Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iiha|a t Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, la pol leta 7 K! za četrt leta 3’50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7‘90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K
Nubmm ttavllfca IB v.
Re klamacije so poštnine proste Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enostopna petit - vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
101. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 23. septembra 1909.
Leto XII.
Delavci-volilci, delovni sloji na Goriškem 1
V nedeljo ste klicani na volišče, da glasujete za kandidate svojega prepričanja. Okoli vas hodijo agenti, ki vas mamijo eni z vero, eni pa z narodnostjo. Oboji pa le izrabljajo vero in narodnost v svoje osebne in politične namene. Delavci, delovni sloji, glasujte torej na dan volitve ra naše kandidate v protest proti tistim, ki so spravili goriško deželo na rob propada! Gla-
sujte proti tistim, ki se vežejo v deželnem zboru z laškimi klerikalci in liberalci!
Kdor glasuje za naše kandidate, protestira s tem proti črnemu klerikalizmu, proti lažiliberalizmu in manifestira obenem za splošno in enako volilno pravico in narodno avtonomijo.
Naši kandidatje so:
J osip Marica
kamnosek, Nabrežina.
Dr. Henrik Tuma
odvetnik, Gorica.
Anton	Vrčon
mali posestnik in trgovec v Škril]ah-DobravlJe.
Za te glasujte kot en mož, zakaj edino ti kandidirajo kot ljudski kandidatje in z ljudskim programom!
Ljudstvu enako pravico.
Deželni zbori po Slovenskem zborujejo in na Goriškem so vrše nove volitve; s tem je stopilo v ospredje politi fino vprašanje najdalekosežaejšega pomena: vprašanje volilne reforme.
Vsi deželni zbori po Slovenskem so sklepali nekake volilne reforme, kjer je kolikor toliko priznano načelo splošnosti; o načelu enakosti v teh ponesrečenih zroašilih ni govora, zakaj, glavno in odločilno besedo imajo v teh korporacijah slejkoprej zastopniki privilegiranih stanov.
Socialna demokracija, kot zastopnica proletarskih alojev, protikapitalističnega prebivalstva, se a temi privilegiji ne more sprijazniti: je in ostane načelna, neizprosna nasprotnica vseh političnih predpravic. Naš ideal in naša zahteva je: enako volilno pravico za deželne zbore. Boj za enako volilno pravico ljudstva moramo z vso energijo nadaljevati, dokler ta boj častao in vspešno se izvojujemo. V vseh slovenskih deželah se moramo bojevati proti kurijam za enako volilno pravico in za pravično, številu prebivalstva ustrezajočo razdelitev volilnih okrajev po narodnosti.
Glejmo in premotrimo bojišče, ki se bo na njem slovensko ljudstvo bojevalo za svoje pravice 1 česa je treba za dosego naše ljudske zahteve, za odstranitev privilegirancev iz deželne uprave, za ozdravitev deželnega gospodarstva in za razširjenje demokracije v našem političnem življenju P
Nasprotovala nam bo vlada, to je gotovo. Že neštetokrat je proglasila, da splošne in enake volilne pravice za deželne zbore ne dopusti; toda kdo se ne spominja podobne izjave barona Gautscha glede državnozborske volilne reforme, ki pa je moral svojo izjavo kaj hitro preklicali. Vlada pa, ki je odgovorna na podlagi enake volilne pravice iz« voljenemu parlamentu, se prodiranju demokracije ▼ deželne zbqre ne bo mogla upirati; ljudstvo bo • tem nasprotnikom lagodno obračunalo.
Drug sovražnik slovenskega ljudstva je: slo* venski, nemška in laška buržoazija, ki krčevito brani svoje trohnele, privilegirane pozicije proU prodirajočim slovenskim ljudskim bataljonom.
Tretji Škodljivec slovenskega ljudstva v boju za pravico je klerikalna stranka, ki se obnaša najbolj hinavsko. Nje poslanci in časnikarji se izjavljajo za splošno in enako volilno pravico, v resnici pa stranka kjerkoli je v moči, nasprotuje vsaki pošteni demokratizaciji.
Splošna in enaka volilna pravica za deželni zbor ima sovražnikov legijon. Jugoslovanska socialna demokracija v zvezi s svojimi nemškimi in italijanskimi sodrugi je na Slovenskem edina stranka, ki se pošteno bojuje za pravico slovenskega ljudstva. Na ogromni sccinlni, kulturni in narodni pomen splošne in enake volilna pravice smo že tolikokrat opozarjali, da bi bila odveč vsaka nadaljna beseda. Socialne demokracije mnogoštevilni nasprotniki ne bodo vplašili v njenem pravičnem boju; odnehala ne bo prej, dokler ne zmaga na celi črti.
Goriške volitve.
Položaj na Goriškem se je končno vendarle zjasnil, da je mogoče pregledati nastop in pozicije posameznih strank. Značilno je predvsem, da se niti klerikalna niti napredna stranka ne upa nastopati javno pred ljudstvom ia da je vodstvo obeh strank sklenilo, omejiti se na osebno agitacijo in delo za durmi. Pri klerikalni stranki je to razumljivo, ker je itak vsa organizacija in volilna agitacija že uvedena po duhovniških stanovskih •dolžnostih*. Tudi je le po tej poti za klerikalce na Goriškem mogoč uspeh, ker so klerikalni zastopniki v deželnem zboru in odboru tekom preteklega šestletja zakrivili dejansko toliko nemarnosti in grehov, da se jih da pred zbranim ljudstvom brezobsirno ožigosati in da mora še tako preprosta neuka kmečka glava uvideti, da tako zastopstvo ni v interes ne ljudstva, ne pametnih katoličanov. Klerikalcem po škandaloznem šestletnem gospodarstvu ne preostaja nič drugega, nego se skrivati pred ljudstvom in s skritim agitator-nim delom ohraniti kolikor še mogoče dosedanje pozicije. Pričakovanega razpora v klerikalnem taboru ni in ga menda tudi ni bilo, marveč je raz* por med staro in novo strujo le bolj želja vsega« vednega voditelja naprednjakov in prozorni vo-
llni manever. Razpor med staro in novo strujo med klerikalci dotlej ni mogoč, dokler ni liberalizem docela strt. Klerikalci na Goriškem stopijo torej v volilni boj edini in ohranijo približno iste pozicije, vendar bo moralo 6-letno slabo gospodarstvo pokazati posledice in število klerikalnih volilcev se utegne znižati.
Socialna demokracija na Goriškem ima premlade politične organizacije, a str oko vne organizacije, posebno železničarska, so se premalo brigale za politično vzgojo svojih članov, da bi uveljavila svojo pravo pozicijo, to je, da bi nastopili pri volitvah tudi do 2000 glasov. Vkljubu temu, da se je od spomladi 1908 v organizaciji veliko storilo, je glavni pomanjkljaj ob nastopu socialne demokracije pri volitvah ta, da se ni moglo izvesti organizacije zaupnikov po občinah, da je agitacija omejena torej le na pravo delavstvo in na tiste kraje, v katerih je ali politična ali strokovna organizacija. Socialna demokracija ima danes sicer po vseh občinah na Goriškem te prijatelje in somišljenike, ni pa bilo mogoče izbrati iz egih zanesljivih zaupnikov, ker ni bilo ni časa ni potreb* nega stika. Socialna demokracija se bo morala tako zadovoljiti s kakimi 1000 glasovi ia ker utegne pasti število klerikalnih volilcev, ni izključeno, da zmaga že pri prvih volitvah laži-liberalna stranka. Dejstvo je tudi, da kmečke stranke več ni. Voditelji km e čke stranke in slovenski veleposestniki so izdali kmečko stranko na milost in nemilost neomejenemu vodstvu laži-liberalnega generala.
Vodstvo kmečke stranke se je zbalo demokratične struje malega in srednjega kmečkega posestnika na Goriškem in zato se je moralo pr e« dati vodstvu absolutnega vladarja laži-liberalne stranke. S tem, da' je bivša kmečka stranka po intrigah inteligentov in veleposestnikov, postavila za lastne kandidate znane naprednjake: Alojzija Štreklja in Antona Križniča, se je oficijelno podvrgla vodstvu napredne stranke. Dejstvo je, da bi Alojzij Strekelj odklonil mandat kmečke stranke, če
deželnem zboru. Ena glavnih točk, ki se cčita klerikalcem pri tem, je brezvestna potrata denarja pri deželni norišnici; ne pove se pa, da sta za deželno norišnico glasovala tudi napredna poslanca, dasi je sodrug dr. Tuma že takrat v deželnem zboru pretil z rezultati, kateri so danes dejansko nastopili. «Soča* tudi ne pove, da sta velenapredna Strekelj in dr. Treo šla v deželnem zboru glasovat proti učiteljskem zakocu s slovenskimi klerikalci in s celo laško stranko vred in da je bil dr. Tuma v dotični seji po svojem odločnem nastopu zmešal vrste italijanskega kluba, tako, da je nastala zmešajava ia je poslanec Ver-zegnasi odtegnil svoj predlog ter so potem vsi poslanci v splošni zmešnjavi sprejeli enoglasno učiteljski zakon. V volilni agitaciji, katero vodi laži-liberalna stranka, je sploh najnesramnejša laž glavno orodje in ker je po deželi mnogo lahkovernih naprednjakov, sprejmejo vse trditve »Soče* kot golo istino in nikdo ne \ e, v kako žalosten položaj je Andrej Gabršček tekom dobe od leta 1902 spravil narodne zavode, nikdo ne ie, da je danes nemogoče izvesti gospodarsko samopomoč, ker je isti izpodvezal vse krvne žile gospodarskemu napredku v prvi vrsti trgovini in industriji.
Naprednjaki po deželi občuduje gledajo na to, da je voditelj Jaži-liberalue stranke posestnik dveh papirnic, največje tiskarne v Gcrici, tvornice za milo, restavracije pri »Zlatem jelenu*, da v kratkem kupi hišo Goriške Ljudske Posojilnice in se menda polasti še česa drugega. Narodni sklad pa mu plačuje vse agitacijske stroške in vse posebne naklade »Soče*, potrebne za volilni boj.
Socialne demokracija edina je nastopala prin-cipijelno z javnimi shodi ter poživljala nasprotne stranke na javen odpor proti programu socialno-de-mokratične stranke. No, nasprotnikov ni bilo, ali pa so oni, ki so prišli, morali javno priznavati lepoto programa in organizacije. Po večjem pa so bili nesposobni ugovarjati, ker 99 odstotkov naprednjakov na Goriškem — ne izključivši inteligenco — nima niti pojma o socializmu. Tako nastopa socialna demokracija z malo četo svojih zvestih pristašev v boju za principe, v boju za osvobojo ljudstva. Zato apeliramo na naše somišljenike na Goriškem, naj gredo 26. t. m. vsi na volišče! Ni cilj socialne demokracije, pridobiti si problematično zastopstvo v deželnem zboru, ampak afirmacija socialističnih načel, sflr-macija lastne organizacije in to je prvi in sigurni korak do gotove bodoče zmage 1
Proč s klerikalizmom je geslo naprednjakov, proč z liberalizmom je geslo klerikalcev, proč s klerikalizmom, liberalizmom in laži-naprednjaštvom bodi naše geslo!
Tiskovna svoboda v Bosni.
Izza letošnjega kongresa izhaja v Serajevu organ socialno-demokratičae stranke za Herceg-Bosno »Glas Slobode». Zadaja številka bratskega glasila je bela kot sneg, zapadla je roki nasilnega režima. In s čim se je list pregrešil? V uvodniku je pisal: Poslednji čas so utihnili glasovi o naši ustavi. Kakor čujemo, odlože nje uvedbo in kot opravičilo pripravljajo »veleizdajniško* afero. Stvar je zelo verjetna. Ustavo so obetali, da preslepe ljudstvo, da se ni upiralo aneksiji. Aneksija je gotova, o ustavi sedaj ni več govora. Samodržci v tej deželi ne potrebujejo ustave. Ljudstvo je grdo ogoljufano. Vprašanje je, ali bo ljudstvo vse to mirno trpelo? Ali bo dopustilo, da se vladajoči igrajo z njegovimi pravicami? Ne in nikdar nel Upreti se je s vso ljudsko silo avtokratskim nakanam, zbuditi treba splošno ljudsko gibanje za ustavne svoboščine ljudstva V tem gibanju bo socialno-demokratična stranka stala v prvih vrstah.* Članek poziva na velik protestni shod vseh strank, ki ga sklicuje centralni odbor socialne demokracije.
Cenzura je zaplenila ves članek! To je kulturno delo avstro-ogrske birokracije v auektiranih deželah. Nad vso Evropo je nekaj mesecev vladala vojna nevarnost; ki sedaj avstrijski režim novim državljanom ne more izvojevati niti toliko svobode, da bi se ne ozirali hrepenečih oči po ustavn h razmerah v Turčiji.
Silni vojaški pohodi na Hrvaškem.
Pri zadnjih manevrih 13. kora v ogulinski okolici, ki so zahtevali troje žrtev, se je po poročilu »Agramer Tsgblatta* onesvestilo tudi mnogo aktivnih častnikov. Ponesrečencem niso mogli takoj pomagati, ker daleč naokoli ni bilo dobiti vode. Pri zavzetju neke gore je obležala polovica moštva, in ko so dospeli na vrh gore, so videli, da je bil ves napor brezvspešen, ker o sovražnih četah ni bilo sledu; brez odmora in počitka so se vrnili na svoje prejšnje pozicije. Poveljstvo 13. kora je izdalo tabelo, iz katere izhaja, da je vsa pokrajina skoro brez vode. Trea infan-terijske divizije je vozil več sodov pitne vode seboj, pri domobranskem trenu pa so na vodo popolnoma pozabili. Tudi ambulantne kuhinje so popolnoma odpovedale; često so vojaki dobivali menažo šele na večer, ker po dnevi tržna ni bilo na spregled. Šele poslednji dan manevrov so prišle na vrsto mesne konserve. O zajtrku po navadi ni bilo govora. — Za prevdarnega človeka, četudi ni antimilitarist, so taki slučaji, ki se venomer ponavljajo, zadosten razlog, da ne dovoli niti solda tej vojaški upravi, ki se tako lahkomiselno igra s človeškim življenjem in zdravjem. Naši
bi se ga pozvalo, naj zataji, da je slepo udan Andreju Gabrščku in zvest pristaš narodno-napredne stranke. Isti je prejel 1. 1907 svoj državnozborski mandat iz rok Andreja Gabrščka ter mu zato ostane tudi hvaležen. In enako zvest pristaš tega, istemu slepo vdan in od njega odvisen, je tudi drugi kandidat: Anton Križnič. Tretji kandidat, načelnik bivše kmečke stranke dr. Alojzij Franko je pa že lansko leto nameraval izdati celo stranko za dva ali tri navidezne mandate v deželnem zboru in odstopiti vso ostalo moč klerikalni stranki ter je bila menda že napol sklenjena stvar, da se razpusti vskd te zveie tudi lastna kmečka organizacija in opusti list. Ali ker ga je klerikalna stranka takrat v svoji prešernosti odklonila in sam ni imel toliko poguma, da bi se boril za kmečko stranko, je postal skutnik Andreja Gabrščka in tako obenem njega rešil gorostasne volilne blamaže. Še bolj nesramno igro, nego lansko leto, je vodstvo kmečke stranke igralo letos pod geslom »miru n sprave vseh strank* na Goriškem, dejansko pa le z namenom, osigurati veleposestnikom in dr. Fran-kotu skromne stoličke v deželnem zboru pod zaščito Iaži-naprednjakov. Dasi je kmečka stranka letos, ko se je hotela prenoviti, priznavala krščanska načela, se je združila za sedanje volitve z »brezversko* laži-libe-ralno stranko ped geslom: »vse na krov proti klerikalizmu*. Goriško ljudstvo, ki je nekoliko bolj napredno, nego slovensko prebivalstvo sosednih kronovin, a ne pozna skrajno gnilih razmer v vodstvu kmečke in laži-liberalne stranke, je sedlo na limanice tega popularnega gesla »vsi proti klerikalizmu* in volilni boj se dejansko vrši ob navdušenju napredne mladine, malega trgovca in obrtnika in učiteljstva, ki se boje klerikalne vlade v stanovskem interesu. Zadnji čas je tudi visoka vlada s svojo nerodnostjo ob vprašanju premestitve učiteljišča v Gorico dala priložnost »Soči* in Andreju Gabrščku razvneti narodni fanatizem in pripisati sebi uslugo za rešitev tega vprašanja, dasi so preselitev koperskega učiteljišča klerikalni voditelji imeli par let pred očmi in so celo že zgradili poslopje, kjer se naj bi naselilo slovensko učiteljišče.
Znak volilne agitacije na Goriškem in ozna-čenje sedanjega položaja je torej: 1. prenehanje samostojne kmečke stranke vsled izdajstva v lastnih vrstah in 2, naraščanje vpliva načelnika narodne napredne stranke. To je »Soča* sama v sobotni številki 108 konštatirala, češ, kmečka stranka je le v domišljiji nekaterih nezrelih pritepencev, torej je Goriška danes pod solncem napredka, ki sije iz tiskarne in podjetij Andreja Gabrščka. Naj-agilnejša ob se ianjih volitvah je dejansko laži-libe-ralna stranka, katera se uspešno skriva za geslom: vsi proti klerikalizmu in proti gospodarski zlorabi v
PODLISTEK.
Ferdinand Lassalle.
•Delavci so skala, na kateri se bode zidala cerkev bodočnosti 1» Petinštiridetet let je, kar je naš prvoboritelj, Ferdinand Lassalle, ki je izrekel ta stavek, umrl. Akoravno se je v teku tega časa marsikaj izpremenilo in je prišel eden ali drugi njegovih osnovnih naukov vsled tega ob veljavo, spomina na njegovo delovanje, to ne more zbrisati. Eno zaslugo ima in sicer: Nemško delavstvo je probudil na ognjevit način k razrednem boju, organiziral jih je in bil njih prvi voditelj. Njegovi agitaciji imamo zahvaliti prve početke razrednega boja in njemu se ima nemško delavstvo zahvaliti, da je dobilo vero samo v ?ase. Njegovi govori in spisi so nam ie danes katekizem spoznanja obstoječih razmer in nam ie vedno služijo v agitaciji. Lassalle nam toraj ni niti danes le historična prikazen, temveč on nam je pomočnik v našem delu. Njegove spise o ustavi in o neposrednih davkih naj bi vsak poznal; poznati jih pa mora tisti, ki hoče o teh stvareh govoriti. Njegova volilnopravna agitacija nam je krepko služila proti volilaopravnim privilegijam državnega zbora. Naša volilna pravica za državni zbor, vzlic veliki zmagi, še ni popolnoma splošna in enaka. In |e več", v deželi in v občini vladajo slejkoprej še volilni privilegiji. Da, celo na Nemškem, osobito na Pruskem, obstoje vzlic skoro stoletni splošni, enaki, direktni in tajni volilni pravici, v deželnih zborih še vedno vnebovpijoči volilni privilegiji. Proletarci torej še vedno potrebujemo prvoboritelja za enako vplilno pravico,
V nedeljo, dne 29. julija, so se sr šli v rojstnem kraju Lassalievem, kjer tudi počiva, kakor vsako leto, črnuhi nemške države, da se seštejejo. Obenem pa so praznovali delavci, ob velikanski udeležbi, petinštirideseti smrtni dan svojega prvoboritelja Lassalleja. Oklic, ki jih je vabil na to slavje, se glasi :
•Pričakujoča navzočnost tisočev gostov, nam nudi najlepšo priliko, poučiti mase o narodom škodljivem delovanju črnuhov v državnem zboru in jih obenem seznaniti s cilji socialne demokracije. Edino socialno-demokratično delavstvo pride v Nemčiji y poštev, če se gre za svobodo in živ-ljensko srečo, proti duševnemu in materijalnemu suženjstvu naroda, ki stoji pod uplivom mogočnega centruma.
Da to označimo, zato je ravno ta čas ugoden, ker ravno v trenotku, ko se zbirajo tisoči črnuhov, slavimo 45 letnico smrti ustanovitelja nemške socialne demokracije. Socialni demokratje v Breslavi bodo ta spomin slavili s tem, da polože v nedeljo, dne 29. avgusta, med 9. in 10. uro na izraelitičnem pokopališču, venec na grob Ferdinanda Lassalleja. Nato pa se vrši demonstracijski shod pod milim nebom.»
Nemško strankino časopise piše k temu razglasu breslavskih delavcev približno takole: «Ne samo v njih, temveč v delavstvu cele Nemčije, živi spomin na Ferdinanda Lassalleja. Odkar je nemški proletarijat spozna), da je boj za demokratiziranje Praske, njegova najbližja in najnujnejša politična naloga, je smrtni dan volilnopravnega prvoboritelja, spomin na nezastarel, velik dolg. Dokler ne priborimo za Prusko splošne, enake, neposredne
-  -------------
in tajne volilne pravice, toliko časa spomin nd Lassalleja ne poneha. Vedno se bo prikazovala v mislih nemškega proletarijata iz groba senca, ki ga bo spominjala na njegovo dolžnost.*
Tudi avstrijski in posebno slovenski proietarijat ima dovolj povoda, se spominjati naukov in delovanja Lassalleja. Bolj kakor kdaj prej, je postalo pereče vprašanje: Kaj je ustava P Priborili smo si sicer tudi mi, po vzgledu Lassallejevem, enako volilno pravico, opazujemo pa lahko vsaki dan naše črnuhe, ki skušajo na vse načine onemogočiti ljudstvu koristno delovanje ljudskega parlamenta, med tem ko se trudijo na svoj način, pripraviti pot narodom škodljivemu klerikalizmu do največje moči. Nič važnejšega ni za nas v sedanjem trenotku, kakor spoznati pojm ustave in spoznat moči, ki so na delu. Bolj kakor kdaj prej, je uaša naloga poučevati, zakaj skušajo mogotci pokrivati primanjkljaje potom neposrednih davkov, tako v državi, kakor v deželi. Lassalle nam to pojasnjuje v svojem spisu: »Neposredni davki in položaj delavskega razreda.*
Lassallejevo javno delovanje je bilo posvečeno delavskemu narodu. Še tri mesece pred smrtjo je končal neki govor z besedami; «Z mojim koncem naj ne zgine to mogočno kulturno gibanje, temved ogenj, ki sem ga zažgal, naj žre naprej in naprej, dokler le še eden od vas diha.» Ogenj, ki ga je užgal, se razširja	boljinbolj	in	žre na	posesti
kapitalizma vedno	višje. Mi	pa	najbolje	slavimo
spomin Lassalleja, če ta ogenj	vedno bolj	netimo
z našimi lastnimi	izkušnjami	o	bistvu današnje
družbe.
meščanski poslanci, ki od militarizma kar brenče, seveda take kričeče slučaje kar tiho požro in z navdušenjem glasujejo za še tako gorostasne vojaške zahteve, ker se boje zamere navzgor in se radi kopljejo v žarkih cesarske milosti. S takimi poslanskimi mevžami, ki te boje možatega nastopa, slovenskemu ljudstvu ni ustreženo. Ljudstvo bo moralo seči po uspešnem legalnem orožju samopomoči: pri vseh volitvah v državni zbor mora obveljati parola: niti glasu kandidatu, ki se ne postavi po robu militarističnemu sistemu, ki dandanes obvladuje vojno armado! Niti glasu poslancu, ki sc z besedo ne zaveže, da nastopi proti militarizmu za milico, ljudsko vojsko. Niti glasu poslaBCU, ki glasuje v sedanjih razmerah za vojni proračun. Potem bo meščanske poslance, klerikalne tako kot liberalne, že minila njihova militaristična blaznost; iz Ijudskrga zastopstva pa bodo izginile tiste ostudne prikazni, ki nosijo na sebi vse znake militarističnega tercijalstva in ki bi bile nemara godne za »purša* pri tem ali onem generalu, ki pa delajo sramoto ljudstvu, kojega zastopajo.
Goriški volilci!
Kdor hoče, da pridejo v deželni zbor
resnično napredni zastopniki,
glasuj za kandidate
socialno-demokratične stranke,
ki je na Goriškem
edina napredna stranka.
Društvene vesti.
§ Skupina čevljarskih pomočnikov v Ljubljani priredi dne 26 septembra y gostilni g. Fr. Pocka, Flor janska ulica št. 6 — »vinsko trgatev*. Vstopnina za osebo 20 vinarjev. Začetek ob 7. uri zvečer. Sodruge se vabi k obilni udeležbi. Oibor.
§ Zveza kovinarjev v Ljubljani priredi dne 3. oktobra v areni Narodnega doma «vinsko trgatev*. Sodruge se opozarja na vstopnice, ki se dobe v predprodaji za 50 vin. y strokovnem tajništvu, Šelenburgova nlica št. 6.
Domače vesti.
— Nemci so naši goitje v Gorici. Tako je rekel Andrej Veliki na protestnem shodu v četrtek, dne 16. L m. .Nemcev je v Gorici tako malo, da jih ne moremo jemati niti v obzir, ampak jih moramo imenovati naše goste.* Nimamo nič proti temu, da jih imenuje goste in tudi mi vemo dobro, da je jako pičlo število Nemcev v Gorici. Vendar ravno zato se pa najbolj čudimo Andreju, da za teh par gostov daje na svojih trgovinah iH hotelih nemške napise, kakor da bi bili odvisni od Nemcev, ki jih ni. Pojasnite nam to vprašanje, gospod Andrej 1
— »Svoji k svojim*. To je zopet parola v narodnem časopisju. Tako so tudi proklamirali na protestnem shodu v četrtek. Čudno se nam zdi, da narodnjaški listi ne objavijo tudi besede, ki jih je izgovoril poslanec Štrekelj, namreč sledeče: »ako hočemo izvajati »svoji k svojim*, moramo tudi opomniti naše slovenske trgovce, da ni treba tako odirati na£e ljudi kakor jih odirajo pri takih prilikah.* Mi tudi pravimo, da niso ljudje nikjer tako odirani kakor v nekaterih slovenskih trgovinah in krčmah. Slovenskim delavcem kličemo tudi mi »avoji k svojim*.
— Sklicanje deželnih zborov. Cesarski patent z dne 15. t. ra. sklicuje deželna zbora za Gorenjo Avstrijo, Koroško in Moravsko dne 21. septembra, za Kranjsko pa dne 23. septembra 1909. V koroškem deželnem zboru pride na vrsto tudi deželna volilna rt forma.
— Vsi zaupniki Id Slani volilnih komisij to naproSen«, da nam takoj po končanih volitvah naznanijo brzojavno ali osebno, koliko glasov so dobili naši kandidatje v dotočnem kraju in koliko nasprotniki. Vsa poročila je podati na sodruga Josipa Petejana, via Teatro št. 20.
— Slovensko učiteljišče v Geriči. Po dolgem obotavljanju in odklanjanju seje vlada vendar odločila, da premesti to učiteljišče v Gorico, ki je bilo prej v Kopru. A stvar še daleč ni dognana. Zdaj se prične boj za vprašanje, kdo si je pridobil izmed naših slovenskih strank največ zaslug za to premestitev. Tudi boj za to »važno* vprašanje služi kot volilno orožje. Uboga slovenska politika, ki imaš tako nerealne političarje!
— Legar med ljubljanskim vojaštvom I Med vojaki 27. pešpolka so se pojavili slučaji legarja; več obolelih vojakov so odpeljali ▼ bolnico; izhod po mestu je vojakom prepovedan. —■ Legar kot epilog vojaških vaj se je v avstrijski armadi že popolnoma vdomačil. Iz vseh koncev Avstrije so ob manevrih prihajale tožbe o slabi in nezadostni pitni vodi; preskrba vode je bila povsod kričeče
škandalozna. Sedaj se kažejo posledice tega brezvestnega ravnanja, kajti tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o nastopu lcgirja. Kdaj se bo nehala la lahkomiselna igra z ljudskim zdravjem?
Volilci III. razreda občine Zagorje ob Savi!
Občinske volitve v Zagorju ob Savi so razpisane na 28. in 29. septembra 1.1. Sacialno-demo-kratična stranka je postavila za III. razrad naslednje kandidate: Čobai Melhior v Zpgorju št 99, Krajšek Jakob pri Sv. Urha št. 28, Gale Josip v Toplicah št. 59, Repovš Josip v Zagorju št. 61, Sltter Franc v Toplicah št. 11, Razboršek Alojzij v Toplicah št. 93, ko t o d b o r n i k i; Repovš Martin v Toplicah št. 78, Koželj Franc v Toplicah št 104, Drnovšek Franc pri Sv. Urhu št. 20, kot namestniki.
Volilci, pozor torej I Naše zastopstvo je opra-čeno in potrebno v zagorski občini. Volilci in so-drugi naj sploh ttore vsak svojo dolžnost tudi pri teh volitvah.
Zadnje vesti.
Iz deželnih zborov.
Narodni kravali v štajerskem deželnem zboru.
Gradec, 21. septembra JI 909.
V današnji seji so predloženi med drugim poročilo dež. odbora o ustanovitvi slovenske kmetijske šole v Št. Jurju na južni železnic*, predlog socialno-demokratične frakcije za premembo deželnega reda in uvedbo splošne, enake in direktne volilne pravice in enak predlog slov. klerikalcev. Prečitajo se razni predlogi, med njimi predlog posl. Jodlbauerja (scc. dem.) glede odprave carin na živila in sklenitve trgovskih pogodb z balkanskimi državami. — Na to uaznani dež. glavar, da je slov. klerikalec Vrstovšek vložil interpelacijo v slov. jeziku, ter jo da interpelantii, da jo prečita. Posl. Vrstovšek izjavi, da v bodoče ne bode opravljal zapisnikarskih poslov in bere interpelacijo. Nemško-nacionalni poslanci ga vts čas motijo z medklici in demonstrativnim smehom; v »radikalizmu* poseka vse zlasti »večni študent* Wastian, ki mu Malikova narodna aureola ne da spati. Med nemškimi in slovenskimi nacionalci se razvije živahna debata, ki je, kakor je videti, obema strankama po yolji. Nem. nacionalci so oči-vidno markirali narodno ogorčenost nad rabo slov. jezika, ki mora imeti v deželi s tretjino slov. prebivalstva popolno veljavo. — Vrstovšek je mogel prečitati interpelacijo šefle potem, ko je dež. glavar izjavil, da se slosenske interpelacije že od 1. 1890 naprej čitajo v štaj. dež. zboru. — V interpelaciji je protest proti temu, da je z deželnega dvorca visela ob neki slavnosti germanizatorične »8M-marke* zastava. V odgovoru na interpelacijo je skušal dež. glavar svoje nepravilno postopauje opravičiti z zagotovilom, da ni imel namena žaliti Slovence, S tem je bil Spektakel končan. — Nato je bil prečitan socialno-demokratični piedlog, ki poziva vlado in parlament, da nemudoma rešita predloženi načrt socialnega zavarovanja.
Gradec, 22. septembra. T današnji seji je deželni zbor izvolil v deželni odbor: dr. Linka, Fey-rerja, Attemsa, dr. Hofmann-WelIetihofa, Stali-nerja, Hagenhoferja in Robiča.
Otvoritev koroškega deželnega zbora.
Oelovec, 21 septembra.
V otvoritveni seji naznani deželni predsednik baron H e i n, da je cesar imenoval za dež. glavarja barona Aichelburga, za njegovega namestnika pl. Metnitza. Dež. glavar Aichelburg obljubi zvestobo v roke dež. predsedaika, omenja v svojem nagovoru slabi finančni peložaj dežele, vesele dogodke na gorp. polju, zlasti poljedelsko razstavo v Špitalu in otvoritev turske železnice. Ljudskih šol je v deželi 370, meščanskih pa 13; na njih deluje 51 učnih moči. — Zbornica potrdi vso izvolitve, na kar dež. glavar zaobljubi vse poslance: slov. klerikalec Grafenauer izgovori besedilo obljube v slovenskem jeziku, kar nemškim nacionalcem ni pa godu. — Tenkočutna di ša nemškega nacionalca P ir ker ja se vmemirja zaradi slovenskih napsov v brzovlakih na progi Trst-Dunaj; vložil je predlog, ki protestira proti nezaslišanemu imenovanju prestolnice: Klsgenfurt — Celovec. Deželni zbor je obsojen, da bo jutri mlatil to prazno nacionalistično slamo. _______
Slovensko učiteljišče v tržaškem mestnem svetu.
Trst, 21. septembra.
V nocojšnji seji tržaškega mestnega sveta je obč. svetnik Pi nek eri e predlagal protestno resolucijo proti premestitvi slovenskega učiteljišča v Gorico. Proti predlagani resoluciji »o govorili soc. dem. Pittoni in slov. narodnjaka dr. Slavik in dr. Rybsf. Pinckerlov predlog je obveljal s 47 glasovi italijansko-narodne večine proti 20 glasovom socialnih demokratov in slovenskih nacionalistov.
Češki deželni zbor.
Praga, 21. septembra 1909.
Usoda češkega deželnega zbora je dokazala popolno nezmožnost ministrskega predsednika B;e-nerths, je pokazala, da spravna pogajanja njegova niso imela n'ti toliko vspeha, da bi se b'lo zložno izvršilo konstituiranje deželnega zbora. Češki deželni zbor ne bo deloval in med obstrukcijo v češkem deželnem zboru in obstrukcijo v parlamentu obstoja — saj v glavah nacionalistov — logična zveza. Nove volitve za državni zbor, so čez dalje 5olj verjetne in delavsko ljudstvo vseh narodov bo moralo tedaj temeljito obračunati z narodnimi tričači, ki ovirajo narodno spravo in s tem v*ako rodovitno delo na polju socialne in kulturne poli-ike. Popolna impotenca »državnika* B enertha jasno izhaja iz njegove metode, kako je zdravil češki deželni zbor. V deželno zbornico je zalučal )et predlog. Avtonomni jezikovni zakon in okrožna zastopstva, ki jih je predložil, bi znatno izmanjšala češko-nemško bojičče; toda najprvo je treba pripraviti Čebe in Nemce do tega, da sedejo za skupno mizo in se pegajajo. Apel na ljudske mase obeh narodov bi češko in nemško meščansko gospodo prisilil do tega, da se pobotata, donesei bi v deželno zbornico množico resnih ljudi, vnetih za narodno spravo, za narodni mir. Toda Bienerlhova vlada protislovij podira v enem načrtu to, kar v drugem snuje. V volilno-reformnem načrtu, ki ga je predložla, varuje prav skrbno stare krivice in namesto splošne in enake volilne pravice obeša na kurijalni parlament skromni repek »delavsko kuvijp* s 43 mandati. 43 proti 291. Ce bi mož enkrat izprevidel svojo nesposobnost in nepotrebnost !
* * *
Olvoritvena seja ni trajala niti celo uro. Deželni nadmaršal princ Lobko\vitz je vabil poslance k zložnemu delovanju v prospeh dežele. Po izvršenih formalitelah je pozval poslance, da se konstituirajo po kurij s h in da izvolijo verifikacijski odsek. Nato je poslanec P a c h er v imenu nemških poslancev izjavil, da se slednji vsled soglasnega Fklepa konstituiranja kurij ne udeleže. Nato je deželni nadmaršal zaključil sejo.
Demisija Wekerlovega kabinete. Budimpešta, 22. septembra. Ministrski svet je sklenil, da poda demisija; Wekerle bo prosil cesarja, da imenuje vlado, še preden se snide državni zbor, ki je sklican na 28. t. m. Vzroki sedanje krize tiče deloma v Justhovi bančni skupini, ki je Wekerlovi vladi definitivno odpovedala kredt, deloma v dunajskih konferencah, od katerih so si ogrski ministri več obetali.
Budimpešta, 22. septembra. Ako ministrska kriza do državnega zbora še ne bo rešena, se bo državni zbor odgodil.
Budimpešta, 22. septembra. Bivši finančni minister dr. Lukacs se je z avtomobilom odpeljal na Dunaj; domneva se, da bo njemu poverjena sestava nove vlade.
Italijanske demonstraoije. Gorica, 22. septembra. Po sinočnem shodu proti premestitvi slovenskega učiteljišča je korakalo do 800 ljudi po mestu, prepevaje protislovenske in protiavstrijske pesmi. Pred kasarno je žendarmerija razpodila demonstrante in aretirala več izgrednikov, med njimi nadstražnika goriške policije Matico.
Donos novih davkov. Berlin, 22. septembra. Donos novih davkov zaostajo daleč za pričakovanjem. Finančno ministrstvo računa že z novo davčno predlogo, ki naj bi oskrbela letnih 200 milijonov mark.
Srbska kriza. B e 1 g r a d, 22. septembra. Med justičnim ministrom Ribarcem in staroradikalci je nastal oster kor fl kt zaradi odpustitve nezanesljivih drž. uradnikov. Pričakovati je, da se ob tem kon-fiktu rabije sedanja koalicija strank.
Španska revolucija. Pariz, 22. septembra. Po poročilu »Matina* so v Barceloni eksplodirale preteklo noč dve bombi; en policijski agent je ubit, šest oseb pa težko ranjenih.
Raznoterosti.
t Kolera se je pojavila v Koaigsbergu na Pruskem. Oboleli sta dve osebi, ena je že umrla.
t Kolera v Petrogradu. Dne 7. t. ra. je bilo eno leto, kar razsaja kolera v Petrogradu. Zbolelo je 14 538 oseb, umrlo pa 5759, ozdravilo 8865, druge so še bolne. Znamenito je pri tem tudi to, da se je namreč dalo v tem letu cepiti proti koleri 53.162 oseb; od njih je obolelo le 12, 3 ao pa umrle.
t V Baku na Ruskem so odkrili zalogo bomb. Sumi se, da je to delo tajne policije. Zaprli so predstojnika tajne policije, ki pride v preiskavo.
Volilni sklad na Goriškem.
Za volilni sklad so darovali: Krajna organizacija pri Sv. Luciji (nabiralna pola št. 8 — 9): Černe 1 K, Nieferger 1 K, Kronsdorfer 1 20 K, Silič Josip 1 K, Ferten Franc 60 v, Alenta Karol 40 v, Kentrolojer 40 v, Sagar 40 v, N. N. 50 v, Jerman 30 v, Rutar 20 v, Bifa 20 v, Goljo 20 v, Ličov 20 v, Skošir 20 v, Pengel 20 v, Seboisi 20 v, Valentinčič 10 v, Amon 10 v. Skupaj 8'(>0 K. Dobravlje (nabiralna pola št. 10): Vrčon J. 1 K, Vrčon A. 6 K, Černigoj 1 K, A. M. 1 K, Vrčon Angel 1 K, N. N. 1 K, N. N. stava, da bo treba tudi naših glasov pri volitvah, 1 K, Vovk J. 40 v, Vrčon Andrej 40 v, Černigoj F. 40 v, Vrčon Fra c GO v, Vovk K. 40 v, Suban 20 v, Somon J. 60 v, Černigoj A. 40 v, Revež iz Dobravelj iz veselja, ker je Franko kandidat v kuriji revežev 20 v, N, N. v Križu 40 v, Skupaj 15 K,
Zahtevajte po Tieh goitilDah, kavarnah la v
brivnicah BC "
i Prair"!
Cerkev in delavstvo.
Govoril na sestanku slovenske .Svobodne Misli* na Jesenicah g. JUC. Lenart Lotrič, dne 12. septembra t. 1.
Dalje.
Volja mase pa naj bi ne pomenile ničesar. — Cerkev ima svoj jezik — svoje pevce — svojo uradnike: tip absolutne monarhije.
Da je cerkev nedemokratična in tiranska, ta nam jasno priča njeno razmerje k inštituciji suženjstva. Češče se sliši govoriti, da je cerkev odpravila suženjstvo. To je zopet velika laž.
Družba se je do danes delila v vsakem družabnem redu v glavnem na dvo skupini. — Ena skupina, ki ničesar ne dela, ki pa ima v svoji oblasti skoro vse premoženje. Število te skupine je malo. — Ogromna večina pa nima ničesar in dela. — V starem veku so navadno opravljali vsa dela sužnji. To zlasti pri Rimljanih in Grkih. Suženj je mogel biti le pripadnik tujega naroda, nikdar pa član istega naroda. Proti koncu paganske dobe vidimo, da je glas po popolni svobodi sužnjev vedno večji in večji. Sužnji imajo vedno več in več svoboščin. Njim v brambo se je izdajalo posebne postave. Filozofi se za nje potegujejo.
Stari zakon sužnjem ni naklonjen. Evangelij o sužnjih nima niti besede.
Apostelj Pavel pa pravi: «Hlapci, bodite poslušni gospodom po mesu s strahom in trepetom v preprostosti srca svojega, kakor Kristusu.*
Bogati kristjanje in cerkveni dostojanstveniki so imeli ravno tako sužnje kot pogan*.
Prvi cerkveni zbor v Arlei in drugi v Orangi, je zagrozil vsakemu z izklučitvijo iz cerkve, kdor bi si upal kakemu duhovniku vzeti kakega sužnja. Koncil v Elviri I. 305 je prepovedal, da bi mogli sužnji > stopiti v duhovski stan.
Sv. Avguštin tudi zagovarja suženjstvo. Istotako sveti Tomaž Akvinski, ki je postavil temelj filozofiji katoliške cerkve.
Cerkev je izpremenila samo obliko suženjstva, v bistvu pa je ostalo vse pri starem.
Ko pride cerkvena vera v večini Evrope do zmage, kaj vidimo. Nad vsemi narodi vlada duhovniška in plemenitaSka kasta. Le ti dve imata v rokah oboroženo silo in premoženje. Dalje prih.
Pozori	Pozor!
Toplo se priporoča kavarna
»ILIRIJA"
Ljubljana »i-is Kolodvorske ulice (3 minute od lažnega kolodvora)
m Odprta vsak dan celo noč. 11 f Posebna soba na razpolago. * * *
""—-—	' ,
= Velika in moderna ==
: zaloga oblek:
as za gospode, dečke in otroke =
A. KUNC
LJUBLJANI, Dvorni trg it. 3
:: (na vogalu Židovske ulice). ::
Strokovnjaika postrežba z izbornimi izdelki po nizkih, stalnih, na vsakem predmetu osna-Senik cenah.
24—24
Naročila po meri točno in
n i: n i i:j i; i: i-j: m i: i; j; )• ji h i
Kavarna
,Unione‘ v Trstu
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
Nizke cene I Velika snknena zaloga I
Priporočljiva slovenska trgovina za moiko in žensko blago pri	52-49
sv. Cirilu in Metodu
£jabljaoi, CingcrjeVc sli« 1.
Kupujte
le v trgovini s papirjem
Ivan Vrečko •*
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10 °/o popusta.
9ST Klobuke, cilindre
v najnovej^*h fagonah in v vtsJVlvv velikih izberah priporoča
JVao MIK, Cjnbljana
Pod Trančo štev. 2.
52-37
Modni salon
M. Sedej-Strnad
Ljubljana «_4
Prešernove ulice št. 3 (v palači «Mestne hranilnice >
priporoča cenjenim damam svojo bogato nalogo klobukov najnovejSih fason in najfinejšega okusa.
Milko Krapeš
urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi lodnijskl cenilec, Ljnbljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa 1 Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto 1	52—45
Katinka Widmayer
trgovina pri ,Solnon‘ za vodo
Pogačarjev trg
priporoča svojo veliko zalogo	45	-	33
perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce:
Celnllold- ovratniki, prsa bi manšete.
Nizke cene
\ar^r^r^i^r^r^r^f=Tr^r==ln=^r=^i=^i=?l.l=^F*=!>SSSl
*) F letni velik JJzzcs uspehi
^	52-41
Hočan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa
se doseže, ako se uporablja mno-===== gokrat odlikovano -—■-
želodčno tinkturo
lekarna Ploooltla
Ljubljana, Dunajska cesta.
Steklenica 20 v. Naročila po povzetju.
m
Telefon i«. 177
52—36 V ■ V
L Tomažič
zaloga piva
t Spodnji iitti pri Ljubljani.
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško In : češko pivo :
1
&!c*tnik£. *>-
Xatvri iM
rSimonž
pjpvtpmi
Telefon itev. 108«
družba združenih pivovaren Žalec In Laški
v Cjtibljani **ie,°n	*<*«*•
priporoča »voj«
izborno pivo v sodcih In steklenicah. ,
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
58—82
Izdajatelj in odgo verni urednik F m n Bar tl.
Tilka Iv. Pr. Lampret v Kranju,