narodskih
v f
reci
Odgovorni vrediiik MÈr. Jame* Bieiweis.
Tečaj X.
sređo 8. septembra (ranojesna) 1852

List 92.
Devetnajste bukve
Homerove Mttade.
( Dalje.)
Reče, pridruži si pak dva slavniga Nestora sina Ter Meriona, potem Filída Megita, Toanta, .Sina Kriontoviga Likómeda, scer Melanipa. Skupno se vsi podajo ti hip v Atridovi šotor, Pridno doveršijo tam po danih ukazih opravke. Sedem obećanih trinožnih zberejo kotlov, Dvanajst kónj, i desetkrát dva umijalnika svitla, Delà umetnih žensk. brez madeža, spelejo sedem,
?

Osma pak je Brizeja hci, lepolicna divica Ter zlatovine deset natehta talentov Odisej ino koraci naprej , za njim z darovmi mladenci
>
V sredo skupštine vse postavijo
in Agamemnon
Dvigne se. Taltibi pak, po glasu bogu podoban, Tik vladarja stoji, deržeč merjasca naroci. Atreja sin zdaj urnih rok se stegne po nožu, Ki mu je visei zmir ob toku veliciga meča, Ter pervence setin merjascu obrije, i rame Dvigne na kviško potem; molčeč Ahajci v okrogu, Jako spodobi se, poslušajo kneza besedo, Ki, proti nebu oči obernjene, tako prisega;
n
»Pervi Kronid% nar višji bogov, nar slavniši, čuj me
?
i
?
7
5
(ïea i Heli potem in Brinje, ktere čoveka Ojstro predepsatc tam ki tukaj krivo priseže Nikda se nisim jaz dekline Brizejke dotaknul Ne v priležbino slast, in ne v drugačno namembo Bivala v šotoru je nedotaknjena v izbici lastni. Ako ni res, pošlite mi vse neskončne napake Ktere prisodite scer izustniku krive prisege!«
Reče in prasetu golt preseka z jeklam okrutnim Taltibi pak z vertečo roko ga v sivo valovje Ribam verže v obéd. Potem se dvigne Ahilej ïn beseduje rekoč Argajcam boja želečim :
»Res je, o Cen, ti čuda napak čoveku nakloniš! Nikdar Atreja sin bi v njedru mi tako zapalil
?
>
Serca ne bil, dekleta nikád uzel mi po sili, Ti le, pogina vesel, si mnogimu dati namenil Ljuto prenagljeno smert po verstah ahajskiga polka. Pojdite jesti sedaj , potem pa se snidimo k bitvi«.
Tako junak in razpusti sobor nepokojní, Urno razidejo vsi se, vsak na lastno bcodovje Mirmidonci o tem obdajo skerbno darove, Ter jih znesejo v brod Ahileja rajske podobě,
>
?
Opravši v predela jih, ter deklicam izbe volíjo Konje pa speljejo tje v konjisnico hlapci pravedni.
Brizeja hči, blešeča lepot ko zlata C-itera, Viděi presunjeniga Patrokla z ojstrino jekla Pade o njemu na tla, zdihuje britko, i terga Gerla mehkost, in nedrija kras, in licí cveteče Joka pa tak ihti deklina bognjam enaka:
?
?
»Dragi mi Patroklos, nesrečnici mili prijatelj
>
>
ííiviga v šotoru sim zapustila tebe odidši Zdaj vernivsi se lès te mertviga najdem, o vodja! rako zadeva me zmir napaka kar za napako. Moža, katerimu sta me mati in oče udala, Zrela predertiga sim pred mestam z ojstro jeklenko Brate ljubljene tri, iz ravno te majke rojene, Orozna uzela mi smert je istiga dneva pogube. Ti pa si rah me tolažil, kér mi je hitri Ahilej Moža umořil i grad razdjal je veljaka Mineta
?
?
Rekši nevesto da bos me zarocil Ahileju slavnim Da popeljaš me v Ftio potem na jadreni ladji, Ter mi napraviti češ med Mirmidonci ženitbo. Obžalovala tedaj, tak miliga, vedno te bodem.«
?
Tako plaka, okrog
zdihujejo druge ženice
9
Po Patroklu na vid, zares nad lastno nesrečo.
Njega, Ahileja, pak obdajo Da V otešal se prosec, —
starosti ahajski, alj on zdihovaje se brani

»Molim, ubogati ak bi hotli me dragi tovarši! Ne ukazojte nikar, da serce bi s hrano tolažil, Alj s pijaco poprej, britkost preveliko stori mi. Jaz postiti se čem, terpeti do pozniga mraka.«
(Dalje sledi.)
JHditf naj se seje
Na tem
5
kdaj
seje, je veliko večležeče,ka
kor nekteri mislijo, ker po času setve se zlo ravná rast in pridelk. Lahko seprezgodaj, lahko prepozno
seje :
pravi čas zadene le skušeni kmetovavec Ćeravno je pa treba, da se o setvinavadni čas zadene, je vendar tudi vselej na to gledati, da se
seje
9
kadar zemlja ni presuha ne premokra
5 5
da je
cista plevéla, da se je po oranji dostojno vlegla
Pri setvi ne pride na to, da se opravi po ka kosnim dnevu pra tike, ampak takrat naj se seje, kadar se vse za to kaže. Zlasti pa je treba na to
gledati: kakošno je
m
Vse semena
přidej
ob
?
ktere
lažnim in gorkim vremenu v zemlj
• V §	V	t '	t	«	« 1	■ ft	ftl
5
se veliko boljši sponasajo, kot take, ki so bile ob merzlim, suhim, vetrovnim vremenu posejane.
Take dní, ko sever ali borjavpiše, naj se ni kar ne seje, ker je zrak presuh. Če pa veter vleče od juga ali sončniga zahoda, je to nar bolji čas za setev, ker je zrak tišti čas vlažen in gorak.
Kar ozimno (zimsko žito) vtiče, se zamore sploh rêci, naj se, kolikor je moč, zgodaj vseje, zlasti v bolj merzlih krajih, da imajo koreninice
časa dovelj. se pred zimo dovelj zrasti
5
da jih
zime srez
pomori
Skušnja je učila, da séme bolje kali in da žito
po tem veselejsi rase
5 ?
je bilo vsejano take dm

ko je zjutraj ob zori zrak z vodenimi sopari v po dobi me gle napolnjen bil.
Nar bolje pa kalí séme in se oponaša potem
žito
5
ako se
ej
c
da čez noč pod milim
nebam leži in ga rosa pomoći, drugo jutro pa naj
se zgodaj povleče. Sila skodlj
P» je,
ako bi
setev ob mr
ali
1
njivi oblezala. Pri jarim žitu in sploh poletnih sadežih se
■■	HHH Pa
mora pa setev po lastnosti tudi po lastnosti sadeže> ako bi se, na priliko, ječmen v
ml j e in kraj
___\ • ___*___
y
5
ravnati. Napcno bi bilo
ilovnato zemljo spomladi poprej vsejal, preden se ni zemlja dovelj
.ovju.,	^
grela. Sočivje, kakor grah, bob in grahorica
5
se mora pa vselej o pravim ca
saditi
f
5
če bi
tudi zemlja še mokra in merzla bila, ker sicer pa pregreške in prestopke, ker ti so trojica
__ ^ ^ « m /v va «	m	4 Ck m r m >■ an /\ 4 rl « M n Z1)	n tv A i ;Í C\	A It* i /\	Vfc f> A W\ f«rit Jí	/I A I Ir m vi ■ w ^ vr m» ^ ! L
manj zernja nastavi in to tudi rado izpada

ako je
V81
bilo pozno vsejano. Ravno tako se tudi rado pri meri s prepozno sejanim ovsam in jaro
Sploh pa veljá po skusnjah poterjeno pravilo
5
da se mora cas setve po lastnosti zemlje rav- sploh.
zoperstavnih del, kazni podveržeuih Zacnemo s pervim delom:
Od hudodelstev.
Pervo poglavje 1. delà govori o hudodelstvih
nati
tako se mora, na priliko, ilovnata zemlja
«a» 5 »»»v ^ ru,awî a»v	l. razlaga : kaj je hudodelstvo ? iu pravi: rit
jeseni zgodaj, spomladi pozno, nasproti pa pe-	hudodeistvu je treba hudobnega naklepa. Hudoben
sena zemlja jeseni pozneje, spomladi pa po-	naklep se pa ne šteje samo tikrat v krivico, kadar se je
prej kakor ilovnata obsejati.
K
»««uvi. i*v f ut»»«« vM^vjwv..	pred , mu pi* ^a^juuciju
Rahla lahkapešenka naj se spomladi sosebno & hudodelstvom združeno
ali pri započetju ali opusenju zlo (zle
»
ki je
nilo
9
zato zgodaj obseje, da pride rastlinam ze zimska mokrota nadobro; setev na ilovnati zemlji pa naj se v jeseni zato zgodaj opravi, da se rastline še zavoljo pred zimo dobro okoreninijo, ker scer po zimski priti more.
?
na ravnost premislilo in skle
ampak tudi, kadar se je iz
druzega
hudobnega
namena kaj započelo ali opustilo , iz cesar zlo
tega
* ki je
nastopilo, večidel prihaja, ali saj lahko
mokroti in zmerzlíni pod zlo grejo, ako še slabo
okoreninjene zima prehiti.
kakor je že opomnjeno bilo. se mora
Poslednjič
?
čas setve po kraji ravnati, kjer se seje. Ce je zrak kraja ojster in merzel, naj se seje v jeseni
9
zgodaj
spomladi pôzno
Nekteri kmetovavci ravnajo setev jarine in sploh poniladanskih sadežev po tem, kadar začne ne ktero germovje ali drevje zeleneti. To ni prazna misel, ker tako zelenjenje je gotovo znamnje, da se je zemlja že nekoliko ogrela. Velik razloček med pozno in zgodno setev vidimo sosebno na lanu; pozno sejani lan ni ne za séme ne za predivo tako dober, kakor zgodni.
Pozno sejana jar in a in pa zgodaj vsejana
•	Í	J	1 • 1	1	A	•	•
. 2. našteje uzroke, o kterih o d p a d o hudobni naklep, namreč :	* .
kadar je storivec popolnoma brez uma ako je delo pri prenehovavni norosti (blaznosti) ob času norenja doperneseno bilo, ali v polni pijan os ti, ktero si je kdo brez namena na hudodelstvo naklonil, ali v kaki drugi zmoteni misli, v kteri se storivec ni zavedel svojega djanja ;
ako storivec še štirnajstega leta ni dopolnil;
ozimina daste veliko slame
or »
ako se je taka zmota pritaknila, ktera ni dala hudodelstva v djanji spoznati; ako je zlo prišlo iz naključbe, nemarnosti ali iz ne vednost i, kake nasledke da djanje ima;
ali
; s pozno sejano ozi
mino in zgodaj sejano jarino pa se pridelaveč zernja.	_ ,
kadar se je delo zgodilo po nepremagljivi sili v pravični silobrani.
9
ima
j
Silobran naj se pa samo tikrat za pravično kadar se da iz kakšinosti oseb, časa, kraja
9
/
in letl nove kazenshe postave
zoper
hudodelstva
5
pregreške in prestopke
Pervi dan tega mesca je po cesarskim patentu od 27. maja t. 1. v djanje stopila nova postava, po kteri se imajo odslej v vsih cesarskih deželah, razun vojaške krajine, hudodelstva, pregreški in prestopki pokoriti ali kaznovati, in se za tega voljo kazenska postava imenuje.
napada ali iz druzih okolsin za terdno soditi, da se je storivec samo potrebne brambe poslužil, da bi odgnal od sebe ali druzih krivičen napad na življenje,
slobodo ali premoženje
9
ali da je samo iz
prepasti, bojazni ali strahu meje takošnjega branjenja prestopil. — Takošen prestop se pa zamore po okolšinah kakor kažnjivo djanje iz nemarnosti po
druzega
36. del
»
Občnega
deržavnega zakonika in vladnega
odločbah
(§. 335 in 431).
delà te kazenske postave pokoriti
4. veli: Hudodelstvo izhaja iz hudobijestorivca]
Zato
lista" zapopade v slovensko-nemškem jeziku celo postavo ne iz lastnosti tistega, nad kterim se doprinese, od konca do kraja, ktero omisliti si priporočimo vsacemu, rej se hudodelstva doprinašajo tudi na hudodelnikih,
kteremu je za natanjčno znanje postavnih bukev (zako- brezumnih, otrocih, spijočih, in tudi na tacih
nika) mar	osebah, ki svojo škodo same zahtevajo ali va-njo privolijo.
odilo. da bi si vsi naši	§. 5. veli: da tudi tisti je hudodelstva kriv, kdor
Ker pa se bo to Ie teško zgodilo, da bi si vsi nasi
bravci priporočeni zakonik kupili in je vendar vsim treba	je z velevanjem, nasvetovanjem, podukomali pohvalo, hu-
ali saj koristno postave poznati, borno iz omenjenega	dobno delo napeljal, nalaš priliko k njemu dal, k njega
patenta vzeli nar važni si reci, ktere zadevajo take	izpeljanju premišljema sredstva pripravil, zaderžke od-
hudodelstva, pregreške in prestopke, ki se po Slo-	stranil, ali kakor si koli bodi na roko šel, pripomogel,
kdor
venskem nar večkrat primerjajo, in tako sozna- za njega gotovo izpolnjenje si prizadjal ; tudi tisti, nili svoje rojake s poglavnimi rečmi, ktere vediti je to- se je le poprej s storivcom změnil zastran pomoci in
likanj bolj potreba
*
ker
»
nikdo se ne more s tim podpore, ki mu jo ima po doprinešenem delu dati
?
ali
izgovarjati, da mu postava ni znana bila
cc
zastran deleža na dobičku in koristi.
Lepo prosimo, da bi vlastniki
„Novic" vsak list,
8. veli: K hudodeistvu ni potreba, da se delo
^^	__—»	_I	— tm.	A	A	flB
ki naznanuje to postavo, dajali tudi drugim prebirati, zares izpelje. Ze poskus hudega djanja je hudo
da bi se vednost postave in dotičnih kazin zlo raz
delstvo, da
se je le hudobnež lotil kakega djanja, ktero
ne nas m nobenega naših bravcev nikdar kakošna kazen
širila med našimi Slovenci, ceravno živo želimo, da bi k pravému doprinešenju pelje ; hudodelstvo pa se zgolj
zavoljo nezmožnosti, ali ker je kak tuj zaderžek vmes přišel, ali iz naključbe ni dognalo.
. 9. veli: Kdor koga k hudodeistvu nagovarja
ne zadela.
Ker pa je prevod kazenske postave iz
nemškega
9
v slovenski jezik tako dober, da boíjsi biti nemore v spodbada ali zapeljati skuša, je tikrat, kadar je njegovo
takem sila teškem delu, borno naznanovali postave od nagibanje
brez
besede do besede po izvirnem jeziku patenta.
uspeha ostalo, kriv poskusenega
zapeljevanja k temu hudodeistvu, in naj se v tisto ka
Razpade pa kazenska postava v dva poglavna zenobsojuje, ki bi jo bilo
izreci
za poskus tega hudo
razdelka; pervi razdelk obseže hudodelstva
>
drugi
delstva.

Dobi se v bukvoprodajavnicah, ki »zakonike« prod
11. pravi: Zavoljo misi
ali
tranjeg
men da
1 fl. 12 kr
Vred
mena
>
ako se ni nobeno
nje hadobno djanje za
287
počelo, ali ne kaj tace
»
kar postave zapovedujejo, de bi nazaj prišlo;
pustilo, se ne more od nikogar odgo
tirjati
pa le MeneniAgripa, kteriga
je starašinstvo na sveto goro k vbežnikam poslalo
(Dalj
sledi.)

jih je
z lepo priliko o človeških ud i h pregovoril, de so se
v mesto vernili. „Cujte eno prigodbo Rimljani!"
jih
Polov an je po Mjaékim
Spisal M. Vernè.
nagovori njih ljubljenec.
18. pismo.
Drasrí
»
prijatel !
„Enkrat so se spuntali udje života zoper želodec. Niso hotli dalje terpeti, da le on v sladki lenobi v sredi trupla počival, drugi udje pa bi ga pasti in nositi morali. Odpové se tedaj vsak ud svojimu opravilu. Roki niste hotle nobene jedí več k
Nazaj v mesto pridši
i% Rima 5. julia 1847. ustam nositi, usta se ničesar dotakniti in zobje nič več
pod verham v zvečiti. Nekoliko časa so se vêdli udje po tem naklepu.
sim ogledal
dolini podertine Maksencjeviga
okrogleja,
in potem
?
nekoliko bliže mesta na desni Bakov tempeljček
*
poleg
Ali kmalo spoznajo, da so si sami sebi v škodo. Čutili
MHH ■HHHHMHp«
Opu
so namrec, da zelodec sok povzitih jedí! razdeluje vsih udih in tako vsim moč in dobrovoljnost delí.
kteriga je na žalim gričku prav prijazna lozica vedno
zeleniga drevja. Pod tem grickam je studenec, kamor etili so sovraštvo in se sprijaznili spet z želodcam".
se je
hodil Numa k Egerii modrosti ucit. Na drugim griču ne dalječ od tod je drugi
Vbezniki so razumeli
pomembo tega govora in se
po
tem
peljček nekiga
sklenjeni pogodbi spet vernili v Rim. Kmalo pa se hudo
m ali ka, ki ga nisim poznal. Mož, ki terpinčenje sopet ponovi; v letu 305 so vnovič na ta
tem drugim begu je lepa Virginia ne-
mi ga je kazal, mi ni vedil razun iména nič povedati, g"c bezali. in še iména ne prav, ker je terdil, de je „Tempio del milo poginila.
Dio ridicolo". To pa mi ni šlo v glavo, in ko dormi
pridem , iščem po bukvah , ter najdem, de je res „Tem pio del Dio" — tode ne „ridicolo a ridendo",
temuč „re
dicolo a redeundo", ker so ga bili Rimljani Bogu v zahvalo sozidali, de je tu Hanibala vernil, ki se je bil po
Xovicar iz slovanskih krajev.
Iz Lutomera na spod. Štaj. 24. aug. Vceraj
denes je bila preskušnja (izpiť) naše šolske mladine. Z veseljem morem naznaniti, da učenci, posebno 2. raz-
» .
strašni bitvi pri Kanah mestu tako približal, de ga je reda, so se včrlo obnašali i
mende iz tega grića ogledoval.
Potem me je silno mikalo, tudi tisti grič viditi
o přetekli šolski
godini
pokazali, da niso hman trošili.
dražega časa
v
se
kakor nekdaj „Monte sacro
Mons sacer
> a

ki
V
ze
ki ga
(sveto goro) imenujejo. Zatoraj grém skozi vrata so jim nekdaj „Porta Nomentana" djali, in ki jih dolgo papežu Piju IV. v čast „Porta Pia" imenujejo. Poleg nomentanske ceste je precej dalječ od mesta starodavna cerkev svete Neže, in blizo cerkve zala okrogla
V	t ^
kapelica, ki jo je cesar Konstantin sozidal.
Pričo nektere duhovne i svetske gospode , i silo
malo, samo odgovarjali
so
izvanjskih vasničkih staršev učenci i učenke marljivo razločno iz pred-pisanih predmetov in pokazali u svojih lepopisnih listih vajo slovenske i nemske pismenosti, vezbo sostavkov u obo-jih
jezicih, u računstvu
itd.
V ti
grob cesaricine Konstance;
kapelici je bil nekdaj krasni
zdaj pa je prazna, ker so znaminito mertvaško škrinjo (Urne) iz silno terdiga rudečiga kamna, ki mu porfir pravijo , v vatikanski muzej přenesli.
Iz nerednih naukov, kakor zemljopis ja, reje sadunosnega drevja i vežbe narodnega petja smo bili z odgovori učencev jako zadovoljni. Kazali so nam trije dečki požlahnjenje drevés po zdevanji (šifta-
nji)

očenji (okuliranji) i starem, pri nas navaďuem ka
vidil
Na ti cesti sirn tudi sedanjiga sv. očeta papezaPijaIX. , ko so se bili sprehajat pripeljali. Zunaj mesta so jo peš tako čversto mahali, de sim jih komaj dohajal. Lep in terdin možak so ; napravljeni so bili v belim ta-larji z ruđečim, pa ne trivoglatim, ampak okroglim klo-bukam. Deset konjikov plemenite straže (Guardia nobile) jih je spremljalo. Od sv. očeta Pija IX. bo gotovo še veliko slišati, zakaj hrup veselja je za to, de je Rim-
lavnem ceplenji
na debelem steblu.
ljanam perve dní maliga serpana narodsko stražo dovolil, prevelik, de bi se brez druzih nasledkov pomiril.
Kakor že lani so nas tudi letos učenci i učenke 2. razreda celo šolsko godino s sladkimi glasi petja do-stikrat razveselovali, posebno pa denes (nemorem zamol-čati) so nam zraven 3 nemških slovensko „Sabotna ve-
, „Svetek" i „konec šolskega leta" tak milo zakro-žili, da u slednem očesu nazočih staršev i domorodcev so igrale solze radosti serene.
Po doveršenem izpitu je jeden učenec Škrlec iz Pristave pod Lutomerom stopil naprej, i u namenu vsih
cer"
Bog daj , de bi sila nezmerno vpitje „Eviva Pio IX."
tudi resnično bilo
ali z ljudskim čislanjem in povzdi
svojih součencev i součenk s sledečo zahvaloj se poslovil:
Naj primejo visoko vredni g. okrožni dekan, ka-
53
govanjem
je čudna reč
danas ..Hosana"
55
Crucifige
ai'c.
55
jutro
j
Ko so se papež vernili, sim jo hitrejši naprej po
tegnil,
goro" ogledal,
de bi še pred mrakam imenitni hribcek „sveto
kamor sim se bil namenil. Tu pridem
do reke, ki so jo nekdanji Rimljani Anién imenovali;
dan današnji pa ji Te ver o ne pravijo. Cez reko pelje
zidan, nekdaj na obéh koncih z vojnim tabram vterjen most:
in precej poleg reke je
ne hrib, kakor sim
kor okrajni nadzornik nase škole, pa tudi oni mnogoca-štiti gospod okrajni poglavar, našo serčno zahvalo zato da so blagovolili naš dnešni izpit svojoj nazočnostjoj počastiti. Naj blagovolijo z našimi slabimi znanostmi denes zadovoljni biti ! Slovesno Jim obečamo, za nadalje napre u naukih i dobrem zadržanji marljivo iskreno napredovati. Naj še tudi prihodnjič naši slabi školi svoje ljubezni ne izkratijo. Velik je Njihov trud za nas učence, pa tudi neizrečljiva je zahvala, ktero mi do
menil, temuč reveu, komaj nekoliko sežnjev visok gri-ček , ki bi ga člověk še ne pogledal, ako bi ne bil z godovi nske imenitnosti. Na ta griček je bilo namreč v letu 261 po sozidanji Rima od gospode (patricijev), hudo zatirano in od njih večkrat goljufano ljudstvo (plebejci) zbežalo, ker ni hotlo dalje taciga terpinčenja terpeti. Ko pa ošabni plemenitaži vidijo, de brez ljudstva, ceravno revniga, ki se je za-nje trudilo in bojevalo, živeti nemorejo, ga prosijo in mu hribe in doline obetajo
Njih, visokovredni! u svojem dečinskem sercu obeutimo.
Tudi Vam, dragi oceti i matere
?
V • « •
kor skrbni starsi marljivo u školo neobhodno potrebnih naukov za naše jaz denes u imenu vsih svojih součencev i
ste nas ka
naučiti se
življenje
součenk dru-

a y.
zega reci ne zamorem, kakor naj
Vam bode za vse vaše
velike trude i przadevanja plačilo naša preserčna zahvala!
Vam pa
i
moji dragi soucenci
i
soucenke! imam
*
N
*
)
Te v letu 1847 pisane besede so se
spolnile
Vred
starsi naših varaskih, otrok posebno vec gospodeke strani, da niso mogli k izpitu fpreskušnji)
znam, gde so bili
doiti
Pis
288
denes kakor na koncu našega školncga leta to posebno
lz Ljubljane. V 43. delu deželniga zakonika se
na serce položiti : ne pozabite na tote lepe i za vaše pri- bere sledeči razglas c. k. deželne šolske oblastnije za hodnje življenje koristne i potrebne nauke, koje si ste Krajnsko:
v tem tečaji leta pridobili. Skažite se z lepo i krščan
5?
Visoko c. k. ministerstvo za bogočastje in uk je
sko obnaso pokorni velecastnemu gospodu okrožnemu z razpisom 19. dekanu , svetskim gosponom ,
julia 1852, št. 5365,
našim
napravo popolne
školskim učiteljem i nižje realne sole s tremi leti v Ljubljani dovolilo
ljubim staršem sploh zahvalni.
y
Zdaj pa še enkrat nas vse u milost nazočnih pre
ki se bo s pricetkom prihodnjega solskega leta 1852/53, to je ■
častitih gosponov serčno priporočim. Z Bogom".
Potem je sledilo obdarovanje pridnih šolarjev jih broj je preče narasel.
y
ko
z mescom oktobrom t. I. začela. Ta visoka naredba se da s pristavkom sploh ve-diti, da bo vsak učenec pri vpisu v šolo 2 goldinarja v pisni ne in vsako leto 8 gold, šolnine plaćati imel,
Tak smo lepo sklenili solsko godino. Za tem še če ne bo po postavah šolnine oprošten. Šolnine opro
en přístavek o zadevah nase učilnice:
steni zamorejo pa samo taki ucencibiti, kteri v soli prav
Ze 1
maja 1850 je umri gosp. dr. Joan Gott- dobro napredjejo in kteri ali kterih starši so res vbožni
V do
weis, nekdanji najemnik Branečkega posestva. kaz svoje ljubavi do slovenskega naroda je sporočil u svoji oporoki, da naj se učilnici u Lutomeru 4. raž-
in svojo vbožnost dostojno skazati zamorejo".
pm m	w^fM h
red ustanoví, in v temelitvo tega 4000 il. u srebru na
i
kloni; učitelj naj bode zavezan, nauke u slovenskem nemškem jeziku prednašati. Od tega časa že ste več
TMoriéar iz mnogih hrctfer.
Po sklepu cesarskim od 3. t. m. se bo 80 milionov gold, za deržavne potrebe na posodo vzelo proti te-
mu
ko 2 godini přetekle; pa
• V
nic
se
v
se
ne čuje kako in
>
Kdor se tega
ka daj se bo volja blažega domorodca spolnila.
bi zvediti kako je o tem.
Zeleli
da se bo 5 od 100 činža plačevalo. zajema (posojila) vdeleži, přejme za vloženi znesek der žavno obli ga cio; nar manjši znesek, s kterim ie mo
'	V V » . ^ M v I u , u««*	x±j ^ a Ciuvuvn ^ ^ HVVI A lim JV III VJ
goče se tega posojila vdeležiti, je 1000 fl. v bankovcih
Kako silo potreben bi bil za naso okolico 4. raz- in družim popirnim denarji; prostovoljno vpisovanje za
red ali barem 3. razred, kojom bi bili potrebiti pred meti prikopljeni, kaže nam naše vsakdanje življenje. Imamo u našem okraji mnogo rokodelcov, kao n. p. zi-darov. tesarov, kovačev, klučarov
mlinarov , i vsako
to derzavno posojilo se zacnè 9. dan in se jenja 18. dan tega mesca. Posebni namen tega posojila je: deržavni dolg pri Dunajski banki znižati, deržavni papirni denar
umu* , «/ouiu » , nu>uttv , iv.utuiuv , imiuutu*, . vn«ivu- zmanjsau, zeiezuice z
jakih umetvorov, kojih dečki gotovo u nedeljah bi tukaj hodnjiga leta skerbeti.
zmanjsati, zeleznice zidati in za deržavne potrebe pri
Okoli Buda-Pešta je ve
liko šotorišče cesarske armade, ktero pride tudi svitli
Bolj pozneje v jeseni bo enako šotorišče
cesar ogledat.
z veseljem u risanju čas kratili.
Kar grozdno bolezin dotiče, jaz za zdaj druzega
ne morem reci kakor da je pri nas u goricah od te bo- tudi poleg Olomuca. — Za ad vokate (cesarske doh
lezni dosihmal ni kaj najti. Samo na tersih, kao brajde tarje) na Ogerskim, Horvaškim, Slavonskim, v Temeskim nasajenih i u vertu v
kazalo, da grozdje i listje se vidi z neko plesnino
gnojno
pa
vidi se tudi, da jagode narasujejo i plesnina se pomen
suje
0 tem drugokrat več.
Iz Zagorja na Notranjskem.
Vf . •	• I	«	* •
zemljo posajenih se je pri- banatu in Serbski vojvodini je prišla nova postava na
dan. Vsak advokat mora biti od c. k. ministerstva pra-vosodja za to opravičen; pravico pa zadobi, ako je doh-tar pravosodja, austriansk deržavljan, polnoleten, ne
J. D. H.
otrok puščati v nemar, naj kodar čejo hodijo, smo zve dili
Da ni varno omadeževane obnaše in po preskušnji poterjen;
V • 1	A •	1	1	it	•	A	• A •	\ 1 1	«
stara
V t
čila ti advokati ne smejo terjati po pôlah po pisaniga po-žalibog! pri nas ne davno. Dekliea sedem let pirja ali po številu pravdnih dni, ampak po resnični po-
službi. — Dunajski časniki pripovedujejo, da se bojo po-samne opravila sedanjiga c. k. ministerstva kupčije ia deržavnih stavb prihodnjič c. k. vojaškim oblastim izručile:
, gre po germovji rozic
naberat. Zagleda eno lepo
ipapm MH i
ter hiti po-njo. Ker je ne more pri verhu utergati, jo poprime bolj spodej; ali strašan gad jo vpiči v perst. Roka jame zatekati, dekliea pa spati. Ko so jo prebu-
; visji nadzornistvo zelezníc bo nek prejel feldmar dili, jim reče: Pustite me, jez sim zaspana. Mati ji šallajtenant baron Legedič, vodnih zidanj fm I. baron berž preveže roko, jo spijočo položí v
pletenico, ter
jo
Coronini

post generalmajor zl. gosp. Urban, telegra
nese k častitemu g. fajmoštru Mlakarju. Ta so ji ob- fov fmt. zl. gosp. Hauslab.
Ker vozniki (furmani)
vezali rano z astramontaninim izleckom
? m j» ga
dostikrat le iz razvujzdanosti ceste poškodujejo, je
tudi vžiti dali; ker je pa nekoliko zopern
?
ga je naglo
cestnim vradnijam naukazano , jih zatožiti politiškim kan
nazaj vergla. Nič ni pomagalo materno pomilovanje: tonskim gosposkam.
Delà na železnici čez goro Se
?
dete, pij, če
ne boš umerlo! Otrok le ni hotel piti. mer in g (med Austrio in Štajarsko) se tako pospesu-
, da se bo prihodnjo jesen že ta železnica odperla
jejo
C. k. kantonskim gosposkam je naukazano, duhovske
Pij
Verli gospod so pa že pred, in sicer nalašč za otroke astromontano ali prav za prav inulo germanico po ho-
meopatiško (I. zreče) pripravili, in ji to dali, kar je, zarad oblasti v vsih šolskih rečéh krepko podpirati. sladkobe rada vžila. V saboto pride mati se zahvalit in rižki nadškof Sibour je přišel na Dunaj, odkodar povedat, da je dekliea, razun na persti, popolnama zdrava, tudi v Prago ondašnjiga nadškofa obiskat. — Te dní so
Gospodje, ki z astromontano kačji pik zdravite, pripeljali iz Amerike (iz Noviga Jorka) neko mašino, ki
Pa
ffre
ošpogajte si za otroke homeopatiško pripravljeno, ker tlači (preša) seno tako, da kup sena po ti tlačivnid se oni z navadnim izleckom v veči meri nikakor ozdrav- stlačeniga Ie 5. del prostora potřebuje in jetakozapre-
Ijati ne dajo, če se še niso pameti zavedili !
V 63. listu 1. N. ,,v dopisu iz Postojne" omenjena žena iz Vovč, ne iz Zagorja z nespametno preve-zano nogo je teden po vpiku do malega ozdravěla. Tudi
vožnjo kaj pripravno
Krompir je zacel letos v vee
krajih v drugi polovici augusta
ar
njiti.
j
/
anasnjtm
Noříc am
to vpičeno otročč, kteremu je mati po neumni šegi ro- je pridjano c. k. ministerstvu predložen
cico prevezala, je iz Kor i tni c, uro od Zagorja domá. Pri nas imamo po hvale vrednim prizadevanji gosp. faj-moštra že 6 let gotov, dostojin pomoček zoper kačji
čijske in obertnijske zbornice v zadevah kup
V »
Krajnske kup tva. obert
kod
strup v astramontani.
nijstva in ro to »naznanilo« veliko cimo vsim, kterim je movine naše mar.
kup
Krajnskim v letu 1851. Ker nai itiga razodene, ga brati priporo
in rokodelstvo do
Vred.
i
obertn
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.