Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • • -	$6.00
Za pol leta.....$3.00 D
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
The
Defly fa tke United States.

aad legel Hobdays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0ETLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21,1903, at the Port Office at Mew York, V. Y., rader Act of Congress of Hush S, 1879.
IDir0K: 00BTLAKDT 897«,
HO. 161. — ŠTEV. 161.
NEW YORK, TUESDAY, JULY 12, 1927. — TOREK, 12. JULIJA 1927.
YOLW xxxv. — umi XXXY,
Majnarji ne morejo dolgo vzdržatie
PREMOGARSKA STAVKARSKA
KRIZA PRETI ILLINOISU
Od prvega aprila naprej so bili zaprti rovi mehkega premoga, v katerih je bilo zaposlenih 90,000 ljudi. — Stavkarski skladi so pričeli izginjati. — Do konca poletja se bo pojavil resen ekonomski položaj po vsem premogovnem ozemlju.
ST. LOUIS, Mo., II. julija. — Dne I. aprila so linijski premogarji v Illinoisu pustili svoje delo ter objavili, da ga ne bodo obnovili, dokler se ne bo u-veljavilo zadovoljivih dogovorov z delodajalci, ki niso hoteli podpisati nadaljnega kontrakta glede mezd, ki bi bil sličen takozvanemu Jacksonville dogovoru, kojega polnomoč je ugasnila dne 1. aprila. Več kot 90,000 mož je zastavkalo, in produkcija premoga v Illinoisu je bila preko noči znižana na
• v
nic.
Trije meseci in več so potekli izza pričetka stavke in z izjemo redkih ovestil, da ni nobenega na predka v smeri proti uravnavi diferenc, je svet v splošnem le malo cul o razmerah v industriji, ki jelaskih operacij bistvene važnosti ne le za Illinois, temveč tudi za sosedne države, ki so odvisne od polja mehkega premoga v Illinoisu glede dobave kuriva. To dejstvo je samo posebi značilno, ker je težko razumeti, kako je mogoče, da se pusti paralizirati važno industrijo za daljšo dobo.
Izza 1. aprila ni bilo nobenega plačilnega dne-v premogovnikih Illinoisa, če izvzamemo par površinskih rovov ter neznatno število delodajalcev, ki so podpisali Jacksonville dogovor ter proizvajajo premog v omejenem obsegu.
Cele tri mesece ni imelo 90,000 mož normalnega dohodka. Nižja polovica države je vsled tega direktno in bistveno prizadeta vsled prekinjenja dela in iz tega izvirajočega prekinjenja polmeseč-nih izplačevanj mezd.
Zadnji obisk v prizadetem ozemlju pa nudi povsem drugačno sliko. Trgovina se vrši prilično tako kot običajno v takih tipičnih premogarskih mestih kot Stauton, Herrin, West Frankfort in Du-quoin. Prodajalne so odprte ter prodajajo navidez redno svoje zaloge.
Bankirji so hladni, kljub dejstvu, da dvigujejo ljudje svoje prihranke, iz česar je razvidno, da se poslužujejo previdni premogarji skladov, katere so položili na stran nalašč za tak "deževen dan".
Trgovci so v večini slučajev skrčili svoje kredite, a to ni povzročilo nobene večje težkoče. Glede te stavke dobi človek nehote vtis, da pomenja neskončne počitnice za 90,000 mož, ki niso posebno vznemirjeni glede časa, kedaj se bodo počitnice končale.
To pa je seveda le slika od daleč. Če si ogledamo položaj bolj podrobno, vidimo, da je pod to površino jasnosti in brezbrižnosti nemir, ki se tiče bodočnosti. Tako premogarji kot delodajalci priznavajo, da bo ostal položaj tak kot je bil dose-daj od prvega septembra ali nekako tako, seveda če ne bo medtem uveljavljena kaka uravnava.
Ce pa bo trajala stavqa dalj kot do tega časa, bo pomanjkanje postajalo tem večje, čim bolj se bo bližala zima. Treba bo prehranjati lačne premo-garje in njih družine.
Medtem pa so ostale cene premoga na podrobnih trgih, ki ponavadi zrcalijo položaj glede nezaposlenosti v kaki industriji, praktično iste kot so bile dne I. aprila.
Povsem naravno se stavlja vprašanje: — Kako more 90,000 mož vztrajati na stavki tri mesece ter vzdržati svoje domove brez očitega znaka trpljenja?
Ce izgubi 90,000 ljudi redno delo, se lahko pričakuje, da bo del njih našel dela v drugih strokah. Nekateri so našli mesta v domačem kraju, dočim so nadaljni odšli ter dobili delo v Detroitu in dru-središčih za izdelovanje avtomobilov^ -Zanimi-
vo pa je pripomniti v zvezi s tem, da je le malo primer, v katerih bi premogarji vzeli s seboj svoje družine. Ženske in otroci so ostali, da žive tako poceni kot le mogoče od tega, kar jim morda pošilja družinski glavar.
Da ni izseljevanja na debelo je posledica dejstva, da je premogar iz Illinoisa v glavnem trezen, varčen državljan, ki je prihranil svoj denar ter lastuje v številnih slučajih svoj dom.
Ce si izberemo West Frankfort kot tipično pre-mogarsko mesto, ker ima največje število premogar j ev, vidimo, da je tam kot povsod drugod. Na robu mesta stoji veliki Orient rov, v katerem je zaposlenih normalno kakih dva tisoč mož. Ta rov je sedaj zaprt. Kljub temu pa se vrši biznes v mestu kot ponavadi.
Neki bankir je rekel, da je bilo opaziti velikanski narastek prihrankov od I. januarja pa do I. aprila. Ti prihranki pa sedaj počasi izginjajo. — Trgovci, — je rekel, — so šli tako daleč s svojimi krediti kot pač morejo iti.
Delodajalci trdijo, da je obnovljenje Jackson-ville dogovora nemogoče. Pravijo tudi, da ne mo-J rejo sprejeti še nadalje linijskega nadzorovanja
PODPREDSEDNIK PROSTE IRSKE
DRŽ. UMORJEN
/
Za vratni morilci so umorili O'Higginaa, podpredsednika proste irske države, ko je šel nezastražen k maši. —-Napadeni je živel se par ur.
DUBLIN. Irska, 11. julija. — Kevin O'Higgins, podpredsednik proste irske države, justični minister ter minister za zunanje zadeve, je bil za vratno umorjen, ko je šel k maši v neko katoliško cerkev, 400 korakov od svojejra do-ma. ) ,
Napadalci so ne pripeljali v sivem avtomobilu, stopili iz njega ter pričeli streljati nanj.
O'Higgins se je opotekel preJio ceste, skoro do vrat hiše nekega prijatelja ter nato omahnil na tla.
RAJHSTAG JE BIL 0DG0DEN
Nemški državni zbor se je odgodil do oktobra meseca. —- Predloga slede oderuštva s kruhom sprejeta s 278 glasovi preti 134. — Sprejem ta-rifne predloge*
BERLIN. Nemčija. 11. julija. — Po sprejemu tarifne predloge vladnih strank, se je odgodil v soboto državni zbor za poletje. Posebno zasedanje zbornice bo sklicano za 26. septembra, da se bo razmišljalo o novi šolski predlogi in drugih odredbah.
Vsled tega se nahajajo premogarji in delodajalci na mrtvi točki. Delodajalci trdijo, da ne morejo obratovati na temelju Jacksonville dogovora in premogarji pravijo, da ne morejo sprejeti ničesar manj:
Spi osno prevladuje tukaj mnenje, da bo opaziti majhno izpremembo v položaju do !. septembra. Če pa bo trajalo izprtje še po tem času, bo treba zreti z vznemirjenjem v bodočnost.
Zadnja seja državnega zbora je potekla skrajno viharno. Komunisti, socijalni demokrati in demo-karti so se borili proti zvišanju carinskih pristojbin za% krompir, sladkor in svinjsko meso do skrajnosti ter zahtevali, naj stopi neki elan kabineta na govorniško oder ter zavzame besedo za obrambo o-deruštva z kruhom.
Živilski minister Schielle, katerega so poslali v boj njegovi tovariši, je imel govor, v katerem je obljubil v dobi dveh let znižanje Xa padale i so nato skočili v avto- carine na žito, za katero se je zav-mobil ter se odpeljali.	Uela ženevska konferenca. Branil
Policija ni izvršila do večera Se Me 7višane carinske pristojbine na nobene aretacije, a ima baje do- žlvila kot Potr(,bnP ™ izboljšanje ber opis napadalcev.	položaja poljedelskih razredov.
Voditelj proste irske države je K°niunkstični govorniki so se umrl ob tričetrt na pet popoldne uor?cvali iz iz->ave živilf*ega mi-
P0V0DENJ
V NEMČIJI
Povodenj je odnesla ka-menite mostove ter porušila nasipe iz cementa. — Sto ljudi še vedno pogrešajo.
PIRN A, Saška, 11. julija. — Čeprav je znanih že 130 mrtvih ter se jih sto nadaljnih pogreša. ni še sedaj ugotovljen ves obseg strašne povodhji v dveh dolinah Gott-leuba in Mueglitz. Dokler ne prešteli vseh prebivalcev opusto-šenejra ozemlja južno-zapadno od tepja mesta, se ne bo izvedelo za natančni obseg nesreče.
Dočim je bila izguba življenj večja v Gottleuba dolini, kjer je dva in osemdeset mrtvih, je bila večja materijalna škoda ob bregovih narasle Muegiitz reke. Vrednost javne lastnine kot take. — poslopij, železnic, mostov, cest. brzojavnih in telefonskih naprav vsled divjega navala vode v mesto Glasshuefte in okolico cenijo na na trideset milijonov mark. Ker je občina središče saške urarske industrije ter vsebuje kot taka precejšnje zaloge zlata, srebra in dragocenih kainenov, bodo trpeli posamezniki ali privatne družbe še večjo škodo.
Skupno škodo v obeh dolinah in drugod v okolici cenijo v splošnem na nekako sto milijonov zlatih mark. Uničenje številnih tvor-nic in delavnic bo imelo najbrž za posledico splošno nezaposlenost, ki bo le še povečala bedo prizadetega prebivalstva.
Vsega tudi ne prebavi.
LONDON, Anglija, 11. julija. Noj v tukajšnjem zoologičnem parku je pogoltnil štiri cole dolg žebelj. kar je povzročilo njegovo smrt. — Vsled tegatndi ne more biti resnična trditeV, "da lahko hoj vsepožre.	c-
Za kaj je dobra kompa-nijska unija?
ter s svojim zadnjim dihljajem od-j pustil možem, ki so ga umorili. — Pridružil se bom svojemu očetu, katerega so tudi umorili. — je rekel. ko se je za nekaj časa prebudil iz nezavesti. — T'morili so mene ter niso napravili v tem slučaju nobzene napake.
T'mor je globoko pretresel Dublin in ž njim vred vso Irsko.
O'Higginsa <so smatrali za enega najmočnejših voditelejv pro-
SALEM, Mass., 11. julija. — Vse, kar dobi štiri tisoč usnjarskih delavcev v Peabodv, v bližini tukajšnjega kraja, na prednosti iz svoje kompanijske unije, je dobra lekcija. Delavci so uslužbe-ni pri Lawrence Leather Co., ki pripravlja kože za čevljarsko industrijo. Potom sklicanja zborovanja kompanijske unije je izsililo obrtno vodstvo novo mezdno lestvico od kosa, ki znaša 12 do 20 odstotkov manj kot dosedaj.
Trije "zastopniki" delavcev, ki so bili navzoči pri zborovanju, so brez vsakega ugovora sprejeli to skrčenje.
Spopadi v Bagdadu.
LONDON, Anglija, 11.- julija. V nekem poročilu iz Bagdada se glasi, da so se spoprijeli pri proslavi desetega dne Moharema, prvega meseca v mohamedanskem letu ter rojstnega dne Mohameda Arabci z oddelkom armade Iraka, pri čemur je bilo baje ubitih trideset oseb in šestdest ranjenih.
nistra ter vpraševali, kakšen dobiček bodo imeli od višje carine mali kmetje in poljedelski delavci.
Predloga je bila konečno sprejeta s 278 glasovi proti 134.
Anglija želi več časa.
ŽENEVA, Švica. 11. julija. — Mornariška konferenca treh sil je doživela danes zjutraj nepričakovan preobrat, ko je zastopnik Anglije. admiral Bridgeman, napro-
ste irske države. Pretekli petek sc.sil voditelja ameriške delegacije, je vrnil .z Ženeve, kjer je priso- Hufjh Gibscna, za odgodenje da-
stvoval konferenci Lige narodov kot zunanji minister proste irske države.
Zapustil je ženo in hčerko, ki je stara manj kot eno leto.
Le malo ljudi se je nahajalo v bližini dotičnega mesta, ko je bil izvršen morilni napad. Le dve ženski sta videli umor.
25 aretacij radi špijo-naže.
MOSKVA. Rusija, 11. julija. — Sovjetska časnikarska agentura je objavila, da je bilo aretiranih 25 ljudi v Leningradu v zvezi z razkritjem neke velike špijonske organizacije.
Trdi se, da vodi to organizacijo neki agent angleške službe in da je njen namen ugotoviti podrobnosti glede kemičnih virov rdeče armade.
Aretirani možje vključujejo več prejnjih mornariških in armad-nih častnikov.
našnje plenarne seje. Gibson je poslal nato Bridgemana k japonskemu zastopniku. Japonec je privolil, vendar pa hoče čakati Bridgeman na današnjo sejo angleške delegacije. predno bo storil kok nadaljni korak.
Oproščeni anarhisti.
PARIZ, Francija, 11. julija. — Trije dozdevni španski anarhisti Francisco Ascaso, Bonaventura Duretti in Gregorio Jover, kojih
RAZKOSANA TRUPLA V KLETI
V več svežnjih in na raz-ličnih mestih v kleti neke hiše v Brooklynu so našli razkosani trupli dveh žensk. — Kot morilca so prijeli nekega moškega.
V kleti št. 28 Prospect Place, Brooklyn, so našli včeraj razkosane dele trupel dveh žensk, ki so ležali, zaviti v več paketov, v dveh posodah za pepel.
Tgotovilo se je. da so bili deli telesa 65 let stare Miss Sare Brow-nell, ki je bila očividno mrtva že več dni ter 40 let stare Mrs. Alfred Bennett.
Slednja je prodala hišo v Brooklynu Miss Brownell pred več meseci ter se domneva, da je bila Brownell umorjena, ko je sla v klet, da preišče neko odprtino v vodovodu in da je Mrs. Bennett pozneje našla truplo ter bila še sama umorjena.
38-letni mizar Ludovik Lee je bil aretiran ter obdolžen umora, potem ko so ga privedli na pozori-šče zločina ter ga konfrontirali z razkosanimi deli teles. Kot važna priča je bil tudi pridržan groce-rijski uslužbenec Christian Jensen.
Pred tem razkritjem so našli na trati katoliške cerkve sv. Avgusta sveženj, ki j« vseboval kos noge. Nadaljni sveženj, katerega so našli v bližini zadnjega vhoda v neko filmsko gledišče, je vseboval levo roko, kateri je manjkal pr-stanec, del levega ramena in del
sti.
Glasi se. da je sklenil ministrski svet storiti to, ker ni uveljavila Argentina izvršilnih formalnosti v teku dobe, katero določa postava.
Vsi trije možje so bili julija meseca preteklega leta aretirani v Parizu pod obdolžbo. da so se dogovorili glede atentata na španskega kralja ob priliki obiska slednjega v Franciji. To obdolžitev pa se je pozneje potlačilo.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko smeriikega ali kanadskega denarja nam j« treba podati« da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do pretties, ki se po potrebi objavi oa tem mesta.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	*
Din.	500 ....	$ 0.40	Ur	...... 100......	$ 6.10
Din.	____ 1,000 ____	$ 18.50	Lir	...... 900 ......	$11.90
Din.	.... 2,800 ____	$ 46.25	Lir	...... 300 ......	$17.55
Din.	.... 0,000 ....	$ 92.00	Lir		$28.75
Din.	10,000 ....	110.00	Ur	...... 1000 ......	$96.50
Za poSUJsta, u presegalo DesettM Dtaarjev fell pa DratJsel Ur doToUojeno poseben zneska primarni poptut.
Nskasfls ps
izročitev za kriminalno preiskavo! je zahtevala država Argentina, so1 P™- Policiia domneva, da pnpa-
bili oproščeni od francoskih obla-	il	lstotako zenski
gi, kateri so našli v soboto v Bat-
teri Parku^ truplom v brooklyn-ski kleti.
Pratanec. ki je manjkal levi roki, katero so dobili za filmskim glediščem, so našli v kleti. Ležal je v vodi poleg ene dotičnih posod za pepel.
Truplo Miss Brownell so zopet sestavili, z izjemo leve strani.
Oba aretirana Lee in Jensen, sta stanovala v hiši Miss Brownell. Lee je včasih nastopal kot hišnik.
Ko so ga privedli na pozorišče zločina, je baje rekel: — Da, to je Mrs. Bennett, a jaz je nisem umoril.
Kot pravi policija, je priznal, da je lastnik okrvavljene sekire in drugega orožja, katero so našli v kleti. Polieija domneva, da je bila Miss Brownell umorjena dne 4. juliji. Kot je izjavil Lee, mu je rekla dotičnega dne, da bo odpotovala.
Miss Brownell so ^fcreŠali že en teden, d očim so Mrs. Bennett videli še v soboto zvečer, ko je obiskala; na Prospect Place svojega sina'.
O nadaljnem potoku zadeve Verna poročali.	aM.
Poseb ni podatki.
FRANK SAK3ER STATE BANK
82 Cortlaiult Street, r*m: odbtlanot mt Neg Vorlž,

ŠKof
LONDON, 'Anglija, II. Juliji, Škof is Wffloegrs, Južna 'Afrika* je poletel danfes skoro dvesto milj is Londona ▼ Manchester, da opra* b! gotove službene

GLAS NARODA, 12. JtJL 1927

GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by ,	SLOVEN1C FUBLISHINQ COMPANY
(A Corporation)
Frank 8aktfer, president.	Louis Benedik, treasurer.
Place of buaine.ss> of the corporation and addresses of above officer*: 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
11 GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ..........................
Za pol leta ..............................$3.00
Za četrt leta ...........................$1.50
Za New York za celo leto... $7.00
Za pol leta ................................$3JO
Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za vol leta -------------------.........43.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"(this Naroda" izhaja vsaki dan tzvzcmši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti ae ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.	_______
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.____
KDO JE PRAVZAPRAV ZMAGAL?
Amerike ni bilo treba v svetovni vojni. Amerika ni zmagala. Tudi <*e bi Amerike ne bilo, bi zavezniki sami opravili s kajzerjem.	^
K<1<( pravi to l Morda kak kongresni k aH senator, ki glasoval proti vojni? Ne, to pravi angleški feld-
1,1 \ \'{ iti • maršal Joni llaig.
IVeil HHHsli Empire {Service League je govoril:
"Brez ameriške pomoči bi seveda ne prisilili sovražniku, <la bi se udal že leta 1918. Oe bi ne bilo Ameri-kutircv, lii ne bilo pametno, da i)i zapletli vso angleško in 1'raneosko silo v strahovite boje, ki bi vojno mahoma kon-čnlu Toda zmagali bi, če ne }»rej, pa pozneje.. Tekom največje vojne v zgodovini se je angleški narod mobiliziral, opremil in izvežbal ter je poslal na bojišče najboljše vojake, kar jih je kdaj videl svet. Disciplina je bila ne-prekosljiva, vodstvo izborilo, organizacija brez primere. Zanesljivost našega generalnega štaba je bila občudova' jija vredna.'
Naš pregovor pravi, da vsak berač svojo malho hva li. Pa ne samo berač svojo malho, tudi general svojo robo.
To ni več patriotično. ampak že meji na šovinizem.
Precej šovinizma je tudi v izjavah raznih ameriških
poveljnikov.
Tako je naprimer rekel generalni major Joseph T. IMcknian, poveljnik tretje ameriške armade:
"Ko so mladi ameriški vojaki porazili kajzerjeve armade, je bilo umevno, da so zahrepeneli po domu."
In na nekem drugem mestu pravi:
"»Jeseni leta 1918 ni bilo razen Amerikancev v Evropi nobenih vojakov, ki bi si zamogli napraviti pot skozi sijajno utrjen Argonski gozd. Bitka, ki se je vršila dne 1. in 'J. novembra leta 1918, bo zavedno priznana kot končni udarec, ki je spravil Nemčijo na kolena in končal vojno...."*
Kdo je torej zmagal/	. .
list objavil niti besedice, ki bi utegnila žaliti čut židovskega naroda.
Da Ford ni vedel, kaj so pisali njegovi uredniki, o-ziroma, daso brez njegove vednosti napadali Žide, je le malo verjetno.
Ford, ki ima na tisoče delavcev ter ve, če le hoče vedeti, kakšno delo opravlja iu kako ga opravlja slehrni med njimi, Ford, da bi ne vedel, kaj so uredniki govorili javnosti v njegovem imenu.
Kaj je vzrok Fordove spokoritve, zaenkrat še hi znano.
Če je želja po razširjenju avtomobilske industrije, ali čc je politika, bo pokazala boiločuost.
Primorsko pismo.
V Trstu, konccm julija.
Ker se je tržaška "EdimM" v nekpm dopisu .s Kra.^ de-et-dni po dogodku, .spomnila onega znani eni. Irga oklepa Irgovcev in obrtnikov iz .scžaiLske. povinske in stor>ke ou-činr*. .s katerim no bili obsojeni na Mnrt. oziroma na prebarva nje v.si
smešno. «"e se še bočej-) oni kazati kot varuhi ljudstva V* vprašuje "Popolo" in zaključuje. d<a naj se ljudje, ki uimajo dedno punanjka-
|£0 SE enkrat vaše ustnice dotaknejo Helmar — ste dobljeni, in čimdalje se družite i njo, tembolj globoka bo vaša naklonjenost.
lajšnjim javljali, da pride v Opatijo 500 češkoslovaških izletnikov, in da je izlet priredila karljvarska " 1'rania *'.
Danes .se č-ita v listih, da je bilo
LOCARNSKI MAČEK
. ,	,	trli izletnikov v j»o>tojjiL^ki jami že
nje smisla za vsako umetnost, ne
brigaj«* za lepoto krajev in naj ne >krbe. zara<li pristojbin. ki jih pla
700. Ce pojde tako naprej, jih od-jide iz Opatije, kjer menda ^stanejo ...	, .	«teden dni. že 700+7X 200=2100.
čujejo obratovalci. ker so pač dru It , . , ....... . . .
.ni.(1)1 t,; .li	, . .	1 In kako hvalijo italijansko usluz-
.^JoxeiLski napisi v vseh treh oboi- pri. ki se dejamki in z vso pravico . - - , -- „ . .. , . .	a j. *. .. I .	.	. 1	lno.st. ees. <la .so jim v Postojni, za
nal), je dalo to povod faswllenemu brigajo za blagostanje drngorodne-1,	-	- ... . , . .
i, i., i- t • . »t t •	.t	...	Ikar -sf> z<-' vnaprej prosili, tako hi-
I opniu d i Ineste . da je napisaHga prebivaLstva.	L	♦
„ ,	ii-ii .	i	,ro pregledali potne liste, da .-o ze
nekoliko zelo lepili besed na naslov p- i- ; ........ . . . , ' * '	.
w «t	. , ,. . , ,d re>- ,V<1J ^ \cndar briga I kmalu popoldne mogli odpotovati
tržaškega slovenskega lista m vseh "lm;««*"	. i	• I	.
r	hdino>t za sloven.sk.- napi.se mjv Opatijo. Ali naj bi jih bili mr-
prlstojbinc. Fašisti edini
listih, ki .so toliko predrzni, da se nad našim narodom na Primor-npajo vtikati v fašistično *krb.st\o .skem.	f	^
Dopisirk "Edinosti" je bil namreč silno ponižen in skromen. Narodne stvari, ki uda prizadeta z onim sklepom, se niti od daiee ni doteknil. Omenil je le, da se je med zborovale i čul glas: "Ali je Jako postopanje zakonrto?" in potožil. da je to sedaj že druga iz-prememlia napisov in da bodo prizadeli trgovci in obrtniki imeli zopet nove stroške. Najprej so mora. li izpremeniti samo slovenske napise v dvojezične, sedaj pa bo zopet treba brisati slovenski napis, in ker bi ne bila ravno v okra^ javnega kraja Inka premazana napisna tabla. lw) pač treba napraviti popolnoma nove napise, knr je zvezano z vel:kimi izdatki. Dopisnik se končno sklicuje na vojaško oblast, da je prav te dni dala nabiti po Krasu neke razglase, ki pa so bili dvojezični, italijanski in slovenski, s čimer je bilo ljudstvu zelo ustreženo, ker tako vsaj ve. kuj zahteva vojaška oblast od njega. In tako
Amerika je v nekaterih ozirih ■sicer počasna, pa je jako temeljita.
Tako so naprimer pred kratkim aretirali v Los Angeles nekega Franka N. Thaverja.
Aretirali so ga, ker je svoje-časno pošiljal mehiškemu banditu Villi orožje.
Človek bi smatral zadevo za zastarelo. pa ni. Taverja bodo prav pošteno zašili.
*
Diaz. Madera. Huerta. Carran-zo. Villa iu razni drugi igralci., ki so iprrali vae ali manj važno vlo-po v mehiškem političnem gledališču. so že mrtvi.
Toda Mehika je še vedno živa. In živa je tudi ameriška propa-
Povodom sve'Jjvne gospodarske konference jc prišlo v Ženevo raz-ven resnih mož tudi mnogo resnih žen. prvoboriteljie mirovne misli in gospodarske svobode. Za vse dame. ki pridejo radi Zveze narodov ganda proti Mehiki, in institucij, ki so žnjo v zvezi, v]	. •
Ženevo, je takorekoč modni prepis,
da napravijo izlet v Locarno ter! JifZ sc vozim l>r(,t-^j zgodaj zju-obiščejo tam slavni lokal, v ka;e-|traj na deI°- Vi:*asi l"itain niedpo-rem sta se sestala Briand in Luth- toma- vCi,si !1 poslušam, kaj se er, da sta se o zadevah, ki so raz- 111 sopotniki pogovarjajo.
Vsako jutro obravnavajo kak
lmaj il evarill (tamkaj. 3iakor mrcvarijo, i hurjale takrat vso Evropo, nemo-pravico za to lil ker so dali izgla-jče se jim zljubi. «nih par potnikovi teno pomenila. Romanje v histori-l tl,'l,f-r predmet •sovati oni sklep, so o tein skrbeli v rednih vlakih.'! Poročilo v "Pie- čni lokal je stalna točka programa! Včasi je politika na vrsti, vea-tudi za blagostanje drugorodnih eolu della Sera" pa vendar pri-1 vseh žeiLskih gosnv mesta Zveze i si prohibicija, včasih davki in ases-obrtnikov in trgovcev, ki bodo za pomnija. da niso ugodili njihovi j narodov, ki imajo višje ideale kot n,0,,ti-
samoitalijanski napis plačali samoj^ijj, da bi jih bila spremljala s|samo pohlep po zabavi ill izpre- Zadnjič so se pogovarjali, kako tretjino pristojbine, ki so r> da, ej ^kolo Ivora do jame postojnska god-j membi.
plačevali za dvojezičnega! S tem^,a. lasiravno so jo izletniki hote- Globoko ginjena vstopi obisko-je dokazano, da je edino fašizem i; .^mi plačati. "liiL-. bi dobro.71 J valka v sobo. v kateri sta konferi-pokliean, da čuva kakor angel va-',ir:ivj lLst, "da bi se zopet uvedel rtih nad drugorodnim primorkim la ,s{ai.i običaj in bi se zadovoljilo prebivalstvom, da ga s svojo kugo (akim nedolžnim željam tujcev, ki
ne okuži takole "glasilee SIlS".
Na Krasu so torej sedaj na dnevnem redu slovenski napisi, t . s.? pravi, odstranitev slovenskih napisov. Na reški strani od Št. P-:ra doli proti Reki, pa so začeli z *'Le-ginimi otroškimi vrtci. P.-v. kraj, ki ga osrečijo ž njim, bo Trnovo.
Ta otroški vrtec bi se bil mora otvoriti že minulega meseca maja. pa so stvar prenesli, češ ker so šolske počitnice pred durmi, na mesec oktober. Knez Sehoenburg-Waldenburg je daroval "Legi" stavbišče za zgradbo poslopja, ženski odbor v Trstu je daroval 1000 lir, prispevala je občina pod "po teštatom", ki ima. zelo prikupljivo
poleg vsega plačajo in prinašajo nebrezpomemben dobiček.
C'e bi bil list še dostavil; ".„. in posebno letos, ko moremo našteti na prst b tujce, ki prihajajo v <le-želo!", fl)i l^ila stvar pojolnoma točna.
Češki Nemci so se pač že takoj, ko so prestopili mejo. mogli prepričati. kako imajo prav njihovi nemški rojaki, ko izdajajo parolo: "Nicht nacli Italien!"
21 ljudi ranjenih v Buenos Aires.
FORD IN ŽIDJE
XpU'ledo na nstavn«' določbe, vlada v Združenih dr* žavah precejšnjo plemensko nasprotje.
Potomci starih ameriških rodbin se kaj neradi drir žijo s potomci prišel jenih stariSev, anglosaški element ima gotove utemeljene ali neutemeljene predsodke proti romanskemu in slovanskemu prebivalstvu. V jezi in prepiru je "dagoM običajna oznaka za Italijana, Španca in Portugalca; z besedo "Polak" pa zmerjajo vse, kar ima v svoji pisavi strešico na erki s.
Sovraštvo knkluksklaneev napram vsem kar ni lute-ransko in v Ameriki spočeto, je znano.
Ono pleme strašno trpi po južnih, drža vab, dasirav-no mu je po ustavi in postavi zajamčena vsa enakopravnost.
Tud.i židovsko pleme ima v Ameriki več sovražnikov kot pa prijateljev.
Poglaviten nasprotnik Židov je bil v tej deželi dc zadnjega ledna — najbogatejši in najbolj popularen človek v Ameriki — Henry Ford.
Izdajal je list, v katerem so njegovi uredniki take klatili proti Židom, da se je kar kresalo.
Celo hajka, da pijejo Žid je kri rdečelasib otrok, jt prišla na površje.
Ta gonja je trajala dolga leta, zadnji teden je bila pa mahoma končana.
Henry Ford je javno prosil Žide za odpuščanje in o-proščenje.
Rekel je, da se je vršila gonja brez njegove vednosti Poudaril veliko prijateljstvo, ki ga baje goji napram ži dovskemu plemenu.
'ečano je obljubil, da ne bo nikdar noben njegof
pravi dopisnik, je prav povsod, tu- Ognibene (vse dobro) in tako bo	*r*enth)«'
di v trgovski reklami.	|imelo Trnovrj sV0>J ilalijaJUski	Jnhj. - 2 llj««!, je hdo ranje-
npr	• '	.. . , ,	- In»h |>ri kravalih pred predsedni-
Lrednist\o hdm^t, je po- troski vrtec, ki je. kakor prav, vod-' ko ^ kjpp sp ^ ka. ska mačka". KoSeek lesa odrezan
spremilo ta skmm.n dopis.c z rav-|,tvo "Lege Naz.onale' . zelo važen'ih lf)(K)() Ar?entincev (1{J prot,.jod mize ali vrat je pač veliko vre-
.......... "" ker nahaJa V VaŽnem kmet,sknn stirajo proti izpremembi v melo-!d™'	bi bU "eprecenlji-
«redišču in si bo znal brez dvoma ^ diji mndw h]nmr katpro	historična relikvija.
kratkem pridobiti naklonjenost | , , • ... , , . 1 .. .. j|>re<t kratkim revidirala vlada. —
a
je
rala nemški državni kaucclar in francaski zunanji minister. Stola, na katerih sta državnika sedela, miza na katero sta se naslanjala s knmclci. stene, na katere sta zrla. vse to so postale stvari, preti katerimi občutijo romariee globok re-spekt. Ce najde obiskovalka priliko, odreže hitro od mize ali oil stola ali pa, če gre drugače tudi od vrat. košček lesa, da ga nese kot relikvijo domov.
Toda .se mnogo bolj kot za mizo, stole, stene in vso sobo se zanima-( ,io ržeruski gosti za maV> mucko. ki>	*
jo ogledujejo s spoštovanjem. Mač.r Xeki znani nnmški slikar, je bil ka je bila namreč edina živa pri-jvelik umetnik, toda lenoba prve ča, ki je prLrwtvovala pogovoru vrsto. Lo redkokdaj je napravil velikih državnikov. To mačko sta'kaiko sliko in ko jo jo prodal, se Briand in Lutlier gladila ter jo'ui lotil prej dela, dokler je bilo krmila s slaščicami. S tem je po- evenka v žepu.
stala mačka slavna. Po vsej okoli- Xeki dobrotnik-ga je nekoe poči jo poznajo pod imenom "loearn-' svaril, češ. da zakaj tako malo
slika, ko bi vnedar vse svoje stike lahko drago prodal in s tem na-
zjutraj vstajajo.
Dva ali trije so rekli, da se sami prebude. da ne potrebujejo nobene budilke.
Nekatere prebudi zjutraj mlekar. Nekatere skrbna ženica.
Le mož v katu je molčal.
—	No. kaj pa tebe zjutraj prebudi— so «ra vprašali.
—	Prejšnja leta me je budila vekarica. To je bilo takrat, ko je bila moja hči še majhna. Sedaj jc pa stara sedemnajst let. Sedaj me ona budi.
—	Kako to? — so ga vprašali.
—	L no, — ko pride zjutraj ob štirih domov, me pokliče.
no tako .skromno pripombo, da so v smislu zakona še vedno dovoljeni dvojezični napisi pod pogojem, da je italijanski napis na prvem mestu iu v vsaj tako velikih črkah kakor slovenski, in da potemtakem nihče ne more siliti n'kngar, da bi s takega dvojezičnega napisa odstranil .slovensko besedilo.
Uredništvo "Edinosti" je sicer prezrlo še tretji, tudi zelo važen pogoj, namreč da je treba za .slovenski del napisa plačati dvojno pristojbino ali ta opustitev ni bila
prebivaLstva. kakor so si jo pn.lo- prcdspdnik Alvear je z balkon; bil. vsi oslali "Legiin" otroki vrt.jpreglp[lal vojagko para<lo tor sp j( ci v obmejnepi ozemlju. Trnovemu 1|oM umaknit; To pa j(1 ra2la„a bodo seveda sledili še« tudi drug, . ,judska mno?ica kof (la j() ^ važnejši kraji tja dol. proti Reki.|predaedllik ifrnorirati. Ko se je ni Poitalijančevanje. asimilacija na t	hif pokaza] 1|a balk()
OBISK.
Včeraj sta se oglasila v našem
;|hotel umakniti. To pa je razlaga-,uredništvu znani trgovec Mr. Ivanj i t.	------ -■«- - '--"e Pike iz Conemaugha in njrledni
pravil lepe dobičke.
— Prijatelj, pomisliti morate, da jaz nisem z umetnostjo poročen. Jaz imam z umetnostjo samo
ljubavno razmerje.
*
Postarna devica se je izprehajc la v lepi junijski noči s človekom
na rojak Mr. Frank Justin iz Lorain _	_	Ohio. V New York sta dospela z|'»nje «orte. Neprestano je gleda-
vseh koncih in krajih. Pomagati' u „a jp sprcjP]a |jll(iskjl množi-'avtomobilom. Medpotoma sta se^ln v luno in vzdihovala, je začela tudi Že cerkev in ravno'a s kHci. _ oistojiite*.	|ustavila tudi v Washington!! ter Slednjič je rekla: — Ali veste,
tržaški "Popolo" ugotavlja z ve-J Policija je skušala razpršiti si ogledala tamošnje zanimivosti. P® čem žeja vsakega človeka? likim zadoščenjem, da se je cerkev J ,^n(y|ieo ter je bila sprejeta s ka-| Oba sta bila že večkrat v New j Prepričana je bila. da se bo pri-v Primorju vsaj že tu pa tam V(lneni* poso„ia je Vmes požarna Torku, pa še vedno |>rideta rada j vil k nji ter ji odvrnil: — Da vem,
povod "P»[Olu", da se je razko-| svojih obredih odrekla naitalijan- bramba in	bl.izgati vodo naj v naše velemestno vrvenje. Želi-) vsakega človeka žeja po ljubezni
račil, temveč jc že samo dejstvo, da^kim, iz A atrije in Nemčije .^m- ijudsko množico, ki se je nato raz-'mo jima dosti zabave ter srečno in' Toda s svojim odgovorom joje
se je sploh nekdo drznil obregniti i kaj -presajenim običajem in uved-|§ja se ob oni tako skrbno pripravljeni.ha pristno italijanske. Prav poseb-spretno, skoraj .la zborovalci niti(no velko pa je "Popolovo" zado-uiso vedeli, zakaj pravzaprav gre 'ščenje zato, ker te pristno italijan-predlagani in enako tudi izglasova-!ske običaje uvaja sam tržaški — ni sklep, ki je prinesel sežanskim skof. dr. Fogar. Tako je n. pr. od-
fašjstičnim priganjačem. pred vsem pa seveda onemu " poročniku"
pravil pri procesiji na sv. Uešnje-ga telesa dan običaj četverih evan-
Grazioliju. ki vedri in oblači v gelijev, češ. ker je tuj. in ga nado-vsetn sežanskem okraju, in njegovi niestil s pristno italijanskih kruš-desni roki, renegatu Jožefu Grbcu,'nim blagoslovom. Poitalijančeva-slavo iu priznanje, da sta bila ona- uje, asimilacija bo tako kotovo ve dva prva, ki sta dosegla ta za po-|lik0 bolje uspevala, ker se vrši s italijaneenje našega Primorja tako škofovo pomočjo in njegovim bla-važui sklep. Tujec, ki pojde skozi goslovom.
Sežano, bo prepričan, da se naha-| Vsekakor pa bi bilo.nujno potreb-ja nekje tam doli v itabjansk.h da bi sc ^ Abrueih, ne pa na slovenskem Kra- blagoslova obrnilo tudi y kafee mi, ko bodo od vseh strani zijali ,lruge namene kakor n pr M t . vanj italijanski napisi!	ski promet kJ gg ^ nikakor uq_
"Popolo" seveda trdi sedaj, da je če biti in aato tržaški italijanski bilo na onem sestanku rečeno, da (listi posvečajo vsaki družbici. ki sklep ni obvezen, dasiravno je bil pride čez mejo, že cele slavospeve.
prijetno potovanje!	tpahnil v bridko vsakdanjost.
^^-ji jp namreč: — O ja,
Kj	J vem. Po slanem arniku žeja vsake-
sprejet soglasno, ali ker se ga jc spomnila "Edinost", jo je moral hitro denuncirati kot "glasilee SHS" in se ponorčevati, da morda to "glasilee SHS" pričakuje, da bodo voditelji fašističnih organiza. eij morda pritiskali na slovenske trgovce in obrtnike, naj puste slovenske napise. "Ali so ali niso razumeli, da so se na Krasu razmere izpremenile in da je naravnost
Lab ko si mislite potem, kako šele polnijo svoje predale s poročili o zadovoljno.*,i in navdušenju tujcev zaradi italijanske gostoljubnosti, ee se zgodi, da pride okodkod kaka večja izletniška družba, ki seveda potem raste po številu od dne do dne. da bi končno skoraj mogla pokriti vso Italijo, kakor kobilice Egipt, če bi ostala kaj dalje časa tu. Tako so včeraj ali predvče -

HRANITE DENAR IN PRIHRANITE S NA OBRESTIH!
Ker je pritok novih vlog začetkom vsake- ^ ga pol leta večji kot v drugih mesecih, nudi- ^ mo našim vlagateljem dvakrat v letu poseb- | ne ugodnosti.	|
Naša pravila tozadevno določajo, da obre-	|
stujemo vloge katere prejemamo do desetega	i
poslovnega dneva v januarju in juliju tako,	|
kakor če bi jih prejeli že prvega dne v mesecu.	S
i
13. JULIJ je deteti poslovni dan v mesecu, vtled cesar lahko do takrat vložite denar, da ga obrettu- S jemo od 1. julija naprej.
Obrestna mera je 4 °fo

Sigurnost Vašega denarja ▼ naši banki je zajamčena po pravilih državne banke.
FRANK SAKSER STATE BANK S 82 Cortlandt Street	New York, N. Y S
ga človeka ...
*
Včasi se sliši kaj podobnega kot je ta:
—	Katerega smo danes?
—	Xe Tem. V časofvs poglej, saj ga imaš v rokah.
—	Ja, pa ta je od veerrj.
*
—	Čestitam k tvoji zaroki.
—	Motiš se, prijatelj, jaz se nisem zaročil.
—	No. potem ti pa še stokrat
iskrenejše čestitam.
*
Xikdar ne verjemi vsega, kar ti ljudje povedo. Vedno verjemi manj.
Izjema je le. če ti kaka ženska
pripoveduje, koliko je stara. *
Nič ni prijetnejšega na sv^tn kot če je človek dobro plačan za tisto, kar rad dela.
ROJAKI, NABOČAJTZ SE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. ORŽAVAH.
GLAS NARODA* It/fJUfc 1*07 »
t V<
iT
A'..-
ČEBLJAJOČE DETE
Hči mojega prijatelja, Zorka Kosmače Va, zna prav ljubko kramljati. Vsakdo jo z naslada paslu-«a, čeprav mala nagajivka ne govori kdo ve kako razločno, marveč izrazito sleka in zezlja. Oiulan je
v cestni zelenici na mak osvojila j d. Vendar verzi iz živalske slika-mladega hribolazea, kj j«- *edcl \>o- j nice -j j dosti Jxrfj prijajo. Slovesni leg nje. Veti je .sn kaiiciuit akra- dan je napočil. Vsa družina je po tu pihal na nedolžno .srčece. Ko se napornih dneh zbrana v .slavnosf-je Zorkn ozrla .skozi oki»->, .se je ee-1 nem krogu. .Malo poprej je bila lo predrzni I in jo posčegetal za Žarka mamici zašepetala na uho vratom. -Bliskoma .se je okreuila in J veliko skrivnost"Včeraj me je mu za pretila z rožnatim prstkom V»podiČna navadila nove živalske jutranje zore: "Ti, porednež, to je1 pesmice "
prepovedano! " Nato »e junak v j Svečana minuta je tu, ko mora in z nahrbtnikom na če-titeljiea stopiti pred starikavo : "Saj te
8 temi in podobnimi kiticami se je že nekolikgkrat imenitno postavila....
God stare matere .se bliža. Zor-ka se mora učiti dokaj dolge pri-godniee, da .se bo prikupila babi-
nu»em jaz, [godovnieo in povedati .svoje .stihe.
okovankah plačili izreče
mamica te je". Nekaj minut pote-|Spočetka ji jeziček teče gladko in ee. Zorka je videti zamišljena v ■•dadko, pozneje se zatika, nazaduje svoje reči. Zdajei pa v neopaznem -se več ne premika.. Da bi jo rešil trenutku tujčipne soseda za uhelj, j mučnega položaja, ji oče Kosmač "Čakaj, čakaj, navihanka," ji z pofihem nasvet nje: "Pa povej ka-
, nasmehom, zagro/.i prizadeti .sopot-. .pik, * * i|Ii, je mar to . dovoljeno?" Nato pa Zorka nedolžno: "Saj te
nisem jaz,.mamica te je!,; #
Zorka se je čez nemoč zanima za naravoslovske pomenke. Tako je stricu Jušu nedavno na ta-le na. čin opisala kravo: "Krava ima štiri noge, na vsakem oglu eno. v .sredini pa no*i pompaduro." Stric •Tuš je hii tega izvirnega ori.sa tolikanj vesel, da je nečakinji podaril živalsko slikanico. S sveto vnemo sedi krasna mladenka pri po-
tenj iz .slikanice." In z resnim navdušenjem jame pretkana umetnica recitirati najnovejšo Štiri vrst ič-nieo:
u-ULiiLiL-i umtm. i
NE SAMO PLAVATI, TUDI KUHATI ZNA
__H vi'fKtt
Zakaj I i, prašiča, h koritu se sifcŠT 4
Globoko v sfc<; 1i meni sc Smiliš.
Tako jc med nami zatfdfctžc sklenjeno:	■' I
Življenje šc kratko jc tebi namenjeno!
Zorka si neznansko želi bratca in poizveduje pri materi, naj li, trosi slakorčka štorkljasti štorklji, tla bi se njena srčna želja čim prej uresničila. Mati z nasmeškom prikima. p-jtlej pa dostavi, da je treba popred očeta vprašati, ali bi bil zadovoljen z novim kričačera. Gertrude Ederle, prva ženska, ki je in jejhata! Očka se je grdo namr-
godil. Zorka je- vsa žalostna nesla »epovoljni odgOvor mamici. Ali nenadoma ji šine objesten smehljaj preko ličeca in šepetaje meni: "Oh nič n- de. mamica, bova pa sami skrivaj napravili."
"milhwiii * iiniwan m. y.
preplavala Angleški kanal.
FILLS WERFEL;
Čab
rinovič.
Nekatere to-le:
že zna. Tako na priliko
O j pctclivrek, kokotiček, zarana poje zgodnji ptiček, perjad sc vsa krog njega veseli, , pa kaj na svetu naj si še želi?
Nič manjšega veselja ji ne delajo vrstice pod ovčieami:
Če l>i bila jaz bičica, vrtita bi sc z janjčki, ee bila hi pa ptieira, letala bi s škrja.neki.
ena sama beseda se nam ne odpii-«ti. , i .... "
"Pritožil si.,se zaradi hrane",— kaplarove besede postajajo razumljive zaradi njihove osornosti.
}
"DoMl je dobro četrto dijeto," se obrne k meni,	r «
"Zdaj se lahko zopet povrne k svojemu i>astnemu loncu.".
Blag, kakor sneg beli obraz se okrene proti nama, nekoliko sklonjen.
Dnevnik is leta l'JJ5.	stimi dnevi iz trdnjave. Tuberku- "Prosim, jaz se nisem pritožil."
Prijazen podčastnik me je pova- . 0 vnetje žlcz' Neozdravljiv. [ čabrinovič izgovori to v dobro zlo-bil, da grem z njim v opazovalno'Di,ne>s b'J odl)ravl>n v;sv°j° iečo-(ženi nemščini, s popolnoma spre-celico v vojaški bolnici.	j *N>e v ,)oin'c'' v Te režija askih ka- menjeno prijaznostjo, samo nogi
"Imeli boste priliko nekaj vid.c-Jzcmatah mora limr(lti"	niu se še bolj tresets.t# ;
ti!" Prišla sva preko nekoliko. Vidim: bela, neizrecno uvela p>o- Dvajset let mu je.
Nenadoma se pripravlja njegov
polno onega bednega, zameglenega »teljo z roko. ki se svetlika, kakor obraz kakor na smeh'. To gre zelo polmraka, s katerim so napolnjeni fosforja. Zdi se, kakor da je o-ite£ko ali končno je Vendar tu. Ču-vsi vojaški prostori. K^eni po-jv^a v pošastno belo rjuho, ki jo)tjm brž: ta nasmeh je vendar tu. stelji sedita dva vojaka z nasajeni-"tesno objema. Ni to vtis oblečene-jtjm j,^. ta nasmeh je za mene, kot ma bajonetoma. Pred sivimi vrati V« -skeleta. Ne, še prej drhti tu sla- j poskus, da se pokaže skupno, člo-
dobicah in se uči pesmic na pamet. Urahljanih stopnic, v predsobo '»tava se drži čvrsto za železno po-
NE OBUPAJTE
ft •	v
te imate težave z boleznimi in bolečinami; čfe ste utrujeni, če imate glavobol, neprebavo', nespečnost; VP^dom. bolestno oddajanje vode, pijte do sti vode in poskušajte
v ozadju
prebili z malo, mre-J hoten ž as t o linico za opazovanje —- «to- vzduha
bran od resnih bogov. (ki edini vedo, kaj-hočejo), potujoč v nočeh in potreben kakor nota \ melodiji,' kriv in nedolžen, slučajen in vnaprej odrejen kakor adut v j.v^liki
i
Prva dva revolverska i »strelka, izpaljena iz negotove daljave, , sta pogodila prestolonaslednišbi par," smrtno. Neverjetnost se je dogodi-{kajusojeno, la. Milijarda izstrelkov-bo počila in ne bo zadela. Ali so morilci oni, ki so ubili?
Tu je torej stal deček z žolti, neobičajni svetlobi svoje celice, zavržen, gol rekvizit tragedije, nezaveden, ali vendar po onem, kar mu je opredeljeno, neki višji človek, ta siromak, čigar težko izčrpano telo ni bilo samo žrtva ječe in mržnje monarhije — vsa k ter i od milijonov mrtvih v vojni je odtrgal košček z njega. Ali vendar, samo mlad človek, kakršenkoli, človek, ki ni mo
: Za trenutek a Tabto videl zelo ežen členek noge, ki j^ mo^da nekoč pripadal počrnelima dečku,* ki je plezajoč po vejah dreves t sreč-notemnem vrtu bil v svojem svetu, na svojem domu.
V tem trenutku mi je prišla na um rcsnica, ki je, kakor najvišje razodetje, obsijala vse moje čute. Zdaj so besede mrtve in jaz bi jih istoatko ne mogel razumeti, kakor tudi ne moji čitalci. Vendar jih hočem posaviti semkaj:
"Vse trpljenje je objektivno, vsa- bol je v rokah božjih."
Zavoljo naglega utripanja srca sem se moral iiprehoditi nekoliko* krat gor;.in dol.
Medtem so se bili ljudje približali nosi lom. V poltemi so gledali to lice, motnega odseva in,to slabo, plavo brado.
> "Xeka seljakinja je zakričala histerično; zdelo se je, kakor da je odkrila v Čabrinovičem obrazu neko podobnost, ker je strmela vanj nekaj časa, kakor obsedena, potem se je prekrižala in začela ječati, da je pokalo srce.
Mnogo ljudi je stalo tu — pomešanih: ranjeni, pohabljenci, izgubljeni, komaj rešeni, a- oblekah, Umazanih od zemlje, okrvavljenih, mnogi samoteži v svojih gluhih kletkah, s pipami in cigaretami v ustih, vsak zase. vsak v svojem zaporu. nebroj doživljajev usode: po. mladni <*ečeri, veselja ob trgatvi, ljubavne noči* napadi na sovražnika, smrtne boli....
Toda ni se konec. Od vseh teli i&vari je bilo njim in meni se ne-
sij, jedva vidno trepetanje ve-tv0 (ja ne bilo potrebno bati.gel dorasti meri svojega strašnega
V neprirodnem, neobičaj-' e in sram0Vati se. Istočasno je ta ji narednik. Zdaj i>a zdaj odpiralnem rumenilu prastora, drhti duh,^nasmeh pozdraV, pozdr&V ž "onkraj zaklopec na linici in pritiska svoje ki se hoče osvoboditi.
ostarelo, izživelo lice na šipo.
Moj kai)lar pristopi, pozdravi in mu podmoli svoje povelje: "Čabrinovič se vrne ob treh!" "Eh, že vem, " sc brani nared-
I trpljenja, pozdrav duševne svetlo-Čabrinotic se je oprl z roko ob be ,ki prodira iz vseli strani, iz
ograjo, z nogama pa je napravil kretnjo človeka, ki stoječ hoče, da jih vtakne v hlače. Čezmerno šilja-sti koleni stojita eno proti druge-
nik. ki je preveč samozavesten, da^mu ,nogi drhtita brzo in v finem ne bi že vnaprej vedel za vsako razmerju udarcev.
povelje. "Naj se pripravi pes!" "Jeli Čabrinovič," vprašam, "ki je izvršil atentat v Sarajevu?" Pordivši, me oSine s prezirnim
~ HAARLEM OIL
C Vl>SUL;fc S
Slarnt oclvajntni pitmirjevalec. Narod-' no ?.dravIlo Holuinlske izza nun;. Tri "Wfltkostt ^ri•lekarharjih. Uaralitirnno.
da trt »m« Gold Medal na vsaki ikatljl. Ne kupujte nadomestkov.
Moj kapalar, sicer uljuden in pošten človek, ga je napadel z nerazumljivo okrutnimi besedami, sikajoč, besen, iz neke nedosegljive višine.
razvalin izmučenega telesa in išče v mojem temnem krepkem telesu bratsko svetlobo. Dolg, tajinstven trenutek me je zajel silen val iz srca — hotel sera se namejati. da izmed tega brezna' Vrnem nasmeh njemu.
Ali ni se mi posrečilo, da mu vrnem pozdrav smeha. Pa tudi z obraza bolnikovega je izginila te-žina; polagoma se je vračalo v
Potem odpre narednik vrata celice.
V celici je zelo svetlo. Svetlo, ali od neke posebne, žolte svetlobe, ki n i | od,-jb n a solnČui. Še predno se moje oko privadi na njo in jedva
razloči še nedotaknjeno vojaško njim boljše. Vsi smo sužnji tuje
ajna, jiiuuima aua, ki,---------•	< ""	........
las tega kaplara v ta-1 sv°j° svobodousoda onega .s0 je razširila s goltnike. Ne verujem, • e!oveka. ki je bil povod strašnega vojaške bolnice.
imajo posla s to senco tam, upreti l)red niim Ktro= in nemilosrčen, tej sili. Nihče ne bi postopal z Voti svoji volji in razumu. •
poziva, pasiven, kakor obroč, ki ne vem. kam se kotali.
Zdi se mi, da je značilno tudi to, da je bolni obraz Oabrinovičev obvila brada, kakršno nahajamo pri nekoliko svetih ljudeh zemlje.'
Kaplar se je zopet zadri: '"Pripravite se!" Čabrinovič se je poskusil zopet nasmejati in je še strašnejše zadrhtel.
Nadzemski izraz njegovih rok je nemogoče popisati.
Kasneje sem stal na hodniku pred .stopn j iščem, ki vodi v ono predsobo celice" za opazovanje. Zbralo se je mnogo ljudi, ker vest, da bo sarajevski atentator odveden, skozi vse dvorane
Vsi so gledali na ono plemenito lice. ki se je zožilo, s temno mirnimi očmi, tam na nosilnieah; in v surove duše, je prodrla tajnost. Ljudje so stali strme, mirno, spoš-Ijivo, kakor da je med njimi starešina. Jagnjetu je natovorjena krivda. To bitje ne bo "občutilo ničesar več, niti ljudske smrti. Zaradi tega nadkriljuje vse.
Nagnil sem se nad nosilnieo. Hotel sem, da še enkrat najdem a-s train i nasmešek poln pozdravov. Ali v črtah mladeniča, z odprtimi očmi brez pogleda, je bila sedaj svetla, mirna ravnodušnost, ki je pomenila še nekaj več, kakor oni u-smev.
Zaslišalo se je povelje. Ljudje so odstopili. Sanitejei so dvignili nosilo! Hrupen razgovor, smeh, ka. •šelj in šale so osvobojeno zajeknile po hodniku. Narednik se je oddahnil.
New York Edison
Ura
8:00 do 9:00
^ocoi na WRNY
OCOJ
300.1 metrov
070 kiloclkloT
The Edison Ensemble
Joaef Bon ime, vodja.
IV. profrram v seriji "Godbeuikova naleta".
Flarta in picolo.
Overture, Maritana . . . Wallace Valfek, Dunajske lepotice .. Ziehrer
Flavta sol«
Andantina .... Gabriel Fa ure Allegretto . . . < kt>rges Hue
Arthur A. Lora
Barchanale Sanson in Dal i la
Suiut-Saens
Pieol* solo
Amedo Ghignatte
Stars and Stripes Forever . . Sousa
Fantazija irskih narodnih melodij
Drink ot Me Only with Thine Eyes — Godbeni kvartet
Xasa nora knjižica "Go<ll»enikova paleta'* se pošlje iia zahtevo.
Stalna radio-liložba za udobnost na-iih odjemalcev in Javnosti Je na 124 West 42nd Street.
The New York Edison Company
_Vam na razpolago.
Sam sebi sem si rekel, da mora	nežn0' re'sno vedr0
biti neka tajna, globoka sila, ki bežnivost. V tem prostoru sem iz-
preobraža ir
ko strašne goitniKe. Ae verujem
da bi .se mogla ena sama od oseb, ki umiranja, me je silila, da sem stal Ranjenci in nekoliko žea$ so se
šetali gori in dol. ' ^
Moj kaplar se je vrnil zopet ^{radnilc Pfeffer. Pfefferjeva meni in mi pokazal ^o'V'elje; v'!ka-. ......
oji volj
Kot otroku mi je čestokrat pri
posteljo, mi pojasni kaplar: | usode in nesreče drugega. Mora- šlo na misel r ali si more Človek j terem je stalo, podpisano' z- r6ko "Morilec nadvojvode. Čabrino- rao igrati sVoje uloge sluge in p0- predstavljati najboljšega in naj-, komandanta boln-e, a je: Čabri-vie, je prišel semkaj pred stirinaj-Jročnika. kakor se riaiii ukaže in niti slabšega, najsrečnejšega in naj-J nov^ "sposoben za nadaljevanje
nesrečnejšega eloveka ? Tn, ali nima kažni''.
najboljši,' vsaj v lastni zavesti, xeki šaljivec-je dodal z rdečo pred seboj neskončnost boljših ip tinto: "Xevaren da pobegne!" najnesreenejši brezkončnost n e-| Dva sanitejea sta prinesla nosi-srečnejših? Tako stojita najboljši la na kolesih. Tu in tam je padla.
ZGODOVINSKA SOBA V SLAVNi PALA&
vedno v neki
skozi stisnjene zobe. surova šala.
RAZNE VESTI
Umor v hipnozi
Proces zoper Kathe Hagedorii je končal. Pri zadnji obravnavi je predlagal državni pravdnik, da naj se dokazno postopanje kljub vsemu nadaljuje, predno oddajo izvedenci svojce mnenje. Ka njegov predlog je bil zaslišan kriminalni
po travi. Ko se je Van de Sand nato skril, je pristopil možakar k mrtvim truplom ter jih skušal zakriti. Van de Sand je moža pozval da naj ostane na mestu, dokler ne pride policija. Toda možak se je takoj odstranil. Van de Sand je možakarja dan pred njegovim zaslišanjem v avditoriju spoznal. To je neki Schilkowski. Van de Sand je mnenja, da obtoženka ni izvršila iz lastne inicijative, temveč, da je avtor zločina Schilkowski, ki je deklico hipnotiziral.
Predsednik senata je nato ugotovil. da je na podlagi aktov dokazano, da se je pač res nahajala ob kritičnem času na kraju dejanja še neka druga oseba, ki pa je sedaj v Ameriki in je vsled tega nemogoče zaslišati. Državni pravdnik je predlagal nato, da naj se obtoženka o tem zasliši. Kathe Ha-gedorn je izjavila: "Ne, gospod, dejanje sem zagrešila sama. Schil-kowskega ni bilo poleg". S tem je postala zadeva še bolj komplicirana in sodišče je sklenilo, da naj se zasliši pričo Van de Sanda in Schilkowskega posamezno. Omenjeni priči sta bili zaslišani.
Končni rezultat procesa je bil, da je bila Kiithe Hagedorn obsojena radi umora in naravstvenih zločinov na 8 let ječe.
in najnesrecnejsi
skupni sredini!	|xeki starejši vojak, ki *e je moral
Ta obraz v celici, ta dobrota, ki že drugi dan vrniti na fronto, je ni v?č niti bolna, ta poševno na- izvlekel pipo iz ust in rekel, ne da jkrivljena prijaznost, ta preobraže-^ bi. preje izpljunil, kakor ponava-' i na slabost, to je — vedel sem, pre- li: "Poslednji sprewod!" 11 resen — bilo čudovito ozarjenoj Xos:l je vojaško jetniško unifor-j obličje poslednjega med vsemi, o-[mo: od sivega, nečloveškega Maga,: j nega, ki je izvršen iz sredine, ki plašč, čepico in hlače, skrojene od stoji"na skrajnem robu človeštva, jstrašnega platna. Ali vendar se ni-
I Prav kakor na obrazu junaka, V.m m0gel osvoboditi vtisaneke sem spoznal v teli izgubljenih čr-jplenjeAitosti, skoro elegance. Z j tah lepoto in dostojanstvo smrtne ^ upognjenimi koleni h je privlekel in nerazumljive samote onegfr, ki 'se^-fo nOsila.	• ^ >
"Da mu niti če ne primaga,"- se zadri napihnjeni poročnik, m' stit škal pesti Ali i* prej s^ jc tČf korakov. Xi imet okovov na nogah, [čabrinovič ivreplašil nekoga, ki »u fali vendar je hodil a kratkimP-'ho-'je hotel pomagati in je skomignil j raki okovanega. Od njega se je!z rameni, s plemenitim taktom elo-1. , odražal tako globok vtis, da se jč veka, ki je zavrnjen.	r n I
za trenutek pretrgalo udarjanje si Šele sedaj sem razločil, da čevlji kokodanje in brbljane obeh obraz ni imel barve umiranja Jn vojakov na straži.
zdi, da so govorice j da je izvršila ALI VESTE — 'obtoženka zločin pod vplivom liip-'da se bo razoževalna konferenca, nože. ntemeljen.	J ki se vrši v Ženevi, končala brez
Izpovedal je, da je prišel pri-'vsakega uspena. Velesile vztraja-ča Van de Sand, ki je našel trupli jo pri svojih zahtevah ter se no-umorjenih otrok v gozdu na danfčejo niti za las umaJcniti. Ali ve-njegovega zaslišanja k njemu, ter^ste, da na milijone kadilcev vztra-mu povedal, da je vjdel na kraju ja pri Helmar cigaretah, ki so naj-umora nekega možakarja, ki je boljše, kar se tiče kakovosti, aro-hodil po gozdu in in tolkel s palico) me in izbornosti.
,nikdar več.ne-more vraitl v sredi-no ljudi. , »:•". : .«,,-» » . Čabrinovič: je naprcril nekoliko
t a.
Na »liki vidite sobo papeža Pija VII. v Foutainebleau palači, ki je ena najkrasnejsih zgodovinskih
Roiteefcllerjev sin je daroval poldragi milijon dolarjev za vzdrževanje
takih spomenikov.


groba: ne, imel je neko vSjjd^^' Da! Ta mladenič je bil izbrani'znano, nadremsko barvo, barvo pri«' človek usode. V oblaku zarotnifora,-neseno iz earstva mrtvih, bolj belo1 blodeč skozi globoki sen za bombo. 'od bele ali vendar ne bel«, ne plav*' čakojoe na vogalu z zastavami o- kasto. <..* j krašene ulice "ita veliki ^asel, ~ "	......
» je izproail nai siiao-j
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo b Greater Hew York in okolico, ink.
ODBOR 1127: Pfrtniniks
FRANK HOTKO
402 E. »2nd Street.
New York City
IGNACIJ MU&IČ
CM Grant St., ^
Brooklyn, N. T. : Tajnik: . JOSEPH POGACHNIK, M Tea Kyck Stnet.
Btwklya, N. T.
PETER RODE.
S2S Alpha Plac«.
Gtondale, L. L
MARTIN CUREL,
<7 Schofe* Street,
Brooklyn, N. T.
ANTHONT KOfltRNIK. wrn - ntb Rd.,
t>. UL
T.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj ie ni član lega drntara naj vpraša itojega prijatelja ali prijateljico aU pa enega ismett odbornikov sa natančna pojasnila. V nesreči h spona kaj to pomeni.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu Društvo je v tem kratkem časn svojega obstanka izplačalo še skoro deset tisoč bolniške in skoro šsst tisoč smrtne podpor^ ter ima v blagajni skoro $13,000.—.

Smrtna kosa.
V celjski javni bolnici je umrl
iz- Ivan Ivanšek, višji pisarniški povedba je bila senzacijonalna ter J predstojnik okrožnega sodišča v je,povzročila v procesu velik pre- Celju v 61. letu starosti, okret. Pfeffer je izpovedal, da se'—--—-„
ANTON1 CVSIKOVICB, l»iz Tin-II Street.
Brooklyn. N fraSk udpsba.
Hi Morris Aveaue. HodnrUle Center. I* M.
. Draltro škornje vsako tretjo aoboto t svojih Srnitvenlh proetoHh t Beethoven BO. S. St. veil drago m tretjo Are., New Tack.
\
ri,;



i
t
C O L O M B A
Spisal: Prosper Merinuee, 4 Za Olas Naroda priredil O. P.

S V
f C
v I
Ne, polkovnik,
(Nadaljevanje.) /
je rekel mladi mož, ki je na lahno pre-bledel.	,	\	;
—	Ali je bil |»ri Waterloo? '
—	Da. poIkfTfnik a ni imo! f-asti. da bi padel na bojnem polju ... 1'tnrl je na Jvorziki, pred dvemi b*ti... Moj Bo<rt kako krasno je to morje! e< lih <leseI let nisem videl .Sredozemskega morja! — Ali se vam ne zdi. da je Sredozemsko morje lej>še kot pa ocean, gospodična
—	Zdi se mi preveč modro... in valovom manjka/veličanstva.
—	Vi pač ljubite divjo lepoto, gospodična? Raditega domnevam, da vam bo Korzika ugajala.
—	.Moja hčerk". — je rekel poflkovnik, — ljubi vse. kar je iz-
QjLAS XARQDA, jI JUL; 1927

KNJIGARNA GLAS NARODA
' SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
bazne povesti nr
HOHANI:

Amerika, povsad dobra, dama
najbolje .................. ^
Angeij sužnjev, brazUjsfaT invest" .25 Andersonore. pripovedke, tulo vez. .75 Agitator < Kersnik) trdo vex. ....L—
Andrej H0fer ..................M
BmeSkn vedeževalka ............ 35
Bel grajski biser ................".35
Bisernice, 2 knjigi ..............m
Brez zarje, trdo vez.	,90
Bele noči (Dostojevski) trdo vez. .73
Balkansko-Turška vojska ........M
Balkanska vojska, s slikami.....25
Božja pot na Šmarno goro........20
Božja pot na Bledu .............20
Barska vojska ...................40
Bilke (Marija Kmetova) .........25
Bera i in Elizabeta, angleška
kraljica .....................50
vanredno. Radilega ji ni Italija niti .malo ugajala.
— .Jaz ne poznani v It.iliji. — je rekel Orso, — ničesar drnge-{Beatin dnevnik.................60
ga kol Piso. kier <em preživel par li-t v kolegiju. Xe morem pa	kazen .....................35
,.A. , , '	,. ,, .	p,	.. , , Boj in zmaga, povest.............30
sliti brez ..beudovanja na < ampa Santo. na Duomo. na Viheei stolp Cankarjev zbornik, trdo vezan..,1.20
— predvsem na Can? po Santo. Ali se sponrjnjate smrti Oreagne ?.. .j Cvetke ...........................25
Cesar Jožef 1L ..................30
Ciganora osveta .................35
Čas je zlato .................... .30
Cvetina Borograjska .............50
Četrtek, t. v..................... 90
Čebelice, 4 zv. skupaj .......... jo
Črtice iz življenja na kmetih____.35
Drobiž, slabi car in razne povesti —
spisal Mileinski ..............60
Darovana, zgodovinska povest.....50
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Eliza .....................60
Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. jMeza E. Kreka JS5
Ogenj, trdo vezano..............UM
Pabirki iz Roža (Albrecht) .......25
Ptttiki zlatar ...................35
Pegam Lambergar, srefia t nesreči
in druge povesti ................70
Prihajat, povest .................60
Pod krivo jelko. Povest iz časov ro-
kovnjaeev na Kranjskem ......JO
Poslednji Mehikanec ...i........JO
Povest o sedmih obešenih .......70
Pravljice H. M«jar ...............30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv.
Boku ........................ .35
Po strani klobuk, trdo vez.......JO
Požigalec ........................25
Praprečanove zgodbe .............25
atria, povesti iz irske junaške dobe JO Predtržani, Prešern in drugi svet.
niki v gramofonu ..............25
Pri godbe čebelice Maje, trda vez . .1.00,
POUČNE KNJIGE:
Amerika in Amerikami (Trunk) S,— Angeljska služba ali nauk kako m Angle£ko-sIov. in slov. angi. slovar JO
Abecednik ...................... «30
naj streže k sv. maši .........10
Boj nalezljivim boleznim........ .75
Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in
narisano ...................... .35
Cerkniško jezero ................1.40
Domači vrt, trdo vez.............1.—
Domači zdravnik po Knaipu
trdo vezano ................1.60
Domači živinozdrmvnik ..........1.25
Domači zdravnik po Knaipu
brošlrauo ...................1.25
Gospodinjstvo ...................1—
Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....1.50
2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80
Kubična računi cm, — po meterski meri ........................75
Ptice selivke, trda cez
Mislim, da bi lahko naslikal to sliko (Trrjimf smrti), tako se je vtisnila v moj spomin.
Mivs Lidija se je bala, da se bo gospod poročnik zapletel v tirade navdušenja.
—	Kes lepo. — je rekla šepa-vo. — Oprosti papa, malo me boli glava ter bom odšla v svojo sobo.
Poljubila je očeta na čelo. napravila poročniku majestetično znamenje z plavo ter izginil«. Oba moža sta pričela nato jrovoriti o lovu.
Izvedela in dognala sta. d« -4« si stala pri Waterloo drug drugemu nasproti iti da stri izmenjala marsikatero kroglo. Xjili dobro poznavanje se je podvojilo. Drug za drugim stn skritizirala Napoleona, Wellington« in Pdneeberja. nakar st;i skupno pričela loviti neresee, srne in divje koze.
Konečno. ko je noč že preeej napredovala in ko je bila izpraznjen« zadnja steklenica bordoje«. je slišni! polkovnik vnovič j>oroč-niku roko. mu želel lahko noe ter dal izraz« upanju, da se bo negovalo še naprej znanstvo. ki >r je pričelo na tako smešen način. Lo-i čila *>tn se ter Sla ob« spat.
\	-«* I	¥
' lil. f	V I
t '
Noč je bila lepa. luna se je igrala nad valovi in jaderniea se je liibnn zibala.
Mi>s Lidiji se ni j>r«v nič ljubilo *pali in navzoč je bil le pro-stale, ki ji je oviral uživanje čustev, katera vzbujata morje in lunin svit v človeškem bitju, ki ima le dve trobiei poezije a* svojem srcu. Ker je sodila, da je mladi poročnik že trdno spal kot skrajno prozaično bitje kot si g« je predstavljala. s(» j<» dvignila, vzela svoj plašč, zbudila komornieo ter odšla na mostič. Nikogar drugega ni bilo kot mornar pri krmilu, ki je prepeval neke vrste pritožbo v korzičan-skem narečju, z divjaško in enolično arijo. V nočni tišini je imela ee-Jo tuja godba svoj posebni čar. Na nesrečo pa ni Miss Lidija popolnoma razumela tega. kar je pel mornar.
Sredi povsem vsakdanjih vrstie je vzbudil njeno radovednost na posebno živahen način en posebno energičen verz. V najlepšem trenutku pa se je pokazalo par besed iz narečja, kojih pomena in smisla ni razumel«. Kljub temu pa je razumela, da se tiče stvar nekega mučenih«. Proklelslv« proti zavratnim morilcem, pretnje o-svete, proslavljanja mrtvega, — vse to pa je bilo zmešano skupaj. Ohranil« pa je nekatere verze, katere hočemo prevesti v prozi:
—	Niti kationi, niti bajoneti — ni>o mogli poblediti njegovega čela. — Hladen na bojnem polju — kot poletna zvezda. — Bil je sokol, prijatelj orla — med za svoje prijatelje — viharno morje za svoje sovražnike. — I?il jo višji kot solnee — sladkejši kot luna ...
Mornar pa je naenkrat prenehal v svoji pesmi.
—	Zakaj ne nadaljuješ, prijatelj moj? — je prašala Miss Ne-
vil.
Mornar ji je s kretnjo glave pokazal postavo, ki je prišla iz glavnega vhoda v notranjost jaderniee. Bil je Orso.
—	Dokončajte svojo pritožbo. — je rekla Miss Lidija. — napravila mi je veliko veselje.
Mornar pa se je sklonil proti njej ter rekel s pritajenim glasom :
—	.Taz nikomur ne dajem rimbecea.
—	Kaj f Koga ?...	•
Mornar pa ni odvrnil, temveč pričel žvižgati.
(Tak "rimbeeco'* se da sinu ali bližnjemu sorodniku umorjenega človeka, ko mu reče. da ni njegov oče še maščevan. Genoveška postava je strogo kaznovala povzročitelja rimbecea).
—	Ujel sem vas pri občudovanju našega Sredozemskega morja. Miss Ne vil, — je rekel Orso, ko se je ji je bližal. — Priznajte, da ni videti nikjer drugod take lune.
—	Jaz je nisem opazovala. Pila sem popolnoma zaposlena s proučevanjem korijskega jezika. Ta mornar, ki je pel neko pritožbo, se je ustavil v najlepšem trenutku..
Mornar je sklonil glavo, kot da hoče boljše slišati ter potegnil Miss Nevil za rokav. Očividno je bilo. da se ne sme peti njegove pri-ložbe pred poročnikom Orso.
—	Kaj si pel lam, Paolo France, — je rekel Orso. — Ali je bila ballnta ali voeero? (Improvizirana pesem).-Gospodična ne razume ter bi rada slišala konee.
—	Sem že pozabil. Or.s' Anton', — je odvrnil mornar.
Tu takoj je pričel intonirati na ves glas slavospev na Marijo.
Miss Nevil je poslušala to kantato z raztresenim glasom, ker se je neprestano bavila s skrivnostno besedo.
Njena spremljevalka, ki je prihajala iz Florence, ni ni? boljše razumela korzijskep narečja kot njena gospodarica in ker je bila tudi radovedna ter željna informacij, je nagovorila Orsa še predno je mogla njena gospodarica govoriti.
—	Gospod kapitan, — je rekla, — kaj pomenja dati "riinbee-
co"?
—	Rimbecco. — je vzkliknil Orso, — to je pač najbolj smrtonosna žalitev za Korzičana. To se pravi očitati mu, da -se ni osvetil. Kdo vam je govoril o rimbeecu f
—	Bilo je včeraj v Marseilles^, — je odvrnila Miss Lidija s pov-1 darkom, — ko se je padrone jaderniee poslužil te besede.
—	Tn o kom je govoril? — je vprašal Oso % veliko živahnostjo.
(Dalje pri hodnjič.)
Pikova dama (Puškin) ..........JO
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek ....................40
2.	zvezek ...................40
Podobe iz sanj, (Cankar; brog. ..1..— Poznava Boga....................30
•39 .30 .23 .30 M
.75j Katekizem, vezan........
Kratka srbska gramatika
_____.50
.... .30
Pirili
Povodenj ........................
Praški jndek ....................
Prisega Huronskega glavarja ....
Prvič med Indijanci ............
Preganjanje indijanskih misjonar-jev ...........................
.30
Doli z orožjem ..............'. '. '. '. M £riTž Trubar> (ASkerc)>trd- vez-
Dve sliki — Njiva, Starin —
(Mešku) .......................60
Devica Orleanska ...............50
Duhovni boj .*....................50
Dedek je pravil; Marinka in gkra-
teljčki ...................... .40
Elizabeta.........................35
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ...............35
Filozofska zgodba ................60
Fra Diavolo .....................50
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem .............25
Gruda umira, trda vez. ..........1.20
Gosarji ......................... .90
Grška Mytologija................1.00
Hadži Murat, trda vez............80
Ifedvika ........................ .35
Helena (Kmetova) .........4Pi
Humoreske, Groteske in Satire,
vezano .......................80
broširano ....................60
Iz dobe punta in bojev .........50
z modernega sveta, trdo vez.......1.40
Igračke, trdo vez...............1.00
broširano ....................80
Jagnje ..........................30
Jernač Zmagovač, Med plazovi.....50
Jutri (Strug) trd. v..............75
Babi j i, trda vez .................75
Robinzon...........*.............60
Revolucija na Portugalskem......30
Rinaldo Rinaldini .............. .50
Romantične duše (Cankar) ......JO
Razkrinkani Habsburžani .........40
Roman zadnjega cesarja Habsbur-iana .........................1.50 i Psihične motnje na alkoholski
Rdeča in bela vrtnica, povest.....30' P®*1^' ......................75
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................1.00
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... JO
Ljubavna in snubilna pisma.....JO
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško-ugleški tolmač ........ 1.20
Največji spisovnik tjubavnih pisem .90
Nauk pomagati živini...........60
Najboljša slov. Kuharica, MS str. 5.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strujienlh
gob ...........................1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.—
broširano ....................75
Nemška slovnica	.60
Nemščina brez učitelja —
1.	del .......................30
2.	del .......................30
Prva čitanka, vez...............75
Pravila za oliko .................65
Atfctanj* parnilto* Stopping Ne«
13. Julija:
Gtoift Washington. Bremen.
Cher bo ure.
14. julije:
New York. Cherbourg, Hamburg. 1«. Julija:
Pres. Hardin*. Cherbourg. Bremen; Puia, Havre; Majestic. Cherbourg. 20. julija:
Berensarla. Cherbourg. SI. Julija:
Muenchen, Cherbourg, Bremen; Deutachland, Cherbourg Hambutg. 23. julija: Homeric, Cherbourg.
ZT. julija:
Mauretania, Cherbourg; Prea. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 2t. Junija:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 1. avgusta:
Aqultania, Cherbourg; Leviathan, Cherbourg: Olympic, Cherbourg
1. avgusta:
lie <le France, Havre: Leviathi>n, Cherbourg; Olympic, Cherbouig; — Aquitanla, Cherbourg.
4.	avgusta:
Hamburg, Cherbourg in Hamburg.
5.	avgusta:
Pres. Wilson, Trst.
6.	avgusta:
Paris, Havre; Majestic. Cherijocrg; Republic, Cherbourg, Bremen; Rotterdam. Boulogne in Rotterdam. 9. avgusta: Columbus, Cherbourg. Bremen.
10.	avgusta:
Beretigaria, Cherbourg: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen
11.	avgusta:
Westphalia, Hamburg.
16.	avgjsta:
Reliance, Cherbourg, Hamburg; Berlin. Cherbourg Bremen.
17.	avgusta:
Mauretania, Cherbourg; Geo. Wash« ington. Cherbourg. Bremen.
18.	avgusta:
Albert BaJlin, Cherbourg, Hamburg. 20. avgusta:
He de Franc«-. Havre. Leviathan, Cherbourg; L" »meric, Cherbourg, — Dresden. Bremen.
23.	avgusta: Thuringia, Hamburg.
24.	avgusta:
Muenchen, Cherbourg, Premen. 2t. avgusta : New York, Cherbourg Hamburg.
26.	avgusta: Olympic, Cherbourg.
27.	avgusta:
Frtnce, Havre; Yeendam, Boulogne. Rotterdam: Pres. Roossvelt, Cherbourg. Bremen.
30.	avgusta: ■
Martha Washington. Trst. Resolute, Cherb>»urs, Hamburg.
31.	avgusta: Bercngaria, Cherbourg.
1. septembra:
Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 3. septembra:
Paris, Havre; Majestic. Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne, Rotterdam; Sierra Ventana. Bremen.
Slovenski šaljivec ................40
Praktični računar ................75
Slovenski Robinzon, trdo vezan .10 F«^ kotel, pouk za rabo part . ...1.00
Suneški invalid ................JZ5 Poljedelstvo. Slovenskim gospodar-
Skori širno Indijo ...............50 i jom v pouk ..............
Sanjska knjiga, mala .............60;Ra*una.r v kronsltI m d,narf,kl
Sanjska knjiga, nova velika......' . ycljav' ;*;....................
Sanjska knjiga Arabska .........1.50	tfcetalt» ...... ......'f® j
Spake, humoreske, trda vez.......JO Sadn0 v,no ....................'
tJhenchXJjxe
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parniklh:
P A R I S — 16. julija; 6. avgusta FRANCE — 27. avgusta; 17. sepi.
MAJ KRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja.	Izredno nizke cene.
Zajamčite si prostor za prvo vožnjo novega velikana
ILE DE FRANCE — 1. avgusta
VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali:
FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York
ROJAKI V NEW TORKU IN OKOLICI!
Proda -se 5-osebna Franklin
Strahote vojne .....................5% »iute n zivaisiva, truo vezana .... .90 j Sedan kara. motor in mehanizem
Strup iz Judeje	.75 Slovenska narodna mladina,	garantirano perfektna. 2 nove
Spomin znanega potovalea........1^0' <*ff! .^.f*
Stritarjeva Anthologija, trda vez .. .90 Slov- "alijanski »n itaijansKo slov.
Slsto Šesto, povest iz Abrucev .... .30 ' s,ovar .......................
Sin medvedjega lovca, Potopisni ro- I sP°,na nevarnost ................/^ 62 Prospect St., Greenwich, Conn.
man ..............................................i Spretna kuharica; trdo vezana ..1.4»!
pnevmatike. Cena $425.00. Jože Zelene,
Sv. Genovefa
.35
broširana
...........uo
(2x 12&13)
Sredozimci, trd. vez.
broš...........
Spisje, male povsetl Sveti večer.........
.70
.60 .80
Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov,
lepo vezanih .................10._
Sosedov sin. broš................40
G. zvezek": Dr, Zober — Tugomcr
trdo vezano ................1.20
broširano ...................75
Juan Miserja, povesti iz španskega
življenja ....................60
Kraljičin nečak, zgodovinska povest
iz Japonskepa ..............30
Korejska brata, povest iz misijo-
nov v Koreji ...............30
Karmen, trdo vez................40
broširano ...................30
Križev pot, trdo vezan ..........1.—
Krvna osveta .................. .35
Levstikovi zbrani spisi ...........90
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in' legende — Tolmač (Levstik) ...70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavijice iu pušice — Jeza na Parnas — Ljudski Glas —Kraljedvorsld rokopis — Tolmač (Levstik).. .70
5. zv. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike............
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčijski stražnik, U-radnik, Jezični doktor. Gostilničar, Kleiietulje, Natakarea, Duhovnik, itd....................
Mali lord, trdo vezan ..........
Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............1.00
Malo življenje ...................65
Marijna otroka, povest iz KavkaS-
kili eora ......................Jg
Maron .krščanski deček iz Libanona, ............................25
Mlada mornarja ......*....... .30
Mimo življenja, trda vez. ......1.00
broširano ..................JO
fttladili zanikernežov lastni iivo-
topis .........................75
Moje obzorje, (Gangl) ..........IJ55
Mrtvi Gosta* ...................35
Materina Žrtev .................'.6©
Musolino .........................40
»lali Klatež ......................70
Megija ............................
Malenkosti (Ivan Albrecht) ......,25 Govedich, Btasontown, Pa.
Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovehsfto mladino ............J5
Notarjev nos, humoreska ........ .35
Narod Id Izmira..................40
NaSa m 1. del, 14 povesti......M
Naša vas, II. del 9 povesti......M
Nova Erotika, trd. vez............70
Naša leta, trd. vez...............JO
broširano ................... .60
Na Indijskih otokih ..............JO
Napoleon prvi ................... .75
Nekaj iz ruske zgodovine ........J5
Nihilist ..........................40
NareBiie pripovedke za mladino.. .40 Ne V Ameriko, po resničnih do.
godkih. (AleSovec) ............JO
i ......................Ji
Sveta Notburga...................35 Sveto Pismo stare in nove t,vwe'OAn
gg 1 lepo tnlo vezana ............J.OO
40 ^T|nn' čebelar...................1.—
".!!*.! .35 Lnini kmetovalec ali splošni poduk
......oel kako obdelovati in izboljšati
.....polje ........................
.....jO Varčna kuharica, trdo vez.......1.56
......70 Veliki vsevedež ..................30
......75 J Zbirka domačih zdravil...........15
.....JO! Voščilna knjižica................-50
......60 Zdravilna zelišča ................
......40 Zgodovina S. H. S., Melik
......30' 1. zvezek.....................45
......35 J l!. zvezek, 1. In snopič .....70
Tisoč in ena noč, trdo vez.
Tik za fronto ...........
TatiČ, Bevk. trd. vez......
Tri povesti grofa Tolstoja .
Turki »red Dunajem .....
Trc::uiUi -rldiha .........
Tri indijanske povesti .........
Treskova Urška ...............
V	gorskem zakotju ............
V	oklopujaku okrog sveta« 1 del.
2. del ....................
Veliki inkvizitor ..............
Vera (Waldova), broš. ........
. .35 . JO . JO .1— . J5
Višnjeva repa tira (Levstik), vez. 1.— Vrtnar, (Itabiudrath Ta gore),
trdo vezano ..................75
broširano ................... .60
Vojska na Balkanu, s slikami____.25
Volk spokornik in droge povesti. L—
Vaietin Vodnika izbrani spisi.....30
Vodnik svojemu narodu...........25
Zmisel smrti .....................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60
Za kruhom, povest ...............35
Zadnja kmečka vojska ...........75
Zadnja pravda, trdo vez..........65
Zadnja pravda,
Zmaj iz Bosne...................70
Zlatarjevo
zlato ................ JO
Za miljoni ..................... .65
Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........L50
Zvesti sin, povest . ................25
Zlatokopi ....................... .30
Ženini naše Koprnele.............35
Zmote in konee gospodične Pavle. J5 Zgodovinske anekdote, ..........JO
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1 zv. Vojnomir ali pogmidro .... J5
2.	zv. Rudo bicdM......... J5
3.	zv. Vesele povesti ............J5
4.	zv. Povesti in slike ...........J3
9. zv.
Student naj bo. Nai vsakdanji krnil ...................... .65
IŠČEM ŽENSKO
za hišna dela, starost od 25 do 35 let in ima lahko enega otroka. Imam dve hčeri in enega fanta od 4 do 6 let." Plačam po dogovoru. £ Frank Zadel, R. F, D. 15, c o Joe.
Na krvavih poljanah.. Trčenje la _ strahote z bojnih pohodov bivie-
ga slorenskega polka ........LN
Pray vsakdo
UoC kaj iSfo; kdor fcfcj ponuja; kdor k&j kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prizna* da irtiUjo bafavit utfWfcK —
MAU OQLA8I
t "Glat Naroda^.
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravljenja, vez.......... 1.80
KNJIGE ZA SLIKANJE:
Mladi slikar ....................75
Slike iz pravljic .................'5
Knjige za »likanje dopisnic, popolna s barvami in navoJilvn:
Mladi umetnik .................l.?0
Otroški \rtec .................l-'-0
Zaklad za otroka................1--0
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih m v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
«6LAS NARODA"
82 Cortlandt St., New York
POTREBUJEM DOGARJE.
Oglasite «>e. — Joe Knattse, Zwolle, La.
IŠČE SE FRANKA GALE, doma i/. Dolenjskega. Nahaja se nekje j v Hudson, Pa. Opozarjam jraJ da se mi v kratkem z-rlasi. če ne. sem prisiljen drugače ž njim postopati.
KJE JE FRANK BARLF. ? Če i kdo ves zanj. ali sam te vrstice: Čita. ne i se v kratkem zglasi. John Barle, 3618 E. 78. St., Cleveland, O. (3x 9.11&12)
DIREKTNA POT v JUGOSLAVIJO
COSULICH
LINE
Hitro in ceno želez. ^E!" potovanje v domače	" —
mesto. Vozni listki za drugi, rnedrazreflni drugi In tretji razred so dobe do Sušaka preko Trsta. brez nadaljnili stroSkov. do Slovenije pa 11.60 več. Prevoz preko morja vedno cenen.
PRESIDENTE WILSON 5. avgusta — 20. septembra MARTHA WASHINGTON 30. avgusta — 11. oktobra
Zni?ane cene za tja In nazaj. Splo-fini podatki v vseh lokalnih potniških uradih ali pri: PHELPS BROS. & Co. 2 WEST STREET,	NEW YORK
Senzaci./'onalna aretacija.
Na zahtevo državnega pravdni-štva je bil aretiran in odpeljan v zapore okrožnega sodišča Ivan Planinšek. hl.ši t~govec z usnjem.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
POSEBNA PONUDBA NAŠIM CITATEUEM
PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVEE" Mod« 9.
»25.-
0 strešico za slovenski črke č, i, t
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisali aa pisalni stroj ni nikaka Umetnost. Takoj lah]is vsak piše. Hitrost pisanja doblts s njo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY OHNntlandtfitreet, - : r NewYwk,N.Y.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~
CŠor ]• aa men Jen potovati t «t«rl kr«J, je potrebno, da je pooled o potnih Ustih, prtljagi lo dragih atrareh. Tiled nale dolgoletni laknBnJ« Vam ml uunoremo dati najboljša pojalnflla In priporočamo« redne le prvovretne fttfl^pernlk«.
Todl nedriavljanl nariefo potovati v atari kraj, toda preskrbeti ■1 morajo dovoljenji, all permit 1> Washington«, bodisi tm. eno leto ali 9 mesecev in se mora delati pro-flnjo vsaj en mesec pred od potovanjem In to naravnost ▼ Washing* ten, D. O. na generalega naaelnft* komisarja.
Glaeom odredbe, fel je stopil« V veljavo »L jnlijn, 192« se nlkomnr ve« ne poHje permit po pošti, mm-pek it mora Iti Iskati vsak poellee oeebno, bodisi t najblllnjl naselnl-ftl and ali pa ga dobi v New Yo-kn pred od potovanjem, kakor kedo ▼ profesjl zaprosi. Kdor potuje rm brca dovoljenja, potuje na eroje Ustne odgovornost
Kako dobiti svojce b starega kraja.
Kdor Mi doMtf sorodniki aH srojee la starega kraja, naj nam
PfeJ pHa sn pojasnila. la Jngoela-?Ue bo pripnWenlh t tem leta 870 priseljencev, toda polovica t« kvota Ja doloBena aa ameriške dtlav Uane. ki iele dobiti eent rtarila in
otroka od 18. do 21. leta in pa sa poljedelske delavca.
diavijanl p dobiti jem lene In otrtke do 11. le* ta kr«i da bi bill Mati v kvoto, pa. pa ja delati proinjo v Weak-
kaki M,
n"h>Mi*
STA