livori I. B. (Dalje.) Odkritih sovražnikov se pač bojiš in ogiblješ, hinavskega zahrbtneža pa zagovarjaš, neguješ in braniš na vse pretege. Pa preiščimo še malo obisti modrijanu, ki hoče nekako v božjo čast popivati. No, v svoji gorečnosti bi gač moral vedeti, da je alkohol vir vsem pregreham, vir vsega hudega in zlega. Pijanec in dober kristjan sta dva nezdružljiva pojma.Kdaj pa se mapravi več neumnosti, kaznivih dejanj in greha, kakor v pijanosti? Saj vemo, da pijanec izgubi kritiko fazuma, pogled na posledice in ozire na družbo. Statistika nam dokazuje, da se po raznih državah zgodi 50— 80% kaznivih dejanj v pijanosti. Koliko pa ostane nekaznovanih, ker jih ni dosegla roka pravice. In da smo mi med prvimi, je prežalostna resnica, ki se ne da tajiti. Treba le malo pogledati, in vidi vsak, kdor hoče. Seveda, mi vidimo le druge narode, koliko popijo. Nujna potreba pa je, da sami sebe pogledamo v ogledalo, da se pošteno umijemo madeža, ki nas tako kazi pred svetom. Nevednost je najdražja reč v deželi, pravi pregovor. Resnica pa je, da ima baš v alkoholnem vprašanju še najvišjo ceno. Ljudje, ki so učeni, takorekoč na vsakem polju doma, so v tem oziru tako naivni, da strmiš. So li res tako nevedni? Da, žalostno, a resnično. Premnogi izobraženci ti pridejo s takim izgovorom, da ti zapre sapo. Pa ne morda, ker so povedali resnico, ki je ni moči ovreči, ampak takoj izprevidiš, da z rokavicami ne opraviš nič, s kolom pa nerad operiraš pri takih siromakih. Odkod pa ta nevednost? Ukoreninjena razvada. Strast po alkoholu jim brani izpregledati. Naravnost boji se, da bi ga kaj odvrnilo od tega nebeškega užitka. Bodi v listu ali knjigi kaj o alkoholu, tega kratkomalo ne čitajo; to jim je odveč, nepotrebno, prazna slama. Kdo bi to čital? To je le za gotove pusteže, nas to ne briga i. t. d. Boje se izpregledati. Mene to ne zadene, še nikoli me ni pijača premagala. Če mu govoriš, ti bo pritrjeval, češ, da je lepo. kdor se more zdržati. Nazadnje pa bo razodel svoj stari refren: No, tako-le malo v časih je pa le dobro. — To dobro jim je prešlo v kri in meso, zato je tako težko z njimi govoriti. Rod za rodom je ponavljal to laž, in sedaj pa bi ne bilo prav! Povsod gleda iz njega moderni napredek. tu pa je starokopiten kakor njegovi pradedje. MniOgi ti bo pritrjeval, odobraval, da ga prej pustiš pri miru, da mu ne zbudiš vesti, sicer pa si bo misiil svoje in svoje naredil, da le pride do njega. Drugi ti bo pritrjeval v srcu, teh je mnogo, a priznal ti ne bo, ker bi bilo to v nasprotju z njegovim ravnanjem. Da pa bi se odpovedal, nima moči, energije, je popolnoma suženj alkohola in raznih pivskih razvad. Smelo lahko trdim, da tu ni prav nikake razlike med preprostimi in učenimi ljudmi, da so vsi enako nevedni, da se vsi branijo izpregledati. Žalostno izpričevalo, a pošteno. Izkušnja nam kaže to vsak dan. Prav tako, kakor so tudi izjeme povsod. Kakor se branijo čitanja, tako se ogibljejo tudi predavanj. Resnica pač oči kolje. Zato gre le počasi naprej, a gre pa vendarle. Kakor vsaka ideja, mora tudi abstinenca prebiti tri dobe: v prvi novo idejo zaničujejo in pobijajo, v drugi začno o njej razmišljati, v tretji pa prodre na vsej črti. Le premnogo je še siromakov, ki še vedno tiče v prvi dobi- itt zaman srebajo in cukajo — moč, da bi se povspeli više. He, bratci, živimo v dobi napredka... Še eno o koleri. Nekako — smeli bi reči — dobro došel izgovor in povod k žganjepitju je sedaj kolera. V Ijudstvu je trdno ukoreninjeno mnenje, da alkohol odvrača nalezljive bolezni. V tem ga utrjujejo še razne reklame, ki se okoriščajo z nevednostjo ljudstva. Dokazano pa je po odličnih učenjakih — strokovnjakih, da je temu prav narobe. Baš alkoholiki so dostopni nalezljivim in sploh vsem boleznim prej, kakor zdržniki. Res, alkohol umori kolerične bacile, a uživati bi se moral čist, koncentriran in v toliki množini, da bi te umoril prej, kakor bi ti razkužil prebavila. Gotovo sloveči zdravnik ni rekel kar tja v en dan, da bi se morafo na gostilnice in žganjarnice napraviti sledeči napis: Tu prodajajo kolero. Naj podpremo svoje trditve še z nekaterimi številkami. Povsod opcrirajoi z njimi, povsod so štatistike suhoparne. a držijo pa le. Oglejmo si škodljivost alkohola na podlagi nekaterih številk! Gotovo se bo kdo izgovarjal, češ, zakaj le proti alkoholu toliko del'ajo in ne tudi proti kavi, čaju in zlasti proti tobaku. Res imajo tudi ti v sebi strupe, prav zato so tudi razvedljivi, a v primeri z alkoholom so pa vendar jako nedolžni. Jako dobro je, da. so namesto bobove kave že močno uvedli žitno kavo. Tudi čaiu so pričeli iskati nadomestila med domačimi rastlinami. Sicer žalostno, da nas je sila primorala k temu, ker je namreč uvoz tujega čaja zaprt; a mogoče bo imelo to tudi svojo dobro stran v tem, da se bodo liudje poprijeli domačega čaja. Prostovoljno bi se ga n^ bili, ker le tuje nekaj velja v naših očeh! Silno škodljiva je razvada. da otroke nalivajo s čajem. Ker brez. ruma, žganja ali celo špirita seveda ni dober, nima nič v sebi! Potem pa tožijo, da otroci nemirno spe, da se premetavajo po. postelji in celo kriče. Duše krščanske, zakaj se čudite? Z dvojnim strupomi ga mučiš, mu trpinčiš in ubijaš živce, pa nai bi bil miren! Zdravo, redilmo mleko seveda prodajajo, da se dobi denar za čaj in alkohol1. Ne vem, kako bi zadostno označil tako gospodarstvo'. No, tobak je res popolnoma nepotrebna, škodljiva razvada ter je zlasti mladino odvračati od kajenja. A vseh treh z alkoholom glede škodl^ivosti ne moremo primerjati. Je pač tako, da hočemo krivdo vedno zvaliti na druge, da bi opravičili, oprali sami sebe. Namesto alkohola pa delajo tako njegovi oboževalci. Ako čez mero uživaš, ako se uničiš s kavo, čajem ali tobakom — sicer so ti slučaji silno redki — uničiš samo svojo osebo, škoduješ sebi samemu. Alkoholik pa škoduje polteg svoji osebi tudi svojemu potomstvu. svoji okolici, narodu, človeštvu. AH si že kdaj čul ali čital, da so se fantje stepli, ker so pili kavo? Kmet je prišel na boben, ker je bil hud tobakar? Povsod, pri vsaki hudobiji, pri vsaki neuinnosti ima nesrečni alkojiol svoje kremIje vmes. Ob še toliki gorečnosti in ljubezni do alkokola ne raoreš tajiti, da je baš on — zlata, preljuba, nebeška kapljica — vir vsega zla, da je obožetvani alkohol največje zlo za človeštvo. O škodljivosti na posamezne organe, na človeško zdravje sploh, kdaj pozneje; če še nisi izpregledal, da si bil prav takrat najbolj bolan, kadar si prejšnji dan in mogoče večer najbolj pil in kričal: Na zdravje! Ha. taka kapljica, zdravilo za dušne in telesne bolezni, pa še za srčne boli! Pa na zdrav-t je! — Oglejmo si nekatere številke z ozi-' rom na škodliivost potomstvu, alkoholizem in podedovanje duševnih bolezni! Dr. Demme v Švici je preiskal potomstvo desetih rodovin pijancev in desetih treznih rodovin. Dobil' je sledeče: '1 rezni so imeili 61 otrok, ki jih je od njih prerano umrlo zaradi slabosti 5, telesne napake so imeli 4, bebasti2, zdravih potomcev 50, t. j. 82%. — Pijanci so imeli 57 otrok. Predčasno zaradi sllabosti umrlo 12, pohabljencev 8, epilepsijo 13, pijancev z opilepsijo 5, gluhonema 2, idiotov 8, zdravih potomcev 9, t. j. 15%. Menda te številke dovolj jasno in glasno govore, ne, kriče! Zdravnik Legrain v Franciji je opazoval 215 rodovin pijancev in dobil v tretjem kolenu 814 potomcev. Od teh 814 jih je predčasno umrlo 174, in sicer: prerani porod 37, priporodu 16, v najnežnejši dobi 121. Idiotov, slaboumnih, telesno pohabljenih in duševno sploh abnormalnih 322. Na epilepsiji in histeriji je bolehalo 133 potomcev in 145 je bilo duševno bolnih. V potomstvu alkoholizmu vdanik rodovin ni bilo niti petina normalnih. — Charles Sullivan je preiskal v ječi v Liverpoolu 620 žen. ki so bile normalne, preden so se vdile pijači. Teh 620 žen je porodilo 600 otrok, od katerih jih je urnrlo do 2. leta 355, t. j. 55:8%, in sicer večinoma za krči. Od enakega števila treznih žen je umrlo do 2. leta samo 23:9%. Dokazali so, da čim bolj so se žene vdajale pijači, tem večkrat so rodilie mrtve otroke. Pogosto se pripeti, da sicer trezni roditelji dobe otroka, ki je bebast, zakaj spočet je bil v akutni pijanosti. Ako pregledarno institute za idiote, epileptike, za blazne in kaznence, vidimo, da se da dognati, da prihaja do 60% feh nesrečnežev od roditeljev akoholikov. Ni potreba, da sta oba, zadostuje, da je eden. Seveda nl alkoholizem edini vzrok dusevnih bolezni, a eden glavnih je. Najrazličnejši zdravniki so prišli do prepričanja, da more alkoholizem ne samo pcspeševati, ampak celo sam zase zapričeti stopnjema degeneracijo. Stopnje degeneracije so sledeče: 1. Nervozni temperarnent, nevrastenija, nagnenje k pitju. 2. Težje obiike živčnih bolezni, epilepsija, histerija. moralna slaboumnost. 3. Lažje duševne bolezni brez trajnega porušenja razuina, delirij, akutna blaznost, zločinski karakter, samoumori. spolna perverznost. 4: Težke duševne botezni, manija, melanholiia, paraliza. 5. Velik duševni propad, slaboumnost od rojstva, idiotizem, duševna dementost. Rod umira zaradi slabosti, pohabljenosti in neplodnošti. Ko bi se bilo izvršilo češ noč, bi pač debelo gledali, tako^ pa, ker se vrši polagoma, ostanemo hladni, češ, mora žc taiko biti. Ne, moralo bi biti drugače, a zaradi naše brezbrižnosti. lahkomiselnosti je tako. No da, tako-le malo je pa le dobro, pa človek je vesel! Hrn, ne vem, kak^ pa bi bil vesel, ko bi odprl oči in iiotel videti žalostne posledice? Imamo pač od alkohola rnotne, mesrlene oči! Kftjiievnost. Slovenska slovnica za obče ljudske šole. V treh stoipnjah. Vaje iz slovnice. i)ravopisa in spisja za n i ž j o s t o p n j o. Spisal J o s i p B r i n a r. Velja vezana 40 vinarjev. — V cesarski-kraljevi zalogi šolskili knjig na Dtinaju. 1914. Slovenska slovnica za obče Ijudske šo!e. V treh stopnjah. Vaje iz slovnice, l>ravopisa in spisja za s r e d n j o s t o pn j o. Spisal .1 o s i p B r i n ar. Velja vezana 90 vinarjev. V c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju. 1914. Dobrodelni koncert, ki ga je priredila ljubljanska »Glasbena Matica« 2. decembra 1.1. o šestinšestdesetletnici vladanja Nj. Veličanstva, je donesei čistih 732 kron 46 vin. Polovica te vsote se je izročila c. kr. deželni vladi na Kranjskem za lijubljansko podružnico »Rdečega križa«, poloviea pa magistratu niesta Ljubljane za revne rodbine v vojno ix>klicanih vojakov. Odbor imenovanega društva se zahvaljuje vsem, ki so podpirali to patriotično podjetje, prav iskreno. Iz naše organizaciie. Skupne zadeve. Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Uubljani ima svoj letošnji občni zbor v ponedeliek, dne 28. t. m., ob 10. uri dopoldne v Učiteljski tiskarni v Ljubljani z dneivnim redom, kakor ga zahtevajo pravila. — Na mnogobrojno udeležbo vljudno vabi o d b o r. Kranjsko. Slovensko deželno učiteljsko društvo irna svoj letošnji občni zbor v ponedeljek, dne 28. t. m., ob 9. uri zjutraj v Učiteljski tiskarni z običajnim dnevnim redom. — Obilne udeležbe pričakuje odbor. Šftajersko. Učiteljsko društvo za ormoški okrai je v smislu V. okrožnice Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učitelijic poslalo Zvezinemu blagajniku v Dol znesek 21 K, ki ga je darovalo učiteljstvo povodom izplačila plač dne 1. decembra 1914 za podporni sklad učiteljskih vojaških obitelji. Od posameznih šol so darovale: Sv. Miklavž 4 K 50 v, Velika Nedelja 4 K 30 v, Svetinje 4 K, Ormož-okolica 3 K 20 v, Sv. Totnaž 2 K 20 v. Sv. Lenart 1 K 80 v in Hum 1 K. Predsedništvo prosi, da se pobiranje 1. januarja ponovi. Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem daje svojim včlanjenim društvom sledeče na znanje: Na V. okrožnico Zveze v zadevi statistike učiteljskih vojaških rodovin, se }e do 6. decembra 1.11. odzvalO' le sledečih 9 učiteljskih društev: 1. Učiteljsko društvo za kozjanski okraj; 2. Učiteljsko društvo za šmarsko-rogaški okraj; 3. Učiteljsko društvo za slovenbistriški okraj; 4. Učiteljsko društvo za Ijutomerski okraj; 5. Učiteljsko društvo za slovengraški okraj; 6. Učiteljsko društvo za gornjegrajski okraj; 7. Učiteljsko društvo za ormoški okraj; 8. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico in 9. Učiteljsko društvo za celjski okraj. Ostalih 7 učiteljskih društev zadeviie statistike ni poslalo. še slabeje.so se odzvala društva pozivu Zveze, da naj društveni predsedniki od šolskih vodstev 1. dne v mesecu povodom izplačik plač za podporni sklad učiteljskih vojaških rodovin nabrane zneske pošlljejo Zvezineinu blagajniku. Poslalo je namreč v ta namen samo: a) Ormoško učit. di-uštvo 21 K in b) Ljutomersko učit. društvo 10 K, torej je 1. decembra t. L v ta namen bilo nabranih skupaj samo 31 K. Upoštevajoč seveda samo zgoraj imeiiovanih 9 okrajev, je vodstvo Zveze na podlagi doposlane statistike razdeli^lo učit. vojaške rodovine: a) na podpore nepotrebne, ki žive v normalnih razmeTah; b) na podpore potrebne in c) podpore jako potrebne. Kot podpore potrebna se je označila od vodstva Zveze ena učiteljska obitelj v slovenbistriškem okraju, ki je od v ta namen nabrane; vsote 31 K sprejefa znesek 4 K 45 v. Kot podpore jako potrebne so se označile 3 obitelji; ena v ljutomerskem, ena v slovengraškem in ena v gornjegrajskem okraju, ki je sprejela vsaka po 5 K 85 vin. To so res neznatni zneski, a slišali s»mo, da pride v teh časih tudi vsak vinar prav; vrhutega smo uverjeni, da dvakrat da, kdor hitro da! V januarju se akcija ponovi. Vodstvo Zveze se nadeja, da pošljejo da takrat zadevno statistiko vsa učit. društva, da poročajo o eventualnih izpremembah in osobito, da v tern mesecu nabrani znesek 31 kron podesetorijo! To je prav lahko inogoče, ako se zavedo svoje stanovske celokupnosti vsi oni tovariši in tovarišice, ki žive v normalnili razmerah in se niso zavezali darovati za čas vojne gotovili zneskov v druge dobrodelne namene! I orej! Predsednik Zveze. Kranlske vesti. —r— Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se velečastitemu gospodu duhovnemu svetniku Jakobu Aljažu, župniku na Dovjem, prav iskreno zahvaljuje za tukajšnji šoli podarjeno ročno (berglasto) brizgalno. — Šolsko vodstvo na Dovjem, dnie 28.nov. 1914. ... — rrz Izpiti za učno usposoblienost na Ijiidskih in meščanskih šolah pred izpraševalno komisijo v Ljubljani so se vršili pretekli teden pod predsedstvom ravnatelja Črnivca. Aprobirani so bili naslednji kamdidati: Za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom: Mervič Anton, nadučitelj v Povirju (I. skupina). Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Ciril Dequall, Anton Dragan, Ludvik Ivnik, Franc Mlinšek, Leopold Namovš (z odl.), Avgust Šilih, Jožef Wider, Julija Bantan, Friderika Božnar, Marija Burja, Amalija Cepuder, Marta Čretnik, Ana Črnagoj, Josipina Demšar, Frančiška Drnovšek, Palmira Fajdiga, Marija Ferenčak, Ludmila Gantar, Marija Geržina, Marija Grobner, Kristina Hafner, Emilija Jug, Frančiška Kenda, Marija Kern, Hermina Kobal, Iielena Kraigher, Olga Kramer, Ivana Krapš (z odliko), Antonija Krašovic, Marijana Lončar, Marija Lukan, Amalija Marinko, Marija Mavrin, Rozalija Mejak, Stanislava Mešek, Marija Peteton, Gabrijela Pipan, Marija Pirc, Stefanija Puppis (z odliko); za slovenske šole: Helena Repič, Vera Rojnik, Marija Rupar, Balbina Schnabl, Marija Smolič, Ana Stich, Melita Šivic, Angela Peterlin, roj. Steblaj, Danica Tavčar, Antonija Terpin, Ema Toplikar, Olga Zajec in Marija Žerjav. Za ljudske šole z nemškim učniln 'jezikom so aprobliirani: Emil Locker, Marija Bamberg, Alojzija Briischweiler in Elfrida Cigoj. En kandidat in ena kandidati>mja za meščanske šole ter 10 kandidatinj za Ijudske šole je bilo reprobiranih. —r— Iz ljudskošolske službe. Suplent Alojzij Bulovec je imenovan za suplenta v Lešah (okraj Radovljica), suplentinja Frančiška Terpinčeva za suplentilnjo v Št. Vidu pri Brdu, bivša provizorič. učiteljica v Stranjah Balbina Schnablova za suplentinjo pri Sv. Trojici, absolv. učiteljski kandidat Frid. Krašovec za suplenta v Trbiiji, suplentinja Marija Urbančičeva pa za provizorično učiteljico v Travi. — Za suplentinjo učitelja Fr. Škofa na Planiini je imenovana Alojzija Trillerjeva. — Za suplentinjo na Ijudski šoli v Planini je iimenovana Doroteja Bratovževa. Za suplentinjo v Trbojah je bila imenovana Doroteja Heiniricherjeva, za suplentko v Iški vasi Marija Habetova, za inrerimistično voditeMico dvorarednice v Zalini pa Frančiška Bezeljakova. — Bivša suplentinja Marija Svetličeva je imenovana za suplentinjo v Kopanju. bivša provizorična učiteljica Marija Malenšekova za suplentinjo v Blagovici. Poizkusna kandidatimja Frančiška Sušnikova je pripuščena k brezplačni šol- ski praksi na deški petrazrednici v Škofji Loki. — Za suplente oziroma suplentinje so imenovani: učiteljica Ida Čečeva za Planino (črnomaljski okraj); absolvifana kandidat. Andreja Pavlinova za Radovico; provizorični učitelj Ivan Golmajer za Stari trg in Ludm. Pavlinova za Adlešiče. Učiteljski kandidatinji Viktorija Medvedova in Marija Vidmarjeva sta pripušoeni k brezplačni šolski praksi na uršulinski vadnici v Ljubljani. Za suplentko na enorazrednici v Čepljah je bila imenovana Katarina Vrtačičeva, za kandidatinjo na šaM v Senožečah je! bite priporočena Kristina Šturmova, v Škofji Loki pa Pavla Peternelova. —r— Oddajanje trt spomladi 1915. Kakor prejšnja leta se bodo tudi spomladi leta 1915. oddajali iz državnih zalog vinorejcem ameriški ključi (reznice) in korenjaki (bilfe, sajenke). Cene in dobavne pogoje je razvideti iz dotičnih po, ob&imah objavljenih razglasov. Prijave za trte križanke (hibride ali mešanke) je vložiti najpozneje do 20. decembra 1914 naravnost pri c. kr. vkiarskem nadzorniku Bohuslavu Skalickem v Novem mestu. —r— Učiteljski zbor I. mestne deške Ijudske šole v Ljubljani je dal cesarju s ed e m sinov - vojakov, >iin sicer tovarišk Jakob Furlan 1, L. Jelenc 1, Juraj Režek 1, Vendelin Sadar 1, šol. voditelj Jakob Dimnik pa vse 3. — Da bi se le vsi ti učiteljski sinovi-vojaki po končani vojni zdravi vrnili v ljubeč objem svojih roditeljev! —r— Za »Rdeči križ« smo nabrali na Drenovem griču-Lesnem brdu 260 K. Šolsko vodstvo poroča: Za nabrani denar se je nabavilo: rokavic 48 parov, nogavic 20 parov, krp za noge 100 parov, zapestnikov 62 parov, opasnic 14, snežnih oglavnic 25, dokolenic 24 parov. To smo razdelili med 33 vojakov-domačinov, 25 vojakov, nastanjenih na Vrhniki, nekaj smo oddalii c. kr. vojaškemu poveljstvu na Vrhniki, nekaj pa odposlali v Ljubljano za 17. pešpolk. — Vsem darovalcem tisočkratni: Bog plačaj! — r— Seja deželnega šolskega sveta za Kranjsko dne 11. t. m. S 1. januarjem 1915 pridejo v I.plač. razred: Marolt Fran, Hogler Fran, SchMfrer Fran, Simon Karel (izven ture); v II. plač. razred: Pavla Brezovškova, Ema Žerjavova, Vinko Berce, Vinko Krek, Friderik Jazbec, Marija Archova, Ferdinand Reiniger, Ivan Witttine, Andrej Rape, Leopoldina Pianova, Frain Grrn, Ivan Štrukelj (izven ture); v Ill.plač. razred: Anton Lomšek, Alojzij Koprivec, Emilija Voukova, Leopoldina Bojec-Vadnialova, Rudolf Poljanec, Ivana Smoletova, Franc Rigler, Gabriel Grilc, Karel Rostohar, Tit Orčar, Valentin Ivanuš, Franja Bedenkova, Fran Starman, Ana Bantanova, Ana Šiškova, Roza Černetova, Hermina Breindlova, Ivana Mesečeva, Ana Erzinova, Alojzij Koknec, Viljemina Vidičeva, Ivan Gabrovšek. Učnega osobja bo torej s 1. jan. 1915: v I. plač. razredu 105, v II. 158, v III. 316, v IV. 474 — skupaj 1053. — V letu 1914 se je število razredov na občih ljudskili šolah pomnožMo za 19. Stalno se upokoje učiteljice: Julija Lackner-Jonketova, Marija Boletova, Ana Kastelic-Kilarjeva, Katarina Kobal-Valenčičeva. — Reaktivira se začasno upokojena učiteljica Marija Drenik-Freudova in se ji podelt mesto na Trati. — Pravi učitelj na realki v Ljubljani, Ivan Briickl, se statao namesti in dobi naslov »profesor«. —¦ Reši se več prošenj za oproščenje, oziroma odlog plačanja šolnine. —r— Hčeri dr. Fr. viteza Močnika, gospe pl. Schallerjevi, je tovariš Janko Leban poslal svojo slavnostnio pesem tudi v nemškem prevodu, za kar se mu je vzradoščena gospa toplo zahvalila. Iz laska~ vega pisma posnemljemo v izvirniku sledeče stavke: »Miit Freude und Stolz las ich die mir aus Laibach von befreudeter Seite giitigst zugeschickte Zeitschrift, worin meities guten seligen Vaters so liebevoll gedacht wird. Gott lohne den Slovenen dieses treue Erinnern! Ihr Gedicht hat mich, obzwar ich des Slovenischen nicht mehr so machtig bin als in meiner Jugendzeit, durch die schoren Wendungen sehr geriihrt und nun verdanke ich Ihrer Giite erst die genaue Kenntnis desselben! Wie ich da gliicklich \var!... Miit der Versicherung \varmsten Dankes Euer Wohlge~ boren ergebene Emilie von Schaffer.« —r— Tvorniški šoli v Vevčah in Goričanih sta za naše vrle vojake doslej izročili: 49 šalov, 7 snežnih oglavnic, 22 parov nakolenic, 12 parov rokavic, 8 parov zapestnikov, 24 parov golenic, 8 parov krp, 10 parov rokavic brezprstnic in mnogo šarpije. —r — Kazenska preiskava proti ravnatelju Ivanu Hribarju in profesorju dr. Franu Ilešiču je bila ustavljena. Oba sta sedaj na svobodi.