številu članov. c Prnstovoljna požnrna liramha v Braslov^ab priredi v nedeljo dne 7. septembra na vrtu gospoda Matija Pinccrja, veliko Ijudsko veBelico. Vspored je zpIo ohširen. Vse najbolje preskrbljeno. c Ri^ica. Naše iznbražovalno društvo priredi v nedeljo, dne 24. t. m. popoldne ob 3 uri pri g. Francu Štiglic (Prislan) voliko KonBtantinovo slavnost Na vsporedu je slavnostni govor gospoda kaplana Fr. Hobnjoca, deklamacije, dve igri in petje. Med odmori svira domača godba. K obilni udeležbi vabi odbor. Brcžišid okraji b Zakot pri Brežicah. Komaj enkrat smo se iznebiM liberalnega obSinskega tajnika Josipa Goriše- ka, kateri je obslužil skoro že pol štajerske dežele in nikjer nima stalnosti. Dobili smo pa na njegovo mesto za obeinskega ta(jnika poštenega raoža, kateri je bil ud ob8inskega odbora nepretrgoma 8ez 30 let. Za njegove zasluge mu je obeina podelila spomenico za tridesetletno službovanje. Ime njegovo je Janez Setinc iz Bukošeka. Prevzel je tajništivo dne 15. t. m. Zaupanje imamo, da se bo občina preobliekla v boljše uradovanje, kakor je bilo dosedaj, ' ker poznamo cele njegove rodbinske 81ane, ki živijo vsi v poštenosti in dobrih stališSih. b Pilštanj. Na priiniciji č. g. Turka 8ta po gororu g. Zebota nabrali gospodični A. Kren in M. Gnlec 17 K 20 vin. za Slov. Stražo in 17 K 20 viu. za Dijaško kuhiujo v Mariboru. Hvala!