253. številka. Ljubljana, vtorek 4. novembra. XII. leto, 1879.
■OKENSKI NAROD,
Izhaja vBak dan, hsvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati kh avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol l<ta 8 gl., M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za celo leto 13 gf(L, za četrt leta 3 gld. LO kr., za en mesec 1 gld   10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in M dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrrte 6 kr., če m« oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če Be dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredniitvoje v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravnifitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiSi.
Spomini iz slovenskega Stajerja.
ii.
Doba, v katerej ne nove ideje ter ž njimi predrugačeno mišljenje, pogoji in sredstvu dela, življenja uresničevati začenjajo, je me] v e 11 c 11111 narodi zuiirom spremljana od joka ljudij starejše dobe. Frapantno se pa to javi mej majhenimi narodi, v katerih življenje stopa novejša doba a svuiim spremstvom.
Bdo je pred 48. letom po našem slovanskem ozemlji mirno, patrijurhalično življenje Redkokrat je bilo videti tujca v poštnem vozu in vozniki, ki so blago prevažah iz Trsta na Dunaj in narobe, bili so tudi iz naših krajin ; ali vsi ti tujci mjso dosti upljivali na govor, ki je bil tedaj na trgu in v familiji tudi po mestih in trgih slcvensae Štajerske za dobre tri četrtinke slovensdc. Nad človek-roko-deltc je tedaj nekaj let po tujej zemlji in največ po nemškej zemlji potovati moral, ali domov piišedšega silili so drugi someščani, da domaČe kramlja. Iu le malo je teh potoval-cev bilo. Uradnik sicer tudi v tej dobi uij zatajeval, da je v neinSkej šoli se izgojal, ah ako je hotel s sotržani ia meščani občevati in posebno v familijab, govoriti je moral slovenski, ker Žensivo čuvalo je tedaj prav trmoglavo domačo govorico in tako so uradniki le mej soboj nemški govorili. Ljudska šola, ako-ravno neruska na pol, učila je malo nemščine; malo časa je bilo sploh za obiskovanje šole odmerjeuega, in se v tem času se poduk nij jemal prav resno; kmalu je bilo tudi par nemških besedij pozabljenih.
Človek prejšnje dobe je nosil suknjo pet, deset let, in puilej jo je sin dobil in za njim vnuk; malo je Imel potreb, oskromen je bil v jedi, pijači in obleki; trzan-meščan nij pognal kavarn ni tobaku, ženbtvo ne  klobukov, ni
Črtice.
IX.*)
Pameten mož je bil, ki je prednost dajal jeseui pred vsemi letuimi časi. Kaj nam pomaga žvrgoljenje ptic, vonjava cvetlic iu neiz-nierno hrepenjenje našega srca spomladi? Ali je morda prijetna poletna vročina ali mraz po zimi? Hladno in prijemu je vreme jesensko; sadja obilo se fajrravlja z veseljem (kadar ga je, nij ga baš vsako leto), po vinogradih se popeva in poka, pa tudi narava je lepa. Vse boje kažejo hosta, polje in tra\nik, in kar je poglavitna reč: za lovca pride najlepši čas! To je niožko veselje, truditi se in „nadigrati" (tako pravijo Srbi) prekanjeno zverino.
Neko lovsko mislim pripovedati, pa ne z
*) Glej štev. 201. »Slovenskega Naroda".
kave, ni sto druih zdajšnjih potreb; bilo |e gmotno nn:e ljudstvo v stanji, kjer je večina I, u lij kaj gleštaia, ali vsaj brez bcraške palice živela; z malim se je živelo in zadovoljno. V teh časih nahajamo tudi po naših krajih ponosno tržanstvo-meščanstvo in ta človek bii je dober čuvaj domačih tal. Bil je konservativnemu zdanjeniu kmetu podoben.
To vse življenje raztrgala je nova doba, ki je po žele/nir.'h,   tovarnah,   tisku, brzojavu itd. boj za nliiti al: ne biti" predruga-'ila. Boben  dražbe začenja  pevati povsod onim, ki se hitro no Bprijaznijo s sredstvi del* novejše dobe, in na   malem Slovenskem tem hujš«.', ker Nemec je imel omiko vsaj v bukvar nah,  Slovenec nič nego navadno dresuro iz prejšnjih časov.   Ko so se železn;ce zidale, obogateli so ljudje ob železniških progah. Inženirji in drugi delavci zasluževali so doBti in živeli veselo,   bogato.   Naš  meščan-tržan je dosti zaslužil, ali dosti tudi zapravil, posnemajo navedene železničarje. In naš mož stare dobe se nij privaditi mogel delu, ki je stroje upre-galo 1   In naenkrat je siu, je hči, je soproga imela  sto potreb!   Morali so  rumenjaki iz omare !
Pri Nemcih je ta prehod iz starejše v novejšo dobo ravno iste raue sekal, ali nov d o in i; č i n s k rod je vstajal, ter si na razvalinah, gmotnega premoženja starih svoje etablirah Pri Nemcih so rane te uže dosti zacelile Be, stari Čaa s svojim človekom je šel v jamo, ali na sloveuskem Štajerskem iu Goriškem je boben dražbe na kant spravil tudi ljudstvo domače po trgih in mestih.
Dosti je krajev po slovenskem Štajerji, kjer so v teku zadnjih 20—30 kt „stare rodbine" celo prišle ob premožeuj« in posebno se ljud;e, ki so okoiu let 1840 —50 nastopili gospodarstva,  nijso mogli   držati.   Bili so to
visokih gora, niti denes ne gre /a jelena ali divjo kozo. Ostanimo na ptujskem polji, kjer ju dosihmal imel lep lov, zvlasti na zajce, imenitni gief B., pra\i plemeoitaš, ki je rad na lov vabil tudi mehčane, dthtarje iu profesorje iz Manbura. Kakor je Odio, višji Bog nekdanjih Nemcev, svoje valkire razpošilial po vrtu, poizvt davat za dobre junake, katere je potem k sebi vzel v Valhalo, tako je tudi naš grof celo leto poizvedaval za dobre lovce, katere je potem vabil na lov jeseni. Ali — žali bože — ku* gospod grof nij imel vsevi-dećih valk r za svoje sie in poročnike, naletel je včasih tudi na Blabe lovce.
Neko jutro zbralo se je gosto število lovcev — kakih 30 — pri sv. Marjeti na Polji , in logar jih je razpostavil na robu boste. Gonjači se ve da imajo priti iz nasprotne strani. Zadaj za strelci je bilo polje, in neki kmet je oral za svojo ozimino — ne
po večjem ljudje,  ki  so vsem potrebam človeškega življenja novejše dobe zadovoljiti hoteli, ki pa nijso bili izgojeni za delo, predrugačeno delo tega ča^a in tako je zmirom ve^ zmanjkovalo podedovanega  premoŽenja,  dokler nij uksekucija odpodila starcev  s tropo otrok od hiš«.   Tako se je godilo  in se še godi po mestih  in  trgih na  slovenskem Štajerskem, tako se je godilo in se še  godi  na kmetih, posebno v ravnini.   Kakor jo kmet konstrv*-tiven iu se ga ne prime ta*o z  lehka kaka novost, venlur je odjenjatt moral od življenja po starej šegi, ker čas  je bil močnejši od njegove  žiljavosti.   Oas  mu je d&jal več potreb v obleki, jedi, pijači in vsem življenji in on je zmirom še  po starem kakor njegovi očaki  zemljo   obdelava),  Živino  redil  in po starem  marsikateri kos zemljišča prepuščal kuretini ali svinjam za pašo. Amerika s svojimi žitnimi kastami postavljala je Žito tako ceno na evropski trg, kakor Evropa sama in celo cenejše, in na Slovenskem, kjer je toliko poljedelstva in kjer Be je drago žito sejalo, želo,  mlatilo,  prerejalo  ter  mlelo,  je malo dobička poljedeljstvo vrglo, ne računajoč slabih letin, ki kmeta zadolže in mu grob izkopljejo. Ako bi naš kmet  žito  na trgu za domačo rabo kupoval, ter se živinoreje poprijel, polja posojal z deteljo in živino v hlevu redil, Boga mi, ne trebalo mu bi se bati davkarskega in druzega eksekutorja.  Kdo ne pozna življenja našega kmeta 1 Priden je, mravljinsko priden, ali uže dober kmet mora biti, koji o poletji še izhaja f. žitom in salom;  večina  mora te potrebne stvari o poletji kupovati in, ker navadno nij soldov, drago plačevati pri naših trgovcih, ki, Bog jim grehe odpusti, jeseni obresti, in kolike obresti terjajo !
Ko se je kmetBka lastnina ustvarjala, gledalo se je več na to, da se gradščinam ne
ravno lovcem na veselje, ker j e preveč škripal in ropotal, nego sebi v prid. Vsak lovec si misli: Da bi le uže bi mimo mene zoral.
Rog je dal znamenje za gonjače in kmalu se sliši klopotanje in vrisk od daleč, pa zmirom bližje. Tu in tam uže prileti zajček. Zdaj pa le pazimo! dejal je grof S. svojemu sosedu, mojemu debelemu prijatelju H.
Zdaj se sliši šum po hoBti, in v najbržem diru priskače zajec, pa jo misli pobrisati ravno v sredi mej načima znancema. Do hoste je bilo premalo prostora — obadva se obrneta hitro in: pik! pak! pok! puk! Iz obeh cevi je vsak Bprožil.
B Muh — uh — uh — uh!" se zdaj oglasi vol onega orača, in začne bencljati z nogo. Zajcev beli repič zgine za horizontom. Kmet priskoči:
„Vraga, kaj mi boste v vola streljali? Vi peklenski fušarji, kam ste pa merili?"
odkrhne preveč zgodovinskih eto in sto oralov, ] in konservatizmom, in tudi nij protislovje mej
nego na to, da Be posamezne večje kmetske laBtnine ožive. Bd de nij Čas za to, morebiti pribori četrti 8tan v tem oziru boljše razmere, ali »četrtine", „polovice" in bele vrane — „celi grunti" na Slovenskem zraven slabo obdelanih velikanskih gradščinskih zemljišč gotovo nijso pogoji srečo kmetskoga našega stanu B lo bi dobro, če bi grad^čine producirale žita, kmet pa živinorejo gojil, ali malo je v tem oziru vi leti. Kmet naš stoji zdaj glede svojih opravil tam, kjer je njegov pred nik stai pred 100 leti. In več, dosti več potrebuje, nego prej! Tobaka, luči, obleke itd. Vse to mora imeti, kar drugi najubožnejši ljudje imajo, in če nema, imeti ne more, hodi z upanjem na dobro letino v trg, v mesto posojila iskat, in tu je prišel v prave roke.
(Dalje prih.)
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 31. okt. [Izv. dop.] Dve seji je imel včeraj državni zbor, dvakrat so Be merili govorniki obeh strank, in — priznam naj kar naravnost —  centralisti so britke resnice morali debelo požirati, Blišati bo morali tako ostre besede, kakor preje še nikoli, in čuti ho jih morali od take Btrani, od katere se tega nijso nadejali,  od vodje češke stranke, od Riegerja samega. Govor Riegerjev je vseskozi oster, v njem bo utele sene vse težnje ne samo češkega naroda, nego vsacega resno mislečega in bodočnosti ne po zabljajočega Avstrijca.   Govor Riegerjev nij namerjen zoper nobeno narodnost, a trpko in neusmiljeno se razkazuje v njem  golost bivšega  ustavoverstva,  in,  vprašam,  kdo bode Riegeriu zameril, da je izrazil   bolečine svo jega naroda, ne tehtajoč besedij in ne nateg-nivši si preje belih rokavic V Rieger je stori samo svojo dolžnost. Ali čitalec naj sam sodi po najvažnejših stavkih Regerjevega govora, kateri slede pozneje.
V včerajšnjej dopoludanskej seji bo je volilo še tri ude v odsek za Fanderlikov predlog, in potem 36 udov v budgetni odsek. Potem pak je državni zbor nadaljeval adresno debato.
Prvi poprime besedo poslanec knez C zar torvski; on imenuje oba načrta adrese programa obeh strauk. V programu manjšine j ■ določno i/razeno centralistiško stališče nasproti avtonomistiškemu, ki je obsega adresa večine. To pa nij razloček mej ustavoverstvom in njega nasprotstvom, nij razloček mej liberalizmom
Nemci in Slovani, ampak nij nič druzega, negi protislovje mej centralisti in avtonoraisti. Pravna stranka stoji za ohranjenje historiSkih pravic a ohranjenje historiSkih induvalitetov, in za to bode glasovala za adreso večine. Ta adresa tudi dostojno kaže pot po katerem naj bi vlada hodila: ona zahteva decentralizacijo, in deželnim zborom širši delokrog. — Avtonomija in politiška svoboda se popolnoma ujemata, ali centralizem ne dovele nikdar do svobode za to ker nij pravičen.
CentralistiŠki poslanec Plener je priznaval vstop Čehov v državni zbor kot velik do-godjaj, in dokazoval B6 številkami in z vsem svojim iHtavovernim preverjenjem, koliko bi po njegovem mnenji decentralizacija škodovala.
Dr. Rieger je konstatiral, da Čehi nijso umaknili se nobenemu pritisku, ko bo stopili v državni zbor, ampak prišli so na klic svojega vladarja. Ako smo tedaj prišli v državni zbor, prišli smo zaradi tega, da bodemo delali v korist države, izognili pak se vsakemu prepiru, ako se nas ne hode sililo braniti naše pravo. — Češko državno pravo je pravna razmera mej Najvišjo dinastijo in političkim češkim narodom. Ta pravna razmera se v prvej vrsti ne dotika državnega zbora. Državni zbor ne more niti pravic niti dolžnosti j, ki izhijejo iz te pravne razmere,  odpraviti ali prenars-diti.   Ta pravna razmera je potrjena z mno-zimi prisegami pradedov Njega veličanstva in tudi Nj. veličanstvo zdanji naš cesar je v mno-zih prilikah izrazil svoje spoštovanje pred to pravno razmero. Ta beseda  načega vladarja nam zadostuje.   Gospoda moja! Naše pravno preverjenje se ne Bpodtika ob ustavo, ako smo se pritoževali, rekli so num: pridite v državni zbor! Nu, mi smo tu, in zdaj bodemo videli, je-li imajo oni tudi resno voljo storiti to, kar bo o bi j ulio vali, namreč sporazumi jenje. „Ali če pogledam   adreso manjšine  — nadaljeval je Rieger — to moram jako dvomiti, da li je ta bojni duh v adresi tudi duh spravedlji-vosti; marveč zdi se mi, da adresa manjš ne nij nič druzega imela pred očmi,  nego povedati kroni, da je v oziru vladarjevih obljub glede kraljevine češke in v oziru sporazumijenja mej vsemi narodi čisto druzega umenja, nego krona sama.   Jaz pa upam, da mnenje, ki je izraženo v adresi manjšine, nij mnenje, cele zborn ce in reči moram, da so besede Nj. veličanstva  na tej  strani  našle najradostnejše odobravanje.
Mnenje se je razširilo, da so Čehi za to
stopili v državni zbor, da bodo ustavo ovrgli, in neki govornik (Scharschmiel) na onej (levej) strani je deial, da se boji za državno jednoto. Kar se tega tiče, je državna jednota o vržen a uže z dualizmom. Razen teh dveh d '-ob jednote imamo zdaj z Bosno Se tretja, o katere j niti ne vemo, je-li avstro-ogerska ali ogersko-avstrijska; mi ne vemo, ali so naši sodržavljani tam doli Turki ali Avstrijci in zemljepisci bodo s teškim trudom odločili, je li Bosna takraj ali onkraj Litave.
Glede* ustave se je postavilo, da j^ njen nasprotnik vsakdo, Vdor rienašnje ustave ne hvali. Vsakomu pak je znano, da more ustava uavzeti razne oblike primerne časovnim razmeram, narodom in družim odnošaiem. Jasno je tedaj, ka mora ustava z napredujočo kulturo tudi napredovati in razvijati se, iniče ne služi ona svobodi,  nego  prouzroči stagnacijo v deželi in narodu. Vsaj Brno videli, kako se je upeljalo OHkromno najprej februarsko ustavo za izvrševanje nepremenljivega oktoberskega diploma, in „oČem" oktoberskemu diplomu je tega skoraj na glavo postavil.   Velika večina avstrijskega prebivalstva nij bila s to prena-redbo zadovoljna, klopi v državnem zboru so ostajale prazne, ali hoteli so na vsak način prav imeti. Jaz in dr.  S mol k a  sva svarila visoko zbornico tacal in opozarjala ni veliko opaBnost, ki tiči v absolutnem zanikavanji oger-skega prava, ali poslušalo se naji nij, ker je bila baš tačas beseda državna jednota jako rubljena, in se je tudi zdaj še nij pozabilo. Hotelo Be je na vsak način zarikavati tuja pravne nazore, in to je rodilo potem dunlizem. Po bitki pri Sadovi je dejal grof AndraRsy o .očetu ustavi": Ta mož nas je pritiral do> Sadove: on nai je k Sadovi  pripeljal črez Frankfurt, in zdaj veste, od kod izvira du-alizem. Gospoda moja! mi nijsmo bili zadovoljni s tem absolutnim zanikavanjem, mi n1:-Hino mogli  odobriti,  da bi državni zbor odločeval  črez  celo   carevino. Malo kasneje se je ustavo  z odobrenjem  6ae (leve) strani zopet premenilo in Č-hi nijso bili nav-zočni. Pozneje je bilo treba 6nej (levej) strani direktnih  volitev,   iu ustavo so zopet premenili.   Vidite torej, gospoda,   da ustavo-\erna stranka, kakor se imenuje, nij tako natančna glede nedotakljivosti ustave, — pre-naredi jo, kadar to dobro kaže njih strankarskim smerom.   (Smeh, na desnoj) Tedaj pak udavoverna stranka sodi, da se ustave ne sme nič več dotakniti, kajti: Zdaj smo si jo prav naredili, tako jo hočemo
nAli za božjo voljo!" dejal je prof. S. k debelemu II. „Kako Bi pa vendar naredil, da si vola zadel V
„Ti grdi lažnjivec!M odgovori moj debeli prijatelj, nsaj si Ti nameril proti volu, ne jaz!   Tja je padel moj strel,  na tisti grm!'
„To je nezaslišano", zagrmi prof. S.; „jaz, prosim te, jaz bom na vola streljal ? Ha, ha, ha!"
Tako sta se pravdala, Be ve da v posebno veselje drugih lovcev, ki bo se zbrali začasno okolo njiju. Mej temi je pa bil pameten starec, ki je kmeta pomiril in Be poravnal ž njim zaBtran škode, ki nij bila velika. Prof. S. in g. II. sta morala splačati vsak polovico.
S tem  pa še nij bil konec njijnemu trpljenj.   Celih štirnajst dnij nij sta smela ni kamor pod javno streho, da nijsta bila opo minjuna in dražena.
Prijatelj G. srečal je takoj  drugi dan
prof. S—a, in ga vprašal, zakaj on na realki uči naravoslovje, če Še ne zna razločiti parkljarjev od glodavcev.
Drugi znanec pa je oponašal mojemu debelemu H., da je menda spoznal, koliko več vreden je vol mimo zajca?
„Ali je vama gospod grof B. dovolil, na vole streljati?" dejal je tretji.
Tudi jaz sem si mislil,  pojdimo tolažit prijatelja. Obiskal sem ga, in oziral se po izbi „Kje so pa rogovi ?"
X.
Omenjeni dobri prijatelj II jo doživel na taistem polji Še drugo zgodbico, ki bo menda tudi vredna zabeležbe. Strelci so bili razpostavljeni po navadi v dolgej vrsti ob bosti kakih petdeset korakov vsak sebi. II. stoj na svojem mestu, njemu na levi g. P., majhen možic z očali na nosu, ki se je skoro popol
n«m skril za mlado smreko. Tretji pa je stal D., dolg in čvrst mož. Neka posebna čut navdaja lovca v tem trenotku: pričakt.vanje posebne sreče — češ, tukaj bom streljal toliko, da ne bo mogoče dosti hitro zalagati novih patron v cevi. T ho je — ali vsaj ima biti, kakor v cerkvi pred pridigo.
„Naenkrat zapazim" — tako pripoveduje moj pri'atelj — „da visoki 1). poskakuje. Ne naprej ali nazaj, le kvišku. Da te hd\ sem si mislil, zakaj vendar lo skače tako?"
Črei nekoliko časa, ko smo uže slišali jionjače od daleč, vi lim g. D. zopet skakati. To mi je uže bilo preveč, iu kličem mu tja:
„Khj vraga pa hkačete tako, vi nam bo-dete še skazili ves lovi"
„Le skakaite vi tudi, le skakajte 1J odgovori mi D., „da vas bo videl g. P., ki je mej nama! On je uže dvakrat streljal name !"
imeti! Ali na želje večine narodov se ti „liberalna" stranka ne ozira. Gospoda moja! ustava — razen volilnega reda — nas ne tišči v prvej vrsti, nego ti$či nas način, kako se je ona ustvarila in izvrševala, (O Inbren'e. na desnej.) in tu bi želeli prenareilbe. AH pa Be morda misli, da je vse, kar je z ustavo doRlej vzraslo, tudi del ustave? Nn, potem je državni dolg, in velik davek, ki smo ga dobili v ustavovernej dobi tuli bitstveni del ustave! (Veselost, na desnej.) In tako je tudi krah del ustave! Kuko pa avstrijsko prebivalstvo soli o ustavoverstvu, to je ono dokazalo z volitvami, akopratn še ne odločno. Naj pa pride še enkrat do volitve, potem dobomo vso drugačno večino, nego jo imamo zdaj, ako na bode po starej navadi zopet delal centralistiški aparat. V*aka opoz'c'ia ima pravico gra'ati vse, ali zdanja opozicija tega ne more, ker bi grajala samo to, kar je sama ustvarila.*
Nadalje je dejal Rieger, da je bilo po kratkem IIohenwartovem mimsterstvu v državnih blagajnah nad 100 milijonov, ali nij Be pustilo, da bi se to izve Ho. Gledd decentralizacije je kazal na Švajco, ki je jako avto-nomistiški organi zovana. kar jej pride prav po ceni. K centralizaciji da samo Rili to, ker je vsa Evropi silno oborož°na. „Ustavoverna stranka ne odobruje jednostranske narodnostne politik« in zahteva, da se ne bode alte-riralo nemškega živlia, — ali to nij tudi narodnost? Mi samo želimo, da Re spora-zumemo z Nemci in odstranimo vse skrbi glede zatiranja jedne narodnost'. A Neme- ne zahtevajo narodnostnega zakona, ker ga ne potrebujo, mi pak ga potrebujemo, g* zahtevamo, ali ne da se nam ga. Bojazni, katere Be večkrat izražajo glede nemštva so prazne, in žalostno bi bilo za Nemce v Avstriji, ko bi bile njih bojazni opravičene.*4
Dr. Rieger preide potem k razgovar-janju razmer na Dunaji. V svojem govoru je namreč dejal Suess, da ima za seboj vse mesto. Temu Rieger ugovarja „da Btoji za onim poslancem Ramo Leopoldstadtsko prebivalstvo, ali ona opazka, dejal je Ilieger, čuje se tako kakor pretenje, in da se hoče preložiti politiko na ulice, ali nevarno je igrati Re s takim orožjem, ki so rado Bproži. (Klici na levej: v Pragi.) Ne, to sem jaz doživel tu na Dunaji, ali bal se niJBem izraziti javno Bvojega inuenja. Hudi dnevi pak so nastopili tačas, v zbornic, se je mnogo govorilo  o  vrlih dela v-
Na to rs* iij pogledal bolj ostro na Hine-reko, za katero je stal g. P., in res, puška njegova je bila obrnena ravno proti meni Temu sem pa jasno povedal: Vi neumnež, ali se ne spravite koj domov ! Kako morete biti tako nesramni, da na lov hodite, če ne vidite? Otišel je, ali iz tiBte hoste se vo da nij n č priletelo k nam, ker sem bil res glasno govoril. XI.
Tudi jaz nijsem posebno na glasu mvoljo dobrega streljanja, ali posrečilo se mi je ven dar pred petimi leti, da sem ustrelil prvega lesjaka. Drugi lovci so uže nekaj slišali, da Be je kHJak prikazal v tej gutijbi, iu ko Biuo se združili zopet, vprašal je uže od daleč g. N.: „Koniu pa je prišel lesjak?" „Meni!" dejal sem jaz. nTo je pač škoda", td^ovun N. »Kaj škoda, saj sem ga pobral!" zuvruein Ali dolgo mu nijsem mogel pozabiti tiste be sede „škoda". V.
rili, ki so priborili svobodo,  in  naposled bo prišli oktoberski  dnevi;   t a čas so me proskribirali, delavci  so prodrli v mojo sobo, in da bi me ne bil moj prijatelj Ilavliček svaril, in da bi ostat jaz doma, ' n il h 1 u bi me taka usoda, kakršna je zadela Latoura.   Tudi leta 18f»l so Ščuvali delavce zoper nas.   Denes nsm dunajsko prebivalstvo nij več tako Hovražno,   tega sem preverien, ker je sprevidelo, kje da je resnica, ali vendar se po dunaiskih novinah češki narod strahovito Rramoti, in to nekaznovano. Mi pa lehko s ponosom kažemo na položenje češkega naroda, katero zavzima v vsakem obziru, in na njegovo važnost, katero ima denes v državi.   Leta 1848 je bila jedna državna stranka, a ta je sedela slučajno na onih (levih") klopoh. bi1« je nemška državna tdranka, av-striiRka državna stranka, katero se je zasmehovalo kot črnožolto,  je  sedela  na t oh (desnih) klopeh. Tu je bil avstrijski državni prapor, tu njega zastopniki, in tu je biladržavnnBtranka. L. 1800, ko so Prusi dali  proglas   „slavnej kraljevini češkej", smo v Pragi pred sovražnikovim orožjem slavili roJHtveni dan Nj. veličanstva. (Klici na desnej: Prav res.)   Kaj pa je storila ona državna stranka v Peči?   To dobro veste." (Dr. Foregger:   Mi  nijsmo nikdar b li v Moskvi ! Klici na levej: Moskva, Moskva. Dolgotrajni nemir.   Predsednik zazvoni)  Vodja češkega naroda po tem hrupu opisuje animoz-nost na Dunaji  zoper  če-ki  narod; omenial je, da se je z ReRselove statuve na Dunaji izbrisalo stavek „natione Bihemus", za to ker jo bil Čeh.   Zakaj se je Sirilo to animoznost zoper češki narnod?  Za to, ker se je osno-ala na Dunaji koterija, ne stranku, ki je ob-instvo   strašila   s   fehizmom, čehiziranjem, ederalizmom,  ki   bode drŽavo razrušil,  in iz urnega strahu bo svoje pristaše skupaj držali. Gotovo pa nij  ustavno,  če  se  jedna sama tranka gospodstva  čisto polasti, ter zasede ali  pa odda  svojim kreaturam vse odvažne lužbe in   sinekure.   Govornik je nadalje opisoval, kakovo sleparstvo se je godilo v m»-nolej ustavnoj dobi, kako se je državo goljufalo, jemalo sirot i uske novce in jih porab-halo  za svoje politiško-Btrankarske smotre. Ako ustavoverci denes z uklonjeno glavo Be plazijo okolo  in  tarnajo   za „svobodnostnimi institucijami, ki ho baje v nevarnosti", to n\j mč druzega,   nego ustavoverna pohlepnost, ki hoče vse  samo ziise obdržati.   „Mi nehčemo ue   dotakniti   ustave,   ali  odstranili   bi radi blato,  ki se je urioilo pod 6 iim naslovom. (Dobro! na desnej.) — Na vsakej strani moramo nekoliko odnehati,  to  je  pravi pot do sporazumljeuja, katerega nam je tudi Nj. ve-lifaustvo priporočalo v svojem prestoluem govoru. Adresa večine nebče prepira, ona išče miru in samo  v miru avstrijskih narodov je blagost Avstrije, v boji nje razpad. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje na desnej in na ga-leriji.  Govorniku čestitajo prijatelji.)
Poslanec dr. Ja(|ues zagovarja dunajsko mesto in njega prebivalstvo, potem pak pole uri žira z govorniki avtoiiomistiške stiauke Potem pa se na predlog k ne/.a C/, ar tor y skegu seja popoludne ob l/\ 4. preneha in sklene, da se bode BOJa zvečer ob 7. uri na daljevala.
Ob počitku nadalje ■•■nuja seje je govoril naš stoveubki državni poslanec dr. V o i; nji* k. Govornik je opisaval st«nje na Kranjskem, kjer vladajo čisto nenaravne razmere. Sloven
ski učitelji se odgojnjejo na nemških učiteljskih izobraževališč h, narodne pravice Be z nogami teptajo. Celo nemški listi, kakor d. pr. „Deutsche Zeitung", ki ne pusti na nobednem poslanci d^sne stranke ni dobroga lasii, vendar priznava govoru dr. VoŠujaka, da je bil jaka „massvoll". *)
Za Vošniakom je govoril poslanec Fried-mann, neznaten govorčič, zoper večino drža?-nega zbora, potem pak poprime besedo mini-sterski prvosednik grof TaalTe. V kratkem govoru je omenjal, da si je ministerstvo naložilo teftko zadačo, Rporazutnljenje uvesti in opravo mej življe, ki so se v dolgoletnem, neuspešnem boji odtuiili v kvar našej skupnoj liubljeuej domovini. Ministerstvo nij strankarsko ministerstvo in ne sme tako biti, ker drugače ne bi moglo nad strankami in mej njimi posredovati, dejal je. Iz prestolnega govora poudarja tri točke: trdno stati pri ustavi, cd cesarja sankciioniranej; sporazumlfenje in Rprijaznienje na ustavnih tleh b sredstvi danimi v ustavi; dela hb takoj lotiti, da se dospe do ravnotežja v državnem gospodarstvu, in skrbeti za obolišanje narodnega gospodarstva". Da pak ae to doseže, mora se izogniti vsakemu politiškemu boju, ki zdaj tudi nij opravičen, ker obstanek ustave se ne more in ne Bme več stavljoti na vprašanje. Koncem j« priporočal adreso veČine v Bprejem, ker se Ona naslanja na prestol ni govor in ker podpira vlado v njenih namerah.
Na predlog barona Gudenaua Be je sklenilo konec ''ebati se 108 glasovi zoper 137 glasov. IJstavoverna manjšina je hotela da bi se zdpj seja sklenila in ne prešlo v specijalno debato, ali nvtonomistiška večina je sklenila, da se seja nadaljuje in preide v specijalno debato. Takoj po tem sklepu pak je vstal Dunajevski, in dejal, da je avtono-mistiška veČina za to sklenila nadaljevanje seje ker je manjšina podpirala svoj nasprotni predlog b pozivom na lojalnost večine, kar pa nikakor nij bilo na pravem mestu; ali ker se je privatno apeliralo na kolegijalnost, za to zdaj on predlaga konec seji. Predlog ta se je sprejel soglasno; denes se nadaljnje adresna debata. Govorili bodo še glavni govorniki Ilerbst, Sturm in naposled grof llohen-\varth. —
Politični ra%gi<Ht
V Ljubljani 3. novembra. Ker se je zdaj po adresnej dehati popolnem odločilo, kje da ie večina, in bode treba lotiti se dela v državnem zboru, moral bode '#''»#//>' tudi ministerstvo svoje dopolniti. Kako? O tem nij. niti vprašanja več, kajti I mri amentarno.it mu veleva može poklicati k vladi samo od avtonomistiške stran ne. Naj li'nle ministerstvo še tako nuroliuoivo in spravljivo, na firazue ministarske stole mkak'jr ne more posaditi pristašev one stranke, zoper kHt*ro je v adresnej debati celo urni jterstvo glasovalo.
Govor Hit'fit*»'t<>v je prav v seršenovo gnezdo dregnil. Dunajski židoveki livi, katerim je on tako do živega posesal, kar vsi navskriŽ regljajo iu zabavlja|0. in tudi v Pragi izhaja joČa „Epoehe" pounga v svojnn čudnem ro-doljubjl dunajskim klepetuljam pr trka vati. Sicer ho pa R egerievi \olilci po po i nem £ u|im zadevnimi, ter bo mu uže istega dne telegrafski čestitali.
V zadnjem listu „Slovenskt-ga Nareda" smo prvi objavili nam sicer pozno doali tele-gram o *# vtotttuMUMti.i **; zmagi v držav-
(lovor ilr. Vo.šnjaka objaviti čenio po steno grafikoni sapianikn. Ur.
nem zboru. AvtonomiBtiška adresa je bila sprejeta, in sicer s 14 glasov vecme. Zoper adreso manjšine so glasovali tudi vsi ministri.
Vntsiije držuTc.
Iz €\'11 »i j 49 se poroča, da je 30. m m. 600 Črnogoicev zasedlo Veliko, lUOpaOr-šanco, 500 Črnogorcev je na potu proti Pe-pifcu, 200 jih je pa v restrvi mej Veliko in Oršanico.
imt Mt *< zbornica ue je 2 t. m. otvorila Prtstolni govor poudarja dobre razmere z VHemi vladami in da hoče Grtcija berlinski dogovor izvršiti. Pri grško-turških dogovarjanjih bodo vla.iti pcsredovale. Grška da mora poziti na razvoj svoje armade.
.1* # juristični mio .tu Leonhardt je oiij.it • n, na njegovo mesto je imenovan Friedberg. Za prvosednika v pruski deželni zbor je voljen Kbller, odločen konservativec; volili so ga konservativci in poslanci v centru.
Dopisi«
Iz Cerknici', 2'.). oktobra. [Izviren dopis.] Strel možnarjev, vrisk mnogoštevilno zbranega ljudstva — kaj pa je to V Ženske hite s škati iz vseh kotov. »Vsaj ne gori! Dima ni), in žarki se ne os pije,o na okrog. A vendar nekaj mora biti. Idiva tja in po glejva!" mi veli spremljajoč me prijatelj. „Voda, voda, izvrstna vodalu nama je nasproti do-nelo in Btoternih grl, ko sva se bližala kraju, kjer se je napravljal občmbk vodnjak. — Iu res je bilo. Mojster, dovršJvši svoje delo, izdal je parolo „pijte-1! Dobro vodo torej imajo sedaj Cerkničani, saj bo je pa tudi zelo po-
trebovali, in tujci, prihajajoči v naš kraj, vsaj ne bodo mogli posle pritoževati se zaradi slabe vode Vodnjak pa je zares dobro uredil gosp. Berne ll Postojne in dokončalo se je delo pod marljivim in umnim vodstvom gospoda L. VVrlija, kateremu gre v tej zadevi še posebna zalivala za to, ka je delal neutrudno, da se ju kar najprej mogoče dovrs la ta obče koristna naprava. — Ker sem uže ravno pri voli, naj omenim še to, da se je letos nase je/ero po dvakratnem nalivu v osem in štirideset h tt.fi h zelo močno napolnilo. K.
■ z l*o«l;; lini u. dno 2G. oktobra. V Številki 241. „Slov. Naroda" s*m priiavil, 6* članka v številki 204. „8loY. Nar." iiijMciii jaz |ii*al. Denes ponavliara isto. Po oočuein junstičoem nazoru „Asserenti incumbit pro-batio" pripada gospodu Trevnu svojo tr titev dokazati, in mojo negacijo ovreči, /nabiti mu bode pripomogel č. g. urednik, kateremu samemu je stvar najbolj jasna S tem bi bil ko-uec besedij. V. Kornmiiller.
l»osiu\tl. urc«lni<štvu. S to izjavo je pravdu v naletu listu končana: vsak gg nasprotnikov jo dvakrat imel besedo in to jo menda dovelj. Razsodba nam nij mogoča, ker rokopisov no shranjujemo, torej niti tistega nemarno, ki je povod bil tej polemiki; ne ve pa nobeden več, kako je bilo ž njim, niti ne kdo da ga ju poslal.
Doijiaet »tvari.
— (Zima) se je v drugič oglasila in ta pot jej utegne biti resnica. Včeraj je ves dan snežilo na debelo in da si je sneg kopnel sproti, se ga je vendar dovolj i abralo.
— („Laibacher Tagblatt".) Neradi se spuščamo v polemiko s tukajšnjim organom spravi protivnih birokratov in njihovib privr-ženikov, ker bo nam malo časten dozdeva boj s takim nasprotnikom. Vendar ne moremo niti ne umetno molčati, če predrzna njegova zlob-uoat n neumnost predaleč sega. List od posled-n t 'A i jieika piše, da bo je dr. Vošnjak v državnem zboru lagal, ktr je boje rekel, da je gospodujoča ustavoverna stranka narodni |eziK izrinila iz urada in šole; „L. T." pristav lja, da niti nij mogiče izrivati narodni jezik, uer „velika masa S,o vencev ne govori tistega ježka, ki se „slovtndri" imenuje! Kadar nam nTagblbttu-K».binnr rtdivivus dokaže, da „ve-iiv t masa" Nemcev govori tako kakor so pisali noiii' ki klasiki ali tako, kakor dandenes govori in piše nemško razumništvo — kadar nam dokaže vsaj, da je to, kar se čuje iz ust n. pr. doieuje-avstrijbkega kmeta, „die deut=che Sprache" : ou<iii porečemo, prav si imel, Kasi-in i rt! Dutle pa se menimo s toboj.
DtmaJBka borza 3. novembra.
(Izvirno tolegraričuo porodilo.)
Enotni drž. dolg	v bankovcih	68 Kld. 20	
Enotni drž. dolg	v srebru	70	n 40
Zlata renta		80	■ 45
HtiO dii. posojilo		m	„ 60
Akcije narodu.*	banke	. «34	
Kreditno akuijo		. 2B8	n 75
i,im don		. 116	n 50
			■t
Napol.		9	. as V,
0. kr cekini		5	
'irjavne marka		57	
3   M "*
S ~
I H
rs* P.
r
5
a
ti
l
Ha _ bt ob _ S m mT
3 r- S. EP.
* I 1
I I
-'tO 1
MIC D)<<
- - -
o     r -
BI       i   —•
SD1 9
£. Zl 3.
c j-" a. r.
C-1 t«
cc r rr I M
D 1
F" j.
M
o I
™      e*      cx ^
o
§ -i
5 9 c?e
se < a
g £ 5' . D
6 O a  i o
Stev. 13204.
^DU8—3)
Razglas.
Z dopisom dne 2G. Beptembra 1879 št. 5064 je c. k. deželna vlada kranjska v sporazumljenji s c. k. finančno direkcijo kranjsko mestnej srenji ljubljanBkej dalnje pobiranje tlakovine z tarifom
4 krajcarje od vsake vprežene, in
2 krajcarja od vsake gonjene živine prihodnjih  5  let, to je od 1. januarja 1880 do konec decembra 18H4 proti temu,  da po stavno določena '.proščenja tlakovine obeta nejo, dovolila.
MeBtni magistrat rszglasuje to v splošno spolnjevanje s pristavkom, da Be bode tlakovi na kot dozdaj od 1. januarja 1880 naprej na vseh glavnih in o varst\u taistih obstoječih stranskih mitnicah (šrangah) z ozirom na po stavna oproščenja tlakovine pobirala.
Od magistrata glavnega mesta
ljubljanskega.
dne 23. oktobra 1879.
Župan: Laschan.
Schiffer & Stedry v Ljubljani,
dLo-vozna, cesta, poleg- Icolod-vora j-io.ž;n.e železnice,
prodajata
salonsk premog1
za kurjavo v sobi in kuhinji,
ob jeduem tudi
PP* tovarnišk premog
za vsako potrebo po naj nižjih cenah,
Karočltc «c» ■ prejemajo: t magazinu za premog na dovoznej cesti poleg kolodvora juž. železnice, pr. J. E. B ućarjevih naslednikih pri frančiškanskem mostu in
pn Kari S. TIH-u pod Trančo št. 2. (503—8)
v
o
Za gospodinstva
si
1
V V
v v v v
8 1
v
v v
v v
>
H Tj
(o
i
(D
f H
bi (o H
d
.H
ui) O
I
(D H
Pi
iH
>(q
■r->
r-l O
t
Čestitim p. n. naročnikom za dosle izkazano mi zaupanju uljudno zahvsiljeviije se, prosim, da mi blagovoliš isto obraniti i nadalje, ter priporočam
kot izborno kurivo za kurjavo v sobi in kuhinji zagorsko - toplišk
salonsk premog
(svetli j)reniog najboljše vrsto, rad ter brez duba goreč)
l»<> naij ii i^j i li penali v plombiranih žakljih 50 kilo = I čolni cent a 45 nove. ~^fj| Pri naročilih na 250 kilo = 5 čolnih centov a 43 novčioev. "TjB^" Pri narooilih na 10, 20 in 40 čolnih centov primerno znižane cene.
J9^T~ Naročila  na eel  vagon po rudniško tabriskej ceni.
v plombiranih žakljih a 20 novćičev. pri naročilih na 5 žakljev a 18 novčičev.
Mnogobrojnim miročilom priporoča so SO »jiošlovanjciii
Oebevec,
(.r)lo—4) rimska oeata, 19.
Opomba: Naroč"be In plačila se i sprejmo:
V trgovinah se špecerijskim blagom:
Albert Plautz, na križevnlikem trgu; J. B. Justin, lioleg fit. Jakopskega mostu; M. Ahčiii. na starem trgu;
Josip Tribuč, št. petersko predmestje; v glavnoj zalogi tabaka, na mestnem trgu; v prodajalnioah tabaka: poleg frančiškanskega mostu; na Frano Josipovem trgu (loterija) v Mahrovej hiši; na dunajskej cesti poleg deželne bdlnloe; v Scliellenburgovih ulicah (čitalnica).
l/.daicij in  uieuuik Muauo Armic.
v        najceneje pri A. Debevcu, rimska cesta 19. 11
LaSiuiua in Lih »v .Muroune tisabrueu.