itev. 42
TRST, v soboto II. februvarja isil
Tečaj XXXv|
IZHAJA VSAK DAN
tedt oh Mdeljah la praznikih ob 5., ob ponedeljki* ob t. i)«tn|. Posamične Ite*. oe prodajajo po 3 nv6. {6 stot.) v mnogik lobskarnah v Trato io okolici. Gorici, Kranju, St Patra, Postojni, Seiani. Nabretini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Dombergu itd Zantarele itev. po 5 nvfc. (10 stot.). OOLA8I 8C RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • «t. »al, osmrtnice, zahvale, poslanico, ogla« denarnih zavodov po ao St. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadttijna vrsta K 'L Mali ogla« po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek opravo .Edinosti". — Pladnje se izkliučno le opravi „Edinosti*.
_ Plačljivo la utožljivo • Tr»tu. =====
epiNOsr
Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko.
F atmoib jt moit
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 K, pol leta 13 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnina, ne nprava ne ozira. ■ ar**nin» aa n*4»lj.ko laftaoj« „*1>IW08TI" staa* s M ••I© l«to Kron 5*30. m pol lota Kron > 60.
Val dopisi naj se pošiljajo na nredniAtvo lista. Nefranko-vana pisma m ao sprejemajo ia rokopisi so oo vraćajo
Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ullea Glorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik &TKFAN VOĐINI. Lastnik konzorcij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
===== Giorgio Galatti štev. 18	-
PoJtno-hranllnlin) račun it 841*652. TELEFOfl It 11-57.
BRZOJflUNE UE5TL
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 10. Zbornica je nadaljevala razpravo o bančni predlogi. Pri tem je prišlo do ojstrih spopadov med finančnim ministrom Lukfccsem in opozicijo.
Dvoboj med dvema časnikarjema.
BUDIMPEŠTA 10. Radi nekega ojstrega Jesnikarskega napada se je vršil danes med urednikoma Eduard Paiyi in Josip Surany dvoboj na sablje. Slednji je dobil udarec z •jstrino na čelo in ploščnat udarec na roko. Pa!yi ni bil ranjen.
Bolgarsko sobranje.
SOFIJA 10. Minister za javna dela je predložil v sobranju izredni proračun v znesku okrog 25 mil. frankov. Od teh je 18*5 milijonov določenih za železniške proge, 3 milijoni za nakup lokomoiiv in voz in 3 milijoni za gradnjo mostov, kolodvorov in drugih železniških poslopij. Kredite, potrebne za ta predlog se pokrije s posojilom in izdajo zakladnic s 6-mesečno zapadno dobo.
SOFIJA 10. Debata o določitvi dnevnega reda velikega sobranja prične v ponedeljek.
Italijanski dijaki hočejo Ital. vseučilišče v Trstu.
DUNAJ 10. Neka lokalna korespondenca poroča, da so imeli italijanski dijaki shod, na katerem so vsprejeli resolucijo, v kateri vztrajajo pri tem, da se ustanovi popolno vseučilišče v Trstu.
Deficit bruseljske razstave.
BRUSELJ 10. Svetovna razstava v Bru-stlju je zaključila z deficitom 1,446 000 frankov. Požar v razstavi je provzročil razstav-aemu odboru milijon frankov škode.
Osvobojen parnik tvrdke Cosulich.
BRINDIS1 10. Parobrod „Fausta Cosu-fich", tržaške tvrdke A. G. in V. Cosulich, ki je naletel na prod, je bil danes ob l.uri popoludne zopet osvobojen. Poškodbe par-mika so neznatne.
Kuga v Vztočni Aziji.
HARBIN 9. Predvčeraj je umrlo na kugi 23 Kitajcev in 3 Evropejci. — Vojašnice posadke v Mukdenu so zažgali radi slučaja kuge, ki se je pripetil.
Aviatika ponesrečila.
DOUZY 9. Aviatika NOel in de la Torre ste danes poskušala vojaški aeroplan, ki ga je imela prevzeti vojna uprava. Bila sta v zraku že eno uro in sta se ravno hotela »pustiti na zemljo, ko so se v višini 80 metrov odtrgale peruti. Aeoroplan se je nagnil ia motor je s tako silo padel na oba aviatika, da jima je prebil lobanjo in sta bila •ba takoj mrtva.___
Budimpešta 10. Cesar je ob 11. uri
predpoludne v daljši privatni avdijenci vspre-jel vojnega ministra.
Car grad 11. — Minister za notranje stvari Taiaat paša je odstopil. Na njegovo siesto pride vodja mladoturške stranke v zbornici Halil paša.
Pariz 10. Členi francoske akademije sta imenovana senator general Langlois in pesnik Louis de Rennier.
London 10. „Lloyd" poroča iz Cos-»aeka (Zapadna Avstralija): Ruska barka
PODLISTEK..
„Glenbank" s tovorom 1800 ton. bakrene rude se je razbila blizu Cossacka. Posadka je utonila, rešil se je le en mornar.
Amsterdam 10. — Bivši ladijski kuhar Sigvist, ki je dne 13. m. m. z nožem prereza 1 Rembrandtovo sliko, je bil obsojen na leto ječe.
Pariz 10 Danes popoludne je bila ▼ senatu slovesno izročena senatorju De Stourneiles de Constansu zlata kolajna No-blove ustanove.
Berolin 10. Proračunska komisija državnega zbora je vsprejela proračun za armado v mirovnem času in je dovolila nove zahteve.
Berolin 10. Državni zbor je nadaljeval drugo čitanje novele k uredbi sodnih oblasti.
Pariz 10. Ruski poslanik Izvolski je danes popoludne v slovesni obliki izročil predsedniku Fallieresu od carja Nikolaja poslano sliko, ki predstavlja sestanek carja s predsednikom, dne 31. julija 1910 v Cher-bourgu.
Trinidad 10. V rudniku Cokedale je bilo vsIeJ eksplozije zasutih 17 rudarjev; 2 od teh so rešili. Bati se je, da ostali niso več živi.	_
Državni zbor.
DUNAJ 9. Zbornica je nadaljevala generalno debato o krošnjarskem zakonu. — Po končani debati je bil predlog, da se načrt vrne odseku, odklonjen z veliko večino in sklenjeno je bilo, da se preide v podrobno razpravo.
V	podrobni razpravi je posl. Einspinner polemiziral proti izvajanjem socijalnodemo-kratičnih govornikov in prosil, da se sprejme predloge odseka.
Na to je bila razprava prekinjena in začela razprava o nujnem predlogu glede odprave užitninskega davka na meso. Govorila sta poslanca Choc in Kotlar, na kar je bila seja zaključena do jutri predpo-ludne.
V	nadaljevanju specijalne debate o krošnjarskem zakonu je govorilo več govornikov, nakar je bila debata zaključena. Govorila sta generalna govornika Mayer pro in Kolischer contra.
DUNAJ 10. Posl. Jaklič je govoril za predlogo v splošnosti in za izjemne določbe v prilog Kranjski. Po dejanskih popravkih je pričelo glasovanje, ki je trajalo več ur. V bistvu so bili vsprejeti predlogi proračunskega odseka.
DUNAj 10. (Ob 9-45). Zbornica je v drugem in tretjem čitanju vsprejela kroš-njarski zakon z nekaterimi spremembami. Posl. Pernerstorfer je poročal o svojem predlogu glede spremembe društvenega zakona, po katerem bi bilo tudi ženskam dovoljeno udeležavati se političnih društev. — Po poročilu Pernerstorferja je bila razprava prekinjena in seja zaključena ob 10. uri. Prihodnja seja bo naznanjena pismenim potom.
Konferenca načelnikov klubov.
DUNAJ 10. Današnja konferenca klu-bovih načelnikov je imela namen, da določi dela odsekom za časa zasedanja delegacije. Posl. ŠusterŠič je v imenu slovanske unije protestiral proti istočasnemu zasedanju proračunskega odseka z odseki delegacije. Posl. dr. Sylvester, dr. Gessmann, dr. Adler in
dr. Lazarski so pobijali to stališče in bili za to, da istočasno zborujeta oba odseka.
Ministerski predsednik baron Bienerth je v imenu vlade izjavil, da ne bodo po razpravah v odsekih in izlasti proračunskega odseka zadržane delegacijske razprave. Vlada stori vse, kar bo možno. Ni upati, da bi delegacije zborovale manj nego tri tedne, tako da bo zamogla zbor-. niča pričeti svoje delovanje še le 6. 1 marca.
Po nadaljni debati je predsednik kon-statiral, da so mnenja še vedno različna. | — Na predlog posl. Diamanda je načelnik proračunskega odseka baron Chiari, sklical ta odsek za jutri ob 10. uri predpo-ludne.
Na zvršetku konference je ministerski predsednik urgira! rešitev zakona o rekrut-nem kontingentu._
Delegacije«
BUDIMPEŠTA 10. Vojni odsek avstrijske delegacije je nespremenjeno vsprejel ves vojni proračun, vštevši izredni kredit za spo-polnitev armade.
BUDIMPEŠTA 10. Vojni odsek ogrske delegacije je razpravljal na današnji seji izredni kredit za spopolnitev armade. Odsek je vsprejel več kreditov.	v
Finančni odsek ogrske delegacije.
BUDIMPEŠTA 10. Finančni odsek ogrske delegacije bo imel v torek 14. t. m. popoludne sejo. — Združeni Štirje odseki ogrske delegacije se sestanejo na sejo v torek, dne 14. t. m. ob 5. uri popoludne.
„Slovanska Jednota" oživljena.
Z Dunaja prihajajo vesti, da je »Slovanska |ednota* oživljena v novi obliki. Po Žalostnih skušnjah, ki smo jih doživeli s staro „Slovansko Jednoto* smo tudi glede ; prenovljene „Jednote" precej skeptični. Umeje pa se, da pozdravljamo novo zvezo Cehov in Jugoslovanov najiskreneje ter želimo novi organizaciji najboljega uspeha. Vzdržujemo se za sedaj vsakega komentarja od svoje strani ter se omejujemo le na to, da poročamo, kaj pišejo o novi „Slov. Jednoti* češki listi.
„Narodni Listy" pišejo : Z vso odločnostjo in hitrostjo je bila ustvarjena podlaga za bodočo formacijo Čehov, Hrvatov in Slovencev. Postavljeni so bili ne-le temeljni zidovi, temveč je bila izvedena tudi stavba za popolnoma drugače urejeno, novo „Slovansko Jednoto", kakor je bila dosedanja. Nova „Slovanska Jednota" bo temeljito urejena za enotno, toliko taktično, kolikor stvarno složno delovanje vseh narodnih čeških in jugoslovanskih strank, toliko za opozicijo in negacijo, kolikor za pozitivno delo in politiko za vse slučaje".
„Češko Slovo" piše: „Med Čehi in Slovenci je prišlo do popolnega sporazuma, toliko glede programa, kolikor glede ciljev in postopanje „Slovanske Jednote". Pri ustanovitvi si je „Slovanska Jednota" postavila le negativen cilj, to je vreči Bienertha. Sedaj si je postavila „S. J." jasen, pozitiven cilj, ki sedaj, pod obstoječimi razmerami ne more biti v tem, da se vrže Bienertha, temveč v tem, da bo postavljena Slovanom prijazna vlada. Jugoslovani ne zahtevajo v
bodočem Slovanom ugajajočem kabinetu, nika-kega zastopstva, temveč se jim gre le za to, da se vodi borbo z združenimi močmi Čehov in Jugoslovanov dotlej, da bo sestavljeno ministerstvo, ki bo nepristransko napram vsem narodom.
V enakem smislu kakor omenjena dva lista, se izraža tudi „Union .
*
a *
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
Prišle so na deželo v najlepšem letnem •asu Gozd, grmovje, meje in sadno drevje, vse je zelenelo v svežem zelenju; na trav-likih je vsklila mlada, bujna trava in prikazalo se je pisano poljsko cvetje. Ptice so prepevale, p sani metulji so preletavali od jrma do grma, in po travnikih so pastirji ii pastirice vriskale po dolih in hribih, pasle živino in piskale na piščalke, srečne, da je izšla krasna pomlad, ki jim je prinesla najlepše dneve svobodnega življenja in uživanja, a njihovi čedi hrane v izobilju.
Čeprav je pusto in samotno na deželi, vendar je narava v majniku tako lepa in krasna, da prevzema Človeka; postaja mu «iIo in ljubko v samoti, da si ne želi mest-■tga življenja in bučne njegove družbe.
Tako je bilo tudi vdovi Giti, ko se je vrnila na posestvo svojega moža. Posebno hčerki sta se radovali na tej vrnitvi. Tukaj bo na stotine zabav, ki so jim tako manj-
kale v mestu. Onedve bodeta, kakor dve pravi kmečki deki ci (tako sta se bili domenili prvi dan po prihodu na deželo) skrbeli za vse gospodarstvo in svoji mami lajšali posel. Nadzirali bodeti težake, ko bodo de-! lali, pazili na živino, perotnino, skrbeli za klet, in pomagali v kuhinji; vse to bosta marljivo opravljali, in če bo kaj časa, bo za zabavo in odmor v lepi naravi. Gospe Giti (čeprav ni bila prijateljica reda) je vendar ugajalo, da se deca takim veseljem briga, za gospodarstvo. Mladi gospici sta v resnici samostojno postopali okoli hišnih poslov in gospodarstva. Njun izgled je bil tako lep in zapeljiv, da je še celo gospa Gita — na veliko čudo družine — posnemala hčeri in začela skrbeti za gospodarstvo in hišo. Ubogi nje mož je gledal na svoje posestvo do zadnjega diha. Njegov oskrbnik in špan sta morala vedno prihajati v Zagreb po navodila k postelji gospodaija, ki so mu bili Šteti dnevi. Bog ga je toliko časa vzdržal,*! dokler ni uredil vsega; in šele nato je za-tisnil oči. Zimske setve so sedaj že lepo rastle. Vinogradi so bili okopani, obrezani | in vse je bilo v redu, sadovnjak očiščen in veliki vrt tudi popolnoma urejen. Živina je že dobro izgledala, čeprav je zima dolgo trajala in je že skoro zmanjkovalo klaje. Vdova je šele sedaj izprevidela, koliko je veljal za njo in otroka on, pokojnik. Bog
ve, če vse tri kedaj nadomeste njega samega.
Ker je nameravala vdova preživeti vse poletje v žalovanju za svojem možem, je dala pripeljati vse boljše pohištvo iz Zagreba, in namestila je je v prvem nadstropju svojega kmečkega lesenega dvoica. Čeprav je bil dvorec lesen, vendar se je l,epo in udobno stanovalo v njem.
Sobe so bile velike in zračne, tla so bila malo nagnena proti oknu, a to ni oviralo, in vkljub temu se je dalo lepo plesati na nagnenih tleh, ki so bila vedno čista in svetla kakor ogledalo. Okna so bila prvotno mala, radi česar niso bile sobe tako svetle; a po nasvetu soseda grofa Čiku lina je dal asesor napraviti večja, kar je napravilo notranje prostore mnogo prijaznejše. Okoli dvorca je bil mal park z vijugastimi stezami, vodečimi čez travnik, na katerem je bilo zasajenih nekaj smrekovih in brezovih skupin. V tem vrtu, s katerega je bi krasen pogled na visoko Ivančico in na sosedne hribe, se je Gita mudila najrajše.
Ženi živega temperamenta, kakor je bila ona, ni lahko živeti na pusti deželi, odrekati se vseh zabav, gostij in drugih veselic — a vendar je bilo treba spoštovati navade in dolžnosti, ki sta jih posamezniku nalagala cerkev in družba. Giti je bilo vedno do tega, da ji ni mogel nihče kaj oporekati,
Novi statut ,Jednote".
Statut te nove parlamentarične organizacije, glasi:
§ 1. To vdruženje nosi ime „Slovanska Jednota".
§ 2. Nje organa sta prezidij in parla-mentarična komisija.
§ 3. Predsedstvo obstoji iz predsednika in šestih členov kakor podpredsedniki ki jih voli parlamentarična komisija za dobo enega leta. Parlamentarična komisija določa po vrsti red, po katerim imajo podpredsedniki nastopiti predsednikove funkcije, ako je predsednik zadržan. Pomnožitev števila členov predsedstva more parlamentarična komisija skleniti vsaki čas z jednostavno večino glasov.
§ 4. Predsedstvo je reprezentanca in izvrševalni organ „Slov. Jednote". Predsedstvo ne more delati nikakih sklepov, obveznih za „Slov. Jednoto", razun, ako je bila v kakem konkretnem slučaju po obveznih sklepih parlamentarične komisije izrecno po* oblaščena v to.
§ 5. Predsednik sklicuje seje predsedstva in parlamentaričnih komisij, predseduje v teh sejah podpisuje spise, ki jih izdaja „Slov. Jednota-, in sploh vodi posle, je pa v vsem navezan na sklepe parlamentarične komisije in predsedstva. V slučaju da je predsednik zadržan, stopa na njegovo mesto po redu določeni podpredsednik.
§ 6. Parlamentarična komisija sestoji iz 21 člendv, od katerih odpošljejo: 13 jednot-ni češki klub, 4 Slovenski klub, 3 Zveza južnih Slovanov, 1 rusko-narodni klub. — Člene predsedstva in parlamentaričnih komisij, ki so zadržani, da se ne morejo udeležiti posvetovanj, zastopajo namestniki, ki jih je že v naprej določil dotični klub.
§ 7. Parlamentarična komisija je sklepčna, Ce je navzoča absolutna večina členov. Sklepa se z jednostavno večino glasov. — Sklepi, ki so bili storjeni s tričetrtinsko večino, so brez druzega obvezni za vse v „Slovanski Jednoti" zastopane klube. Izjemo je možno le na nujno prošnjo katerega klubov dovoliti s tričetrtinsko večino.
§ 8. Vse volitve v partamentarične komisije se vrše z jednostavno veČino glasov in niso podrejene nikakemu nedaljnemu odobrenju.
§ 9. O vsprejemu nadaljnih strank v „Slovansko Jednoto" odloča parlamentarična komisija z dvetretinsko večino na tajnem glasovanju.
§ 10. O sejah parlamentarične komisije se vodi zapisnik. V ta namen poživlja predsednik potrebno število zapisnikarjev iz strank, zastopanih v parlamentarični komisiji. Protokol podpisujeta poslujoči zapisnikar in predsednik.
§ 11. Sprememba tega statuta se more izvršiti le po sklepu „Slov. Jednote", storjenem s tričetrtinsko večino.
*
* *
ne glede cerkve in tudi ne posvetne olike, in zato je y času žalovanja po svojem možu pričela živeti povsem krščansko, kakor prava v črno zavita vdova.
Šla je malokdaj kam; obiskovala je samo one, ki jih je morala, a to so bili njeni sosedje, ki so jej prišli kondolirat radi moževe smrti. Iz samega dolgočasenja so se jej priljubila domača dela in hišno gospodarstvo. Poleg vsega tega je živo čutila, da ne bo mogla dolgo vzdržati takega življenja, ker je bila še mlada in željna življenja. Vročo svojo kri je s težavo krotila, a tem hujše jej je kipela v srcu, da s tem večjo silo privre kasneje na dan.
Že sta minula dva meseca v samoti in bližal se je čas žetve. Nekega malega sr-panskega dneva popoludne, ko so kmetje privažali polne vozove žita na pod, in je gospa Gita, sedeč v senci, pazila na mla-tiče in druge delavce, ki so vejali žito, spravljali slamo in pleve — je prijahal čuden gost na dvorišče. Bila je to odlična gospa na visokem žrebcu. Gosti, že po nekod sivi lasje so jej bili oviti okoli glave, široko lice, zelo značilnih potez, nad očmi zelo široko zrasle obrvi, orlovski nos, gorenja ustnica posuta s črnimi brčicami. Imela je na sebi dolgo obleko iz lahke zelene svile in okoli glave je imela omotan bel pajčolan.
(Pride še.)
Btraji II
V Tratij, dne 11. febrnvarja 1911
DUNAJ 10. Danes predpoludne se je konstituirala nova „Slovanska Enota", kateri so pristopni zopet tudi češki radikalci. Predsednikom je bil izvoljen dr. Fiedler, podpredsedniki: posl. dr. Susteršič, Udržal, Ploj, Kramar, Hruban in Klofač.
Kuga v vztočni Aziji.
Profesor Zobolatny, katerega je poslala ruska vlada v Mandžurijo, da organizira tam pobijanje kuge, je imel te dni v Petro-gradu predavanje, na katerem je rekei, da se pojavlja kuga v okolici Tarabogana med neko vrsto glodavcev večkrat, ki se prenaša na ljudi.
Sredstva za pobijanje v Harbinu so zelo nezadostna. Raba desinfekcijskih sredstev je zelo otežkočena, ker ista takoj zmrzujejo pri mrazu 25 stopinj Reaumurja.
Središče epidemije je sedai v Harbinu in Fudsjadanu. Slednje je tipično gosto naseljeno kitajsko mestece z ubožnimi prebivalci ter velikim številom opijskih pivnic in prodajaln. Epidemija se je razvila v prvi vrsti v starem harbinskem mestu in Fudsja-danu. Bilo je nemogoče natančno določiti vsak dan število na novo obolelih, ker so Kitajci, posebno v začetku, zelo zatajevali slučaje obolelosti.
More se pa reči, da je začekom tega meseca umrlo vsak dan v Harbinu 20 do 30 oseb, v Fudsjadanu pa desetkrat toliko. Značilno je, da se je tri četrtine obolelih gibalo vsak dan na ulicah in da je bila le ena četrtina bolnikov v hišah. Bilo je nemogoče določiti, iz katere hiše ali zavetišča je prišel na novo oboleli. Pozneje se je izkazalo, da so Kitajci nesli okužene mrliče v Harbin, kjer so jih pustili ležati enostavno na cesti. Ko se je kasneje organizirala patrulja, da bi se preprečalo uvažanje okuženih mrličev v Harbin, so bila dostikrat razkrita mrtva trupla v b'čju na otokih reke Sungari in v vrečah Kitajcev, ki so prihajali iz Fudsjadana v Harbin. Kitajci so se hoteli mrličev na ta način iznebiti, ker niso imeli potrebnih sredstev, da bi jih pokopali.
Za kugo je umrl tudi francoski zdravnik Menier. Zdravilo ne pomaga nikako. Od obolelih jih umrje sto od sto, to je, kdor oboli, je že tudi zapisan smrti.
TRST 10. Glavno ravnateljstvo avstrijskega Lloyda je objavilo sledečo brzojavko, došlo jej iz Šangaja: V ozemlju Jangtse ni še kuge. Zato ni pričakovati za trgovino ni-kakih škodljivih posledic.
PETROGRAD 10. (Petr. brz. ag.) Guverner iz Pense je brzojavil, da je z vlakom iz Sibirije dospel neki človek, obolel na znakih kuge. Voz, v katerem je potoval in pet drugih vozov, v katerih je bilo 124 delavcev, ki so prišli v sliko z bolnikom, so odvezali in odvedli s postaje. Okolu voz so namestili kordon vojakov. Druga brzojavka omenjenega guvernerja pa pravi, da ni potnik obolel za kugo, ampak za hripo.
PEKING 10. — Inozemske kolonije v Tsientsinu in Pekingu so zavarovane pred kugo in vsled vladnih odredeb kitajske vlade ni za Evropejce nikake nevarnosti. To velja tudi za Cing-tao.
Francoska zbornica za sklicanje mednarodne konference.
PARIZ 9. Zdravstveni odsek zbornice je sklenil naprositi ministerskega predsednika, naj bi delal na to, da se kmalu skliče mednarodna konferenca, kateri bi se naložilo, da se posvetuje o sredstvih, kako omejiti nevarnost kuge in kolere.
Načelnik odseka, posl. Lachand in pariški poslanec dr. Meslier nameravata čim-j prej v spremstvu bakteriologov odpotovati v Mandžurijo, da proučavajo kugo na licu mesta.	_
Tekmovanje v oboroževanju.
Propadanje francoske mornarice.
Pariški Journal" objavlja članek senatorja Humberta o propadanju fraucoske mornarice. V članku je rečeno, da mu je neki visok mornariški uradnik izjavil, da je propadanje pripisati miroljubnosti prejšnjega ministra mornarice. Nemška vojna mornarica bo kmalu v položaju, da bo mogla sama začeti boj z Anglijo. Ko bi se bilo onih 1473 milijonov frankov, ki se jih je porabilo od leta 1895 do 1908 za torpedovke in knžarke, porabilo za ofenzivno floto in linijske ladije, bi bilo Nemčiji, Avstro Ogrski in Italiji nemogoče postaviti se proti Franciji in Angliji. Očividno je, da je namen goriomenjenih izvajanj, vplivati na francosko javnost in jo pripraviti na nove zahteve, ki jih bo vlada brezdvomno stavila na zbornico. Na avstro-ogrske dreadnoughte bo odgovorila Francija s svojimi dreadnoughti. In tako se bo ta igra ponavljala ad infini-tum dokler narodi ne bodo omagali pod težo bremen, ki jim jih nalaga militarizem.
Dnevne novice.
Prestolonaslednik Fran Ferdinad
pride dne 3. marca z vso rodbino na brionske otoke, kjer ostane okolu 6 tednov.
Nemški prestolonaslednik v Petro-gradu. „ Novo je Vremja" javlja iz Berolina,
da obiščeta nemški prestolonaslednik in soproga koncem tega leta Petrograd. — Od tod odpotujeta v Sibirijo, na Kitajsko, Japonsko, in od tamkaj v Ameriko, ter se potem preko Londona vrneta v Berolin.
Kriza v španskem ministerstvu. — Iz Madrida javljajo: Teh dni so se razširile vesti, da se v španskem kabinetu pripravlja krita. Vlada odločno dementuje te vesti. Vzlic vsem dementijem jim ne verujejo ter že govorijo, da postane ministerski predsednik general Weiler.
Potovanje francoskih državnikov v Petrograd. Iz Petrograda javljajo: Francoska ministra Briand in Pichon obiščeta v kratkem Petrograd in sicer še prej, nego se ruski minister za unanje stvari povrne v Petrograd.
Imenovanje Ceha v naučno minister-stvo. Praški „ Narodni Listy* poročajo, da je profesor Češkega učiteljišča v Pragi, Anton Slana, pozvan v pedagoško-didaktični oddelek ljudskih šol naučnega ministerstva.
Drž. poslanec Hribar je sklical za danes ljubljanski vseučiliščni odsek na jako važno sejo.
Župani deželnih stolnih mest so včeraj predložili ministerskemu predsedniku, ministru za notranje stvari in finančnemu ministru peticijo, v kateri zahtevajo sanacijo občinskih financ in ki se sklicuje na sklepe zborovanja mest.
Potovanje carjevo. — Iz Petrograda poročajo, da ne bo car do poletja odpotoval nikamor. Tedaj se poda na Krim, kjer bo blagoslovljena nova carska palača.
Namišljen komplot proti črnogorskemu kralju Nikolaju? — Neki listi so poročali, da je bil nedavno aretiran v Baru nek Ojurič, pri katerem so našli dve bombi, s katerimi je nameraval izvršiti atentat na kralja Nikolaja. Črnogorska vlada pa de-mentira to vest. V Baru je bil res aretiran nek človek, ki se pa piše Marković in ne Gjurič ter je prišel iz Amerike, da bi se maščeval nad nekim orožnikom radi neke rodbinske tragedije.
Revolucijonarno gibanje v Albaniji. V zadnjih dneh so oblasti na več krajih v skaderskem vilajetu zaplenile puntarske proglase na Albance. V teh proglasih se pravi, da je prišel čas albanskega osvobo-jenja in da se noben sin Albanije ne sme umakniti v inozemstvo, nego da počaka puško, ki da v kratkem znak za splošno ustajo. Prebivalstvo je razburjeno.
Ljudsko štetje.
Vladnim organom na znanje.
V ulici del Olmo št. 6, vrata 8 — stanuje Borgatto Pavel, črkostavec pri „Pic-colo". Podnajemnica je Marija Brezac s hčerjo Ceiestino, sinom hčere po imenu Bruno in Vdovič Lucijo — vse istrski Hrvati. Borgatto je izpolnil naznanilnico za ljudsko štetje in oddal, ne da bi zgoraj imenovane vprašal za njih občevalni jezik. Niti jim ni povedal, da gre za ljudsko Štetje!
Dne 7. t. m. je prišel k podnajemnikom revizor in zahteval neke dokumente. Brezac Marija ni mogla vstreči revizorju, ker leži bolna v postelji. Vprašala pa je revizorja, zakaj da gre ? Revizor ni dal odgovora, pač pa je izjavil, da oni (magistrat) že preskrbe dokumente! Žena je protestirala ter izjavila, da brez nje ne sme ni kdo ničesar napraviti, a revizor je odšel dalje na lov slovanskih duš! Pri nastopu revizorja je bil navzoč neki naš človek, ki nam je na prošnjo bolne Brezac sporočil ta slučaj ter prosil, naj pozovemo vladne organe, da to preiščejo in ukrenejo potrebno.
Tu so zopet štiri slovanske duše žrtvovane lahonskemu molohu — ako vladni organi ne store svoje dolžnosti!
Nadaljevanje z mahinacijami.
K Frančiški Hvastja, stanujoči v ulfci Scuole nuove prolungate, Zgornja Čiarbota 48, je prišel v soboto revizor in povedal, da se je šest naznanilnic iz te hiše — izgubilo in da mora napraviti nove naznanil-nice. Čuden slučaj pa je, da so vse dotične rodbine slovenske. Ker pa je Hvastja odgovorila, da jej je njen mož strogo ukazal, naj ne podpiše ničesar, ker je bila njegova pola v redu izpolnjena, je revizor začel mamiti, češ, da stvar nima nič opraviti z narodnostjo. Ona pa ni hotela izgubljati mnogo besed s tem patronom, ki je odšel z grožnjo, da se povrne z redarjem. Pozneje pa je hišni gospodar, prosluli Clemencich, pozval stranke k sebi in jih vprašal, ali so oddale pole? Stranke so odgovorile, da so jih oddale onemu, ki je poslal ponje. Na to pa je menil hišni gospodar, da se ne bo brigal za stvar in da naj le magistratovci poskrbe za zgubljene naznanilnice.
V sekcijo v Rojanu so bili pozvani Jakob Kal man, Jakob Šal in Fran Rusjan, stanujoči v Škorklji, sv. Peter 200. Tam so jih z vsemi možnimi pretvezami nagovarjali, da napravijo — in sicer tam v sekciji — nove naznanilnice. Vsi trije so se temu uprli in Jakob Šal, ki mu je začel eden komisarjev napravljati novo naznanilnico v laškem jeziku, je zahteval slovensko tiskovino, na kar so mu odgovorili, da nimajo tacih tiskovin. Šal pa jim je zabrusil
'po italijanski: „Ko bomo pod Italijo, bomo pisali italijanski, v Trstu pa ne!" To pa je signore tako razburilo, da so Šala kar potisnili iz sobe. Na stopnjice pa je pritekel za njim magistratov berič in mu povrnil ono pozivnico, ki jo je bil Šal poprej seboj prinesel. Zakaj pač, to si lahko mislimo. V obrambo.
Anton Frank, doma iz Bitenj pri Premu nas prosi, naj popravimo tozadevno vest v „Edinosti" od 4. t. m., da je on prijavil slo-I venšćino kakor občevalni jezik in ne ita-: lijanŠčino.
i V naše uredništvo je prišel tudi gosp. Andrej Bahun, uslužbenec južne železnice, ter izjavil, da je za Anton Faturja, uslužbenca južne železnice, stanujočega na Greti Serbotoio št. 116 izpolnil on naznanilnice in more torej potrditi, da je Fatur navedel za-se in svojo družino kakor občevalni jezik slovenščino in ne italjanščino, kakor je bilo rečeno v „Edinosti" od 2. in 9. t. m. — Ako je bilo poznenje v naznanilnici to pre-drugačeno, se je to zgodilo brez Faturjeve krivde.	_
Domaće vesti.
Vse slovenske občine, zlasti one na Goriškem in v Istri, prosimo da bi nam blagovolile poslati rezultate ljudskega štetja. K številu leta 1910 naj se vedno pridene tudi ono iz 1. 1900. Trdno pričakujemo, da bodo slovenske občine uvaževale to prošnjo in nam doposlale te podatke.
Uredništvo n Edinosti".
Iz finančne službe. Davčni oficijali Ivan Z e n c i c h, Anton T o r e 11 i in Josip Anthoine so imenovani davčnimi upravitelji v IX. Čin. razredu. — Davčni asistenti Rudolf S o c c o 1 i c h, Milan Hočevar in Ivan R o s s o so imenovani davčnimi oficijali v X. činovnem razredu. — Pod-oficijal I. razreda Fran M a l z n e r ter provizorični asistenti Edvard D r n d i č, Fran V o grič in Fran Piri h so imenovani davčnimi asistenti v XI. činovnem razredu.
Najivni Tržačani. Neki list, ki mu je že od nekdaj v slast, ako more pokladati Tržačanom cvetke svoje posebne — ljubez-njivosti, se jih je te dni spomnil z naslovom: „Najivni Tržačani". Najivni so namreč zato, ker zahtevajo, naj bi Slovenci za skupna vprašanja nastopali skupno in brez ozira na razlike v političnem mišljenju. Tržačani so torej zato najivni, tisti pa, ki so trdili in kričali, da bi morali mi biti popustljivi nasproti Italijanom, ker potem da bi lah o prišlo do sporazumljenja — ti veliki politiki pa niso bili... najivni!!
„Sfidmarka" in ljudsko štetje. Članek, ki smo ga priobčili minuli teden in v katerem smo zahtevali razpust tega nemškega bojevnega društva, ker je izkazalo 300 kron izdatkov za ljudsko štetje, je gospodom v glavnem odboru vendar-le napravil nekaj skrbi. Zato razglašajo sedaj po listih, da se je dogodila pomota in da mora dotična postavka, ki je glasila „Volkszah-lungsausgaben**, pravilno glasiti: „Volks-bfichereiausgaben" (izdatke za ljudske knjižnice).
Umeje se, da je to le prazen Izgovor. Gospodo je sedaj postalo naenkrat malce strah, ker so bili nekoliko preodkritosrčni. Zato bi radi popravili prvotno falopo, da so se tako neumno izdali.
Mi pa opozarjamo ponovno na to prekoračenje delokroga „Siidmarke".
Porotna zasedanja pri tukajšnji c. kr. deželni sodniji v tem letu začnejo dne 20. marca, 19. junija, 25. septembra in 27. novembra.
Državni uradniki, poduradniki, sluge ter železničarji so naprošeni, da se vzdrže vsakega predloga, bilo v listih, bilo v pogovorih. Zanašajo naj se edino - le na izvoljeni odbor. Vsi postranski pogovori in predlogi le škodujejo skupni stvari. Sedaj so se zastopniki vseh kategorij — uradniki, poduradniki, sluge in železničarji — složili kakor en mož.
Shod dftfavnih nameščencev in železničarjev (uradnikov, poduradnikov in slug) se bo vršil nepreklicno v sredo dne 15. t. m. ob 8 30 zvečer v gledališču Politeama Rossetti. Tovariši! Vsi na krov!
Trgovinska zbornica bo imela v ponedeljek javno sejo.
Glavni nabori odgodjeni. — Ker z ozirom na zasedanje delegacij ni pričakovati, da bi državni zbor tekom tega meseca rešil zakon o kontingentu novincev, je začetek glavnih naborov odložen na sploh na sredo, dne 19. aprila, a v okrajih s prebivalstvom pretežno pravoslavne vere, na sredo, dne 26. aprila. Da pa se onim, v inozemstvu bivajočim, ki se dobrovoljno zglasijo, ker ne vedo za to odredbo, gre na roko, bodo izjemoma ob raznih dnevih v mesecu marcu in v prvi polovici aprila poslovale stalne naborne komisije, ki se jim bodo mogli predstavljati naborni ob-vezanci.
Sokolski odsek v Barkovljah priredi v nedeljo 12. t. m. ob 8. uri zvečer v
„Nar. domu* v Barkovljah prvo svojo predpustno zabavo s sodelovanjem pevskega društva „Adrija". Ta prireditev je namenjena skladu za nabavo telovadnega orodja. Zato je upati, da se prijatelji petja, godbe in plesa odzovejo polnoštevilno temu povabilu.
Planinci in planinke! Udeležite se v velikem številu današnjega velikega planinskega • plesa in sicer z nepodkovanimi čevlji. Začetek ob 9. uri zvečer. — Planinski pozdrav!
I. tekmovalno sankanje v Bohinja.
Iz Bohinja nam poročajo: Prvi tekmovalci so že došli v Bohinj. Ker je že došlo več prijav, zlasti pa vprašanj od več strani^ tako z Reke, iz Zagreba, Trsta, Gorice, z Jesenic, iz Radovljice, Tržiča, Kranja, Ljubljane, Vrbe, Celovca, Gradca itd., je pričakovati, da bo ta tekma ena najintere-; santnejših te vrste na avstrijskem jugu, kjer bodo tekmovale med seboj najrazličnejše narodnosti. V začetku tega tedna je malo snežilo. Zato je sedaj sankališče v najboljšem stanju, ker se je popravilo ia tehnično pravilno zavarovalo. Tekmovalci se na sankališču lahko vadijo v soboto dopoludne in popoludne od 4. ure naprej. Ravno tako tudi v nedeljo do 9. ure zjutraj. Te dni pa do konca tekme ni dovoljeno vporabljati sankališča splošno občinstvo, kar naj se blagovoli vzeti v vednost. Vreme je sedaj najkrasnejše. Srednja dnevna temperatura — 5° C.
Vsi oni gospodje, ki so se vpisali r trgovski kurz „Trgovsko - izobraž. društva*, so vabljeni, da pridejo jutri 12. t. m. točno ob 9. uri predpoludne v društvene prostore.
Zimska eskadra. Pričakuje se, da pride v nedeljo v naše pristanišče zimska eskadra c. in kr. vojne mornarice.
Znižanje tarifov za prevažanje krme. V zvezi z odredbami, ki jih misli ukreniti vlada povodom draginje mesa aa korist domače živinoreje, je železniško ministerstvo dogovorno z interesenti sklenilo znižanje najvažnejih tarifov za prevažanje krme. Te olajšave v tarifth, ki se skoro objavijo, se tičejo sosebno otrobov, sena in slame, sladkornega sirupa, odrezkov repe, svežih odpadkov sladkorne repe, umetie krme za živino.
Godbeno društvo „Lira" v Sv. Križ* ima danes ob 8. uri zvečer svoj redni letai občni zbor. _
Tržaška mala kronika.
Razgrajač aretiran. Včeraj po noči je na Borznem trgu hudo razgrajal neki indi-viduj, ki se ga je preveč nalezel. Po sili je hotel v francosko kavarno, čeprav so mu to branili in ga je neki redar opozoril, da se oddalji. Ker ni vse nič pomagalo, ga je slednjič redar aretiral. Aretiranec se imenuje Hugo Friedrich, je tehnik, star 36 let, doma iz Warslebena na Pruskem in stanuje sedaj v ul. Altana št. 14.
Samomor. Alojz Zottele, star 55 let, doma iz Trenta, zidarski mojster, stanujoč v ul. sv. Frančiška št. 51, je sinoči v odsotnosti svoje žene v sobici zanetil v posodici oglje, zaprl je nato dobro vrata ia okna in pričakoval smrti, ki je tudi res prišla. Pozvani zdravnik z rešilne postaje, ki je prišel ob času, ko se je vrnila žena, si mogel druzega, nego konstatirati smrt. Tra-plo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Just«. Vzrok samomora neznan.
Koledar in vreme. — Danes: Adolf, škof. — Jutri: 1. predp. ned.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldae -f- 4° Ceis. — Vreme včeraj: lepo.
—	Vremenska napoved za Primorsko ; Večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Mrzlo.
DAROVI.
—	V počeščenje spomina očeta G3Šparja Kastelica darujejo družine: Kastelic, Rybif, Mandić 50 K za žensko podružnico CM.P 50 K pa za dijaško podporno društvo.
—	V počeščenje spomina pok. Gašparja Kastelica darujeta Mary in Makso Antič 10 K za podporno društvo slovenske trgovske šole v Trstu. Denar hrani uprava.
—	Za planinski ples so darovali: F. Skorkovsky, podravnatelj „Jadranske banke", 10 kron; Jakob Perhavc 4 steklenice ist. refoška; Žgur & Popatnik 15 škatelj koas. rib; g.a Ant. Slavikova 1 štruco mandelj-novega kruha, masla in oljk za sandviche.
—	Za „Narodno zbirko" v spomin XX. septembra so doposlali nadalje:
G. Julij Mikota (pola štv. 18) 10 K, g. Vladko Ternovec (pola štv. 26) K 8, g. učitelj Križman (pola št. 57) 30 kron, gosp. Svetko Martelanc (pola št. 31) 10 kroi, g.ca J. Škerjanc (pola št. 60) 29 kron, g. Ante Seražin (pola št. 39) K 8 70, g.ca Amelija Čok (pola št. 12) K 12 50, g. Jožef Kernev (pola št. 38) K 4 80, g.ca Marica Čokova (pola št. 24) K 10.
Nabirateljem in darovalcem srčaa hvala ! Prosimo dotične, ki imajo še pole, ,naj nam jih nemudoma dopošljejo z nabranimi zneski na naslov Akad. fer. društva „Balkan"; Trst, Narodni dom (Slavjanstaa čitalnica), da zaključimo račune.
Danes ob 9. url zvečer vsi na veliki PLANINSKI PLES v „Nor. dom".
V Trstu, dne 11. februvarja 1911.
»EDINOST41 3t. 42.
Stran III
Naša gledališče.
Jutri, 12. t. m. ob 8. uri zvečer še enkrat opereta
„VALČKOV ČAR"
aa čast posetnikom planinskega plesa in ▼sem slovenskim planincem. Ker bo te dni ▼ Trstu mnogo tujcev, ki porabijo priliko, da si ogledajo tudi to opereto, bi bilo svetovati vsem, da si pravočasno preskrbijo ▼stopnice.
Vstopnice prodaja vratarica „N. doma'.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. — Danes premijera Gounodove opere „Faust*.	*
EDEN. — Danes navadna varijetetna predstava. _
Nar. del. organizacija.
V nedeljo dne 12. t. m. ob 4. uri popoludne shoda: v Borštu v gostilni Pe-teros in v Bolju ncu v „Konsumnem društvu".
Dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v .Gospodarskem društvu" v Skednju velik javni shod za delavce v plavžih in za Škedenske delavce sploh.__
Gospodarstvo.
Trgovsko-obrtna banka v Ljubljani
je imela v četrtek mnogoštevilno obiskan občni zbor. Občni zbor je soglasno sklenil, da se izvrši spojitev Trgovsko-obrtne banke z Jadransko banko v Trstu, in sicer na podlagi bilance z dne 31. decembra 1910. — Spojitev se izvrši takoj. Čisti dobiček Trgovsko-obrtne banke proti letu 1909. 10.090 K — znaša 1. 1910. 10.413 K 55 st. Občni zbor je soglasno sklenil, da Trgovsko-obrtna banka plača za leto 1910 svojim članom 6 odstot. dividendo, ki je izplačljiva takoj.
Vozne cene krme je sklenilo znižati železniško ministerstvo glede draginje mesa.
Zakaj zaostaja stareje sadno drevje v rasti ? — V rasti zaostaja stareje sadno drevje zato, ker si ne more napravljati novih sesalk. Razvoj sesalk ali tenkih korenin pa pospešiš, ako okrog drevesa in sicer v obsegu krone, skoplješ 50—100 cm globok in 1 m širok jarek, ranjene korenine gladko z nožem odrežeš, in napolniš te jarke s kompostom ali razkrojenim hlevskim gnojem, ali pa da potrosiš vrh prerahljane zemlje teh jarkov vsako teto pol kg kajnita, pol kg Tomaževe žlindre in pol žvepleno-kislega j amonijaka in to podkoplješ z lopato.
Pokončavajte gosenične zapredke po sadnem drevju. Čestokrat se zapazi na sadnem drevju že iz daljine neko belo, gosti pajčevini podobno tvar, za katero se pa naši sadjerejci niti ne zmenijo. Če to trdno pajčevino pretržeš ali prerežeš, zapaziš v njej male gosenice, zato jih zove sadjerejec gosenični zapredki. V teh zapredkih so toraj skriti hudi sadni škodljivci in sicer gosenice glogovega belina in zlatoritke, katere o gorki spomladi zlezejo iz zapredkov in objedajo brstje. V pasti imaš torej sovražnika tako-rekoč, toraj zakaj mirno gledaš? Pojdi in umori ga! Če ie drevo nizko, odreži te zapredke s škarjami in sežgi jih. Ako je drevje visoko, potem ravnaj na sledeči način: Vzemi precej dolg in tenak drog, razklaj ga na gornjem koncu in vtakni v precep cunjo, napojeno z žveplom. Take cunje si napraviš lahko sam iz starih vreč, če te razrežeš na manjše kose in jih pomočiš v raztopljenem žveplu, na kar jih pusti, da se ohlade. Ko si tako cunjo vtaknil v precep, prižgi jo in podtakni pod zapiedek, da ga opališi Na ta način uničiš z malimi troški mnogo gosenic v kratkem času. Ne straši se malega dela in truda, ampak pojdi takoj na delo, kajti trud in delo ti sadno drevo bogato poplača !	(„Prim. Gosp.")
Vesti iz Goriške.
Iz Nabrežine. Dne 28. januarja t. 1. je 1 priredila tukajšnja CM podružnica zabaven {večer. Odbor si je prizadel nuditi svojim ! članom in drugim prijateljem narodnega ' mišljenja veliko presrčne zabave Še po štilu, ki je veljal predno so pri nas nastale stranke in kakršno uživamo med svojimi najožnjimi prijatelji Preskrbljeno je bilo vsega, česar si želi nepokvarjeno slovensko srce. Vabilu se je odzvalo častno število, a izostalo je vendar le mnogo takih, ki smo jih pričakovali z gotovostjo. Kolikor nas je bilo smo se prav izborno zabavali. Posebna živahnost se nas je lotila, ko so se srečke razprodajale in darila razvijala. Tu smeh, tam iznenađenje, tu zopet nevošljivi pogledi, kakor češ: zakaj nisem jaz tako srečen? — tam navdušeno vzklikanje: Na-zdar I Živeli! — Vrli naši gospici Zofka in Bogomila Caharije-vi sta znali z ljubeznji-vim nastopanjem prav briljantno „kupčevati" s srečkami. Vsak je segnil po večkrat v žep ter poskusil srečo. — Tu pa ni Šlo namreč samo za golo srečo, ampak za našo pre-koristno CM družbo. — Našima vrlima gospicima bodi tu izrečena najtoplejša zahvala za požrtvovalnost in vnemo za našo podružnico.
Tudi drugim gospodom, ki so na kateri koli način pripomogli podružnici s pri-
pravami, kakor z darovi za srečkanje, z delom, itd. prisrčna zahvala. — Zabavni večer je prinesel družbi CM Čistega dobička K 140.
Tik pred zabavnim večerom pa je naš gosp. župan izročil podr. odboru 200 K, ki jih je poklonilo naše starešinstvo kakor ka-! men družbi. Čast vam, gospodje starešine, da se zavedate narodnih potreb! Druge občine posnemajte Nabrežino 1 Kamen, kakor tudi preostanek zabavnega večera smo odposlal glav. vodstvu CM podr. v Ljubljano.
Naša podr. je od časa njenega postanka, t. j. od 20. febr. 1910 pa do 3. febr. 1911 poslala CM družbi v Ljubljano dva sklada k 200 K in darov v skupnem znesku K 999.
Posebno zahvalo izrekamo končno njim, ki so na zabavnem večeru preplačali, oziroma doposlali vstopnino, ker se niso mogli ! udeležiti, in veseli družbi nabrežinsko-1 mavhinjskih lovcev, ki je nabrala 4 kron 20 stot.
Živeli darovalci 1
Vesti iz Istre.
Razpis službe. — Pri ces. kr. okrajnem sodišču v Voloskem sta razpisani mesti pisarniške pomočnice in pomožnega sluge.
V Rovinju so v ponedeljek pričele občinske volitve.
Iz Ricmanj nam piše g. Peter Hrvatič, da se njegov sin,ni vpisal za Italjana. Tudi njegov sin ni nikjer uslužben, ampak je doma, na svojem domu. Pri vojakih je služil kakor enoleten prostovoljec. G. Hrvatič se huduje na našega dopisnika v „Edinosti" dne 7. t m. ki trdi, da je bil njegov sin vzgojen v italjanskih Šolah in italjan-skem duhu. Mesto tega bi bilo bolje, da je g. Hrvatič potrdil, da je njegov sin kljubu temu, da je obiskal italjanske šole, vendar-le ostal zaveden Slovenec.
Ženska in možka podružnica CM družbe za Istro na Voloskem priredita dne 12 febr. koncert s plesom v „Narodnem domu na Voloskem. Začetek ob 8.30 uri zvečer.
Iz Lazareta pri Kopru. Pred nedavnim časom je dopisnik iz Lazareta pozival v „Edinosti* slovenske volilce te katastralne občine, naj se tudi o priliki skorajšnjih občinskih volitev, pokažejo kakor narodno-zavedni možje. Kmalu na to izvolili smo pripravljalni odbor dvanajstih mož, ki se je na večkratnih sestankih posvetoval glede udeležbe in nastopa na teh volitvah ter se je končno odločil, da stopi v kompromisna pogajanja z italijansko agrarno ljudsko
I stranko v Kopru, takozvano „Club popolare". Dne 22. m. m. sta se v svrho skupnega | posvetovanja in d .»govora sestala oba volilna odbora — naš in italijanski iz Kopra. Tega sestanka se je udeležilo tudi nekaj druzih naših volilcev ter okoli 80 italijanskih volilcev iz Kopra.
Naš odbor jim je stavil te le pogoje : 1. IzrTied desetih obč. odbornikov in 5 namestnikov v III. volilnem razredu se ima skupno voliti 3 odbornike in 1 namestnika, ki jih naši volilci izberejo in predlože. 2. Naši volilci volijo zadnji t. j. drugi dan. 3. Odborniki njih stranke se obvezujejo podpirati po naših odbornikih v občinskih sejak stavljene predloge in zahteve.
Po kratkem razgovarjanju so italijanski volilci spoznali naše zahteve za opravičene ter jih tudi vsprejeli nespremenjene, naprosivši nas, naj bi čimprej izbrali svoje zastopnike ter jih predložili, da bo možno proglasiti vseh deset odbornikov in pet namestnikov.
Naši volilci so se takoj naslednjo nedeljo zbrali v posvetovanje ter sklenili predložiti za svoje zastopnike te-le može:
Josipa Bertoka, domačega nadučitelja, Rudolfa Pečariča, trgovca in posestnika v Pobegih, Ivana ValentiČa p. d. Belič, posestnik v Čežarjih in Josipa Božiča, posestnika pri sv. Tomažu.
Ljudsko štetje v Dolini. V občini Dolina je bilo ljudsko štetje popolnoma zvr-šeno že dne 19. januvarja in c. k. okrajno glavarstvo v Kopru je dobilo dne 20. jan. 43 kg težek zaboj papirja. Našteli so: 1103 hiš (za bivanje sposobnih), 1058 družin in 5261 stanovalcev. Od teh je odbiti 17 italijanskih podanikov, med katerimi so nekateri tudi Slovenci in 1 iz republike S. Marino I! Ostaja torej 5243 Avstrijcev. Po narodnosti je 5235 Slovencev, 3 Čehi, 3 Italijani in 2 Nemca. Po veri (Avstrijcev) 5231 rimokato-jikov in 12 brez veroizpovedi (v Ricmanjih). Na škodo kmetijstvu je v zadnjih letih 9 odsto prebivalstv a spremenilo poklic in to v prid delavski masi. Značilno je, da se je izseljevanje v zadnjem desetletju grozno pomnožilo. Velik del izseljencev je v Ameriki, manjši pa v Trstu in v drugih krajih.
V	nekaterih vaseh prebivalstvo desetletja za desetletjem rapidno pada ; tako n. pr. je bilo v Socerbu 1890 — 145, 1900 — 136, 1910 — 122 oseb, in če pojde tako naprej, bo ta vas leta 2000 brez stanovalcev. V drugih vaseh pa redno raste; tako je n. pr. v Logu prebivalstvo v zadnjih 10 letih narastlo za 60, a v 20 letih za 69 oseb.
V	predzadnjem desetletju se je mnogo več oseb bavilo s kmetijstvom, nego sedaj,
V. emisija delnic JADRANSKE BANKE v Trstu.
_ *
Vabilo na subskripcijo.
V	preteklem letu je izvršil upravni svet Jadranske banke v Trstu le deloma sklep občnega zbora z dne 14. marca 1909 s tem, da je izdal 2500 delnic a. K 400*— t. j. K 1,000.000— nom. in povišal na ta način delniško glavnico našega zavoda na K 4,000.000*—. Tozadevna subskripcija je imela tak vspeh, da ni bilo niti mogoče zadovoljiti vseh subskribentov.	t	*
Razvoj poslov Jadranske banke v preteklem letu je napotil upravni svet, da je sklenil v seji dne 28. decembra 1910, povišati v smislu pooblaščenja navedenega občnega zbora delniško glavnico za nadaljna dva mil Jona kron in izdati v to svrho
5000 delnic a K 400 -1, j. K 2,000.000 - nom.
po nižje navedenih pogojih.
Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na K 6,000.000—, tako, da bo postala Jadranska banka največji avstrijski js^oslovansri bančni zavod. Bilančni vspeh preteklega leta odgovarja percentualno vspehom prejšnjih let, vkljub temu, da je bil četrti milijon šele od 1. junija igia zavodu na razpolago. Zato namerava upravni svet predlagati občnemu zboru izplačanje zopet iste, t j. 6°/«-ne dividende za preteklo leto in dotirati z večjim zneskom rezervne fonde, kateri bi se na ta način, vpoštevaje aži;<> nove emisije, kmalu podvojili. Tudi ni izključeno, da bo občni zbor z ozirom na bilančni rezultat, zahteval povišanje dividende. V zadnji seji upravnega sveta se je sklenilo tudi, zahtevati od vlade dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnine do zneska K 12,000.000*— in spremeniti v tem smislu pravila Jadranske banke.
Za v. emisijo delric Jadranske banko v trstu veljajo slede&l pogoji:
a)	imejitelji delnic prejšnjih emisij imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so upravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 delnic 1 delnico nove emisije po korzo K 425 — za del le o;
b)	delnice katere eventuelno vs'ed neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih dclnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzo K 445* - za delrico.
Prijave za nove delnice se sprejemajo do 15. februarja 1911 in je treba vplačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 200'— kot prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa — vpoštevaje svoječasno položeno kavcijo — vo reparticijl delnic katere izid se vsakemu subskribentu naznani najpozneje do 15. marca 1911.
No*e delnice partic plrajo že na dobičku za leto 19t I in za to morajo se vplačati 5°/0 ne obresti od nom. zneska od 1. januarja t. 1. do dneva izplačila. Od vplačanega prvega obroka, oziroma kavcije odobri banka subskribentom tudi 5 °/®'ne obresti. Subskribentom je dovoljeno vplačati takoj pri subskripciji celi znesek podpisanih delnic.
Kurzri dobiček (ažijo) pripade, kakor že zgoraj omenjeno, po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije, rezervnem1! zakladu banke*
Upravni svet je določil za V. emisijo delnic skoraj isti kurz, kakor je veljal za IV. emisijo z namenom, da bi omogočil subskribentom, na katerih prijave 9e s. č. ni mogel ozirati, nabavo delnic pod ugodnimi pogoji in bi pridobil Jadranski banki z določenjem nizkega kurza nadaljne interesente.
Prijave na nove delnice se sprejemajo:
V	TRSTU: pri blagajni banke.
V	0 ATIJI: pri blagajni banke.
V	DUBnO^NIKU: pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Šiberiku, Zsdro in Spljeto, in pri Dubrovački trgovački banki.
NA DUNAJU: pri Živnostenski banki pro Čechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki.
V	LJUBLJANI: jsri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovcu, S j ljetu, Sarajevu in Gorici in pri Trgovsko-obrtni banki.
V	PRAG t: pri Živnostenski banki pro Cechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki.
V	S<-LJETU, pri Prvi pučki dalmatinski banki.
V	SUŠAKU: pri Banki i štedionici za Primoije in njenih podružnicah na Roki In v Bakra.
V	ZAGREBU: pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Var ždiru, Osjeku, Vol. Gorici, Sisku, Virovitici, Cirkvenici, Reki, Zemunu, Bo ovaru, Delnicah in Kraljevici.
Pri navedenih subskribčmh mestih morajo so mdi deponirati st re delnee v svrho izvršitve opcijske pravico.
Za slučaj, da javna subskribcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente.
Upravni svet Jadranske banke v Trstu.
OPOlfBA: Jadranska banka podije rsakemu interesent« na zahtevo položnice avstrijske ali ogrske poštne hr&nilnice, teko, da more slediti pošiljate v denarja brez vseh stroškov za subakribenta.
V	frvrho izvršitve opcijske pravioe zadostuje predložiti samo pLaMe delnic (delnice brez kaponskih pol).
Strau IV.
„EDINOST" št 42.
i>tu, it)*- 11 ftbruvarj* 911
ko je polovica kmetijskega prebivalstva primorana iskati si postranskega zaslužka, da zamore zadoščati življenskim in drugim potrebščinam.
Nekoliko o občevalnem jeziku. Neka oseba je napovedala kar tri občevalne jezike, n. pr. službeni občevalni jezik nemški, z ženo i'alijan-ki, z otroci in ljudstvom pa slovenski. Občevalni jezik nekih c. k. organov bi moral biti po mnenju c. k. revizorjev seveda nemški, vkljub temu pa so bili c. k. organi toliko pošteni, da so navedli svoj materini jezik kakor občevalni jezik.
Za prihodnje desetletje naj bi poslanci
—	da ne pridejo v konflikt z ministrom — predlagali dve rubriki v števnih polah — in sicer eno za narodnost, drugo pa za občevalni jezik.
Mimogrede bodi omenjeno, da so bili Stevni komisarji v naši vasi iz različnih sta-iov, učitelji, uradniki in drugi, tako, da ni bilo povoda prepirom, kakor v Marezigah, da-si je moje mnenje, da se je v Mdrezigah ravnalo povsem prav, ker se je poverilo Štetje osebam, ki nimajo zaslužka, in se morajo ubijati z učenjem, da bodo kasneje aarodu koristili.
In tako — ozirom na štetje — imamo v naši občini zagotovljeno 10 letno premirje.
Bivši ljudsko-Števni komisar.
Druge slovenske detele
Bohinjsko jezero je popolnoma zamrznilo.
Vrbsko jezero je v svojem spodnjem delu zamrznilo in sicer od Celovca do Otoka in Poreč. Led je debel 11 do 14 cm, tako, da se smejo voziti po ledu celo tovorni vozovi.
Celovški župan vit. dr. Metnitz je težko •bolel.	_
Razne vesti.
Mesto Karlovec na Hrvatskem ima 16 000 prebivalcev; od zadnjega ljudskega štetja je prebivalstvo naraslo za 8 odstotkov.
V Liki na Hrvatskem imajo letos hudo zimo. Po vsej Liki leži debel sneg. Mraza imajo 10 do 19 stopinj pod ničlo. Vsied hude zime je promet oviran.
O kugi v Indiji. V Indiji je leta 1897 umrlo za kugo 55 000 ljudi, leta 1898
—	117.000, leta 1899 — 135 000. Potem je začela kuga pojemati in leta 1900 je umrlo v Indiji samo 92.000. Od tedaj se je zopet začela kuga bolj razširjati in je leta 1907 zahtevala že milijon žrtev. Tedaj je s skoraj nečuvenim naporom vspelo kugo v Indiji skoro izkorenid, sedaj pa razsaja v Mandžuriji.
Izseljevanje iz Španske. Iz Madrida poročajo: V minolem mesecu je iz prista-»išča Vigo odplulo v Ameriko 34 parnikov s 3189 izseljenci. Lansko leto istega meseca se je izselilo 780 oseb manje, vrnilo se jih je pa 277 več. Iz Almerije je te dni odpotovalo v Brazilijo 942 izseljencev, od teh 220 iz Almerije. Iz Corone je 9. t. m. odpotovalo v Buenos Aires 110 oseb.
Donavsko-jadransKa železnica.
—B.— Avstro-ogrska carinska vojna proti Srbiji je porodila idejo dunajsko-jadranske železnice. Srbija je bila poprej trgovinsko popolnoma odvisna od Avstro-Ogrske. Skoro ves srbski uvoz je Šel v Avstrijo, oziroma preko monarhije. S prenehanjem trgovinske pogodbe je hotela Avstrija Srbijo gospodarski uničiti in io potem — gospodarski uničeno — politično pacificirati!! Avstro Ogrska je hotela biti politični varuh in faktotum Srbije. Na srbske izvoze je bila določena visoka carina, dočim so se od druge strani delale velike sitnosti srbskim transportom preko Avstrije v druge dežele.
Srbski izvoz je bil s tem omejen in to omejevanje je naredilo načrt za gradnjo donavsko -jadranske železnice. Srbi so iskali svobodnega izvoza na morje in tega dobe z omenjeno železniško črto. Načrta sta bila dva: srbski in črnogorski. Srbski načrt ima svojo skrajno zaključno točko v pomorskem pristanišču S. Giovanni di Medua (Albanija), črnogorski pa v Baru.
Ruski poslanik v Carigradu je priobčil srbskemu ministru-predsedniku Pašiču, da se je turška vlada odločila za gradnjo te železnice po srbskem načrtu. S tem je črnogorski načrt odpadel iz računa. — Po srbskem načrtu bi bilo izhodišče donavsko-jadranske železnice na Donavi, pri Pladono ali Radojenici. Proga bi šla mimo Negotina do Zajčara, Knjaževca, Niša, do srbsko-tur-ške meje; od tu do Priština na Kosovem polju, dalje po dolini Drine do turško-alban-skega pristanišča S. Giovanni di Medua.
Nekateri deli te proge na srbskih tleh so že izdelani. A, kakor je omenjeni ruski poslanik priobčil srbskemu ministru-predsedniku, začne tudi Turčija čim prej z gradnjo te železnice na svojih tleh.
To je odgovor Srbije na avstrijsko kljubovalno politiko. Z gospodarskega stališča bo ta železnica donašala Avstro-Ogrski — veliko škode. Srbija ne bo več glede svojega izvoza toliko odvisna od Avstro-Ogr-ske. Ali to ni Še vse. Avstrija izgubi mnogo na svojem uvozu v Srbijo. Na albansko-jftdranski obali je zelo razvita — italijanska
b—s t ■■■■■■1	1ALI OGLAJI	S—" S 1
	MALI OGLASI se računajo po 4 stol. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelku.	
trgovina. Vsa pristanišča, pričenši od črnogorskega Bara pa do S Giovanni di Medua in nižje so v rokah italijanskih trgovcev. Tu se nahajajo cele italijanske trgovske kolonije, ki trgujejo z notranjo Albanijo in v obče posredujejo trgovino z vso osrednjo notranjostjo Balkana. Nova železnica bo torej najbolje služila operacijam laških trgovcev. Naša trgovina, ki je nekdaj cvetela tamkaj, je uničena, a zdaj izgubimo še notranje dežele Balkana in Srbije!! To bo velik udarec za avstro-ogrsko izvozno trgovino, ki je bila po večem delu vezana ravno na Balkan.
Črnogora je že v rokah laških trgovcev. Tam cvete italijanska trgovina in se razširja dalje na Balkan. Zdaj pa dobi novo pomoč: donavsko - jadransko železnico.
Nu, nič ne de! Saj ima Avstrija Še drug izvozen „objekt" — ljudi za Ameriko! — Kakor vidimo torej, bo v kratkem času Balkan trgovski izgubljen za nas. Padamo od dne do dne in padali bomo politično, socijalno in gospodarski, dokler bodo na dunajskem Ballplatzu gospodarili tisti degenerirani aristokrati, ki so se z afero Fried-jung tako grozno blamirali in ki se svojo gospodarsko-trgovinsko politiko gospodarski uničujejo deželo.
Vnotrtalf (*ne februvaija t L ae vrSi v LciricK goBtiloi D. O. ▼ ulici Carra-doti velikanski družinski ples. Vstopnina prosta. Hrodajali 8«? bodo imeuitni ocvirki — Se pr>por< la Hinfco Komč
D»neini mladi so na produj. Vprašati l a
rresiti cest &t. &74
Stari
235
n#frl'* co lakoj soba v nlici Giov. Boeca« ci
uuua se stev. is, m
237
ftlionifilnirO Cunauli pri sv. Ivana iS e mirUUIIIIILa d £ka prakt fcsnta ali Že izvtž-banega mladeniča s plačo	2-3
Miinnniom Blavnema občinstvu, da b< m
naznanjam d.ž*i gostu o n d. o. v uiic.
Carradoii uaprco do 4. ure z utraj in sicer o priliki planinsk-ga plesa. — Se priporočam za c bil en ot>ise Hin»o Kosič.	230
Otonnuania 8 4 Bob«mi in E *rtom 86 iftče OldllUvalijo kje v štorklji. Ponudbe na
ins. i/dd. nE licjosti- pod „Ant .novič"4.	317
Hišne posestnike da prevzamem po po-
gudbi administra ijo večih hiS Referenc« dobre. — Vpr 5»-nja na Ins. odd. Edin sti pod „Oster-. (516
S'117ho i5če kt nt« arist star 29 let, govori in UZU C pifie brv* t-ko in nen-fko, bil je na-nt£Čtn pri vfČjih trgo\i-kih tvrdkab, a pripravljen je vsprejeti nr en to tudi tn o^ sk» ga pc tuika v mt5*n stroki in trgovini s poljskimi pridelfei, ker je v tem Bvojstvu žf- sli Žf oval Cm eop pooudbe na inseratn' ocdelek „EdinoBtiu pod šifro S. M.	271
Ceno
m O C n T8ak <3an 8V*že' 5 kg goveiega lllCOUf mesa, teJetine *h ovčjega mtBa samo 4 krone franko po pov etju, strogo solidna poBirtžb«, ker reflektujtm na stalne odjemaUe Meso je U kom 24 ur na vsakem kraju. Aladar B M. Kerincse, Ogrsko.	217
Svetlo in likano perilo,
svetlo in likano perilo, nai se obrne na zavod F. Samoker v Trstu, ulica Cecilia 6t. 14, pr.tifrj-Telefon 22-69.	2003
I	lnn mnl srednje starom i, z veČ-
izourazen muz le no pisarniško praksu, vajen trgovske korespondence In knjigovo 'stvs, z dobrimi spričevali, treren in zanesljiv ter vajen stenografije m strojepisja, iSČ- primerne alužbe. Even-tue ne ponudbe ped: „Zanesljiv 211" na uprav-
niStvo lista.
Čudežna prilika nabaviti dober šivani
stroj, moderen in pripraven za vsa deta, t di za vezenine. Trite'do jamstvo. Drog, navadnej%i atrcj kron 62 z enakim jamBtvom. Via S. Cbttrina 7, dvorišče, sklad.§će.	204
Razglas.
V nedeljo dne 12. febr. 1911
oddal se bode v najem potom javne dražbe
občinski kamnolom
za dobo 10 let. Dražba se bode vršila ob 1. uri popol. v občinskem uradu.
iupanstuo Gobroviea na Krasa
Župan: Ostrouška.
Marija Hakel
trst, Via gelvtdert itev. 49» Trst
nuznanja slav. občinstvu, da je odprla svojo
gostilno „Fischerquelle"
(ex Peppi Moro). Vino istrsko, opolo dalmatinsko in belo vipavsko. Flterlevo pivo prvo vrste. - Doma&a kuhinja.
wm~ Odlikouino teRcrna in Utičarna
z zltto ko'ajno In kill^ni na mednarodni obrtni razstavi - v Londona leta 1909 -
Acquedotto 15 - Podruž ul. Miramar 9
na«- anja slavnemu trikrat II d^D SVeŽ k uh.
ob<*in-tvu, da ima	----s
1 rod»ijt.In ci je tudi d< brn prm rt Ij na z v<** k» vratni uit biSuhit I*« B< hno 7a čaj. Ima razna fina »ina m Itltrrj * butrljknh in fine desertne bombone. Sprejema naročila zh v~ak»vr*tne tiru kn kb'e iid kak< r tudi ve predmete za apeči Ima tudi tajflmjfo moko Iz ni»jb«ljiil> mlinov	P'1 hJm1*Ji eenl
Liti) lan a ublnHi ta Otn - hivcid i (lltlllft tltOflt
kp p STfiri) oKij ptvu t cdliČP ap' fitmanjem VlIlliU J It I« lil
■■■■—BWa—BMM1BMMBlil llllll , g
Velika Izbera močnih hki, srajc Itd. za delauce.
AH' ArtiSiana
TRST, ul. Arcata št. 9 vogal ul. Sapone
S LOVANSKA
Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih : knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila. ::::
KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Brzojavna adresa: u: ^
::: GORENJEC - TR3T.
m GORENJEC
Trst, ul. Caserma 6.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
TELEFON 21-15.
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Najbogateja zaloga knjig, papiija in pisarniških po-:::: :::: trebščin.	*::
Velika zaloga muzikali^, molitvenikov in časopiaov.
oSnSTIvE	hiši na proDaj
u Plcnlnl pri Rakeku.
razpisuje
službo krčmnrja
Radi smrti soproga prodam vse moje posestvo, obstoječe iz dveh hiš in precej zemljišča (vrti in travniki); v eni hiši se ProSnje je ulagati na odbor imeno- nahaja dobro vpeljana gostilna z žganjetočem vanega društva do 21. februvarja 1911. in trafiko, druga hiša pa je jako pripravna
---za vsako obrt, bodisi za prodajalno ali pa
za rokodelstvo. Vse to leži pri fari ob državni cesti. Nadaljna pojasnila daje gosp. E. Christof, trgovec v Planini pri Rakeku ali pa gosp. Alojzij Žnideršič, gostilničar pri „Novem Svetu" v II. Bistrici.
Vrtna: semena
kakor: karfijola, kap u s, verzot, koleraba, korenjček, peteršilj, solatna pesa, mesečna redkvica, radič, različne solate, endivija, špinačat grah, šparglji, dalje:
vsa deleljna, travna in poljska semena
priporoča trgovina s semeni
Sever Mrban ič
dDjuSfjai
ma.
Cenovnik pošiljava na zahtevo
zastonj.	^
Gualiiero Cozzio
Pasftu San Q »rauul 2
In Tarrentt- l.~> (nasproti Chluazi) Trat
PRVA brusarska :: DELAVNICA ::
na elek ričai r.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in stroje* za striženje las.
Gesla najemi mmi na žiilieiie
ZADRUŽNI ZAVOD
C. k. prlv. "rva če*4' j vz^j trne zavarov»|rice. os t ara*-ijene I. to27 v PRAGI (Lastna palača).
Najugodnejše življensko in rentno zavarovanje.
Moderni m a oTdini pngiji in šjecij. ta ifi za 2jh U
Predno se odločite zavarovati se na žlvtjeij", zahtft-vajte v »ast interesu pros ekt potoai bLAV^EGA ZASTOPSTVA Češke vzajemne zava oval. oa življenje
v Trstu, ul. Squero Nuovo 13
{nasproti grlavne ošte).
Čevljarska zadruga v jtfirnn
-------- pri Gorici ^^^^^^
Prodajolnlcd česlleu o Trstu oia Barriera oecchij 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO 1ZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke.
Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in
lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. kr. vojno armado v popolno zadovoljstio.
Goljufija v blagu in izdelovanju je i^ključ^-na. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.
ul
Veliki kinematograf „BCLUCDCRE"
2BS TRST - ulica Belvedere stev. 10 - TRST SSS
Sobota 11. in Nedelja 12. februvarja:
1) Izkušnja odgojevateljice, graciozna komedija. 2) Poslednji ™™5J SSb Saksov, podučljivo. 3) Koncert v Music-hall, komično, hm
NB. Samo v pondeljek velik dramatičen večer. Traja 1 uro.