KNJI'
PRIMORSKI DNEVNIK
glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
štev. 7 (2626)
PRVA IN GLAVNA DOLŽNOST ODGOVORNIH OB-
lasti je reševanje perečih socialnih in gospo.
DARSKIH PROBLEMOV. NE PA UGANJANJE FAŠISTIČNEGA POLITIKANTSTVA.
PoStnma platana v gotovim Spedizlonp In abbon. post. 1 *r
TRST, petek 8. januarja 1954
Cena 20 lir
SEJTEDNO NEJASEN POLOŽAJ V ITALIJANSKI VLADNI KRIZI
Usmeritev politike vlade na levo se vedno iiolj poudarja kot nujnost
Po drugi strani pa se omenja možnost, da Einaudi zavrne ostavko, češ «« je kriza izvenparlamentarna, zakar se poteguje tudi KPI - Neodvisno socialistično gibanje (Magnani) pa predlaga koalicijo DC-PS1-PSDI
Naivno prozorna perfidnostlVcdllO bolj Zapleten ilažnivih vesti rimske propagande sporZ&T&diUjetnikov
'Ali nemški časopis JFrankfurter Allgemeine Zeitung", ki je toke j Opozorilo generala Toy!ora južnokorejski vladi - Indija vesti objavljal, ne želi normalizacije mednarodnega položaja?^ strogo v juridičnem smislu tolmačila določbe premirja o
ujetnikih * Upanje na obnovitev razgovorov v Panmunjomu
<Od našega dopisnika)
RIM, 7. — Kot smo že včeraj Poročali se zgodba poietne . aane krize ponavlja. Einaudi i- kot predpisuje protokol, 'Prejel najprej bivšega predsednika republike De Nicplo, nato pa po vrsti; predsednika senata Merzagoro, predsednika Poslanske zbornice Gronchtja, bivša predsednika konstituante Paragata in Terracinija. S tem Je Einaudi za danes zaključil posvetovanja. Jutri pa bo spre-Jbi De Gasperija v svojsjvu predsednika vlade, bledili bodo predsednik; posameznih parlamentarnih sku-P>n poslanske zbornice in se-nata. Tako bodo posvetovanja Predsednika republike zaključena šele v soboto. V najboljšem primeru bo torej šele v s°bpto. zelo verjetno pa v ne-beljo, Einaudi določil neko politično osebnost za sestavo ho-ve Vlade. Vsi. ki so bili doslej Da posvetovanju ne dajejo nobene izjave. De Nicola je namreč v zvezi s tem dejal, ba kdor je bil na. posvetovanju, «ima dolžnost molčati ■ 0 jem, kar je sam povedal j in *ar je slišal«.
, Po drugi strani pa se govori 'n piše, da je možna tudi drugačna rešitev krize. Einaudiju Pripisujejo namreč možnost, da presodi krizo kot ižvfn-Parlamentarno ter da zahteva, naj se Pellova- vlada predstavi Pred parlamentom in zahteva zaupnico To pomeni, da bi moral Einaudi Pellovo ostavko odkloniti in jo sprejeti šele tedaj, ko bi bila Pelli 1 v Parlamentu izrečena nezaupnica. Pri tem je zanimivo, da zahteva takšen postopek . tudi vodstvo Togliattijeve komin-formistične partije, ki je objavilo komunike, v katerem Poudarja, da je kriza nastila brez vsakršne parlamentarne razprave in zahteva, da se Pella pojavi pred parlamentom, kjer 'naj se vrši javna razprava; ki je potrebna v orientacije »ne samo Strank, temveč vseh državnih oblastvenih organov glede sestave nove vlade, kakor tudi glede njenega programa«. Ce se bo to zgodilo, bo seveda Položaj še bolj zamotan v primeru, da bi Einaudi ponovno zaupal mandat Pelli.
Vendar pa se zdi, da demo-fcristjanska stranka ne bo označila Pelle kot svojega kandidata za sestavo vlade. Politični opazovalci navajajo druga imena kot n. pr.: Pic-moni, Campilli. Fanfani in — kar je zanimivo — na zadnjem mestu tudi De Gasperi. Zato Se je z nestrpnostjo pričakovalo, kaj bo sklenilo na svoji nocojšnji seji vodstvo demo-kristjamke stranke, ki je bila na stanovanju De Gasperija v Castel Gandolfo. No, izjava, k’ je bila na sestanku soglas-n° sprejeta ne omenja nobe-Jmga imena za mandatorja,
temveč navaja štiri točke, ki ddj jih vsebuje program bodoče nove vlade. Te točke so:
ščanske demokracije, kajti ki i-| Franciji in Italiji: «Lanielovi za_ je nastala v njenem okviru, vladi so dovolili začasno po-
Vsa težavnost italijanske politične krize pa je razvidna iz izjave Socialistične neodvisne zveze (USI — Unione socialista indipendente), ki j: načelujeta Cucchi in Magnani V izjavi se postavlja zahteva naj se ustvari takšna vlada ki bo imela v parlamentu demokratično večino iz krščanske demokracije, socialistov dveh strank: Saragatove PSD' in Nennijeve PSI Ta večine naj bi se zedinila na progra mu, ki bi med drugim vseboval: i. opustitev Evropske o-brambne skupnosti, politika odločne podpore mednarodne pomiritve in avtonomija obeh nasprotujočih si blokov; 2. nadomestitev Pellove gospodarske linije s politiko polne zaposlitve; 3. nacionalizacija dveh največjih monopolističnih kompleksov: električne in. dustrije in Montecatinija; 4. razširitev agrarne reforme. V izjavi se dalje poudarja, da »samo kapitulacija Saragatove PSDI pred novim štiri-strankarstvom, ki se mora nujno razširiti tudi na monarhiste ali pa beg Nennijeve PSI pred njenimi obveznostmi, tako da bi celo odrekla socialistične alternative • v imenu dvomljive enotnosti s Togliattijevo KPI, ki predstavlja moskovski imperia’i-zem, lahko onemogoči razumno rešitev krize. Toda s tem bi te stranke izdale delavsko stvar, za katero trdijo, da jo hočejo zastopati in bi ustvarile prvi pogoj za nadaljnji reakcionarni 'razvoj italijanskega političnega položaja«
Zanimivo je, da približno podobno stališče zastopa tudi zelo razširjeni turinski dnevnik «La Stampa«, ki med drugim pravi; »Imamo administracijo, ki jo moramo skozi in skozi obnoviti, imamo gospodarstvo, ki ga moramo pregledati in. preurediti, če nočemo, da ne bo .anemičnost italijanskega organizma ostala za večne čase. Kaj pomeni torej v takih pogojih konservativna politika, konservativna vlada? Pomeni še enkrat neučinkovitost, pomeni praznino ah še enkrat; reakcijo, Ce tore, stojijo tako stvari, moramo želeti, da bi sedanja kriza predstavljala čvrsto točko. Smer v desno ni možna, in torej ne ostane drugo kot smer na levo, kajti center sestavljen ne iz strank ali skupin, temveč iz zahtev ali programov, ne predstavlja nič drugega kot matematično točko«.
Značilno je, da od ostai.h večjih časopisov rimski »Tempo« in milanski «Corriere uti. la Sera« govorita o možnosti, da Einaudi odkloni ostavko Pellove vlade s tem, da se
daljšanje zaradi berlinske konference. Gospod Pella pa je bil prisiljen podati ostavko sedaj, ko skrb zaradi Trsta ni več vzrok, da bi držali notranje spore v drugi liniji. Obe vladi sta bili cen-trumaško desničarski in nobena od teh ni nikoli uspela dobiti oporo koalicije, ki ji manjka stranka večine kot ona stranka, ki je bistvenega pomena za stabilnost v Italiji kakor v Franciji.«
Newyorški «Herald Tribune« pa je v zvezi z rimsko krizo v prvi vrsti zaskrbljen za usodo ratifikacije evropske obrambne skupnosti, za katero pravi, da «ni v nevar-
nosti, kajti demokristjani bodo ostali na vladi«.
Pariški «Paris Presse« pa trdi, da italijanska kriza lahko degenerira tako daleč, da bo ogrožena celo «podlaga demokratičnega političnega sistema države«. List trdi, da
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — V zadnjem času je italijanska propaganda v svoji protijugoslovanski gonji začela širiti tendenciozne vesti o zbliževanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Da bi se te vesti «zdele bolj verjetne«, piše današnja «Politika», je italijanska propaganda poskrbela, da vesti objavljajo tudi inozemski listi Tako	je rimski dopisnik j javljajo vesti o Jugoslaviji iz
nemškega	lista «B’rankfurter I Rima, ne pa iz Beograda. Kdo
je De Gasperi preveč opti-j Allgemeine Zeitung« javil | so ti «balkanski krogi na Du-mist, ko upa, da mu bodo j svojemu listu iz Rima, da je j naju«, se sprašuje »Politika«, morebitne nove volitve orno- i ameriški veleposlanik Klara Avstrijci, člani internaciona-gočile povratek na oblast. «ViLuce izmenjala s šefom ame-j le, jugoslovanski emigranti. Italiji, pravi list, bi se lah-| riške tajne službe Allanom I prosovjetski krogi? ko zgodilo, da se ljudje na-j Dullesom nekatere informa-, «Naivno prozorna perfid-veličajo	neaktivnih vlad.	To	cije o politiki Jugoslavije, na- ; nost te vesti, pravi «Politika»,
nezadovoljstvo	bi lahko	po-	dalje, da	vlada ZDA z naj- jasno kaže, da je italijanske-
zvez z ZDA in kritizirati So-, vesti, širijo zato, ker je ne-vjetsko zvezo, za kar naj bi j komu na poti normalizacija se Tito obvezal podpirati so-1 položaja, v katerem je Jugo-v.jetski načrt za razbijanje slavija.« »Politika« se nadalje atlantskega pakta. Istočasno j sprašuje, ali ne želijo norma-
navaja list, da se je v Rimu «izvedelo» za podobno mišljenje ((balkanskih krogov« na Dunaju.
V zvezi s to vestjo ugotavlja današnja «Politika», da je zelo značilno, da listi ob-
vzročilo na volitvah poveča-] večjo pozornostjo zasleduje nje poslancev skrajne levice zbližanje med Beogradom in in skrajne desnice. Takšen ] sovjets>rim blokom, da je bil položaj pa bi zelo verjetno med Malenkovom in Titom povzročil resno krizo vsega i sklenjen tajen sporazum, ki političnega sistema.«	I	dovoljuje Titu vzdrževanje
ga izvora. Prav tako je cilj, ki se želi doseči s širjenjem teh vesti, čisto italijanski. Dobiva se vtis, da se te nedokazane vesti v listu, ki sicer rad objavlja samo dokazane
EISENH0WEK OBRAZLOŽIL KONGRESU bodoči program republikanske vlade
Ameri-skit politika temelji na atlantskem paktn - Nadaljevanje vojaške in tehnične pomoči tujini in znižanje gospodarske pomoči - Koreja je bistvenega interesa za ZDA Znižanje državnih izda kov za 5 milijard - Ukrepi za krepitev ameriškega gospodarstva
VVASHINGTON	7. -	Eisen-	da narodi Južnovzhodne Azi-1	moč še dalje raste, m dodaja: :	Ta	kmetijska	politika	naj	bi
hower je danes	bral v kon-	je lahko računajo na podpo-•	»Ta moč služi za našo last-	organizirala	trg,	zajamčila po-
gresu svojo poslanico o sta-, ro ZDA.	no obrambo in za odvrnitev - "
nju v državi, v	kateri	obraz-;	■ Srednji vzhod; »Na Sred-i	napada. Mi ne bomo - napadal-
lozuje program	svoje	vlade. |	njem vzhodu, kjer obstajajo	]	ck tQda mi in naši zavezniki
»Nasa politika prayi. predsed- j napetosti in kjer nastajajo ] smn zmožni z veliko silo na.	_
resna vprašanja — je dejal j naPad odgovoriti.« Navedel je vila, ki jih odkupuje država.
Eisenhower bomo nudili do-1 nato nekaj točk o obramb-
nik — še ne omejuje na reagiranje proti krizam, povzročenih po drugih, toda se prosto razvija po poteh, ki jih mi izbiramo, bodisi v domovini ali pa v tujini.« Nave- ,. .	,	,
del je nato tri smotre ame-! Pnjateljstvo do vseh amen--ižuJ	:	skih sosednih držav je te-,
bodo ameriškega ljudstva, o-|“^ni kamen VBe naše Poli' ga	z-a	uPorabo	Proti
trošnikom zalogo hrane in usmerila živila k prehrani na. mesto v skladišča, kjer sc sedaj grmadijo predvsem ži-
kaz prijateljstva, naklonjenosti in nepristranosti.« Zahodna polobla:	«Trdno
nih načrtih; ZDA so odločene uporabljati atomsko silo tako, da bo služila stvari miru, toda v celoti upoštevajo naraščajoče število atomske-
hraniti močno in vedno bolj j V* cvetoče gospodarstvo, skrbeti j Združeni narodi; Poudaril za človečanska vprašanja- dr- ‘ je, da je OZN v razvojni fa-žavljanov.«	j	zi, in ugotovil njene doseda-
Eisenhoiver je zatem govo-! uje uspehe .ter je nato izja-ril
napadalcu, če bo to orožje
Podicbnosti o kmetijskem programu bo sporočil kongresu v ponedeljek.
Kar se tiče gospodarske politike z inozemstvom, je predsednik ■ izjavil, da je treba ustvariti »bolj zdrav jn- bolj ...... svoboden sistem trgovine in
potrebno za ohranitev svo- j plačil v svetu«. Sistem, s ka-ibods.. Natu .zahtev:, predsed te rim - je pripomnil Eisen-, ,	-
m7,w SiSAvSrs: se bo sestala 19, i,ni.
lizacije mednarodnega položaja vsi, ki so zainteresirani na berlinki konferenci, in zakaj bi se bala normalizacije ravno nemška javnost.
Grški minister v predsedstvu vlade Sicneos, ki je že dva dni na obisku v Jugoslaviji, je danes dopoldne obiskal predsednika gospodarskega odbora v zveznem svetu Svetozarja Vukmanoviča. Popoldne je grški minister obiskal državnega tajnika za zunanje zadeve .Kočo Popoviča. Grškega gosta je spremljal tudi grški veleposlanik v Beogradu Spiros Kapita-nides.	B.	B.
Uradno poročilo o neznanem letalu
BEOGRAD. 7. — Poveljstvo jugoslovanskega vojnega letal, stva je danes objavilo uradno poročilo v zvezi z vestjo iz britanskih virov, da je 31. decembra lani nad področjem Maribora neko letalo na reakcijski pogon napadlo britansko prevozno letalo družbe »IGEL Aviation« in trikrat ali štirikrat streljalo nanj. Uradno poročilo .pravi, da so 31. decembra okoli 17. ure opazili nad področjem Maribora lovsko letalo na reakcijski pogon neznanega tipa. ki je letelo v višini 5.000 metrov. To letalo, potem ko je priletelo v jugoslovanski zračni prostor, je napravilo krog nad mariborskim pod-
TOKIO. 7. - Poveljnik osme armade na Koreji general Taylor je prišel danes v Tokio, kjer se je razgovarjal z vrhovnim poveljnikom sil združenega poveljstva generalom Hullom.
Sinoči je general Taylor v posebni noti opozoril južno-korejsko vlado, da bo uporabil ameriško osmo armado proti južnokorejskim četam, če bi te poizkusile osvoboditi vojne ujetnike, ki se protivi-jo repatriaciji in ki so sedaj pod nadzorstvom indijskih čet.
Nota se izrecno sklicuje na grožnje južn.jkorejskega zunanjega ministra, ki je izjavil, da bo njegova vlada napravila ((odločne nasprotpe ukrepe, če bi indijske enote ponovno skušale sprožiti anketo med ujetniki«.
Nota Združenega poveljstva poudarja korektnost ravnanja indijskih čet in loči svojo odgovornost od odgovornosti južnokorejske vlade v primeru, da bi ta napravila kak nepričakovan korak. Nota daje izrecno razumeti, da bodo čete združenega poveljstva podvzele «vojaške ukrepe« proti južnim Korejcem, če bi si ti upali posredovati za izpustitev vojnih ujetnikov.
Južnokorejski zunanji minister pa je danes ponovno izjavil, da bo južnokorejska vlada skušala osvoboditi ujetnike, čeprav je general Tay-lor izjavil, da bodo sile združenega poveljstva preprečile sleherni podoben korak.
Uradni krogi v Novem Delhiju medtem zanikujejo tr-
rocjem. nato pa je ponovno, (jitve. ki so se razširile v odletelo. Ni ugotovljeno, če k-rogih OZN, češ da je indij-je letalo streljalo. Na koncu s)ja vlada sprejela dan 23.
poudarja poročilo, da omenjenega dne ni letelo nad omenjenim področjem niti eno letalo jugoslovanskega vojnega letalstva razen dveh transportnih letal.
nifc od kongresa pooblastilo, da pod primernimi varnostnimi jamstvi deli z zavezniki
il predvsem o sledečih vpra-'vil, da »ZdVuženi narodi za- ™^“ o taktičn 1 uporabi h anjih: 1. zunanja politika; 2. | lužijo našo odločno in stal- j ^Xga orožja
šanji . -	.	,
pomoč tujini; 3. predlog za, »o podporo.«	,
mednarodno nadzorstvo nad j Pomoč tujini: Vojaška po-! A‘ovo. or°zje omogoča šted-atomsko energijo; 4. obramba moč se mora nadaljevati, teh-1 nj0 .J?n uPorabl človeka. A-ZDA; 5. vojaška politika; 6. nična ..pomoč mora tudi osta-! ™en®ke oborožene sile mora-notranja politika; 7. gospodar-1 ti, gospodarska pomoč se lab- ''m *na>jec>°v m°bll«?°st ska politika.	! ko zniža. Vendar bo kongres akcI>e' zat° da bodo lahko
Zunanja politika:	Poudaril	pozvan, naj za prihodnje fi-1 naS)o uporabljive v primeru
je, da je ameriška svoboda nančno leto odobri gospodar- n?Pada P10.11 ZDA ali njiho-danes bolj ko kdaj koli po-; Bko pomoč Koreji in nekate- vlm i-aveznikolrl- Ameriška o-vezina s svobodo drugih na- rim drugim državam, kjer je ?,mba mora sloneti na iz-rodov, in je dodal, da bo položaj kritičen V svoji po-! ve^banem moštvu m na spo-Amerika »se dalje podpirala slanici v proračunu bo Ei-i	, s,e labko naglo
stvar svobode na tujih fron- j senhower zahteval podaljša-! prei v ... delne k popolni tah«.	inje pooblastil, na podlagi ka-! moblllzac>H-
Zahodna Evropa; Politika ] terih predsednik lahko pre- i Okrepiti je treba vojaške ZDA temelji na atlantskem nese iz ene postavke v dru-! in nevojaške priprave za o-Daktu in bo na njem teme-1 en nekatere fonde dolnčone i brambo ameriške celine Med
cune, iri naše gospodarstvo; bo lahko še dalje cvetelo. Ni mogoče dovoliti še nadalje samovoljnih omejitev trgovine, ki trajajo od vojne dalje.« V zvezi s tem vprašanjem bo dal kongresu podrobna priporočila, potem ko bo mešana komisija za zunanjo gospodarsko politiko pripravila svoje poročilo.
januarja za izpustitev vojnih ujetnikov, ki odklanjajo povratek v domovino. Nekatere osebnosti v zunanjem ministrstvu so pojasnile, da indijska vlada sedaj proučuje to zadevo, ne bo pa mogla
ljudska skupščina UBiBSSi	S
-	"	^veljstev	ra	poročdo generala
Timaje.
. LJUBLJANA, 7. — Ljudska skupščina Slovenije se bo verjetno sestala 19. t. m. V skupščinskih odborih predvidevajo, da bodo na zasedanju razpravljali in sprejeli nov poslovnik skupščine, ki ga sedaj sestavlja poseben odbor 20 poslancev. Nadalje bodo na zasedanju izvolili skupščinske odbore.
Isti krogi dodajajo, da bo Indija, če ?e obe prizadeti poveljstvi ne bosta sporazumeli pred 23. januarjem, prisiljena tolmačiti strogo v juridičnem smislu določbe premirja. Ce bi moralo to poslabšati položaj, kar je po mnenju teh krogov neizbežno, bo treba celotno zadevo iziočiti Združenim narodom, ki naj dajo nova priporočila
«24 ore« pa piše, da nj verjetno, da bi bil Fanfani novi mandator, kajti Piccionijeva
   ________,________________  skupina	se	je okrepila, a po-
1. nadaljevanje in dokončanje I skusi, ki so usmerjeni k levi-
’ čarskq-centrumaškim tendencam bi razbili, demokristjan-sko stranko na več kosov, hkrati pa bi ob robu okrepdi sovražnost monarhistov po eni
paktu in bo na njem teme-! g0 nekatere fonde določene I brambo ameriške celine. Med
 _____________   _	 ,____ljila tudi v bodoče. V okviru za pomoč tujini, in bo zahte-i te priprave spada zlasti ci-
najprej predstavi parlamentu. I	organizacije je ustanovitev;	val pooblastilo, da te fonde i	vilna obramba.
Milanski gospodarski dnevnik	evropske obrambne skupnosti,	]	prenese v blagajno za obram-1	Kar se tiče zakona	Taft-
ki naj obsega Jrancijo in;	bo. Eisenhower je še omenil, i	Hartley bo predsednik	11. ja-
Kieštmna 7n'	j _	^____  i*	•__«	"
Pred pripravljalnimi razgovori med ZDA in SZ o atomski sili
Beform, ki so se že začele iz-vaiati ter objavljenih socialnih ukrepov; 2. politika dela in Proizvodnje, ki naj se izvede ® hitrifni in učinkovitimi u-krepi;, 3. čvrsta obramba obla-Btl in prestiža republike in varstvo italijanskih koristi ^ okviru atlantskega zavezništva in evropskega sodelovanja V skladu z napori za dosego Jamstva za mir.
Na omenjeni seji ni bil na-Vzoč Pella, ki je odpotoval v "aldengo k svoji materi, kjer b° ostal do nedelje, kar po-*P®ni, da verjetno ne misu na možnost, da Einaudi nje-®ove ostavke ne bi dokončno 'Prejel, temveč bi zahteval, naj Prej predstavi pred parla-tuentom. Pač pa je bil na seji havzoj notranji minister Fan-Zani. katerega smatrajo za e-, 88 izmed glavnih povzroči-jeljev padca Pellove vlade Nasno zvečer se je sestalo tu-
di
vodstvo demokristjauske
'kupine v senatu, kjer je se-nator Ceschi poročal o sklepih ^dstva stranke. Ceschi bo ju. .ri poročal o sklepih Einaud.-Prav tako se je sestalo tu. dl vodstvo demokristjansKe 'kupme poslanske zbornice.
y zvezi s programa tič m mi °čkami, ki jih je vodstvo uu-dtokristjanske stranke danes 'Prejelo pa se poudarja razu-med tem programom in odločnimi zahtevami sindika ‘a CISL, ki ga vodi demokristjan Pastore. Glasilo GL L “° namreč jutn objavilo žia-
!?ek, v katerem sc poudarja, da cela vrsta reform ne uto* biti izločena iz programa Jdade, a to so:	vprašanja
■rezposelnosti, borba proti •iskalnim prevaram, polit.ka Produktivnih investicij, pu-'•°lina administrativna refot-Jb8, plan za gradnjo ljudsk.h ,'ž in agrarna reforma Pri ,em se v članku poudarja, da J* popolnoma nemogoče, dn N ta program mogla izvesti Jada, ki bi jo podpirala re-rj cionaina desnica, ki neg.m a|hokracijo in socialno pra-J-host.
. » toku današnjega dne so ® sestala vodstva skoraj vseh r.rank, razen liberalne, kate.-' ae najmanj mudi in se bo >««io vodstvo sestaio šele v ,°ooto. Zanimivo je pri ten. a republikanci poudarjajo, da ?2*6jo omenjati nikakrirvh len, kajti to je dolžnost kr-
Nemčijo, bistvena za' svobodno Evropo. Z združeno Zahodno Evropo se bo povečala učinkovitost ameriške pomoči.
Daljni vzhod:	Koreja je
vedno bistvenega interesa za
da bo zahteval, naj bo o- i nuarja predlagal kongresu brambni minister odgovoren i spremembe, ki naj se vnese-
imrnvrt »n ttrvioclm M d n- zio i	..	A.	  t___— ti____
Razgovori bodo v fFashingtonu, da na njih pripravijo postopek sa poznejše razgovore o hisenhorcerjevem predlogu - Anglija obveščena
za upravo za vojaško pomočijo v ta zakon. Havajski oto-	..	,<	.	,	-iz
tujini v skladu z navodili dr- j ki morajo postati 49. država	i °	razgovorih - V soboto nov sestanek v tterlinu v zvezi s konferenco
žavnega tajnika.	J ameriške zveze, tako da bodo	1 Štirih
'Atomska energija:	Omenili	lahko udeleženi pri volitvah1
ZDA. Varnostni	pakt z	Južno,	je svoje nedavne predloge s v novembru. Razširiti in iz-
Korejo	bo	v	kratkem	predlo-1	tem v zvezi in dodal: «Ohra- boljšati ie treba pomoč za
vnn i-nnni-OCIl 711 A CD nri. ‘	1________ _ v _	r	...	.
Kampanja proti zahodnemu Berlinu kot sedeSu konference
 	...	žen kongresu. ZDA so pri- ] nili bomo našo vojaško moč
strani in skrajne levice po , pravljene postaviti se proti, in z utrditvijo vezi z našimi
i slehernemu oboroženemu na-! zavezniki bomo lahko laže i- padu na Koreji. Na Okinavi j razpravljali s Sovjetsko zve-
drugi.
Kot vidimo, položaj itali janske krize je danes še bolj težaven kot je bil včeraj in težko je reči, kdaj in kako bo rešena
A. P.
. razpravljali s Sovjetsko zve-bodo ZDA za nedoločen čas zo o spornih vprašanjih. Sreč-obdržale svoja oporišča.	ni bomo, da to napravimo
Indokina; Kongres bo po- vsakikrat, ko bo možnost kon-
Tuji komentarji
LONDON, 7. — Zdi se. da se angleški tisk malo bavi z
zvan, naj pooblasti dajanje stalne materialne pomoči In-dokini, «da se pospeši zrna-
struktivnih rezultatov. In prav v tem duhu je bil postavljen v glavni skupščini OZN ame-
dneva popolne neodvisnosti za pridružene države«.
Nacionalistična Kitajska:	Na-
, daljevala se bo vojaška in	go-
italijansko krizo.	«Telegraph»! spodarska pomoč kitajski	na-
poudarja podobnost	krize	v I cionalistični vladi. Dodal	je,
goviti konec vojne in prihod j riški predlog o atomski ener-
dnniro nnnnmP BPnntncnnctl' -sili Dn-	-Z... T_i:. _
giji. Res konstruktivna sovjetska politika bo omogočila novo izhodišče v dobo miru.«
Obramba; Eisenhovver ugotavlja, da ameriška vojaška
Pred važno konferenco sveta Arabske lige
Razpravljali bodo tudi, ali naj arabske države zavzamejo nevtralno stališče v mrzli vojni med Vzhodom in Zahodom - Egiptovske obtožbe proti Turčiji
KAIRO, 7, — Predstauhk Arabske lige je danes izia-vU, da bo sestanek sveta A-rabske lige, ki se bo začel v soboto v Kairu, velike važnosti. Pripomnil je, da bodo na tem sestanku proučili sledeča tri vprašanja: 1. enotnost arabske politike, 2. ustanovitev arabskega visokega povelj stva po vzorcu NATO in sine. mtev pogodbe za arabsko kolektivno varnost po vzorcu a tlantskega pakta; 3 resolucija, na podlagi katere ne co nobena arabska država podpisala enostranskih dogovori v. ki bi prizadevali druge arabske države.
Razpravljali bodo tudi, ali naj bi priporočali vladam a-rabskih držav, da zavzamejo stališče »stroge nevtralnosti« v hladni vojni med Vzhod im in Zahodom.
Istočasno se bodo v Kairu sestali načelniki glavnih šta-
predsednik polk. Naser je v razgovoru z dopisnikom turškega lista »Gumburijed« obrazložil vzroke, ki branijo E-giptu, da bi se pridružil Turčiji za skupno obrambo Srednjega vzhoda. Naserjeve izjave objavlja tudi poluradni list egiptovske vlade. Naser izjavlja, da temelji egiptovsko stališče na psiholoških in na strateških vzrokih Psihološki vzroki so sledeči: 1. Turčija je obrnila proti sebi nerazpo-loženje egiptovskega ljudstva ko je oktobra 1951 kljub e-giptovski odklonitvi vztrajala naj se sklene pogodba za o-brambo Srednjega vzhoda, ki so jo, predlagale ZDA, Fr-an-cija, Velika Britanija in Turčija; 2. ko je bila ustanovljena izraelska država, kt je trn v boku arabskega sveta je Turčija bila med prvin.i državami, ki je priznala novo državo in z njo sodelovala; 3
bov arabskih držav, ki bodo j v OZN je Turčija vedno pod-
razpravljali o arabskih voja ških vprašanjih in o pogodbi za kolektivno varnost Egiptovski ministrski pod-
pirala imperializem proti interesom Egipta in arabskih driav. Uprla se je narodnim težnjam Egipta in Arabcev po
neodvisnosti in svobodi«.
Glede strateških vzrokov, ki ne dovoljujejo sporazuma med Turčijo in Egiptom, pa je Na. ser izjavil, da se je Turčija ((dokončno vpregla v voz Zahoda, ko je vstopila v NATO in opredelila svojo politike v okviru atlantskega pakta. Zr-to je nemogoče, da bi Egipt lahko koordiniral svojo se, a-tegijo s turško strategijo, dokler ne bodo dokončno rešena angleško-egiptovska vprašanja«
Novi kandidati za predsednika
francoske skupščine
PARIZ, 7. — Skupina URAS bivši gilisti) je postavila za svojega kandidata za predsednika fracoske narodne skupščine Marcela Prelota. Kandidat demokristjanov (MRP) pa je poslanec Pierre Pflimlia.
brezposelnost in druge ukrepe socialnega skrbstva. Kongresu bo predsednik stavil predloge za zidanje novih stanovanj. Potrebno je pripraviti večje število profesorjev in bolj naglo zidati šole. Kar se tiče zdravstva, vlada nasprotuje socializaciji, vendar pa lahko mnogo napravi, da premaga težave, ki nastajajo zaradi podražitve zdravstvene službe. Volilno pravico naj dobijo državljani, ki so izpolnili 18. leto, namesto 21., kakor je sedaj določeno.
Kar se tiče gospodarske politike, je predsednik dejal, da je vlada trdno odločena ohraniti močno gospodarstvo in pospešiti njegovo rast. Sedaj so ZDA na prehodu od voj-t nega k normalnemu gospo-I darstvu in upati je, da se bo ta prehod izvedel brez res. nih prekinitev ameriške gospodarske rasti Pri tem je predsednik sporočil, da bo v svoji poslanici kongresu, ki jo bo predložil kongresu 28. januarja, priporočal ukrepe za izboljšanje kmetijskih programov za bolj gibčno kreditno politiko, za spodbujanje nabav in za krepitev med. narodne trgovine ter investicij v tujini.
Navedel je nato glavne obrise proračunskega načrta, ki ga bo predložil kongresu 21. januarja za obdobje od 1. julija 1954 do konca junija 1955. V sedanjem proračunu, ki ga je pripravila prejšnja vlada, so se zmanjšali izdatki za sedem milijard dolarjev. V prihodnjem finančnem letu pa namerava vlada zmanjšati državne izdatke za nadaljnjih pet milijard dolarjev.
Novi državni proračun pred. videva nižje davke kakor v preteklih letih. Davek na dobičke družb bo ostal v višini 52 odst. še za eno leto in prav tako bo še dalje (stal posredni davek na potrošno blago.
Kmetijsko zakonodajo je treba spremeniti, zato da bi trdne cene občutneje vplivale na kmete pri načrtovanju njihove produkcije, pri čemer bodo uživali podporo vlade.
WASHINGTON, 7. — Poročilo ameriškega državnega taj. ništva, ki pravi, da so se ZDA in Sovjetska zveza sporazume, le, da se bodo v Washingto-nu začeli pripravljalni razgovori za pogajanja o Eisenno-\verjevih predlogih za mednarodno nadzorstvo nad atomsko energijo, pripominja, da je Sovjetska zveza sporočila, naj bi se o vprašanjih postopka glede razgovorov, ki naj bi sledili, razgovarjal sovjetski poslanik v Washingtonu Zarubin.
Predstavnik državnega departmaja Suydam, ki je to sporočil tisku, je dodal, da je Washington kot sedež pripravljalnih razgovorov predla, gala sovjetska vlada. Pripomnil je, da je mnenja, da se bodo razgovori o postopau verjetno začeli v nekai dneh. Na vprašanje ali se bo pripravljalnih razgovorov ude.e-žila tudi katera druga velika država, je Suydam odgovor.]: «0 tem nisem obveščen«.
V Londonu pa je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da britanska vlada ni bila do sedaj povabljena, naj bi se udeležila sovjetsko-ameriških pripravljalnih razgovorov v Washingtonu. Dodal je, da ameriška vlada staL no obvešča britansko vlado o razvoju tega vprašanja po E:_ senhovverjevi izjavi. 8, decembra.
V zahodnih krogih izražajo zadovoljstvo, da je bil dosežen sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo v tem vprašanju, ker bo na ta način raz. bremenjen dnevni red berlinske konference, ker se je prvotno zdelo, da bo prav to vprašanje v veliki meri obremenilo delo te konference.
Danes zjutraj, kakor je bilo določeno, so se sestali predstavniki štirih visokih komisarjev v Nemčiji, da se sporazumejo o pripravah za konferenco štirih zunanjih ministrov. Kakor je znano, je glavna naloga teh razgovorov določiti kraj konference Današnjega sestanka so se udeležili predstavnik sovjetskega
visokega komisarja Sergej | medtem, da je sklenila usta-Dengin in trije zahodni po- i noviti »komisijo za združitev«, veljniki v Berlinu general j ki bo imela nalogo pripraviti Timberman (ZDA), Manceaux-j načrt mirovne pogodbe z j Demiau (Francija) in Cole-j Nemčijo in doseči združitev man (Velika Britanija).	j	Nemčije. Za predsednika ko !
Sestanek se je zaključil zve. i misije je bil imenovan pomoč, j čer. Uradno poročilo, ki so ga ! ™k ministrskega predsednika pozneje objavili, pravi, da so j in finančni minister Hans po izmenjavi mnenj sklenili, Lofb-. za tajnika pa bivši rav. da se bodo predstavniki štirih nat.e.1> tiskovnega urada v raz-
...	nttčmonprr) mfnrmamietom ki
visokih Komisarjev ponovno sestali v soboto v sovejtskem glavnem štabu v Berlinu.
Danes se je iz Moskve vrnil v Berlin sovjetski visoki ko- j misar Semjonov, ki je prine-1 sel navodila za pripravo konference štirih. Popoldne je Semjonova obiskal francoski visoki komisar Andre Fran-cois-Poncet.
V Bonnu je predstavnik za-hodnonemške vlade izjavil, da je berlinska konferenca »nel posredni rezultat« nujnega A-denauerjevega poziva trem za. hodnim zunanjim ministrom.
Pripomnil je, da je bil ta poziv vsebovan v pismu, ki ga je Adenauerjev posebni odposlanec Biankenhorn izročil 8. julija trem zahodnim zuni-njim ministrom, ki so se sestali v Washingtonu.
Medtem je vzhodnonemški tisk začel kampanjo proti temu, da bi sedež konference bil v zahodnem Berlinu. U-radno glasilo demokrrstjansre stranke Vzhodne Nemčije »Neue Zeit« piše danes med drugim; «Za konferenco štirih v zahodnem Berlinu ni zadostnih jamstev za varnost.
Kdor pozna položaj, mora gledati na palačo bivšega nadzorstvenega sveta kot sedež konference z resnim zaskrb-ljenjem. Zahodni Berlin ie postal gnezdo vseh prevratnih elementov. Nihče ne more jamčiti, da ne bi prav med konferenco štirih brli izvršeni atentati s strani ilegalnih gibanj, ki so se vgnezdrla v zahodnem Berlinu«.
Zahodni opazovalci so mno. nja, da gre za dogovorjen ma-
v interesu svetovnega miru. Vendar pa se ne zdi, da namerava Indija zahtevati sklicanje glavne skupščine OZN pred 9. februarjem. Severn<> korejski in kitajski poveljnik zahtevata v pismu, ki sta ga poslala generalu Timaji. naj se pojasnjevanje vojnim ujetnikom nadaljuje do izčrpanja predvidenih 90 dni in naj ujetniki ostanejo pod, indijskim nadzorstvom. O ujetnikih, ki ne bodo še repatriira-ni, naj odloča politična konferenca, ki mora sprejeti dokončni sklep v 90 ■ dneh od svojega začetka.
Pismo pravi tudi, da poročilo nevtralne komisije odgovarja dejstvom in da je relativno nepristransko, medtem ko se poročilo manjšine «oddaljuje od dejstev«.
V Londonu se medtem izjavlja, da se zdi, da se bo v nekaj dneh obnovili pripravljalni razgovori v Panmunjomu.
Clara Luce se že vrača
WASHINGTON, 7. — Predstavnik državnega departmaja je danes potrdil vesti, da se bo ameriški veleposlanik v Rimu Clara Luce vrnila v Italijo že v nedeljo. Njen nenadni odhod je pojasnil z željo Lucejeve, da obvešča svojo vlado o razvoju italijanske krize Ona je namreč nameravala ostati v Ameriki več časa in je zato odpovedala dve napovedani predavanji.
Zvedelo se je — iz poročil agencije ANSA, — da je Italija dokončno vključena med tiste evropske države, katerim namerava ameriška vlada zagotoviti izjemni postopek pri podeljevanju gospodarske pomoči. Poleg nje so v takem položaju še Francija zaradi vojne v Indokiijj, Španija zaradi letalskih in pomorskih baz ZDA ter Grčija in Turčija zaradi svojih posebnih gospodarskih pogojev. Po istih poročilih je baje ameriška vlada sklenila izvršiti kombinirani program ekonomske pomoči Italiji tudi za bodočih šest mesecev, t. j. do 30. junija, v znesku 300 milijonov dolarjev. Ameriška vlada naj bi se bila prepričala o nujnosti tudi nadaljnjega načrta pomoči za naslednjih dvanajst mesecev.
ANSA pripisuje pri tem veliko vlogo krizi italijanske vlade, pri tem je igrala glavno vlogo Clara Luce, ki je poudarila v svojih razgovorih v Washingtonu nevarnost poslabšanja političnega ravnotežja v prid skrajne levice, če se ne bi upoštevale dejanske gospodarske potrebe nastale zaradi posebnih okoliščin, ki «gredo preko možnosti rešitve v Italiji sami«. Clara Luce je trdila, da prejemajo kominformisti ogromne vsote tajne pomoči za svojo propagando, medtem ko vlada baje nima v proračunu predvidenih vsot za učinkovito pobijanje te propagande. ANSA tudi poudarja, da je Clara Luce izjavila glede Trsta, da bo to vprašanje »za vsako zmerno vlado življenjskega pomena«.
never, ki ga ta list vodi po nalogu vzhodnonemških oblasti
Vzhodnonemška vlada javlja
puščenem informacijskem u radu profesor Albert Norden
Železo in mangan iz SZ za Veliko Britanijo
LONDON, 7. — Danes je bt-lo objavljeno, da bo na podla, gi neposrednih dogovorov Sovjetska zveza dobavila Angliji veliko količino dveh važmn strateških kovin:	železa	in
mangana.
Vladni ’ predstavnik, ki je v Londonu to sporočil, je pojasnil, da gre za prvi dogovor te vrste po vojni. Material, ki ga bo Sovjetska zveza na podla gi dogovora dobavila, je že na poti v Anglijo. Plačila bodo izvršena v šterlingih.
Ta trgovski posel po mnenju finančnih krogov potrjuje, na Sovjetska zveza potrebuje šterlinge, s katerimi nai si nabavi blago, ki bo določeno za neposredno potrošnjo med sovjetskim prebivalstvom.
Danes je angleška zveza za železo in jeklo potrdila, da je s posredovanjem svoje trgovinske organizacije kupila prvi blok sto tisoč ton surovega železa. Uvoz iz Sovjetske zveze bo predstavljal deseti del celotnega uvoza surovega železa, ki ga Anglija predvideva za tekoče leto. (Lansko leto je Anglija uvozila poldrugi milijon ton železa. V istem letu je uvozila 430.000 ton mangana predvsem z Zlate obale, iz Indije in Južne Afrike). Neki predstavnik je izjavil, da so ruske cene take, da se lahko «ugodno primerjajo« s cenami drugih proizvajalcev. Rusija je baje ponudila železo tudi mnogim drugim evropskim državam. Te dni ponuja Sovjetska zveza zahodnim državam tudi svoja goriva. ,
Pod težo snega se je zrušil paviljon tekstilne tovarne
TURIN, 7. — Danes je bilo v Turinu in okolici izredno mrzlo. Termometer je padel na 11 stopinj pod ničlo. Hud mraz je pritisnil tudi drugod. V Boznu je tudi 11 stopinj pod ničlo, medtem ko je V, nekaterih krajih Južne Tirolske dosegel mraz tudi 20 do 25 stopinj pod ničlo.
V Severni Italiji se je v; več krajih položaj izboljšalj ker je prenehalo snežiti, medtem ko je v pokrajini Mode-na nocoj začelo zopet snežiti in promet je še vedno prekri njen. Gorati predeli so popolnoma izolirani. Zlasti resen pa je položaj v Cremoni, kjer se je nakopičilo nad. meter snega. Pod težo snega se je danes porušilo več streh, vendar pa ni bilo 'človeških žrtev! Tudi v Benetkah in vsej pokrajini je začelo zopet snežiti in danes se je pojavil sneg celo v hribih okoli Palerma na Siciliji, medtem ko je Verona edino mesto v Severni Italiji, kjer ni še zapadel sneg. Zopet sneži tudi v Padovi, kjer je promet skoraj docela paraliziran.
Iz Vidma javljajo, da se je blizu Pordenona zaradi teže nakopičenega snega porušil paviljon tekstilne tovarne Ro-rai. Skoda znaša okoli pol milijarde lir. Obratovanje tovarne je zaradi tega popolnoma paralizirano in nad 400 delavcev bo prisiljeno ostati brez dela za več mesecev. Pod ruševinami in snegom je pokopanih in uničenih več najmodernejših stativ in velika količina tkanin. V Pordenone se je zaradi snega porušila tudi velika streha nad glavno tribuno športnega igrišča.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3 ™
i i n... 11 .
8. januarja 1954
SFOMI!»SKI DNEVI
Na današnji dan .(e bil leta 1*56
rojen v Globokem pri Rimskih Toplicah pesnik Anton Aškerc. Umrl je 19. V. 1912.
DANES, petek 8. januarja
Severin, Bogoljub Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.38. Dolžina dneva 8.52. Luna vzide ob 9.35 in zatone ob 20.53. JUTRI, sobota 9. januarja Julijan, Nikosava
Naloge delavcev v novem letu
Tržaško delovno ljudstva stoji ob novem letu pred celo vr3to nerešenih vprašanj. Med njimi so najbolj važna: obramba neodvisnosti in posebne gospodarske vloge Trsta. obramba pravice tržaških delavcev do- dela, zahteve industrijskih, delavcev in nameščencev po poenotenju plač- m njihovem izboljšanju, zahteva po izboljšanju pregibne lestvice, prepreče-uje odpustov, nova pogodba o tovarniških, odborih, zahteva po bolj napredni socialni politiki ZVU, spoš tavanje pogodb, sindikalne svoboščine v tovarnah, priznanje tovarniških odborov, delavska stanovanja, zadostna pomoč brezposelnim itd.
Gre torej za stvarna vprašanja gospodarskega, družbenega in političnega značaja. Pri tem je treba ugotoviti, kako reagirajo nanje sindikati in delavci, zaposleni u veliki industriji in v pristanišču. Pregled sindikalnega življenja v preteklem letu ni ravno vzpodbuden Zato je treba menjati smer in začeti novo sindikalno politikok Te nujnosti so se najprej, zavedli industrijski delavci in tista delavci. ki so z njimi najr tesneje povezani. Mnogi delavci se zavedajo, da je treba začeti konkretno i* neposredno borbo v kraju sa-mem„ upoštevajoč tukajšnje razmere. Tržaški delavci imajo za to dovolj tradicij in so zato v glavnem vedno na* spro.tovali podrejanju tukajšnjih sindikatov italijanskim, kar se jim je vedno zdelo sumljivo.
Da se začne konkretna akcija, morajo najbolj zavedni in aktivni delavci v tovarnah pritisniti na tovarniške odbore in notranje komisije ter na sindikalne zveze in na vodstvi Enotnih sindikatov in Delavske zbomicet da se začne takoj odločna akcija nasproti Zvezi industrij-eev in odgovornim načelnikom vaznih departmajev ZVU z zahtevo, da se začnejo pogajanja o delavskih zahtevah posebnega in splošnega značaja, Naloga vseh sindikalistov in sindikalnega tiska je, da zaktivizirbjo vse delavstvo, ki je postalo prav zaradi zgrešene sindikalne politike precej:	pasivno.
Vzbuditi je treba v delaveih razredno zavest, tako da se bodo vri ponovno zavedali velike važnosti sindikalnih organizacij, in njihove moči. Zato pa se morajo aktivno udeleževati življenja v sindikatih, Le na ta način se ustvari podlaga za akcijsko enotnost tržaških delavcev, za kar pa je treba ustvariti objektivne pogoje za sporazum med njimi ne glede na narodnost in politično usmerjenost.
Ob sedanjem resnem političnem m gospodarskem položaju v Trstu je dolžnost vseh, da zavzamejo jasno stališče in sprejmejo nase vso. odgovornost* Tako bomo dosegli, da bodo delavci tudi dejansko predstavljali tista, važnost, ki jim prttiče in ki so jo zaradi zgrešene sindikalne politike zg/ubili. Tudi v tem je namreč vzrok Hudega gospodarskega stanja vsega našega prebivalstva, ki pričakuje izboljšanja prav od zavednih delavcev in Qd p raii) One poltitiične-sin dik alne politike. Skrajni čas je, da ti napravi i*z deklasiranju Uiaškegiui delaustva. da se izboljšajo njegovi življenjski pogoji ter da se zagotovi delo vsem, ki čaka ja nanj.
PROUČEVANJE DRU2. PRORflfiJNOV URftDfi Zfi POPIS IN STATISTIČNA PROUČEVANJA ZVU
IZKRIVLJENA PODOBA družinskega standarda
Po tej statistiki naj bi imela večina družin od 80.000 od l(M).QO& lir zaslužka . Zadovoljiva potrošnja žitaric in nizka potrošnja mesa
Urad za popis in statistična proučevanja Zavezniške vojaške uprave je napjravU od IS. oktobra do 14. novembra 1953 drugo proučevanje družinskih proračunov na osnovi 177 družin tržaške občine. Vse te družine so imele v omenjenem razdobju posebno knjižico, v katero so zapisovale podrobno vse stroške
Sodelovalo je 177 družin katere je sestavljalo 617 oseb. Družine so bile izbrane iz sledečih slojev prebivalstva: svobodni poklici (t. j uradni, ki aa vodilni)! položajih) 13 družin:	uradniki 44 družin;
delavei (t. j. kvalificirani m ročni delavci) 69 družin; služabniki in, ročni delavci javnih ustanov 31 družin.
Razdelitev družin po različnih kategorijah je hila napravljena ua osnovi podatkov ankete o delovni sili, katero so napravili v marcu 1951. Ta razdelitev je netočna in daje ve^jo težo družinam., ki stoje viie na socialni lestvici Da istega zaključka nas dovede tudi razdelitev družin po stroških, ki jih je imela vsaka družina za enega tlana. Tako je izdalo od 5.000 do 15.000 lir za enega člana 20 družin; i; od 15,000 do 20.000 lir 46 rfru-[ žin; od 20 do 25.000 lir 44 dru-[ žin; od 23 do 30-000 lir 26 tfru. ! žin; od 30 do 35.000 lir 23. družin: od 35 do 45.000 lir 10 družin; in od 45 do 70.000 lir 8 družifl.
Te številke so brez dvoma mnogo previsoke in ne odra žaja realnega povprečja dohodkov, katere- imajo tržaške družine Koliko je družin v Trstu, Usi imajo za 4 člane mesečno od 80 do 100*000 Ur dohodka? In ravno ta kategorija, oziroma kategorij«, ki ima jo celo mnogo višje dohodke pa prevladuje v celotni anketi. Skupno imamo tako oprav, ka s lli družinami, ki imajo najmanj 80.000 lir dohodkov, če upoštevamo, da ima povprečna družina po 4 člane, in komaj s 66 družinami, ki imajo nižje dohodke Ta nepravilni statistični princip je nujna vplival na vse podatke ankete in izkrivil vsako sliko, ki naj bi jo dala omenjena anketa. Poleg tega je tudi šte. vilo proučevanih družin tako nizko, da nikakor ne more prispevati k točnim podat kom. Izkušnja zadnje statistične ankete o brezposelnih in zaposlenih* kjer so proučili
več kot 4000 primerov in kjer so prišli do številnih netočnih podatko-v, kot tudi izkušnja prve ankete o družinskem proračunu, nam govori, da taka statistična proučevanja zal le preslabo odražajo realen položaj tržaških družin
Tudi število družinskih članov ni realno izbrano.. Popis prebivalstva je ugotovil, da ne pridejo v Trstu povprečno niti trije družinski člani na družino* medtem ko se je število članov pri sedanji anketi gibalo takale: dva člana 26' družin, 3 člani 74 družin. 4 člani 54 družin, 3 članov 15 družin* 6 članov 5 družin, 7 članov 2 družini in 8 članov l družina.
Zadnji statistični bilttn Zavezniške vojaške uprave objavlja p-rve skope podatke o rezultatih omenjene ankete. Ti podatki se nanašajo na količino kruha. mesa. živil in ostalih stroškov, katere so imele družine v proučevanem
obdobju. Podatki, prihajajo do
dokaj zadovoljivih rezultatov 'saj lahko iz- njih razberemo, da so vse proučevane družine kupile na primer več kot, LQ. kg mesečno na osebo razno? vrstnih žitaric (v kar so vklju čeni kruh, piškoti, testenine, riž. itd,), za kar so porabile po 11.717 lir.	Zanimivo	je,
da so najmanj	tovrstnih hra-
nil porabile družine pripadnikov svobodnih	poklicev	in
družine najnižjih ročnih delavcev.
Nizka pa je poraba mesa, ki je za vse proučevane drj-žine znašala mesečno komaj nekaj pod 2.50 kg Največ me sa je porabila prva kategorija družin, t. j. svobodni poklir ci. najmanj pa vse kategorije delavcev, kjer	so zopet	na
najnižjem mestu družine rodnih delavcev.
O drugih rezultatih ankete, ki je sicer nepopolna, pa ven-dar zanimiva, bomo še poročali.
OB OBJAVI PODATKOV 0 DELOVANJU ECA V PRETEKLEM OKTOBRU
Zaradi velikega števila podpornih ustanov so mestni reveži znatno oškodovani pri pomoči
V oktobru so razdeli]li revežem v tržaški občini za 75 milijonov lir raznih podpor v denarju, obrokih hrane, oblačilih, za plačevanje stanarin itd.
Občinska podporna usi ano-1 bilo 2048 družin, ki so prije-va ECA je v oktobtu pretek- | le skupno 145-297 obrokov, v
lega leta razdelila ue^ježem vi skupni vrednosti 8 milijonov tržaški občini za 73 milijonov 91.136 lir; 300 osebam je bi-33.617 lir podpor. Te podpo-ilo plačano prenočišče v ljud-re so bile razdeljene na naj- [ skih prenočiščih, za 218.880 različnejše načine in sicer: v j lir stroškov; 501 vojnih oško-zavode, ki so pod direktno, > davancev je bilo sprejetih v upravo ECA in v tiruge zar- [ brezplačna stanovanja. Zanje ;vode, kateri«! je BCA plača-;.'6 ECA potrošila J milijon la vzdrževanje, je bilo spre-• 096.583 lir; 482 družin je dojetih v omenjenem mesecu t hlio brezplačno obleko, obu-1228 oseb. 685 odraslih in S43 jtev, postelje, rjuhe ter odeje, — "" bilo po- v skupni vrednosti 1 milijona 540.470 lir; 50 oseb je dobilo brezplačno naočnike in
atr.ok, za katere je bilo potrošenih skupno 2.3' Bnlijojiov 510.189 tir; denarne podpore, upoštevajoč tudi stanarino navadnih družin, ki jim pomaga občinska podporna ustanova, je dobito 5SSO družin v skupni vrednosti 15 milijonov 950:125 lir.
3719 družin je dobilo denarno podpor0 za vojne oškodovance v skupni vrednosti 23 milijonov 832.298i lir; za izredne podpore vojnim oškodovancem in beguucem je bilo izplačanih 94.000 lir; dnevno brezplačno hrano j* do.'
ŠE EN STATISTIČNI PRIKAZ POSLEDIC 8. OKTOBRA
URADINA PRIZNANJA O POVIŠANJU
števila brezposelnih v novembru
Celo poročilo Trgovske zbornice priznava, da je bilo v novembru 1834 brezposelnih več kot v oktobru - Vse statistike ne upoštevajo tisočev mladin cev, ki še niso bili vpisani v sezname brezposelnih, ker še niše nikoli delali
Poročilo Trgovske zbornice
0 gospodarskem položaju v mesecu novembru v Trstu priznava, da se je ta položaj močno poslabšal, saj ugotavlja med drugim, da so se prodaje v trgovini na drobno skrčile kar za 60 odstotkov. Prav tako priznava, da se je število brezposelnih zvišalo kar za 1834 enot, to je na 19.364, V to število so v glavnem všteti tisti delavci, ki so jih odpustile angleške in ameriške vojaške sile zaradi, note z dne 8. oktobra.,
1 Ze če primerjamo številke statističnega biltena ZVU in Trgovske zbornice, ugotovimo, da se popolnoma ne skladajo.
VF1VH0 VEČJA AKTIVNOST TATOV [H VLOMILCEV	
Drzer v naj	i vlom v pekarno bolj prometni ulici
V pekarno 300.000 ta	sa vdrli s ponarejenimi kijiči ii odnesli t gotovim ler kowek tr<jOKke§a potnika
Zaprto cesta
Tržaško županstva sporoča, da je od T, januarja zaprta za avtomobilski promet Ul. Perarolo, ker postavljajo tam plinsko napeljavo.
Tatovi zaaj« izkoristiti, v svoje namene tudi slab« vreme in so prav te dni marljiva na (ielu. Uau za dnem. se
namreč vrstijo večje ali manjše tatvine v tramvajih, javnih lokalih, na zasebnih stanovanjih in v raznib trgovinah. Bogat plen so neznanci odnesli v noči med sredo u» četrtkom iz slaščičarne v Ul-Carducci 32. katere lastnik je 41-letni Alfredo Bonazza iz UL Ti me us 3.
Ko je včeraj ob 3.40, Ro-dolfa Roncegai, ki j* tam zaposlen ko* pek. hotel odpreti vrata, da bi začel z delom, je opazil, da je rolo slabo zaprt. Mislil je, da j® verjetno gospodar na to, pozabil, toda kmalu je videl da je aa pol odprt tudi sosedni rolo. Te-etttj so prišli na delo n.i-eguvi tovariši in so vsi skupaj stopili v trgovino. Tu pa so takoj zapazili, da nekaj ni v redu; na tleh so bili zavoji, vreče moke niso bile aa svojem mestu ia aortranja vrata so bila odprta.
Takoj so obvestili « slviri lastnika, ki je poklical policijo, ker je bilo jasno, da gre za tatvino. Bonazza j« tedaj ugotovil, da so rou neznanci odnesli 300.000 lir v gotovini,
ki jih je bil shranil v predali* svoje mize v nekem platnenem »avojb. Tatovi so prišli v trnoviaa verjetno s ponarejenimi ključi iz tJt. Sor-gente najprej v pekarno, nato v trgovino in pisarno. Peleg omenjene vsote sa odnesli tudi kovček, ki ga je bil tam pustil pred dnevi neki trgovski zastopnik, tir aktovko, z raznimi potrdili in nakaasili. Agenti javne varnosti so na tleh v pisarni našli eno rokavico, dleto in drugo orodje,, ki je služilo, tatovom, ter prazen zavej, v* katerega je bil Bonazza spravil deuar.
Nevaren oadec starke
Včeraj ob 10,03 so z rešilnim avtom pripeljali v glavno bolnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek, 74-letno Lucijo Pečar vd. Za-rotti iz Ul. ciei Porta «4. Pri »prejemu je starka izjavila, da je v četrtek dopoldne nerodno padla po stopnicah in si pri padcu verjetno zlomila levo ramo, se pobila po desni roki in drugod po telesu. Pravijo, da bo ozdravela v dobrem mesecu, če ne nastanejo komplikacije.
PROTIJUGOSLOVANSKA ROBOTA IR ED E M ISTI L IS EGA TISKA
Vzporedno s koncentrirano kampanjo italijanskega tiska, lei skuta z izmišljenimi in lažnimi vestni j o nekakšnem esbUZevanju* s Sovjetsko zte-ta čimbolj fcomproniitirati Jugoslavija, je zač el tudi tržaški iredentistični tisk s povečano vnemo udarjati na protijugoslovanske strune. Tako se <Giornale di Trieste» te nekaj dni muči z naivnimi zgodbami Q jugoslovanski armadi iz. pod peresa nekega «Jvawt» (šele včeraj so mu začetni *J» popravili v <*t*> m z nategovanjem vesti o odklonjen.h poštnih pošiljkah v Jugoslavijo, kur hoie prikazati kut protipravno dejanje čeprav %e jug. postna uprava v Magrebu v tem primeru ravnala popolnoma v skladu s mediit* rodnimi predpisi, ki zahtm rije da se imena krajev na w. ulovih, izpisujejo * jotlku dr-ime, v (cateri se nastavljen krap V čermi m ?* K nalu» pridružil še. fašistični uMessafflero Venetov Z dolgo ta lase privlečeno štorijo nekega anonimnega M.M., ki naj bi pred osmimi meseci po-
begnil iz Jugoslavije. Poleg naivnih izmišljotin o nekakšnih koncentracijskih taboriičih in motenjih, je ta M M. prišel na dan tudi s trditvijo da je v Jugoslavija še vedno več kot 3000 italijanskih ujetnikov in internirancev, ki nai bi bili povrhu še izpostavljeni nečloveškemu ravnanju itd.
aMessaggerove» _ fašistične urednike prav nič »e »toli dejstvo, da ia pripovedovanje M M. na vseh koneik in kraji h šMi e tipljiva lož, ki jo izdajajo št*vil»a protislovja, predvsem pa trditev o več te©*	italijanskih, ujetju-
kih, ki bi, q* M ti resnici obstajali, nikakor ne moali ostati pnk.nli šo S tet po vojni ih • katerih bi italijanska vlada te davno dvignila hm p. Za fašiste uri «Messap gerut, m aGioma!«» jo glavno, da pišejo prati Jugoslar viji. da natvezejo svojim či-tateljem iim več neumnosti i» laži roeunajoz, da bo od vsoaa le nekaj ostalo, kar bi prripamonio k ustvarjanju protijugoslovanskega razpoloženje določenega dela predvsem ob-
italijanskega prebi-
mejnega valstva.
Razen italijanskemu javnemu mnenju pa je protijugoslovansko pisarjenje italijanskega tiska namenjeno tudi m predvsem svetovnemu javnemu mnenju., ki je posebno v poslednjih časih m v prvi vrst i v zvezi s tržaškim vprašanjem dokaj jasno pokazalo svoj odpor proti imperialistični italijanski politiki do zar vozniške in junaške Jugoslar vije, tiste Jugoslavije, Ki je bila v, minuli vojni žrtev italijanskega zahrbtnega napada, kateri je jugoslovanske narode stal na stotisače mrtvih, na stotisoče požganih, domov
Tako protijugoslovansko p,-sanje italijanskega tiska ni zato nit drugega kot ponoven poskus izsiljevanja v zvezi s tržaškim tjprošai) jem in v neposredni zvezi z not ranjo politično krizo v Italiji, ki jo hočejo prikazati kot posledico zttneajepolitičniJi vplivov, čeprav je tipičen odraz notranjega neznosnega političnega, socialnega in gospodar-skega položaja.
V biltenu ZVU je bilo namreč zaznamovanih v oktobru 18.152 brezposelnih. Ce k temu številu prištejemo še novih 1834 brezposelnih, dobimo skupno število 19.986 brezr poselnih. torej nad 600 več, kot jih prikazuje 20; novembra poročilo omenjene zbornice.
Pri tem je zanimiva tudi struktura brezposelnih po raz. nih panogah gospodarske dejavnosti. V oktobru je bilo število, brezposelnih v industriji 10.617, v trgovini 5.559, v zavarovalni in bančni' stroki 82, v poljedelstvu 57, med javnimi nameščenci 310 in med pomorščaki 1527. Te številke kažejo, da so najbolj prizadeti delavci v industriji in trgovini. V industriji pride torej na 36.734 zaposlenih kar 10.817 brezposelnih ali okrog 28 odstotkov, v trgovini pa na 13.974 zaposlenih-kar 5559 brezposelnih ali ji okrog 40 odstotkov-. Te šte-j vilke so naravnost porazne, zlasti če pomislimo, kako majhen odstotek zaposlitve odpade na produktivne sile to je industrijo, ki zaposluje komaj kakih 5.000 delavcev in nameščencev več od raznih državnih, poldržavnih in javnih uradov ter ustanov, saj je bilo oktobra javnih nameščencev in nameščencev vojaških sil 31.645.
Ce analiziramo te številke, bomo lahko ugotovili^ da se za številom nameščencev dejansko. skrivajo mnogi potencialni brezposelni, ki so šli na primer k policiji le zato, ker niso našli dela drugod. Prav tako gre za nenaravno razširitev birokratskega aparata iz zgolj političnih namenov m načrtov, ki nimajo z dejanskimi upravnimi potrebami nikake zveze. Toda tudi če ne upoštevamo te odvečne delovne sile, umetno zaposlene v birokraciji, je dejansko število brezposelnih mnogo višje, kot ga prikazujejo razni bilteni, kar je že ugotovil tov. dr. Dekleva na seji izvršnega odbora OF.
V sezname brezposelnih namreč niso vpisani nešteti mladinci, ki še vedno čakajo na prvo zaposlitev. Le koliko je na primer mladincev, ki se niso mogli izučiti nobenega poklica, ker jih niso nikjer sprejeli za vajence. Del krivde je treba res pripisati vojni, ko je bilo najemanje vajencev minimalno in so mladinci bili kasneje prestari, da bi jih sprejemali kot vajen-ce^ ker starejšim vajencem je treba tudi več plačati. Toda temu stanju bi bili kasneje lahko odpomogli, kar pa se ni zgodilo. Zato je danes po splošnih ugotovitvah okrog 6.000 mladincev, ki sploh še
niso bili sprejeti na delo ter zato niso vpisani v sezname brezposelnih, ki jih sestavljajo pač po stereotipnih birokratskih metodah. Pričakovali smo, da nani dala bolj jasno sliko o brezposelnosti komisija za njeno proučevanje, ki je bila ustanovljena že pred letom dni; o njenem delu pa tako malo slišimo, čeprav bi ga bila morala prvotno končati že v 6 mesecih. Točna slika o brezposelnosti sicer ne pomeni rešitve tega resnega vprašanja, vendar pa lahko mnogo koristi zlasti pri ugotavljanju, kdo •j^ najbolj potreben zaposlitve.
ortopedske aparature, v skupni vrednosti 76.790 lir.
Poleg tega je občinska podporna ustanova ECA razdelila v oktobru sa 25.146 lir podpor raznim drugim podpornim ustanovam.
Qomji podatki nam prikazujejo delovanje občinske podporne ustanove, ki ni edina v našem mestu, ki pomaga revežem. Ce pomislimo, da je ECA v enem samem mesecu potrošila za podporo revežem nad 75 milijonov lir, potem lahko sklepamo, da porabi samo ta ustanova v enem letu okrog milijardo lir za pomoč revnim osebam in družinam. Rekli sme, da ECA ni edina podporna ustanova, Ugotovljeno je bilo že, da je v Trstu skoro 100 najraillč-nejših ustanov, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi podporami. Te ustanove pa imajo vsaka svoja upravo in vsaka svoje vodstvo. Zato je bilo tudi že v tržaškem občinskem svetu priznano da je podpornih ustanov po številu preveč, da je njihov efekt koristne podpore premajhen, ker se mnogo denarja zgubi v birokratske namene .Predlagano je hila tudi. naj bi se večidel teh ustanov združil pod eno samo upravo, da bi čiroveč denarja izkoristili za pomoč revežem.
&di pa se, da sa bili vsi ti predlogi in nasveti zaman in da je mnogo podpornih ustanov v rokah ljudi, ki iščejo v njih bolj osebno ali politično korist, namesto da bi izkoristili vsako liro v podporne namene. Res je. da je vsaka najmanjša podpora revežu dobrodošla in da mu trenutno olajša veliko skrb za kos dnevnega kruha. Toda v sedanjem položaju našega mesta se. vse te podpore, ki se na koncu leta beležijo celo na milijarde, za večidel revežev neznatne. Poleg tega je treba računati, da v Trstu ni-
mamo samo tako imenovanih prehodnih revežev, to je takšnih, ki so samo začasno v družinski gospodarski stiski. V Trstu je na tisoče in tisoče ljudi, ki ne delajo po več let, na tisoče starih delavcev, ki dobivajo ali ne nizko starostno podporo zavoda za socialno zavarovanje, mnogo delavskih družin, kjer je od časa do časa zaposlen samo glavar družine, m na tisoče mladincev, ki niso še sploh dobili zaposlitve. Večidel teh nesrečnežev ne dobiva nobene podpore ali pa dobivajo manjše podpore v obliki brezplačnih zdravniških pregledov, nekaj obrokov hrane in podobno.
Zato so bile popolnoma točne ugotovitve številnih občinskih svetovalcev, med katerimi tudi nekaterih predstavnikov stranjc tako imenovane večine, ki so v razpravi o bedi v našem mestu dejali, da so sedanje oblike podpornih zavodov in ustanov za reveže bolj podobne ustanovam. ki delijo miloščino, in ne podporo, ki bi morala prepričati osebo, ki jo prejema, da si jo je tudi zaslužila.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Tatinska nečaKinja in zgodba o neznanki
Ukradla je perilo in ga zastavila Okradenka jo j« branila pred sodiščem
Raztegnitev amnestije
no Tržaško ozemlje
Poluradna italijanska agencija ANSA javlja, da bodo v kratkem raztegnili na Tr$t ukrep o pomilostitvi ter o odpustitvi kazni, ki je bil že izveden v Italiji.
Ravnatelj za pravne zadeve pri Zavezniški vojaški u-pravi Gray bo predložil načrt ukaza o pomilostitvi poveljniku angloameriške cone Tržaškega ozewlj,a generalu Win* tertonu. ko se bo ta okrog 15i januarja vrnil v Trst. Pomilostitve in oprostitve kazni bo deležno okrog 140 oseb, ki so trenutno v tržaških za-ponh.
Da zasebna stranka tolaži obtoženca, kakor včeraj na kazenskem sodišču, se ne zgodi pogostoma. Redek je tudi primer, da gresta skupaj na policijo prijavit tatvino kdor je bil okraden m kdor je blago odnesel. Q t a ki® i zadevi so razpravljali včeraj na kar zenskem sodišču.
Ko se je 11 decembra 1931 Argija Cesari-Kaiser, ki je zaposlena kot snažilka pri. Tržaški posojilnici, vrnila zvečtr domov, je opazila, da je nekdo med njeno odsotnostjo prišel v stanovanje in ji odnesel 6 rjuh, 4 brisače, in 5 prevlek. Naslednje jutro je telefonirala svoji znanki Angeli Seiferd, ki je zaposlena pri zastavljalnici, im jo obvestila o tatvini, kakor da bi slutila, da bo «• kradeno blago prišlo v zastavljalnico.
Ni se motila. Ze isti dopoldan je namreč prinesla omenjeno perilo v zastavljalnico njena nečakinja. Ko je Sei-ferdova dobila v roke rjuhe in drugo perilo, ga je takoj sp>» znala. Vprašala j« nečakinjo svoje znanke aka ve, da je boja njena teta okradena." Odgovorila ji je, da ve, touu da je to blago njeno«. Vzela .e 2 3<Xi lir ia potrdila ter odšla že isti popoldaa k teti in ji vse uročila. Obe sta nato <■ ii na policijo ia prijavili tatvino. Komisarju se je zdelo nekam sumljivo, začeli so izpraševati osumljenko in jo nato prijavili sodnim oblastem.
Ze na policiji je nečakinja začela pripovedovati čudno zgodbo, ki jo je med vzdihi in jokanjem ponavljala tudi včeraj pred sodaiki. Rekla je. da je omenjenega dne p>roti večeru priila le njej neznanka in ji ponudila perilo za 5w00tf lir, češ da nujno rabi denar. Ona ji je odgovorila, da nima denarja in da n* more kupiti blaga. Neznanka ji je perilo izročila, oaa pa njiej svojo o-sehno izkaznico za jamstvo, dokler n« bi plačala dolga. Kaj kmalu pa je dobila svojo izkaznico po pošti* čeprav ni odposlala denarja, ker se e medtem zgodUo, kar se je pač zgodilo. Policija ni mogla nikakor izslediti neznanke.
Namefičenka pri zastavljalnici je popoldne istega dne ponovno telefonirala svoji znanki m jo vprašala, kako je z zadevo, Argija ji je odgovorila le površno in dodala da ji je zelo žal, ker je bila v to stvar zapletena prav njena nečakinja.
Čudni zgodbi o neznanki niso verjeli seveda pri. policiji, niti sodniki, kljub, vztrajnemu zatrjevanju in solzam obtoženke Javni tožilec je zahteval dve leti zapora in vt» soko globo. Co posvetovanju
pa so jo sodniki obsodili na 10 mesecev in 8 dni zapora ter 20.06(1 lir globe, pogojno.
Vročekrvni cigani
Kazensko sodišče je imelo včeraj opravka tudi s cigani ki jih sicer ni bito na sodišču. Med občinstvom, oziroma sam od občinstva, je bi) le neki cigan, ki je pozorno sledil razpravi, verjetno, da bt poročal svojim, kako se je stvar končala.
Pred dvema letoma sta se na dan po božiču pred gostilno «Oe Zao» spoprijeli dve skupini ciganov, oziroma dva voditelja dveh nasprotnih družin, Karlo Dori in Lovrenc Hudorovič. Krepko sta si jih dajala, ostali pa so gledali m
Iriskočili na pomoč RQ potre-i vjajj svojemu, dokler ni prišel zraven agent civilne policije, ki je pretepača ločil.
Vzrok pretepa? Obramba o-sebne časti, izzivanje, osebna obramba itd. Ciganska kri je namreč vroča in vsak je povedal po svoje. Včeraj ni bilo obtožencev na razpravi: sodišče je zaslišalo le agenta civilne policije, prečitale zapisnike organov javne varnosti in obsodilo glavna pretepača m njune pomagače na 3 da 4 mesece zapora, pogojno.
Prisrčno slovo šefa tisk. urada CP maj, Norrisa
V prostorih tiskovnega ura-dokazano, j da civilne policije v Ul. Co-roneo je bil sinoči poslovilni sprejem predstavnikov tržaškega tiska in zastopnikov tujih agencij in listov v Trstu,- ki ga je priredil šef tiskovnega urada maj. Norris, ki odhaja na novo službeno mesto v Zapadno Nemčijo. Poleg novinarjev so na tem res prisrčnem sprejemu bili prisotni tudi številni višji zavezniški častniki in predstavniki ZVU, med katerimi; ameriški politični svetovalec ZVU mr. Randolph Higgs, britanski politični svetovalec mr. Philip Broad, polk Emery, načelnik štaba ZVU, in njegov namestnik podpolk. Col Coats, posebni direktor za varnost pri ZVU polk Foden, direktor pravnega oddelka polk. Gray, polk. Madigan, revizor pri ZVU. direktor javne varnosti polk. Richardson, poveljnik administrativne policije, častnik pravnega oddelka podpolk. Grabb, šef tiskovnega urada ZVU mr, Martin, šef tiskovnega PIO-Trust maj. Kinzie, maj. Coom-ber od tiskovnega urada PIO-Betfor, številni policijski častniki in drugi.
Sprejema se je udeležil tudi novi šef tiskovnega urada kap. John Patton, fki je ob tej priložnosti narezal prve stike s predstavniki tiska.
Večer je potekel, v pravem kolegialnem vzdiuSju, k čemur so mnogo plrlspevali tudi člani tiskovnega urada z inšpektorjem Bnessanom na čelu.
Odhajajočemu maj. Norri-su so člani urada kot tudi novinarji izročiti spominska darila in mu voščili, da bi njegovo delo, na novem službenem mestu bilo prav tako uspešno kot v Trstu,
VtoG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
bo uprizorilo: Danes 8. januarja 1954 ob 20.30 uri
v NABREŽINI Cankarjevo farso
u. tdolini ietdiloMaMJcl"
Jutri 9. januarja 1954 ob 20.30 url gostovanje
na KONTOVELU
z Gorkega dramo
V nedeljo 10. januarja 1954 ob 16. uri gostovanje na KONTOVELU
z Gorkega dramo
>»
V dvorani bo zakurjeno.
SLOVENSKO - HRVAT-SKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU
sklicuje v nedeljo 10. januarja 1954 ob 8, uri dopoldne na sedežu v Ul. Roma 15/11 svoj VII, redni letni občni zbor.
Dnevni red:
1. Otvoritev predsednika.
2. Volitev komisij.
3. Poročila: tajnika, odsekov, blagajnika.
• 4. Diskusija.
5. Volitve.
6. Sklepi.
Tajništvo.
Ukradeno perilo najdeno na podstrešju
V sredo zvečer je 41-letni Luigi Berto, iz d. S. Zacca-ria 3 je po telefonu obvesti! policijo, da je zapazil v podstrešju hiše nekaj perila, tri odeje in drugo bfcago, ki ga je bil nekdo tam dkril. Agenti civilne policije so takoj pohiteli tja in s pomočjo neke stanovalke ufjotovili, da gre za blago, ki je last Anne Giorgini vd. Cresciani, ki sta-nuje v isti hiši. To j« potrdil j tudi njen sin Marip, ki je ne- 1 koliko pozneje obvestil policijo, da je pri pregledu v stanovanju svoje matere opazil, da so neznanci ukradli ome. njeno blago in vse razmetali po stanovanju. Sinu so naročili, naj obvesti mater o za. devi, da bi vložila toibo.
( GLEDALIŠČE VERDI)
V soboto bo prva slavnostna predstava Rossinijeve opere ((Viljem Tella. Opero bo dirigiral Mo-linari - Pradelli, v glavnih vlogah pa bodo nastopali: Paolo Silveri (protagonist), Disma De Cecco, Mario Filippesohi, Laura Cava-lieri, Bruna Ronchini, Silvio Ma-ionica, Ugo Novelli, Antonio Mas-saria. Prva plesalca Nives Poli in Grant Mauradoff, Plesalci solisti: Maria De PetrUlo, Sonja Marmoglia, Renato Fiumicelli. Di_ mltry Konstantinov. Zbor 't uvej-bal Fanfani, koreografija Nice Poli, režija Piccinato.
Nadaljuje se prodaja vstopnic za parter in balkone za to predstavo.
Ljudska prosveta
PD iiV. SMUC» IN «P. TOMAZICm
Redna seja prosvetnih druStev «Vojka Smuc» in «Plnko Tomažič« bo v petek ob 18. uri. Zaradi važnosti obvezna udeležb? vseh odbornikov.
Razna obvestita
KONCERT REPRODUCIRANEGA JAZZA V ZAVEZNIŠKI CITALN1CI
Danes 8. januarja, bo v Zavezniški čitalnici koncert jazz glasbe po ploščah.
Predvajane bodo skladbe v interpretaciji Fatsa VVallerja, Elle Fitzgerald in Charlleja Parkerja. Začetek ob 19. uri. Vstop prost.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi dijake in prijatelje na plesno (ajanko, ki bo v nedeljo 10. t. m. z začetkom ob 17. url v Ul. R. Manna 29.
Rossettl. 16.00: «Zaliv groma«, J. Stewart, J. Dru.
Excelsior. 16,00: «Atriški zaklada, H. Bogart, J. Jones, G. Lollo-
brigida.
Najionale. 15.15: ((Rimske počitnice#, G. Pečk, A. Hepburn.
Fiiodrammatico. 16.00: ((Seminolea R. Hudson, A. Quinn.
Arcobaleno. 16.00: «Kruh, ljubezen in fantazija«, V. De Sica, G, Lollobrlgida.
AuditOrium. 15,00,	18.30, 22.00:
«Quo vadiš«, R. Taylor, D. Kerr
Astra Rojan. 15.30, 18.20, 21.30: «Najve£ja predstava sveta«, J-Stewart, B. Hutton,
Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: «Mi kanibali«, S. Pampanini, F. Lulli. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Grattacielo. 16.00:	«Al»hovi	ko-
njeniki«, K. Grayson, G. Mac Rae.
Alabarda. 16.00: »Cesarske vijolice«, C. Sevilla, L. Mariano.
Ariston. 16.00, 18.40, 21.30: «Luti z odra«, Charles Chaplin.
AurOra. 16.00: ((Kalifornijska osvojitev«, T. VVright, C. VVHd-e.
Armonia. 15.15:	«Beli	stolp«, A.
VValli, G. Ford.
Garibaldi. 15.00: ((Zenska, ki so jo hoteli linčati«, J. Luad, B. Donlevy.
Ideale. 16.00: ((Prepovedani sad«, Fernandel. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Impero. 16.00:	«Moški, kakšni
podleži«, W. Chiari. A. Lualdi.
Italia. 16.00: ((Cesarske vijolice«,
Viale. 16.00: ((Tarzan in lovci na slonovo kost«, L. Garker, J. Mac Kenzie.
Kino ob morju. 16.00:	«Afrišk*
kraljica«, H. Bogart, K, Hepburn.
Massimo. 15.30: »Cena dolžnosti«,
Moderao. 16.00: ((Voščena krinka«, V. Priče, F. Lowejoy. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Savona, 15.00; ((Krinka iz blata«.
Vlttorio Veneto. 15.15 »Priznam«, M. Olift, A. Baxter.
Azzurro. 15.00: «Scaramouche«, S. Granger.
Belvedere. 16.00: ((Kraljica obupancev«. J. Russell, G. Brent.
Marconi, 16.00: «Zadnji vlak i* Bombaya», J. Hall.
Novo cine. 16.00: »Rudniki kralj* Salomona«, S. Granger, D. Kerr.
Odeon. 16.00: ((Lokostrelec črnega kontinenta« in «Na mejah sveta*
Radio. 16.00: »Jetniki močvirja«. J. Petera.
Darovi in prispevki
Družini Leon Tavčer In Marcelo Sancin iz Skednja sta zbral! 01) priliki silvestrovanja v domačem krogu 2.800 lir za Dijaško Matico.
PETEK, 8. Januarja 1954.
JLGONLOVAVMKA CO\ A T »t S 1 A
254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30,
19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 11.00 Pojo slavni basisti; 16.30 Obzornik: 14.40 Instrumentalni ansambli igrajo domaCe melodije: 17.00 Z valčkom okoli Straussa in Leharja; 17.30 Mali solistični koncert; 17.45 Srbske narodne pesmi in plesi iz Pomo-ravja; 18.00 Poročila v hrvaščini;
18.15 Delna reprodukcija javnega koncerta opernih arij; 21.00 Slušna igra: Slavko Rupel »Usoda«;
22.00 60’ v zabavi in plesu; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.20 Glasba za lahko no£,
T lt N r li-306,1 m ali 980 kc-sek
11.30 Lahke melodije; 12.10 'Za vsakega nekaj: 13,00 Glasba po željah:	14,15 Kulturni obzornik; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Schoen-berg: Godalni kvartet št. 2.: 19.00 Okno v svet; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Slovenski motivi; 20.30 Lahke melodije; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.15 Soštakovič: Simfonija št. 6.; 22.15 iz angleških koncertnih dvoran: 23,00 Chopinovi valčki in mazurke.
T Ii S T 1.
11.30 Glasbeni biseri; 17.45 Vesele pesmi; 18.20 Koncert violinistke Olge Canaio; 18.45 Kaljna-novi motivi; 21.05 Simfonični koncert dirigira Franco Caracciolo.
N I. O V «0	3	.1A
327,1 m. 202,1 m. 212,4 m Poročila ob 5.35, 6.30, 12,30. 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
12.00 Opoldanski koncert; 12.45 Zabavna glasba: 13.15 Polke, valčki in mazurke: 14.00 Spored zabavnih melodij; 14.40 Igra pianist Marijan Lipovšek* 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Operetne melodije;
16.15 Koncert jugoslovanskih samospevov; 17.10 iz oper Webra In Wagnerja; 18.00 Mali koncert za mladino; 18.30 Kulturni pregled; 18.45 Igra Veseli trio; 20.00 Tedenski zunanle-politični pregled;
20.15 Večerni orkestralni spored;
21.00 Anton Cehov: O škodljivosti tobaka; 21.20 V plesnem ritmu.
KADARKOLI
se Vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na
«PR1M0RSKI DNEVNIK«
Dovolj, da telefonirate na štev, 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašaiicu.
S
s
1
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRT* IN POROKE
Dne 6. in 7, januarja se je v Trstu rodilo 13 otrok, porok je bilo S, umrlo p* i» 1« oseb
POROČILI SO SE: trgovec CUu-diio Colomicllo ia šivilja Dorina Bemej, kurir Uniberto Radiva in uradnica Livtlla Crismao, Čevljar Bruno Saule ir» gospodinja Rosa-lia Glavina, barvar Lueiano Ge-nermbi in gospodinja Lidia Zuc-co. uraxh»ils Duilio Sartori In prodajalka Marija Urandič, fotograf Cesare Ramani ia frizerka Ad<fl>-na Laau»e. publicist Darlo Borto-lin in gospodinja Laura Riaviz, mehanik Mario Ramanl In frizerka Nerina Goniti.
UMRLI SO: 61-letni Francesco Neri, 68-letni Pi*tro Marculli, 69-letna Maria Quartarolo vd. Cap-p*l»ari, 5Vl»ti»i AHtlio Pi«ot. Clau-dio Slavec star «oo uro. »«-l«ni Giovanni Bandelli, 64-letna Avre-liia Bo/ič vd. Kariš. 71-ietn.i Giu-lio Pitrossl. M-letnt Kodolfo Can-ciani, 42-letni Carlo Michelazzi, 8&-l*tni Pistro Crisai. gUetna An-na Rover*, 82-letnl Domenico Bal-4i«i, SO-letna Alojzij* Vodopivec vd. Brecelj. 77-letna Tereza Vu-Mtšič, T3-letna Marija Kores.
PRIHOD! IN ODHODI LADIJ
V sredo ob 8.30 je prispela v tržaško pristanišče iz Ancone italijanska ladja »Marcchiato* * 30 tonami raznega blaga.
Ob ». je prispela Iz Barija ‘Italijanska ladja »Citta dl Alessan-dria» z 3« tonami raznega bl»#a.
Ob a, je prispela iz Splita jugoslovanska ladja »Cena gorao z tonami raznega blaga ia tremi
potniki.
Ob 11.30 je prispela tz Valose jugoslovanska ladja »Solin* s 152 tonami tobaka.
Ob 15.30 je prispela iz Ravemne italijanska moiocisterna ((Aleasan-dra», prazna.
Ob 16. je prispela tudi prafzna la Manfedonije italijanska ladja «Fi<lucia».
Ob 1». je prispela iz New Orleansa italijanska ladja »Vefctor
PLANINSKI PLUS
IH. 1. 1954.
Pisani* s 9754 tonami koruze.
Ob 7. j* odplula proti Benetkam italijanska ladja »Otranto« S T20 tonami raznega blaga.
Ob 11. je odplula proti Reki holandska ladja (tStrabo«, prazna.
Ob 15.30 jo odplula proti Bey-ruttiu. holandska ladja «Ztpem-berg*. prazna.
Ob 24. pa je odplula proti Benetkam italijanska ladja Meaea-
pla« s 40 tonami raznega blaga In 12 potniki.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dav»rwo, Ul. L, Bernini 4; Mlllo, Ul. Buonarotti U,; Mlzzan. Trg Venezia 2; Tamaro In Nerl. Ul. Dante 7; Harabaglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
TBUCFONS.KE ŠTEVILKE
ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči krit: «t - co Gasilci:	a • 23
Polici la 1 • 23
ft/A SXPQES
ADEX IZLETI
16. in 17, JANUARJA 1954 DVODNEVNI IZLETI V
LJUBLJANO
ŠTANJEL -BRANIK
DORNBEKG -NOVO GORICO
0BR0V0
MATERIJO -PODGRAD
POREU
17. JANUARJA 1954 IZLET V
DUTOVLJE
TOMAJ
Vpisovanje še danes pri «Adria-Express«, Ul. P. Severo B-b - tel. 2M43.
Citatelji in naročniki!
KDOR
PORAVNA
LETO
CELOLETNO NAROČNINO S6A 1954 V ZNESKU
3.200 lir
PREJME V DAR LEPO SLOVENSKO KNJIGO.
Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA*
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3 —
8. januarja 1954
II
.V glasilu Slovenske narodne podporne jedno-te to se pravi v glasilu slovenskih izseljencev v ZDA. ki izhaja v Chicagu «Prosveti», smo zasledili članek o pred kratkim umrlem slovenskem kulturnem in političnem delavcu Etbinu Kristanu. Članek je napisal njegov dober znanec in sodelavec. Ker nam ta članek na zelo preprost, in iskren' način prikaže Kristana v nekaterih njegovih nam nepoznanih potezah, smo smatrali za primerno ga objaviti v celoti.
To ne pišem kot urednik Prosvete, temveč kot prijatelj človeka, ki sva si drug drugemu pomagala v križih, in težavah.
Prvič sem ga srečal v stekleni kazini na Kongresnem trgu (v Ljubljani °P- ur.), ki se sedaj imenuje Trg revolucije. To je bilo leta 1904. Etbin Kristan je bil tedaj že priznan umetnik in se za tako slučajno srečanje z mano ni mnogo zmenil.
Ko je prišel Etbin Kristan prvič v Ameriko, so ga na njegovi govorniški turi spremljali največ Prane Podboj, Franc Petrič in Franc Savs.
V Pennsjjlvanijo je prišel po tirolsko opravljen. Lep turist. Otroci pa tega. niso razumeli in so lučali kamenje vanj. Čudil se je in se začel učiti našega «načina življenja*. Ko je prišel vdrugič v Ameriko in se nastanil v Chicagu. so ga otroci pozdravljali s «hallo, Charley*. tCemu?* je vprašal, pa sem mu dejal: <Odvrži palico in brke si obrij*. To je storil. Imeli so ga za Charlesa Cha-Vlina.
Tik pred pričetkom prve svetovne vojne se mu je posrečilo priti ponovno v Ameriko, kjer je začel najvažnejše poglavje svojega življenja. Dovršil ga je.
Nasprotniki so pljuvali po njem, pa se za to ni zmenil. Bil je značajen mož. Čestokrat smo celo v naših vrstah mislili, da je zgolj oportunist, veliko smo se na vseh mogočih sejah gnjavili z njim, a končno smo le ugotovili, da je sijajen človek.
Jugoslavija ga je pred nekaj leti sprejela po za-sluzenju. Malo ljudi ve, kaj je storil. zanjo. Bil je zaljubljen v 'svoj narod in bi šel zanj tudi v smrt.
Nevarnosti se ni nikdar bal. Zaradi svojega prepričanja je bil nekajkrat tepen tudi v Ameriki. Franc Kerže se bo spomnil, kako so na zboru JRZ v Chicagu njemu peli slavo ter mu dali nagrado 100 dolarjev. «Njemu jo dajte*, je rekel Kerze in pokazal na Etbina Kristana, ki je sedel zadaj za predsedniško mizo ves bled, z zlomljeno roko.
Prejšnji večer je navireč debatiral s srbskimi šovinisti. Pokojni Franc Savs ga je branil, da ga niso pretepli. Domov grede pa se je na Blue Island ter 18. ulici spotaknil ob prpgi ulične železnice in obležal. Pva detroitska delegata in jaz smo ga potegnili izmed tračnic ter ga nesli v neki lokal.
Tu se je onesvestil in ker sta onadva bila na začasnem stanovanju pri Kuretovih, ki so tedaj živeli na Ridgeway Aveniji in je Kristan imel pri njih
stanovanje, sem Detroiča-noma naročil, naj pazita nanj, ker se je morda kaj pobil.
Mladeniča sta mi vse obljubila in šla spat. Enako tudi Etbin Kristan.
Zgodaj zjutraj se je Etbin Kristan vendarle dvignil, ko pa je vzel telefonsko slušalko, se je zgrudil. Lizi Kuret se je prestrašila, opazila je. da je s človekom nekaj narobe in poklicala zdravnika.
Zdravnik je ugotovil, da ima zlomljeno roko in ga je nemudoma odpeljal v bolnišnico.
V bolnici so mu roko zravnali in ko se je zavedel, je rekel: «Ja, jaz moram vendarle na konferenco*.
«Se ti meša*, mu je odvrnil zdravnik. «Ne meša se mi, moram na konferenco*.
Kako uro je trajalo, da so mu roko uredili in nato se je s taksijem odpeljal v Pilsensko dvorano na konferenco.
To je bilo leta 1918.
* * *
Etbin Kristan je napisal precej uvodnih člankov v «Prosveti». Govoril je na konferencah SNPJ (Slovenske narodne podporne jednote) in na neštetih prireditvah naših društev.
Bil je za nas v najraz-burljiveših letih najbolj plodovita sila.
V SNPJ pa ni hotel pristopiti .Rekel sem Jožetu Zavertniku: «Poznaš ga z Dunaja, ker je živel pri tebi, čemu ga ne pridobiš v naso jednoto
Nekaj tednov pozneje mi je sedaj že pokojni Jože Zavertnik rekel: «... jaz ga ne morem pridobiti v SNPJ... On je socialist in to je vse, kar hoče biti*.
Pa mi je Jože Zavertnik naročil: «Ti ga pridobi v SNPJ*.
V svojem življenju sem še marsikoga pripravil, da je postal naš član, Etbina Kristana pa nisem mogel. A je storil za našo jednoto vseeno veliko več, kakor pa jaz ali ti.
NJEGOŠEV GORSKI VENEC ORATORIJSKA OPERA
Jugoslovanski skladatelj in , ofenzive v Crni gori.
folklorist Nikola Hercigonja se je v času narodnoosvobodil ne borbe in sicer v najhujših dneh pete ofenzive spomnil, da bi klasično delo velikega črnogorskega pesnika Petra Petroviča Njegoša Gorski venec bilo zeln primerna snov za veliko oratorijsko opero.
Pred letom dni se je loti!
tega dela in do sedaj je dokončan nekak osnutek vse glasbe ter orkestracija že za šest scen. Kot vemo, je Gorski venec delo. Petra Petroviča Njegoša, ki ga je ustvaril v prvi polovici XIX. stoletja To delo spada med najboljša klasična dela vse jugoslovanske književnosti. V Gorskem vencu je zajeto vse junaštvo stoletnih borb Črnogorskega ljudstva proti Turkom. Kaj čuda torej, če se je Hercigonja spomnil na to delo vprav v času narodnoosvobodilne borbe, ko je kot borec in kulturni delavec sodeloval* v času četrte in pste
Z Gorskim vencem se je Hercigonja začel ukvarjati žc leta 1951, ko je za proslavo stoletnice smrti Petra Petroviča Njegoša skomponiral kantato na neke stihe iz tega dela. Po svoji glasbeni kakovosti je ta kantata bil* ocenjena kot ena najboljših tovrstnih del po vojni.
V svojem delu okoli Gorskega venca je Hercigonja porabil po veliki večini Plaovi-čevo dramatizacijo Gorskega venca, ki so jo pred nedavnim postavili na oder Ljudskega gledališča v Beogradu. Toda skladatelj si zamišlja svoj koncept tudi nekoliko drugače od Plaovičeve drama, tizacije in to zato, da bi posvetil večidel teksta zboru s čimer bi hotel dati večjo vlogo ljudskim množicam, kak-jr pa glavnemu nosilcu vloge.
Kar se pa tiče glasbenega, izražanja teži Hercigonja za tem, da bi vse delo bilo čim bliže črnogorski ljudski melodiji.
K	"	'
Pevec Gigli je nerazpoložen? Jezijo ga njegovi impresariji.
r
S 120 KONJSKIMI SILAMI DRVIJO VT SMRT j
SVETLE IN SENČNE STRANI
NEMŠKIH AVTOMOBILSKIH CEST
Pri avtomobilskih nesrečah v Zahodni Nemčiji je bilo lani 12 tisoč mrtvih in 250 tisoč ranjenih Hitlerjeve «avtostrade> so pretesne ■ Nemčija ima danes nad 250 tisoč km lepih avtomobilskih cest
nonemških avtostradah in sv- | Nemčije bilo za 18 odst. več
tomobilskih cestah ubijejo po-I mrtvih kot prejšnje leto, v vprečno štirje ljudje. Hkrati J istem času pa celo 32 odst
pa se jih ponesreči 89. To pomeni 12.000 oseb na leto mrtvih in približno 250.000 ranjenih. Ta krvava statistika je neusmiljena slika tragedije modernega človeka, ki v tekmi za časom, doDičkom, doživljaji in uživanjem nehote in nevede drči v smrt. Civilizacija je človeku dala najbolj praktično in najprimernejše sredstvo za promet, hkrati pa mu ni dala potrebne kontrole nad njim.
Število žrtev na nemških avtomobilskih cestah raste iz dneva v dan, iz ieta v leto. V lanskem letu je na avto-
več ranjenih kot v letu 19M.
Vedeti pa moramo, da !o ni samo posledica večjega števila avtomobilov in motornih vozil. Leta 1953. je bilo v Zahodni Nemčiji 2.979.000 motornih vozil ali za 66 odst. več kot leta 1950. V to število je vštetih 904.000 ostb-nih avtomobilov. 1,582.000 mo. tociklov in skoraj pol milijona tovornih avtomobilov. V letošnjem letu pa se bo to število mnogo povečalo, saj računajo, da bo v letu >954 Nemčija imela nad 4 milijone motornih vozil.
Strokovnjaki so ugotovili,
f UTOPIJA, KI 2E, NI VEC UTOPIJA
J
Borba proti kobilicam
Borba proti širjenju kobilic na obsežnih področjih v Somaliji in Abesiniji se bliža svojemu vrhuncu. Po poročilih ki iih je prejel raziskovalni center za boj proti kobilicam, so na tem področju uničili že kakih 72.000 rojev kobilic. Pri tem pa ni mogoče preprečiti, da ne bi številni roji uničenju obežali. Sedaj pričakujejo te roje v Keniji, Tanganiki in Ugandi. Drugo nevarno področje predstavljajo obale Rdečega morja v Eritreji, Sudan in Saudo-va Arabija. Ce ne bodo u-vedli potrebnih zaščitnih u-krepov, je zelo verjetno, da bodo že spomladi doživeli invazijo kobilic v deželah Srednjega vzhoda, Zahodne Afrike, rodovitnih področij v Maroku, Alžiru, Tunisu in Libiji.
KDAJ BOMO ODLETELI NA LUHO
_ i !•	•***	.	•
Kaj pravita o tem nemški strokovnjak Werner von Braun in njegov rojak dr. Haber - Vrsta zaprek, ki sicer niso nepremostLjive, ki pa jih bo zelo težko prebresti
Danes se v svetu čedalje bolj pogosto piše o možnostih poleta v • vsemirje. Značilno je, da se to ne piše samo v lažjih, poljudnih tednikih ali v tedenskih prilogah manj resnih listov,- ampak da se o tem govori v najbolj resnih znanstvenih časopisih. Tehnika in znanost sta danes že na taki stopnji, da je vprašanje poleta v vsemir že ia-ko dozorelo, da se o njem začne že resno razpravljati. Čedalje pogostejši so glasovi resnih strokovnjakov in znanstvenikov, ki menijo, da ho prva vsemirska ladja s človeško posadko poletela z zemlje na Luno ali na neki drug planet že čez deset ali dvajset let, na vsak način pa pred koncem našega stoletja.
Poznani strokovnjak za rakete dr VVeruer von Braun, ki je v času druge svetov ie vojne bil eden glavnih konstruktorjev nemških leteč'h bomb in ki danes dela v nekem velikem ameriškem vojaškem laboratoriju, meni, ds bi sedanji strokovnjaki mogli že v desetih letih zgradiH prvi «umetni sateliti), ki bi krožil okoli Zemlje in s katerega bi potem lahko odletele ((vsemirske ladje» na Mars ali na Luno. Za izved’,'3 tega načrta bj zadostovale «le» 4 milijarde dolarjev, kar
jih ZDA trošijo za oboroževanje.
Ko sta pred 50 leti bri<» Wrigt poizKušala zgraditi prvo letalo — kar jim je seveda uspelo — so se jim ljudie smejali. Danes pa se nih?e več ne smeje niti strokovnjakom, ki napovedujejo, da bo v kratkem človek letel v vsemirje. V tem p:>gledu vlada tako med strokovnjaki, kakor tudi pri široki javnosti razpoloženje, ki bi ga lahko imenovali ((brezmejen optimizem«
Pred kratkim pa je izšla v Ameriki o tem vprašanju kr.ji. ga, i;i je to ((optimistično razpoloženje« precej ohladila. Avtor te knjige je znani ameriški strokovnjak dr Hans Haber, ki je hkrati eden od voditeljev Zavoda za proučevanje medicinskih vprašanj v zvezi z vsemirskim poletom Dr. Haber tudi veruje, da bo nekoč v bodočnosti možno leteti z Zemlje na druge planete sončnega sistema s pomočjo vsemirskih letal, toda on meni, da bodo ti poleti imeli samo «športnoznanstve-ni značaj« in da ne 1)0 ljudem nikoli prišlo na misel, da bi skušali «kolonizirati» ostale planete. To pa zaradi tega, ker bi človeku ne ustre.. zali pogoji, ki jih nudijo razmere na posameznih planetih.
Človek se je namreč razvi-
pa bi pravzaprav ne bilo jal v milijonu let, odkar “e prav toliko, v kolikor bi to I ve, da obstaja na našem pla-vsoto primerjali s sredstvi, ki netu, v razmerah in pogojih
Prvo letalo bratov Wright pred 50 leti.
ki vladajo na Zemlji. Zaradi tega je človeku potreben za življenje kisik, dalje zaščita pred smrtonosnimi kozmičnimi žarki, ki prepletajo ves prostor vsemirja in ki ne mo. re prodreti na Zemljo zaradi debelega sloja atmosfere, k) obdaja našo zemljo in podobno.
Haber pobija mnenje in op. timizem svojega kolega von Brauna glede tega, da bo kmalu mogoče zgraditi umeten satelit. Po Haberjevem mnenju bodo ta satelit sicer zgradili, toda ta satelit bo plod dolgih desetletij razvojnega napredka in se ne more izvršiti samo v kratkih etapah Predvsem bo potrebno povsem drugače izpopolniti sedanja letala, da bi se tako dokončno moglo odgovoriti na vprašanje, kakšne nevarnosti Čakajo prve vsemirske potnike. Da pa te prepreke in nevarnosti niso majhne, vemo že danes posebno na temelju najrazličnejših znanstvenih raziskovalnih poskusov, ki so jih izvršili v Haberjevem laboratoriju za vsemirsko medi cino. Gre za najrazličnejše težkoče in vprašanja od povsem tehničnih, do fizioloških, psiholoških in skorajda tuii bioloških.
Po Haberjevem mnenju bi morala vsemirska postaja — prej omenjeni sateliti — predstavljati v pravem pomenu besede višek moderne gradbene sposobnosti. Vsak najmanjši delček tega satelita bo moral biti tako popoln, da ne bo odpovedal v nobenem pogledu, kajti le majhna napaka privede lahko do katastrofe, Razen tega bodo ljudje, ki bi živeli na njem, bili odvisni od povsem umetne, tako rekoč sintetične atmosfere, to se pravi od zraka, ki bi bil na umeten način ustvarjen z najbolj točnimi in najbolj zanesljivim; stroji in sredstvi. Takih strojev danes še ni in te stroje je potrebno najprej zgraditi, prv-den bi sploh začeli razmišljati o gradnji te vsemirske postaje-satelita.
Pa tudi v primeru, če bi uspelo ustvariti tako ozračje, na tej vsemirski postaji — satelitu, bi to ozračje bilo tako odvratno saj bi bilo podobno zadušljivi mešanici zraka nekie prenatrpane garaže
MAKCA 1H53: « Maj bližji
Stalinov prijatelj, njegov najzvestejši učenec in najbolj hraber tovariš»
ISERJA
DECEMBRA 1953: tAaent in-	čfsu ,voj'.	*«««, i »Krijoč oprezno	svojo	zio-
“	ob pomoči svojih sodelav-1 cinsko preteklost in svoje iz-
ternacionalnega imperializma,	cev, konspirativne zveze s pro. dajalske zveze s	tujimi	vo
izdajalec in vohun, prodan	»revolucionarnimi emigranti,
,7	,	.	,	.	menševiki iz Gruzije m r. a-
tlljim vohunskim službam>	genti raznih vohunskih služb.*
3.
Takoj po Stalinovem pogrebu je bil v moskovski Pravdi objavljen članek, v katerem smo lahko brali sledeče: «Ves svet se je lahko prepričal, da je slavna zastava miru nošena in še naprej visoko razvita v močnih rokah Malenkova, Berje in Molotova, to je najbližjih prijateljev, najzvestejših učencev in najbolj hrabrih Stalinovih tovarišev Da, stalinska Politika miru je v dobrih rokah,
To je bilo 9. marca lanskega leta. Berja je tako bil na drugem mestu v triumvi-ratu in mnogi so menili, da Je njegovo mesto pravzaprav •— prvo. On je namreč imel v svojih rokah «moč», njegove roke so bile »najbolj trdne#.
V uradnem glasilu sovjetske partije «Komunistu» in sicer v številki z dne 18. junija smo na 40. strani čitalt komentar govora, ki £a je imel Berja ob Stalinovem pogrebu Ta komentar ni nič drugega kot povod, za dviganje Berja v zvezde.
In le osem dni pozneje, 26. junija, se je sestal prezidium vrhovnega sveta Sovjetske zveze in na tem sestanku so razpravljali o poročilu ministrskega sveta «o zločinski dejavnosti Laurentija Pavloviča Berje«. Na tem sestanku je bilo ' sklenjeno, da Berjo odstranijo s položaja podpredsednika ministrskega sveta in ga odstavijo tudi kot ministra za notranje zadeve, ter ga izročijo sodišču.
Polnih 15 dni ni Širša javnost ničesar Izvedela o tem. Berja je bil aretiran vei-jetno že 26. junija in do objave o njegovi aretaciji je minilo več ko 15 dni.
Sele 10, julija so objavili poročilo centralnega komiteja partije, v katerem je bilo rečeno, da se je komite «pred nekaj dnevi sestal na plenarno sejo« kjer je bil prečitan govor Malenkova, ki je v imenu prezidiuma partije poročal «o zločinski dejavnosti« Berje in da je bilo sklenjeno, da se Berja izključi iz centralnega komiteja in partije.
Istega dne, to je 10. julija lani, je prezidium vrhovnega sveta objavil to, kar je bilo
že 15 dni prej in sicer 26. junija sklenjeno, namreč, da se Berji odzvame podpred-sedstvo vlade in ministrstvo za notranje zadeve ter da se izroči »vrhovnemu sodišču Sovjetske zveze.«
Istega dne torej, vedno 10. julija, lani, je moskovska «Pravda» objavila daljši članek, ki je bil posvečen Berji. V tem članku se «zločlnske dejanvnost« Berje opisuje z najhujšimi izrazi. V poročilu prezidiuma partije z dne 10. julija se ne omenja datum 26. junija. Ta datum se omenja Šele 17. decembra lani, od objavi obtožnice proti Berji.
» • •
Obtožnica proti Lavrentiju Pavloviču Berji zatrjuje, ja je bil Berja tuji agent že od samega začetka svojega političnega udejstvovanja. V obtožnici je rečeno dobesedno: «Kot je ugotovila preiskava, je Berja stopil prvič v zvezo s tujimi vohunskimi službami v začetku revolucije. Leta 1919 je začel s svojim izdajstvom tako, da je postal tajni agent vohunske službe, ki je bila kontrolirana po
Angležih, ki pa so jo organizirale pravzaprav protirevolucionarne vlade musavatov-eev v A*erbejdžanu».
Obtožnica nadalje govori, da je leto dni pozneje in sicer 1920, Berja napravil drugo izdajstvo s tem, da», je. vzpostavil tajne zve?e tudi s tajno menševiško policijo v Gruziji in da je tudi t* po-licija bila pravzaprav v službi angleškega vohunstva Po obtožnici Je Berja nadaljeval to svoje delo tudi v naslednjih letih.
Leto 1921. in naslednja leta, ko se je proslavil kot pomočnik šefa v Gruziji, je Berja — kot zatrjuje obtožnica in kot Je preiskava baje ugotovila — razširjal svoje zveze s tujimi vohunskimi mrežami in je bil pogosto osvobojen marsikateri tuji vohun prav po njegovi zaslugi.
Berja, kot že vemo, se je naglo dvigal v svoji policijski karieri in je bil v moskovskih krogih čedalje bolj cenjen. Toda obtožnica iz decembra 1953. zatrjuje sledeče:
«Kot izdajalec in vohun, prodan tujim vohunskim službam, je Berja ohranil v vsem
To pomeni, da je bil Berja tak tudi tedaj, ko je likvidiral Ježova, tedaj, ko je z Višinskim in Malenkovom pripravljal velike procese, pomeni da je bil tak tudi v času vojne in končno kot funkcionar, kateremu je bilo poverjeno nadzorstvo nad sovjetsko atomsko bombo, Glede na to, da je imel v vsem dolgem obdobju najvišje položaje. da Je imel nadzorstvo nad najbolj zaupnimi zadevami, da je poznal vse, kar se Je v Sovjetski zvezi dogajalo. je logično, da so tuje vohunske službe, to se pravi zahodne vohunske služb* morale biti na tekočem o vseh tudi najbolj tajnih zadevah Sovjetske zveze. Ker je bil v najožjih odnosih s samim Stalinom, bi se na temelju obtožnice moglo predpostaviti, da so zahodne sile vedele za vsako najbolj prikrito misel samega Stalina. V to bi pa človek kljub vsej dobri volji prav gotovo ne mogel verjeti.
Obtožnica vztraja na tem, da je bil Berja ves čas svoje velike kariere vse od leta 1919. pa do svoje aretacije leta 1953., v tuji vohunski službi, saj ona zatrjuje takole;
Vsake tri ure se na zahed- | mobilskih cestah Zahodne | da so se prometne nesreče
pomnožile z dnem. ko je bila ukinjena meja brzini vožnje, Sedanjega nemškega avtomobilista in motociklista ne veže noben zakon razen sila njegovega motorja. Na modernih avtomobilskih cestah vidimo namreč moderne nemške avtomobile znamke «Por-che» avtomobile angleikd znamke «Jaguar», ameriške «Chevrolete», «Studebackerje», «Chiyslerje» in «01dsmobile» nemške ((Mercedese«, ki brzi-jo z neverjetno naglico 160 km na uro. Pa celo nemški «Volkswagen», ki jih na cestah kar mrgoli, brzijo z naglico 120 km na uro.
Vsem se mudi in tovarnarji, ki proizvajajo avtomobile, dajo vse v to, da bi njiho-/ avtomobil dosegel največjo brzino. To je' namreč edina lastnost, ki omogoči čimvečjo prodaja avtomobila. In ljudem se mudi, ljudje nimajo Tiasa. kajti kličejo jih poslovni sestanki, vabijo jih na najrazličnejše zabave, turizem in kdo ve kaj vse.
V Zahodni Nemčiji je danes 2120 km «avtostrad» in pa okoli 250.000 km avtomobilskih cest. Ta velikanska mreža pokriva površino približno 2 milijard 600 milijonov kv. m zemlje Na vsak kilometer avtomobilskih cest pride 192 prebivalcev in že po računih iz leta 1952 je prišlo po eno motorno vozilo na vsakih 16 prebivalcev.
Teh nekaj številk nam jasno kaže, kakšen velikanski naprede^ je napravila Nemčija po vojni. Sicer je :la večina «avtostrad» zgrajena že pred vojno, toda število motornih vozil se je po vojnem obdobju tako povečalo, da so celo te velikanske številke, ki nam označujejo nemško cestno omrežje, postile premajhne.
Postavlja se vprašanje, kako to, da je na teh cestah, ki so moderno grajene, toliko nesreč. Odgovor na to nam daje slika, ki jo vidimo na primer na «avto-stradi«, ki vodi od Frankfurta proti Stuttgartu ali pa od Koelna skozi DueSseldnrf pro. tj Essenu in Hannoverju V poslovnih dneh ali posebno še ob sobotah popoldne prekrivajo te «avtostrade» neverjetne kolone avtomobilov. Avtomobili so natlačeni na teh cestah tako, da jih loči le razdalja dveh do treh metrov drugega od drugega. In kljub tej velikanski ((gostoti« gre promet z brzino kakih 30 do 60 km na uro.
Kakšne so te «avtostrade»? «Avtostrada» sestoji iz dveh trakov, to se pravi za promet v dveh smereh. In vsak trak «avtostrade», ki je do^ ločen za eno smer, je spot razdeljen v dva traka. Des ni del enega traka «avto-strade« je za normalno vožnjo. levi pa za prehitevanje, seveda v isti smeri; Ko je promet posebno živ, sta, oba traka gosto zasedena z avtomobili. V levi polovici vsakega traka pa se «lovijo» oni, ki «nimajo» časa in ki si skušajo na vsak način utreti pot iz »gneče«.
Pri avtomobilskih nesre-ah so po navadi prav tisti, ki vozijo na levici, krivi nesreč. Ti vozači namreč skušajo jia vse mogoče načine prehiteti avtomobil, ki vozi pred njimi. V takih primerih pride do ve. likih nesreč, ko namreč en avtomobil zaplete v karam bol kar po več avtomobilov, katerim se pogosto pridruži še kak težek tovorni avtomabil ki dokonča «začeto delo«. Na «avtostradi» obleži kajc mrtev, več ranjenih in kup železja.
Drugi vzrok teh nesreč, s katerim so se v zadnjem ča su	precej	ukvarjali	mnogi
strokovnjaki, pa je v dejs‘vu da so Nemci, ko sedijo za krmilom nekako «nerodni ljudje«. Ko namreč Nemec obsuti,	da ima	v svojih	rokah
moč 120 HP, ne «more» dovoliti, da bi bil nekdo pred njim. Na vsak način ga skuša prehiteti, povsod hoče biti prvi. Ce pa se takemu Nnn-cu	še celo	mudi, potem je
nesreča tukaj.
Po istih podatkih in mnenjih je treba pripisati del nesreč tudi nevestnosti vozačev in pa neprimernim atmosferskim razmeram. Lani poleti je v bližini Stuttgarta umrlo v neki avtomobilski nesreči kar pet oseb zato, ker je nek; težek	tovorni	avtomobil	nale-
tel na vlažni cesti na karam-bol, ki je bil med dvem«i drugima avtomobiloma. Vozač tovornika je skušal sicer zavreti, toda zavore niso mogle ustaviti velikanske teže na spolzki vlažni cesti. Tovorni avtomobil je takp z brzino 80 km na uro zdrsel čez cesto v drugi trak «avtostrade» in dobesedno zmlel štiri druge avtomobile. Ce bi bili ti avtomobili, ki so bili na drugem traku ceste, zasedeni, bi bila ta nesreča zahtevala najmanj 20 žrtev.
In vse te nesreče se dogajajo kljub temu, da so nem-
in turške kopeli. Zaradi zunanjih nevarnosti pa bi morala biti postaja v najboljšem primeru obdana s tenkim obodom iz posebne kovine, ki pa je za sedaj še ne poznamo. Ce pa bi se v tem obodu pojavila le malenkostna milimetrska razpoka, bi se ta u-meten zrak, ki bi ga vsemirski potniki ali stanovalci tega satelita dihaii pod prej omepjenim obodom, razpršil v brezzračni vsemirski prostor. Z drugimi besedami, bi se ti nesrečneži nenadoma znašli v vsemirskem brezzračnem pro. štoru. Postavlja se vprašanje ali bi človek, ali skupina ljudi, mogla živeti v tem pro štoru Dr. Haber meni. da n' bi mogli, v kolikpr. bi vs-jk potnik odnosno prebivalec rega satelita ne nosil posebne obleke, ki bi bila podobna potapljaškim oblekam.
Poleg vseh teh negativnih strani se moramo še zavedat' da drvijo skozi vsemirski pro. stor neprestano in pogosto tudi z velikanskimi brzinami od 100.000 km na uro drobni in tudi večji meteorji. In celo najbolj droben meteorit, ki bi bil velik na primer kot lešnik, ima v času, ko drvi s tako brzino, velikansko prebojno mož, ki je ne morejo zaustaviti niti debele jeklene stene, je manj pa tanka ko-vinasta opna, v katero bi bila ovita vsa ta vsemirska pe staja — satelit.
Postavlja se vprašanje, čemu ne bi gradili satelita, ki bi imel bolj debele stene To. da tu pride v poštev vprašanje teže, kar pa ni tako enostavno.
Poseben problem pri gradnji te vsemirske postaje — satelita se pojavlja zaradi sončnih žarkov, ki so v brezzračnem vsemirskem prostoru vse bolj močni kot na zemlji. Ce bi vsemirska postaja — satelit ne imela na razpolago posebne opreme za hlajenje, bi ozračje v njej postalo kmalu tako toplo, da bi umrli vsi njeni stanovalci. Neki strokovnjaki predlagajo, naj bi zunanje stene tega satelita pobarvali z barvo, ki bi odbijala sončne žarke. Toda danes take bar^e še nimamo, oziroma imamo le barve, ki, le malenkostno ustrezajo lem zahtevam,, In vse dptlej, dokler ne najdemo tega sredstva. ostaja to vprašanje nerešeno. In tudi ko bi strokov, njaki odkrili tako barvo, bi s tem vprašanje še ne bi'o rešeno. Pri tem se nemrač pojavlja še novo vprašanje in sicer vprašanje trenja med steno vsemirske ladje oziroma vsemirske postaje — satelita in atmosfere, seveda lo. dokler bi se ta satelit preoi-jal skozi ozračje naše Zemlje na poti navzgor ali pa nazaj.
Gre namreč pri tim za ve-
ške «avtostrade» vzorno oskrbovane. Na vsakih 10 km srečamo bencinske postaje z malimi okrepčevalnicami, ponekod tudi s prenočišči. V teh bencinskih postajah dobimo vedno, poleg bencina in olja najrazličnejše nadomestne de. le za vse vrste avtomobilov. Te bencinske postaje pa so povezane tudi s telefonsko mrežo, ki veže mesta in vasi. Pred temi bencinskimi postajami so velike črne napisne table, kjer je napisano ime lastnika ali vozača avtomobila, katerega kliče telefon. Poleg tega so ob ((avtostradah« postavljeni tudi posebni telefoni. Te uporabljajo ljudje, katerim je iz kakršnega koli vzroka zmanjkalo bencina od ene postaje do druge, ali pa ljudje, ki se jim
Wv~': ‘ T
Slika nam predstavlja sodobno letalo, ki doseza veliko hitrost. Ali bo čez petdeset let to že zastarelo? Kakšno neki bo ?
hunskimi službami, je Berja izbral za metodo kleveto, spletko vseh vrst in provokacijo proti poštenim partijskim delavcem in oblastem, ki so se postavili po robu njegovim zločinskim protidr-žavnim načrtom in ki so preprečili, da bi se povzpel na oblast«.
Ce je bil Stalin tisti, ki je največ pripomogel, da se je Berja dvignil tako visoko, pomeni, da je bil zelo slab poznavalec ljudi, slab psiholog in dejansko lutka v rokah Berje, ki je, s Stalinovo avtoriteto likvidiral vse, ki nišo bili po volji — tujim vohunskim službam... To bi nekako izzvenelo kot rehabilitacija vsaj Ježova, če ne Jagode. Vse Berjeve žrtve — in teh zares ni malo — se postavljajo tako v novo luč, postanejo pravi junaki.
Obtožnica sicer ne skuša rehabilitirati vseh Berjev žrtev, nekatere pa vendarle omenja. V obtožnici se poudarja, da je Berja uporabljal vsa sredstva, da je varal partijo in državo in mu pripisujejo tudi umore, ki so mu bili potrebni zato, da se je v svoji karieri povzpel. Odstranjal je namreč ljudi, ki so ga opazovali in ki bi ga bili lahko razkrinkali.
j/fa&Ujeuanje sledu
likansko toploto, ki bi ga povzročilo to trenje. Ce hočemo to vprašanje še podrobneje obdelati, moramo poudariti, da je potrebno zmanjšati trenje tako, da ne bo tako rekoč imelo nikakega vpliva oa vsemirski satelit, ker sicer bi se stene satelita raztopil’. Z drugimi besedami, potrebno je vsaj najti tako snov, ki bi bila odporna tudi za nij-višjo temperaturo. In take snovi za danes še ne p- -znamo.
Posebno mesto v vsem tem zavzemajo tako imenovani psihološki in fiziološki proble mi. Danes ie nihče ne ve kako bo reagiral človeški organizem na izgubo teže in pa na velikansko brzino, ki jo bo moral ta satelit imeti ob njegovem vzletu z zemlje
Ko smo tako pogledali tudi na negativne strani te velike zamisli, moramo ugotoviti, da se verjetno vendarle varajo tisti strokovnjaki, ki menijo, da bo človek že čez deset ali celo 20 let zletel v vsemirje. Toda kakor so se nekoč ljudje smejali bratoma Wright, ki sta pa vendarle uspela, tako bi bilo dan’S prav gotovo neumestno reči. da je pot v vsemirje človeku za vedno zaprta. V Ameriki sicer obstaja neka potovalna agencija ki ie sprejema vpisovanje za potovanje na Mars Po ugotovitvah, ki smo jih zabeležili v tem članku, pa je zelo verjetno, da so ti ljud. je vsaj ze nekoliko prenagli v svojih načrtih. Ce bo kdo letel na Mars, ga prav gotovo ne smemo iskati med sedaj živečimi ljudmi. Zanamci pa si bodo že ustvarili po-trebna sredstva, Blagor njim!
Mokra cesta in neprimerna br-zina, rezultat — nesreča
pokvari motor ali pa, ki imajo kako drugo neprijetnost. V nekaj minutah pride na telefonski poziv uslužbenec iz najbližje bencinske postaje s potrebnim bencinom, s potrebnim nadomestnim delom ali pa celo zdravnik z rdra-vili in obvezami, Seveda sledi zdravniku tudi policijski avtomobil. Policija ugotovi vzroke nesreče.
Opis «avtostrade» bi pa ne bil popoln, če ne bi omenili tudi neke posebnosti. Na tr stih krajih «avtostrade», kjer se od nje odcepijo ceste, ki vežejo avtomobilsko cesto z večjimi naselbinami, srečamo ženske in moške, stare in mlade, pa celo otroke, ki mahajo z rokami, da bi tako ušli-vili avtomobil; Nj‘h°va želja je, naj bi jih avtomobil zapeljal v določano mesto ali kraj. Ti ljudje po navadi nimajo denarja za avtobusno ali železniško vozovnico in računajo z dejstvom, da bodo prej ali slej naleteli na vozača, ki jih bo brezplačno zapeljal na zaželeni cilj. Teh svojevrstnih «avtostop potnikov« je posebno mnogo v poletnih mesecih, ko potujejo študenti in dijaki na počitnice, ali pa na večja počitniška potovanja in si tako za mal denar ogledajo vso Nemčijo.
Sicer redki, vendar pa so med temi «avtostop potniki« tudi ljudje, ki jih lepote Nemčije ne zanimajo, ki pa jih zanima listnica gospod.i, ki se’di v avtomob’lu. Dogaja sc namreč, da ti «avtostop potniki« potegnejo v samotnem kraju samokres ali pa nc? in izsilijo od svojega dobrotnika denar ter se nato izgubijo v neznano smer. Včasihi naleti vozač tudi na ((prijetno družbo« kake ((lažje« ftn-ske.
V raznih ilustriranih tednikih pa neredko čitamo v zadnjih letih vesti o nekem zločincu, ki «operira» izključno na Mavtostradin. Ta zločinec je postal nekak strah in trepet vse Severne Nemčije. »Zločinec z avtostrade», kot ga imenujejo, ne kr.ide, on samo mori. Svojim žrtvam pusti ves nakit in vse bogastvo. Po navadi ubija samo ženske in to povečini mlade in lepe. Ta skrivnostni zločinec avtostrade je na cesti od Hannoverja do Hamburga umoril doslej 29 žensk. Vse te žrtve so bile zadušene. Radijske oddajne postaje, radar, policijski psi, zasebni detektivi, detektivi amaterji in celo televizija ni doslej pomagala, da bi odkrili tega zločinca. Zadnja njegova žrtev je bila elegantna, mlada in lepa 23-letna ženska.
Ta bežen pregled nam prav gotovo ne more dati popolne slike vse velikanske nemške avtomobilske cestne mreže in vsega, kar je z njo v zvezi. Toda v teh kratkih obrisih smo skušali prikazati sliko z njene svetle in tudi senčne strani. Avtomobilske ceste, ki bi morale biti najboljša povezava Zahodne Nemčije, so postale tudi neke vrste klavnica, hkrati pa tudi izvor zločina in nemorale. Ta nasprotja mečejo temno senco n* svet, ki preveč enostransko drvi za ((napredkom«.
\
VROIE
Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z morebitnimi manjšimi razjasnitvami. — Burja bo še vedno nekoliko pihala, — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila —1.5 stopinje; najnižja —1.8 stopinje.
TRST, petek S. januarja 19S4
PRIMORSKI DNEVNIK
'V T-Tr
•v-
******
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje; Jug. cona Trsta: 18.15:
Delna reprodukcija javnega koncerta opernih arij. — Trst II.: 21.00: Tržaški kulturni razgledi. — Trst I.: 18.45: Kalmanovi motivi. — Slovenija: 16.15: Koncert jugoslovanskih samospevov.
ITf It % % - tt	.
.a«:-! .-»a	«'
rsn
Tudi avtonomija je potrebna \Z1MA V KANALSKI DOLINI za odpravo krize na Goriškem
Deželno avtonomijo priznava člen 116 italijanske ustave • 'Zakaj odlašajo s priznanjem avtonomije Furlaniji in Julijski krajini (Goriški), ko so jo že dali Siciliji, Sardiniji in Dolini Aosta ?
V času, ko so predstavniki pokrajinskih oblasti videmske pokrajine že bili sprejeti pri osrednjih oblasteh v Rimu in se na podoben obisk pripravljajo tudi predstavniki Ronskih oblasti, da bi se z neposredno pomočjo centralnih oblasti rešila gospodarska kriza, v katero drvijo obe obmejni pokrajini, se misel nenote obrača na druge obmejne m narodnostno mešane pokrajine, ki imajo avtonomijo, s ka. tero uspešneje rešujejo razne gospodarske probleme, ki jih prinaša vsakdanje življenje.
S členom 166 italijanske n-stave je bilo določeno, da dobijo posebno avtonomijo 00-
Dajte nam
kar je naše!
*
Ni zgolj naključje, da se je klerofašistični «Gio male di Trieste» te dni spravil na naš list m slovensko manjšino v Italiji, kakor tudi ni zgolj naključje, da je prav ta list po Novem letu že nekajkrat pogrel »nedolžne bombne eksplozij e» v lanskem letu, ki niso bile nič drugega kakor eksplozije »papirnatih bombic, ali «pasjih bombici), kakor bi jim mi rekli.
Ne, to ni zgolj naključje, kajti vsakokrat, ko se v Rimu pletejo neprijetne stvari, ko z vlado nj kaj v redu, ko smrdi po vladnih brodolomih in podobno, se pri krajevnih fašistiino-šovinističnih časnikarjih to odraža s pisanjem protislovenskih člankov, z napadanjem slovenskih političnih organizacij in slovenskih Hrtov, prav vseh slovenskih listov, pa naj bo to sKatoi’-ški glas», «Demokracija», «So-ča» ali «Primorski dnevniku.
Takg je bilo tudi tokrat.
«Giornale di Trieste» je vrgel svojrm čitalcem protislovensko kost, ki naj jo, čeprav / že vsa obglodana, s’epo in strastno hrustajo, da bodo pozabili, ali pa do sploh ne b<'-videli, kakšne neprijetne posledice je novoletni mrzli piš napravil v rimski vladi.
Toda «Giornale di Trieste» je imel pri pisanju predvsem včerajšnjega članka na četrti strani poseben namen, ko* ■-rega pa ni dosegel. Na rje kriplje se je trudil odgovoriti na naš članek od 3. Januarja, v katerem smo podrobno našteli krivice, ki jih moramo Slovenci v Italiji prenašati, čeprav smo oblastem v spomenici DFS leta 1949 točno povedali kaj zahtevamo in kaj nam pripada.
Vse njegovo prizadevanje pa je bilo bob ob steno, zaiti niti z eno besedico n' izpodbil naših zahtev po vrnitvi poitalijančenih priimkov v prejšnjo slovensko obliko, po vrnitvi slovenske narodne imovine, ki jo je fašizem naropal, po uvedbi narodne enakopravnosti, zariva po razveljavljenju obsodb posebnega fašističnega sodišča za zaščito države, zahtev po uvedbi šolske Avtonomije, vrnitvi Ljudskega doma, ki so ga. fašisti nasilno kupili ti smešno nizko ceno 400 W lir...
Zavračanje upravičenih h.tev enega državljana ah skupine državljanov, to je v Italiji skoraj kakor da bi bilo v zakoniku. Italija ie v rokah dosedanjih oblastnikov postala eno samo veliko nasprotje tistega kar bi morala biti Zalo ni čudno, ce preživlja novo vladno krno. Kakor ravnajo s Slovenci, tako ravnajo tudi z Nemci na Ju' nem Tirolskem, tako ravnajo s samimi Italijani. Vsem sedanja oblast mnogo, zelo mnogo dolguje. zato naj v demo kr is t jan sk di krogih nikar ne mislijo, da se bodo iz sedanjega položaja izvlekli, z kdo ve kakšnim blagoslovom rimskega očeta, ali vedno pogostejšimi čudeži v Jufnt Italiji...
Najprej bc treba spremeniti notranjo politiko v ekonomiji, teme! uto popraviti državni ustroj in mu dati demokratično obliko, spremeniti politiko vladanja manjšinam, šele potem bi bili v Italiji podani pogoji za de-mokratičnejše in svobodnejš” življenje z boljšimi socialnimi perspektivami za jutrišnji dan.
krajina Gornjega Poadižja, Dolina Aosta, zatem Sicilija, Sar. dinija in tudi Furlanija - Julijska krajina (goriška pokrajina), Dočim so se ostale avtonomije kaj kmalu uresničile in čeprav so tudi marsikje po. manjkljivosti, posebno kjer je vprašanje obstoja in upoštevanja pravic nacionalnih manjšin, kot je primer v Gornjem Poadižju. vendar pa avtonomije Furlanija-Goriška da. nes še ni doživela svojega rojstva. Kaj se skriva za tem in kje je vzrok, da dve pokrajini, nadvse potrebni samostojnega upravljanja in uspe« nega reševanja gospodarskih in nacionalnih problemov nam zgovorno pove izjava ita_ lijanske vlade iz 1. 1947. po xa-teri se sicer vprašanje avtonomije Furlanije-Julijske krajine odnese na nedoločen čas, vendar pa se bodo tudi vnaprej ščitili interesi nacionalnih manjšin v skladu z .tali-jansko ustavo. Slovenska manjšina na Goriškem in v Benečiji je bila torej vzrok, zaradi katerega se do danes še ni ustanovila avtonomija s svojim posebnim statutom. Bojazen pred ie večjo povezanostjo vseh Slovencev v Italiji v eno celoto s svojini predstavništvom, ki bi nuino moralo dobiti svoj prostor poleg furlanskih in italijanskih poslancev v predstavniškem telesu v Vidmu in Rimu, je bila zavora in vzrok, da se je tudi gospodarstvo obeh pokrajin prepustilo samemu sebi ip se v Rim se vedno pošiljajo milijoni davkoplačevalcev treh narodnosti, od koder pa prihajajo le obljube in še te s pojemajočim glasom.
Številna javna dela, melioracijski načrti, in gradnje, bi lahko bile že deloma opravljeni, ako bi viden-vska in goriška pokrajina dobili istočas-
no z drugimi obmejnimi pokrajinami avtonomijo in s tem prostost pri razpolaganju z večino dohodkov po potrebi in želji domačega prebivalstva.
Zaslepljenost vladnih krogov v Italiji od ustanovitve republike pa do danes pa še vedno deluje v škodo ne samo slovenske manjšine v obeh pokrajinah, ki ji niso priznane niti najosnovnejše človečanske pravice, da ne govorimo o ia. rodnostnih, marveč tudi v škodo furlanskega in italijanskega prebivalstva, ki bi lahko živelo v večji gospodarski gotovost; in v boljšem življenjskem -danju.
W(- v g
mšmšmm
yx,
mmm
Zasnežena cesta ▼ Zabnicah.
* obči ni s a bo upravljaj o ; Požar v Tržiču povzročil
"________________ ________ vI- rl J.
OBČINSKA UPRAVA BI MORALA PODPRETI NAPORE DOBEBDOBSKE GODBE NA PIHALA
Izkupiček s plesov bi moral biti za pomoč brezposelnim • Godci so v nedeljo v znak protesta brezplačno igrali po vaških gostilnah
Zadnje čase je doberdobska občina postala zelo aktivna, toda ne v reševanju gospodar sk:h. oziroma socialnih problemov, rnarveg v organizira-
berdobske občine ne bi m^gli zahtevati domači godbeniki. Toda večjo pozornost bi prav gotovo lahko zaslužila. Celo iz prostorov za vadbo jih me.
je večja, kar je v veselje staršev in vzgojiteljev.
nju plesov v domači občinski . čejo na cesto. Spodili so jih dvorani. Sicer je sedaj čas J najprej iz županstva, kjer so praznikov in se mladina rada f se vadili, zatem iz šole; za , zavrti, pa celo starejši si pri- godbo kljub dobri volji, ki voščijo kak valček ali polko I preveva njene člane, ni nikjer Toda tudi ples, prirejen v ob- !
Dva požara
i prostora. Stroški, ki jih imajo činski dvoran., bi moral v ob. Učbeniki za vzdrževanje, so čini, ki nosi prvenstvo v brez- , SQVPda veIiki p„v Mradi
Razdeljevanje šolskih knjig revnim učencem
Šolski patronat je razdelil za 1,800 000 lir blaga
V zadnjih dneh se je zaključilo brezplačno podeljevanje učnih knjig, zvezkov in drugih šolskih potrebščin revnim učencem ljudskih šol od šolskega patronata. Razdeljeno je bilo več sto knjig ter na tisoče zvezkov in šolskih potrebščin, ki so jih dobili potrebni učenci iz raznih šol v Gorici, Ločni-ka, Pevme, St. Mavra, Stand-reža in Podgore. Poleg teh so bili obdarjeni tudi potrebni dijaki neke srednje šole v Gorici.
Šolski patronat je za nabavo razdeljenega blaga potrošil 1 milijon 800 tiisoč lir.
poseln-žt:, ..lužiti poleg razvedrila še drugemu cilju. Predvsem bi dobiček plesa moral • iti za pomoč številu :n brezposelnim, Ce bi pa organizirali' zanje, bi' ntijbrž bil bolj obiskan in bolj dobičkonosen! Odgovorni ljudje se za tako pereče probleme, kot je prav nezaposlenost v tem hudem zimskem času, ne /me. mjo. Se manj zanimanja pa kažejo za kulturna vprašanja v vasi. Znano je. da v Doberdobu že pet let obstaja e-dina vaška godba na1 pihala na Goriškem, ki ima nad 20 godbenikov -- domačinov, ki svoje proste ure porabilo za vadbo novih skladb. Tudi vse stroške za obstoj godbe, kot so pihala, potem plačevame učitelja in drugo, utrpijo člani doberdobske godbe. Nastopili so že marsikje in z uspehom, zatorej bi bilo umestno, da se občina zanje bolj zanima. Znano je, da goriški godbi na pihala goriška občina vsako leto dodeli posebno doklado in ji je pred kratkim nabavila celo nove obleke. Res je sicer, da kaj takega od do-
ga bi želeli, in so tudi prosili, da se jim nudi nekajkrat na razpolago domača dvorana, kjer bi godli in si tako poplačali vsaj najnujnejše stroške. Toda za vse njihove prošnje je občina ostala gluha Zatorej so v znak protesta v nedeljo igrali za dobro voljo in v zabavo domačinom po vseh domačih gostilnah, seveda brez naplačila in le v opozorilo občini, da se preneha z dosedanjim ignoriranjem godbe, kar ni v čast niti občini niti občinski upravi.
Po ulicah
je zopef živahno
Veliki prazniki so minili in zopet so se včeraj zljutraj odprla šolska vrata Osnovnošolska in srednješolska mladina se je po 14-dnevnih počitnicah vrnila v šolska poslopja z večjo resnostjo kot jeseni in z boljšo voljo do učen'a, kajti pomlad ni več daleč m tudi konec šolskega leta se bliža vedno hitreje. Zatorej je v šoli bolj mirno in pozornost
V sredo zvečer je nastal požar v Ul. Cappuccini 19 v občinski stavbi, in sicer v stanovanju Sergija Brumat. Gasilci, ki .10 takoj prihiteli na kraj, so ogenj takoj pogasili, tako da ni bila povzročena velika škoda-
V SLOVENSKEM PRIMOR JO SO ZGRADILI
392 km novih daljnovodov in 553 km vodov nizke napetosti
čez milijon lir škode
V sredo zvečer je v Tržiču, j Trg republike 15, kjer ima ! svoj sedež okrajno sodišče, na-j stal velik požar. Na kraj so takoj prišli gasilci, katerim so pozneje prišli na pomoč tudi gasile; iz Gorice, ki so neutrudno delali in v kratkem času pogasili ogenj. Skoda, ki jo je povzročil požar, znaša čez 1 milijon lir. Uničeno je bilo nekaj tramovja ter okrog 12 kv.m. strehe.
KINO
CORSO. 16: »Moški imajo raj-. še plavolaske«, M. Monroe in J. Russel.
VERDI. 16.30:	»Cilj:	Mongo-
lija«, barvni film. R. Vid-mark.
CENTRALE. 17: »Strastna pesem«, N- Pizzi in G. Landry.
Drugi požar je nekaj za j VITTORIA. 17: «Robin Hood«, prvini zajel stavbo, last Stefa-i barvni film, O. De Havilland na Viatorija v. Ul. Ariosto 4, t In E,-Flyrm.
kjer se je vnel dimnik. Tudi i MODERNO.
»Pepelka«,
tukaj- ni- -bilo., večje škode. | barvni film, W. Disneya.
UHESNICEMNJE ZAKONA ST. 860 IZ LETA 1850
BOŽIČNA NAGRADA DELAVKAM-MATERAM
80 odstotkov izplača bo’niška blagajna, 20 odstotkov pa delodajalec
Ko so zgTadili po prvi svetovni vojni hidroelektrarno v Doblarju in Plaveh, ie ljudstvo ob Soči upravičeno pričakovalo. da bo dobilo v svoje vasi električno luč. Da bi vrgli javnosti po svetu pesek v oči, •o Italijani res elektrificirali nekaj strnjenih naselij, a le tako, da so morali odjemalci elekiričnl tok drago plačati in marsikje poleg tega še svetiti s svečo. Dragoceno elektriko, ki jo ustvarjajo naše vode, pa so uporabljali za razsvetljavo in pogon industrije v laških mestih. Brez električne luči so ostala celo naselja, v neposredni bližini novozgrajenih elektrarn.
Po osvoboditvi je ljudska oblast posvetila posebno skrb zapuščenim gorskim krajem. Električno luč so dobile celo vasi z nad 1000 m nadmorske višine, kot n. pr. Livške Ravni-Krn, naselja na Trnovski in Banjški planoti. Kambreškem, v Brdih, Brkinih, Istri in na Tolminskem. Postojnski okraj je v glavnem ves elektrificiran, sežanski pa bo letbs. Podjetje. Elektro Gorica v Novi Gorici pravkar elektrificira šest vasi v okolici Kontna. Letos je bil elektrificiran cel Kotbanskj kot in tudi Zaršči-na je dobila električno luč. Na Vratih, 4 in pol kilometra od Cepovana, postavljajo trafopo-stajo in napeljujejo 55 km vo-
da nizke napetosti in 4 in pol kilometra visoke napetosti. Ta trafopostaja bo posredovala električno luč tudi tolminski vasi Grudnica. Take gradnje v raztresenih gorskih naseljih so se zdele Italijanom predrage, ker jim niso donašale do bička.
Ob priključitvi Slovenskega Primorja k FLRJ je bilo na celotnem novopriključenem o-zemlju le 19.800 odjemalcev električne energije. Danes pa ima samo goriški okraj že 16.000 odjemalcev. Po osvoboditvi je bilo zgrajenega na novo in obnovljenega električnega omrežja desetkrat več kot je dolg tok Soče od izvira pod Triglavom do ustja v Jadranskem morju.
Do reorganizacije DES v Elektro Gorica v začetku letošnjega leta, ki je od bivših italijanskih firm prevzelo žalostno zapuščino slabo zgrajenih in vzdrževanih ’ razdelilnih električnih naprav, je to podjetje zgradilo 392 km daljnovodov visoke napetosti in 553 km vod^v nizke napetosti ter sezidalo in opremilo 83 novih sodobnih ..trafopostaj. V dolžini 210 kilometrov pa so izrabljeno železno žico na daljnovodu visoke napetosti zamenjali z bakreno, prav tako so popravili 170 km voda nizke napetosti ter popravili in 31 trafopostaj. Po merilu oce-
nitve osnovnih sredstev znaša vrednost izvršenih del v novo elektrificiranih krajih nad 400 milijonov din, za obnovo pa nadaljnjih 170 milijonov.
Požrtvovalni kolektiv Elektro Gorica je premagoval vse ovire in težkoče, da bi čimprej tudi zakotne vasi dobile električno luč. Delavci so morali čestokrat prenašati gradbeni material in, drogove na plečih med visoke-čeri in globoke soteske in potoke. Tudi minirati so morali trdi, kraški svet, da so postavili drogove. Požrtvovalnim delavcem so priskočili na pomoč tud; prebivalci vasi, ppmagali so pri kopanju jam in postavljanju drogov, za lokalni prevoz so dali na razpolago vse, kar so imeli: konje, vole,; mezge, vozove, in tako opravili pretežni del težaškega dela. Ko je pa po vaseh zaigo-rela električna luč, so se skupno veselili.
Kmečki domovi so tako postali svetlejši, prijaznejši. Občutek osamljenosti in zapuščenosti je splahnel v teh gorskih krajih, ko so dobili zvezo s. svetom ih ljudmi po radiu. V mnogih kmečkih izbah danes namreč sedi družina zbrana okrog velike 'peči”in posluša vesti iz naše domovine in drugod. Posluša nasvete za napredek kmetijstva ih gospodinjstva ter gospodarstva.
(Iz »Primorskih novic«)
V zadnjem času jc bilo dokončno rešeno sporno vprašanje glede uresničenja ■ zakona štev. 860/1950 o zaščiti delavk, mater, zlasti kar se tiče izplačevanja božične nagrade delavkam-materam, ki so bile v času izplačevanja božičnih nagrad odsotne zaradi materinstva.
Ministrska odredba določa namreč, da gre za izplačevanje božičnih nagrad v takih primerih 80 odst. na račun BoL niške blagajne (INAM) in o-j stalih 20 odšt, na račun delodajalca; zato obvešča Bolniško | blagajno, naj poskrbi za izpla- i čevanje.
Zaradi tega morajo tiste delavke, ki so izostale od dela v času pred 15. decembrom 1953, napraviti prošnjo za izplačilo nagrade; delavkam pa, ki še ne delajo, ali ki so izostale od dela po 16. decembru 1953, bodo naknadno izplačali božično nagrado delodajalci sajni.
Vse delavke, ki so • že dobile celotno božično nagrado od delodajalca, morajo napraviti
.	. I •	. i .i
izjavo ob prejemu denarja; tiste jaa, katerim je bila izplačana samo delna vsota, napravijo izjavo samo za vsoto, ki so jo dobile.
Sindikalna zveza bo poskrbela za potrebne prošnje, medtem ko se tiste delavke-mate-re, ki niso še napravile prošnje za izplačilo božične nagrade, lahko obrnejo do sindikata CISL, ki bo poskrbel Za rešitev zapoznelih prošenj.
Obnovile zapadle
osebne izkaznice
Goriško županstvo obvešča ibčinstvo, da so na podlagi člena 3 zakona P. S. osebne
izkaznice veljavne za dobo treh let. Zato ,ngj vsi tisti, ki imajo stare osebne izkaznice, poskrbijo za čimprejšnjo obnovitev, kajti stare izkaznice so neveljavne.
DEZURMA LEKARNA :
Danes posluje vos dan in ponoči Jedrna Venutf,1 Ul. Ra-battailS - tel.. 21-24. j ’ ;
V soboto, 9., januarja ob 19 3« in v nedeljo, 1«. januarja ob is. uri
bo otroška dramska skupina iz Standreža prire-• dila bajko Pavlo Golie v troh slikah
V dvorani ..Zlati pajek” V GcricI
Vstopnice so v predprodaji 'od danes naprej na -sedežu ZSPD v Gorici, Ul, Ascolt št. i ter v Standrežu pri Miri Pavletičevi.
Sedeži 15« lir — MoJHCe IM lir — otroci » lir.
Dvorana bo zakurjena- — Vabljeni vsi, posebno pa šolski otroci !
j SIJAJEN DEBUT RUSINJ V ŠVICI
Na vseli prvili pelih meslih v (eku na 10 km ruske tekmovalke
Jugoslovanki sta dosegli 13. m 15. mesto, medtem ko se je kot prva za Rusinjami plasirala Italijanka Mus
GRINDELWALD, 7- — Nastop ruskih tekmovalk na današnji mednarodni tekmi v teku na 10 km je pomenil pravo senzacijo. Namreč ne toliko nastop sam kot izid teikme — vseh prvih pet mest so-usvojile Rusinje. Pri tem pa je značilno da je med prvo in peto 1’36”, medtem ko je med peto in šesto, Italijanko Mus kar 4’42”. Rusinje so torej predstavljale razred zase. Zanimivo pa je še, da zaradi poškodbe ni nastopila Kosireva, ki je baje med Rusinjami najboljša!
Svedinja Loewdin, ki je zasedla šele sedmo mesto, si verjetno še nj popolnoma opomogla po nezgodi 22. dec.,, zaradi katere se je morala podvreči operaciji in transfuziji krvi; prvotno sploh n; imela namena nastopiti.
Jugoslovank; Vodenlič in Movrin sta prvič, v Inozemstvu in zdi se, da jih ni poslala v Grinde!wald Jugoslovanska smučarska zveza temveč hrva-t-ska podzveza. Vendar je vsaj prva uspela plasirati se pred vse domačinke.
Rezultat teka na 10 km: 1. Careva (SZ) 43; 2. Masleni-kova (SZ) 43:42;	3. Sučina
(SZ) 44:19; 4. Kafkova (SZ) 44:20; 5. Leontieva (SZ) 44:36; 6 Mus (It.) 49:18; 7. Loewdin (Sved.) 50:18; 8. Taffra (It.) 50:18; 9. Gehring. (Nerpč.) 51:10; 10. Amrnan (Nemč.) 57:52; 11. Parmesani (It.) 52:02: 12. Ro-manin (It.) 53:42; 13. Vodenlič (Jug.) 54:33;	14. Chedel
(Švica) 56:09; 15. Movrin (Ju-•gosl.) 58:59; 16. Rothlin (Švica) 1.06:01; 17. Schilha-ble (Švica) 1.08:45;	18. Gross (Švica)
1.09:10.
Erika Mahringer v veleslalomu
Razen teka na 10 km je bil danes- V Grindelwaldu na sporedu tudi veleslalom za ženske na- 2 km dolgi progi s 300 m višinske razlike; Zmagala je Avstrijka Erika Mahringe'r.
Rezultat ženskega veleslaloma:	1. Mahringer (Avstrija)
1:56.2;	2.	Berthod (Švica)
1:57.4; 3. Schmitt (Fr.) 1:58.5;
4. Klecker	(Avstrija) 1:59.1;
5. Hvanimen (Norv.) 1:59.2; 6. Niskin (Norv.) 1:59.8; 7. Mar-chellj (It.)	2:00.7; 8. Schoep-
fer (Švica)	2:00.9;	9. Blatil
(Avstr.) 2:01.1; 10. Hochleitner (Avstr.) 2:02-4;	11. Thiolliere
(Fr.) 2:02.7; 12. Duchner (Nemčija) 2:03.1.
Tudi včeraj Avstrijci prvi v Val Gardeni
ORTISEI, 7. — Danes je bila na sporedu druga tekma »Dveh mednarodnih dni» v Va-1 Gardeni, in sicer slalom. Proga v dolžini 400 m s 170 m viš. razlike jn 40 vratcf je bila speljana na Piz Ronce. Tudi danes so se uveljavili Avstrijci, in to še bolj kot včeraj, kajti zasedli so tri prva mesta. Obereigner, ki je bil včeraj drugi, sl je osvojil prvo mesto v kombinaciji. Nemci tudi danes niso pokazali ničesar, vendar je treba pripomniti, da so to tekmovalci tretje ali četrte kategorije.
Rezultati: slalom: 1. Obercig-ner (Avstrija) 1:40.2; 2- Rieder (Avstr.) 1:41.3; 3. Zauner (Avstrija) 1:41.7; 4. Noggler (It-> 1:43.4; 5. Burrini (It.)	1:43.5;
6. Menardi (It.);	7. Minuzzo (It.); 8. Viotto (It.); 9. Gartner, (It); 10. Schenone (It.)-
Kombinacija:	1 Obereigner
(Avstr.); 2. Rieder (Avstr.); 3. Noggler (It.);	4. Burrini
(It.); 3. Minuzzo (It.).
Bradi odličen
BISCHOFSHOFEN, 7. - Sepp Bradi je zmagal na mednarodni skakalni tekmi v Bischofshofnu z 222,5 točke (skoka 86 in 91 m). Drugi je bil Norvežan Arnfin Berg-mann z 218,4 t. (81 in 83,5), tretji Finec Matti Pietikainen z 215,6 t. (82 in 84,5).
bil drugi in mladinec Sfcriba, ki je med mladinci dosegel prvo mesto, v skupni konkurenci pa je bil tretji. Odlikoval se je htdi mladinec Rojina.
20 prijavljenih držav na svetovnem smučarskem prvenstvu na Švedskem
STOCKHOLM, 7. — Za svetovno prvenstvo v smučanju, ki bo prihodnji mesec na Švedskem, je prijavljenih 260 tekmovalcev za nordijske . discipline, ki bodo v Falunu, in 143 za alpske discipline. Jugoslavija je prijavila 10 tekmovalcev za nordijske in 5 za alpske discipline. Prijavile šo se naslednje države:	Danska, Fin-
ska, Holandska, Italija, Islandija, Japonska, Jugoslavija, Kanada, Libanon, Lichten-stein. Norveška. Poljska, Romunija, Švedska, Češkoslovaška, Zapadna Nemčija, Madžarska, ZDA, Avstrija, Vzhodna Nemčija. Kot vidimo, med prijavljenimi ni Francije in Rusije.
Mihalič zmaga!
Zatopek prvi na 10.000 metrov
SAO PAOLO. 7. — Včeraj zvečer je bilo tukaj tekmovanje v teku na dolge proge. Razen domačih atletov so nastopili tudi tekmovalci, ki so tekli na tradicionalnem Silvestrovem teku, med njimi Zatopek, Mihalič in drugi. Zatopek je tekel na 10.000 m, Mihalič na 5.000, na sporedu pa sta bila tudi teka na 1.500 in 3.000 m. Tekmovalci niso dosegli kakih senzacionalnih časov, vendar pa sta tako Zatopek kot Mihalič zmagala s precejšnjo prednostjo pred drugim, Zatopek celo z 1:23,4. Mogoče bi bil tek na 10.000 m bolj zanimiv, če bi na tej progi tekel tudi Mihalič. Rezultati;
1.500	m:	1)	Taipale	(Fin.)'
3’59”7;	2) Miranda (Arg.j
3’53”8; 3) Roque (Brazd, Mio-ri (Argd, Vernier (Fr.), Mitt (Brazd.
3.000	m:	1)	Soares	(Arg.)
8'49”5; 2) Theys (Belg.) 8’49”8;
3) Rodrigues (Brazd; 4) Paula (Brazd; 5) Rivero (Urugvaj).
5.000	m:	1)	Mihalič	(Jug.)
14’54”4;	2) Correa (Čile)
15TB”7; 3) Gonzaga (Brazd;
4) Nilsson (Sved.); 5) Inoue (Jap).
10-000 m: 1) Zatopek (CSR) 30’9”;	2)	Eberiein (Nemč.)
31*32”4;	3) Numez (Arg.)
32T2”5; 4) Abreu (Brazd; 5) Gruber (Avstr.); 6) Belchior (Brazd.
Smučarske tekme v Italiji
Na nedeljski tekmi v teku na 18 km v Zianu je zmagal De Florian v času 52:53 pred O. Compagnonijem 53:15. Sledili so:	3. Mosele Giaeomo;
4. Delladio; 5. Chatrian; 6. Perruchon; 7. Bieler; 8. Carrara; 9. Zanolli; 10. Mosele Bruno.
V Falcadi pa so tekmovale smučarke v teku na 10 km. Zmagala je Taffra Ildegarda v času 43:05, ki je pustila za seboj naslednjo tekmovalko Fides Romanin za dobro minuto. Tretja je bila Mus Erminia.
Nemčija • Italija 9:4
GARMISCH PARTENK1R-CHEN, 7. —-- Mednarodna hokejska tekma med Nemčijo in Italijo se jc končala z zmago Nemčije 9:4 (2:2, 3:0, 4:2). 4> b $
NUERNBERG, 7. — V prijateljski hokejski tekmi je Nemčija premagala Italijo z 2:0 (l.-O, 0:0, 1:0).
* * te
AURGNZO, 7. — H. C. Au-ronzo je premagal angleško moštvo iz Oxforda s 5:3.
BOŽEN, 7. — H. C. Božen je premagal Oxford z 19:2 (7:2, 5:0, 7:0). Od gostov je bil še najboljši vratar, ki je moštvo obvaroval še hujšega poraza.
DAVOS, 7. — Mednarodna drsalna zveza javlja, da se je tudi Rusija prijavila za evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Tekme bodo v Davosu 6 in 7. februarja.
Pirie si pnmišlja
ali naj gre v Ameriko
Britanski atlet 1953. leta Gordon Pirie, je izjavil, da ga je Univerza v Oklahomi povabila na študij, po katerem bi se lahko nastanil v ZDA.
Dvaindvajsetletni bančni u-radnik je dejal, da so ga povabili že med olimpiado v Helsinkih, da pa se doslej še ni mogel odločiti, čeprav je prejel že tudi druge ponudbe za študij in trening v ZDA. »Lahko bi odšel že jutri«, je dejal, »lahko bi izbral katero koli izmed fakultet. Rad pa bi postal zobozdravnik, čeprav je za ta poklic” potrebno osem let študija«.
Pirieja ne mika oditi v ZDA morda zato, ker si z ameriško diplomo v Angliji ne more dosti pomagati. Toda po drugi plati pa bi imel v ZDA veliko več časa za treninge. Sam pravi: »V banki so zelo prijazni z menoj. Dajo mi proste dni za tekme, toda za treninge imam premalo časa. V Ameriki pa bi imel na dan najmanj štiri ure časa za. trening.«
V pretekli sezoni je Pirie dosegel najboljši čas na svetu na 2 milji (8:47,4) in na 3 milje (13:36.4), pa tudi na 6 milj je potolkel svetovni rekord, toda Zatopek ga je pozneje izboljšal.
* * *
V hokej tekmi med moskovskim Zenitom in stockholmskim moštvom AIK je zmagal Zenit z rezultatom 5:0.
Zidar se uveljavlja
V sredo so bile na 35-m skakalnici v Planici zaključne tekme udeležencev tečaja, katerega je vodil norveški trener Tynnes. Tekmovalo je 33 skakalcev: 17 članov in 16 mladincev. Tekmovanje je oviral hud mraz. Kljub temu pa so bili skoki dobri. Najboljši je bil spet Zidar, ki je skakal najdlje in najlepše. Zidar od tekme do tekme napreduje. Uspešen je bil tudi Matul, ki je
Dokončane so bile vse partije V. kola mednarodnega šahovskega turnirja v Hastingsu.
Rezultati: Olatoson (Islandija) - Matanovič remi; Bron-stein (SZ) - Hom (Anglija) 1:0; 0’Kelly (Belgija) . Toluš <SZ) 1:0;, dr. Tartakower (Francija) - Wade (N. Zelandija) 1:0; Alexander (Anglija)
- Teschner (Nemčija) remi.
V VI. kolu je jugoslovanski mednarodni mojster Matanovič remiziral s sovjetskim velemojstrom Bronsteinom. Bron-stein je kot. črni že v začetku prišel v precej neroden položaj. V nadaljevanju je izvedel protinapad, pri čemer je dobi! kmeta, vendar mu tudi to ni zadostovalo, da bi zmagal; Matanovič je z duhovito varianto ohranil remi.
V VI. kolu je dosegel edino zmago sovjetski velemojster Toluš ki je premagal starega francoskega velemojstra dr. Tartakowerja. Ostale tri partije so se končale neodločeno, in sicer: Hom - Wade, Alexan-’ dej- . Olafsson in 0‘Kelly -Teschner.
Vrstni red po VI kolu: Bron-stein 4.5; Alexander 4; Teschner, Toluš 3.3; 0'Kelly, Matanovič 3; Olafsson, dr. Tarta-kower 2.5; Wade 2 in Hom 1.3.
Turnirja so se udeležili nekateri švedski in danski šahovski mojstri. Prvo mesto si je priboril Gligorič s šestimi točkami.
Gligorič je odpotoval iz Goeteborga na nov turnir v Stockholm.
Gligoričeva zmaga
v Goeteborgu
GOETEBORG, 7. — V Goeteborgu (Švedska) je bil končan sedem dni trajajoči šahovski turnir, ki se ga je udeležil tudi jugoslovanski šahovski velemojster Gligorič.
Hoad s ležavo prišel v finale
ADELAIDE, 7. — Avstralski prvak Letvi® Hoad se je nahajal že v slabih vodah, ko je v semifinalu turnirja za prvenstvo Južne Avstralije igral z rojakom Hartivigom. Oba prva seta je namreč izgubil in moral je zbrati vse sile, da si je v tretjem opomogel ter potem v četrtem in petem pri-lično lahko zmaga!. Rezultat: 4:6, 4:6, 7:5, 6:1, 6:2.
V finalu bo imel Hoad že kar tradicionalnega uasprotni-j ka — Američana Traberta. Ta je v semifinalu premagal Avstralca Roseivalla s 6:3, 6:3, 6:2. Finale bo v soboto.
Pallerson suspendiran
MELBOURNE, 7. — Sid Pat-terson, svetovni kolesarski prvak med profesionisti v zasledovalnih dirkah, je bil suspendiran za tri mesece, ker ni nastopil v tekmi proti Italijanu Sacchiju in o tem ni obvestil ne sodnika ne funkcionarjev. Kaznovan pa je bil tudi z globo 10 avstralskih štcrlingov, ker sc je v neki prejšnji tekmi s Sacchijem premalo potrudil.
Uduovofin urednik STANISLAV H EN KO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St « lil nad - Telefon Številka «3-86» In H-638. - Poštni predal boi - UPHAVA ULICA SV FRANČIŠKA *t. 20 - Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 18	— Tel.
37-338 — Cene oalasov: Za vsak mm vfjltie v širtul I stolpca trgovski 60, finančno upravni 100, oamrtrnce »0 lir — Za FLRJ za vsak miri Slrtne 1 »luipra za vse vrste oglasov po 28.- dtn. — Ttska Tiskarski zavod ZTT — Podrujn Gorica Ul. a Pelltco 1-H. Tet 33-82 — Rokootsl se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 380, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž. založba Slovenije. Ljubljana. Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 893 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ • Trst