MarWor$SU Leto III. (X.), štev. 191 Izhaja Maribor, sobota 24. avgusta 1929 »JJTfJ j/j razun nedelj* in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poiinam 4*k. m. v Ljubljani it. tt.409 Velje mtttSno, prejem** * upravi ali po polil 10 Dl«, dostavljen na dom p« 12 Din Telefon; Uredn. 440 Uprava 4S5 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 1) Oglati p« tarif« OglaM »prejema Ml eglaanl oddelek .Jutra- v Ljubljani, Pralemeva atlae a. 4 Ruska vas Postaja vedno bolj torišče silne borbe med boljševizmom in ruskim kmetskim slo- jem. Boljševiška revolucija je prestopila meje ruske vasi. Dečlm se je doslej posvečala uničevanju stare in nove kapitalistične in meščanske druž be v mestih (stare, proti kateri je bila naperjena oktoberska revolucija, nove, nepmanske, s katero je boljševiška vlada hotela pomagati preko težke ekonomske krize!), je sedaj prenesla borbo na vas, kjer istotako hoče ustvariti novo komunistično družbo. Moskovski dopisnik rimske »Tribune« je te dni v svojem listu objavil o tem procesu v Rusiji zanimiv in poučen članek. Zdelo se je — pravi — nekaj časa, da se bo boljševiška revolucija ustavila na pragu vasi. V bistvu je na vasi vedno vladal kmet, s svojo zemljo, s svojo individualistično psihologijo, s svojo rnržnjo proti vsakomur, ki bi hotel atakirati svobodno lastništvo zemlje, svobodno lastništvo kmetskih pridelkov. In zdelo se je nekaj časa, kakor da boljševiška vlada ne upa prav prenesti svojih del tudi na vas. Mnogi seveda so bili mnenja, da je to samo taktika boljševikov, ki so dobro vedeli, da je nevarno se takoj spustiti v borbo z vasjo in da treba to borbo odgoditi na čase, ko bo kapitalistični sovražnik v mestih poražen in uničen. Pro-slulo geslo »Divide et iinpera!« morda nikdar ni bilo tako široko aplicirano kakor v ruski revoluciji: boljševiška vlada je razdaljevala in postavljala posamezne dele ruske »buržua-zije« drugega proti drugemu in na ta način se ji je posrečilo, uničiti staro rusko družbo. S tem, da je izzivala antagonizem med mestom in vasjo, je Uničila novo buržuazijo, katero je z Nepom sama ustvarila. V času uničevanja nepmanske bur-Zuazije se je boljševizem že pripravljal na uničevanje vaške buržuazije. 'zbiral je pozicije In vršil prve akcije za oslabljenje nasprotnika. Začela se Je taktika uničevanja kmetskega edin s*va. Boljševiki so dvignili bojni ki ik na diferenciacijo razredov, ki se je ^edno boli determinizirala in vedno bolj razvijala na podlagi večje ali tanjše delovne sposobnosti, večje ali manjše volje za delo vsakega posameznega kmeta. Boljševiki so z izrazi, ki so hitro vžgali, karakterizirali jn definirali te razlike: bogatega kmeta so nazvali »kulaka«, kmeta srednjega blagostanja »srednjaka«, revnega pa »bednjaka«. Kulaka so proglasili za neprijatelja sovjetskega režima, srednjaka za prijatelja, bednja-Ka pa za zaveznika režima. Razdelitev je bila izvršena. Trebalo je samo pojačati nasprotstva, determinirati "Orbo med eksponenti teh novih raz-u°v;, borbo bednjakov s pomočjo pr°tl kulakom. Tako ho-n boljševizem nlvelirati mase in jih ! n|;vden Dravograd, ki je centralno lezoč in ob žoleznici. Prej ali slej pride Rotovo do tega, da se vsi uradi premestijo v Dravograd. Marenberžanom domačinom seveda ni prav nič na slovenskem uradništvu, ker vidijo v njem še vedno tuj element, ki ga pač trpijo, ker ga morajo. A s slovenskim uradništvom bo izginil iz Marenberka tudi dotok kmečkega življa iz cele doline. Ta pa daje obilen zaslužek razvitemu obrtniškemu in trgovskemu stanu. S pravočasno ustanovitvijo za vso dolino res potrebne meščanske šole, bi pa Marenberk kljub premestitvi uradov v Dravograd še vedno ostal nekak center okraja. Tudi strokovna gozdarska šola je Dravski dolini nujno potrebna. Zakaj na lesni produkciji bogat okraj Je Ze precej izčrpan in bo še bolj, ako se ne bo pravočasno preskrbelo za ra-cijonelno gospodarstvo tudi v gozdarski stroki. Tudi tako šolo si Ma-renberžani lahko še pravočasno za-sigurajo. Seveda pa Jim teh in drugih dobrin ne bo nihče prinesel na krožniku, ampak morajo sami v prvi vrsti delati na to in tudi doprinesti potrebne materijalne žrtve. Prav tako je glede skupnega društvenega doma, ki naj bi omogočil uspešno kulturno delo. Inicijativa naj izide od krajevnih faktorjev, ki naj vzemo celo akcijo sami v roke. Druga slovenska javnost bo brez dvoma rada priskočila na pomoč. Zanašati se pa samo na druge, pa naj si bo to tudi »Narodna odbrana«, pa ne bo privedlo do uspeha. Za preporod Dravske doline in obmejnih krajev sploh bo marsikaj lahko storila naša oblastna samouprava s svojim smotrenim gospodarskim de lom. A pobuda za tako delo mora priti od zunaj, iz dotičnih krajev sa. mih, kjer se morajo ustvariti vsaj prvi predpogoji, ki nudijo zadostno garancijo, da bo vse tako delo imelo tudi uspeh. Vodilni nemški krogi v Dravski do lini in ob naši meji sploh pa so se tekom desetih let lahko uverlll, da o kakšnih izpremembah obstoječih raz mer v njihovem smislu in po njihovih željah, ni niti misliti in so vsa taka zatrjevanja njihovih prijateljev izven naše države — samo prazne sanje. Zato je le v njihovem lastnem intere su, da začno z nami odkrito in pošteno sodelovati, če že ne drugod, vsaj na gospodarskem in splošno kulturnem polju. Jezikouna zmeSnjaua D Jeruzalemu Čeprav je Jeruzalem silno manjši od Pariza, se vendar lahko meri ž njim v mnogojezičnosti. Po uradnih podatkih sc govori v Jeruzalemu nič manj kot 27 jezikov. Na prvem mestu je hebrejščina, ki jo govori 32.341 ljudi, nato arabšščina. katere so poslužuje 22.307 oseb; slede armenščina, angleščina, razni indijski dialekti, grščina, ruščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španski, perzijski, ru-munski, bolgarski, srbski, poljski, Švedski, ciganski jezik, gruzinski, čerkeski in nizozemski jezik. Prometni jeziki v tej divji zmešnjavi, katerih se poslužujejo pripadniki različnih narodov, ako se hočejo med seboj sporazumeti, pa so angleščina hebrejščina in arabščina. R njega ni . . ♦ Povest. Spisal Franjo Kolenc. Samozaložba. Tiskala tiskarna sv, Cirila v Mariboru. Cena broširanemu izvodu 15 Din, vezanemu 21 Din. Stoletja in stoletja je bilo Prekmurje očeno od ostale Slovenije in tamkajšnjo culturno življenje je hodilo svoja lastna pota. Niti enega pesnika ali pisatelja nam Slovenska Krajina ni rodila, ki bi pisal v mjiževni slovenščini in ki bi nam v umetniški obliki orisal tamkajšnje življenje. Pač šmo dobili pred nekaj leti prekmursko povest »Kruh«, toda njen avtor Matl-a Malešič ni bil domačin, ampak Belo-cranjec. Zdaj' smo pa dobili po tisoč in toliko letih prvega prekmurskega pjsate-ja, ki piše v književni slovenščini — murskosoboškega kaplana g. Franja Kolenca. Smelo in junaško je nastopil s svojo prvo, v samozaložbi' izdano knjigo, ki obsega medvojno povest »A njega ni ...« Ker je avtor te povesti sin Slovenske Krajine, kateri je prvo svojo literarno delo tudi posvetil, bi pač pričakovali, da nam bo podal življenje naših ljudi onstran Mure, toda iz bogsigavedi kakšnih vzrokov nam je Kolenc v tej povesti orisal samo nekrajevno predvojno zgodbo zaljubljenih src, katere glavna hiba je, da je preveč kozmopolitska. Take povesti so .se v letih svetovne vojne odigravale prav tako tudi po ostalih avstrijskih, nemških, francoskih, ruskih, angleških in drugih vaseh. Mimo tega pa je ta Kolenčeva povest tudi sicer le preveč enostavno zasnovana in podana ter se poslužuje včasih, posebno spočetka, preveč patetičnih in literarno prikrojenih peripetij. Tako n. pr. zelo moti sličnost vesti o smrti prvega in drugega Kozarjevega sina. Sploh pa iz povesti ni jasno razvidno, kje se odigrava in ji manjka vsa značilnost glavnega prekmurskega kolorita. Ko bi bil hotel Kolenc podati Slovencem prvo resnično povest Slovenske Krajine, bi se bil moral lokalizirati tako v dejanju kakor tudi v jeziku. Jezik te povesti je pač preveč brezbarven, čeprav se avtor poslužuje precej hrvatskih izrazov, ki pa v ostalem motijo. Tako bi n. pr. izraze; pospan, zakucati itd. bil prav lahko zamenjal v slovenskimi: zaspan biti in drugimi. Pa tudi sicer je Kolenčev jezik v tej povesti zelo pomanjkljiv; često je avtor zagrešil slovnične napake, ko je. n. pr, napisal namesto »vode« »vodo« in se v pravopisju ni niti skušal držati Breznika predno — preden itd.). Nemogoče je n. pr. tudi, da bi steklo »šuštelo«, ker šušti lahko v slovenščini samo listje na drevju. Kljub temu pa je Kolenčeva povest »A njega ni...« prijetno berilo za širše kroge, ki jo bodo gotovo tudi z veseliem sprejeli in do kraja prečitali. Zgodba Anice, Minke, Štefana in Jakoba bo ogrela marsikatero srce, ki je v svetovni vojni samo preživelo vse slične bolečine. Želeli bi le, da bi nam Kolenc kot prvi prekmurski pisatelj, ki piše v književni slovenščini, podal v bodoče resnične povesti iz Slovenske Krajine, z vsem lokalnim jezikovnim in etnografskim koloritom in s težkimi problemi, katerih je to lepo naše ozemlje vse polno. To pa od njega pričakujemo in zato povest kljub vsem začetniškim in jezikovnim hibam iskreno pozdravljamo in priporočamo. Naroča se pri avtorju v Murski Soboti ali pa pri Tiskovni zadrugi v Mariboru. —r. Urednost človeka Angleški učenjak dr. Charles Hen-ry Maye gotovo ni mislil na moralič-no vrednost človeka, ko ga jc ocenil po njegovi kemični vrednosti. On cen vrednost človeka, kar se tiče uporabe njegovih kemikalij, na 3.8 mark. Človeško telo vsebuje toliko maščobe kot jo ima 7 komadov mila njegov sladkor bi mogel osladiti ravno skodelico kave, iz njegovega železa se bi mogel napraviti največ en majhen žebelj, njegov magnezij ne zadostuje nit za eno fotografijo, njegov fosfor pa za 2300 vžigalic, kar je vse skupa vredno 3.8 mark. Seveda pa s tem še nikakor ni izčrpana vrednost Človeka Esperantski kongres u Budimpešti Udeležili so »e ga tudi Slovenci. V času od 2. do 9. avgusta se je vršil v Budimpešti 21. svetovni kongres esperantistov, katerega se je udeležilo okoli 1700 pristašev pomožnega jezika iz vseh delov sveta, med temi tudi več Slovencev, posebno iz Maribora, častno pred-sedništvo sp prevzeli min. predsednik grof Bethlen, kaloški nadškof Zichy, bivši prosvetni minister Lukacs »n še več drugih znanstvenih oseb. Udeležence pa st pozdravili dr. upravnik Nik. Horthy, razni ministri, nadžupan mesta df. Ripka itd. Po otvoritvi kongresa in po pozdravu oblastnih zastopnikov so izrekli svoje častitke vladni zastopniki Avstrije, Čeho-slovaške, Brazilije, Nemčije, Holandske, Rumunije, Švice, Kitajske in Japonske, nadalje zastopniki okoli 30 narodov iz vseh delov sveta. V imenu Slovencev in Hrvatov sta pozdravila kongres doktoi Crlenjak iz Zagreba in g. Jelenič; iz Ljubljane. — Od številnih ostalih prireditev omenimo predvsenV sijajni ples v reduti, katerega so se udeležili številni udeležni-ki v narodnih nošah in kjer so se proizvajali razni narodni preši, med temi tudi več slovanskih. Tu so si izbrali esperantisti svojo MiB Esperanto (Litvanko Veroniko Eksta) z njenimi dvornimi damami. Umetniško dovršene so bile: gledališke predstave, kjer so še proizvajale tudi izvirne esperantske igre pesnika Ba-ghy-ja. Omeniti moramo tudi koncert slepih virtuozov esperantistov, ki so za svoja izvajanja želi občno občudovanje. Zelo poučen je bii skupni izlet esperantistov v romantični Visegtad ob Donavi. Naslednje dni so se vršili razni strokovni sestanki kakor zveze krščanskih esperantistov, svetovnega esperantskega zdravniškega društva, pedagogov, juristov,, bančnih uradnikov, avtomobilistov, filatelistov, trgovcev, železničarjev, poštarjev, stenografov, vegetarjancev itd.; pa tudi bahaistov (teozofov) in pristašev vomota, t. j. skupne vere vseh narodov, ki temelji na skupnih idejah krščanstva, budizma, konfucijanizma in drugih svetovnih verstev. Posebna pažnja se je posvečala propagandi za esperantski jezik. Zanimivi so bili poskusi prelata Cseha, ki je praktično dokazal, da je mogoče, se priučiti jeziku že v 14 dneh. Propagandi je služil tudi veliki manifestacijski obhod. —. Božja služba se je vršila v esperantu v baziliki sv. Stefana, za protestante v ref. cerkvi, za žide v glavni sinagogi. — Ob tej priliki so se vršila številna znanstvena rre-davanja poletne univerze v esperantu kakor n. pr. o zgodovini sodne medicine, o španskem pravu, o zavarovanju delavcev v angleških kolonijah, o Budimpešti kot mestu zdravilnih vrelcev, o daljnovidnosti, razna medicinska predavanja itd. Predavatelji so bili svetovno znani učenjaki raznih narodov. Po kongresu so se vršili izleti na Blatno jezero, v Debrecin in v Prago. Omenimo še, da se je neposredno pred kongresom v Budimpešti vršil predkon-gres na Dunaju, katerega se je udeležil sam predsednik avstrijske republike, ki je pozdravil esperantiste v tekpčem esperantu. Pri tej priliki se je otvoril v narodni biblioteki prvi esperantski muzej. Svetovni kongres v Budimpešti nam dokazuje Jasno, da esperanto ni nikaka utopija. Esperanto postaja od dne do dne večja sila, ki se ne da prezreti. Zato je tudi želeti, da tudi naša inteligenca pozna esperantsko gibanje, ki stremi po medsebojnem sporazumljenju vseh narodov in stem po edini pravi sreči človeškega rodu. Dr. V. T, Kolera u Indij! V okraju Sindh ,v Indiji . razsaja strašna epidemija kolere„ ki je zahtevala dosedaj že nad 1500 smrtnih človeških žrtev, na desettisoče ljudi pa je težko bolnih. Kolera je posledica težkih povodnji. . Oblasti $o, ukrenile vse. da zajeze razširjanje nevarne epidemije, vendar pa so škoro vsi napori zaman, ker prebivalstvo, zlasti na deželi in v nižjih slojih, Čisto nič ne upošteva higijenskih predpisov. Vrh tega odklanjajo mnogi Indijci, bodisi iz verskih ali kterihkoli drugih vzrokov evropske zdravnike in se raje poslužujejo domačih zdravilnih sredstev, ki nič ne zaležejo. Profesor In njegov asistent. Univerzitetni profesor svojemu ash stentu, ki se mu je ponesrečil poizkus: »Ako ne boste vedno sami poprej izvršili preizkušnjo, potem se ne smete čuditi ako vam stvar ne bo funkcijonlralal« Pri prihodnjem predavanju je hotel prti fesor prižgati vžigalico, a ni šlo. Vzel j« drugo, tretjo itd. Ves razkačen je vrge’ škatljo proti asistentu, ki je hudomušne pripomnil: »Saj sem vendar poprej preizkusil vse vžigalice v škatlji in so vse gorele!« Na pomoči Mlada gospa, vsa zasopljeHa v posre* dovalnici za služkinje: »Pravkar mi jf kuharica sredi kuhanja pobegnila. Ali ji morda ktera tu, ki zna kar naprej km hati?« smrt jdČ.VTVfa r 1 b' o'r tf7gi%T4.*VIlirigS Iz dežele vseh možnosti DESETLETNI OČE. — ZANIMIV IN STAVCA' V ROSTOVU NA Desetletni oče, o katerem poročajo ruski listi, ni nikaka pravljična postaja, temveč živi ta resnični junak še danes v Rostovu ob Donu. Je to mladi črkostavec Vasilij Nikonov in je zaposlen sedaj pri tamkajšnjem listu »Molotu«. , ■ Vasilij Nikonov je živel mirno in ni niti najmanj stremel za tem, da bi ke-daj vzbujal splošno pozornost sovjetske javnosti. Lepega dne pa je bilo nenadoma konec njegovega mirnega življenja. Dne 26. februarja letošnjega leta je dobil namreč sledeče • pismo, katero je prebral s silnim začudenjem: »Pozdravljam te, ljubi moj mož Vasja. Mislim na najine srečne ure. Kakor dva golobčka sva živela! Zakaj si izginil? 2e 10 let se potepaš naokrog. Sedaj sem te končno vendarle izsledila. Tvoj sin Petja bo za binkošti že 14 let star. V Stalingradu ne najdeš boljšega učenca. On vedno sprašuje: »Kje je ničvredni oče, ki nam ne pošlje nobenih alimentov; Pričakujem željno tvojega povratka. Tvoja Anuška.« Črkostavec Vasja ni verjel svojim očem, tako se je začudil. Končno j 3 vzel še enkrat kuverto v roko. Naslov je bil pravilen: »Vasilij Grigorovič Nikonor, črkostavec v Rostovu. Dnev nik Molot.« Čez teden dni je prišlo drugo pismo. In topot od predsednika sodišča v Stalingradu. Pozival je Nikonora, naj se zglasi na sodišču. Sedaj je postala stvar resna. Toda Nikonor je smatral še vedno vse samo za slab dovtip. Zato se tudi ni odzval povabilu sodišča, temveč je samo poslal dolgo pismo, v katerem je zahteval od gospe Anuške pojasnila. Prenričan ie bil, da gre tu za navadno pomoto in za slučaj, da ima enako ime, kakor mož, ki je zapustil svojo ženo. V dokaz je predložil vse svoje listine in mislil, da je s tem izvršil svojo dolžnost. Njegov rojstni list je pričal, da pred 14 leti ni bil noben zaljubljeni NEUGODEN DOŽIVLJAJ ČRKO-DONU NA RUSKEM. zapeljivec, kajti bil je tedaj šele 10 let star. V pismu na sodišče je želel sicer mlademu in nadarjenemu Petji vso srečo v življenju, a da bi postal on z desetimi leti njegov oče, to pa je energično odklanjal. Za vse slučaje je poslal sodišču tudi svojo sliko in je upal, da sedaj 40letna Anuška, ne bo vztrajala na tem, da je on njen mož. Toda Nikonor se je zmotil. Mogoče je celo, da nosi ravno ta slika krivdo za nadaljni razvoj drame. Sodnik je bil silno ogorčen, ker se Nikonor ni odzval njegovemu pozivu in ga Je zato strogo kaznoval. Obsodil ga je namreč v plačevanje zelo znatne mesečne podpore Anuški. Nikonor se je nekaj časa jezil, potem zopet smejal in kazal svojim tovarišem razsodbo, a končno mu je smejanje pošlo. Lepega dne je prišel namreč v tiskarno uljuden možiček, ki je s priliznjenim giasom zahteval tretino plače našega Vasilija in predložil tozadevno tudi sklep sodišča v Stalingradu.'Bil je to sodni eksekutor. Vodstvu tiskarne ni ostalo nič drugega, kakor da je plačalo tretino Vasilijeve plače. Nikonor se je kar penil od jeze, v Stalingradu pa je Anuška pokala od smeha in božala s svojimi mastnimi rokami svojega sina Petjo, ki je postal za njo tako dobičkanosen vir dohodkov. Tudi redakcija dnevnika »Moleta« je uvidela, da je oče z desetimi leti že nekaj preveč amerikanskega ir. je objavila za to sledeči razglas: »Obračamo se na vse Nikonore, ki so obenem Vasiliji in jih vprašujemo: Ali ni morda tudi kdo izmed vas dobil pisma od Anuške. In čeprav ste morda le 10 let stari, peljite se takoj v Stalingrad in vzemite s seboj svoje očete in matere. Morda boste imeli več sreče!« A vse skupaj ni nič pomagalo. Vasilij Nikonor mora še sedaj plačevati alimente za svojega dozdevnega otroka. Z'' rti*,'1.' ' P &M’. ■>;: ife ■ ■ nK w- • v epMT Sokolstvo Rnekčoie o slaunih možeh Lord Lister, znani angleški kirurg, je bil nekoč pozno ponoči poklican k nekemu bogatašu. Ta je sprejel iz prvega spanca prebujenega kirurga z neprestanim stokanjem in besedami: »Oh, gospod doktor, meni je silno slabo, mislim, da se ml bliža smrt!« Lord Lister je nato preiskal bolnika In mu končno rekel brez usmiljenja: ^ »Ali ste že napravili oporoko?« »Ne,« je odvrnil bčlnlk, ki je takoj ves prebledel. »Vi torej mislite, gospod doktor, da ni več zame rešitve ?< »Kako se piše vaš notar?« J. »Toda, ljubi gospod doktor!« ,, »Dajte ga takoj poklicati!« ,. »Toda, prosim vas, gospod doktor!« »§lcoda vsake besede. Pokličite ga takoj, pa tudi vašega očeta in oba vaša sinova!« »Torej moram res umreti,« je stekal bolni bogataš. »Ne!« je odvrnil Lord Lister. »Toda jaz nočem biti edini, ki ste ga .potegnili’ za nos in spravili pnroči iz gorke postelje.« # Italijanski pesnik d’Annunzio se je pogajal z nekim pariškim starinarjem za nakup majhne slike matere božje, ki jo je naslikal nek mojster Iz južne Italije* Ponujal je zanjo 10.000, prodajalec pa je zahteval 15.000 frankov. Nenadoma pa se je starinar zamislil, pogledal d’Annunzia, nekaj zajecljal, potem pa ves presunjen izjavil: »Dobro, ker ste vi, naj bo! Prodam vam sliko za 10.000 frankov.« D Annunzio je bil ves srečen, da je dobil sliko. Še bolj srečen pa je bil, ker je bil prepričan, da je starinarjev dokaz nov pojav njegove svetovne slave. Plačal je takoj sliko, prosil starinarja, naj mu pošlje sliko v hotel »Claridge« ter nato ponosno odšel. Na cesti pa je nenadoma zapazil, da dirja starinar za njim. Obrnil se je zato in rekel: »Kaj pa se je zgodilo?« Starinar: »Gospod, pozabili ste ml povedati, kdo ste!« Razjarjen in razkačen je domišljavi d’Annunzio odšel, ne da bi odgovoril na starinarjevo vprašanje. * Tudi pisatelj Thomas Mann je bil enkrat začetnik. Njegov prvi korak na potu k slavi ga je privedel k nekemu znanemu pospeševatelju in prijatelju umetnosti v Monakovem, kateremu je izročil svoje prvo delo. Mann je mislil, da mu bo šel gospod na roko, a se je zmotil. Bodisi, da je bogotaš prebral knjigo ali pa ne! Kratkomalo, ko je Mann zopet prišel, ga je bogataš zavrnil. »Smatral sem vas vendar za mecena,« je pripomnil Mann. »Jaz pa vas ne smatram za pesnika,« jc odvrnil bogataš. »Potem pa oprostite, zmotila vsa se oba,« je rekel Thomas Mann in odšel. e Filozof Alois Riehl ni mogel prenašati znamenja študentovske nezadovoljnosti, namreč drsanja z nogami. Ko so študenti nekoč med njegovim predavanjem zopet drsali z nogami po tleh. je rekel: »Jaz čujem vaše noge, ali čujete vi moje utemeljevanje?« Kolonisti v uečn?m ledu Prvič, po treh letih, se je posrečilo dobiti zvezo s 6 ruskimi kolonisti In njihovimi spremljevalci Eskimi, ki prebivajo na Wranglovem otoku v Karskem morju. Ledolomilec »Litke« je prodrl približno 100 km do tega otoka in je poslal nad otok letalca Krasinskega, ki je ob velikem navdušenju kolonistov, ki so popolnoma zdravi, gladko pristal. Krasinski se je kmalu nato zopet vrnil z letalom na ladjo, ki bo sedaj za vsako ceno poizkušala prodreti prav do otoka samega, da vzame junaške koloniste na svoj krov in jih prepelje zopet v domovino. Otuoriteu jesenske sezone Maribor - Svoboda, Rapid - Železničar. Za pokalne tekme običajno v Mariboru ni zanimanja, ker nikdar ne nudijo lepe igre in ker je njih izid skoro vedno že v naprej znan. Jutrišnje tekme bodo nudile v tem pogledu nekoliko razlike. Izid tekme Maribor - Svoboda je sicer nedvom-ljiv, zanima nas pa kondicija moštev, v prvi vrsti prvaka. Težko pa je predvideti rezultat druge igre: Rapid - Železničar. Jutri bodo nastopili vsi igrači v Mariboru, tako da bo medklubskemu kapitanu olajšano delo za sestavo reprezentance, ki nastopi prihodnjo nedeljo v Gradcu. Tekme bodo tudi pokazale, kakšen bo izid letošnjega jesenskega prvenstvenega tekmovanja. Borba med Železničarjem in Rapidom, ki se borita za drugo mesto, bo ostra in napeta. Tekmi bosta na Rapidovem prostoru in se pričneta ob 15. uri. j(r : .. /ir 7*>- Maribor - Ilirija. Juniorji Maribora so se placirali za finale pokala SK Ilirije z mladino Ilirije, ker pa je MO v Ljubljani spremenil dvojni cup-sistem v enkratnega in se torej i-gra le ena finalna tekma. Maribor naj-brže ne bo nastopil iz gmotnih razlogov in bo prepustil pokal nasprotniku p. f. 3:0. Ne oziraje se na izglede zmage, je vendar obžalovati ta sklep Maribora. Upamo, da se bo klubovo vodstvo vendar še odločilo in poslalo svoie najmlajše v Ljubljano, kajti to je edina prilika, da igra mladina izven domačega mesta. Da pa je vzgoja naraščaja za klub ogromne važnosti, menda ni treba še posebej povdarjati. Za in in zimo Vam priporočamo: Vrsto 1011 I-a boks-čevlji za cestno rabo za gospode, da- Vrsta 1036 I-a Waterproof- chromjuhten čevlji za težko štrapaco za gospode, dame, 3£*gSi»-«- KARO Koroška cesta 19 Mednarodne plavalne tekme na Reki. Jutri se bodo vršile na Reki velike mednarodne plavalne tekme, ki se jih bo-do udeležili najboljši italijanski plavači iz Reke, Trsta in Milana. Poleg plavanja se bodo odigrale tudi waterpolo tekme, za katere je razpisan srebrn pokal. Vabilu se je odzvala tudi sušaška »Viktorija«, ki je letos premagala milanske plavače. Izsledi »Viktorije« topot sicer niso tako ugodni, ker mora nastopiti brez Smok-vine in Pavešiča, nadejamo pa se, da bo častno zastopala naš vodni šport. Jubllel ZNP. Na proslavi zagrebškega nogometnega podsaveza 1. septembra se bodo odigrale naslednje nogometne tekme Split - Beograd (sodnik g. Fabris), Zagreb - Gradec (Podubsky), Split - Gradez (Egri), Beograd - Zagreb (Arlavi), Krajišnik - Mar-sonija (Kovačevič) in Zagreb - Ljubljana, junijorji (Haiman). 1*37* ;v .Ribič »Kaj pa dela vaše jabolko na trneku?« »Ž njim lovim.« »Za božjo voljo, čemu pa rabite za to jabolko?« »Kot vabo.« »Kot vabo? Zakaj pa ne vzamete raje črva?« : »Ta je vendar v jabolku!« Tekme v »Odbojki« dravskega sokolske* ga okrožja in javen nastop sokolskega društva v Središču ob Dravf. Dne 15. avgusta so se vršile v Središču ob Dravi okrožne tekme v »Odbojki« in javen r.astcp društva Središče. Tekme, katerih ro se udeležila društva, iz-vzemšl Ormoža in Dolnje Lendave, so se začele ob 8. zjutraj. Da se prihrani na času, sta bili urejeni kar dve igrišči. — Tekmovanje je bilo razdeljeno v dve koli in finalno tekmo. V prvem kolu sta tekmovala Varaždin : Središče, kot sodnik je fungiral br. Venuti iz Maribora, ter, Ptuj : Čakovac s sodnikom br. Kavčičem iz Ljubljane...Tekma Varaždin : Središče je končala z rezultatom 48:8 v korist Varaždinu. Varaždinci so pokazali tu zelo rutinirano igro, ter so bili v popolni premoči. Središču pa je bilo videti, da je premalo trenirano. Podeželska društva so pač omejena samo na nedeljski trening in to se je pri tej tekmi občutno poznalo. Ptuj:Čakovac je končal z rezultatom 32:23 v korist Ptuja. Obe moštvi sta bili prilično enako močni, vendar se je Ptuju poznala nekoliko večja rutina, dasi je ptujsko moštvo začelo igro nekoliko nervozno. Pri finalu, v katerem sta tekmovali moštvi iz Varaždina in Ptuja — sodil je br. Kavčič — je pokazal Varaždin znatno premoč že v prvem polčasu, dasi se je Ptuj precej dobro držal, ter je bilo stanje po prvem polčasu 7:19. V drugem polčasu pa je bil rezultat 8:22 v korist Varaždina, dasi so tu igrali Varaždinci proti solncu. Končni uspeh te tekme je bil torej 15:41 v korist Varaždina, ki je postavil na to tekmo zares dobro, trenirano ter v kombinacijah precej rutinirano moštvo. V obče so potekle tekme mirno, disciplinirano ter brez vsake pritožbe. Po igri se je vršila vaja za popoldanski nastop, nato okrožna seja, pri kateri se je ugotovilo, da okrožje tehnično res vidno napreduje. Zlasti v letošnjem letu je doseglo dokaj lepe uspehe zlasti pri tekmah v Varaždinu. Nadalje so se razpravljale razne interne aktuelne zadeve* Ob treh popoldne se je pričela javna telovadba, pri kateri so nastopili vsi oddelki skoroda vzorno. Le naraščajnicani bi priporočali več vaje. Najbolj je tu ugajala šestorica ptujskih naraščajnikov, ki je pod vodstvom br. ing. Kavčiča, načelnika ljubljanskega Sokola, izvajala Mur-nikovo »Carmen«. Vse točke je spremljala precizno in dobro središka sokolska godba. Le žal, da je pri prosti zabavi pre-J cej pavzirala, radi česar so se ljudje pritoževali. Koračnice pa je igrala Varaždin! ska fanfara, ki se je pokazala v precej lepi formi, ter tudi vztrajno igrala v Do-| mu za ples, za kar jim gre najlepša zahvala. . ... ! Prireditev, ki je bila dobro obiskana od strani občinstva, je zelo lepo uspela ter doprinesla tudi precejšen moralni, kakos tudi gmotni uspeh. Zdravo! c Nenauačen poizkus samomora V sredo zvečer je policija v Podolu na Češkoslovaškem nenadoma zašli*, šala več zaporednih strelov. Odhitet la je takoj na kraj, odkoder je bilo sll-f šati streljanje. V tem trenutku je sto-* pil nasproti 201etni šofer Franc Sa* ček in oddal še en strel. Stražniki so ga takoj nato zgrabili in odvedli nai policijo. Pri zaslišanju je napadalec! izjavil, da je samo zato streljal na po«' ličijo, da bi tudi segla po orožju In ga ustrelila, ker je hotel na ta način naJ praviti konec svojemu življenju. SaČ-ka so začasno obdržali v zaporu, po-* slali ga pa bodo na opazovalnico, da preiščejo zdravniki njegovo duševno stanje. Za usmrtitev/ neozdraultfvo bolnih Češkoslovaško zdavniško društvo !* razpravljalo na zadnji seji o vprašanj* kaznjivosti takih oseb, ki iz usmiljenja smrte kakega neozdravljivega bolnik^ Skoro vsi zdravniki so še izrekli za td» da naj se izdajo zakonska določila, M dovoljujejo zdravnikom, da se smejo 'J neozdravljivih slučajih poslužitl snirtn* učinkujočih olajševalnih injekcij« Mihael Zevaco Beneška ljubimca ZgocJcvinskl reman iz starih Benetk 149 »V Benetke, oče! V Benetke, ali slišite? V Benetke, kjer ste vladali, tja. kjer ste prebivali s svojo ženo Silvijo in s sinom Rolandom v doževski palači.« Toda starec je ravnodušno zamahnil. »Benetke!«'je dejal. »Slišal sem praviti, da so Benetk?. lepo mesto-« »Gorje! Gorje!« je zamrmral Roland. Sedel je poleg svojega očeta, na drugo stran pa Skalabrino. Pripeljali so se do gondole, ki ji!) je čakala na istem kraju, kjer je bila pristala, in dvo nri po solnčnem zahodu, to je v trdi noči, so dospeii v Benetke. Roland je nastanil svojega očeta v hiši na Oli-volskem otoku. Kdo ve. ali ga ni napotila k temu ukrepu kaka skrita nada? XLVI. Nova Aretinka. Bernba smo pustili na pristaniškem nabrežju, čakajočega, kakšen bo uspph iskanh tiste trume be-ričev. ki je nanosled navalila na hišo. Ta usneh je izvedel kmalu, ko so se napadalci v neredu in zmešnjavi vrm!i na ulico. »Zonet je troie mo? ubitih. S tistimi štirimi vred, ki so padli skozi okno jih je skupaj sedem.« je dejal povelinik oddelka »Povpiti vam. prevzviše-aost. še npkai takih noč« knkrSna in nocojšnja, pa sačne v Benetkah zmanjkovati policije.« »Pa on on!« je zarenčal Bembo. »Tisti, ki cmo era nrišli lovit'3 Izogni1 je knkor tafra: kar razkadil se je, zmanjkalo ga je kakor vraga!« • »Kai pomeni to?« »To pomeni da sta on inm>^ no ni^^ovc^a kavalirskega ioni- ra. »ne ^dlmnbTba.‘čepimo'Fi nnlo^ofhladnokrv-' no . . V natjh eora^ *hrp nekaki mufloni-.' oboroženi s krenkimj. mo"o*ti?mi rorevidni d a cp mn nnaio preblizu." —tffT-ttannsIpd čp clnfi da ^^ kai stori muflon? Strmoglavi se v naibftžii prepad. Seveda če nada s svojimi rogovi. *a trda, skalnata tla, si .razbiifi^avo. K potem ie končano. Fn skok — in k-oH!>p: je Par ako pa nade na mehko zemljo, se mu robovi žari jejo vanio: mufi m tii ubit ne^o se izkope kakor ve in zna in io poniha. smeioč s? lov- cem in psom, ki so ostali tam gori na robu prepada. Zakaj ne bi tudi jaz posnemal muflona? Roland Kandiano me preganja. Ako me dohiti, me raztrgajo njegovi človeški psi. Branil sem se, kolikor sem se mogel. Preostaja mi samo še. da poizkusim skok, v prepad ... V kateri prepad bi se neki mogel strmoglaviti? . . .« Dolgo je premišljal. »Rim! . . . Rim s svojim papeškim dvorom, s svojimi zasedami, skalinami m mebkotami, s svojimi kardinali, oboroženimi z bodali in strupom, svojimi visokimi službami in premembami. nudečimi se tistemu, ki je najbolj spreten in zna najbolje pasti — to je tisti prekrasni prepad, v katerega se zaženem! Če sem enkrat tam, in če padem dobro in me bo moj instinkt srečno vodil v mojem padcu, ter sc izgubim v tem neštevilu škofov, kardinalov, dostojanstvenikov in vse človeške mešanice, potem naj me piše Roland s svojimi psi! . Bembo je vstal in se poizprehodil po svojem kabinetu. brenčeč si veselo plesno melodijo. Resnično, stari Burgundec je izvrstno zdravilo za strah, neumnost hudobnost, sebičnost in vobče vse bolezni možganov. Bembu je ugajal njegov načrt; izpolnjeval ga je in ga razširjal in se naslajal nad njim; celo njegova častihlepnost je prišla na svoj račun, in morda so celo njegove sanje v najvišjem pogonu svoje smelosti zagledale celo papeško krono na dnu kozarca, osvetljenim z ognjem štirih rubinov, ki so kitili njegovo zunanjo stran. Naenkrat pa se je stresel, prebledel in padel nazaj na svoi naslonjač rekoč: »Bianka! ...« Pa. Bianka! Pozabil je bil svojo strast. Umoval je, mislil in govoril, kakor da ga ni veriga, silnejša od verig strahu, vezala in priklepala na tisto Prometejevo skalo kjer je jastreb ljubezni kljuval njegove prsi. »Bianka! ... Iti od tod, bežati v Rim. brez Blanke. živeti brez nie. živeti z zoperno mislijo, da jo ima nekdo drugi, da jo objemlje s svojimi rokami in požira niene čare z ognjem svojih poljubov! . . . Odslej je podoba Sandriga nadomestila podobo Rolandovo v vrveniu njegovih misli. Revers vprašanja njegovega življenja si je osvojil vso njegovo nozornost: in začel je izdelavati načrt, ki sl ga fe:bi?^zarisal pred par dnevi: kako doseči, da bi bila Bianka hjegova. 1 Opazujmo razvoj tega'načrta! Bembo ie napogled legel spat. In večja mirnost je bifa ;v njem,' večja gotovost o tem, kaj hoče, kaj namerava; i B (Uti ki »lotijo* po»r*. kovalna m sodialna namana •Mlnalvn: /taka bntdi 30 p, tajmanjil cnaaak Ob* 5*— • Žanitva, dopiaoveaja in ogla. «i trgovaksga cN raktamnaga enačba: vaaka btaada 50 p, tnasak Oia 10'— Zelo dobro in ceno stanovanje s hrano za srednješolke alt učileljiščni-ce dobite na Aleksandrovi cesti 12 M. _____________________ 2040 Služkinjo, pridno pošteno, zvesto in spretno, ki ;■ -.a tudi nekoliko kuhati sprejmem takoj k tričlanski družini v Mariboru. — Plača po dogovoru. Naslov v uo>avi »Veternika«. 2030 Nove spalne in jedilne sobe, kakor drugo pohištvo prodam po konkurenčni ceni. Aleksandrova c. 48. ___________________________________ 20.37 Meblirano sobo, tik kolodvora oddam. Aleksandrova c. št. 48. 2036 Prodam ledeno omaro z dvemi vrati za Djn 500. Orad Radva-nje ob nedeljah avtobus. _ 2038 Gospode sprejmem na stanovanje ■n hrano. Slovenska ulica .6. 2041 Dobra kuharica, " ki opravlja tudi domača dela, se sprejme s 1. septembrom. Vprašati v Vcnji- garni Weixl. Maribor.______________2033 Prodam koio poceni. Pr. Rosinova ulica 11. 2031 Dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje. — ^ Vpra*Jt; Rotovški trg 4 I. vQ3Q Pisarniško moč, vešča slovenskega in nemškega jezika. kakor tudi strojepisja in lepe ročne pisave se sprejme takoj. Ponudbe pod »Resna in čedna« na upravo lista. 2032 Dijak “ ‘ ~ išče sobo z zajutrkom za Din 200—. Naslovi naj se oddajo pri upravi »Veternika«._____________________________ 2022 Dijakinjo sprejme ugledna rodbina v Maistrovi ulici v dobro oskrbo. Klavir na razpolago. Ponudbe iipravništvu '»Večernica«, kjer se izve tudi naslov. 1999 Zavese, mrežaste in klekljane čipke, posteljna preKrin.iala, damsko perilo senčnike, vezenine, monograme .močite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril- Metodova 12. desno.___________________483 Opremljeno sobo oddam s 1. septembrom. Ob žeiezmci 4, I. nadstr. 2"12 Več gospodov sprejmem na dobro domačo hrano Lukman. Taborska ulica .6. 2'U4 Lepo sobico, ' . opremljeno, s posebnim vhodom, za gospoda ali gospodično, oddam s 1. sep tembrom. Delavska lilica 51 (kolonija). • 2023 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam v Košarievi ul. 52. 2021 Tovarniške ozir. skladiščne prostore Z pisarno v Mariboru, velikost 263 m*, v bližini kolodvora, oddani takoj v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Pripravno«.____________ . 2010 Gospodično sostanovalko sprejmem. Lepa soba, elektrika, kopalnica, na željo s celo oskrbo. Naslov v upravi lista. 200'/ Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M Hger-Ja sin, Maribor. Gosposka; ulica 15. 154H Citaj In povej sosedo! Pri »BrzOpodplati«. Maribor. Tatten-bachovi ulici 14. se kemično Čisti 'n strojno barva čevlje in vse usnjate predmete Barve na izbiro z raznimi kombinacijami. Prazno sobo N oddam s 1. septembrom. Diišanova ulica 9. 2029 Prevzamem žaganje drv. po najnižji ceni. Franjo KroŠI, Krekova ulica 4. ' . 2026 Elektromotorji »Škoda« ; za obrt in poljedelstvo stalno na skladišču pri Ilič &Tichy, Maribor. Slovenska ulica 16. Izvršuje montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij. Velika izbira svetilk, elektroblaga, konkurenčne cene. 117 Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov Popravila se Izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cena*i. Brata Komel, mehaničnn delavnica, Aleksandrova c- 169. 848 Sobo- In črkosHkanie Izvršuje po ceni. hitro In okusno Pra-njo AmbrožJČ. Grajska ul. 2. 2231 ZAGREB Najbolj trpežna, elegantna In na|cene|Ie ČEVLJE za gospode, dame In otroke izdeluje v svoji Ustni delavnici FRANC MIKL Zaloga in Izdelovanje čevljev Maribor, Vodnikov trg S Tudi na obroke 1487 Ruski koncert balalajka s petjem'v zDoru in solo petjem. Poje bivša dvorska pevka carske opere v Petrogradu g. Papčinsky. Kon cert se vrši vsak dan in ob vsakem vremenu od 17. do 23. ure v kavarni »Park«. 2003 Na proda) dvostanovanjska nova hiša, davka prosta, z dvema vrtpma in z vsetr.i pritiklinami, blizu mesta Maribora na Teznu, blizu šole in kolodvora, takojšna vselitev, za ceno Din 105.000, s celim posestvom vred, ki bi bilo prav primerno za vrtnarja ali mesarja pa za ceno Din 165.000. Pojasnila pri gospodu Franjo Spes, Maribor, Linhartova ulica 18. 1901 Uradniki in trgovski nameščenci dobd dobro, okusno In krepko domačo hrano kot abonenti. Pijača ni obvezna! Lep, senčnat vrt z novo preurejeno restavracijo. Pridite in prepričajte sq! — Vabi vas: Marko Radilovlč, gostilna »Maribor«, Grajski trg št. 1, 1993 Dijaka začetnika sprejmem v domačo oskrbo, ozir. oddam opremljeno sobo. Magda-lenska ulica 50. 2025 Učenca za bflvsko obrt iz mesta sprejme takoj Novak. brivnica Fr. 1997 Lepo.nagrado plačam dotičnemu, kateri mi takoj ali do 1. septembra preskrbi eno-alt dvosobno stanovanje s kuhinjo. (I. ali JJ. okraj mesta ima prednost). ZaloKar, Smoletova ul. 8 I. ______________1992 Lepo opremljeno sobo v bližini parka oddam v najiem. Naslov v upravi lista. ' 1996 Postrežnica čez dan « se išče. Vprašati Jože Vošnjakova ul, 20 I., desno. 2008 Urarski vajenec se sprejme pri R. Bizjak, Maribor, Gosposka ul. 2009 Iščem stanovanje s prvim septembrom; dve sobi, kuhinja in pritikline. Naslov v lipraviTista. 2018 r .SH8T8 >^rMTfTWr u.^ane 24.* VI lir 1929; OBLASTNA HRANILNICA MARIBORSKE OBLASTI Centrala: MARIBOR, Trs Svobode 3. Podružnica: CELJE, Cankarieva 11, nasoroti pošte (Preje: Južnoštajerska hranilnica, Celje) Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekarna posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računu, eskontira in reeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije. — Sprejema vloge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih obrestuje najugodnejše. — Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti jamči mariborska oblast z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Zato je zavod najvarnejši v celi oblasti. — Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. 1218 Mariborska lesna Industrija AL. DOMICEU Keroika cesta 46 Telefon 160 IParna žagal in strolno mizarstvo Izdeluje pohištvo, oprave trgovskih lokalov, ladijski pod, okvirje itd. Prevzame vsa mizarska gradbena dela in popravila. Postrežba solidna. Cene zmerne. E53HeaS3H3B3B3lS3H3B3lS3 Dijakinje samo iz boljših družin se sprejmejo. Prvovrstna kuhinja. Strogo nadzorstvo. Vpraša se: Juržlževa ul. 4, prof. P. GRHZER fflESSE (Graški velesejm) od 31. avgusta do 8. septembra 1.1. Zdrav Človek Nega domaCe Šivali Tujsko prometna razstava Telesni iport na Stalerskem Zdravstvene nepa človeka in domače živali Raznovrstna velika zabavišča 1952 OLSKE KNJIGE T, kupujte le v knjigarni IIKOVNE ZADRUGE V MARIBORU ALEKSANDROVA C. 13 Od nedelje dalje • .v nrvovrstna vina s posestva Brecelj prej Lorber, Počehova 2000 Exportna hiša 2027 99 LUNA 99 Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine domačega izdelka Din 5.— naprej Din 7.— naprej Din 6.— naprej Din 1.— naprej Din 1.— naprej otročje nogavice od damske nogavice od moške nogavice (sokni) od vezenine od čipke od Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, eele^obleke, perilo za dame in gospode, za novorojenčke opreme lastnega izdelka. — Nadalje nudim: kravate, sa-moveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače po brezkonkurenčnili cenah. 2027 Šolske potrebščine, kakor torbice, nahrbtnike, škatlie za peresnike, tabie itd. v veliki izbiri. Trboveljski oremnosi bukova drva, kakor drva v kolobarjih, najceneje v trgovini z lesom in premogom, pri Ivan Maverlm*!* Aleksandrova cesta 16 2024 Trajne kodre z najboljšim uspehom 2028 izvršuje Salon MraMl Cankarjeva ulica št. 1 f§§ Ivan Kravos 2|| Maribor. Aleksandrova 13 m c Torbarska delavnica: Slomškov trg Št. 6 Prostoooljna dražba V konkurznem postopanju o imovini tvrdke A. Perc se vrši dne 2. septembra 1929 v Mariboru, Slomškov trg, prostovoljna držba blagovne zaloge, obstoječe iz različnih glazbenih instrumentov, kakor gosel, mandolin, kitar, flavt, harmonik, 1 basa, trobent, ustnih harmonik itd., nadalje večje množine glazbenih instrumentnih 'del, strun, trgovske opreme, delavniške opreme, popravilnega orodja itd. Z dražbo se začne ob 9, uri dopoldne. Podrobnejši pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem konkurznem upravitelju med uradnimi urami. 2015 Dr. Franc Brandstetter, odvetnik v Mariboru, Aleksandrova cesta 14. kot konkurzni upravitelj. SkleD E 6367/28/42 Izvršilna stvar Ljubljanske kreditne banke d. d., zastopane po dr. Al. Kobalu in dr. Ot. Papežu, odv. v Ljubljani, proti Alfredu Liningerju, trgovcu v Mariboru, radi 15.000 Din s pr. S tusodnim sklepom z dne 16. aprila 1929, opr. št. F. 6367/28/30 na 16. avgusta 1929 ob 9. dopoldne določena prisilna dražba nepremičnine vi. št. 184 k. o. Grajski marof se na predlog zahtevajoče in zavezane stranke prekliče ter določi nova dražba navedene nepremičnine na 22. novembra 1929 ob 9. uri soba št. 27 pri podpisanem sodišču. 2016 Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 14. avgusta 1929. Izdaja Konzorcij »Jutra« V Ljubljani.; _ predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko De tela v Mariboru