SKUPŠČINA KSLO BO ZASEDALA 20. NOVEMBRA
Na dnevnem redu rebalans srednjeročnega plana
• Po lanskem neuspelem referendumu o uvedbi četrtega Ijubljanskega samoprispevka, s čimer je z ozirom na izpad pričakovanih sredstev močno omajana realizacija sicer že sprejetega srednjeročnega plana KSLO, je bila vsekakor upravičena zahteva po rebalansu tega plana. Zavedati se moramo, da je v tem času prišlo tudi do sprememb v družbenoekonomskih odnosih (inflacija, kreditno monilami sistem, manjša akomulativna sposob-nost gospodarstva .'. .), zatorej mora ra/prava o teh spremembah tega plana steči kar najbolj razvejano, upo-števajoč pri tem vse naše možnosti. $e to, rebalains ne upošteva že realizimnita nalog v lanskem in letošnjem letu in se v eeloti nanaša lorej na leta 1988,1989 in 1990.
Seslavaljen je iz dveb prioritet, pri čemer se le za prvo zagotovljena sredstva. To pomeni, da bo drugo prioriteto možno realizirati le v primeru večjega obsega sredstev od načrtovanega.
Kot prvo opredeljena prioriteta so v osnutku oprede-Ijene mestne infrastrukturne naloge kot so: centralna čistilna naprava, sanitarna deponija Barje, ŽaJe in Ljub-Ijanski grad. To odloiitev narekujejo planske usmeritve družbenega plana mesta Ljubljana, saj so ti komunalni objekti in naprave za Ljubljano vitalnega pomena. Med že utečenimi viri se ohranjajo enaka delitvena razmerja prispevkov 1,95 odstotkov, kot so opredeljena s samo-upravnimi sporazumi (SAS) o temeljih srednjeročnega plana KSLO za obdobje 1986-90. Rebalans upošteva tudi dodatni vir sredstev, ki v SAS k ni vgrajen - to je začasno uzakonjen prispevek 0,47 od BOD in bo za samoupravno uzakonitev le-tega potrebno sprejeti aneks k SAS. Ta nov planski instrument bo služil predvsem financiranju nalog, ki jih določa mestni odlok, predvsem pa za soudeležbo pn financiranju Žal ter za sanadjo grajskega pobočja in lupioe gradu.
Kaj zajema rebalans po posameznih dejavnostih?
Planirana sredstva na področju vodooskrbe zagotavlja-jo realizacijo nalog opredeljenih v prvi prioriteti. To pa pomeni, da osnutek rabalansa ne upošteva naslednjih investicij: izgradnjo primarnih vodovodov Brdo VS 6 od prečrpalnice Rudnik do vzhodne obvoznice. Peruzzijeve, Rakova jelša, vodarna Motena, športno letališče do Ižan-ke, po Ižanski ter vodovod od Ižanke do Malenc. Preloži se tudi izvedba-prečrpalnica za Zg. Brezovico. V nasled-nje srednjeročno obdobje se preložijo tudi raziskave go-spodarjenja s podtalnico Ljubljanskega polja. Niso zajeti tudi objekti (iz S-IV) povezovalni sistem od Žičnice
- Dolgi most - Cesta dveh cesarjev in primarni vodovod po Ižanski do Livade in Karlovškega tnostu ter iz naslova sanacije lokalnih vodovodov - Smrjene do Vrha nad Želimljami   in   vodovod   D. Brezovica   -   Preserje
-  Kamnik.
Vrstni red, ko gre za krajevne skupnosti, se je spreme-nil ker so v osnutek vključeni programi iz SIV in sicer Lavrica-Orle, vodohram Kurešček, Dobravka, naselju v KS Horjul, Pijava gorica, Črni vrh, Vanje Gorice, Polhov Gradec, Rob, Podpeč-Preserje, Dolsko-Laze, Osredek, Velike LaSče, Hruševo.
KJjub temu, da je razkorak med vodooskrbo in kanali-zacijskim omrežjem velik v $kodo kanalizacijskem omrežju, so v rebalansu upoštevane republiške in mestne planske usmeritve, pri čemer ima oskrba z vodo pred-nost. Iz programa KS so izpadle kanalizacija na Cesti dveh cesarjev ter v naseljih Rakitna, Raščica in Podpeč, kar pomeni, da se prenašajo v naslednje srednjeročno obdobje.
Z dokončnim sprejemom lokacije v letošnjem letu, je programska zasnova izgradnje I. faze centraloe čistilne naprave bistveno spremenjena v fizičnem in finančnem obsegu (sprejeta je tsdi odločitev o 60 odstotni finančni udeležbi Območne vodne skupnosti). Upoštevano pa je tudi stališče, da se za izgradnjo tega objekta s ceno komunalnih sredstev investitorja zagotovi ustrezen del lastnih sredstev investitorja - to je TOZD Kanalizacije.
Z osnutkom rebalansa se tudi zagotavlja dokončanje sanitarne deponije Barje. to je zadnjih treh faz, izpadla sredstva SIV nadomeščajo sredstva cene odvoza smeti in odpadkov.
Programska razdelitev sredstev za vzdrževanje kolek-tivnih komunalnih objektov in naprav je naslednja: za program vzdrževanja in obnov Komunalnega podjetja Ljubljane (KPL) odpade od skupno 16.796.745 (v tiso-čih) din 93,9 odstotka, za program KS 3 in za progratn vzdrževanja meteorne kanalizacije 3,1 odstotka sredstev.
Sam rebalans programa obnove cest, mostov in javne razsvetljave za obdobje 1988-90 za področje kolektivne koraunalne rabe (prva in druga prioriteta) znaša 3.766.900 (v tisočih) dinarjev. To je iz programa KPL. Iz programa KS (za ceste z javno razsvetljavo (obe priorite-ti) je opredelenih 4.647.000 (v tisočih) din. Za skupne naloge v občinah pa je namenjeno 8.419.000 (v tisočib) din, pri čemer je razdelitev naslednja: Bežigrad 185.000, Cenler 2.200.000, Mosle-Polje 1.292.000, Šiška 1.160.000 in Vič-Rudnik 3.562.000 (v tisočih) dinarjev.
Se to. Po sprejemu srednjeročnega plana je bil usta-novljen Sklad za urejanje stavbnih zemljišč, ki je prevzel nekatere določene naloge. ki so bile zajete v KSLO in je to pri rebalansu potrebno upoštevati. (npr. širjenje poko-pališč). Kaj se določa s prvo in kaj z drugo prioriteto? S prvo se določijo konkretne planske naloge s konkretno zagotovljenimi viri, drugo pa planske naloge, ki jih bo možno realizirati v tem srednjeročnem obdobju le. če bodo na razpolago presežena sredstva, oziroma če bodo izpadle konkretne naloge iz prve prioritete.