Poštnina plačana v gotovini. Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 5 _ Telefon št. 3122, 3123, 3124, S125, 3126. -iseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum- gartnerja. februarja Cena 2 Dir Ponedeljska Izdaja »življenje In svet" Uredništvo: EMrtjena: Knafljeva ulica 5, Teiefon St 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutrac izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poŠti prejemana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica IL Telefon št 2440. Celje: Strossmayerjeva uL L Trt. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Odgovor češkoslovaške na nemško propagando: Svoje bomo branili, tujega nočemo 9 Odločna izjava češkoslovaškega ministra za narodno obrambo Matamka inozemskim novinarjem - češkoslovaška vojska ne bo nikdar služil* tujim ekspanzijskim ciljem, branila pa bo vsako ped lastne zemlje i^raga, 7. februarja, br. Minister za dr-«vno obrambo Mahnik je povabil k sebi novinarje in jim dal daljšo izjavo o češkoslovaški oborožitvi v zvezi s kampanjo, ki jo zadnje čase vodi proti češkoslovaški republiki nemška propaganda. Minister Mahnik je med drugim opozoril na to, da je Češkoslovaška postala zadnje čase predmet zanimanja vsega sveta. Obžalovati je le, da se je to zgodilo šele pod vtisom neprijateljske propagande, ki skuša naslikati češkoslovaško republiko kot središče komunistične nevarnosti ter komunističnega prevratnega delovanja v Evropi. Mnogo bolj bi bila ta pozornost •utemeljena, če bi bila posvečena notranji konsolidaciji mlade češkoslovaške republike, ki je z največjo požrtvovalnostjo in samozatajevanjem prebrodila vse začetne težave in izvršila v 18 letih svojega obstoja pošteno delo. Češkoslovaška republika je zgrajena na tesnem sodelovanju vseh strank in vseh slojev. Vsi češkoslovaški zakoni so kompromis. Od leta 1926. dalje sodelujejo v vladi tudi zastopniki nemške narodne manjšine, ki soodločujejo v vseh zadevah državne uprave. 2e samo to dejstvo samo demantira vse klevete proti češkoslovaški, ker je to najboljši dokaz, da sodelujejo v upravi države zastopniki vsega prebivalstva brez razlike na narodnost. Smešno je trditi, da je Češkoslovaška v službi komunizma. Razvoj naše socialne zakonodaje in naša utpešna borba proti gospodarski krizi so ne ie odstranile vsako možnost komunizma in mu odvzele vsako agitacijsko sredstvo, če kdo, je Češkoslovaška temeljito odpravila komunizem, ki se more uveljaviti le tam, kjer vlada nered, kjer so socialno šibkejši sloji prepuščeni samovoljnemu izkoriščanju in kjer vladajo nedemokratični režimi, češkoslovaška je ohranila svojo demokracijo in razvija svoje kulturno življenje in se gospodarsko krepi in napreduje. Vsak češkoslovaški državljan ne glede na narodnost smatra našo republiko za svojo srečno domovino. Zato je pač vsaka bojazen, da bi mogla postati Češkoslovaška ognjišče prevratnega delovanja, več kakor odveč. Moč naše države ne sloni na nasilnih metodah režima, marveč na volji naroda, ki hoče to demokratično urejeno državo, ki nima namena posnemati režime in metode drugih. Češkoslovaška bo tudi nadalje ostala demokratična in ne bo nikomur na ljubo postala izhodišče za napad na kogarkoli. Mi hočemo red in mir znotraj in zunaj. češkoslovaška stremi samo po ohranitvi svoje neodvisnosti in statusa quo in edino temu cilju služi njeno zavezništvo v Mali antanti in s Francijo, žal pa so dogodki okrog nas prisilili tudi nas, da kljub svojim miroljubnim težnjam mislimo na svojo obrambo in temu cilja služi tudi naša zveza z Rusijo, ki je popolnoma v skladu s paktom Društva narodov. Naša letališča se grade samo v skladu z razvojem našega lastnega letalstva in ne more bpti govora o tem, da bi mii gradili letališča za tujaetovmimnon-n.betg.iom, rdgovd tališča za tuja letala.. 0 tem se more vsakdo prepričati, kdor ni »I®D in kdor ne išče kakih dirua;h zabrbfcnifo ciljev. V vsej Češkoslovašk; ni nobenega ruskega oficirja razen dveh oficirjev, ki sta pri- deljena sovjetskemu poslaništvu prav tako. kakor so dodeljeni oficirji tudi nemškemu poslaništvu. Nikdar n« bilo več ruskih oficirjev na vsem ozemlju naše republike z edino izjemo oficijelnih zastopnikov rdeče armade ki so štirikrat posetil; našo državo in k, so bil; ves čas svojega bivanja na našem ozemlju pod kontrolo vse javnosti in vsega inozemskega tiska. Vsakomur je znan na§ položaj sredi do zob oborožene Evrope in vsakdo tudi ve. da Češkoslovaška ne b, služila miru, če bi bila slaba in nepripravljena na obrambo, posebno še dandanes ko more vsakdo najbolj računati le sam nase. Temu primerno smo mi izpopolnili svojo oborožitev in lahko vam izjavim, da je Češkoslovaška pripravljena ^ odločena braniti svojo nedotakljivost proti vsakomur. Še enkrat pa poudarim. da češkoslovaška vojska ni za to. da bi napadla druse ali služila ekspanz.jski politiki drugih. marveč samo za to, da brani naše. tujega pa nočemo'. «5 <3T» rlcssi natr Nemški propagandi so se sedaj pridružili tudi Italijani, ki vedo celo že poročati o izstop« MaSe antante Bukarešta, 7. februarja, r. Včerajšnja seja rumunskega parlamenta se je pretvo rila v veliko manifestacijo simpatij za Češkoslovaško, ki je zadnje ča3e ^postavljena koncentričnemu ognju .neprijateljske propagande. Celo v Rumuniji so se našli ljudje, ki so stopili v službo te propagande in začeli napadati čsl. poslanika dr. šebo. Za povod £o vzeli njegovo knjigo, v kateri obravnava odnošaje Male an-tante do Rusije. Na vloženo interpelacijo je odgovoril potem, ko so že drugi govorniki zavrnili napade na predstavnika za vezniške države, tudi zunanji minister dr. Antonescu ki je naglasil, da nihče ne mo-re divooniti o prijateljstvu moža. ki je storil Rumuniji že toliko uslug in ki je bil vedno vnet zagov >-nik rumurusko-češko slovaškega zavezništva. Iskreno je obža-loval, da se je tako uglednega diplomata prijateljske in zavezniške drža/ve nasilno privleklo v notranje politične borbe in parlamentarne debate. Ob viharnem pri, trjevanju zbornice je zunanji minister opozarjal na to, da so se odnošaji med Rumunijo in CSR baš v zadnjem času izredno poglobili in da vlada med Bukarešto in Prago popolna harmonija. Praška vlada je pokazala polno razumevanje za potrebe Rumunije in je izdatno podprla rumnneko oboroževanje. Vsa razprava v zbornici je potekla v duhu najiskrenejših simpatij do Češkoslovaške in je dala polno zadoščenje poslaniku dr. šebi. tiska Rim, 7. februarja r. Tudi v italijanskem tisku se zadnje čai;e vedno bolj množe napadi na češkoslovaško in kljub ponovnim uradnim demantijem Prage in svečanim zagotovilom odgovornih češkoslovaških državnikov ponatiskujejo italijanski listi napade nemškega tiska ter jih še po evoje napihujejo. Celo glasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Giornale d'Ita-lia« se je povzpelo tako daleč, da oznaSuje češkoslovaško za gnezdišče komunizma. Italijanski tisk je tudi začel širiti vesti, češ da namerava češkoslovaška adipove- Aretaclfe nasprotnikov režima se nadaljujejo — Tudi sin Trockega zaprt London, 7. februarja. A A. (Reuter) Iz Moskve poroča.o. da se veliko čiščenje v komunistični stranki, kn se je pričelo s pra. cesom protj Zinovljevu iin tovarišem, sedaj intenzivno nadaljuje. Razen dobro znanih voditeljev, kakor buharkia. Rikova, Rakov-fckega in kakšnih 10 drugih, ki so se za* pleli v Trockijevo zaroto, sodijo, da je biJo aretiranih preko 100 ljudi, ki bodo vsi postavljeni pred sodišče. Med njimi je tudi a:in Trockega Sergej in bratranec Z;novljeva. Režim si očiviclno prizadeva, da bi izloči iz komunistične organizacije vse pristaše Trockega ter Zinovljeva, kakor tudi vse člane desr.ričar&ke opozicije, ki so izširi iz Buharinove šole. V Moskvo je pr; spelo izredno veliko števiilo resolucij dela vek h organ zacij 'z posameznih tovarn na deželi, ki zahtevajo, da se proti s-Trockj- Strni zaslužnega Nevvjork, t. februarja. AA. V 92. letu j starosti je preminul slavni ameriški zdrav- | nik Elim Rooth. Rodil se je 15. februarja 1845 ieta v Clintownu v državi Massachu- j sets. že v mladih letih je pričel delovati v republikanski stranki, v kateri se je povzpel do vodilnega mesta in je bil kot minister vojske, leta 1904 pa zunanji minister in je vodil ameriško zunanjo politiko do l. 1909. Pozneje je bil izvoljen za senatorja. Leta 1915 se je umaknil iz političnega življenja. Pokojni Rooth je bil ognjevit pobornik vseameriške ideje in po mirovni konferenci leta 1898 je bil eden izmed prvih soustvariteljev mednarodnega jevemu strupu« nastopi brez vsakega obzira. i osebno ostra je resolucija delavcev iz Roetova. Newyork, 7- februarja- AA. V Madison Gardenu se je vršilo zborovanje pristašev Leva Trockega. Na tem zborovanju so delili tudi letake in brošure proti Stalinu. Zaradj tega je prišilo do hudih incidentov. Več ljudj je bilo ranjenih. Policija je mos rala intervenirati. Mexiko, 7. februarja. AA. Natalija Se- dovna, žena Leva Trockiega, je izdala apel na svet, katerega Poziva naj rešj njenega sina Sergeja, ki so ga zaprli v Krasnojair-sku m obdolžili, da je nameraval zastrupi tj delavstvo v Via «m Sedovr.a pravi v svoji sponi-sn c;. da je njen sn žrtev lažne obiožbe. razsodišča v Haagu. Za časa vojne mu je predsednik vVilson poveril važno misijo v Rusiji. Za svoje zasluge v službi miru in pacifističnega mednarodnega sodelovanja je pokojni Rooth leta 1912 dobil Nobelovo mirovno nagrado. Oškodovani dominikanci v Pragi Praga, 7. febr. br. Na izjavo priorja do- minakansikega samostana v Pragi je državno tcžii.-istivo izdalo tiralico za pobeglim odvetnikom dr. Pavlom Parkusom. Obtožen je, da je poneveril kot pravni zastopnik domini-ka>ncev v Pragi 1.6 milijona Kč- Na račun dominikancev je špekuliral z žemlj ici in z dobičkom pobegnil. Vest o bogastvu in trgovskih poslih dominikancev je zbudja v vsej javnosti veliko pozornost. dati vse pogodbe z Malo antanto. ker da je uvidela njihovo brezponnmbnost. Prav tako italijanski tisk posnema tudi napade nemškega tiska glede Nemcev v Č3R in napada češkoslovaško vlado, čeravno je dobro znano, da uživajo Nemci v CSR naravnost zlato svobodo v primeri s položajem narodnih manjšin v Italiji. Hemci fc^evetajo dalje Berlin, 7. februarja, r. Dočim je H'tler v svojem govoru šel molče preko češkoslovaške, se je propagandni minister Gob-bels prid nizi 1 napadom nemškega tiska in je v svojem zadnjem govoru v Hamburgu znava trdil, da gradi češkoslovaška letališča za Ruse. Vendar pa tokrat tega ni trdni več tako konkretno, K.akoui K O« ponedeljska izdaja 2 Ponedeljek, 8. IL 1937. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 7. februarja. Ljubljana sicer tudi v časih najhujše krize ni pozabila v predpustnem času dati duška svojim željam po veseli zabavi. Odkar pa so bremena krize nekoliko popustila in spet malce lažja dihamo, je v Ljubljani družabno življenje spet živah-neje zaplalo. Letos je še posebno pripomogel kratki predpust, da smo nekate. re večere imeli kar več prireditev. Po. sebno temeljito je pa seveda bila izkori. ščena predpustna sobota. Društev imamo v Ljubljni mnogo in mnoga izmed njih so se potrudila, da pripravijo svojim članom nekaj veselega pustnega razvedrila, svojim blagajnam pa priskrbijo nekaj novega pritoka. Tako smo to soboto imeli v Ljubljani vrsto večjih prireditev, ki so bile vse prav dobro obiskane. Ma^ke so bile živahne in zelo raznolike, veseljačenje pa se je menda povsod raztegnilo do jutranjih ur. V čaru mesečne noči je plesala in se zaba vala številna družina Sokola na Taboru. Veliko dvorano hotela Metropola so osvojili železničarji in se zabavali v vzorni tovariški vzajemnosti. V Trgovskem domu je bilo prijetno na družabnem večeru kluba primorskih akademikov. Sokol n. je priredil lepo uspel maškaradni ples v Kazini. Podjetni mornarji, ki imajo svojo posebno sekcijo pri krajevnem odboru Jadranske straže, pa so se veselili v le, po okrašeni restavraciji pri »Slonu«. Ljub ljanske prireditve pa Ljulbljančanom Se kar niso zadostovale, nekateri so pohiteli tudi v Kranj in v Logatec... Ko se je že davno izluščilo nedeljsko jutro iz megle, so še kolovratile domov nekatere vesele maškare. Navzlic številnim prireditvam pa se je v soboto vendar do kraje napolnila tudi opora, kjer je bila premiera baletnega večera. Občinstvo je bilo navdušeno nad baletom, iz katerega je mojster Froman iztisnil vse skrite sposobnosti in pripravil Ljubljani večer, pobi izrednega umetniškega užitka. (Podrobnejše poročilo o tem lepem gledališkem dogodku bo »Jutro« še objavilo). Seveda tudi pustna nedelja ni bila brez prireditev, a najljubkejži je gotovo bil otroški ringaraja, ki se je letos v svoji običajni pestrosti in skrbni pripravi od strani dam TKD Atene razvijal v veliki dvorani Kazine. V splošnem pa je puJunta de Defeosa na-ckma.l«. K znamkam ki srno jih omenili zadnjič, lahko še dodamo, da so izšle tudi španske znamke po 1 C. CzeJenovišnjpva) 2 c friavo rumena) 15 c. 'firno.siva,i if 30 c. ^dečat s črnim rvet tekom »Viva Esnana' MaTorea. 19 Ju Ho 193« «• v Štirih vrs^fc. Razrf tega »o izdali na Maljorki še dv* »Isfoo izdelani znamki in sie»r no 5 c. višnjevo in rde^V) ter po 10 c. črno in ržastem papirju. Znamki kažeta Francov grb - štiri or*kdpuščice — zgoraj napis: PRO — PARO, spodaj pa MALLORCA. Razen tega je izdala španska uporniška vlada v Burgosu posebne znamke za zimsko pomoč in dobrodelne zmantike po 10 cen-timov. ki naj bodo nekakšna pobuda za uvedbo »kosi'1 v p ne™ 'csncu«. kakršna imajo že dolgo časa Nemci. Občna Cardedeu v biilžiiiii Barcelone je izdala znamko oo 10 c-.. ki ima v sredi mestni grh ob straneh napis »SF^ELL MU-NDCIPAL«. spodaj t>a: »CARDEDEU« in >.0.10 PESSETES«. Ta znamka je obvezna za vse pošiljatve. ki prihajajo iz tega mesta. Grčija: V Grčiji liripravljajo posebno spominsko serijo znamk, ki bo predstavljala najvažnejše zgodovinske prizore iz grške zgodovine. Za enkrat ie znano, da bodo na znamkah po 50 leipt naslikane oHunpijske igre. na znamki po 2 dralhmi bitka pri Salami ni in na znamki po 7 drahem apos+ol Pavel pri pridigovanju - Znamke s sliko kralja Konstantina bodo ostale v veljavi olovic-a ;zmed njih krije svoje obveznosti nasproti društvu. Brezposelnih di« ploiniramh tehnikov je okrog 80. a n'č i mani kakor G5 odstotkov izmed njdi odpaj de na strojne lin elektrotehnike m samo o procentov na gradbenike Pri sekciji je organizirana tud; posebna poslovalnica za de, ;o. ki je ,mela v preteklem letu precej živahen promet V gradbeni stroki je bilo toliko povpraševanja po kval ficiranrh tehničnih močeh, da poslovalnica v nekaterih primerih kar nj mogla ustreči. Med drugim je sekcija sodelovala pri vprašanju novega zakona o pooblaščenih inžcnjerjlih m arhis tektrh, ki ga pripravlja ministrstvo Obenem je izdala obš rno strokovno delo tovariša Karlovška o slovenski ornament ki, katero-;.. ga drugi del ie pravkar izšel n kj je v celoti vzbudile v strokovni javnosti mnogo žive pozornosti id priznanja Namesto odsotnega blagajnika jc Pred* *ednik poročal še o denarnem gospodarstvu sekcije, nalo pa ie bila na predlog revizorja Krulca soclasno izročena razredni ca dosedar.jemu odboru Nekaj pozdravnih besed so izrekli še stavbnik Zupan v ime® nu mestnega sveta m Združenja pooblaščenih grad telie«v Jugoslavije, inž Premelf v imenu komiteja tehničnega dela in direktorja tehnične srednje šole ter inž. Rus za Udruženje jugo^lovenskih inženjerjev 'nar3 hitektov. Pri volitvah so bili soglasno in s prisrčnim odobravanjem izvolienj predsednic Janez Brilli. podpredsednik Stane Miklavčič. tajnik Marjan Kremžar blagajnik France Kraigher, gospodar Valentn Ko kalj, v odbor pa še Pero Pavš^č. M Man Mozetič. Anton Sluga, za namesto ke M rko Luin Ivo Bavčar. Ivan Gobč. v nadzorni odbor pa Jože Sonk, Alojz Krulc in Stane Premru. Kot delegatje bodo na elavni skupščini zastopali s^kci o predsedn k, podpred* sedniik ta;n'k in pa Mozetič in Bren iz Maribora- Na koncu so bile 3o «prejete razno rcsolucije strokovnega značaja, ki jih bo nova uprava izročila vsaui od'orujočim instancam. V naglici •.. V naglici novinarskega dela, a še rajši v vročici politične debate se kaj rado primeri, da kanejo izpod peresa ali iz mozga lapsusi, spake nesmisli, kakršnih bi človek lahko vsak dan lep kupček napaberkoval po stolpcih domačega in tujega tiska. Da ne bomo kopirali sloveče rubrike »Vsak dan ena«, smo se rajši odločili, da bomo poizkušali nanizati nekaj takšnih veselih ali žalostnih cvetk• da jih oi*ekovečimo sebi in drugim v zabaiv in pouk. V naslednjem skromen prvi obrok iz te naše pletve: Stil senzacije Strah in paniko je na splitski postaji povzročil bik, ki se je ukradel iz železniškega vagona, v katerem je bilo več govedi, ki so bili namenjeni v Malto Ko so jih izkrcavali na ladje, je en oik pobesnel in planil na svobodo. Bik se je zagnal prav proti peronu, na katerem je bilo mnogo ljudi in otrok, ki so čakali na vlak Vse se je seveda začelo treti proti izhodu, nastal je krik in vik. Takrat pa se je znašel' neki železničar ki je skočil proti biku in ga hotel zavrniti v drugo stran. Bik ga je naskočil. k sreči pa je imel široko raztegnjene rogove, da jc železničarja dvignil v zrak Ic z glavo. Ko je spet padel, se jc močno poškodoval. Bika pa je nekdo ustrelil iz puške. (»Slovenski dom«:, 1. febr.) Stil vsakdanje kronike Ogromen naval na bolnišnico .. Ljubljanska splošna bolnišnica beleži za mesec januar rekorden obisk ... Ako ne bodo tukaj v kratkem času zrasle nove bolnišnice v podeželskih mestih in če Maribor ne bo dajal svojih bolnikov več Ijubljans.ki;,bolni-šnici, grozi ljubljanski splošni bolnišnici slej ko prej popolna katastrofa. (»Slovenec*. .3. februarja ) Matlnefa Z. K. D. Vse |e navdušil prekrasni pevski In glasbeni v*lefilm g tonfilmaka opereta I PRINCESA MARIBTTA Jeanette Mae Donald — Nelson Eddy g DANES POSLEDN JIC ob 14.15 V ELITNEM KINU MATICI | Cene din 8.50 in 5.50. Kongresni stil Evharistični kongres v Manflb na Filipinih se je začel sinoči z banketom, ki ga je kongresni odbor priredil inozemskim udeležencem tega kongresa. (»Slovenski dom«, 3. februarja). Stil sovjetskih dogodkov Stalin polni moskovske ječe .. Med are-tiranci se nahaja tudi komisar GPU Vo-ronkin, ki je bil direktor zloglasne lubijan-ske ječe. Dolžijo ga, da je poskušal Pjata-kova. ki je bil ustreljen, rešiti iz ječe. (»Slovenec«, 5 februarja.) Nasprotno, Stalinov ugled ni nikjer tako močan, kakor je ravno v sami armadi, kajti on da vojski vse, kar hoče, denar, ča-| sti in odlikovanja. Maršal Vorošdov je vseskozi nesamostojen in nekoliko omejen ter je popolnoma udan Stalinu... Mnenje Troc-kega. da gre Stalinu za krono, seveda za krono posebnega formata ni niti malo pretirano. f>Slovenec«. 6. februarja.) Stil reportaže z dežele Smrt neznane ženske pod avtom... Šofer, ki se je hotel izogniti do skrajnosti na desno, je zavozil v kup gramoza in se ustavil, vendar pa ni bilo več mogoče ustaviti avto. (»Jutro«, 4. februarja.) Stil polemike o vprašanju vajencev Obrtnik (ica), ki zasluži za vajenca lahko plača vajencu (ki) tedensko nagrado. Oni obrtnik, kateri pa ne zasluži niti za svoj skromni obstoj, pa tudi vajenca (ko) nagraditi ne more. V paragr. 267 ob. z. je sicer predvidena nagrada vsaj po enoletni dobi, toda za delni pravilnik, ki naj določa višino te nagrade ni še izšel. Sploh naj se ne bega vajenštvo in naj se glede vzgoje vajenštva ne vmešavajo nepoklicani ter staršem, ako bi se ti medseboj ne sporazumeli oblastvu. Vsi nepoklicani pa od vajeništva proč roke, ker delajo z vmešavanjem v vajeniške zadeve vajeništvu le slabo uslugo. (»Slovenski Narod«, 5. febr.) Maribor preko nedelje Maribor 7. februarja Maribor pod Kurentovo vlado Živahno in razgibano je Maribor praznoval pred pustno soboto. Po lokalih v mestu in predmestjih je bilo vse v maskerndnera valovanju. V vsaki gostilni je b:Ja godba in ples Vsi lokali so bili na-bto polni in ponekod so celo pro»'av^i Kurenta e Sam panjcem. Veselo razgibano pa je bilo zlasti v Narodnem domu. kjer sta priredila društvi »Jadran« m »Nanos« III. primorski ples ob vnetem sviranju »Drave« in »Nanosa* ter ob sodelovanju št-evislnb narolnih noš Cisti dobiček plesa je namenjen za zgradbo azila emtgrantov v Mariboru. V utirionskih prostorih, kjer je bila tradicionalna gala-reduta I SSK »Maribora,« je M a. zbrana elita Razumi ji vo da n' manjka1 o običajnih vncderttov in konfliktov Mnogo-kje so morali ob tem maškeradnem razpoloženju posredovali organ' javne varno&ti. V gledalcu, ki je bilo natlačeno po'-no, r« z usoeho-m vprizorLV N uaičevo komedijo »Dr«.' Dobro srce P obrežja V vzvišenem poslanstvu izvrševanja nalog Rdečesra kriia si je s+ekla lepe zasluge tud; or druž-ino, ki it? bila v hiši- Spor zaradi frožičnice, ki je ni bifo &kocita.n pri Turjaku, 4. februarja 2e mceec dni se pri nas marsikaj govori o božičnici za siromašne otroke, ki jo jo nameraval prirediti dramski od:-ek »Zvezda i, pripadajoč gasilski četi v škoeijanu. Vodstvo tega odseka je namreč za pre. tekle bcriične praznike sklenilo, da obdaruje najbolj potrebne otroke. Razposlalo je nekaj prošenj za prostovoljne prispevke, katerim je bilo tudi ugodeno. Prišlo je med drugim 100C Din Iz Beograda, a prav na dan pred božičem «0 bili razrešeni vsi funkcionarji gasilske čete. Nerazumljivo je bilo ravnanje z nakaznico, ki e bila naslovljena na načelnico odseka. PoŠta na Turjaku ni izplačala tisočaka gasilskemu blagajniku. Tako je nastal ►rpor, ki še do danes nI rešen. Dramski odsek obstoja v gasilski četi že 12 let te je do leta 1933. pridno e po dvojni nominali. Peru: Za stoletnico politične neodvisnosti me.sta Callaja. ki se je prej imenovalo Cru-dad de los Rios. je izšlo 12 znamk. Na znamki po 2 c. v črni barvi vidimo ladjo »San Gristobal«. iz časov španskih osvoje-valcev Na višnjevozeleni znamki po 4 c. je mornariška šola v La Punfi. na rdečerja-vi znamki po 5 c »Tr^ svobode« na fchamk' za 10 c.. ki i? sivovišnjeva. pocrled me sto CaJlao. Na znamki po 15 c. v. zelen" barvi, vidimo pristaniške nns;pe tejra mo^") na znamki po 20 c. ki je temnorfeva. utrie ni Callao. ki ga je vihar leta 1746. uničit • Na znamki po 35 c. je prva južno-ameriška železnica in prva lokomotiva, fa Je vozila leta 1851. na protri Lima — CaJiao. Na znamki po 50 c. vidimo peruanskega maršala Josčja de la Mar, na olivnozeleni znamki po 1 sol ladjo »Sacramento«. ki je bila prva zgrajena v osvobojenem CaJlaju. Na znamki lilaste barve po 2 sola je narisan Joee de Vciasco, ki je pozida! leta L4tf. uničeno mesto, na rdeči znamki po 5 solov in rdeči ter rjavi po 10 Kciov pa vidimo e pričelo šele nocoj oh 20. urj in ob zaključku lista že ni bilo končano. Včerajšnje nogometne tekme Zagreb: Gradjanski : Slavija (Varaždin) 3:1 (0:1). Ilašk : Sparta (Zagreb) 5:1. Beograd: Jugoslavija : reprezentanca Niša 4:3 (2:1). Zemun: BSK : Sparta (Zemun) 6:0 (1:0). Dunai: Pokalne: Kapid : FC Wien 3:1 (1:0). FAC : NVackcr 3:2 (1:1), Admira : Helfort 4:2 (3:1), Sportklub : Favoritncr A C 3:0 (1:0). j Praga: Pokalna. Sparta : Slavija 1:1. Rim: Prvenstvo. Torino : Juventus 2:1, Napoli : Tricstina 0:0, Luchese • Novara 3:1, Ambrosiana : Milano 1:1, Lazio : Bo-logna 0:0. Genova : Sampierdarena 2:0. Alessandria : Roma 5:3, Bari : Fiorentina 1:1. Budimpešta: Ferencvaros : Budafok 4:1. ZEMLJEVID TUBERKULOZE V DRAVSKI BANOVINI PO IDI OUZD V UUBL Banska Bistrica, 5. februarja Danes je bila glavna bitka: tek na 18 km kot samostojna panoga in kot prvi de) klasične kombinacije. Nastopili smo z vsemi, ki tečejo. Reči moramo, da so naši fantje izvršili dolžnost in vsa čast jim. Rezultati so tako lepi, da je vsak lahko zadovoljen z njimi. Ako se samo spomnimo na našo prvo mednarodno tekmo v Bohinju, kjer so zasedli Čehi vseh prvih šest mest, sedmo naš Janša, za njim še dva Čeha in nato šele ostali naši fantje, smo z današnjimi rezultati upravičeno lahko zadovoljni. Devet Jtsg&slovenov na 18 km Nastopili smo z 9 tekmovalci, in sicer: Smolej, Klančnik Alojz, Žemva in Mrak za slovansko prvenstvo v ločenem teku Ženiva, Klančnik Gregor, Sramel in Pribošek v teku za kombinacijo in Knap ter Jakopič Gustl v prostem teku. Naš savez kakor tudi češki pa sta v postavi za slovansko prvenstvo za solo tek imela smolo Po slabem rezultatu Knapa na 50 km smo postavili mesto njega za tek Mraka, kar se nam je žal bridko maščevalo. Čehi pa so imeli za izbiro za soio tek tudi Vrano in i/.borne-ga Mihalka. ki ju iz enakih razlogov niso postavili v moštvo. Mi smo izgubili 5 min. in 23 sek., Čehi pa 7 min. in 2 sek. Sicer jc to slučaj, ki se mu ne more izogniti nihče. 180 tekmovalcev Skupno je nastopilo 180 tekmovalcev. Najstarejši je imel 40 let Odličen je bil Bcrauer (HDW), ki je zasedel prvo mesto s časom 1:16:02.2 in 240 točkami za kombinacijo. Postal je s tem tudi prvak Češkoslovaške na 18 km. S tem ima že drugo češko prvenstvo, ker si je priboril prvenstvo tudi v alpski kombinaciji. Bcrauer pa je tudi kandidat za prvaka v klasični kombinaciji. (Ta prognoza se ni izpolnila, ker je, icakor smo že poročali v nedeljski številki, postal prvak v klasični kombinaciji Vrana. Op. ur.) Drugo mesto je zasedel Mihalak (Č) v času 1:18:26.8, šele tretji pa je bil favorit Musil 1:20:39.2. Na četrtem mestu je naš Klančnik Alojz 1:21:062. torej ssmo 27 sekund slabši od Musila. Poleg Musila so tvorili češko moštvo za solo-tek šc: Ši-tnunek, inž. Novak in Balvin, za klasično kombinacijo pa Simunek. Vrana, Kova? in Dolensky. Flacement v slovanskem prvenstvu V slovanskem prvenstvu je prvi Musil, drugi Klančnik Alojz« tretji Simunek v > v • času 1:21:45, četrti Žemva 1:22:11.4, peti Smolej 1:22:12.2. šesti inž Novak 1:22:49.2, sedmi Balvin 1:23:58.2, in osmi Mrak 1:28:01.4. Klasična kombinacija V klasični kombinaciji je vrstni red naslednji: 1. Vrana 1:21:17.2, 2. Šimunek 1:21:45, 3 Žemva 1:22:11.4, 4. Kovaf 1:22:48 5. Dolenskv 1:24:47.4, 6. Klančnik Gregor 1:26:58.8. 7. Sramel 1:31:10 in 8. Pribošek 1:36:34.6. Poleg teh jc Knap s časom 1:22:38.4 na devetem Jakopič Gustl pa z 1:26:34.2 na petnajstem mestu. Klančnik Alojz ima, ka-kom že omenjeno, četrto mesto Žemva sed mo, Smolej osmo. Klančnik Gregor sedemnajsto, Sramel dvaindvajseto in Pribošek petindvajseto mesto. Vsi naM so tekmovali v 1. razredu. Za slovansko prvenstvo tekmuje od vsake države moštvo štirih tekmovalcev in vsako panogo. Dobra šola in dober materija! Zelo majhne razlike med našimi in češkoslovaškimi tekmovalci nam kažejo, da imajo naši dobro šolo in da predstavljajo zelo dober materija!, ki pa se zaradi pomanjkanja sredstev ne more prav razviti. S tekom na 18 km smo prestali največji strah Zlasti nam je delala preglavice klasična kombinacija, naša najslabša disciplina. Izbere za to kombinacijo spioh nismo imeli in smo morali sestaviti moštvo kar na hitro. Klančnik Gregor in Sramel sta prava tekmovalca za klasično kombinacijo-dočim je Žemva le za teke, a skokov ne trenira že dve leti. Pribošek pa je baš nasprotno naš izraziti skakač. ki le redko teče in je brez treninga za tek. Njegov uspeh na 18 km je zato prav dober in veseli smo bili ko smo zvedeli njegov dobri rezultat Tako smo tek na 18 km lepo dokončali, skrbijo nas le še skoki za kombinacijo, kjer nas muči neizvežbanost Žemvc Fant pa ima izredno voljo in upa. da bo šlo. Seveda so skoki vedno zelo riskirano tekmovanje, kfflr en sum padec podere vse. Zadnji skakalni trening nic? in je Palme od HD\V po9tavil rekord skakalnice na 72 m, je pa nato tako nesrečno padel, da je moral v bolnico in zaradi poškodbe ne bo več tekmoval. Zaradi močne jugovine je bila skakalnica v jako slabem stanju. Bilo je mnogo padcev^ precej smučk pa je zlomljenih. Tudi Novšak in Pribošek sta zlomila svoje smučke. Včerajšnji skoki Banska Bistrica, 7. februarja Danes ob 14.39 se je pričela zadnja konkurenca izredno zanimivih tekmovanj za češkoslovaško državno prvenstvo in za slovansko prvenstvo v smučanju, namreč specialni skoki. Mogoče je ravno ta konkurenca prinesla odločitev o vprašanju slovanskega smučarskega prvaka, vendar do večera točne številke še niso bile izračunane. P« Jugoslavijo je spremljala smola. Najboljši njen skakač naš Novšak ni mogel nastopiti. Skoki so dali naslednje rezultate: X. Steinrnuller (Moravska Ostrova) 363.6 točke, 59, 63 in 63.-5 m. 2. Lahr (HJ>W) 327.4, 39, 59, 63.5. 3. Vrana (CSL) 225.9, 60, 57 5, 58. 5. Pribošek (J) 315.3, 57.5, 55.5, 58.5. 9. Jakopič Albin (J) 295.6, 47, 53, 50. i1 Ljubljana.. 7 februarja Naši smučarji so danes v Banski Bistrici zaključili svoje nastope na slovanskem smučarskem prvenstvu, pa že je odšla druga skupina — vojaška — na Češkoslovaško, da meri svoje moči in svoje sposobnosti s svojimi tovariši na tekmovanju vojaške Mile antante. ki bo letos v Beskidih na Češkoslovaškem. Z današnjim dopoldanskim brzovlakom je namreč odpotovala ju-goslovenska vojaška ekipa, ki bo prenočila v M irihoru in počakala predsednika pripravljalnega odbora divizi jskega generala Stojanoviča. pomočnika inšpektorja državne obrambe, ki prispe iz Beograda. Jutri fr Celovec, 7. februarja Danes ob 14. so se v organizacij? Celovškega smučarskega kluba vršile na lepo zgrajeni skaJcaln,:ej v Sotnrci, ki je poi ure oddaljena od Celovca, mednarodne skakalne tekme. Ta skakalnica dovoljuje s polnim zaletom skoke do dobrih 50 m toda danes je bila snežna pioskev prelrda in iztek skoraj poledenel, tako da skakalcev niso pu-.-t.ii s poln.m zaletom oa strmino V napovedani velik mednarodni udeležb; je izostalo precei slavnih «mea, med njimi tudi Norvežana B.rger Ruuda in našega trenerja za skoke lianssena. ki so ju oba seveda nestrpno pr čakovali na tej tekmi. Udeležbi; se je zaradi tega od prijavljenih 40 tekmovalcev skrčila na 29. med njiimi 4 Nemuj in 1 .Jugoslovena. Naš savez e za to prireditev kljub odsotnosti naših najboljših ska-kačev prijavili 5 konkurentov, ioda na sta.r5 tu se je poiavil samo član Smučarskega kluba Ljublane Edo Bevc z zastopniko:n kluba Sirickbergerjem ._ na klubove otroške. Kljub 'emu. da je bila torej naša ude-leba na tej bližnj: skakalni prireditvi res preborna za nivo našega skakalnega spotfa. sta bila oba Jugoslovana v sobo'o in danes predmet splošne pozornosti in sta tudj v sprevodu pred otvoritvijo tekme korakala kot zastopn ka tuje države — z državno trohoini r<> na čelu Vsak tekmovalec ie moral v konkurenci 8bsoivirat rr *koke S startno številko 37 te pr šel na vrsto trikrat tudi naš Bevc ki je v lepem tfilu dosege] daljave 40, 39 ;n 40 m Med ostalimi bolj znanimi skakač; in kandidati za boljša mesta, bi bilo omeniti zjutraj nadaljuje potovanje na Češkoslovaško. Jugoslovensko vojaško ekipo vodi major Maraula, v ekipi pa so poročnik Petrovič, podporočnik Crnobori, dva narednika in dva redova. Naša vojaška ekipa bo nastopila v štafeti hi v tekmovanju posameznikov na 30 krn. Na kolodvoru v Ljubljani se je od vojaških tekmovalcev poslovil v imenu JZSS podpredsednik dr. Pavlin z načelnikom teh ničnega odbora dr. Svigljem. V soboto odpotuje jugoslovenska vojaška ekipa na svetovno tekmovanje v Chamor,ix. 1 enega najboljših Avstrijcev BradAa z znam. kani; 48, 48 in 49 m» dalje Avstrijca Kra-l.ngarja z »daljavami 44, 46 jn 45 m, izbor« j nega Avstrijca Aschen^alda in Riegerja, ! prav dobra Nemca Homerja in Krausa itd. i Oficielma razdelitev rezultatov je bila na-i povedana za 19. uro. ko sta naia zastopnika j že odpotovala preko meje in bomo dokon-j čnj plasman našega Bevca, kj se je skoraj : gotovo plasiral na eno izmed mest od desetega — obtavilj v redni jzdaja »Jutra«-• Tekmo je gledalo najmanj 5000 gledalcev. Res škoda, da naš; skakadi na njej niso bili zastopali šlevilneje. Evropsko prvenstvo v drsanju Praga, 7. februarja V soboto se ie nadaljevalo evropsko prs venstvo v umetnostnem drsanjn s Poljubnimi vajami dam in z obveznimi vajami gospodov. Evropska prvakinja dam >e postala An s gležinia Colledge z mestno številko 5. Sledijo Tavlor (Anglija) 10, Putzjnger (Avslris ja) 16. Stenuf (Francija) 19, Nirnberger (Avfirija) 32. -Jagger (Anglija) 33, Hruba (ČSR) 36 in Brdos (Madžarska) 39. Po obveznih likih gospodov so se opazi-1p tri skupine. Na čelu prve skupine sla Avstrijec Kaspar in Anglež Sharp, med katerima se vrši borba za naslov evropskega , prvaka Sled; druga skupina, v kateri so Anglež Tomi ns. Madžar Tertak m Linhart ' (Avstrija). Tretjo skupno vodita Finec Mik. kanen m Avstrijec A|ward V sredi te sku-pir.p eta Čehoslovaka Sad lek in Pražnovekv Tudi oba Jugoslovena dr. Schwab in Turna , ter Nemec Faber, Francoz Henrion jn BeL j Zagoneten požar Bučk.i 6. svečana Včeraj ob pol S. urj zjutraj se je oglasil plat zvona pri škodi anskj podražili cerkvi na Stopnem. Kakih deset minut pod Slo, penškim hribom tik ob cesti stoji čisto na samoti zanemarjeno Poslopje Martina Do-ienška. Id je v Ameriki. Posestvo upravlja Dolenškova mati že leta. Razen te je pod cesto je nad cesto še v dobrem stanju pod in 5 metrov dalje kozolec na 3 okna. Iz poda so ljudje opazili stkati ognjene zublje proti nebu. Ker stoji (»oslopje pod hribom, na ostrem ovinku in v dolini, ni bil ogenj kmalu viden. In ker tu tudi n'k-kdo ne stanuje jn je domačija čisto na sa3 moti, so prršli ljudje na pomoč šele. ko je bdo že v ognju. Ljudi se te nabralo precej. tudi bučenskj gasilci so bili hitro pri požaru. Ob tej priliki se je pokaralo, kako potrebno je, da si nabavijo nekaj več cevi-Morali so namreč vodo nosjti v brlzgalno. da so kozolec in hišo resilj. Zraven poda je bilo v seniku okoli 2000 kg sena im okoli 1000 kg slame, in v Ustniku precej veli-ko suhih dii. Podoba je, da je nekdo spal v senu, kar se je že večkrat zgodilo, in je zjutraj kadil cigareto, po tem pa po neprevidnosti zažgal. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Objave Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Franja Gantarjeva, soproga mestnega monterja v pokoju. K večnemu počitku jo bodo spremili danes ob pol 15. iz mrtvaške veže zavetišča na Vidovdanski cesti. Na Spodnji Polskavi je v starosti 53 let umrl g. Jakob Kavčič, gostilničar in posestnik. Uglednega moža, ki je zapustil vdovo in dva otroka, bodo pokopali jutri ob 10. uri. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno so žal je! Koncert Adamičevih orkestralnih del bo v petek dne 12. t., m- ob 20- uri v veliki Filharmonični dvorani- Celo vrsio najbolj zanimivih njegovih del bo izvajal združeni orkester pod vodstvom dirigenta šiianca. Koncert priredila Glasbena Matica in radijska oddajna postaja v Ljubljani. Sedežj se dobe v knjigarni Glasbene Matice- Polno smeha in veselja je pripravil Kurent, imenovani tudi princ Karneval vsem plesa željnim za jutri, pustni torek, na Taboru. Predno se poslovi od letošnjega pusta, je najel dve god hi, preskrbe' vsega dobrega za želodec ter vabi vse, da se udeleže njegovega večera. Pričetek ob 20 uri 30 min. zvečer; vstopnina je 10 Din. Pridite, da se vsi poskvite od Kurenta. Na pustni torek pojdemo v »Delavsko zbornico na prireditev društva »Tabor.« Sodeloval bo priznani Grudnov jazz. Pijače in jedače bodo prvovrstne in poceni. Vstopnina samo 5 Din. Cisti dobiček je namenjen brezposelnim. Runcimanov povratek v Anglijo London. februarja, b Pot aing'eSkega gospodajskega min^tra Runelirtana v Was-hittgton je zhud;!a v tukajšnjih polit.črV^h. diplomatskih in sro^polarskih krogih irrodro pozornost. Interes angleških krofov Se da razbrati žp i t števnlnih int^rr>elac.ij o tem j potovanju v angleški snolnii zbimjrj. Zato je razinrolišvo. da pričakujejo Runcimanov povnUek h WasiVn:rtona ki je napovedan za danes, z največjim zanimanjem, ker se domava, da 1>o Runoima-n takoj po svojem povratku podal nekaj važnih izjav o svojih razgovorih z ameriškim orezidentom Roo-jseveltom. zlasti jrl^Ie možnt^ti odprave carinske meje med Veliko Britanijo in Ze«ji-tijercimi državami, o č-esner se je tu v zadnjem času pm v v zvezi z Runcimanov a ameriško misijo zHo tptio^o crovorilo in tn- d> tvsalo. Umor kitajskega generala Sanghaj. ' februarja b- Eksjtremni ele menti so umoril' generala Vangiceka. enega i izmed najzvestejsih sodelavcev maršala Čang6uelianga- | ztKi:cno x RtrctucN PO »EIIM. »uu «aoZemljevid delavske tui>erkulozec za območje dravske banovine. Sedaj je zbral Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu statistične podatke o bolovanju zavarovanih delavcev za loto 1933, o sicer po spolu, diagnozah in srez.ih. Na podlagi teh podatkov je izdelaj OUZD pričujoči »Zemljevid tuberkuloze v dravski hanovfriic. Kakor smo že svoječasmo poročali, je tuberkuloza najstrašnejša bolezen nagega de« lavstva. Ena petina \-seh lx>lezenskih podpor od|xide na eno samo diagnozo, to je tuberkulozo. Ako pomislimo, da znašajo prispevki l>o!ezonskega zavarovanja pri nas v Jugoslaviji in sicer samo pri SUZOR-u nad eno ča. trti.no milijarde dnarjev v^sako leto, vidimo, da nas stane samo tuberkuloza med de!av5 stvom vsako leto okroglo 50 milijonov dinarjev. Žal moramo ugotoviti, da se izdatki za to strašno bolezen pri na< niso niili najmanj zmanjšali zadnja leta, niti ne moremo trditi, da Je tuberkuloza med delavstvom znatno popustila, ako primerjamo analocne etatjstične Podatke iz lete 1929 in 1933. "Po statistiki SUZORa je bilo v lotu 1933 vseh bo. lezensko-podporiiih dni 826.998, od kaiier ii odjiade na tuberkulozo 101-769 alj neHcaj nad 12 odstotkov- K temu morajo še prišteti dv.i momenta. V statistiki je izkazana samo tu s berkuJoza, k,i povzroča delanezmožnost delavstva. Ni pa izkazana tuberkuloza, katera ni še tako daleč napredovala, da bd moral deJavec oPusitifcj svoje poklicno delo. Brez dvoma imamo takih slučajev >ambulantne< tuberkuloze zelo mnogo. Nadalje moramo upoštevati tudj dejstvo, da naše socialno zavarovanje posipa v velik; meri tuberkulozne bolnike v posebne sanatorjje, v katerih je zdravljenje mnogo dražje nego zdravljenje doma v domači oskrbi, ko prejema boU nik sasno hrana rino. U pošle vaoč ta dva momenta vidimo da odpade še vedno rca 20 odstotkov vseh lndezenskih |*Ki?or samo na tuberkulozo. Pomoč gluhonemi mladini Ljubljana, o februaTja. Potlporao društvo za giuhoneino mladino v Ljubljani je izdalo brošuro pol tem naslovom. Napisal jo je g. Vilko Mazi, strokovni učitelj v Ljubljanska gluhonemni-oi. Brošura je pretresljiv poziv na jav^ost^ naj fepozna življenje in trpljenje gluhonemih in podpre delovanje podpornega društva. Pisatelj je poljudno opisal, kako s« poučuje v glutonemnici. To poglavje je začel takole: Mnogo je še ljudi ki riofia ne verjamejo, da se uče ot,rooi v gluhone^mioi živega b&setinega govora in po njem do malega vseh onih predmetov, Id jih daje po-1-nočutnemu otroku normalna šola. Res je to velika umetnost, ki je še v debeli knjigi rte bi mogel podrobno opijati... K temu uvodu je pač t.^eba pristaviti, da !e Z"lo žalostno, ker se na&a javnost ne zanima na eni strani dovolj za naporno in veiepo-membao delo učitelja v gluhocemnici, dočim na drugI strani ne zna ceniti veiikan-skih naporov, s katerimi so 6i gluhonemi pridobili mo£nost eovora fr povprečno šolsko izobrazbo. Gluhonemi trpijo najbolj za-r;*Li tega. ker javnost ne zna ccui!,i njii.ov;h naporov in sposobnosti. V poglavju: Naša gluhonemmioa vpij2 razširjenju je med drugim navedeno: V Sloveniji imamo okrog šodoiaodnih eluTiO-nemcev. pa en sam zavod, ki je bil prvotno zgrajen največ za 50 otrok h bivše Kranjske. Odgovarjaj bi svojim potreba-m še danes, da se niso ob prevratu prilike temeljito izpremenile. T.dcrat so prit &niii v Ljiiliijano gluhonemei i'z bivše Štajerske, ki ■o se dotlej šolali v Gradcu b tov So gojencev jo mahoma naraslo na 100 in jih je letos v zavodu celo 112. Več jih tudi pri najljodjši volji ni mogoče »prejeti ker n" prostora. Deiavnkve, ki hi jih da.ne.s še nujne je potrebovali nego pred vojno, j* bilo treba izpremenčti v spaiaiice. Ukiniti smo morali zdravniško in bolniško sobo ter 5e več drugilh pio^tarov. ki jih z-tvod zelo t^žko pogreša. Gneča \tsepovsonl, kamorkoli pogledate. V taikili okoliščinah h r«*-no ogrožen napredek in hudo prizadet* vzgoja. Vedno liujše stiske v družinah nasib g«'u-koncaneev in vedno krivičnejše zaprstavijati je teh siromakov v borbi za njihov obstanek je terjalo ustanovitev Podpornega društva za gluhonemo mladino — čioveko-ljubne ustanove, k;, ima za seboj že G let plodnega dela. Ta Človeko,jul>na ustanova je v prvi vrsti navezana seveda na podpore in darila. Brošura navaja s;žarnic poJ-f>or občin in lpore 15 občin 2.01'» Din. lani pa je društvo od 24 občin dobilo 2.980 Din- Prispevki denarnih -zavodov so naslednji: leta 1931 ie 12 denarnih zavodov prispevalo 3.250 Din n^^ednje leto 5 denarnir.i zavodov 550 Din. leta 1933 trije denarni zavodi 300 Din. leta 19:14 pa so trje denarni zavodi dali 350 Din. Mimo tega so seveda poslali več;,, ali manjše podpore tudi nekateri zasebniki, večina teh dobrotnikov pa ne želi biti imenovana. Da bo pri gluhonemih uicra gorji polna vrže usoda gluhonemo det? najče^". \ naj-siromaSnejšo dnižino, a«i p;i mu vzame ^ oče*a in mater, da si pot._i>n '>e«inejše£ra bit ja pod solncciu no moreimo misliti. \'sa.' dni; siromak zna vsaj potožiti svoje pror-ie in na>Ie že v tem nekaj utel^. 8'epeo že s svojim zunanjim izrazom vzbuja sočutje glulioiremč?va zunanjost pa nima ni-kakijii opfzorljivih znakov zato sre*.lo lhid-ie prostoduišno mirno takega siromaka. Zgodi eelo. da ga marr-ik In ošinu z nezn upljivitn poglofloni ker s® na žalost >ee Soveške družbe in dokler ne najdejo primernega dela, s katerim se labko pošteno preživljajo. Omogočiti jjm je torej treba dvoje; izobrazbo in zaposi-i-'uev. Vse dciiej pa so pogrebni naše moralne jn gimotne pomoči. Slepec je do smrti navezan na tujo pomoč, ker je doživljenjski invalid kljub Se tako Skrbni neri in izobrazbi. Ginhonamiec pa potrebuje na?" jicdpore sa-mo nekaj let, po^n pa ni nikomur več v breme. Baš nasprotno: zelo rabno deJov^o silo pridobimo v njem in tudi vsega upoštevanj;!, vrednega davkoplačevalca. Zaradi vsftgra tega, je upravičen poziva Ra&širite glul^jonemnjiao, odprite njena vrata vsem. Id ro zmožni poirka. da ni bodo s poštenim de-lom služili knih. šola je prvo. kar pf i t.rebu je jo. Par minut smeha ODGOVORIL MU JE Gospod Svinčnik je danes res slabe volje. Morda je temu vzrok strašen nahod. Vre ga razburja. Na primer to, da ni dobil sedeža v tramvaju, ali pa to* da je pre pih in da vozi tramvaj po njegowm mnenju dosti bolj počasi. Ritzen tega pridirja na neki postaji v poslednjem trenutku mlad gospod s psom na vrvici, skoči na stopnišče in pusti psa lepo teči za tramvajem, Gospod Svinčnik je zdaj pošteno ujezi. Grdo pogleda zasoplega gospoda in zamr-mra: Mučen je živali... in še marsikaj, pa se ne da zapisati. Mladi gospod nekaj časa molči. Ko pa mu je naposled že vsega preveč, odvrne ravnodušno: •Le nikar i se preveč ne razburjajte. Saj se tudi n' peljete, vaš nos pa teče!« VSE JE BILO IMENITNO Škot pride pozno ponoči v majhno mesto. Edini hotel je bil ves poln. Sočuten sopotnik ga Je povabil k sebi in mu odstopil prazno posteljo v hiši. Drugo jutro ga je vprašal: »Ali vam je večerja dobro teknila?« »Imenitno!« je odvrnil Škot. »In kako ste bili s posteljo zado\x>ljni?i »Odlično sem spal,« je na\\Iušeno vzkliknil Škot. »Upam, da ste bili tudi r. zajtrkom zadovoljni?« »Tako dobrega zajtrka ie dolgo nisem imel,« je pošteno priznal Škot. »To me pa rese/1,jo trpečim delavskim ženam v Španijo. V Genfu se je osnoval pomožni komnsfe. ki po?i,lVa v Spani- ](■ zdravi'? SJEE LMA pa njenega moža veleposestnika Andreja Pozdiševa obišče njegov sorodnik, slavni violinist Gregor Tuhačevski, se v ženi-umetnici predrami vse, kar je nekaj let že mirno počivalo v prsih. Usoden konflikt med obema moškima nastane, ko občuti mož pri skupni igri Beethovenove »Kreutzerjeve sonate«, kako se ljubita žena in sorodnik. Tragični konec je znan vsakomur, ki je vsaj enkrat prebiral Tolstojevo najznamenitejšo novelo. Lil Dagover je prevzela s to vlogo veliko umetniško nalogo in jo je po trditvah nemške kritike odlično rešila. Njeno skupno igro z Albrechtom Schonhalsom smo občudovali že v »Mali Ireni«. V Kreutzerjevi sonati pa je njuno sodelovanje še bolj poglobljeno. Delo je režiral Vid Harlan. Na AngleSkem so lani napravili 222 velikih filmov. Proti predlanski produkciji pomeni to 10 odstoten napredek. Statistike so dognale, da obišče v ameriških Združenih državah kinematografe vsak dan 11 in pol milijona ljudi. Danci so poslali posebno filmsko ek špedicijo na Laponsko. V Berlinu je umrla ena izmed najbolj gnanih filmskih igralk iz časov nemega filma Hella Moja. Njena najbolj znana filma sta bila »Ceata pozabljenja« in »Fi-garova ženitev«. V Ameriki delajo film iz življenja Za-harova, ki se bo imenoval »Nekronani vladar*. Goriščna (žariščna) razdalja goriščnica, žai i^cmca kakšnega objektiva nam je včasih neznana in bi jo radi ugotovili. To storimo tako-le: Objektiv montiramo v kamero z medli-co, ki smo na njeno motno, proti objektivu obrnjeno stran narisali aii prilepili za primerjavo milimetrsko merilo. Nato ustanovimo centimetrsko merilo na medlieo z vso ostrino tano, cia ga bomo videli v točni naravni velikosti. Razdaljo objektiva od medlice marsiramo sedaj na kameri. Potem ustanovimo na medlieo kakšen predmet v »neskončnosti«, na pr. oddaljen stolp ali solnčno oblo. Objektiv se bo pri tej ustanovitvi približal medlici in kakor prej zaznamujemo to njegovo novo razdaljo. Razlika med prejšnjo in sedanjo markacijo je enaka žariščni razdalji. Tovarna na objektiv običajno sama zapiše žariščno razdaljo z znakom F ali f, na pr. f = 5 cm. Z zgoraj navedenim postopkom je mogoče dokazati, da prava žariščnica v mnogih primerih ni tisia, ki jo navaja tovarna, temveč je bodisi nekaj manjša, bodisi nekaj večja. To ni nič hudega, kajti vsak pošteni objektiv je tako rekoč individuum zase, ki zahteva posebne izdelave in ga ni mogoče narediti po šabloni. Glavno pa je, da z njegovo pravo ^anscmco sogiasa metrska lestvica za ustanavljanje na poedine predmetne razdalje, kakršno ima skoraj vsaka kamera. P11 cencjsiii. serijskih izdelkih utegnejo biti te ustanovilne lestvice netočne in takšne netočnosti postanejo pri snemanju brez medlice in drugih priprav lahko zelo nerodne, pa zakrivijo marsikakšne neostri-ne. Najbolje je na medlici preizkusiti točnost metrske lestvice za vse razdalje, ki jih navaja. Ce je lestvica točna, moramo dobiti od vseh predmetov, ki so v zapisanih, ustanovljenih razdaljah, popolnoma ostre i ka in načelnikov poedinih odsekov je ~raz- 1 prvih okrog 9 odstotkov, pri drugih pa v skrajnem primeru tudi 48 odstotkov. Povprečno je treba računati, da se pri modernih anastigmatih na poti skozi stekla izgubi 20 do 30 odstotkov svetlobe. 2e zavoljo tega je obilnejša osvetlitev običajno pametnejša nego tista, ki nam jo pokaže svetlomer. Končno se moramo zavedati, da veljajo na objektivu zapisana relativna odprtina, kakor tudi številke njegovih zaslonk samo za ustanovitev na neskončnost, če slikamo bližje predmete, se izteg kamere poveča, odprtina objektiva gre tedaj v razdaljo do slikovne ravnine večkrat nego pri ustanovitvi na neskončnost. To se pravi z drugimi besedami, da gre tudi v kamero manj svetlobe in da moramo nekaj več osvetliti, nego nam pokaže svetlomer za relativno odprtino ali zaslonko, ki jo uporabljamo. Podaljšanje osvetlitve se ram tu po dolžini iztega in sicer se poveča za njegov kvadrat. Dvakratni izteg ki ga dobimo pri slikanju predmetov v naravni velikosti (dvakratna goriščna razdalja) zahteva 4-kratno osvetlitev, 3-kratni izteg (slikanje v dvakratni naravni velikosti) zahteva že S-kratno osvetlitev, 4-kratni izteg 16-kratno osvetlitev itd. Za tri četrti goriščnice podaljšani izteg zahteva 3-kratno osvetlitev, za pol goriščnice podaljšani izteg 2-kratno osvetlitev. V splošnem bi glede tega veljalo pravilo, da podaljšamo osvetlitev za predmete, ki so oddaljeni pol drug meter od objektiva in šo manj. čim bližji so potem, tem bolj »bogato« osvetlimo. Iz amaterskega gibanja Šesti letni občni zbor Fotokluba Ljubljane., ki se je vršil v preteklih dneh ob številni udeležbi članstva, je pokazal zelo razveseljivo bilanco o pretekli poslovni dobi. Iz obširnih poročil predsednika, tajni- Vražje dekle je film, ki so ga v precejšnji meri ustvarili na Jadranu. Dubrovnik s svojo čarobno okolico je zadnja leta postal pri-ljubljeno torišče raznih filmskih družb. Tako so tudi za »Vražje dekle« tam doli posneli zunanje slike in seveda niso pozabili vplesti lepih dalmatinskih noš in narodnih plesov. V bistvu pa Je »Vražje dekle« dunajsko dete, vesela glasbena igra z dunajskim humorjem, zgoitoa o človeku, ki je tak slabič, da je pripravljen na očetovo povelje poročiti dekle, katerega ne mara. Obenem pa je to zgodba o dekletu, ki se ne pokori nikomur, dokler ne pride njen pravi. Za humor skrbi zlasti Fric Imhoff, pa tudi Tibor Halmay je že dober znanec iz šaljivih dunajskih filmov. R. Boleslavski je umrl Iz Hollywooda poročajo, da je umrl tam znani filmski režiser Rihard Boleslavski. za po-ledicami srčne bolezni. Boleslavski se je rodil 4. februarja 1889 v Varšavi. Svetovne vojne se je udeležil na strani poljske armade in je bil za časa poljskih osvobodilnih bojev v 1. 1919. v časnikarski službi kot filmski operater. L. 1920. je prišel v Združene države, kjer ga je najela družba MGM. Njegovo prvo delo je bil film o Razputinu. Drugače je znan po svojih režijah velikih filmov »Možje v belem« in po »Pisanem pajčolanu« (z Greto Garbo). Predlanskim je še napravil film »Osvojevalec Indije«, potem pa »Bedne«, »Metropolitan« in »Može in ljubezen«. Njegov poslednji film je bil »Alahov vrt« (z Marle-no Dietrichovo). Z Boleslavskim je umrl eden poslednjih iz stare garde dobrih režiserjev. Filmske zanimivosti Po vesteh iz Amerike se je Greta Garbo definitiVno odločila, da se bo poslovila od filma. O njej je znano, da že dolgo boleha in da se je njeno zdravje v zadnji dobi še poslabšalo. Te dni bo začela delati film »Gospa Valevska«, ko pa bo dokončan, se bo vrnila domov. Svoje pogodbe s filmsko diružbo je že razdrla in prodala j tudi vilo v Hollywoodru. Zadnje čaee je imela na leto po pol milijona dolarje-/ dohodkov. Angleški aristokrat grof Warvvlck je prišel v Hollywood, kjer se bo posvetil filmu. Nadel si je ime Mihael Broolce. Warwicki so znana angleška plemiška družina. Eden izmed prednikov je bil tisti mož, ki je dvignil lady Hamiltonovo iz bede v zgodovino. slike, če ni točna, jo moramo pomakniti na pravo mesto, pregravirati ali kar koli. Relativna odprtina je merilo za zmogljivost objektiva, in sicer zelo važno merilo, saj se po njem ravna tudi osvetlitev. Označujemo jo z ulomkom, ki nam pove, kolikokrat je širina objektiva oziroma njegovih zaslonk vsebovana v goriščni razdalji. Razmerje med goriščnico in polno, nezaslonjeno širino objektiva imenujemo tudi njegovo svetlobno jakost ali svetlobnost. O objektivu, ki ima tovarniško označbo 1/4, 1 : 4, f :4 ali f/4, vemo na pr. takoj, da je širina njegove polne odprtine vsebovana v goriščni razdalji 4-krat in da ima manjšo svetlobno jakost nego na pr. objektiv z označbo f : 2, kajti odprtina drugega objektiva je v razmerju z njegovo žariščni-co dosti večja in spušča v kamero zato tudi dosti več svetloDe. Pri tem nima dolžina goriščnice sama na sebi nobene ulo-ge. Dva objektiva z različno goriščnico, recimo 5 in 15 cm, toda z isto relativno odprtino, recimo 4.5, sta praktično enako tvetlojaka, pa čeprav bi nepoučen človek pc širini njiju sprednjih leč sodil, da je 5-centimetrski objektiv slabši, čim večji js imenovalec v ulomku relativne odprtine, tern manjša je svetlobna moč objektiva. To pravilo velja, tudi za zaslonke, ki niso idč drugega nego v določenem redu manjšajoče se relativne odprtine objektiva. Večje zaslonke, to je manj zaslonjene odprtine, so označene z manjšimi številkami, manjše zaslonke pa z večjimi. Za silo zadostuje, da izmerimo za določitev nam neznane svetlobnosti kakšnega objektiva njegovo tako zvano pravo aii dejansko odprtino, to je prosti, neokovani premer njegove sprednje leče, in jo spravimo v razmerje z goriščno razdaljo. Točneje pa je izmeriti tako zvano učinkovito odprtino, ki je pri modernih dvojnih objektivih za petino do desetine večja od prave odprtine, če hočemo določiti to učinkovito odprtino, moramo kamero ustanoviti na neskončnost, medlieo pokriti vso s kosom lepenke ali čim podobnim ter napraviti v sredini tega zaslona, torej v presečišču obeh diagonal slikovnega formata, majhno luknjo. V temnem prostoru Dostavimo tik ob luknjo gorečo svetilko In če pogledamo sedaj od spredaj v objektiv, bomo opazili svetlo krožno ploščino, katere premer ustreza natančno premeru učinkovite odprtine. Ta krog bomo še bolje videli, če položimo na okov sprednje leče motno steklo. In najbolj udobno ga bomo izmerili, če damo v temnici na lečo primerno izrezan kos bromosrebrnega papirja, ga pokrijemo z objektivnim pokrov-cem in ga potem osvetlimo od zadaj s svetilko tik ob luknjici v lepenki. Ko ta kos papirja razvijemo, dobimo ostro zarisano krožno ploskev, ki je natančno tako velika kakor učinkovita odprtina objektiva. Tako določimo tudi učinkovite odprtine poedinih zaslonk. Pripomniti bi bilo, da niti razmerje med goriščnico in učinkovito odprtino ne daje še resnične svetlobne zmogljivosti kakšnega objektiva, kajti pri prehodu skozi leče se nekaj svetlobe zavoljo debeline stekel, njihove barve, njihovega števila in refleksov izgubi. Pri enostavnih objektivih z enim samim steklom je ta izguba manjša nego pri sestavljenih, in sicer znaša pri vidno, da je odbor s svojimi odseki pridno seial, priredil je mednarodno razstavo v Ljubljani in je začel pripravljati že novo, klub je prejel okrog 750 dopisov in raznih pošiljk ter jih razposlal okrog 2500, povečal je svojo strokovno knjižnico na kakšnih 150 del, si uredil temnico, ki so jo člani uporabili 80-krat, priredil 21 preda-valnih in kritičnih večerov, 19 izletov, povečal število svojih članov na kakšnih 70, pošiljal mape z deli svoji članov v drage države, s čimer jc vršil učinkovito propagando za našo deželo, kakor tudi z udeležbo na nič manj nego 3/ mednarodnih razstavah v tujih deželah. Teh razstav so se člani kluba udeležili z 999 svojimi slikami in že ta številka kaže, kakšna ogromna požrtvovalnost vlada med njimi, saj so šli stroški za izdelavo slik, za prijavnine in deloma za poštnino iz njihovih žepov. Uspehi pa se nam ne morejo videti nič manjši, če zvemo, da so si člani kluba na teh razstavah samo v tem letu pridobili spet 5 zlatih, 8 srebrnih in 12 bronastih kolajn, pa še 9 diplom! Nagrajeni niso bili samo na razstavah, ki sploh ne delijo nagrad. Prav tako so bili nagrajeni na vseh treh mednarodnih fotografskih natečajih, ki so se jih udeležili. Nešteto je inostranih fotografskih in drugih revij, ki sc objavljale njihove slike, in tu velja omeniti posebno veliko mednarodno fotografsko revijo »Galerijo«, ki je lansko leto izmed jugoslovenskih del objavila skoraj samo dela članov ljubljanskega kluba. Eden najbolj razveseljivih dogodkov preteklega leta je bila ustanovitev delovne zajednice jugoslovenskih amaterskih organizacij, v kateri predstavlja Foto-klub Ljubljana s Fotcklubom Mariborom slovenske amaterje. Dolg, ki je več let oviral klub v delu, se je samo lansko leto zmanjšal za dve tretjini, za kar je moral občni zbor izreči še posebno zahvalo dosedanjemu iniciativnemu blagajniku g. Cirilu Bohmu. Ta v novem letu zavoljo prezaposlenosti ni mogel sprejeti več tega mesta, drugače pa j s bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Sreč-kom Gromom, podpredsednikom dr. Rudolfom del Cottom, tajnikom Karlom Kocjan-čičem, blagajnikom Karlom Pečenkom, odborniki Jankom Skerlepom, Lojzom Penga-lom in Ivom Gogalo. Namestnika sta Maks Gliha in inž. Ludo Michieli, preglednika računov Karel Bolaffio in Ivan Habič, razsodniki pa dr. Ivo Frelih, prof. Janko Ravnik in prof. Janko Brane. Občni zbor je nato določil še cclo vrsto načelnikov poedinih odsekov. Med novimi odseki sta posebno važna kinematografski odsek za slikovno centralo, ki se bo poprijel uresničenja ene najbolj nujnih nalog slovenskih amaterjev: da prične sistematično zbirati slikovno gradivo za vsakovrstne klubske namene, za namene tujsko prometne propagande. znanstvene namene, arhive naših občin, bodočo galerijo slovenske umetniške fotografije, sk i optična in filmska predavanja naših dru"tev i. t. d. Odsek za amatersko kinematografijo pa bo skušal slovenskemu filmu pridobiti tisti ugled, ki ga že davno ima slovenska fotografija v ožjem pomenu besede. Dela si je neutrudni klub za novo poslovno dobo naložil dovolj! Javljamo tužno vest, da nas je naš ljubi mož, oče itd. gospod KAVČIČ JAKOE gostilničar in posestnik v nedeljo 7. t. m. v starosti 53 .et, previden s tolažili sv. vere za vedno zapustil. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 9. februarja 1937, ob .10. uri dopoldne, iz hiše žalosti na polskavsko pokopališče. SP. POLSKAVA, 7. februarja 1937. Žalujoči: ANA, žena; VEKA, LADKO, otroka in ostalo sorodstvo. Umrla je moja ljuba soproga, gospa roj. Krmslj Pogreb drage poltojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 8. februarja 1937, ob pol 3. uri popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska 9, na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči soprog GANTAR IVAN, mestni monter v p. ter ostalo sorodstvo. V LJUBLJANI, dne 6. februarja 1937. Urejuje Davorin Ravlien. — Izdaja za konzorcll »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tdskarnarja Pran Jeran. — Za inscratul del te odgovoren Alojz Novak _ ygj y Ljubljani.