Leto VIII., šlev. 27. Celje* forek 9. marca 1926. Pträtnina plačana v gotovlni. 'hHI^^^F ^BHBB^^ ^^^MHI^^^ ^BWBBH^^ ^HHH^ ^^^^^^P ^^^^^^^^^^^^ ^^WBfc ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^H^^F ^^^^^b Naroöninat Za Jugoslavijo: tnesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Cosamezna stewilka I Din. v toyek, četrteH 5w «otooto. Reriakcija in upravai Strossmayerjeva ullca 1, pritl Tel.65.—RaC.pi-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Seja celjskega občin- skega sveta. V petek, dne 5. t. m. od 17.15 do 20.30 se je vršila pfenarna seja celjske- ga obcinskega sveta, za katoro je vla- dal'o med občinstvom znatno zaninia- lije. Navzoci'h je bilo 29 občinskih od- bornikov in precejšnje števillo poslu- šalcev. Po otvoriitvi seje iin odobritvi za- pisnika zadnje seje je župan dr. Hra- šovec odgovarjal na razne. interpelaci- je, ki jib je vložit obč. odbornik Koren (vsoc.) na zadnji seji. Skleni'lo so je, da se bo odslej prodajal stari material iz rnestne elektrarne v koUci'iiah nad 10 kilogramov in sicer na podlagi razpisa dražbenini potom. Na interpeFacijo ob- činskega odbornika Korcna, zakaj se je v Kirbiischevi hisi na L;ivi odrezal električni tok, prečita župan dopise mestne elektrarne, gosp. -Kir-biiseha ;n sklep sodišča. Ugotovilo se je, da so pri elektrieni napeljavi v gospodarskem in stanovanjiSkein poslopju g. Kirbteeha iia. Lavi izstedili nerednosti so iiz leta 1924. Bi'ez vednosti niestne 'obeine in brez vsakega stevea odn. bvez zavaro- valk so se pviiklopile žarnice in elek- trični stranski vodi, za inštalacijo pa se je uporabljal ukradeni material. So- diišče je sicer oprosti'lo g. KirbLscha, ker se inn ni moglo dokazati, da se je ukradeni materijal uporabljal z njego- vo vednostjo. Ker so pa omenjene ne- rednosti dokazane, je moral g. Kirhisch del škode že poravnati, ostalo škodo bo pa še poravnal. Obc\ svet odkl on i zn- htevo g. Kiirbiscba, da se mvi da zado- ščenje, ker se je proti njemu sodnijsko postopalo. Tnlerpelanf g. Koren se je zadovoljil z županoviin odgovoroin, oes da cbčina v tej zadevi ne sine Irpsti. nolii'iie «kode. Nadalje se je ski'enilo, naj župan opozori mesarja g. Gorcnja- ka, ki. gvadi paviljon na Kiuija .Petra cesti, na svoječasni obeinski t:kiep, da mora g. Gorenjak svojo stavbo, ako bi se dotieno zemljiišče prodalo, takoj po- dreti in da se mu dovoli stavba samo kot prodajalna prekajenega mesa. Obc. odb. Rebeusehegg (GS) interpelii'ra že. glede graditve drugega vodnjaka v nie- stni klavnici. Župan pojasni, da so to- /adcvna dela že razpusana i.n da se bo zgradii vodnjak spomladi. Po iiiiterpelUcijah se ogllasi k bese- di obč. odb. dr. Cor icon (NRS) in predlaga, da se glasuje o predlogu, ki je bil stavljen na zadnji obč. seji, da se. izreče županu dr. Hražovcu radii pre- poznega sklicanja zadnje izredne sejo nezadovolj.stvo. Obo. odb. dr. Kalan USDS) ugota-vlja, da mora tak predlog, s kateriin seTwstavfja na dnevni red nova, tocka, v smishi paragrafa 20. in 21. pos!oviHvga reda podpisati najnianj retrti.ua vseli olu-.insklli odbornikov; ker se pa to ni zgodilo, se splob ne mo- re gl'asovati o predlogu. Župan izjav- lja, da se ne boji glasovanja itn da ga kl'jidj temu pripusca. Ponovno ugotav- lja, da pri skl'icanju doticne seje v for- malnem oziru morda ni postopal točno po statutiib, ker je biilo doslej v navadi, da je skliceval seje ])o potrebi, ne pa mesecno. Obeinski odborniki Uidi ni- majo pravice izreči županu v tern po- gledu nezadovoljstvo ali/ nezaupnico, kej' je v tej zadevi odgovoren I'e višje- imi uiiravnemu oblastvu. Za predlog obr. odb. dr. Goričana je glasovalo 15 olx1. odbornikov in sicer radikali, na- l'odni socijali.sti 'm 1 klerikalee. Financni in gospodarski. odsek. (Poroča obc. (xlbc dr. Božič.) Okrajni zawtop priispeva za popravilo Kapu- cimskega mastu naknadno še 40.000 dinarjev. Mestnemu fizikatu .se prepu- sti na maighstratu uradna soba, kakor jo je imel poi.irej mestni fi'ziik. Ofepšo- valnonm im tnjiska-prometnemu dru- stvu v CeljiU se prepusti paviljon v par- ku. kjer je na-stanjena poleti slaščičar- na. Pavil'jon se bo na občimske stroške popravil. Priispevek po 2000 Dim za aiiagrafski popils mesta Celija se od- kl oni. Na prošnjo Zveze sl'ovenski'h tr- govcev v Celju se sklene, da se oproste cestne nakla.de v.se one vagoiiske in |)olvagoruske posiljke blaga, ki «e v ko- liodvorskem skladišču iztovorijo in zo- pet natovoriijo, ne da bi pasirale rnest- nih idle in cost. Pri tej oprostiitvi pri- ll aj a jo v postev >Zveza slovenskib (r- govcev«, »Slioga«, »Zadružna Zveza« in Sladkor - Union«. Krajni šolski svet prosi, da bi občina preurediTa oz. |)opra.vila dovozne ceste, ki vodiijo k stavbišču nove okoliske osnovne sole na Dolgem polju. Vodovod do sotskega [>oslopja bo moral a napeljati. okoliška občina na la^stne stroške, ceste bo pa wivdila mestna oboijia, Ker pa za zgradbo oz. popravilo dotičniih cest še ni podana potreba in tozadevna vsota v niestnem proracunu ni predvidena, se odlozi to del'o do izgraditve solskega poslopja. Občiinski svet je ob priliki proračunske debate sklenil, da se del 22-odstotne občinske davščine na pre- nočišča, ki se mora odplacevati za vz- drževanje gostilniearske sole, uporabi tudi ai obrtno šolstvo spfoh. Veliki zu- pan je ta predlog odklonil. wSklene se, da se proti tej rešitvi ne vloži priziva na miaiiistrstvo. Na prašnjo Gremija tr- govcev v Celju se pavšalira užiitnina za 1. 192(5. v znesku 40.000 Din. Krajrii sol-ski svet je ponudil' mestni obemi hi- so i)ii zernljišče v Kapucinski ulici ob Saviinji. Sklene se doseei ugodnejše po- goje, ker je kupnina previisoka. Za sbrambo mesarskih stojnic je projek- tirana nova lesen a vita, ki naj bi se po- stavila za mu.zejskini poslopjem Na okopib. Sklene se, da se v to svrho sku- sa poprej pridobiti stolp v Razlagovi ui'ici, ki je last g. Radakoviča, če bi kupnina ne presegala vsote, ki je dolo- čena za zgradbo ute Na okopiii. V na- sprotnem slučaju pa bi se postavila ])i*ojektia'ana uta. Župan dr. Hrusouec in finaneni i-eferent dr. Božič poročata o seji khi- bovih načelnikov, na katero sta bila povabljena tudi polkovnika gg. Nau- movic in Berab kot zastopnika vojaške oblasti. Na sestanku se je razpravsjalo o odpi'odaji vojaških objektov. Pravo- slavna cerkvena obcina namerava ku- piti od niestne občine zemljišče pri Sp. Lmiiovžu. To zemljišče bi potem zame- njala s prostorom ob Ljubljanski cesti, kjer je stala poprej vojaška bolnica in ki je last vojaskega erarja, in bi tarn napravil'a park, pozneje pa zgradiTa svojo cerkev. Vojaški erar J)i preuredil zemljišče pri Sp. Lanovžu v voja.sko vežbaliišče in opustil vežbanje na gla- ziijii. Sklene se prodati pravoslavni cer- kveni občini pri Sp. Lanovžu 6000 m' zeinljii.šea. po 5 Din s pogojem, da so prostor uporabi kot vojaško vežbališče. Na ta nacin naj bi su dosegfa zamenja- va obeh zeniljiišč. Na željo večiine občinskih odbor- nikov je župan radi pozne ure ob 20.30 zaključil sejo. Ostali dnevni red se bo obravnaval na prihodnji seji, ki se bo vrsila najbrž še ta teden. Ügotovili je treba, da je nova ko- alicija radikalov in narodnib socijali- stov na zadnji seji napovedala za sejo, ki se je vršila v petek, svoje konkretne predloge o »refonni občims-kega gospo- darstva«. Kakor je bilo pričakovati. so ti predlogi koalieije izastali. Politika. p PolitiČen položaj. Ljuba Jova- novid je prevzel predsedniško mesto odbora radikalne proslave Pašičeve 80- letnice. Politični krogi tolmačijo to kot postopno približevanje Ljube Jovano- viča k politiki Nikole Pašiča. V zvezi s tem približevanjem raz§irjajo tudi verzijo, kako je Ljuba Jovanovic edini intelektualec in politik z izkustvom, ki bi mogel zamenjati Nikolo PaSiča. Kako bo to vprašanje urejeno, Se ni znano. Dvomljivo pa je, ali doseže Ljuba Jo- vanovic po tej poti svoj eilj. Seie glav- nega odbora bodo za kratek čas odgo- dene, ker se želi, da se vprašanje, ki se naj razpravljajo na sejah glavnega odbora, naiprvo razčistijo v klubu, da se na ta način onemogočijo napeti od- nošaji, ki sedaj niso na mestu. Največjo skrb zadaje narodni radikalni stranki vprašanje finančnega ministra, kojega povratek željno pričakujejo vsi radi- kalni krogi, kjer pa istoČasno izjavljajo, da je finančnemu ministru odklenkalo. Pašič postopa v tem vprašanju zelo obzirno, ker trdi, da ni tako lahko najti sposobnega finančnega ministra. 0 Sto- jadinoviču trdi Pašič, da je potoval v Ameriko po nalogu vlade in da bo za svoje delo vladi odgovarjal. p Znižanje železniakih tarifov. Takoj po povratku iz Sarajeva skliče prometni minister Miletic z direktorji oddelkov ministrstva in direkcij veliko konferenco, na katero bodo pozvani tudi industrijalci in zainteresirani go- spodarski krogi. Na konferenci bodo razpravljali o znižanju železniSkih tarif, ki so po mnenju ministra previsoke. K temu koraku ga je privedla želja, da omogoči čim večji izvoz in da za- sigura trgoveem čim solidnejši prevoz blaga. lstočasno bo konferenca razprav- ljala tudi o znižanju tarif potniSkega prometa. p Francoska vlada demisijonirala. V soboto dopoldne je podal francoski ministrski predsednik Doumer prezi- dentu republike demisijo celokune vlade. Ostavka je v zvezi z notranjepolitičnimi Beli orli. Iz »Jadranske Straie«. Poslovenil S. R. Kaj se je dogajato levo in desno od nas, niismo prav nie vedeli. Znano nam je bilo, da se umikajo I., II. in III. armija čez Črno goro. V naši smon je pred nami vrbovna komanda, kraljeva vlada, vardarska vojska, kot zaledjo moravska diviizija drugega poziva. Le- vo od nas se je po največjem kra.su na Fani in Oroš prebijal kombinirani od- delek in beograjvska posadka, Cez De- bar^ Tirano im Elbasan je korakala ti- moska vojska in konjeniiška divizija. Vsem tem armijam itn vojskam je bil edini eirj, da zagledajo čim prej Ja- dransko morje. PrLspeti do morja je pomenilo za nas: rešiti se. Da se je to na.se ujnikanje končalo z uspeboni, se treba zahvaliti vrhoviii koinandi, ki je z redko vojaško umnostjo kdala in- strukeije za dostop k Jadranskemu morju na siroki fronti. Samo temu in hrabremu držanju našib čet gre hvala, da sovražnik ni zajel kot trofeje niti ene naše enote. Utrujeni do smrti, prezebli, lačni in pobiti smo nadaijevali svojo trnjevo pot ni-uk, trpfjenja, bolečin ki smrti. Go so nam Arnavti že pustili življenje, go nain pošteno oplenili blagajne. Za rna- lo sena, ali za kosček kruha iz koruzne moke in nekih trav so zalitevali bajne cene. Za vse to smo moraJii dajati le srebro in zlato. In kar je kdo imel, je dal. Ali ex! njiliovega kruha smo posta- jali bolni: zvijali so nas-krei, nasta- jalo je bljuvanje. Pri nekaterih so se pojaviii tudi znaki zastrupljenja. In dali smo piednost l'akoti prod vsem tem. Ko smo prisli čez Gava Malo in se napotili v ozko, pečinasto dolrno reke Miihajne, takrat selo so nastale težave. Mihajjia je pravi hudournik, hitra do neverjetnosti in hladna kot ted, treba jo prebmsti desct- do dvajsetkrat. Ni bilo redko, da je odnesla i konja i jez- deca ter ga začcla prometavati. Neka- teri so tudi utonili. Na plitvinah so na- ši pešci, prijomSi se za roke ali vrvi, sli cez ledeno reko do pasa v vodk Že- iie, ki si niso upale na konje, so brcHll'e skupaj z nami. Oni, ki so tod že en kr at šli ccz l'edeno reko do pasu v vodi. Že- Puke, pa je konec muk. Ali do tja je trebalo priti. V vas Puko smo pritspeli 20. no- vembra pozno ponoči. Im a kakih 30 his, zidanih iz kamna, pokritih z dera- midom. Komaj smo našli dve zapušče- ni hiši, last nekega orožnika Esad pa- še. Odvstopi nam jih vefikodusno z majhno plastjo sena za — tri napole- one in petsto dinarjev v srebru. Tako ixmuceni bi bili dali vse, kar smo imeli, samo da dobimo zavelja. Zakurimo ogenj in razdelimo ono maleaikast hra- ne. Ob zori nas prebudi moeno pokanje pušk. Z blLžnjih vrhov so napadali Ar- navti vardarsko divi.zijo. Jlitro smo za- čeli nakfadaiti1. i(n se pripravljati na daljnjo pot. Ali naš gaspodar zaene iz; same hvaležnosti za tako drago plača- no prenorišče na nas streljati iiz neke kule z linami. Na&tala je splošna zmeš- njava in panika. Vsak je drevifkol brez glave. Kon jar ji so puščaJi koraje. Iz vsake arnavtske lii.se se je vsul ogenj. Tu nam je popadalo mnögo mož in konj. Propadia nam je tudi naša oseb- na oprema, tako da smo morali nada- ijevali pot v tem, kar smo imeli na se~ bi. Kdo ve, kako bi se nam bilo godilo, cUi ni gorska artil'erija vardarske divi»- zije začel-a rušiti arnavtskih hiš. Na potu med vasema Čereti in Du- ši smo dohiteli v ozki soteski plannuske Putnika. ISosili so ga na ramenih vo- Putniika. Nosrli so ga na remenih vo- jaki v loseni kolibici. Za njim so šli peš njogovi otroci. Prizor je bil silno težak! j Vsi rnio nedei'jeno sočustvovali s tem našim veliki.m vojščakom; ali mu ni*- smo mogli pomagati. Njogovo sprem- stvo, kjer je bilo nekoliko oficirjev v službi, zdravnik in se nekaj civilnih oseb, se je pomikalo težko in pocasi po onih strminah. Vojaki, ki so ga nosili, so se vsak trenutek menjali radi utru- jonosti in kamenite stnze. V bližini va- Hi Duši nas pričaka eden izmed vojvo- dovih ordonanc im nam izroči v podpis zapoved: med vojvodovim spreinstvoom in pročelja naših čet mora biti raz- dalja enega dnevnoga pohoda. Tako smo se morali ustaviti in eakati 21. novembra en dan. Hrana nam je že bir la pošla, a od Arnavtov si zaradi slabe skušnje nismo upali nie vzeti. Začela se je pojavljati velika utrujenost. po- trtost, obup. Planinska voda, ki je ni- smo bili vajeni, je povzročila pri nas vseh, da so nam bili želodci v največ- jem neredu. Sledovi in ostanki onih, ki vso pred nami šli tod, so delovali po- razno na naše duše. Mrtvi vojaki, erk- njena živina, razmetane stvari in bol^- niki vsepovsod. Vsak se je vpraisal, aft bo mogel zdržati do konca ali bo pa našel tudi on smrt v teh janigah. Ni- smo si upali pogledati drug drugega, žii\-i okostnjaki. Komaj smo se držali na nogali in dilia.li z duso. Ljudjc brez hrane, živ.ina brez krme! Začelo se jö tudi ropanje, pobijanje in streljanje z Arnavti. Ti so za skorjo kruha ubijafr vojake in ropali do gole duše. Edino Bo,g se nas je usmilil: poslal nam je solnce in je ustavil veter, ki nas je naj- bolj mučiJ. Drugi dan smo zbraW vse moči, stisnili sree ter krenili dalje. Nekakšuo vrocino smo čutili po vsem tclesu. Vsak trenutek smo se ustavljali ob planin- počasi prihaja rešitev. (Dalje pride.) Stran 2. NOVA DOB A* Štev. 27 zapletljaji, zlasti s starimi nesoglasji, ki obstoje med vladnimi skupinami glede reSitve francoskih vprašanj. Vzlic temu pa je priSla tako nenadoma, da je povzročila pravo pravcato pol tično paniko. Občni zbor Občesloven- skega obrtnega društva v Celju. V četrtek, dne 4. t. m. se je vršil redni letni občni zbor »Obceslovenske- ga obrtnega društva v Celju« v salonu Narodnega doma. Jo to najstarejše obrino clrustvo v Sloveniji, ustanovlje- no leta 1893. Predsednik, g. Ivan Rebek, je ob otvoiitvi podal pestro siiko zgodovine druetva in dokazova! potrebo istega. V težkih časih, ko so" naši narodni na- sprotniki zavirali z razninii sredstvi razvoj slovenskega obrtništva v Celju in okolici, je ravno to društvo stalo na braniku in omogočalo obstoj marsika- teremu obrtniku. Pa tudi sedaj, ko sino se otrcsli tujega jarma, se moramo društva okleniii, da izvojujemo obrt- nistvu vse gospodarske pravice, katere za svoj obstoj in napredek potrebuje. Žal, da je veliko obrtnikov, ki se ne za- vedajo svoje dofznosti in stojijo ob strani. Gospodarski položaj obrtništva je ravno v sedanjem času silno težek in le s skupniini močmiVsn močno stanov- sko organizacijo lahko doseže isle I:olj- ši napredek. Iz tajniškega poročila, katero je podal g. Gepiii, posnemaino, da je ime- lo društvo v preteklem letu 17 odboro- vih sej, 2 shoda in 4 sestanke. Udetezi- Io se je tudi občnega zbora »Zvezo obrtniii društev« v Trbovljah. Društvo Je priredilo knjigovodstveni tečajpod vodstvom učitelja g. Wudlerja. Vsein poslanskim klubom je poslalo društvo spomenico radi raznih državmih do- bav hi car in. Blagajnik g. Perc p or oca, da zna- šajo skupni dohodki 48.503.83 Bin, iz- datki pa 27.409.18 Din, tako da ima danes društvo premoženja v gotovini 21.113.18 DinrBragajniku se je sogla»s- iio iizrekel absolutory in zahvala za njegovo požrtvovalno in vzorno delo. V novi odbor so Jiili izvoljeni: predsednifcom dosedanji 20-letni pred- sednik g. Ivan Rebek, odbornikom gg. Bevc Viktor, Bizjak Ivan, Dobravc Mi- ha, Dolžan Fran jo, GoKar Jernej, 'Holinjec Miloš, KoLšek Martin, Kuko- vec Vinko, Lečnik Anton, Nerat Fra- njo, Perc Karol, Rutar Albert, Vrenko 'Milia in Žoliar Franc; pregledovalcem blagajne pa gg. Gologranc Konrad in Strelec Ivan. Pri shičajnostih se je obravnaval v daljši debati »Obrtni vestnik«, ki iz- haja v Ljubljani. »Obrtni vestnik«, edi- ni slovenski stanovski list za obrtni- štvo, je treba razširiti in dvigniti, Ja bo zadostoval potrebani obrtnistva. ..... Sklenilo se je, da naj društvo list pod- pira, zlasti s tern, da naroči list za vse svoje čfane. Za obrtniški praznik dne 19. marca se je dolocil natančen pro- gram, kateri se še primerno objavi. G. komisar Založnik je v daljšem re- ökiih potokib, ki so padali z velikih vi- ain, piti vodo ter se umivali. dim bolj smo se bliiali Gemzicem, tern bolj natn je postajala duša vedra. Naleteli smo že tudi na drugo kulturo in boljše lju- di, kristjane, četudi Arnavte. Dib pri- morskega podnebja je začel priliajati do nas. In tako napol" mrtvi smo se ša- liii: še en dan pohoda, pa pridemo v zemljo, kjer cvete citrona in dozoreva pomaranča. Samo da solnce zasije krepkeje in segreje naše zami'zle ude in zledenelo dušo! Najbujse nam je bi- !o, da smo bili uinazani, a niemo imeli pecrila, da se preoblečemo, niti prilike, da se očistimo in uredimo. Pred Gem- zicem so nas pričakovali naši bratje Crnogorci. Prkiesli so beloga kruha in nekaj sira, kakor so nam rekli, to, kar je Bog daJ. Neizmerno je bilo naše ve- selje, nepopisna naša hyaleznast. Čr- nogorski oficirji so se nam zdeli v svo- ji cisti in ziivo pisani narodni obleki z odKkovanjd na prsili in v lakastih skor- njLh kot ljudje ;z popolnoma drugega aveta. Gledali so na^s z očmi, polnimi 'sočutja, nas raztrgane, blatne in obne- mogle. Vsakega so spremljali z beseda- mi obžaiovanja: »Kaj se je zgodifo z Tami, dragi bratje in muoeniki!?« Te »očasi prihaja resitev. (Dalje pride.) blage besede, pohie socustvovanja, so padale na naše ranjene duše kot zdra- vilne kapljice. Pocutili smo se krepkej- že, ker jc 2u pomoč tu. A kaj bo šele po- tem, ko se pojavijo naši mogočni za- vezniki? Vračamo se torej v živlgenje, pocasi priiiaja resitev. (Dalje pride.) feratu podal smernice za nadalijiio de- lovanje društva in obrtnih udruženj. Po daljši debati o raznih perečih vpra- šanjih obrtnistva je predsedniik za- ključil ta fcpo uspeli obeni zbor s pozi- vom na skupno in vztrajno dek> obrt- niytva. — r. Celjska krcinika» c REDNI SESTANKI CLANOV SDS V GELJU se vrse vsako sredo v klubovi sobi Celjskega doma. Začetek razgovorov in razprav je ob osinih zvečer u'SEöTANEK CLANOV SD« V CELJU-OK0L1C1 bo v četrtek, dne 1. J. 1. i.u. pri g. Permozerju v Gaberju. c STALNI VOLILNI IMENIK ZA MESTO GELJE. (Razgi'as.) Temeljev t'lenov 5, 6 in 7 zakona o volilnili inie- nikili z dne 30. maja 1922, Ur. list 184- 67 ex 1922 se objavlja, da so stalni vo- lilni iineniki za mes-to Gelje počenši z dnein 5. marca t. 1. stal'no razgrnjeni ob navadnili uradnih urali v sobi St. 2 mestnega magistrata. Vsakdo ima pra- vico, volilni knenik pregledati, prepi- sati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodiisi za drugega zahtevati nje- gov popravek. Občinstvo se opozarja, da smejo pri volitvi giasovati samo oni, ki so vpibani v imenik. Popravek volil- jiega imenika se zahteva neposredno nisiueno ali ustno od mestnega magi- strata al'i pa od okrožnega sodižča v Celju, toda od tega samo pismeno. -— Mestni magistral celjski, dne 3. marca 1926. — Župan: dr. Juro Hrašovec s. r. c IZPLACILO DRŽ. 0BVEZN0- STI IZ PREJŠNJ1H LET PO KRE- DITNI PART1JI 55. Delegacija mini- strstva financ za Slovenijo razglaša uradno: Finančna delegacija prejema od drž. upokojencev (upokojenk) in drug ill interesentov dnevno urgence ^a iziplačilo pokojniriskih »aastankov in drugiib pripadniin. ki segajo -\r d'obo pred 1. apriloin 1925. Interesentje se ponoA'no opozarjajo, da so takšne ur- genco brezplodne, ker je izpfačilo po vel'javnih predpisih nedopustno vse do- tlej, dokler generalna direkcija drž. ra- čunovodstva za izplacilo teh obveznosti po členu 18. fin. zakona za leto 1924,- 25. ne otvori potrebnega kredita, kar se pa dosedaj ravno ni zgodilo. Ker se nagiba tekoča budžetna doba h koncu, ni izkfjučeno, da se bo likvidacija do- brega dela teh obveznosti morala pre- nesti na proračunsko feto 1926./27., ki | se pri.cne 1. aprila t. 1. Vsekakor dele- gacija kakor doslej tudi v bodoce ze po sluzbeni dolžnasti ne opusti' nobene prilike, da izposl'uje povoljn.o rešitev. — Delegat: dr. Šavnik s. r. c OSEBNA TOClLNA PRAVICA. Zveza gostilniiskili zadrug v Ljubljani opozarja gostiliiicarje, da se določbe taksnega zakona in pravilnika glede osebne točilne pravice v javnosti nino- gokrat napacno tolmacijo. Po avten- tičnih informacijali Zveze se doiočbe člena 105 no nanašajo na rediio go- slilničarslvo, temvcč le na trgovstvo. v kolikor toči alkoholne pijače. To so pred vsem obratovalnice, označene po pripombi 4 tar. post. 62 taksnega zako- na, obdelane v clenih 82, 83 itd. pravil- nika o gostimah, kavarnah in ostalili obratovalnicah z aJkoliolnimi pijačami. c Legiiimacije za üunajüki vele sfcjm, ki sä vrSi od 7.- -13. ni^.rcu 1926, se dobijo pri tukajšiiji poJružnici Prve hsvatske Stediontce. 2—2 c MESTNO GLEDALIŠGE. V to- rek, dne 16. t. m. se vprizori v mestaiem gfodaliscu sa.nj^ska drama v šestih sli- kali »Elga«, spiral Gerhard Haupt- mann. Delo režira mag. pharm. Fedor GradLšnik. Po vectedenski pavzi bo to zopet enkrat vprizoritev v domači za- sodlii. Glavne vloge so v rokah sledečih dam in gospodov: Elga — ga. Gradiš- nikova, Marina — gdc. Marnova, Dortka — ga. Novakova, grof Star- ženski — g. mag. F. Gradisnik, Ogin- ski —¦ g. St. Gradišnik, ooskrbnik Ti- moška — g. Pfeifer. Manjše vloge ima- jo gdc. Marnova ter gg. Bele, Koren, Roš, Velušček, Ilorvat, Bovc in Šoftmc. — 0 veiikem nemškem dramatiku G. Hauptmannu, glavne mzastopniku re- aliizma moderne nemške dramske lite- rature in o njegovi sanjski drami Elga ])riobcimo v eni prihodnjili številk dalijšo razpravo, za danes samo opo- zarjamo na vprizoritev drame, o kateri je pisal znani kriitik Kerr: »V Haupt- mannovi Elgi je — Chopin . . . Haupt- mann je cul' melodijo. Kar podaja je pojoca tragika: pies življenja in pies s'mrti, predvsem pa godba ženske — hoja, zvok, melodija najljubkejše greš- nk-Q . . .« Inscenacijo igre je prevzel g. Stanko Gradišnik, zbor meniihov je na- stud-in'al g. Kovae, uprava pa je pre- skrbola originalne poljske kostume. c PREV1DN0ST PRI SPREJE- MANJU DENARJA. V Sfoveniji so so pojavili goljui'i. ki namesto 100-dinar- skill bankovcev razpečavajo stare srb- skc 20-dinarske bankovce, ^i so zelo slicni sedanjiim 100-diniirskiiin. Ko je neki goljriil' hotel poskusiti svojo sreco v neki trafiki v LjubLjani, in je proda- jalka opazila, da bankovec ni pravi, ji je goljuf deja?, da so to stari srbski bankovci, ki imajo zlaio-vrednost. Ker pa trafikantiinja ni hotela nasesti, jo je goljuf hi'tro pobrisal. Bara Cevltl so clsgnntni in trpežni, rfob jo 9Q »amci pri tvrdl^i A. Drofentk, GI,°y" c HAYDN0VI »LETNI ČASI«. Oceno koncerta Ilaydnovili »Letnih ča- sov« smo morali radi preobillice snovi odloziü za prihodnjo številko. Istotako smo odtožili več drugega gradiva radi pomanjkanja prostora. c KNJIŽNIGA ŽENSKEGA DRU- ŠTVA je izposodila v mesecu februarju 790 knjig in vpisala 28 novih člasnov. Knjižnica šteje sedaj 305 članov in ima 1200 slovenskili, srbohrvatskih in nein- škili knj.ig. PosLuj« vsak četrtek od 6. do 7; ure hi ob nedeljah od 10.— 12. ure. — Vpisnkia znaša 5 Din, za dija- ke, učence in vajence 3 Dim. Izposojuje se samo na izkaznice. c PRAVLJIČNI P0P0LDAN ZA DECO, katerega je priredilu državna krajevna zaščita dece in miadine v Ge- Iju, je bil dobro obiskan; nudil je naši deci mnogo razvedriki in zlatili na- ukov. Otroci so pazljivo poslusali pri- povedovanje in prosili še in še več. Gdč. Manca Komanova je pripovedovala počasi, razimiljivo in sprenifjala pred- našanje dostikrat s prav n a ravno ge- stikukicijo. Državna krajevna zaščita je s to prireditvijo napravila lepo vz- gojno delo in želeti bi bilo, da se še kaj takega večkrat nudi naši deci. c GLASBENA MATICA V CELJ Ü pri redi v soboto, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Celjskega doma koncert s sodelovanjem odJičnega iin obče prizuanega klavirskega virtuoza, profesorja graškega konservatorija g. Hugona Kroernerja, ki bo izvajal skLadbe Cliopina, Debussyja, Lizsta itd. Odlični umetnik nastopi tudi skup- no z našim vijolinistom g. ra\-nateljem Karlom Sancinom, s katerim izvajata skladbe K. Szymanovskega, Roslavca, Nacheza in drugih. Ves spored je no- vost za (Jelje. Predprodaja vstopnic po 20, 15, 10 in 5 Din pri Goricar & Les- kovšku. c SMRTNA KOSA. V pondeljek v jutro je umrl v Celju visji straznik g. Andrej Cemigoj v starosti 45 let. Dasi je že dalje časa bolehal, je vendar bil še v soboto v službi, a nato se je Ja- va1 bomiin. V pondeljek pa je na na- glem umrl. Rajnik zapušča vdovo in stiiri otroke. Bil je vesten in dober človek. c RIBARSKO DRUŠTVO CELJE bode razpolaglo v kratkem s precej«- njim stuvilom postrvjega zaroda. Inte- resentje naj se blagovolijo takoj javiti. Cena — toko Celje za 1000 komadov 150 Din. 285 c DRUŠTVO HIŠNIH POSEST- NIKOV ZA CELJE IN 0K0L1C0 skli- cuje za soboto, dne 13. marca 1926 ob 8. uri zvečer v hotelu Pošta (Rebeu- schegg) redni obeni zbor z sledeeim dnevnim redom: 1. Porocilo tajnika in blagajnika. 2. Volitve. 3. Predavanje. 4. Slučajnosti. Vabijo se vsi člani na polnostevihio udeležbo. Omeni se še, da bo na zboru predsednik pokrajinske zvezo v Ljubljani g. J. Frelih o delova- nju Zveze, dalje o .stanovanjskem iu davenem vprašanju porocal. — Odbor. m s 1ZREDNI OBCNI ZBOR S0- KOLSKECA DRUŠTVA V CELJU se vrši v četrtek, dne 11. marca 1926 ob pol 6. uri zvečer v sejni sobi Sokolske^ ga društva. Vzpored: 1. sprememba pravil; 2. slučajnosti. Če ta obeni zbor ni sklepčen, se vrši 1 uro pozneje obeni zbor z istim vzporedom, ki je sklepčen neglede na stevi'lo prisotnib. L'oneverba. Razprava proti 41-letnomu. Frau- cu Kenetu, posestniku na Piršenbregu pri Brežicah in bivšemu gerentu bre- žiškega okrajnega za^topa, ki se je vr- si'la v petek, je trajala ves dan do 10. zvečer. Kakor smo ze porocal'i, je Ke- ne, ki je bil obtožen poneverbe v znesku okrog 163.000 Din na škodo brežiškega okrajnega zastopa, svojo krivdo do zneska 45.000 Din priznal, o ostalem primanjklijaju pa je trdil, da je najbrž nastaf vsled pomot pri vpisovanju in izplačilu predujmow Porotniki so vprašanje glede hudodelstva zanikali s 7 proti 5 glasovom, nakar je bil Kene oproščen. S tern sLučajem je bilo prvo letoš- nje zasedanje cefjske porote zaključenu. V tern zasedanju je bila razglašena 1 smrtna obsodba, 2 obtoženca sta bila obsojena na pet, 2 na tri, 1 na dve in pol leta in 1 na deset mesecev težke ječe, 2 pa sta bila oprosčena. Večina zlocinov, ki so se obravnavali v tern zasedanju, tomelji zopet na pijančeva- nju in fantovskih pretepih. — rp — Higijonska razstava v .Yojaiku je biki otvorjena v nedeljo 7. t. in. ob 10. uri dopoldne v dvorani Posojilni- co. Svečani otvoritvi so prisostvovali iz Vojmika okrožni zdravnik dr. Mikuš, dekan g. Toman, trški župan g. Vrata- rič, pre'dsednik posojilnice g. Samec, učiteljska zbora meščanske in Tjudske sole, upravitelj hiralnice g. Jerala, zandarmerija, upravnik pošte in mno- go drugih odlicnih gostov ter domače- ga prebivaLstva. G. dr. Stanimix Vrho- vec, v cigar rokah je bilo vodstvo pri- prav zti to razstavo, je uvodoma pred- stavil navzocim g. dr. Pirca, predstöj- nika hißienökega zavoda v Ljubljani kot prireditefja razsta.ve in. se mu za- hvalil, da je posetil s svojo razstavo na poti iiz Maribora v Cejje tudi Vojnik. Poudarjal je velik vzgojni moment ta- ke razsta've za Vojničane in okolico, naglasujoc izredno nalogo, ki jo s ta- kim delom vrši država med nai'odom. Nato je g. dr. Pirc v dafjžem nagovoru pojavsnil pravi namen potujoče higien- ske razstave, ki potuje po raznih kra- jih Slovöiiije in z nazornim poukom siri zdravstveno izobrazbo. Potujoča razstava je nastala iz pxve higienske razstave v Jugoslaviji, ki je bila ob pri- liiki velesojina v Ljubljani leta 1924. To razstavo je obiskalo tekom enega mese- ca 40.000 fjudi. Da bi bili pa vsi kraji te razstave deležni, je higienski zavod v Ljubljani aranžiral potujočo razsta- vo. Potujoča razstava je važen pripo- moček za razširjaujo zdravstvene pro- svete ter za vzbujanje smisla za zdrar- je ki prepričanja, da v veliki meii za- visi od čloA^eškega ravnanja., bo li ostal zdrav. »Clovek ne umira, ampak se unicuje sam«, je rekel stari Seneka. Danes pa še ni tega smisla in prepri- canja, radi Cesar vidirno, da nase ljud- stvo oboleva in umira v preobiMeru številu, povprečno po 18 na en tisoč prebivalcev v zadnjem letu. Trije so glavni vzroki obolenja in umirajija: slal>e stanovanjßke razmere, slabo gospodarsko stanje našega člo- veka in še slaLbso... gospodarjenje ter zdravstvena tema in nevednost, v ka- teri živimo. Treba je nujne odpomoč^ če hočemo sebi dobro. Zdravnik mora. iti med ljudi in jih ucitL- Kajti nicesar ni še storil za ljudstyo s texn, da je azdravil one, ki so prišli k njemu! Da- lje je treba preurediti naše življenj« iu urediti naša stanpvanja in okolico, t kateri živimo, da ne:bomo venomer iz- postavljeni ruzliCnim nevarno&tim, ki nam od nezdrave okolke pretijo. Koač- Štev. 27 »NOVA DOB A* Stran 3. in uart cilj je: preroditi človeka v smi- shi higiene.napraviti iz današnjega >človeka« res eioveka. Po teiTi uvodu je g. dr. Pirc razlo žil1 bogat in lepo ure"jen razstavni ma- terial, sestojec iz slik, preparatov, mo- delov, lnulaž. vzorcev in tako dalje, priporočujoč. da bi obiskovalci pazlji- vo piegledali razstavo. si posamezna navodila clobro zapomnilii, svoje živtje- nje .sknšali po tern urediti ter priporo- čal obisk vsem. Karkoli bo ostalo v Ijaidstvu. bo dobro. Navzoči so njego- vim j\zvajanjem pazljt-vo sledili ter mu v vsenxjpritrjevaft. Spoznali so, da se j-im odim'a nov. nepoznan svet. V ne- deljoWPoldne, med tednom m drugo nedeljo bo imel g. dr. Vrhovec zanimi- va predavanja ob spremljanju filttnov, ki jäh je dal na razpolago hügienski zavod. Želimu dobri stvari najlepsega u&peha. ¦Šv-VODSTVO VODNIKOVE DRU- ŽBE Hporoea glede pri'jav članov iz raziii-h krajev, naj potrpe, da se osnu- jejo poverjeništva ali pa. da se sami prijavijo za poverjenike. To velja zla- sti m raariborsko oblast. Prijatelji Vod- lii-kove clružbe se naprosajo, da poskr- be za poverjenike v najbolj oddaljenih krajih. Vsa korespondenca naj se po- silja na iiaslov: Vodnikova družba v "|n Š^OJPROSTITEV OD VOJAŠKIH , VAJ. Generalna direkcija neposrednih davkov'je na tozadevno predstavko od minrstrstva vojskc in raornarice preje- la obvestilo, da davčni uradniki letos ne bodo pozvani k vojaškLm vajam. Vojno ministrstvo je o tern sklepu ob- vestilo vse komandante armijskih obla- sti. Vsak eventualni pozrv na vojaške vaj€ je nemudoma na^nanHi predsed- stvn fmanpne deLegacije. Š PREPOVEDANE PUBL1KACI- JE. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedafo uvoz in širjenje v naši dr- žavi knjige rSüdsteierinrak« brošure »Ljenin«, ki je izšla v slovenskem je- ziku v Trstu, ter v Parizu izhajajočega lista »L' Humanite«. š N-AŠ NOVI KONZUL V TRSTU. Kakor poročajo iz Beograda, je za na- šega generalnega konzula v Trstu ime- novan g. Miloš Ivkovic, ravnatelj ti- skovnega oddclka v zimanjem ministr- stvu. Trst je g. Ivkovicu dobro znan, ker je kot' dijak dalje časa žlvel v Trstu. s KÖROÖKI SEKVESTRI. Za ča- sa jugostovenske okupacije Koroske so nake oblasti, vršeč naše zakone zlasti o agrai'ni reformi, i7^-rsile po predstojo- čih predpisih razne prodaje. Interas^n- ti. ki so se 'cutili po Lzidu licitacij osko- dovaüii, so se po vrnitvi avstrLjskih oblasti obrnili s ci^iiLnimi odškodnin- skkni tožbami proti kupcem na avstrij- ska redna sodišča. ]^e-ta so v vseh in- stancah razsodila v korist tožirteljem. Naea vfada je proti teniu nepriiznava- nju rednih upravnih aktov našiih oku- pacijskih oblasti protestirala, pretec, da .se obrite na mednarodno razsodižče. Avstrijska vlada je sedaj priznala npravioenast tega našega protesta. s IZ STRANKE. V soboto, dne 6. t. m., se j« vrsiil v Velenju ustanovni oboni zl)or krajevne organizacije sa- inostojne demokratske stranke. PrLsto- pilo jc 50 članov. Predsednikom je bil ixvoljen g. Stopar, šolski upravitelj v Velenju. V nedeljo 7. t. m. je biT občni z.boi' kra}evne organizacije Polz-ela- Brafilovce, katera je ena najmočnejših postojank v Savinjski dolini. Predsed- nikom je b5& izvoljen dosedanji pred- sednik g. Omladlc', župan v Braslovčah. 2?a obeh zborin j« predavat g. Žabkar o Tjoliticnom položaju in programu stranke. s ELEKTRICNA CENTRALA V VELENJU, ki bo pomenila nov raz- inah zi» ^ospodarsko in induetrijsko živtjenje v Šaleški in Savinjski dolini, je /asigurana, ter je racunati, da bo z letom 1928. že dovršena. •: š HIGIENSKO RAZSTAVO V VOJNIKü je'posetilo ze takoj prvi dan 15tiO- 1600 ljudi. Vidi se torej koliko mnminnja j« v našem narodu za to prekoristno prireditev. š DOGODKI V ZIBIKI. Porocajo »am: Pri nas snio imeli od 20. febru- as)a do 1. marca t. Y. misiionsko po- boäin(*t. Gospod>e jezuiti iz Ljubljane so bili še dokaj dostojni in niso v cer- kvi polit.izirali. Radi tega je bila cer- kev tudi vse dneve polna. — V sredo 3. t. m. se je tukaj poročil g. I. Bah, postar in posestnik na Bučah, z Rezi- ko Drainp, posestniško hcei'ko v Zibiki. Bilo srečno! — Sv. Matija led r&zbija, če ga pa ni, ga naredi Res ga ni našel, zato ga je te dni naredif. Iinamo mrzle, a suhe dni, š Prelskava proti TPD. Vest, da Trboveljska premogokopna druzba od- pušča pri svojih podjetjih v Sloveniji toliko deiavcev, je zbudila veliko po- zornost in nervoznost tudi v beograj- skihpolitičnih in gospodarskih krogih. S strani izvestnih krogov se je vse storilo, da se prepreči intervencija dr- žave. Intrige so za enkrat propadle. V petek je prispela v Ljubljano in Tr- bovlje posebna komisija z inženjerjem Nikolo Belantičem na čelu, v kateri je po en zastopnik ministrstev za promet, za socijalno politiko ter za trgovino in industrijo. S Za naše izseljence. Zedinjene države so, kakor znano, določile kvoto priseljencev iz Jugoslavije na 671 oseb letno. Ameriški konzulati smejo izda- jati mesečno največ deseti del kvote, to je 67 vizumov. Kdor dobi vizum, lahko v dobi štirih mesecev odpotuje v Ameriko. Od 1. julija do 31. decembra 1925 so ameriški konzulati izdali 324 potniških vizumov na račun naSe kvote in sicer 127 vizumov onim, ki uživajo prednost v kvoti, ter 197 za navadne kvotne priseljence. Prednost v kvoti imajo otroci in starši ameriških držav- Ijanov ter dobri poljedelci, ki jih na- jame kak ameriški farmer. Do 30. junija 1926 ostane še 347 priseljeniSkih vi- zumov na račun na§e kvote. š Knjigo o našl emigraciji, zlasti 0 jugoslovenskih izseljencih v Severni Ameriki bo izdalo založništvo odlične gospodarske revije »Bankarstvo« v Za- grebu. Imela bo naslov »Srbi, Hrvati 1 Slovenci u Americi« in bo obsegala nad 500 strani velikega oktavnega for- mata. Kakor vse edicije »Bankarstva« bo gotovo tudi to delo tudi tehnično na višku. Knjiga velja v prednaročbi 150 dinarjev, v knjigarnah pa bo veljala 200 dinarjev. š Ameriškl oblsk. Meseca marca prispe v Boko Kotorsko veliki preko- oceanski parobrod »Samaria« z nad 400 izletniki iz Združenih držav, ki si bodo ogledali Boko Kotorsko. Odtod odpluje »Samaria« ob dalmatinski obali do Reke, Opatije in nato v Benetke. š popust Ha žeieznicah za poset nike Zagrebškega Zbora Generalna direkcija državnih železnic je odobrila posetnikom ZagrebSke^a Zbora 50% popusta za vožnjo v Zagreb in nazaj. Za pomladanski sejem je veljaven ta popust: za pot v Zagreb od 18. do 28. marca, za povratek pa od 21. marca do 1. aprila 1926. Razstavljalcem je dovoljen brezplačen transport razstav- nih pr;dmetov iz Zagreba nazaj, od koder so bili poslani v Zagreb. Legi- timacije za znižano vožnjo se bodo prodajale pri vseh zastopstvih Zagreb- Škega Zbora in v vseh večjih denarnih zavodih v državi. š Sadovi kina. Koncem januarja je zagrebška policija zaprla celo družbo mladih vlomllcev, ki je izvršila v zad- njem času v Zagrebu veliko število manjših in večjih tatvin. Zasačili so fante, ko so v nekem vojaškem skla- dišču kradli konjsko opremo. Bilo je 12 paglavcev, od katenh še nobeden ni dovršil 15. leta, a nekaj jih je šele po Sest let starih. Pravijo, da jih je kino navdušil. š Jugoslovenska narodna Čital- nfca na Reki je bila zopet otvorjena. Kakor znano, so faSisti svoj čas čital- nico strahovito razdejali, polili inventar in požgali knjige. Paritetna komisija pa je sklenila, da morajo Italijani re- novirati celo čitalnico ter nadomestiti vso škodo v inventarju in knjigah. Da se onemogočijo novi napadi fašistov, je čitalnica zdaj nameščena v prvem nadstropju poslopja, kjer se nahajatudi naš konzulat. f>n^¦¦ š Rokoborec svetovnega sloVesa je Tržačan Giovanni Raicevich (Raj- čevič). Te dni se je vrnil v Trst po odsotnosti 25 let. Zhežal je bil svoj čas pred avstrijsko voia§ko suknjo. Postal je sloveč sportnik. Slovesno so ga sprejeli v Trstu, kakor to znajo Italijani. Raicevich je bil v vojni itali- janski vojak in sedaj je faSist. »II Po- polo di Trieste« ga proslavlja in po- zdravlja v njem »jeklenega orjaka, ki • je nosil po cestah sveta silo in har- monično lepoto večnih oblik plemena.« Vprašamo, katerega plemena? š Smrt vsled veronala. V Sisku je te dni vzbudila senzacijo vest o nagli smrti učiteljice Katarine Mihelčič, so- lidne in splošno spoStovane nastavnice. Ker je trpela na živcih in ni mogla spati, je Mihelčičeva pogosto jemala brom in veronal, da je lažje zaspala. Tako je tudi sedaj vzela dozo veronala, na kar je trdno zaspala in se ni več prebudila. Ko se tudi naslednjega dne ni prebudila, so jo prepeljali v bolnico, ali pomoč je prišla prepozno; nesrečno učiteljico je zadela kap vsled zastrup- ljenja z veronalom. Dosegla je starost 45 let. š Reforms v železnlškl službl. Razni listi so v zadnjih dneh poročali, da se nameravajo opustiti oblastne že- lezniške direkcije. Iz kabineta promet- nega ministra se sedaj poroča, da te vesti ne odgovarjajo stvarnosti. Sicer se deluje na to, da se reorganizira služba v prometnem ministrstvu, a vprašanje §e ni zrelo za definitivno sklepanje. Nikakor pa se ne namerava ukiniti oblastnih direkcij državnih že- leznic. š Nove poštne znamke v pro- metu. V zadnjih dneh so prišle v pro- met nove poštne znamke po 1 Din in po 50 par. Prva naklada novih znamk znaša 5,760.000 komadov po 1 dinar ter 1,000.000 komadov po 50 par. Ostale vrednosti se puste pozneje v promet. § Bosanskl frančiškani proti Stje- panu Radiču. Frančiškanski provin- cijali v raznih krajih Bosne dobivajo številne pritožbe, v katerih se franči- škani pritožujejo nad nelojalnim in prostaSkim postopanjem ministra pro- svete Stjepana Radiča, ki jih je ime- noval lažnike in sleparje, čeprav po- svečajo vse svoje življenje blagru na- roda. Kh] nsmeravajo nrovincijali nkre- n;tii da dobi užaljeni red zado.^čenje, ge ni ,~nano. Schichtovo milo. Nekoč smo že poročaTi, da je sve- to^'no-znana tvrdka Georg Schicht A. G. v Ustju, Č. vS. R., skupno s tukajš- njinii bankami ustanovila v naši drža- vi in sicer v Osijeku tovarno za milo, druga pralna sredstva in sveče ter jo opremila z naj modern ejšimi stroji in priipravaxni. V tej tovarni se izdelluje zlasti sve- lovno-znano in vsem gospodinjam pri- lju.bljeno »Schichtovo milo« z znamko »Jelen«, ki je priznano najbofjše, kar se more v stroki izdolovanja miJa sploh dosoci in katerega se radi nj-egovih res nedosežnih svojstev tudi v naši državi od dne do dne več razpeča. Drug, prav tako koristen kakor prkneren izdelek je pralni prašek »Ženska hvalia«, ki, prav rabljen, ne prihrani le truda in dela, ampak tudi drago periTo uspesno varuje pokvare. Vsi izdelki iimenovane tvrdke no- si jo inie »Schicht« in pa varstveno znamko »Jelen«, na kar se naj poseb- no pazi pri kupovanju mila in pral- nega praška. Opozarjamo na naznanilo, priob- ceno v našem današnjem listu, kakor tudi na šo sledeče oglase, ki spostova- nim gospodinjam najbolje pojasnjujejo vrcdnoat Scliichtovih izdefkov. Gospodarstvo. g Ogromna borzna katastrofa v Ameriki. Vsled padca blagovnih cen je zadnje dni izbruhnila na newyorski efektni borzi velika panika, ki je pri- vedla do pravcatega, doslej v Ameriki še nedoživljenega poloma. Borza je prodala skoraj štiri milijone delnic, za 400 000 delnic več, kakor o priliki lan- skoletne borzne panike. Pred pisarnami senzalov ie prišlo do nepopisnih pri- zorov. Y obupu so Ijudje trgali obleke in si pulili lase. Po mišljenju bančnih krogov znašajo izgube na tečajih preko ene milijarde dolarjev. Polom je posle- dica pretiranega dviga tečajev in ne- zdrave špekulacije. — Pred lokali borznih agentov so se godile burne de- monstracije. Obupana množica malih varčevalcev in drobnih äpekulantov, ki jih je borzna katastrofa uničila, je več lokalov demolirala. Izgube na borzi znašajo v zadnjih dneh več kot mili- jardo dolarjev. Ta borzna katastrofa ie največja, kar jih je kedaj doživela Amerika. Vcdno ntdo$tg,lfivo y kakovoiti ottanc Schicht-ovo milo znomkc „Jclcn*". KeJH hit na svetu nas ne more napoflti, da poslabiamo naie najboljSe, kakovost naiega mila. Mogoie bi nam bilo poceniti naie Jeleno- vo milo • tern, da bi ne porabljali „tako dobre" surovine. Ne storimo tega, ka]ti nam ni samo na tern, do proizvajamo „dobro milo", temreC nam je na tern, do proizvajamo najboljse milo! g Eksckudje v Slovenlji. Fin.de- legacija objavlja uradno, da izide v kratkem izkaz o eksekucijah, ki so se radi direktnih davkov leta 1925 izvrSiie v Sloveniji. Iz tega izkaza je razvidno, da je mobilarna eksekucija v 33.735 (37]0 %) primerih od 90 359, v katerih se je izdal eksekutivni opomin, dospela do rubeža, a samo v 92 primerih, torej niti v 1 % od celokupnega Stevila ru- bežev, do prodaje. Davčni zaostanki, radi katerih je prišlo do rubeža, so znašali okroglo 49'8 milijonov dinarjev, oni, ki so se mogli iztirjati šele s pro- dajo, pa okroglo 0 3 milijone dinarjev. V imobilarni eksekuciji se je vknjižila zastavna pravica v 292 primerih za okroglo 8"4 milijone dinarjev; dražbe so se izvedle v 230 primerih, od teh pa je 299 takih, ki so se uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar samo pristopil k dražbenemu posto- panju, in le ena taka, ki se je izvršila direktno na predlog erarja. Odgovar- jajoči zaostanki so znašali okroglo 0*16 milijonov dinarjev. Kino. MESTNI KINO. V pondeljek 8. in torek 9. maica »Grof Kostja«. KoTosal- na drama v 7 činih. V glavni vlogi Konrad Veidt. V filmu vidimo krasne pokrajinske si ike ob Renu. Predstave ob 8. uri zvcčer. Gene obiicajne. KINO GABERJE. V pondeljek 8. in torek 9. marca ob 8. uri zvečer na- stopi HarroJid Lloyd v zabavnih, sme- ha polnih burkah: »On kot lovec« — »Wojo hčer Tuna trka«. Vsak, kdor se hoče presrčno nasmejati, naj si ogleda tf-i film. Mladini davoljeno. Razgled po svetu. r VELEMESTA V EVROPI. Ve- lemesto se imenuje tisto mesio, ki steje 1C 0.000 prebivalcev. Evropa iroa takih mest 213 in od teh jih odpade največ na Anglijo. Angleška nna 50 velemest, Nemcija 46, Rusija 23, Francija 17, i^panija 8, Poljska 7, Belgija 5, Švica in Nizozomska vsaka po 4, Avstrija 2 in JugosJavija 3, in sicer Beograd. Su- VEZNA TISKARNA V CELJU izvrlufc vtfl tfskarska dteffl okusBO In po xmond ccrf Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 27. botica, Zagreb. Veremosta, z več nego en uiiilijon prebivalcev so: London (7 in pol niilijonov), Pariiz (preko 4), Berlin (3), Moskva (2), Dunaj (1 in tri eetrt). Caxigrad in Hamburg (nekaj vee nogo 1 niiiijon). V celi Evropi je 32 most, ki štejejo več nego 1 in pof inilijona pre- bivalcev. r MODERNT METUZALEM. V ncki vasi pri Rigi je to dni umrli po- seKtnik Trktey, ki je dočakal ncnavadno visoko starost 138 let. Mož je bil do zadnjpga razmeroma eil im krepak. Oskrbovala ga je njegova hčerka ki je stara »šele« 100 let. r POLET PREKO MOUNT EVE- IlESTA. Francoski letatec Galliizo, ki je dosegel i letalom svetovni viišinski. rekord, namerava v začetku poletja preleteti Mount Everest. V ta namen si gradi posebno konstruirano lotalo. v STROŠK.L ODKMTJA AMEHI- KE. V Paiosu v Spanjji so našli raeun- ske knjige tvrdke Pizon, ki je finansi- i\ifci Kolumbovo podjetje ter mu stavi- la ladje na razpolago. Na podlagi teh raeunov je razvklno, da jo voljalo od- kritje Amerike samo 22.000 peset, kar znasa okrog 380.000 dinarjev. Kolumb sam je imel 1600 peset Letnc place. v SAMOMOR FILMSKEGA RE- ŽISERJA NA DUNAJU. V kabaretu »Hölle« na Dunaju so je ustrelil po- tnožni filmski vežitser Stefan Fischer. Težko ranjienega so prlpoljali v bolniico. Vzrok sainomora je bila beda. Fischer, ki je bii popreje zaposlen pri »Vitii«, znanemu filmskemu pod jet ju, je hotel že pred poldrugim fctom izvršiti samo- mor. Skocil jo v Donavo, a so ga zndnj; hip rešili. r S SMRTJO PLAČANA SME- LOST. Vojaški let alec Golllot je nedav- no v Pariru sklenil stavo, da bo z fc'.n,- lom letel pod lokom Eii'lovega sto'pa. •V sredo 2<1. m. m. .je smell polet izvedeJ. Preletcl je !ok pod stolipom, ko pa se je hotel izogniti anteni, jo izgubil ravno- težje in tresčil v globino. Letafo se je popolnoma razbilo. Izpod razvallin so potGgnili lotaica mrtvega. Njegovo tni- plo je bilo popofnoma ožgano. r POKUŠEN SAMOMOR M0RIL- CA DEKLET. Listi so svojčas poročali o morilcu Bažantu, ki je v Ghruclimu na (.'.eskosloA-aakem umoril tri dekleta. Kakor poročajo ceški listi, je Bažant v zaporu pogoltnil več žebTjov, lioteč si na ta način končati žkljenje. Prsno- ljali so ga v bolnico, kjer so ga ope- rirali. r ZAROKA BIVŠE NAÜVOJVO- DINJE. Po vesteh dunajskih in bu- dimpeštaihskih listov se je bivša nad- vojvoclinja Margareta, najmliajša hčer- ka Leopolda SalVatorja, zaročila z ba- ron oni Grödlom, simom znanega mari- žarskega a cleindustriijca. Biivša nad- vojvodska rodbina živi po prevratu clc- loina v Ttaliji, deloma v Španisjii. Ka- kor je vidt'ti, so se Habsbiiržani pod silo razmer že temeljito otresli starih predsodkov, da se smejo možiti in že- niti samo s suverenlmi rodbinami. r GUDNI ZAK0N1. V Mijiesoti (U. S. A.) se je poročil 20-letni nikide- nič z 92 let sto.ro gospodično. V Ghi- cagu živi zakonski par: moz star 27 let, a žena 95. Vendar se zgodi često tudi. obratno, to se pravi, da poročo starci Metuzalemovih let mlada dekle- ta. Tako iima nek 78-letni starček 15- letfno ženo, drugi 81-letni ženo staro 18 let, a oni 88tiih let 22-letno soprogo. [Tlnčbp cfnjfp lUUuiib OlUjtb lastnega izdeika prodaja vele- trgovina «JstDrniprbj ¦ JivlUlvvlii, - CELJE. \ po sledečih j silno znižanih | cenah: | molino Din37*— moIino s cefir prsi 40'—, močna cefir 47"—, bela s I svilenimi prsi 48"-¦¦-, fina kreton z | dvema ovratnikoma 86*—. krasna mod- I na cefir 100'-, Pique57"—, francoski Pique 90-—, frak 128"—. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povr- nitev vožnje. — Trgovci engro cene. I Oglejte si izložbe. Kleparsfvo, vodovodne lnšta- lacije In naprava sirelovodov Franio Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE SprcJcwaVsadclazgorai omcnjcnth stroHHaHortadlpopraVila ?05trczba tocna. (cnc zmerne. Sotidna izVr^itev. 25-17 Dobra tpgovina z blagom in opravo ter s stanovanjem se da takoj v najein. Najernnina Din 200"— mesečno. Trgovina je oddaljena 20 minut od postaje ter se Jahko takoj prevzame. V. Peperko, Žiče, Loče pri Poljčanah. Ugoden nakup. Vsled opustitve svoje trgovine manufak- turnega in specerijskega blaga, radi izpraz- nitve trgovskega lokala in pomankanja pro- stora Iprodam po Jugodnih cenah vse blago skupaj z [opravo. Med temi veliko sejmsko stojnico z nepremočljivo plahto, 10 kom- pletnih okvirjev za okna s šipami in roletami. 4 F9*iderik Jakowitsch, Celje. Pojasnilo. Na izjavo Jakoba in Neže Podpečan iz Zgornje Hudinje pri Celju 5t. 56 pojasnjujem, da nisem identičen z zi- darjem Jakobom Podpečan, ki je izjav- ljal v »Novi Dobi« št. 25, da ni plačnik za dolgove svojega sina. Ignac Podpečan, čevlj. mojster, Sp. Mudinja 59. Prei« iz vseh pudnihou dobaulja In dostav- Ija na dom FR. JOSt, CELJE, Alefcsandrova ul. 4 Semeno najboljša, vse vrste, dobite pri „ Z Y O N C XJ " Celje, Kralja Petra cesta 17. Karol Loibnes*. Prodam kompleten, lep čebelnjak s 17 niodernimi in obljudenimi panji »Žnidaršič«. Pojasnila daje F. KOŠUTNIK, DRAMLJE. Oddata se d v e meblovani sobi s posebnim vhodotn in električno razsvet- Ijavo. Vpraša se pri ge. Ani Poletič, 4 Gosposka ul. 28. 3 Izjava Podpisana izjavljava tem potom, da nisva plačnika dolgov, ki jih na- pravlja najin sin Jakob Podpečan. Jakob in Me5a Podpečan» posestnika, Zgon-ya Hudinja56 pri Celju. Delaj, nabiraj in hrani! 5 s1 = 5 (A C ° .-, § I »- O o a. :=, o Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LflSTHl DOP stavb. in kreditnl zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%« Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Prl naložbl zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel|u, Prešernova uliea št. 15. N 3