Političen list za slovenski narod.
P» polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman velji: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniike ulice št. 2,11., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»S. uri popoludne.
î^tev. 40.
V Ljubljani, v ponedeljek 18. februarija 1889.
Letnilc XVII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 16. februarija.
Zallinger.
Tirolski poslanec Zallinger pride le redko kdaj v državni zbor, doma pa se ponaša, kakor da bi bil on edini poslanec, ki kaj stori; drugi tirolski poslanci so le kimovci, ki vladi vse privolijo, karkoli hoče. Grdi napadi Zallingerjevi na omenjene tovariše v nekem tirolskem listu so pripravili drug tirolski list „N. Tir. Stimmen", da je predrznemu napadniku dobro posvetil ter mu na vsa usta povedal, da Zallinger nima pravice napadati svojih tovarišev, ki se marljivo vdeležujejo sej in storč, kar jim je pri sedanjih okoliščinah sploh mogoče, ker on med zborovanjem večidel doma za pečjo sedi in prihaja na Dunaj le po svoje dijete, s katerimi se nemudoma zopet vrača domov. To je zdalo; Zallinger je prišel letos nenavadno hitro na Dunaj; da bi ljudje zvedeli njegovo navzočnost pri državnem zboru, povzdignil je danes svoj mogočni glas in se strašno zagrozil večini državnega zbora in vladi. Priliko k temu so mu dala posvetovanja davkarskega odseka. Poseben pododsek je te dni pretresal premembe hišnega davka in polajšave, ki jih je poslanec dr. Kathrein v posebnem predlogu zahteval za Tirolsko. Vladni zastopnik pa je odgovoril, da je vlada pač pripravljena k polajšavam za velike hiše, ki ob nekdanjih velikih cestah prazne stoje, za hrame po vinogradih na Kranjskem, ako nihče v njih ne stanuje, predlogu Kathreinovemu pa ne more pritrditi. Ta odgovor pripravil je poslanca dr. Angererja, da je izstopil iz davkarskega odseka, Zallingerju pa je dal ugodno priliko k prej omenjenemu napadu na vlado in večino državnega zbora.
Ta odgovor, rekel je Zallinger, kaže, da od vlade sedaj ni ničesa pričakovati, ter je poslaniške kroge osupnil, v ljudskih krogih pa bode pomnožil srd in nevoljo. (Prav res! na desnici.) Človek bi bil mislil, da se bode vsaj nekaj jgodilo in se odpravile vsaj najhujše določbe do-tičnega zakona vsaj z ozirom na poslance, ki že
veliko let podpirajo vlado; toda vse pravične zahteve kakor tudi politični oziri so se morali ukloniti fi-sku6ovi požrešnosti. Prosim torej gospoda načelnika davkarskega odseka, naj prej ko mogoče skliče davkarski odsek, da dâ vladi priliko svoje izjave v njem predrugačiti, ali pa da odsek svoje lastne predloge izroči visoki zbornici, in sicer kakor hitro le more, morda še pred razpravo o državnem proračunu, ali pa med to razpravo, ker se mi zdi velike važnosti, da se stališče zjasni, predno se vladi dovoli budget! (čujte, čujte! na levi.) Zborniškega gospoda predsednika pa prosim, naj napoveduje bolj pogoste seje, ker 6e mi zdi vse eno, ali budgetni odsek svoje delo nekaj dni prej ali poznej zvrši. Meni se zdi celo nevarno, budgetno razpravo pospeševati, ker sicer letos najvažnejše in najnujnejše reči zopet nerešene ostanejo. (Čujte, čujte! na levi.) Meni se dozdeva, da bo vlada po rešitvi državnega proračuna poslance poslala domov, češ, oni so storili svojo dolžnost. (Čujte, čujte! na levi.) Zato želim, da bi se najnujnejše zadeve postavile na dnevni red, in mislim, da bi morali večina državnega zbora in prijatelji vlade to še tem bolj želeti, da se vsaj nekaj zgodi in da zopet brez vspeha ne poteče eno leto. Ako večina ne porabi vseh parlamentarnih sredstev, bi človek mislil, da gospodje sami čutijo, da od te vlade ni ničesa pričakovati, kadar pridejo vprašanja v razgovor, ki zadevajo katoliško ljudstvo. (Čujte, čujte! na levi.)
Poslanec Zallinger torej preti, da ne bode več glasoval za budget. Tako so nekdaj tudi levičarji ravnali, sedaj so izprevideli svojo nespamet in le najskrajnejši levičarji Steinwenderjevega kopita sedaj še odrekajo vladi pobiranje davkov. Omenjena stranka hoče biti najbolj liberalna, Zallinger pa velja za najbolj odločnega katoličana in najstrogejšega konservativca. Njegovo obnašanje torej zopet priča, da so skrajni nazori med seboj v nekakem sorodstvu (les extrêmes se touchent).
Skladišča.
Na dnevnem redu je stala obravnava o skladiščih. K § 12. so govorili še Stalitz, Hevera pa
minister Bacquehem in poročevalec za nepremenjeni sprejem njegov, Sochor, Herold, Kronawetter in Popper pa zoper njegovo določbo. Konečno je vendar obveljal z veliko večino brez premembe. Sprejeta sta bila še §§ 13. in 14., potem je bila seja sklenjena.
Pred sklepom bila je pa še prečitaua neka interpelacija poslanca Ebenhocha in tovarišev, v kateri omenjajo časnikarskih napadov na katoliška duhovne in ministra vprašajo, kaj misli storiti, da katoliško cerkev varuje pred takimi napadi? Levičarji so se silno zakrohotali, ko so slišali to vprašanje. V njih očeh katoliški duhovniki in katoličani nimajo nobenih pravic in vsakdo jih sme grditi in napadati, kdor le hoče in more. Gorje mu pa, ako se predrzne kakemu Židu kaj slabega očitati.
Konečno je bil sprejet predlog poslanca Eich-horua, da sme vsak poslanec priti k enketi o delavskih kamorah.
Prihod nja seja bo v ponedeljek, 18. t. m.
Politični pregled.
v Ljubljani. 18. februarija. Rotranfe dežele.
Namestu prestolonaslednika Rudolfa bode neki postal glavni nadzornik pehote sedanji poveljnik v Galiciji, vojvoda Virtemberški.
Dne 31. decembra 1890 se bode vršilo ljudsko številjenje. Vlada se bode pri tem neki držala onih načel, kakor leta 1888, tedaj bode ohranila v izkazih izraz „občevalni jezik". Znano je, kako se je ravno s to okoliščino „popravljalo" pravo razmerje. Vlada se je lahko iz tega marsikaj naučila, tembolj, ker jej je znano, da je statistika točna veda in se ne sme rabiti za politične eksperimente.
Vsled višjega ukaza je budimpeStansko generalno poveljništvo odredilo obširne vojaške na-redbe, da prepreči nadaljne izgrede s strani dijakov in druhali. Ako se obneso ta sredstva, odpotoval ne bo dvor iz Budimpešte.
Vnanje države.
Vest, da je Srbija v Rusijo odposlala več podčastnikov in častnikov zaradi popolnejšega izvež-banja, je nekoliko prenagla. „Pol. Gorr." javlja: „O
LISTEK.
„Glasben? Matica."
(Konec.)
Teh nedostatkov pri pevskih vajah rešila nas je „Gl. M.", ki že nekaj let sum izdaje slovenske napeve za posamične glasove. I lani izdala je kot nadaljevanje „Lavorike" več napevov za moški in mešani zbor. Mešani zbor 1 Ta je bil pač do najnovejših časov pasterk v našem glasbenem slovstvu. Ni čuda! Kje pa si našel — če izvzamemo Ljubljano — zbor, izvežban v razstavnem petji! Menim, da je obilnejša briga za dostojno cerkveno petje provzročila po mnogih krajih (vsaj na deželi) nastanek mešanih zborov. Tem pa je treba duševne hrane. Radostno konštatujem, da je „Gl. M." že lani in predlani 8 pridom delovala na tej gredi pevsko njive. Poprej nam je obelodanila nekaj skladb Foersterjevih in Nedvedovih, letos pa sedmero slovenskih napevov (v partituri) za čvetero in petero mešauih glasov, ki jih je zložil P. Hugolin Sattner. O teh par besedic. Komponist nam je znan po
svojih cerkvenih napevih. A tudi na torišči narodne glasbe javljati sme se samosvestno. Dokaz tamu je omenjena zbirka napevov. Tu sta harmonija in melodija v lepem soglasji z besedami. Nekaj posebnega opažamo na glasbenih proizvodih Sattnerjevih, ve namreč buditi prave čute v poslušalcih, ali da me ne umejete napačno, on zn;'i zadeti v pesni to, kar Nemec imenuje „Stimmung". Izmed vseh sta se mi vendar dvo pesni najbolj omilili: 1. „Nazaj v planinski raj" in 3. „Studenčku". Kdor bi me bil vprašal, naj li komponira na omenjeno pesem Gregorčičevo novo skladbo za mešani zbor, ali ne, odsvetoval bi mu bil, češ, težko se ti bo posrečilo, ker je že naš slavno priznani skladatelj A. Nedved na omenjeni libretto podal prekrasen napev. Ali, dasi ne trdim, kakor da je P. Hugolin svojega prednika presegel — priznal bode vendar vsakdo, da je podal v tej skladbi glasbotvor, ki bodo v ušesih pevcev iu poslušalcev provzročal zadovoljnost. Prepričan sem, da se bodo i ta zbor često glasil iz ust naših pevcev in pevk. Le na dinamiko pazite, pa bode skladba brez dvoma všeč. K pesni „Studenčku" je menda nehote vrinila se v pero skladatelju kot melodija prvega dela neka pesnica, ki sem
jo našel v nemški zbirki pesem za otroške vrte. No, to ne jemlje nikake veljave pesnici, ki je v harmoniji gladka, melodijo pa ima tako lahko, ljubko in milo, da se bode sigurno v kratkem času mej nami udomačila. Ne bodem se nadrobneje spuščal v oceno ostalih pesnij, naj dodam le še zavest, ki jo imam da se bodo namreč rade popevale te pesni v veselih družbah, prav kakor v cerkvi radi slišimo skladbo P. Hugolina.
S temi vrsticami bi moral jenjati, ako bi hotel zvest ostati svojej nalogi, kajti nastopno ne spada več pod naslov, ki ga nosi ta listek. Vendar, ker že pišem glasbeni listek, naj mu pridenem še par stavkov, če tudi niso v strogi dotiki s prejšnjim. Pri nas se zadnji čas mnogo komponuje; na svetlo prihajajo skladbe kakor gobo po dežji. Žal, da so pogosto le gobe — mehko blago, brez prave cena in oblike. Resnično, kdor je prekoračil vaje v intervalih iu akordih, kdor ima le meglene pojme o harmoniji (o daljnej izobrazbi niti ne govorim), hoče pri nas biti komponist. A to naj bi še bilo. Sam zi'i-se živi vsak v iluzijah — svobodno mu —-ali za glasbo zanimajočemu se občinstvu ponujati in prodajati svoje „vaje" — to ne gré. Imen n^
L .1
tej m ali vojnami ministra Protirfa se ni že konečno ukrenilo, mtf »«5 «S »rše še I* dotične r»ipr»ve." — Pododbor WU*»e$» odseka j» poaptfiil tvoj« delovanje tak«/ d* botfl volilna postava končana v ž« koncem ttkMttga mewca. — Kralj je tadnje dni velikokrat fttslii a k sebi poklical. Is tega sklepno, da bode postal minitferski predsednik. — Po Mlf deželi se snujejo odbori, ki bodo priredili skupno slavnost petfetbletniet bitke na Kosovem polji in 10-petnega probajenja srbske driave.
Sovferi H, da j« botgrUMka opoticij* v Plot-divu »klical» »hod, potem p» iaročila princu prošnjo za preosnovo sedanjega ministerstva. — Na eks-arhov predlog, da se zopet skliče sv. sinoda, je vlada odgovorila, da nima ničesa zoper to, vendar pa se morata škofa Demeter in Konstantin, ki nimata še za sinodo predpisane službene starosti, nadomestiti s starejšima osebama. — Podpisatelji znane adrese eksarhu se prosto gibljejo po mestu Sofiji, da, vozijo se celo v provincijo, toda povsod jih strogo nadzoruje redarstvo. Mej tem pa pridno izdeluje državni pravdnik zatožbo, ki bode predlagala, naj se zatoženci spoznajo krivimi upora zoper oblast-nije in kneza ter kaznujejo po točki 66. turškega kazenskega zakonika. Ta točka določuje kot kazen za to zločinstvo dosmrtno prognanje, v skrajnem slučaji tudi smrt. Toda Bolgarija nima kraja, kamor bi mogla pošiljati svoje proguance, kakor Rusija v Sibirijo in Turčija v Djarbekir, ter tedaj sodišče ne bode moglo izreči te kazni. Tu se zopet vidi, kako potreben za Bolgarijo je nov, lasten kazenski zakonik. Načrt takega leži zaprašen v miznici bivšega ministra dr. Stojlova, sedanji minister pa časa ne bode imel, da bi sestavil takov načrt ter ga predložil sobranju, ker do tedaj — sploh ne bode več minister.
Iz ruske prestoluico se poroča: Protestantski nedeljski listi objavlja, da je bilo več luteranskih pastorjev v Livoniji obsojenih zaradi verskih prestopkov. Dva pastorja, ki sta bila lansko leto pro-gnana na dve leti v Smolensk, sta konečno izgubila svoji službi v balktiških provincijah. Nekega pastorja je minole dni senat obsodil na 4mesečno ječo. V kratkem se bo proglasila razsodba zoper štiri druge pastorje, zoper kakih 60 pastorjev pa se vrši kazenska preiskava. — Ruski vladi je naznanil ru-munski poslanik, da so rumunske oblastnije izgnale iz dežele 63 ruskih podložnikov, ki se niso mogli izkazati z zadostnimi sredstvi za živež. Vsi izgnanci so Bolgari, ki imajo ruske potne liste in so ruski podaniki.
Nemški vladni krogi ne pripisujejo posebnega pomena pariškim dogodkom. Pričakovali so itak, da bo prej ali slej padel Floquet, ter vsled tega tudi niso bili iznenadeni. Berolinske vesti poročajo o bodočem francoskem ministerstvu Rouvier-Say. — Vlada je predložila državnemu zboru „belo knjigo", ki obsega 44 listin glede Samoe.
Poraz ministerstva je, kakor samo ob sebi umevno, v Franciji povsod predmet razgovorov in časnikarskih razprav. Oportunski in zmerni listi konsta-tujejo, da je dalo zbornično glasovanje predsedniku republike popolno prostost glede sostave novega ministerstva. Radikalni listi pravijo, da sedaj, ko je pal Floquet vsled oportuncev, ni mogoče več združenje republikanskih strank. Konservativni in boulangi-stični listi pa trdijo, da je razpustitev zbornice nujno potrebna, bolj kakor sploh kedaj. Vladnih nasprotnikov pri odločilnem glasovanji v zbornici je bilo 307, in sicer 165 monarhistov, 127 oportuncev in 15 boulangistov. Glavno zaslugo za to zmago monarhistov — kolikor se more tu govoriti o zmagi — ima Cassagnac, ki je zadnji čas razumel vzdržati konservativce v strogi slogi. Ministerstvo bi gotovo ne bilo palo, ako ne bi bil dne 27. januarija zmagal Boulanger s toliko večino. Le slednja je gnala Flo-queta h korakom, ki so ga vodili v njegov grob. Cassagnac je neprestauo govoril, da je politična tes-nosrčnost in kratkovidnost, ako nočejo konservativci
bodem navajal — nomina sunt odiosa — tii se gré za stvar, in dotični, upam, bodo že razumeli. Najhujše pa je to, da taki glasbeni drvarji zahtevajo, naj jim občinstvo njih neotesane hlode hvali in kupuje. Če pojde tako dalje, dospemo v kratkem do tje, da občinstvo sploh muzikalij slovenskih — če bi bile tudi najboljše — kupovati ne bo hotelo. Iz srca mo torej veseli, da je č. g. J. La vtiž ar na rešeto vzel v letošnjem „Glasbeniku" cerkveno naše komponiste, kjer jih s spretnim svojim peresom kri-tikuje in poučuje.
Ali bi ne kazalo tudi sploh za slovenske skladbe uvesti neko cedilo? Sicer bodo slabe ali polovičarske kompozicije dobrim in najboljšim karijero zakvarile. Ali bi se ne dalo iz gremija „Gl. M." izvoliti odsek, ki bi imel nalogo v javnih listih objektivno kritikovati pojavljajoče se skladbe? Toliko v blagohotno uvaževanje Matičnemu odboru. Vsekako moramo začeti pisati objektivne kritike; v bodoče pač ne gré hvaliti vsega, kar je slovensko zato, ker je slovensko.	K.
glasovati za Bonlangerja ; le ako slednji zmaga z veliko večino, vsekala bi se vladi globok» ran», inače p» bi »tal Floquet danes trduaje na svojam mestu Ukor poprej. N»dalju» zasluga OMugnacor» «s pr»-tirepablikanee |e ta; d» je preg»Wil Boul»ttgerja od nafblravanega fovor» T zbornici, kajti bjuproti „gf senata" bi se bili takoj združili rai republikanci. — Kdo bo prevzet e»st»vo minister»tv», m še znan». Govori se mej drugim tudi o Ronrieru; slednjem« bi M mord» posrečilo dobiti kakih republikancev, o katerih i» lie ré, &» katero stran se nagibljejo. Toda tudi tako ministerstvo bi životarilo le toliko časa, dokler bi mu prizanašali nasprotniki; brezno mej ra-dikalci in opotunci je preširoko, da bi se moglo le misliti na brv, ki bi vezala oba bregova. Zadnje brzojavke poročajo: „V političnih krogih se sodi, da bo Sadi-Carnot izročil sestavo ministerstva bivšemu ministru Rouvieru. — Vsled Carnotove prošnje je storil Rouvier korake pri Méline-u zaradi novega kabineta. Zadnja poročila trdijo, da je Moline prevzel ta nalog. Listi pravijo, da hoče predsednik za sedaj poklicati le strogo poslovno ministerstvo ter tako zagotoviti vspeh pariške razstave. Mej osebami, katere je poklical Carnot v Elysée, so tudi Kazimir Pdrier, Constans in Cballemel-Lacour."
Delavsko gibanje po celi Italiji narašča. Iz vseh delov države, posebno pa iz Romanje in Sicilije dohajajo vesti o izgredih. V Lugu in Palermu so oblastnije vsled nemirov sklenile pričeti javna dela, da tako nekoliko olajšajo splošno bedo. V Parmi so morali vojaki z golim orožjem posredovati. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih, 22 oseb so zaprli. — Zbornica je na interpelacije zaradi delavskih nemirov izrekla Crispiju in njegovi vladi zaupanje z 247 proti 115 glasovom.
V predvčerajšnji seji rumunske zbornice je Blahremberg utemeljeval svojo interpelacijo o tem, ker je vlada dunavski parobrodni družbi protiustavno dovolila uapravo brzojavnih uradov ob Dunavu. Mi-nisterski predsednik Rosetti mu je odgovoril doka-zovaje, da je vlada pri tem postopala popolnoma v smislu ustave ter ni prezirala niti samouprave, niti pravic rumunske države. Zbornica je potem prešla na dnevni red.
Turčija je za gotovo obljubila ruskemu veleposlaniku pl. Nelidovu, da bo še tekom tega meseca plačala 50.000 funtov na račun odškodnine, katero dolžuje ruskim podložnikom. Nelidov bo dne 21. t. m. odpotoval na odpust v Peterburg.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 14. febr. Slovenski klub in podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji imata vedno več vspeha. Čudno dozdevalo se bode morda marsikomu v domovini, da sta mogoči dve taki društvi na Dunaji, v kojem prebiva tako malo Slovencev. Seveda podporno društvo ustanovljeno je za vse, ki govore slovenski jezik, in tudi za vsacega, komur je mar prospeh slovenskega dijaštva. Bog mu daj le še mnogo, mnogo podpornikov! Z radostjo zabilježiti nam je, da je zadnji klubov večer pristopil podpornemu društvu kot ustanovnik g. Josip Zelen i k s svoto petdesetih goldinarjev. Srčna mu hvala!
A v slovenskem klubu zbira se razumništvo slovensko na Dunaji. Prekrasna in zanimiva berila čitala so se vže v njem, koja so vzbudila tudi po naši domovini živo navdušenje. Slovenski klub je takorekoč jedini v svoji stroki. Težko mu je najti jednacega.
Prestopimo pa sedaj k poročilu o zadnjem večeru. Gospod predsednik Navratil omenjal je naj-prvo prezgodaj umrlega cesarjeviča Rudolfa, našteval njega zasluge, njegovo delavnost, opisoval njega vrli značaj in ljubezeu do vseh narodov avstrijskih. To ljubezen kazal je posebno v svojem velikanskem delu: „Oesterreich in Wort und Bild". — Navzoči Slovenci slušali so ta govor stoje.
Potem čital je gospod Svetič svoje berilo: „Nekaj o napredku". Naj omenim tu ob kratkem vsebino tega berila:
„Mnogo se govori dandanes o napredku — tako začenja gosp. Svetič — mnogo o duševnem in gmotnem napredku. Res, obrt, poljedelstvo, promet, znanost, umetnost — vse razvilo se je nepričakovano. Povsod so poje čast in slava omiki in učenosti; toda vpraša se: ali smo res tako srečni, kakor se pregovarjamo? — Ne, mnogo jih je, ki odkimavajo z glavo, mnogo jih je nezadovoljnežev, ki si žele nazaj zopet starih časov, onih časov, v ko jih je živelo človeštvo v naravni prostosti; v koji pel je tako lepo Vergil v svojih metamorfozah: „Aurea prima est aetas". — Omika tedaj ne prinaša sreče. To pokazalo se je na mnogih ljudeh, ki so iz divjakov postali omikanci. Ni jih trpelo dolgo v civilizirani družbi, zapustili so jo, ter se podali zopet med svoje rojake v gozda. Poreče se sevfda lahko, da rod teh I j u d tj še ni prehodil kul-
turnih študij, da so ti ljudje takorekoč nenadoma p»dli v omikano dr«ibo. Ali jpnogo j» tudi olikanih JSvropcev, ki se stnéijo pred omiko.
se premisli «. |r. diiavno življenje, vidi se, dp »e najde v najboljšo vrejenih državah največ nez»||p!ljnežev. In tudi najjnodrojti drfavniki ne morejo jih zadovoljiti. N»jpopoUiejii državni zakoni izkažejo se svoje dni pomanjkljivi, celó nevarni. V nekaterih driavah sdi se ljudem premalo, v drugih preveč svobode. Zaène se reakcija, ljudstvo začenja poželeti samovlade, in v tacih slučajih posreči se lahko č»stil»kom«6Bu možu dospeti do najvišje oblasti. — Tudi v družbenem življenji ni videti nič zboljšanja. Narod zatira narod, stranka stranko, država hrepeni razrušiti državo. Sovraštvo se prej širi, nego pojemlje. Proudhou ne priznava sploh nobenega druzega prava, nego pravo moči in sile ; in Lavisse v svojem „Essais sur l'Allemagne imperiale" piše, da bodo še le zgodopisci bodočih časov spoznali, kako se motijo filozofi, ki verujejo, da ja večni napredek konečni vzrok vse zgodovine. —■ Te besede privedó nas do vprašanja „o perfaktibili-teti", to je, do vprašanja : Ali bode kraljeval kdaj večni mir na zemlji? — Pač se naglaša, da vojske dandanes niso več tako barbarske, ali če je napredek resničen, in če je človekoljubje prišlo do veljave, bilo bi to prvo, da si ne prizadeva jemati človek človeku življenja. Za večni mir oglasilo se je mnogo veljavnih mož, tako n. pr. Spencer i. dr. Toda drugim zdi se vojska zopet potrebna, ki menijo, da bi človeštvo gnjilo brez nje, tako n. pr. Mol tke, De Maistre, Lacordaire i. dr. Zadnji uči, da je vera beseda, vojska pa roka božja.
Povdarja se tudi napredek na znanostnem polji. Res, vežba se duh na vso moč, a zanemarjata se srce in čut. Odkrilo se je vže mnogo resnic, ali koliko nam jih je še skritih, in koliko nam jih bodo ovrgli zopet naši nasledniki! Veda je napredovala pač po kolikosti, a ne po kakovosti. — V umetnosti kaže se nekaka utrujenost. Ne izvrši se nič novega, sega se po starem, katero se nekoliko predela, kakor želi ravno moderni okus — rekel bi: moda. Tudi občna nravnost se ni zboljšala. Zločini dandanes niso nič manj zverski in nič redkejši. Koliko je pa tudi pregreh, koje je rodila ravno civilizacija. Ona pa kvari tudi človeka telesno. Težko pridejo kdaj časi, o katerih sanja Shelley, v kojih ne bode ni vojsk, ni sovraštva, ni zločinov. Izginiti morale bi prej vse strasti s sveta, kar je pa težko verjeti, dokler se pretaka kri po žilah človeških. Ali vendar — sklepa gosp. Svetič — sedanji čas ni boljši od preteklih vekov, in bodoči tudi ne bodo srečnejši od sedanjega. Vsaka doba ima svoje dobrote in slabosti, ali izhajati dû se v vsaki."
Izvrstno to berilo vzbudilo je živo pohvalo, koja se je izkazala gosp. čitatelju, ko je končal svoje berilo. — Omeniti nam je le še, da more biti slovenski klub zopet ztdovoljen s tem vspehom. Temu je sledil vesel razgovor, navdušene napitnice, in izborno petje kvarteta akademičnega društva „Slovenije".
Prihodnji večer bode 0. marca. Citai bode gospod dr. Strekelj, kojega berilo namenjeno je bilo vže temu večeru, ali ker je moral odpotovati z Dunaja, čital je g. Svetič.
Iz Ribnice, 15. februarija. Čakal sem, da na-padani prečast. g. častni kanonik in dekan ribniški sam odgovori in se zahvali za lepe priimke, katere mu „Slovenski Narod" daje. A do zdaj še nisem čital nikjer, torej prosim, da te vrstice sprejmete kot pojasnilo v svoj list.
Potrla je žalostna vest o nepričakovani smrti Nj. ces. kr. Visokosti nadvojvode Rudolfa duhovščino v Ribnici gotovo bolj, kakor „Narodovega" dopisuna, ki se dela, kakor da bi tukajšnje razmere dobro vedel in znal. Vendar mora hudoben biti, če jih vé, da jih ne pové tako, kakor so v resnici, ampak mačkine solze točeč zaradi nelojalnosti (?) prečast. g. dekana ribniškega stvari po svojo zavija in suče.
V dan pokopa cesarjevičevega bila je v Ribnici ob 8., to je, ob navadni uri, o kateri se pri posebnih priložnostih v delavnikih tukaj sv. maše darujejo, slovesna črna sv. maša ; pel jo je prečistiti gosp. kanonik sam. Eno uro poprej, ob 7. uri, dal je zvoniti z velikim zvonom v znamenje, da se bo uro pozneje v farni cerkvi brala slovesna sv. maša. Vsak otrok je lahko vedel, zakaj zvoni z velikim zvonom, kar se godi le pri posebnih prilikah. Po sv. maši jo bila „Libera" pri postavljeni tumbi. Pri sv. maši je prisostoval jeden gg. kapelanov v
Toketu, ker dragemu to ni bilo mogoče. Šel je -namreč maševat v dre uri oddaljene Poljane. Maša bi se bila odložila v Poljanah, ali maševat je šel zato, ker je bilo treb» ob jedpom iti obhajat Se pol ure naprej v goro od Poljan. S tem potom je opravil tudi Um 8?, u»ašp, Pd obhajil» prišedši je spraševal tam dopoludne in popoludne; kako bi bilo mogoče še doma mu prisostovati ?
„Narodovemu" dopisna« dopovedati, da se obhajilo" ne du, odH«Uti i« da tega noben vesten duhovnik ne stori, bilo bi seveda zastonj. O vsem tem kajpada molči, samo da bi mogel prečastitega gosp. dekana pred občinstvom ogrditi. Da čez 86 let stari goBp. Jožef Skubic, ki tukaj biva v pokoji, azisto-vati ne more, ker še vsa* dan zaradi bolehnosti in visoke starosti maševati ne more, je umljivo. Da bi bil prečast. gosp. kanonik na koga vplival, ali kdo drugi od duhovnikov v Ribnici, da je prej črno zastavo snel, to pa je nesramna laž. Kaj ne, gospod dopisnik „Narodov", calumniare audacter, semper
aliquid haeret.1)
Nobena postava ne tirja, da bi se morala kdaj črna zastava z župnijskega stanovanja razobesiti. 'Tudi par metrov dolga zastava, če bi bila tudi svilena, še ni dokaz in mera za lojalnost, če bi drugega ne bilo. Zato si tega grdenja ne morem drugače razlagati, kakor da je „Narodov" dotični dopisnik srčno želel, že enkrat zaušnico dati prečast. g. dekanu in častnemu kanoniku, ta želja se mu je zdaj spolnih.2) Dopisnik daje prečastitemu gospodu dekanu nauke, kakor inštruktor svojemu gojenčku. Eadoveden sem, kakšne pojme o lojalnosti ima ■on, ki misli, da s takim postopanjem časti spomin Uj. ces. kr. Visokosti. Grdo je, nad 74 let starega, vsestransko delavnega in zaslužnega gosp. kanonika nelojalnosti sumničiti. Da on natanko spolnuje svoje dolžnosti in še več stori, kakor je dolžan, ve vsakdo, kdor ga pozna. Znajo to tudi na višjem mestu. Toda, ker „Narod" prevzvišenega knezoškofa samega uči, kaj je lojalnost, ne zdi se mi čudno, da je pobral tudi drobtinico it Ribnice. „Narod" vere nima v svojem geslu,3) torej je čisto breznačelno, da nadzorovati hoče duhovnike v cerkvi. Načela svobode „Narod" ne pozna.") Po njegovem vedenju bilo bi soditi, da le tisti se mu zdi svoboden, kdor vero odvrže, ali da 6e znebi verske „tesnosrčnosti" ali pa si vsaj po svojih mislih in željah sam vero skroji in skrpa. Rado se zgodi, da „Narodovi" gojenci v cerkev le takrat pridejo, kedar se njim zdi za parado, ne pa takrat, kedar krščanski red zahteva. Tudi bi kmalu rekel, da so mu elevzinske misterije enake veljave, kakor daritev sv. maše.
') Drugega namena dopis ni imel.	Op. pis.
3)	Pomilovanja vreden list, ki kaj enaeega sprejema v svoje predale. Gotovo je napadeni g. dekan vež storil za cesarja in domovino, kakor vsi sedanji „Narodovi" vredniki.
Op. pis.
") „Narod" in vera!?	Op. pis.
4)	„Narod" hoče biti v Sloveniji, kar je Bismarck v Prusiji, a mu bode izpodletelo.	Op. pis.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je daroval za razširjenje župnijske cerkve v Stopičah 250 gold.
(Za presvetlega cesarja) in vso cesarsko hišo je daroval včeraj ob 10. uri v stolni cerkvi prevzv. gospod knezoškof votivno sv. mašo z obilno azisten-cijo. Navzočni so bili vsi preč. gg. kanoniki, gg. bo-goslovci, učenci iz Alojznice in mnogo pobožnih vernikov. — Na „Gradu" je ob 9. uri na isti namen daroval sv. mašo č. g. župnik Ivan Tomažič ter v izbornem govoru na podlagi Najvišjega cesarjevega pisma „Mojim narodom" opisal plemenito in blago očetovsko srce preljubljenega vladarja iti polagal kaznjencem na srce, naj se v svoji zakrivljeni nesreči spominjajo v molitvi presvetlega cesarja, katerega jo zadela največja nesreča. — Navzočni so bili vsi gg. uradniki. Po sv. daritvi so kaznjenci zapeli cesarsko pesem,
(Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda) je imelo dne 13. februarija svojo XXIV. sejo. Navzočni: PrvomestDik: Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški , Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan M u r n i k , Luka S v e t e c (podpredsednik), dr. Iv. T a v č a r , dr. J. V o š n j ak (blagajnik), Andrej Zamejec, Ant. Žlogar (zapisnikar). Od razsodništva: dr. Fran Papež in Fran P o v š e. — Prvomestnik nazuanja, da je povodom pretresljivega dogodka v Najvišji cesarski rodovini v imenu družbe sv. Cirila in Metoda pri
tisokem c. kr- dežolpe» predsedništiu izrazil globoko sožalje, kar vodstvp odobravaj« soglasno vzame na znanje ter sklene, d| ee tf ¡¿raz lojalnosti zabeleži v današuji sejni zapisnik. — Blagajnik dr. Vošojak naznanja, da je bilo društveno nadzor-ništvo povabljeno, za 1. 1888. sklenjene račune pregledati. Dne 28. januarija sta dia nadzornika to «torjla Ur našla vse v redu. Po n^dzoruišt?u pregledani in potrjeni račun objavil bode svojedobno družbeni „Vestnik?. Nadalje poroča o nekaterih prošnjah za podporo, ki se uslišijo. — Tajnik Ant. Žlogar poroča o tekočih zadevah od zadnje seje, pojasni, kako so bili sklepi izvršeni, kolibo darov je med tem dospelo društvu — 100 gld. od neimenovanega duhovnika v slovenskih gorah za vspešnejše izdavanje društvene knjižnice, državna obveznica za 50 gld. od rodoljubnega posestnika Jos. Koširja iz Kranjske Gore in volilo 100 gld. pokojnega župnika P. Terana, ki pa še 6cdnijsko ni naznanjeno. Omenja, da je zglašena nova podružnica: Sv. Lenart t Slovenskih Goricah na Štajerskem in Greta—Bar-kovlje—Rojan pri Trstu. — Društveni izkaz za 1. 1888. je bil v zmislu dotičnega zakona poslan slavnemu magistratu ljubljanskemu, iz katerega je razvidno, da je bilo pri vodstvu vknjiženih podružnic 80 s 6176 družbeniki. — Odbornik dr. Tavčar poroča o napadu „Neue Freie Presse" od 23. januarija v dopisu iz Gradca, v katerem se trdi, da je grof Ignatijev, predsednik slavjanskega blagotvoriteljnega občestva, tudi pokrovitelj družbe sv. Cirila in Metoda ter v zvezi z društvenimi voditelji, ter da družba dobiva od tega občestva podporo, in da društvo agituje za slovansko liturgijo. Vodstvo je koj, ko je bilo na to opozorjeno, poslalo redakciji „N. Fr. Presse" popravek, v katerem zavrača tako nesramno obrekovanje; a dozdaj ga „N. Fr. Presse" še ni objavila. Zato je treba postopati v zmislu društvenega zakona (§§ 19, 20, 21). Sklene se, naj odbornik dr. Tavčar dožene to zadevo, če treba tudi po sodnijski poti. — Odbornik dr. vitez Blei\veis poroča o neki prošnji s Koroškega; uslišana je pod že stavljenimi pogoji. — Odbornik J. M urni k poroča o tržaški šoli. Sklene se, da se razpišeta dve učiteljski službi s 600 in 500 gl., ker se prihodnje šolsko leto šola razširi z II. razredom. Za II. mesto sme se nastaviti tudi učiteljica. — Odbornik Močnik poroča o neki prošnji za podporo, ki se dovoli. — Po prvomestnikovem predlogu se izreče mnogim rodoljubom, ki so se posebno žrtvovali v društvene svrhe, vodstvena zahvala. — Sklene se, da bodo zanaprej vodstvene seje redoma vsako prvo sredo v mesecu, le, ako bi bil tedaj praznik, ali bi seja vsak mesec nemogoča bila, prestavi se na drugega meseca prvo sredo. Na tak način podružnična načelništva i rodoljubi najbolje vedo, kdaj jim je poslati nasvete in prošnje, da se prej rešijo.
(Z Dunaja) se poroča, da se je danes odpeljala v Miramar prestolonaslednica-vdova Štefanija. Spremljata jo tudi princ Koburški, svak rajnkega cesarje-viča, in njegova soproga.
(Umrla) je včeraj zjutraj po dolgi bolezni na Poljanah znana gospa Marija Lenarčič, rojena Simon. Pogreb bode jutri popoludne ob 4. uri. N. v m. p.!
(Dunajski akademiji zuanostij) je dr. vit. Miklošič v zadnji seji predložil razpravo z naslovom: „Slovanski, madjarski in rumunski elementi v turškem jeziku".
(Vir nesramnih laži.) Dunajska „N. Fr. Pr." sumniči pri vsaki priliki lojalnost slovenskega naroda najpodlejšim načinom. Isto je storila minole dni povodom cesarjevičeve smrti. Zanimivo je, kar piše „Kreutz-Zeitung" o virih, iz katerih se stekajo v tuje liste izmišljene vesti o strašni nesreči. „Kreutz-Zeitung" namreč opozarja na tesne zveze med dunajskim in pariškim časopisjem ter pravi, da je Hu-gon Wittmann, sotrudnik „N. Fr. Pr.", ob jednem dopisnik pariškega lista „Figaro". Glede na to konča „Kreutz-Zeitung": „Tudi je sploh znano in zanimivo, da grozovite novice iz Mayerlinga, katere je trosil „Figaro", prihajajo iz peresa sotrudnika „N. Fr. Pr." In vendar se drzne „N. Fr. Pr." sumničiti Sloveuce in osubito slovensko duhovščino nelojalnosti. — Kaj poreče na to „najstarejše glasilo" s Turjaškega trga?
(Propaganda za nemški „šnlverein".) Slovensko občinstvo opozarjamo, naj se ne poslužujejo „avtomatičnih" tehtnic za tehtanje oseb na nobenem kolodvoru katerekoli železnice. Denar, ki se ondi meče v odprtine, pošiljajo nemškemu „šulvereiuu" v Be-
rolin, namenjen oddelku za Avstrijo pod naslovom „Alexis Riese, Berolin, Skajitzer Strasse Nr. 134.135." Žpleznice dobivajo od teh Judejevih grošov po 25%. katere pa zppet podarijo nemškemu šolskemu društvu na Dunaji. Jednako se godi po Češkem in Moravskem, posebno na cesarja Ferdinanda železnici.
(Vodmatski jez.) C. kr. okrajno glavarstvo ta ljubljansko okolico je izdalo ukaz, da se mora vodmatski jez pri tovarni za sukuo v jednem letu odstraniti, ker ovir* odtok Ljubljanice.
(Premembe pri uradništvn.) Gosp. FranŠut*, avskultant za Kranjsko, je vspreje.t med bosensko-hercegovinske uradnike; gosp. Fran Podgoršek, pravni praktikant pri okrožnem sodišči v Celji, imenovan je avskultantom za Kranjsko.
(V katoliški družbi) bode prihodnjo sredo dne 20. t. m. govoril tajnik g. J. P ich I er.
(Občni zbor Marijine bratovščine) je bil včeraj v magistratni dvorani. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo jutri daljše poročilo.
(Bralno društvo in prostovoljna požarna bramba v Žužemberku) opustite povodom smrti cesarjeviča Rudolfa vse letošnje predpustne veselice.
(„Sokol".) časopis züjmiim telocvicnym jeno-vany. Tega glasila sokolskih društev je izšla druga številka. Med raznovrstno vsebino je na prvem mestu članek o nedavno umrlemu starosti „Sokola" praškega, Gabrijelu Žižki, s podobo, dalje slovenski članek: „Kako naj se goji začetna telovadba?", in dopis iz Ljubljane.
(Prepovedan somenj.) C. kr. litijsko okrajno glavarstvo je prepovedalo na 25. dan t. m. določeni somenj v Žabnem zaradi osepnic.
(Javnih skladišč) je v Avstriji zdaj 17; izmed teh je 7 skladišč v napravi bank, in sicer na Dunaji, v Črnovicib, Gradci, Sučavi, Tešinu in 2 v Pragi. Štiri skladičča so v upravi kreditnih družb. Otala skladišča niso bančna dodvzetja. (»lavna razprava v državnem zboru o skladiščih se tiče vprašanja, ali smejo skladišča na shranjeno blago dajati posojila ali ne.
(Razpisana učiteljska služba.) Vsled smrti gdč. Ivanke Cvekove je razpisana služba učiteljice v Št. Vidu nad Ljubljano z letno plačo 400 gld. oziroma 450 gld.
Telegrami.
Budimpešta, 17.februarija. Vladi nasprotna izjava se je izvršila v popolnem redu; vde-lcžilo se je je blizo 150.000 oseb. Sprevod so otvorili redarji, za njimi zastavonosci, poslanci neodvisne stranke, vscučiliščniki in neizmerna množica, ki so jo premikala mimo gostili vrst gledalcev mej živahnimi „eljen"-klici cesarju in popevanju domoljubnih pesmi. Pred kluboma zmerne opozicije in neodvisne stranko so bili nagovori mej dijaki in poslanci. Pred klubom liberalno stranke so zadoneli burni „Propal Tisza!" Nasproti kraljevemu gradu se je premenila izjava v veličastno čestitanje kralju. Množica je obstala ter odkrita mej priklanjanjem zastav navdušeno kralju klicala „oljen!" Zvečer jo bilo mesto živahno, toda brez vsakoršnih neredov.
Umrli so:
17. febr. Ludovik Košenini, bukvovez, 52 let, Poljanski nasip 50, e.vudat. pleurit.
Vremensko sporočilo.
a k	Čas	8 t a n j e		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomora t mm	toplomera po Celzija			
16	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zveč.	730 1 733-9 737-0	- 1-8 1-2 — 3-4	si. svzli. si. zap. si. vzh.	oblačno del. jasno jasno	0-00
17.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	730-9 739 1 741 2	—	7-0 1-8 —	64	si. zap. si. vzli. n	oblačno del. jasno	0-00
Srednja temperatura obeh dni —1-3° in —3-2°C., za 1 0° in 2 0° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 18. februarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	S3	gl. 30	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	83	„ 90	„
i'% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 35	„
Papirna renta, davka prosta......98	„ 80	„
Akcije avstr.-ogerske banke	884 „ —	„
Kreditne akcije ..........311 „ 20	^
London.............121	„ 25	„
francoski napoleond....................9	„ 58V|B
Cesarski cekini......................5	„ 68	„
Nemške marke ..........59 n 25	„
m
JAVNA ZAHVALA.
Dolgo časa sem bil popolnoma oslepel in nisem imel več upanja, da bodem še Maj gledal z očmi krasno božjo naravo j ter videl svoje drage prijatelje in znance. Mislil sem že, da so se mi na veke za-temnile oči in sem zgubil predragi božji dar zdravih oči. V tem brezupnem in jako žalostnem stanji pa sem se obrnil do znanega zdravnika za bolezni na očeh gospoda dr. Em ila lioclca mlajšega. Najprvo se imam zahvaliti dobrotljivemu Bogu, zahvalim pa se tudi javno gosp. dr. Bocku za njegovo trudapolno in veščo pomoč in preljubeznjivo ravnanje za časa moje bolezni. Vsakemu, kdor bi potreboval zdravniške pomoči za očesne bolezni, s hvaležnim prepričanjem najto-pleje priporočam gospoda dr. Emila
BocJca.
JERNEJ ŽUŽEK,
(1)	hišni posestnik v Ljubljani.
1 i 1 f 1 I 1 I 1 i 1 i 1 i I I l 1
lil
h
1 I l i n i
n
i i i i i i i i il i il
M
Izvrstno sredstvo
zoper kašelj, hripavost, kakor tudi izborno hranilno sredstvo zoper davlco, bolezni t strlu, pljučnih vejah in pijačah so	(20—15)3
protikataralicne krogljice,
koje izdeluje lekarnar ZMPJL«s«sc»l:*. 'v Ii|ii.l>ljnitl, Dunajska cesta. Njemu naj se pošiljajo tudi zunanja naročila, koja izvršuje proti povzetju izneska. Škatljica 20 kr.
Krogljice iz sladnega ekstrakta, salmiaka, eks-trakta sladkih korenine, sleznega testa, poprove mete in santonina v škatljicah po 10 kr. Pri večjem nakupu rabat.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Nopresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vra- H niči in jetrali, ter zlati žili. — Cena ■j steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Bi-ntlj', Krcmžir |na Moravsktm].
Marijaceljske naplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi koji je pridejan vsaki steklenici.
Pristne (lol)iti so skoraj v vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi šo povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baccarcioh, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Koblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Rizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek.	(52)
Na najnovejši in najboljši način umetne
in
§, ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja . ■; plombovanja in vse zobne operacije, — od-$$ stranjuje zobne bolečine z usmrtenjem ži?ca
m
Proda se
iz prosto roke pod ugodnimi pogoji
lepo posestvo m)
lilijo LJubljane,
ob velikej cesti, obstoječe iz 48 oralov njiv, travnikov in gozda; 6 trdnih z opeko kritih poslopij, z živino (12 glav), vozovi, sploh z vsem premakljivim blagom.
Natančneje se poizve prig. Jakobu l\Iatja.iiu. vpo domače ¿fil>e:rt-ii v zgornjoj iši&lvi št. 17 pri I-Jn-
l»ljjliii.	(3-1)
Nič več mokre noge ali trdo usnje!
To doseže le I. Bendiksa iz Št. Valentina c. kra. prh. liepreiuočljiva
hranilna mast za usnje
potrjena s stotinami spričeval (cene: cela škatlja 1 gld, •/» škatlje 50 kr., '/< Skatlje 25 kr., '/„ škatlje 12'/, kr.t, potem za likanjo usnja ravnokar patentovana
hranilna tinktura za usnje
ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apretura za usnje marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo e. kr državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v e. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Ižazprodajslccm rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhijo, v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Svarimo pred ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer se ni založb.	(30—3)
-¡G-
Odlikovan: 1873, 1881.

Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav ss— na ]>iuiaji VII., ZieglergaoHe 27. Zastopnik Franc JBrMlICl'.
Proti gotovi naročbi se na j točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
—
(eJ
SL
Odlikovan: 1873, 1881.
X
s s
x
s
x x
Brata Ebcrl,
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov ln napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hlil it. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v meBtu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in bol.iše nego vse te vrste v prodajalnah.
9C Ooiiilce ua zuhteviiuje. "VB
X X
X g
X
K K
S
Prodaja vina.-^®
Lavant knezoškoiijska graščina \ L\I>E\AU ponuja
dobro belo vino lastnega pridelka
v malih in velikih množinah po nastopni ceni:
letnik 1884 liter po 16 kr.
1885	„ „ 18—22 „
1886	„ „ 20—24 „
1887	„ „ 11
in sicer brez posode od mariborskega kolodvora proč, ako se naprej ali proti poštni pospreemnici pošle denar.
Za nepokvarjenost vina jamči
» » »
(3-2)
Oskrbništvo
kn.-šk. graščine VINDENAU pri Mariboru. Štajersko.
Namestu vsake posebne objave.
Tužnira srcem javljamo prežalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma sestre, tašče in stare matere, gospe
Mar
Lenarčič*, roj. Minion,
* zobozdravnik A. Paichel,
ipl poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, • H}	I. nadstropje.	(50—21) §f§
mrntmmmm HatoMSka Tiskarna
priporoča raznovrstne
vizitniee 1
po nizki ceni. EH55-a5HFHSHHSHS5HH55HSHeL5^ Izdajatelj • Matija Kolar.
katera je po dolgi mučni bolezni v 56. letu dobe svoje previdena s sv. zakramenti danes ob '/a7. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage nam pokojne preneslo se bode v torek, dne 19. februarija, ob 4. uri popoludne iz hiše št. 0 na Poljanski cesti na mirodvor k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice služile se bodo v raznih cerkvah.
Nepozabljiva pokojna priporoča se pobožnemu spominu, V LJUBLJANI, dné 17. februarija 1889.
Josip, Andrej, sinova; Marija lia ¡/del, roj. Lenarčič, Ivana Kramer, roj. Lenarčič, Franja Gregorič, roj. Lenarčič, Ana Mathian, roj. Lenarčič, Julija Lenarčič, hčere; Ivana Wolf, roj. Simon, Ana Ekl, roj. Simon, J era Fijrel, roj. Simon, sestre; Pavel Simon, brat; Ana Lenarčič, roj. Kotnik, Otilija Lenarčič, roj. Koydl, sinalie ; Iti vel liaydel, Ernst Kramer, dr. Vinko Gregorič, Ivan Mathian, zet je; Milan, Zora, Uroš, Fra njo, Leopoldi na, Emil, It i hard, vnuki.