Iskra Glasilo delovnega kolektiva sozd iskra Številka 46/47 — Leto XVIII — 6. december 1980 SEJA DS SOZD ISKRA V prihodnjem petletnem obdobju bomo morali največ pozornosti nameniti lastni razvojno-raziskovalni dejavnosti, v izvozu m izobraževanju naših delavcev — Tem trem osnovnim usmeritvam bomo morali podrediti tudi investicijska vlaganja - Delavski svet SOZD Iskra je soglasno sprejel predlog Samoupravnega sporazuma o temeljih plana naše sestavljene organizacije za prihodnje srednjeročno obdobje ter določil predloge petih Samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SOZD Iskra — O temeljih plana in o štirih od teh predlogov bomo sklepali na referendumih v drugi polovici decembra, v javni obravnavi pa je zdaj osnutek samoupravnega sporazuma o nadomestilih — V odgovoru na delegatsko vprašanje je Anton Stipanič spregovoril o prizadevanjih za poenotenje računalništva v Sloveniji. To je nekaj pomembnejših podro-oziroma vprašanj s četrtega zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra, ki je ™lo v predprazničnih dneh, točneje •‘6- novembra v Ljubljani. Osrednja točka je bila namenjena razpravi in sklepanju o predlogu Samoupravnega Sporazuma o temeljih plana SOZD L------------------------------- Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85. O načrtovanju našega razvoja je uvodoma spregovoril predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič. Med drugim je poudaril, da poteka načrtovanje našega razvoja za prihodnje petletno obdobje v izjemnih pogojih gospodarske stabilizacije v SKLEPI 8. SEJE CK ZKS Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je na 8. seji razpravljal o idejnopolitičnih vidikih družbenoekonomskega razvoja Slovenije v obdobju 1981 —1985 in na osnovi gradiva, uvodnega referata in razprave sprejel naslednje sklepe: L Centralni komite ZK Slovenije ugotavlja, da osnutek družbenega plana Slovenije za obdobje 1981-1985 izraža osnovne idejnopolitične usmeritve o nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju, ki so opredeljene v kongresnih dokumentih zveze komunistov in še posebej v novembrskih sklepih predsedstva CK ZKJ, ter usmeritvah in opredelitvah, sprejetih na 7. seji centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. Zato CK ZK Slovenije podpira osnove v osnutku družbenega plana socialistične republike Slovenije osnovne opredeljene razvojne usmeritve. Centralni komite ZK Slovenije se ne spušča v konkretno ocenjevanje številk in kvantifikacije, ki so stvar strokovne ocene in usklajevanja ter drugih organov institucij političnega sistema. 2. Centralni komite nalaga komunistom, osnovnim organizacijam, občinskim konferencam, njihovim komitejem in svojemu predsedstvu, da na osnovi referata in- razprave na 8. seji CK ZK Slovenije s svojo organizirano aktivnostjo spodbujajo vse delavce, delovne ljudi in občane, da te usmeritve uveljavijo v nadaljnjih postopkih opredeljevanja in usklajevanja planov svojega in družbenega razvoja. V te napore morajo povezati vse organizirane socialistične sile, socialistično zvezo delovnega ljudstva, sindikate, zvezo socialistične mladine, prav tako pa tudi delegacije in skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Komunisti morajo z argumentiranimi prizadevanji pridobiti delavce, da bodo v svojih planih konkretizirali napore za prestrukturiranje gospodarstva, za večje vključevanje v mednarodno delitev dela, investiranje - dosledno v skladu z dogovorjenimi kriteriji — in usklajevanje vseh oblik porabe z realno ustvarjenim dohodkom za vključevanje znanosti in drugih družbenih dejavnosti kot dejavnikov družbene reprodukcije in razvoja. Pri opredeljevanju stopnje rasti družbenega proizvoda v planih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitični skupnosti naj komunisti uveljavljajo usmeritve iz osnutka družbenega plana ter z njimi uskladijo vsa področja porabe. Pri uveljavljanju teh usmeritev je potrebno dosledno uveljaviti ustavne poti in odnose, ki jih določa naša sistemska zakonodaja, da bi hitreje uresničevali socialistične samoupravne družbenoekonomske in politične odnose. Komunisti si moramo prizadevati, da bodo le-ti dali prednost samoupravnemu združevanju dela in sredstev tako v svojih delovnih organizacijah kot v celotnem združenem delu, da bi tako na samoupravnih podlagah zagotovili uresničevanje ključnih razvojnih usmeritev Slovenije in Jugoslavije. 3. Centralni komite zavezuje osnovne organizacije zveze komunistov, občinske konference in predsedstvo naj zato, da bi hitreje nadomestili še vedno močno administrativno urejanje odnosov med udeleženci družbene reprodukcije, s svojim samoupravnim povezovanjem in sodelovanjem razvijejo različne oblike in metode akcijskega povezovanja osnovnih in občinskih organizacij ZK na liniji družbenega interesa, ki mora potekati ne glede na meje občin, regij in republik, na podlagi izraženih interesov za delovno, proizvodno, poslovno in razvojno povezovanje organizacij in asociacij združenega dela. Na problemskih konferencah in drugih oblikah akcijskega delovanja morajo komunisti poenotiti svoja stališča, do razvojnih vprašanj in se dogovoriti o skupnih akcijah in nalogah ter načinih njihovega uresničevanja v samoupravnih aktivnostih svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela. S svojo aktivnostjo morajo komunisti še bolj kot doslej krepiti zavest o nujnosti stabilizacijskih naporov ter utrjevati prepričanje, da je uspeh pri uresničevanju stabilizacijskih nalog in ukrepov podlaga in nujni pogoj za razvoj socialističnega samoupravljanja in gospodarski ter družbeni napredek Slovenije in Jugoslavije, za njeno neodvisnost in svobodo. Osnovne in občinske organizacije zveze komunistov morajo zato zaostriti odgovornost komunistov, ki delajo v samoupravnih organih in delegacijah, v poslovodnih strukturah in strokovnih službah, v izvršnih organih skupščin in upravnih organih in drugod, da s svojim delovanjem prispevajo k takšnemu samoupravnemu prizadevanju in dogovarjanju ter odločanju, ki bo zagotavljalo uresničevanje stabilizacijske usmeritve in politike na samoupravnih družbenoekonomskih osnovah. Takšna aktivnost mora postati temelj za ustvarjanje idejne in akcijske enotnosti v zvezi komunistov, ki ji bo podlaga konkretno delovanje in prispevek slehernega komunista in ki bo izhodišče za pripravo slovenskih komunistov na bližajoči se kongres. domovini ter mednarodnega političnega in gospodarskega položaja. Največ poudarka je dal predsednik, trem našim najpomembnejšim usmeritvam v tem obdobju — razvojno-raziskovalni dejavnosti, izvozu ter skrbi za dodatno izobraževanje naših strokovnjakov. V zvezi z razvojno-raziskovalno dejavnostjo je poudaril, da si v Iskri ne moremo več zamišljati naše prihodnosti brez lastnega razvoja, in to iz čisto enostavnega razloga — le boljši moramo biti kot je naša konkurenca. Glede izvoza je Anton Stipanič dejal, da bomo (hkrati pa tudi moramo) v prihodnjih petih letih izvozih za okoli milijardo štiristo milijonov dolarjev Iskrinih izdelkov s 'čimer se bomo, kot največji slovenski izvoznik, vključili v prizadevanja naše republike za izenačitev zunanjetrgovinske plačilne bilance. K večjemu izvozu nas sili tudi to, da smo izredno, če ne kar preveč, vezani na uvoz reprodukcijskih materialov in investicijske opreme. Predsednik KPO je tudi poudaril, da v Iskri ne smemo imeti nobenega izdelka, ki ne bi bil namenjen izvozu. Opozoril je še na dejstvo, da izvozna usmeritev Iskre ni lahka in, da terja izvoz trdo delo, „toda na tuje moramo prodajati**. Kot že rečeno je med naše najpomembnejše usmeritve v prihodnjem obdobju uvrstil tudi skrb za dodatno izobraževanje naših delavcev. „Vso pozornost moramo nameniti znanju in višji kvalifikacijski strukturi v Iskri, z dodatnim izobraževanjem pa bomo med drugim dosegli to, da naši strokovnjaki ne bodo postali zaviralci Iskrinega razvoja. K dodatnemu izobraževanju moramo pristopiti organizirano, sedanja zunanjetrgovinska šola v Preddvoru pa je le ena od oblik dopolnilnega izobraževanja ob delu.** (Nadaljevanje na 2. strani) Programska usmeritev merilno- regulacijske tehnike V okviru obiskov vodstva SOZD je bil v torek v Elektromehaniki razgovor s poslovodnimi organi temeljnih organizacij merilno regulacijske tehnike in večine temeljnih organizacij skupnega pomena. Program branže, ki naj bi se v bodoče organizirala kot delovna organizacija, je predložil Erik Vrenko. Program, ki ga danes izvajajo temeljne organizacije Števci, Instrumenti, Mehanizmi, Vega, Stikala in Merilne naprave ob sodelovanju temeljnih organizacij skupnega pomena bo obsegal programe za izdelavo števcev, elementov merilne in regula cijske tehnike, prenosne merilnike električnih in neelektričnih veličin, sistemov za krmiljenje temperature, ultrazvočno diagnostiko, merilno elektroniko za medicinsko preventivo in kurativo in servisno merilno opremo. V razpravi so bili poudarjeni problemi v temejnih organizacijah, kjer nimajo ustrezne opreme in kadrov za prestrukturiranje proizvodnje ter problemi, ki bodo nastah v času deht-ve delovne organizacije. V zaključkih razgovora so bili poudarjeni ukrepi, ki jih morajo izvesti posamezni nosilci poslovanja v SOZD Iskra, da bo področje merilno regulacijske tehnike uresničilo cilje, Id si jih je zastavilo z velikim optimizmom. N. Pavlin Za kaj smo prejeli nagrado AVNOJ Z ustanovitvijo Iskre pred skoraj petintridesetimi leti v Kranju se je začel proces razvoja nove industrijske panoge — elektronike. Pobuda se je rodila pri partizanskih tehnikih, ki so delali v centralni tehniki CK KPS pri zvezah in pozneje v partizanskih delavnicah v Starih žagah. Pomemben korak v razvoju je bil storjen leta 1960. z združitvijo Inštituta za elektrozveze, tovarne telekomunikacij in tovarne električnih aparatov z Iskro iz Kranja. S to prvo večjo integracijo v državi so nastale možnosti za ambicioznejši razvoj lastnega znanja. Izoblikoval se je razvojno-raziskovalni potencial, ki je danes eden največjih v državi in ki zaobjema več kot 1800 strokovnjakov. Iskra je za svoje projekte dolgoročno angažirala in financirala raziskovalno dejavnost in vrsto raziskovalnih ustanov v državi, prek industrijskih kooperacij z vodilnimi firmami na svetu pa je zagotovila dodatno prelivanje tehnologije v obeh smereh. Iskra je izdelala in naši državi zagotovila vrhunsko tehnološko opremo za avtomatizacijo železniškega, cestnega in ptt prometa, za avtomatizacijo v energetiki ter vrsto industrij- _ skih procesov, najsodobnejše telekomunikacijske naprave, lasersko tehnologijo, v zadnjem času pa tudi mikroelektroniko, kakor tudi procesne in poslovne računalnike. Izvoz elektrometalne industrije Iskra za leto 1979 je dosegel vrednost 120 milijonov dolarjev, kar je več kot 10 % celotnega slovenskega in 2 % jugoslovanskega blagovnega izvoza. S svojim načinom dela se je Iskra uveljavila kot pionir industrijskega oblikovanja v državi. Danes štipendira Iskra 1977 študentov na vseh stopnjah, medtem ko se ob delu šola 1705 delavcev, tako da dobi na leto 350 višje in visoko izobraženih delavcev. Na tretji stopnji jih študira 145. Pri razvijanju lastnih proizvodnih zmogljivosti se je Iskra že pred 25 let odločila, da bo gradila obrate predvsem na manj razvitih območjih (Dolenjska, Bela krajina, Primorska, v zadnjem času štajerska. Notranjska, in Prekmurje)./S tem je veliko pripomogla h skladnejšemu regionalnemu razvoju Slovenije. S svojim dinamičnim razvojem, ki v zadnjih desetih letih izkazuje 25 % povprečne letne stopnje fizične rasti proizvodnje in 15% naraščanja produktivnosti, se je Iskra uvrstila prav v vrh jugoslovanske industrije. I . ______________ J ČESTITALI SO NAM Ar/. Predsednik predsedstva socialistične republike Slovenije Viktor Avbelj nam je ob nagradi A VNOJ poslal gornjo čestitko. Predsednik skupščine SRS Milan Kučan je poslal naslednjo čestitko: „V imenu skupščine SRS in v svojem imenu čestitam vsem delavcem Iskre ob visokem družbenem priznanju, nagradi AVNOJ." Predsednik skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič pa je poslal naslednjo brzojavko: ..Dovolite mi, da vam v imenu skupščine mesta Ljubljane in v svojem osebnem imenu čestitam k nagradi AVNOJ. Nagrada je priznanje delavcem Iskre za vse, kar so dosegli v uresničevanju samoupravljanja in za uspešno gospodarjenje. Ljubljana je tudi ponosna, da je dobila to odlikovanje, ker se pomemben del dejavnosti odvija v okviru mesta. Prepričani smo, da bo nagrada spodbuda Iskri, da se še bolj uspešno razvija na temeljih politike stabilizacije in uspešno utrjuje notranje družbeno-ekonomske odnose". Direktor Inštituta Jožef Stefan, dr. Boris Frlec pa je poslal naslednjo čestitko: ,,Ob podelitvi nagrade AVNOJ za leto 1980 za vaše izredne ustvarjalne dosežke in delo vam v vašem kolektivu delavci inštituta Jožef Stefan iskreno čestitajo z željo, da bi še naprej tako uspešno poslovali." Izvršni svet skupščine občine in družbenopolitične organizacije občine Kranj pa so poslale naslednjo brzojavko: ..Delovnemu kolektivu iskrene čestitke ob sprejeti letošnji nagradi AVNOJ z željo, da bo razvoj in ustvarjalnost vaše SOZD tudi v bodoče tako uspešen kot doslej." Številne brzojavke in čestitke so poslali tudi naslednji delovni kolektivi in posamezniki iz Jugoslavije: Svet republiških in pokrajinskih organizacij za ceste iz Ljubljane, generalpolkovnik Petar Babič za skupnost INVOJ, vjceadmiral Mladen Marušič v imenu delavcev SDPR, Tehnični remontni zavod Travnik, Regionalna samoupravna interesna skupnost za PTT promet za območje Šumadije in Pomoravja, DO PTT Zenica, TOZD IRCA, SOZD Energo-i n vest iz Sarajeva, DO PTT prometa Zrenjanin iz Zrenjanina, predsednik SOZD Rade Končar Ante Markovič iz Zagreba, Metalurški inštitut Hasan Brkič iz Zenice, Brodarski inštitut iz Zagreba, Veleblagovnice Beograd iz Beograda, Uredništvo ..Ekonomske politike" iz Beograda, direktor inštituta Mihajlo Pupin iz Beograda dr. Slobodan Radoman, SOZD Jugodent iz Novega Sada, Gospodarska zbornice Makedonije, iz tujine pa Mehmed Bildiner in Nazim Tezer iz Carigrada ter generalni direktor kombinata VEB Carl Zeiss iz Jene (DDR) dr. Biermann. Poldruga milijarda izvoza do 1.85 (Nadaljevanje s 1. strani) Dotaknil se je tudi investicijskih vlaganj v prihodnjih petih letih in poudaril, da morajo biti naši investicijski načrti v prihodnje podrejeni omenjenim trem osnovnim usmeritvam - torej RR dejavnosti, izvozu in izobraževanju. Spregovoril je zlasti o prevelikih investicijskih vlaganjih v prostore, v zidove ter o premajhnih prizadevanjih, da bi določeno investicijo hitro končali in da bi začela čimprej vračati vloženi denar. V nadaljevanju je Anton Stipanič spregovoril o gospodarjenju v letošnjem letu, ki ga bomo kljub številnim problemom, zlasti pri preskrbi z domačimi in uvoženimi surovinami in polizdelki, prebrodili brez večjih in hujših zastojev." Dotaknil se je tudi vprašanja interne banke, medbranžne tržne funkcije in še nekaterih drugih področij. Delegati delavskega sveta so v nadaljevanju zasedanja poslušali poročilo o prispelih pripombah k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana celotne Iskre, ki ga je pripravil odbor za usklajevanje tega dokumenta ter soglasno sprejeli predlog temeljev plana. Sklenili so tudi, da bomo v glasilu Iskra objavili prečiščeno besedilo predloga Samoupravnega sporazuma — o predlogu pa se bomo izrekali na referendumih v dtugi polovici tega meseca. V nadaljevanju zasedanja je delavski svet sprejel pravilnik o postopku usmerjanja in usklajevanja dejavnosti in proizvodnih programov SOZD Iskra, zatem pa je obširno razpravljal o petih osnutkih Samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v*SOZD Iskra. Največ besed je bilo izrečenih na račun jubilejnih nagrad in nagrad ob odhodu v pokoj. Nekateri so se zavzemali, da bi to vprašanje reševali na ravni posameznih delovnih organizacij, ob koncu pa je prevladalo stališče, da gre tukaj za jubilejne, Iskrine nagrade, in da moramo to vprašanje enotno reševati v celotni sestavljeni organizaciji. Delavski svet je po obširni razpravi določil predloge omenjenih petih samoupravnih sporazumov, o štirih od njih pa bomo, podobno kot o temeljih plana, glasovali na referendumih. Določil je tudi, da bomo o Samoupravnem sporazumu o enotnem oblikovanju razvidov nalog sklepali na sejah delavskih svetov enovitih DO, TOZD in DSSS, hkrati pa je dal v javno obravnavo osnutek Samoupravnega sporazuma o enotnih osnovali in merilih za izplačilo nadomestil osebnega dohodka in povračil stroškov delavcev, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog v SOZD Iskra. Javna obravnava bo potekala do konca tega leta. Najvišje Iskrino samoupravno telo je v nadaljevanju zasedanja sklepalo in sprejelo sporazum o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju med SOZD Iskra in združenimi PTT organizacijami Slovenije. Sprejelo je tudi pravilnik o notranji arbitraži v SOZD Iskra ter podprlo predlog za podražitev našega tednika z dosedanjih štirih na pet dinarjev. Ta podražitev je nastala skoraj izključno zaradi podražitve tiskarskih storitev in tiskarskega papirja. Delegati delavskega sveta so na predlog razpisne komisije imenovali dva nova člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, in sicer Zorana Poliča za področje ekonomike in plana ter Janka Sekirnika za področje namenske proizvodnje. Kot po navadi je zadnja točka Reški Iskraši so visok jubilej združili z otvoritvijo prenovljenih prostorov Iskrine industrijske prodajalne v ulici Rada Končarja, torej v istih prostorih, kjer smo pred 25. leti odprli prodajalno, servis in predstavništvo. In ta slovesnost je bila priložnost, da smo se lahko srečali z vsemi delavci reške-ga predstavništva, s tistimi prvimi, nekateri so tudi še vedno Iskraši, in seveda tistimi, ki so zdaj zaposleni bodisi na Reki bodisi v Pulju. Kot že rečeno je bil prvi direktor Iskrinega predstavništva na Reki Dušan Kernev. Takole se spominja tistih začetkov: „Sprva sem bil zaposlen v reški delovni organizaciji Brodo-projekt. Kolegi iz študentovskih let iz Ljubljane so me kmalu po diplomi zaprosili, da bi preučil tržišče za Iskrine izdelke na Reki, in to sem tudi storil. Spominjam se, da je bil pobudnik, da bi imela Iskra v Hrvatskem Primorju svoje predstavništvo Silvo Hrast, veli- dnevnega reda zasedanja DS SOZD Iskra namenjena delegatskim vprašanjem. Tokrat je delegat iz kranjske Elektromehanike zaprosil za odgovor, kako na ravni Iskre in Slovenije rešujemo vprašanje računalništva in kakšna je Iskrina prihodnost na tem področju. Odgovoril mu je predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič. Poudaril je, da prav zdaj potekajo na ravni republike prizadevanja za poenotenje računalništva v Sloveniji, in sicer med Iskro, Elektrotehno in Gorenjem. Dotaknil se je dosedanjih Iskrinih prizadevanj na tem področju ter opozoril, da je bila Iskra v srednjeročnem obdobju, ki se zdaj izteka, nosilec računalniške dejavnosti v Sloveniji, usmeritvi na to področje pa bomo namenili v Iskri tudi v prihodnje. ko pa so na tem delali tudi Lilek, Trost, Schaub in drugi. In leta 1955 smo odprli trgovino in pisarno, pozneje pa tudi manjši servis. Postal sem torej Iskraš. Spominjam se, da smo najprej prodajali na Reki telefonske centrale s 25. in 50. priključki, pa telefonske aparate, radijske sprejemnike Savica in Slavica, kinoprojektorje in še kaj. Zapišite tudi tole: prvi televizijski sprejemnik na Reki je bil Iskrin prototip in ko smo ga preskušali je vsa Reka letela k nam." Seveda nas je zanimalo, kakšni so bili tisti časi. „Vsak začetek je težak in tudi tokrat nam ni bilo lahko. Zlasti smo imeli probleme, ker nismo mogli dobiti dobrih prodajalcev najhujši pa je bil v tem, da nismo mogli ustreči številnim reškim kupcem. Pogosto so nas (pred trgovino) čakali že od štirih zjutraj." Tudi Marija Frare, ki je v reškem Skoraj vsi Iskraši z Reke in Pulja na Titovem mostu na Krk. Četrt stoletja Iskre na Reki Iskrino predstavništvo na Reki, pobratenem mestu Ljubljane, je te dni proslavilo 25. obletnico ustanovitve. Takoj naj zapišemo, da je bilo reško predstavništvo prvo zunaj slovenskih meja in je torej odigralo, lahko bi rekli, pionirsko vlogo v prizadevanjih za naš prodor na jugoslovansko tržišče. „Lepo, hkrati pa tudi težko je bilo to minulo obdobje", se ga spominjajo tisti prvi delavci v predstavništvu, direktor Dušan Kernev, pa Marija Frare in Slavica Bonifačič, kot tudi tisti, ki so sedaj zaposleni na Reki ali v Pulju. ,JNa to obdobje smo lahko ponosni, saj nam je v tem času uspelo ponesti Iskrino ime v večji del Kvarnega, pa na otoke in v Iskro." predstavništvu že od vsega začetka, pa Slavica Bonifačič in drugi pionirji Iskrine prisotnosti na Hrvatskem Primorju se z veseljem pa tudi s tesnobo spominjajo tistih prvih začetkov, ko so bili trgovina, servis in predstavništ-. vo stisnnjeni na nekaj kvadratnih metrih, torej tam, kjer je zdaj le trgovina. Predstavništvo ima lepe in prostor- Dušan Kernev in Slavka Bonifačič na jubilejni slovesnosti ne prostore in jih gotovo še več le ne bo treba širiti ali obnavljati. Povsem drugače pa je s servisom, ki se stiska v kletnih prostorih precej daleč od stro- gega središča. Na slovesnosti po otvoritvi prenovljene prodajalne so nekateri serviserji celo s trpkim humorjem namigovali, da bodo v servisu obesili vsaj sliko sonca, da bi sploh vedeli, kakšno je. Prostori so, kot že rečeno v kleti, so vlažni, temačni, skratka takšni kot ne bi smeli biti. Pri vsem tem pa se reškim serviserjem v bližnji prihodnosti ne obeta kaj boljšega. Medtem pa je s serviserji v Pulju, kjer imamo tudi lastno industrijsko prodajalno, oba, servis in trgovina pa sodita pod reško predstavništvo, povsem drugače. Servis je v novih, lepih prostorih, trgovina pa se v ladje-delniškem predmestju Pulja stiska v neprimerne in utesnjene, čeprav lepo urejene prostore. Petindvajset let je torej mimo. je pa vidijo prihodnost naši Iskraški „sotrpni“ s Hrvatskega Primorja? Direktor reškega predstavništva Dino Vlačič poudarja, da se bo morala Iskra bolj prilagoditi temu tržišču in njegovim potrebam, ena prvih nalog, ki nas čakajo, pa je ustanovitev lastnega predstavništva v Pulju, kajti z Reke tržišča v Hrvatskem Primorju, na otokih in v Iskri kakovostno ne morejo več obdelovati. To vrzel nekako rešujejo s trgovinkimi potniki. Med njimi je tudi Vojo Poropat. Tole je povedal o svojem delu: „V Istri, za (Nadaljevanje na 3. strani) Sodelavci Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD, oz. Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela, ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in preja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, E—11, telefon: 324-061 int. 21-25. PROSTA DELA IN NALOGE: Iskra Commerce — TOZD Servis 1. Vodenje servisa za profesionalne elektronske naprave in računalniške sisteme — 1 sodelavec Zahtevana usposobljenost — dipl. ing. elektrotehnike, aktivno znanje angleškega jezika, opravljen vozniški izpit B kategorije, 5 let delovnih izkušenj, osnova OD 8.671 din. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave 8 dni, rpk obvesitla 15 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite ~na naslov: Iskra Commerce, Kadrovsko socialna služba, Ljubljana, Topniška 58. Informacija na tel.: 314-288, int. 12. e < % st' sli el, čl - de i 01 : h tu di I p' °i ! sk F je m d< ki bi Šr tli re n: je n, šr ( 1 1 . : A 0 1 1 I s ( ( t i 1 I ! 1 1 t i I I 1 Vzgoja za ustvarjalno delo Od 27. do 29. oktobra — je bilo na Otočcu republiško posvetovanje o temi Politehnična vzgoja in izobraževanje za ustvarjalno delo in samoupravljanje, ki ga je pripravil Pedagoški inštitut pri univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo in Marksističnim centrom CK ZKS. Posvetovanja se je udeležilo skoraj 200 znanstvenih in pedagoških delavcev pa tudi nekaj predstavnikov gospodarstva in organizacij za tehnično kulturo. Posvetovanje je zavzelo širši okvir, saj so kot referenti in razpravljala sodelovali tudi renomirani strokovnjaki in družbeni delavci s področja vzgoje in izobraževanja iz Hrvatske, Srbije in Vojvodine, ki so posredovali svoje izkušnje ter spodbudili dogovarjanje o nadaljnjem sodelovanju. Iz Iskre so sodelovali trije predstavniki, dva iz naše prodaje učil in električnega ročnega orodja, mag. Milan Slokan iz skupnih služb SOZD pa kot referent. Organizatorji so namreč želeli, da prispeva Iskra referat na temo spodbujanja tehnične inventivnosti, oz. ustvarjalnosti kot njene osnove. Nekaj podatkov o izvajanjih referenta iz Iskre ter o nekaterih za nas posebej zanimivih referatih bomo navedli kasneje. Na osnovi blizu petdeset podanih referatov, ustrezno razvrščenih v tri tematske sklope, je tekla izjemno bogata razprava, trajajoča polovico razpoložljivega časa. Tematski sklopi so obravnavali družbene in idejne osnove politehnične vzgoje in izobraževanja v samoupravni socialistični družbi glede na družbeno-ekonomske, normativne, estetske in pedagoške vidike, dalje vpliv in povezanost revolucionarnih strukturnih premikov v naravoslovju, tehniki in tehnologiji z vzgojo, inovacijskimi procesi in povečanjem človekove ustvarjalne sposobnosti ter končno tudi sodobne načine politehnične vzgoje in izobraževanja v naših razmerah, glede na koncepte, programe, učne tehnologije, organizacijo in kadre. Razen razprav o problematiki in razvoju politehniške vzgoje, kakor jih razpirajo teorija in praksa vzgojnoizobraževalnega dela, razne znanstvene discipline in naš družbeni razvoj, so bile zvečer organizirane razprave ob okrogli mizi, ki so obravnavale vprašanja politehnične vzgoje in sedanje preobrazbe šole, razvoj sodobne znanosti, tehnike in tehnologije ter konsekvence za izobraževanje, pa tudi vprašanja tehnične kulture v prostem času. Uvodni govor je imela Majda Poljanšek, članica izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Poudarila je, da gre pri politehničnem izobraževanju za prepletanje izobraževanja in dela, da je življenjski interes naše družbe množično spodbujanje ustvarjalnosti in povečanje produktivnosti dela in da se moramo mnogo bolj kot doslej naslanjati na lastno znanje. Vse to moramo doseči z ustreznim sistemom izobraževanja, ki bo omogočilo spoznavanje znanstvenih in tehnoloških osnov dela. Posvetovanje naj omogoči povezavo med programsko in izvedbeno platjo tega procesa. Posvetovanje je tudi pozdravil predsednik skupščine občine Novo mesto, ki je nakazal problematiko in uspehe te občine, kjer ustvarja industrija 60 % družbenega proizvoda in pri tem izvaža visok delež na konvertibilno tržišče (90 mio dolarjev v letu 1979). Kot nosilce bodočega razvoja v občini je omenil IMV, Krko, tovarne Iskre in Novoteks. Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc, pa je v svojem uvodnem referatu prikazal politehnično vzgojo in izobraževanje kot bistveno komponento našega izobraževalnega sistema in kot sestavino splošne izobrazbe. V pedagoški teoriji se politehnično izobraževanje najbolj pogosto obravnava kot sestavina splošnega izobraževanja. Upravičeno se poudarja, da se politehnično izobraževanje ne more poenotiti s poklicnim in, da so njune naloge različne. Hkrati pa se poudarja, da je splošno in s tem v skladu tudi politehnično izobraževanje osnova poklicnega izobraževanja. Po razčlenitvi dr. Bogosava Kovačeviča s Pedagoške fakultete na Rijeki sestavljajo vsebino politehničnega izobraževanja tri osnovne sestavine: — spoznavanje znanstvenih osnov, na katerih temelji sodobna tehnika in proizvodnja, osnovnih zakonov organizacije dela ter družbenoekonomskih odnosov v proizvodnji in na drugih delovnih področjih; — pridobivanje spretnosti in navad v uporabi osnovnih orodij, strojev in naprav, ki so skupne različnim vejam proizvodnje; — proizvodno delo učencev, ki se uresničuje s povezovanjem pouka in proizvodnega dela za vse otroke določene starosti. Pri nas lahko govorimo (je izvajal dr. Nikola Potkonjak s Filozofske fakultete v Beogradu) o specifični jugoslovanski zasnovi politehnične izobraževanja in vzgoje. Ta izhaja iz naših prizadevanj, da bi uresničili tovrstne vzgojne cilje v razvitem socialističnem samoupravljanju, ki temelji na združenem delu. Vzgoja in izobraževanje se uresničujeta kot nenehen proces oblikovanja svobodne, ustvarjalne in vsestranske socialistične osebnosti. Seveda bi nas zavedlo predaleč, če bi skušali vsaj bežno omeniti vse bogastvo gradiva, ki je bilo podano na posvetovanju. Zato bomo omenili samo nekaj prispevkov, kjer so avtorji neposredno povezah sedanjo dobo znanstveno-tehnične revolucije in eksplozije znanja s potrebami združenega dela in z nujnostjo pospeševanja ustvarjalnosti. E.M. Pintar z republiškega komiteja za družbeno planiranje je opozoril na venomer rastočo količino razpoložljivih informacij. Zato moramo dati sodobnemu človeku tudi znanje o pravilni uporabi informacij, moramo mu dati več inovacijskega znanja, ki je prav za prav ..znanje o uporabi znanja". Prof. dr. J. Peklenik s fakultete za strojništvo v Ljubljani je v prispevku pod naslovom: Kreativna vzgoja za delo v proizvodnji v samoupravljanju in v pogojih razvoja mikroprocesorske tehnologije opozoril, da ima računalniška tehnologija izreden, vpliv na inovacijo proizvodov in proizvodnih tehnologij in s tem na industrijski, gospodarski ter ne nazadnje tudi na družbeni razvoj. Zaradi prodora računalnika v proizvodnjo je ta postajala vedno bolj fleksibilna in s tem tudi produktivna in se mnogo laže prilagaja spreminjajočim se zahtevam tržišča. V tovarnah rabijo povsem druge strokovne profile, ki se pomembno razlikujejo od klasičnih. Zaradi tega mora šola posredovati dovolj obširno in poglobljeno znanje vseh tistih naravoslovnih in družbenih disciplin, ki bodo mlademu človeku omogočile široko razumevanje dogajanj v naravi in družbi, ne glede na to, kakšno delo bo kdo opravljal na delovnem mestu. Nadalje mora vzgojni in izobraževalni program vzbujati kreativnost v vsakem mladem človeku. Kvaliteta izobraževanja je ena izmed nadaljnih komponent, ki ji moramo posvetiti veliko pozornost. Kot rezultat vsega tega nam bo šola dala mlade delavce z visoko stopnjo sposobnosti prilagajanja v delovnih strukturah in zahtevnostim dela. Jan Makarovič s fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani je v zvezi s politehničnim izobraževanjem poudaril, da je bolj DO AVTOELEKTRIKA S seje predsedstva KO OS Na izredno pomembni seji predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata novogoriške Iskre - Avto-elektrike so se zbrali prejšnji teden člani iz vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Obravnavali so več pomembnih vprašanj, za razrešitev in ozbrazložitev nekaterih pa so zaprosili glavnega direktorja Petra Mivška. Najprej so pregledali in obravnavali problematiko o poslovanju delovne Organizacije in izvajanje stabihzacij-sldh ukrepov. O tem je obširno spregovoril direktor Mivšek in poudaril, da je potekala proizvodnja v letošnjih 11 mesecih kljub raznovrstnim težavam dokaj dobro. Vendar je realno pričakovati slabše rezultate, kot smo jih j bili vajeni, slabše kot so bili ob leto-i šnjem polletju. Iz dneva v dan je namreč čutiti akutnejše pomanjkanje ) repromaterialov, predvsem mislimo tu i na prepotreben baker. Prav zaradi tega ! je pričakovati celo večje zastoje v i naslednjem, zadnjem mesecu v leto- šnjem letu. Tudi zaloge izdelkov Avto- elektrike so močno narasle. Jugoslovanska avtomobilska industrija je namreč naredila okrog 100 tisoč manj vozil, kot je planirala, posledice tega pa je občutiti tudi v tovarni malih zaganjalnikov, v tovarni generatorjev in elektronike ter v tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu. Člani predsedstva so med drugim obravnavali tudi letošnje aktivnosti na področju počitniške dejavnosti oz. letovanja. Ugotovljene so bile razne svetle, pa tudi pomanjkljive točke v zvezi z oddihom zaposlenih. Zato so se člani predsedstva zavzeli, da na tem področju vložijo večjo angažiranost za preskrbo' še večjih kapacitet za letovanje, obenem pa je vzklila tudi pobuda, da bi kapacitete Avtoelektri-ke na morju odstopih takrat, ko so nezasedene v uporabo češkim delavcem, njihove kapacitete pa bi koristih smučarji Avtoelektrike v zimskem času. Obenem so člani predsedstva namenili nekaj časa tudi problematiki letovanja v okviru Iskre — Invest servisa in se zavzeh za predlog kot je bil > 1 i Četrt stoletja Iskre na Reki (Nadaljevanje z 2. strani) Marija Frare je v reškem predstavništvu °d začetka. katero sem zadolžen bi lahko prodali še dosti več.‘Kazalo bi zlasti odpreti v Pulju skladišče, kajti trgovine v istrskih mestih nimajo svojih večjih skladišč in jih moramo zato večkrat j oskrbeti. Seveda pa se v Istri pozna I tudi vpliv bližnje meje, predvsem | Trsta, ki pa iz leta v leto bolj slabi, ; zlasti pa letos. O čem drugem kot o morju in o ladjedeljništvu je stekla beseda z reški-mi in puljskimi Iskraši. In ob tem pogovoru smo stopili na žulj prav direk-5 torju Vlačiču. Dino, kot ga z imenom kličejo domala vsi tisti, ki ga poznajo v predstavništvu in seveda v temeljni organizaciji Domači trg v Iskri Commerce, se namreč že vrsto let bori, da bi bila Iskra bolj prisotna v ladjedelništvu. Kot vse kaže je doslej ta njegova želja naletela na gluha ušesa. Edino, kar zdaj Iskra dela za opremo novih ladij, so tako imenovani indikatorji odklona krmila; torej skoraj nič. Na slovesnosti smo se imeli priložnost o tem pogovarjati prav s strokovnjakom s tega področja, prvim direktorjem predstavništva Dušanom Kemevom, ki je zdaj profesor na Višji pomorski šoli v Piranu. „Stvar ni tako enostavna — po eni strani v Iskri ni vehkega zanimanja, po drugi strani pa je naše ladjedelništvo usmerjeno v uvoz, kar je povsem razumljivo. V tujini so mednarodni turisti ozko specializirani za ladijsko opremo in lahko torej ponudijo celovit program, Iskra pa tega, glede na nespeciahzira-nost, ni sposobna. Poglejte tudi na primer Rade Končar in drugi jugoslovanski proizvajalci tega ne morejo11. Kljub vsemu pa je Dino Vlačič prepričan, da obstajajo na področju mikroelektronike, računalništva ali kje drugje vehke možnosti za vključitev Iskre v opremo ladij. Kot dolgoletni Iskraš se navdušuee tudi nad tem, da bi morala Bcskra odpreti nekje v Primorju, pa naj bo to v hrvatskem ah slovenskem, obrat za avtomatizacijo ladij. Reka bi bila po njegovem menju kar pravšnja za to. Uspehi Iskrinega predstavništva na Reki v minulem četrtstoletnem obdobju so na dlani. Iskrina kolonija na Reki in v Pulju si je zastavila tudi v prihodnje smele načrte in ob prizadevnosti vseh Iskrašev, tudi delavcev iz neposredne proizvodnje, jim bo ob takšnem delu to govotovo uspelo uresničiti. Prodajalcem, serviserjem in delavcem v predstavništvu na Reki ob tem visokem jubileju najlepše čestitke. Lado Drobež posredovan s strani strokovne službe. V drugem delu seje, bila je v sredo, so pod vodstvom predsednika Draga Novaka obravnavali člani predsedstva analizo razvojnih možnosti Avtoelektrike v srednjeročnem obdobju 1981—1985 s smernicami in elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Obširno obrazložitev najpomembnejših točk je podal pomočnik glavnega direktorja Ludvik Jelinčič. V našem glasilu smo o temeljih plana že pisali, zato naj dodamo za zaključek te točke le najvažnejšo izhodiščno točko: v ospredju bo avtoelektronika. Člani predsedstva so obravnavah tudi samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981-1985. Glavne točke jim je obrazložil direktor Ludvik Jelinčič in povedal, da je sporazum že tako dopolnjen, da praktično ni vzroka, da ga DS SOZD, ki je zasedal prav v času seje predsedstva, ne bi sprejel. DS SOZD ga bo posredoval v vse TOZD, kjer ga bomo na referendumu sprejeh. Vodja sektorja za organizacijo in študij dela Robert Žerjal je podal informacijo o poteku uvajanja integralnega sistema delitve po delu. Povedal je, da ta sistem teče dokaj dobro in da se mora v najkrajšem času izpeljati in sprovesti v „življenje“. Na koncu pa so člani predsedstva imenovah še člana Avtoelektrike v svet upravljalcev Iskre PPG, poslej bo to Jože Štrukelj, namesto Jožeta Eržena pa so imenovah v poslovni odbor Cimosa — Petra Mivška, glavnega direktorja Avtoelektrike. M. R. Programska konferenca mladih Prejšnji četrtek so se zbrali mladi iz TOZD — Inštitut za avtoelektrike in TOZD — Komerciala v DO Avtoelek-trika Nova Gorica na volilno programski konferenci. Smatrali so za potrebno, da pregledajo dosedanje delo in da pregledajo obsežen program bodočega delovanja. Njihovo konferenco sta Dan republike - 29. november so podobno kot v drugih Iskrinih kolektivih nadvse slovesno proslavili tudi delavci v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani. V kulturnem delu programa je nastopil Ljubljanski mladinski simfonični orkester pod taktirko Višnje Kajgan in Stojana Kureta, predstavil pa se je tudi solist Rajko Koritnik. obiskala tudi sekretar osnovne organizacije ZK v DSSS Bojan Lovrič in mentor mladih na nivoju delovne organizacije Robert Žerjal ter predsednik konference mladih delavcev Nova Gorica. Potem, ko so izvolili delovno predsedstvo, je podal dosedanji predsednik Silvo Ferjančič pregled dosedanjega opravljenega dela. Ob tem se ne bi zadržali dlje časa, ker so bile izpeljane akcije mladih pretežno v okviru zastavljenega programa na nivoju konference, (o tem pa smo, ah pa še bomo poročali). Na konferenci so si zastavili tudi obširen program bodočega dela, ki ga bodo z novim vodstvom sigurno izpeljati. In ko smo že pri novem vodstvu naj povemo, da bo poslej opravljal funkcijo predsednika Ranko Močnik iz TOZD — Inštitut, sekretar bo še naprej Jordana Bizjak, v predsedstvu pa so tudi poslej isti člani kot doslej. M. R. Plemenitost brez primere Srečanje, kakršno je bilo dan pred našim praznikom nima primere. Skoraj 300 delavk in delavcev Iskre — Avtoelektrike Nova Gorica (podatki so samo za TOZD in DSSS s sedežem v Šempetru) se je zbralo v delavski restavraciji na srečanju, za katerega bi morali najti plemenitejšo besedo, da proslavijo jubilej 25, 20, 15, 10, 5 in manj krat darovanja dragocene življenjske tekočine — krvi. 317 zaposlenih je letos žrtvovalo, darovalo delček sebe, da bi priskočili na pomoč nekomu, ki ga niso nikoli videli, nikoli zanj slišali. Pri teh darovalcih krvi je bila prisotna le misel — kri dajemo danes, morda jo bomo jutri potrebovali. Slavnost je otvoril predsednik kon- Pri vseh'teh demonstracijah mešalnikov, mlinčkov, nožev in številnih drugih gospodinjskih pripomočkov - tokrat so jih v ljubljanski Nami predstavili fantje iz Iskre Commerce - je najbolj -vrimivo, da jih tudi lastniki ne znajo uporabljati, kaj šele tisti, ki se zanje šeit odločajo. Upamo le, da bodo,vse te številne demonstracije kaj pomagale. ference osnovnih organizacij sindikata Iskre Avtoelektrike, ki je v kratkem nagovoru prav vse prisrčno pozdravil in se zahvalil za njihova plemenita dejanja, ki so brez primere. Nato je predal besedo prdstavniku rdečega križa, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen krvodajalstva, se vsem zahvalil in priporočil, naj s tako plemenito akcijo nadaljujemo tudi prihodnje leto v še večjem številu. Vsi tisti, ki so darovali kri več kot petkrat so prejeli spominske značke, jubilanti 25-kratni darovalci življenjske tekočine pa plakete. Če bi hoteli objaviti prav vse prejemnike značk in čestitk, bi bil spisek predolg. Zato smo se odločili, da objavimo le tiste krvodajalce, ki so darovali kri več kot desetkrat. Petindvajsekratni krvodajalci: Rudi Satler, Jože Štanta, Ernest Vižintin, Karlo Faganel, Živko Kokelj, Jože Vodopivec, Danjel Bratuž, v Dvajsetkratni krvodajalci: Perina Tinunin, Franc Štanta, Lidija Štrukelj, Jurij Modic, Zvonko Žižmond, Nenad Kohn, Livija Vižin, Klavdij Ferfolja, Vojko Špacapan. Petnajstkratni krvodajalci: Silvo Pušnar, Alojz Lozej, Slavko Čufer, Jolanda Zelinšek, Šal vina Kumar, Silvester Piščanec, Jožef Šuligoj, Silvan Jogan, Pavla Kranjc, Rudolf Špacapan, Valentin Lukan, Miroslav Gtišovič, Angel Pavlin, Danjel Abram, Stanislav Mihelj, Jožefa Kosi, Dušan Bašin, Zlatka Mrak, Janez Razbelj, Vojko Špacapan, Valter Bensa, Ivan Čebron, Marko Modic. Vsem še enkrat zahvala za plemenito dejanje! M. R. kot kopičenje podatkov v otroških glavah pomembno, da ob različnih vsebinah razvijamo učenčevo ustvarjalnost, ki se bo v življenju lahko odrazila v odnosu do tisočerih predmetov, s katerimi bo prišel v stik. Ustvarjalnost vodi — bolj kot vse drugo — k višji produktivnosti dela! Industrija je prispevala žal le dva referata, ki sta oba obravnavala j Problematiko pridobivanja znanja s stališča potreb delovnih organizacij. Prvi Stanke Kušče—Zupanove pod naslovom Vzgoja, izobraževanje in - humana tehnologija, predvsem poudarja, da bodo delovne organizacije, glede na nagel razvoj znanosti in tehnologije, morale v bodoče v celoti Prevzeti praktično usposabljanje za neposredne delovne naloge, ne samo za proizvodne poklice. Naloga šole bo v bodoče vse bolj vzgajanje in izobraževanje za uspešno samostojno učenje. Poudarek bo na razvijanju gibkosti mišljenja, sposobnosti za analitično delo, za sintezo informacij, za iskanje novih informacij in na podlagi razvijanja ustvarjalne domišljije oblikovanja novih idej. Stremeti moramo za ..humano tehnologijo", ki vsebuje človeške sestavine uporabe znanstvenih odkritij v praksi in pri zasledovanju razvoja človeka, kot celovitega ustvarjalnega bitja. Za uresničevanje razvoja ..humane tehnologije" je zelo pomembno razvijanje človekovega mišljenja, ki bo sposobno sprejemati in izbirati pravilne informacije ter zavestno in odgovorno odločati o uporabi predvsem takega znanja, ki bo Pogojevalo razvoj človekovih najdragocenejših potencialov. Referat Milana Slokana iz Iskre je imel sicer širši naslov: Spodbujanje tenične inventivnosti, vendar je obravnaval predvsem problematiko Ustvarjalnosti in motivacije v industrijski razvojno-raziskovalni dejavnosti. Izhajajoč iz zahteve, da preidemo v Sloveniji in Jugoslaviji iz sedanje zmerne gospodarske razvitosti na višjo stopnjo z razvojno zahtevnimi Proizvodnjami, slonečimi na lastnih tehnoloških rešitvah, je nujno^da za Povečanje deleža znanja v proizvodu spodbujamo ustvarjalnost naših ljudi v vseh plasteh naše družbe, posebej v gospodarstvu. To bomo dosegli med drugim, če bomo skrbeli za načrtno osnovno in dopolnilno izobraževanje in tudi za prekvalifikacijo kadrov za področja novih tehnoloških vej. Posebej hitre spremembe tehnologije doživlja elektronska industrija, ki tudi najlaže ocenjuje razvojne težnje, ki jih omogočajo mikroelektronike tehnologije, novi materiali in računalništvo, kot baza ..inteligentne elektronike". Elektronska industrija je neločljivo povezana z lastnim raziskovalno-razvojnim delom, ki je pogoj za konkurenčnost na mednarodnem tržišču. Tudi na III. internem posvetovanju SOZD Iskra je bilo poudarjeno, da je treba v inovacijskem procesu kot neločljivi sestavini procesa reprodukcije, ustvariti tako okolje in take delovne razmere, da bodo omogočale večjo ustvarjalnost delavcev, posebej tistih v RR dejavnosti. Zato je bil referat osredotočen na obravnavo vprašanj spodbujanja tehnične inventivnosti in ustvarjalnosti v industrijski RR dejavnosti. Na podlagi podatkov, do katerih je prišla z analizo takega spodbujanja v napredni evropski industriji delovna skupina evropskega združenja EIRMA (katerega član je Iskra) so bili v referatu prikazani načini spodbujanja ustvarjalnosti, njihova uspešnost, dejavniki, ki vplivajo na motivacijo raziskovalca ter navedene praktične izkušnje pri spodbujanju nastajanja novih idej v evropski industriji. Gradivo govori predvsem o spodbujanju ustvarjalnosti v razmišljanju, ki je osnova tehnične inventivnosti. Končni cilj spodbujanja ustvarjalnosti pa naj bo postopen razvoj navad, sposobnosti ter pripravljenosti za inoviranje. Sodobne metode in spoznanja o razvijanju ustvarjalnosti pa bi kazalo širše uporabljati pri izobraževanju, še zlasti pri visokošolskem študiju, da bi bolje razvili ustvarjalnost mladih in že zaposlenih delavcev. Za nas je bil posebej zanimiv še referat docenta dr. Edvarda Konrada z oddelka za psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je obravnaval nekatere probleme usposabljanja vodstvenega kadra. Avtor je izhajal iz ugotovitve, da terjajo zaostreni pogoji gospodarjenja večjo učinkovitost dela vsakega delavca. Marsikdaj ugotavljamo, da se dosežki delavcev, ki delajo za strojem, uspešno primerjajo z normami, ki veljajo v tehnološko razvitem svetu. Pri tem pa ekonomski kazalci grupne produktivnosti dostikrat zaostajajo v svetovnem merilu. Za ta razkorak je nedvomno več razlogov, brez poenostavljanja pa lahko trdimo, da je izmed ključnih med njimi premajhna učinkovitost dela vodstvenega kadra, to je ljudi, ki so zadolženi in imajo pooblastila za organizacijo dela skupin delavcev. Strateško je mogoče pristopiti k izboljšanju učinkovitosti delovnega vodenja na tri načine: — z ustreznim izborom ljudi, z potencialnimi osebnostnimi značilnostmi, ki jih zahtevajo delovne naloge, — z usmerjenim usposabljanjem tistih vedenj, ki omogočajo spretnejše in kvalitetnejše opravljanje delovnih nalog, — s preoblikovanjem, racionalizacijo, ali drugačnim spreminjanjem delovnih nalog, ali delovne situacije. Pri tem ima usposabljanje centralno vlogo med omenjenimi strateškimi alternativami: od naših spoznanj in izkušenj o tem, na katera vedenja je mogoče vplivati z usposabljanjem je odvisno, kolikšen poudarek bomo dali programom za izbor kadra in preoblikovanju delovnih nalog. Permanentno izobraževanje pomeni pri tem ne samo, da se mora vsakdo izobraževati vse življenje, temveč tudi, da je treba proces tega izobraževanja vseskozi slediti, raziskovati in osmišljevati v širšem kontekstu. Po razpravi o bistvenih vprašanjih usposabljanja vodstvenega kadra avtor v zaključkih ugotavlja, da je za napredek pri tem najbolj potrebno več proučevanja delovne učinkovitosti vodij, več pestrosti in inovativnosti pri uvajanju novih vsebin in metod ter strožja verifikacija učinkov izobraževalnih akcij. Komisija za zaključke posvetovanja je iz bogate bere misli in predlogov v referatih in razpravah skušala izluščiti skupna sporočila in ocene glede politehnične vzgoje in izobraževanja od katerih bomo navedli le najbistvenejše: smoter in zasnova politehnične vzgoje je povezava med umskim in fizičnim delom; stremeti je treba k dvigu tehnične kulture našega človeka in pravilnemu odnosu do okolja; politehnična vzgoja in izobraževanje morata slediti novim znanstvenim, tehnološkim in družbenim dosežkom in postajati po vsebini in metodah dela, utemeljena z delom in vsestransko težnjo po napredku in ustvarjanju, izrazito revolucionaren člen preobraževanja vzgoje in izobraževanja, krepiti morata ustvarjalnost in prispevati k napredku tehnične kulture, zato ne moreta biti le dodatek k obstoječemu izobraževalnemu sistemu, temveč morata postati integralni del celovitega sistema vzgoje in izobraževanja; naša temeljna usmeritev mora težiti k permanentnemu izobraževanju in usposabljanju ter k ustreznemu družbenemu in neposrednemu vrednotenju in nagrajevanju ustvarjalnega dela, uspešnega izpolnjevanja in raziskovalnega dela; te zahtevne naloge terjajo sistematično in temeljito obdelavo neposrednih ciljev in izpeljav na najrazličnejših področjih izobraževanja, vzgoje, raziskovalnega in proizvodnega dela; posebej velja opozoriti, da moramo mladim ljudem primerno prenašati najsodobnejše dosežke v znanosti kot tudi neposredne delovne navade, hkrati pa moramo uresničevati stimulacijo po delu, sposobnostih in nagnjenjih, ne pa po spolu, kar se sedaj močno odraža v naši delitvi dela in nagrajevanju; v našo izobraževalno vzgojo in kulturo ter družbene ekonomske odnose bomo morali vnesti marsikaj novega in naprednejšega, ne nazadnje za razvoj skupinskega dela in vzajemnosti, za vzpodbujanje inventivnosti in iniciativnosti, vztrajnosti in načrtnosti ter drugih lastnosti dobrega dela in odnosov. m. S. DO E LE KTROME H AN'IK_\ Izvajanje ukrepov za boljše gospodarjenje Septembra smo sprejeli ukrepe za izboljšanje gospodarjenja Elektrome-hanike. S tem smo se delavci vseh TOZD in služb obvezali, da bomo vse napore usmerili v prizadevanja za odgovornejše obnašanje in odpravo vseh napak, ki smo jUi doslej zanemarjali. Delavci mnogih tovarn so sprejeli tudi svoje stabilizacijske programe in zadolžili službe ter delovne skupine za izvajanje potrebnih akcij. Devetmesečni poslovni rezultati so glede na splošno gospodarsko situacijo ugodni, vendar analize kažejo tudi na negativne pojave in stanja, kijih bomo morali odpraviti oziroma spremeniti. Spoznanje o resnosti položaja našega gospodarstva še ni seglo do vseh sredin naše delovne organizacije, meni kolegijski poslovodni organ EK) v svojem poročilu. Prisotni so še stari pogledi, predvsem pri gospodarjenju z zalogami, naročanju repromateriala, prevzemanju obveznosti in odgovornosti. Pogoji gospodarjenja so vse težji. zadnji sprejeti ukrepi zaostrujejo pogoje uvoza in deviznega financiranja. Po nekaterih ocenah se ti pogoji ne bodo kmalu izboljšali. Zato bomo morali upoštevati številne omejitve in se z raznim ravnanjem prilagajati nastajajoči situaciji in nenehnim spremembam. V poročilu o izvajanju ukrepov za boljše gospodarjenje KPO ne navaja temeljnih organizacij, služb ali posameznikov, ki ne spoštujejo sprejetih dogovorov. Če se bodo nepravilnosti ponavljale tudi v prihodnje, bi nemara kazalo njihova imena in napake javno objaviti in jim končno stopiti na prste. S pavšalnimi ocenami in kritikami ne bomo dosegli sprememb v njihovem ravnanju. Delavci, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije moramo odkrito opozarjati na probleme in prispevati k večji učinkovitosti poslovanja na prav vseh področjih Elektromehanike. A. Boc Veliko moramo še narediti Iskraši, člani delovnega kolektiva Iskre Elektromehanike v Kranju, smo se pridružili praznovanju dneva republike. Družbenopolitične organizacije so pripravile proslavo v počastitev rojstnega dne naše republike. Slavnostni govornik na proslavi v restavraciji Telekomunikacij na Labo-rah je bU Miroslav Marc, predsednik delavskega sveta. Iskra se je rodila v prvem povojnem letu, je dejal M. Marc, ko je naša domovina še vsa krvaveča in v ruševinah že razmišljala o bodočnosti, o takrat daljni viziji, ko bodo velika podjetja dvignila deželo iz zaostalosti in omogočila ljudem človeka vredno življenje. Tako kot so se v tistih novembrskih dneh sredi vojne vihre naši delegati odločali o usodi naše domovine, prav tako so Iskraši samozavestno vodili svojo Iskro vedno višje in višje Letos prvič praznujemo dan republike brez našega tovariša Tita. Vodil nas je in hkrati učil, da sami odločamo o svoji usodi. Samoupravni sistem, ki ga imamo in ga dograjujemo, zagotavlja, da bomo nadaljevali Titovo delo. „Veliko moramo še narediti", je poudaril Miroslav Marc. V času stabilizacijskih prizadevanj naše družbe bomo največ doprinesli, če bomo povečevali produktivnost in s tem dohodek. Če bomo prav vsi dojeli, da smo organizacija svetovnega slovesa in to razumeli kot odgovornost pri vsaki operaciji celotnega poslovnega procesa, bo naš doprinos k ciljem stabilizacije največji Danes imamo v Kranju tri proizvodno in tehnološko zaokrožene celote: telefonijo z računalništvom, proizvodnjo merilno-regulacijske tehnike in proizvodnjo električnih ročnih orodij. Ti proizvodni sistemi so postali zmožni samostojnega nadaljnjega razvoja. Še več! Programska in tehnološka raznolikost celo zahteva različne organizacijske oblike. Tako si bomo morali v bližnji prihodnosti izbrati novo, primernejšo organiziranost, ki nam bo omogočila bolj gospodarno poslovanje in bolj elastično prilagajanje potrebam domačega in svetovnega trga. Aktivno in odgovorno delo poslovodnih kadrov, komunistov, mladine, sindikata in zveze borcev v naši delovni organizaciji je bilo v vsej zgodovini Iskre in je še vedno, porok smelim in zrelim samoupravnim odločitvam in s tem socialni varnosti vseh zaposlenih", je zaključil svoj govor M. Marc in čestital vsem prisotnim. Stane Ječnikje ob tej priložnosti podelil priznanja najaktivnejšim članom družbenopolitičnih organizacij. Priznanja DPO so prejeli: Niko Drinovec za dolgoleno in uspešno delo v sindikalni organizaciji. Njegova aktivnost je usmerjena zlasti v orgamzacijo in vodenje rekreacije in športnih aktivnosti v delovni organizaciji. Janez Zajc, je prejel priznanje za dolgoletno in aktivno delo v organizaciji Zveze borcev, zlasti na področju socialno-zdravstvene problematike. Uspehe je na tem področju dosegal tudi pri sindikatu. Vinko Strgar je zaslužil priznanje s stalno aktivnostjo v organizaciji Zveze komunistov, na področju uveljavljanja delegatskega sistema in samoupravljanja, saj je eden od najaktivnejših komunistov v DO. Nuša Burnik je z aktivnim delom v Zvezi socialistične mladine mnogo doprinesla k aktivnejšemu delovanju mladine organizacije v celoti, predvsem pa na področju kulture. Sledil je pester in zanimiv kulturni program. Predstavili' so se člani harmonikarskega ansambla kranjske glasbene šole, MPZ Iskra, člani recitatorske skupine Iskra: Nuša Burnik, ki je tudi povezovala program, Andrej Krč, Marko Murko in Janko Hvasti. Presenetila nas je naša folklorna skupina, ki je letos razširila svoj repertoar z izvirnimi goričkimi plesi. V skupino so se vključili novi člani, kar zagotavlja uspešno delo v prihodnje. Proslava je lepo uspela; škoda le, da je bila udeležba preskromna. ABC TOZD TEL Sindikat dela V TOZD TEL na Blejski Dobravi je 00 ZSS v letošnjem letu dosegla na posameznih področjih dokaj dobre rezultate. Posebej je potrebno poudariti izredno aktivnost komisije za šport in rekreacijo, ki je predvsem slonela na predsedniku komisije Ljubu Špendovu, čeprav tudi dela drugih ne smemo zanemariti. Skozi vse leto so potekala razna tekmovanja, kot na primer interno tekmovanje v nogometu, kjer so sodelovale štiri ekipe in sicer: ekipa proizvodnje, gospodarske priprave proiz- Delavska restavracija Iskra prireja TRADICIONALNO SILVESTROVANJE v restavraciji Iskre na Laborah. Igral bo priznani ansambel Oglarji- Prijave sprejema vodstvo restavracije na tel.: 21-245, ali interna 28-86. Poslopje TOZD TEL v Blejski Dobravi vodnje, tehnične kontrole ter tehnološke priprave proizvodnje. V tem trenutku, čeprav bodo tekmovanja potekala še spomladi, je vrstni red naslednji: 1. TTP, 2. Proizvodnja, 3. Tehnična kontrola, 4. GPP. Konec avgusta smo organizirali tudi pohod sodelavcev na Triglav. Pohoda se Je udeležilo 52 članov kolektiva. Že takoj ob odhodu z Jesenic v triglavsko dolino Kot, kamor nas je popeljal avtobus SAP-VIATOR z Jesenic, je vsak udeleženec pohoda dobil spominsko majico, kot vzpodbudo in morda tudi nagrado. Ves čas vzpona proti Staničevi koči nas je spremljalo dokaj lepo vreme in takšno je bilo tudi razpoloženje. Pa ne le po poti navzgor. Tudi v koči in po poti navzdol proti Krmi. Razpoloženja ni zmotil niti sneg, Id nas je presenetil zjutraj in narnprepre-čil pot na vrh našega očaka. Se sedaj se radi spomnimo lepih trenutkov, Id združujejo sodelavce in dvigajo tudi delovni elan in še poglabljajo tovarištvo. V soboto, 8. novembra smo odpotovali tudi na strokovno ekskurzijo v Gorenje v Velenju. Moram reči, da so nas sprejeli nadvse prisrčno. Vodili so nas skoraj skozi vse njihove obrate, pokazali tisto, česar večina med nami ni nikoli videla, saj kljub temu, da delamo v zelo sorodni, ali enaki delovni organizaciji in v okviru SOZD Iskra delamo skoraj enake artikle, je bilo to za vsakega posebej povsem nekaj novega. Presenetljiva je bila tudi udeležba na ekskurziji, saj se je je udeležilo približno tretjina, kar je glede na to, da so pri nas zaposlene pred vsem matere in žene z mnogimi obveznostmi, je res več kot zadovoljivo. Kulturna komisija je pripravila kratek program ob proslavi jubilantov dela, ob prazniku republike pa proslavo in razstavo del likovnikov Iskre v prostorih TOZD TEL, Blejska Dobrava, sodeloval pa je tudi naš znani pesnik, član kolektiva Iskra Elektro-mehanika Jože Puklavec-Pril. Gostovanje likovnikov. Iskre in Jožeta Puklavca je vsekakor dalo še poseben pečat praznovanju rojstva naše in Titove Jugoslavije. To je torej nekaj odlomkov iz dela 00 ZSS TOZD TEL Blejska Dobrava, ki je poleg navedenega, predvsem družbenopolitično aktivna, saj se vključuje v vse družbenopolitične akcije v TOZD, kakor tudi drugod, kjer je s svojo navzočnostjo potrebna in nepogrešljiva. B. B. Udeleženci pohoda na Triglav. POPRAVEK V prejšnji številki Iskre smo na 2. strani objaviU imena sodelavcev TOZD TEA, ki so prejeli državna odlikovanja. Med odlikovanci, ki so prejeli red dela s srebrnim vencem so bili tudi Stane Štraus, Marija Maček, Marjeta Šparovec, Kazimir Vrhovnik, Francka Ogris, Ciril Markič, Pavla Mrak in Marta Tabar. Zaradi neljube napake so bili v zapisu v prejšnji številki žal izpuščeni. Imenovanim se opravičujemo! Sledeč internemu glasilu TOZD TEA pa smo pri tem ..zagrešili" še drugo. Odlikovanj v TOZD TEA namreč ni podelil predsednik SO Kranj Stane Božič, pač pa nredsednik ObSS Kranj Vinko Šarabon. Naj nam bo oproščena tudi ta ,,podedovana" pomanjkljivost. Uredništvo Iskre Kranjski orodjarji po poteh AVNOJ (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Skoraj se ježe znočilo, ko smo vstopili v kanjon Vrbasa. Prikrajšani smo bili za vse naravne lepote, kanjona, a vseeno smo zahvaljujoč jasni noči in številnim lučem v grobem dobili sliko o tem naravnem bogastvu BiH in o izgradnji hidroelektrarn na reki Vrbas. Vsega občudovanja vreden pa je pogled na gradnjo bodoče ceste, ki jo dobesedno vsekujejo v živo skalo. Smo tik pred Jajcem, znanim mestom iz starejše in novejše zgodovine. Leži nad slapovi reke Plive, ki padajo v reko Vrbas. Okolica je bogata na rimskih spomenikih, samo mesto pa so začeli graditi v 15. stolet- ju in sicer pod vodstvom vojvode H tvoja Vukčiča Hrvatiniča. Nekaj .časa je bilo mesto prestolnica bosanskega kralja Stje-pana Tomaševiča, ki je pribežal sem pred Turki. Jajce je večkrat menjalo svoje gospodarje. Leta 1528 so ga zavzeli Turki, ki so mu gospodarili vse do okupacije Avstro-ogrske leta 1878. Tudi iz tega obdobja je ohranjenih nekaj spomenikov — turški napis o smrti bosanskega kralja Stjepana Tomaševiča, katerega posmrtne ostanke hrani stekleni sarkofag v Franjevičevem samostanu. Jajce se lahko pohvali, da je v štirih letih vojrr ' preživelo 400 svobodnih dni. Tu se ’9. 11. 1943 rodila nova Jugoslavija. V starem sokolskem domu, ki je sprejel delegate iz skoraj vseh krajev okupirana Jugoslavije, so se zbrali na II. zasedanju AVNOJ, da korenito s svojimi odločitvami spremenijo tok zgodovine. To se je tudi zgodilo. Sprejeti so bili sklepi, da je AVNOJ začasno vrhovni zakonodajni in izvršilni organ Jugoslavije, da se ne dovoli več vrnitev Petru II. Karadžordževiču itd. V noči od 29. na 30. 11. 1943 med 2. in 3. uro je stopil na govorniški oder tudi Josip Vidmar ter v imenu slovenske delegacije predlagal, da predsedstvo AVNOJ sprejme sklep o dodelitvi maršalskega naziva predsedniku AVNOJ Josipu Brozu Titu. Predlog je bil soglasno sprejet in podprt z aplavzom. Domačinka Emine Zjajo je z zadovoljstvom in radostjo izvezla maršalske našitke na Titovo uniformo. Vendar na obrazu Tita ni sijal ponos, ampak skrb za zaobljubo, ki jo je dal članom AVNOJ ter tiha žalost za najožjim sodelavcem, ki je izgubil življenje dva dni pred tem na Glamoškem polju, ko je bil določen, da bo vodil diplomatsko misijo Jugoslavije v inozemstvo — Ivom Lola Ribarjem. Ko je Božidar Jakac na samem zasedanju delal prvi Titov portret vsekakor ni vedel za vse tegobe portretiranega, a vseeno njegov portret predstavlja resnega, klenega človeka — poznejšo legendo narodov Jugoslavije. V Jajcu je bil tudi dne 5. 11. 1943 na pobudo Moše Pijadeja ustanovljen Tanjug, ki je sklepe II. zasedanja AVNOJ posredoval v svet. Ogled samega mesta, ki je dalo v II. svetovni vojni 5102 borca, od tega 1564 žena in v njem nosi spomenico iz leta 1941 okoli 200 junakov in ima 6 narodnih herojev, je torej enkraten. Tako da smo kljub res veliki iznajdljivosti vodičev komaj imeli čas, da smo si še na račun prostega časa ogledali čudovite Plivine slapove, Baričevo hišo, kjer je konec avgusta 1943 stanoval Tito, ostanke cerkve Sv. Luka, Ramadon — Agine grobove ter bili postreženi v nacionalnem stilu v Omerbegovi hiši iz leta 1658. Ogledali Zvon, ki je oznanil desant na Drvar. smo si tudi značilni grb Stjepana Tomaševiča. Dan se je bližal zenitu, ko smo polni lepih vtisov odhajali iz zibelke rojstva naše Jugoslavije — Jajca. Pot nas je vodila mimo Malega do Velikega Plivinega jezera, Pli-vinih mlinov v hotel „Jajce", nato pa ob obronkih zahrbtne Manjače mimo Mrkonjič grada, zgodovinskega Ključa, v daljavi vidne Klekovače, do Bosanskega Petrovca—kraja, ki ni znan samo po kvalitetnih bosanskkh preprogah, ampak še jiz zgodovine NOB, saj je bila tu od 6. do 8. JI 2. 1942 prva pokrajinska konferenca AFŽ. Po krajšem postan- ku smo zavili proti jugu v zgodovinski Drvar — mesto heroj, ki mu je ta podelil 2. junija 1974 sam tov. Tito. Pozno popoldne smo se vrnili ob Korani do Rakovice. Sredi mesta je spomenik padlim v NOB in spomenik Evgena Kvaternika. V času od 8. do 11. 10. 1971 se je Evgen Kvaternik uprl avstroogrskim oblastem. Toda domači izdajalci so ga privedli pred naglo sodišče in vstaje je bilo hitro konec ..., Korana nas vodi v starodavno mesto Slunj (pritok Slunjščine) z znamenito trdnjavo iz 14. stoletja, ki je v ruševinah. Pot nadaljujemo do Karlovca, mesta na izlivu Korane v Kolpo. Znamenitost kraja je trdnjava iz I. 1579. Karl ovac je od 1777.leta svobodno mesto. Danes se razvija v sodobno mesto in je industrijsko dobro razvito, delovno silo črpa še vedno na Kordunu. Že smo v Sloveniji. Metlika. Prvič se omenja 1228. leta kot Novi trg. Metlika je mesto vse od 1335. leta. Nekoč je kraj predstavljal glavno obrambno trdnjavo pred napadi Turkov, od Kolpe je oddaljena le 1 km. Mesto ima tudi spomenik iz NOB, pokrajinski muzej, gasilski muzej. V njem pa je tudi rojstna hiša kiparja Alojza Gangla. Zavozimo na tiste dolge klance na Gorjance, pred nami se pojavijo tri njive najsodobnejšega kmetijstva — avtoindustrije — tri velike njive IMV katrc. Že potujemo v Trebnje na okusno in obilno večerjo, nato pa domov. enkratni. Med udeleženci ni bilo neza voljneža. Vsem pa je žal, da takih organ ranih in dovršenih izletov po poteh, kat bi moral videti vsak Jugoslovan vsaj en k v življenju, ni več. Zato organizatorjem priznanje v misli, da bi se še srečevali takih poteh po Jugoslaviji. Sprašujemo se: zakaj v tujino — če mačih zgodovinsko turističnih vrednot poznamo? Enako vprašanje bi pa posta tudi našim gostincem: zakaj doma d ra kot v svetu? _ x Franc Se ISKRA PREDLOG Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985 ----------------------------------s Delavski svet SOZD ISKRA je na svojem 4. zasedanju dne 26. 11. 1980 obravnaval osnutek Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje 1981—1985 in na osnovi podane informacije predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD ter poročila predsednika delegatskega odbora za usklajevanje Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje 1981-1985, z upoštevanjem sprejetih dopolnil odbora in predlogov podanih na seji, ugotovil, da predloženo gradivo ustreza temeljem planov TOZD v SOZD ISKRA. Na osnovi te ugotovitve in stališč izvršilnih organov DS je delavski svet SOZD ISKRA sprejel naslednji SKLEP: DS sprejme poročilo delegatskega odbora za usklajevanje Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje 1981—1985 in določa predlog sporazuma, ki se objavi v glasilu Iskra in ga daje v sprejem delavskim svetom TOZD in DO v SOZD ISKRA. V y PRILOGA K ISKRI ŠTEV.46 — 6. 12. 1980 PREDLOG Na osnovi člena 34. Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, 29.. 35. in 75. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije, členov 94,95 in 96 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, 85. člena Statuta ISKRE — sestavljene organizacije združenega dela elektrokovinske industrije n. sol. o. Ljubljana ter skladno z elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov, ki so jih sprejeli delavci v temeljnih organizacijah, skladno s smernicami za plan delovnih organizacij združenih v SOZD ISKRA in s smernicami za plan sestavljene organizacije ISKRA sprejmejo delavski sveti temeljnih organizacij, delavski sveti delovnih organizacij in delavski svet sestavljene organizacije ISKRA Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985 člen 1 S tem sporazumom delavci ISKRE opredeljujemo in določamo skupne interese, cilje in naloge ter prevzemamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju skupnih interesov in ciljev družbeno-ekonomskega razvoja v srednjeročnem planskem obdobju 1981 do 1985. člen 2 V srednjeročnem planskem obdobju 1981—1985 bomo usmerjali svoj družbenoekonomski razvoj predvsem v uresničitev naslednjih ciljev: — krepitev materialne osnove združenega dela, — zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih, — zagotavljanje osebnega in družbenega standarda zaposlenih. Za dosego teh ciljev pa bomo ob istočasnem prestrukturiranju proizvodnih programov v smeri večje profesionalizacije in vgrajenega deleža znanja, s čimer bodo položeni temelji nadaljnjega, tudi dolgoročnega razvoja SOZD ISKRA, kot enega nosilcev elektronske in elektroindustrije, zagotovili potrebno rast produktivnosti, dohodka, izvoza — uvoza, naložb, akumulacije in zaposlenosti. I. MATERIALNA PODLAGA RAZVOJA Dohodek člen 3 Podpisnice soglašajo, da je za realizacijo predvidenega srednjeročnega plana potrebno zagotoviti ustrezen dohodek kot materialno podlago razvoja organizacij združenega dela ter za izpolnjevanje skupnih interesov in potreb delavcev. Zato podpisnice zagotavljajo, da bodo s poslovnimi odločitvami, racionalnim poslovanjem in stabilizacijskim obnašanjem realizirale v obdobju 1981—1985 dohodek, ki bo v komulativi in usklajen z dohodki podpisnic, znašal 63.72 milijard din in pri tem v globalu rastel v SOZD ISKRA z 11% letno stopnjo. člen 4 Podpisnice soglašajo, da bodo zagotovile upoštevanje temeljnih razmerij razporejanja dohodka in čistega dohodka,tako da bo skladno z delitvijo dohodka podpisnic za SOZD ISKRA za celoto dosežena naslednja struktura delitve % 1981 1985 Dohodek 100 100 Čisti dohodek 69.4 70,4 Bruto osebni dohodek 45.8 40.8 Poslovni sklad 14.3 20.3 Rezervni sklad 2,5 2,7 Sklad skupne porabe 6,8 6.6 člen 5 Podpisnice soglašajo, da bodo ob upoštevanju določil predhodnega člena skupaj realizirale v SOZD ISKRA v srednjeročnem obdobju 1981—1985 za 14,32 milijard din akumulacije, od katere bodo 6,6 % namenile za nerazvite republike in AP, 7,9 % za infrastrukturo, 25,6 % za investicije v SOZD-u, 3,1 % za ostale naložbe in 34,5 % za odplačilo anuitet. Proizvodnja člen 6 Rast dohodka bo temeljila na dinamični rasti proizvodnje. Zato podpisnice soglašajo, da bo, upoštevaje plane podpisnic, v SOZD ISKRA proizvodnja rastla s povprečno letno stopnjo 13,7 %. Izvoz člen 7 Podpisnice so sporazumne, da je izvoz vse pomembnejši dejavnik nadaljnjega razvoja SOZD ISKRA iz devizno bilančnih potreb in kot vzpodbuda dinamične rasti, inovacijskih procesov , dviga kakovosti ter tehnološkega napredka itd. Zato bo izvoz prioritetna dejavnost tako, da bo skladno s plani podpisnic SOZD ISKRA v obdobju 1981—1985 izvozila za 1,463 milijarde dolarjev svojih proizvodov in uslug pri čemer bo dosežena tudi predvidena 25 %-na povprečna letna rast. Uvoz člen 8 Podpisnice soglašajo, da je v srednjeročnem obdobju 1981—1985 cilj SOZD pozitivna devizna bilanca. Podpisnice so sporazumne, da bo uvoz znašal, skladno z njihovimi plani, v obdobju 1981—1985 kumulativno v SOZD ISKRA 968,9 milijonov dolarjev, pri čemer bo 20 %tega zneska predstavljalo uvoz opreme. Zaposlenost Podpisnice soglašajo, da bodo upoštevale vse principe racionalnega zaposlovanja, tako da bo skladno z njihovimi plani v obdobju 1981 — 1985 v SOZD ISKRA skupno 3000 novo zaposlenih delavcev pri čemer povprečna letna rast zaposlovanja za celotno SOZD ne bi presegla 2,3 %. Usklajeno delovanje člen 10 Podpisnice ugotavljajo, da bo učinkovito gospodarjenje možno le, če bodo vzajemno pospeševale vse tiste dejavnosti, ki vodijo k tehničnemu in tehnološkemu napredku, k boljši ponovni organiziranosti in k intenzivnejšemu samoupravnemu povezovanju in dogovarjanju v okviru SOZD ISKRA. Zato si bodo prizadevale za čim večjo sinhronizacijo delovanja ISKRE kot sistema predvsem s pospeševanjem dejavnosti, za katere so se s Samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD ISKRA sporazumele, da jih bodo skupno izvajale, urejale oziroma sporazumno usklajevale, pri čemer bodo medsebojna razmerja urejale na temeljih skupnega prihodka, skupnega dohodka in svobodne menjave dela v skladu z določili Zakona o združenem delu. Višina združevanja dela in sredstev za izvajanje nalog skupnega pomena praviloma ne sme rasti hitreje od dohodka SOZD, z izjemo sredstev za razvojno-raziskovalno dejavnost. Vendar se podpisnice lahko z letnimi programi izvajanja srednjeročnega plana dogovorijo, glede-na potrebe po razširitvi posameznih dejavnosti skupnega pomena, da v tem primeru ta sredstva lahko rastejo tudi hitreje od rasti dohodka SOZD. (Osnova primerjav je leto 1980). II. SKUPNO IZVAJANJE PROGRAMOV IN NALOG ZA DOSEGO CILJEV IZ TEGA SPORAZUMA Programska usmeritev č|en 11 Podpisnice soglašajo, da se prestrukturiranje proizvodnih programov v smislu večje profesionalizacije, ki je bilo začeto že v preteklem srednjeročnem obdobju, intenzivno nadaljuje tudi v srednjeročnem obdobju 1981—1985. Poudarek bo na profesionalizaciji elementov in naprav ter osvajanju kompleksnih sistemov z zadovoljivo akumulacijo in zadostno izvozno zanimivostjo. Tako zasnovana programska politika se bo odrazila v naslednji spremembi strukture Iskrinih proizvodnih programov: 1981 % 1985 Investicijska oprema 38.2 44,9 — telekomunikacije 12,5 13,0 — računalništvo 13,0 17,2 — merno-regulacijska tehnika 4,7 4,8 — avtomatizacija 8,0 9,9 Elementi za vgradnjo 43,0 40,0 — elektromehanski 14,2 12,2 — avtoelektrika in avtoelektronika 14,9 13,8 — elektron, pasiv. kompon. 9.6 7,5 — elektron, aktiv, kompon. 4,3 6,5 Elektronika za široki trg 18,8 15,1 — zabavna elektronika 10,2 8,4 — gospodinjski aparati 3,5 2,7 — hoby programi 5,1 4,0 * zajeto je poslovno računalništvo, procesni računalniki v telekomunikacijah, avtomatizaciji. merno-regul. tehniki itd. člen 12 Podpisnice bodo težile za tem, da bo proizvodni program kot osnovna družbena obveznost vsake temeljne organizacije oziroma delovne organizacije najučinkoviteje izpolnjen s proizvodnimi rezultati. Z ozirom na to, da posamezni perspektivni profesionalni programi stagnirajo zaradi pomanjkanja kadrovskih in materialnih kapacitet, si bodo podpisnice prizadevale za večji interni programski transfer v okviru SOZD ISKRA, kakor tudi za prenos nekaterih programov na manj razvita področja s presežkom delovne sile. d Podpisnice soglašajo, da bodo pri alokaciji posameznih proizvodnih programov upoštevale vse komparativne prednosti takega prenosa še posebej z oziroma na razpoložljivo surovinsko in kadrovsko bazo. V srednjeročnem obdobju 1981 do 1985 bo ISKRA predvidoma prenesla nekaj programov v druge republike in avtonomne pokrajine v smislu gornjih kriterijev. Inovacijska in raziskovalna dejavnost člen 14 Podpisnice ugotavljajo, da postaja v propulzivnih področjih, ki so osnova proizvodne usmeritve SOZD ISKRA, znanje vedno pomembnejše proizvodno sredstvo. V poostrenih pogojih gospodarjenja tako doma kot pri izvozu pa je še posebej pomembno in vredno lastno znanje. Zato bodo vse podpisnice pospeševale raziskovalno dejavnost kot glavni vir domačega inovacijskega znanja. člen 15 Podpisnice soglašajo, da bodo hjtreje kot proizvodnjo in dohodek povečevale sredstva za pridobivanje inovacijskega znanja, v kar se štejejo vlaganja v raziskovalno dejavnost v lastnih in zunanjih raziskovalnih organizacijah, odplačila za industrijsko lastnino in množično inventivno dejavnost, izdatki za mednarodno tehnično sodelovanje, izdatki za izobraževanje in izpopolnjevanje raziskovalnih kadrov ter vlaganja v osnovna sredstva za raziskovalno dejavnost. člen 16 Podpisnice soglašajo, da bodo v svojih planih predvidele taka sredstva za pridobivanje inovacijskega znanja in vlaganja v RR dejavnost, da bodo le-ta v SOZD ISKRA kot celoti porastla od 4,5 % celotnega prihodka v letu 1981 na 5,6 % celotnega prihodka tekočega leta, oziroma od 7,5 % vrednosti proizvodnje 1981 na 9 % leta 1985. Da bi čim hitreje dosegle tako raven prestrukturirane proizvodnje kot jo narekujejo povečani napori za izvoz, bodo povečevale ta vlaganja v prvih letih močneje in sicer predvsem v sodobno opremo za raziskovalno dejavnost ter dosegle načrtovani nivo z naslednjo orientacijsko dinamiko v obdobju 1981 — 1985. % od dohodka tekočega leta % 1981 14,7 1982 15,9 1983 16,7 1984 17,4 1985 18,1 člen 17 Podpisnice soglašajo, da racionalna in uspešna proizvodnja sodobnih sistemov zahteva pojačano združevanje dela in sredstev na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti, v različnih integracijah, še zlasti pa v delovnih organizacijah kot nosilkah programov in v SOZD ISKRA. Zato bodo znaten del vlaganj iz člena 16 združevale v delovni organizaciji in to med 20 in 85 % odvisno od integra-tivnosti programov in organiziranosti RR dejavnosti ter to opredelile v samoupravnih sporazumih o temeljih plana svojih delovnih organizacij. člen 18 Za uspešnejše, racionalnejše in enotnejše izvajanje raziskovalnih programov, ki so pomembni za delovne organizacije, bodo podpisnice stremele k formiranju raziskovalnih organizacij ozirom« enot na ravni delovnih organizacij ter jih postopoma institucionalizirale v smislu določil ZZD in Zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih ter jih registrirale pri Republiškem komiteju za kulturo in znanost. člen 19 Podpisnice soglašajo, da bodo za pospeševanje inovacijskega procesa uvajale na tem področju nove sodobne oblike organiziranosti na projektno matričnem principu s sočasnim vključevanjem raziskovalne, proizvodne in tržne funkcije. Podpisnice bodo za čim hitrejše uresničevanje razvojno-raziskovalnih projektov za nadaljnji programski razvoj SOZD ISKRA angažirale tudi razpoložljive zunanje raziskovalne resurse vSIo-veniji in Jugoslaviji ter sklepale z njimi dolgoročne samoupravne sporazume o sodelovanju na strokovno-tehničnem in izobraževalnem področju in na njih sloneče delovne spora- zume in pogodbe. člen 21 Podpisnice soglašajo, da bodo za pridobivanje inovacijskega znanja na področjih, ki so strateškega pomena za celovit in skladen razvoj ISKRE ter so ključnega ali infrastrukturnega pomena ali zahtevajo angažiranje medbranžnih raziskovalnih zmogljivosti, združevale na nivoju SOZD ISKRA tolikšen del vlaganj iz čl. 16, da bo le-to v I. 1985 doseglo 12% vlaganj v RR dejavnost delovnih organizacij. Ta sredstva bodo podpisnice združevale za projekte določene z letnimi programi z naslednjo dinamiko v obdobju 1981-1985: % od dohodka tekočega leta 1981 1982 1983 1984 1985 0.4 0.6 0,9 1.4 2.2 člen 22 Podpisnice soglašajo, da bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 izvajale vse faze raziskovalnih dejavnosti na naslednjih projektih: 1. Mikroelektronika. Krepitev ustreznih razvojno-načrtovalskih kapacitet za mikroelektronska vezja in sisteme v monolitni in hibridni tehnologiji ter njihovo uporabo, namenjene potrebam organizacij ISKRE: osvojitev kompletnih MOS in hibridnih tehnologij; poleg osvajanja vezij po naročilu tudi osvajanje glavnih členov mikroprocesorskih familij in nekaterih drugih standardnih vezij. 2. Sestavine računalniških sistemov. Formiranje ustreznih raziskovalnih zmogljivosti za poenoteno računalniško infrastrukturo, uporabno v poslovnih in procesnih sistemih vseh organizacij ISKRE, pri čemer gre za osvojitev ustreznega izbora med seboj strojno in programsko kompatibilnih centralnih procesnih enot na podlagi lastnega razvoja in najvažnejših perifernih naprav različnih zmogljivosti, vse z osnovno sistemsko programsko opremo. 3. Profesionalni elektronski in elektromehanski elementi. Osvajanje družin modernih elementov in podsestavov s povišano zanesljivostjo, ki so čim bolj prilagojeni zahtevam mikroelektronsko in računalniško orientiranih sistemov; osvajanje novih materialov in tehnologij, ki omogočajo miniaturizacijo in izboljšanje karakteristik elementov ter zmanjšujejo odvisnost od uvoza; senzorji faznih fizikalnih veličin, elektrooptični elementi, tekoči kristali, pomnilniški elementi, močnostni polprevodniški elementi, metalfim upori, trdi feriti, nove vrste kondenzatorjev, profesionalni konektorji, releji, keramika, kontaktorji ipd. 4. Integrirani telekomunikacijski sistemi. Digitalizacija vseh vrst informacij in prehod na časovno multipleksiranje s postopnim združevanjem komutacijske in prenosne tehnike, vključno z brezžičnim in elektrooptičnim prenosom; naprave in sistemi za čim bolj vsestransko izmenjavo in obdelavo govornih, slikovnih in podatkovnih informacij; vse to pa z intenzivno uporabo mikroelektronskih vezij in z mikroprocesorskim krmiljenjem. 5. Poslovni in procesni računalniški sistemi. Razvoj računalniških sistemov na osnovi domače računalniške infrastrukture, pri čemer gre zlasti za razvoj materialne In programske opreme za male in srednje poslovne sisteme ter modularne osnovne materialne in programske opreme za procesne sisteme za različne segmente uporabnikov; telekomunikacijsko povezovanje računalnikov med seboj in v telematske sisteme. 6. Namenske naprave in sistemi. Visokozahtevne naprave in sistemi za ljudsko obrambo in javno varnost s področij zvez, navigacije in lokacije na osnovi radijske in elektrooptične tehnike; zaščita objektov pred požarom in nedovoljenim pristopom. 7. Kibernetski sistemi. Elementi in naprave za konfiguriranje kibernetskih sistemov, detektorji, procesorji, efektorji; mikroprocesorsko orientirani merilniki različnih veličin; regulacijske naprave; sistemi ■■itomatizacijo v energetiki, v prometu, za numerično krmiljenje in za razne industrijske procese m osnovi uporabe lastnih računalnikov in izkoriščanja možnosti moderne tehnološke elektronike. 8. Varstvo človekovega okolja in zdravja. Sistemi in naprave za merjenje, javljanje in obdelavo parametrov okolja in za njihovo izboljševanje; elektromedicinske naprave. 9. Alternativni viri in racionalizacija porabe energije. Razvoj sistemov za izkoriščanje alternativnih virov energije, predvsem sončne ter za racionalnejšo porabo energije vseh vrst: modularni kompatibilni napajalniki za sodobne elektronske sisteme; naprave za kompenzacijo jalove energije; alkalne in miniaturne baterije ter sekundarni viri z dolgo življenjsko dobo. 10. Elektronske naprave in podsistemi za profesionalne zahteve in širšo rabo. Visoko kvalitetne naprave in sistemi za zapis, obdelavo, razdeljevanje in reprodukcijo video in audio informacij; funkcionalno programirani hišni aparati, procesorji in terminali; avtoelektronski elementi in podsistemi za zmanjšanje porabe goriva in izpušne polucije in za povečanje varnosti; vse z uporabo čim več domačih mikroelektronskih komponent. 11. Profesionalni in polprofesionalni elektromehanski izdelki. Poenoten razvoj električnih rotacijskih strojev in optimiziranje njihovih karakteristik ter proizvodnje za uporabo v profesionalnih in polprofesionalnih izdelkih in napravah za gospodinjstvo, ročnih orodij in avtoelektričnih sklopih. 12. Moderne skupne tehnološke in organizacijske osnove; Poenoteno skupno raziskovanje in uvajanje modernih osnovnih tehnologij, ki postajajo v vedno večji meri enake za vse delovne organizacije ISKRE: elementi, materiali in tehnologije za gradnjo naprav, tehnologija spajanja, postopki korozijske in klimatske zaščite, računalniško načrtovanje in vodenje proizvodnje (CAD/CAM), raziskave za določanje in spremljanje zanesljivosti ipd. člen 23 Podpisnice soglašajo, da bodo sredstva iz člena 21 usmerjale z večjim relativnim deležem v tiste projekte oziroma naloge, ki so bolj pomembni za napredek ISKRE kot celote, v infrastrukturne projekte in v take z večjim integrativnim značajem. Poleg tega bodo pri usmerjanju sredstev ustrezno upoštevale tiste delovne organizacije, pri katerih iz objektivnih razlogov predstavlja delež združenih sredstev iz člena 21 dominanten del vseh razvojno-inovacijskih vlaganj delovne organizacije po členu 16. Prejemnice bodo sredstva obogatile praviloma z lastnim deležem in si prizadevale pridobiti tudi dodatna namenska sredstva združena v raziskovalnih skupnostih in bankah. člen 24 Podpisnice soglašajo, da bo sredstva v okviru zneskov, ki jih bo delavski svet SOZD ISKRA usmerjal v posamezne projekte iz člena 22, razporejal na posamezne konkretne naloge odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost delavskega sveta SOZD ISKRA. člen 25 Podpisnice soglašajo, da imajo sredstva, usmerjena v določen strateški razvojni program ali nalogo, značaj skupnih vlaganj. Prejemnik sredstev bo zato načeloma delovna organizacija, ki bo predvidoma aplicirala rezultate sofinanciranih raziskav. Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost bo ob odobritvi vsake naloge v skladu s 16. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA, določil pogoje vračila in nadomestila. Podpisnice soglašajo, da bodo ti pogoji za različne naloge lahko različni, pri čemer se bo upoštevalo: značaj naloge, stopnjo rizičnosti, pričetek ustvarjanja dohodka in pričakovane rezultate na trgu. V upravičenih primerih se lahko tudi odstopa od pravice oziroma obveznosti do vračila in nadomestila. člen 26 Podpisnice soglašajo, da bo finančno operativo za združena sredstva za strateško razvojne programe opravljala Iskra Banka. Kakovost člen 27 Podpisnice soglašajo, da je ob intenzivni profesionalizaciji programa in na prehodu v produkcijo naprav in sistemov, še posebej pa v zvezi s predvidenim izvozom, nujno zagotoviti dovolj ustreznih kadrov za delo na področju kakovosti. Zato bodo podpisnice pripravile in izvedle interne programe izobraževanja za kakovost in zanesljivost. Podpisnice soglašajo, da je nujno zagotoviti dogovorjeni nivo kakovosti v skladu s prehodom na nove tehnologije, profesionalizacijo programa in projektno-poslovni razvoj SOZD ISKRA zaradi česar bodo organizirale in zagotovile preiskušanje izdelkov v vseh fazah proizvodnega ciklusa v skladu s Samoupravnim sporazumom o kakovosti. člen 29 Z namenom, da zagotovijo mininalno stopnjo kakovosti svojih proizvodov, podpisnice soglašajo, da bodo v svojih planih predvidele sredstva v višini najmanj 0,25 % dohodka OZD za tipsko preskušanje, metrologijo in izobraževanje. člen 30 Podpisnice soglašajo, da bodo organizacijsko prilagodile službe kakovosti in organizirale ustrezen poenoten informacijski sistem za spremljanje kakovosti še posebej z ozirom na stroške kakovosti. Rezultat ukrepov na področju kakovosti naj bi se odrazil v zmanjšanju stroškov izmeta in to v obdobju od 1981 do 1985 za 25 %. člen 31 Podpisnice soglašajo, da je ob nadaljnjem razvoju proizvodnje, predvsem v smeri sistemov in inženiringov, potrebno zagotoviti predvidevanje, raziskovanje in ugotavljanje zanesljivosti sestavnih delov, naprav in sistemov. Nosilec te dejavnosti je IKM, ki koordinira akcije, ki jih izvajajo na področju zanesljivosti delovne organizacije. člen 32 Podpisnice soglašajo, da je treba povečati napore za preprečevanje napak v vseh fazah proizvodnega ciklusa. Zato je potrebno pripraviti in uvesti sistem za motiviranje posameznikov, skupin in organizacij združenega dela zagotavljanju izboljšanja kakovosti z izbiro in uvajanjem merljivih kriterijev vrednotenja učinkovitosti kakovosti. člen 33 Podpisnice soglašajo, da zahtevajo prizadevanja SOZD ISKRA, tako na področju razvojno-raziskovalnega dela, kakor tudi na področju kakovosti, v planskem obdobju 1981 do 1985, posodobitev preiskusne in merilne opreme, pri čemer pa je nujno upoštevati maksimalno možno poenotenje, specializacijo in zagotovitev metrološkega nadzora opreme. Investicijski elaborati naj praviloma vsebujejotudi ustrezno merilno in kontrolno opremo za kontrolo proizvodnje. Potrebna sredstva za zagotavljanje razširitve materialne osnove dela iz prvega odstavka ter s tem v zvezi dejavnosti Instituta za kakovost in metrologijo v ISKRI bodo podpisnice zagotavljale na osnovi programa, ki ga predloži IKM, odobri odbor za kakovost in je predhodno usklajen s podpisnicami. Naložbe in financiranje se vključujejo v samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD ISKRA. člen 34 Podpisnice soglašajo, da je v planskem obdobju 1981—1985 potrebno postopno zagotoviti realizacijo elementov Samoupravnega sporazuma o kakovosti. člen 35 Podpisnice so sporazumne, da bodo za skupno dogovorjene naloge, ki se bodo izvajale v okviru organizacije skupnega pomena Inštitut za kakovost, v okviru programa kakovosti združevale sredstva v višini 0.03% kumulativnega dohodka v obdobju 1981 do 1965. člen 36 Podpisnice soglašajo, da bodo zaradi izrednega pomena programazanesljivost namenjale v celoti zanj najmanj 0,5 % od dohodka pri čemer pa bodo od tako formiranih sredstev za naloge skupnega pomena pri organizaciji IKM združevale 15 % oziroma 0,03 % doseženega dohodka. Tržništvo Podpisnice so sporazumne, da dosežena stopnja razvoja ISKRE zahteva, da v novem srednjeročnem obdobju 1981—1985 ohranijo doseženo prisotnost ISKRE na tujih in jugoslovanskem tržišču in da zagotovijo njeno nadaljnjo ekspanzijo. Zaradi tega se obvezujejo— — da bodo pospešeno uveljavljale nove oblike ih vsebino trženja, ki bodo slonele na dolgoročnem proizvodnem in dohodkovnem sodelovanju in drugih povezavah s kupci na temelju dohodkovnih odnosov; — da bodo svoje poslovne odločitve optimizirale s ciljem čimvečjega plasmana proizvode ter čim višjega dohodka na taki osnovi. Zato bodo načrtno razvijale tržno sestavino svojega poslovanja in jo povezovale v celoto svojih gospodarskih prizadevanj, — da bodo smotrno in načrtno osvajale tržišča ter za njihovo pridobitev in utrditev kontinuirano investirale v obliki finančnih in poslovnih vlaganj; — da bodo posvečale posebno skrb tistim tržnim zahtevam in programom, ki bodo povečevali Iskrin delež v mednarodni delitvi dela in zagotavljali pozitivno devizno bilanco ISKRE, v celoti pa širše odprli procese za pospešeno preraščanje ISKRE v firmo mednarodnega obsega in veljave. — da bodo širile razvojne, proizvodne in prodajne zmogljivosti na nova tržišča ter ustanavljale oziroma pridobivale nove organizacje na teh tržiščih, ustanavljale oziroma pridobivale nove organizacije na teh tržiščih.ki bodo pripomogle do prodoma ISKRE, — da bodo dosledno razvijale in izvajale medsebojno delitev dela na področju tržnih dejavnosti. V tem smislu bodo v procesu trženja uveljavljale princip matrične organiziranosti, ki vključuje produktni, projektni in tržno regionalni vidik; — da bodo še naprej razvijale tudi posamezne specializirane dejavnosti, ki so sestavni del procesa trženja. V tem smislu bodo okrepile lastno trgovsko in servisno mrežo, razvile prodajno demonstracijske centre, zadržale zastopstvo nekaterih tujih firmin skupno izvajanje posameznih marketinških dejavnosti; — da bodo razvijale tudi tiste skupne dejavnosti v procesu trženja, ki pomenijo posredovanje v blagovnem prometu in ga proizvodne organizacije v ISKRI zaradi specializacije, kompleksnosti in povezanosti same ne morejo opravljati ali ga ne morejo opravljati zadosti kvalitetno in ceneno. To se nanaša zlasti na prodajo kompleksnih sistemov in investicijske opreme z visoko stopnjo delitve in usklajevanja dela v vseh fazah in kjer se v poslu vključuje več proizvodnih delovnih organ; . 'ij; — da bodo skupaj načrtovale celostno podobo in to dejavnost poverile organizaciji skupnega pomena Iskra-Commerce TOZD Marketing. Izvozna dejavnost člen 38 Podpisnice ugotavljajo, da mora skrb za izvoz postati integralni del gospodarjenja vseh proizvodnih organizacij ISKRE, Iskra-Commerce pa mora, upoštevajoč specifičnosti izvoznih poslov in obstoječa razmerja posamezne DO z drugimi OZD izven ISKRE, sama ali ob primerni delitvi dela z DO zagotoviti, da bodo vse zunanjetrgovinske aktivnosti kvalitetne in bo s tem zagotavljal plasman Iskrinega blaga in storitev na tuja tržišča v obsegu predvidenim s členom 7. člen 39 Podpisnice soglašajo, da bodo skupaj z Iskra—Commercem zagotovile takšne ekonomske sistemske in samoupravno-pravne rešitve, ki bodo vključevale proizvodne in trgovske organizacije ISKRE v tujini v poslovno politiko matičnih proizvodnih organizacij ter Iskra-Commerce, da bi bila tako zagotovljena skladnost in odgovornost za njihovo poslovno usmeritev in razvoj. člen 40 Podpisnice soglašajo, da bo obseg izvoza na osnovi člena 7 regionalno usmerjen tako, da bo delež razvitih zahodnih dežel znašal 50 %, SEV-a 25 % in dežel v razvoju 25 %. člen 41 Podpisnice soglašajo, da bo SAS o stimulaciji izvoza tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju pomemben instrument pospeševanja izvoza. Razen tega bodo podpisnice ustvarile še drut ogoje. 9i da bo položaj v gospodarjenju sam neposredno spodbujal proizvodne organizacije k usmeritvi na zunanja tržišča. Višina interne stimulacije bo na predlog Iskra-Commerce določena v letnem programu izvajanja srednjeročnega plana. člen 42 Podpisnice bodo priznale Iskra-Commercu za delo pri plasmanu izvoza v okviru člena 7 v povprečju 5 % delež v skupnem prihodku od celotne realizacije prihodka doseženega z izvozom, zmanjšanega za izvozne stimulacije. Pogoje in način ter višino deležev po posameznih proizvodnih in blagovnih skupinah oziroma poslih, bodo podpisnice uskladile glede na vloženo delo v okviru plana in operativnih letnih programov. Prodaja na domačem trgu člen 43 Podpisnice so sporazumne, da bodo, skladno z rastjo proizvodnje in osvajanjem novih programov v srednjeročnem obdobju 1981—85, dosegle obseg celotne prodaje na jugoslovanskem trgu v vrednosti 94,1 milijarde din s povprečno letno rastjo 11% skladno s plani podpisnic. člen 44 Podpisnice bodo absolutno in relativno povečevale delež prodaje trgovskega blaga preko Iskrine trgovske mreže in jo za ta namen tudi ustrezno usposobile v cilju preprečevanja zapiranja posameznih regionalnih trgov. člen 45 Podpisnice so sporazumne, da bo financiranje domače prodaje preko Iskrine trgovske mreže teklo glede na vloženo delo Iskra-Commerca z udeležbo v skupnem prihodku, kar se določi z letnimi programi za vsako produktno skupino posebej. Uvozna dejavnost člen 46 Podpisnice soglašajo, da bo uvoz v srednjeročnem obdobju 1981—1985v kumulativi znašala 968,9 milijonov dolarjev v smislu člena Sin usklajenih planov podpisnic. V regionalni strukturi uvoza repromateriala se bo delež držav s klirinškim načinom plačevanja zvišal od 10 % v letu 1981 na 20 % v letu 19 85 člen 47 , Podpisnice soglašajo, da bo, glede na devizno bilančni položaj SOZD ISKRA, imel prednost uvoz repromateriala za proizvodnjo namenjeno izvozu. člen 48 ' Podpisnice soglašajo, da bodo financirale izvajanje uvozne dejavnosti v okviru Iskra-Commerce po principu pokrivanja stroškov za opravljene storitve. Cena storitve se bo oblikovala glede na vrsto uvoženega blaga, narave uvoznega posla in kvalitete opravljenih uvoznih storitev, ki obsega tudi stimulacijo za doseganje optimalnih nabavnih pogojev. Povprečna cena uvoznih storitev ob izpolnjenih pogojih iz predhodnega odstavka bo. znašala povprečno 3% od dinarske protivrednosti uvoženega blaga. Za podrobne opredelitve uvozruh stroškov se bodo podpisnice dogovorile v letnih planih nabave. Domača nabava člen 49, Podpisnice soglašajo, da bodo zaradi zagotovitve nemotenega proizvodnega procesa ter z namenom, da bi z usklajeno nabavno dejavnostjo dosegle optimalne nabavne pogoje glede količin, cen, kvalitete in rokov kot tudi zaradi optimalnega gospodarjenja z zalogami surovin in repro-materialov, poverile Iskra-Commerce opravljanje in koordiniranje nabavnih dejavnosti na področju črne in barvne metalurgije, elektro materiala, kemične in embalažne industrje ter na področju nabave tistih uvoznih materialov, ki jih je mogoče nadomestiti z domačimi. Podpisnice bodo preko Iskra-Commerce urejale tudi skupno in koordinirano samoupravno in dohod lovno povezovanje z dobavitelji surovin in repromateriala ter v ta namen zagotavljale tudi potrebna sredstva. Za podrobne opredelitve stroškov domače nabave in vrste storitev se bodo podpisnice dogovorile v letnih programih. Predstavniška dejavnost člen 50’ Podpisnice so sporazumne, da bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 razširjale in kvalitetno izboljševale dejavnost Iskrine predstavniške mreže v Jugoslaviji in na inozemskem trgu in jo vključevale v proizvodne in tržne procese ISKRE z namenom pospeševanja plasmana celotnega Iskrinega programa in zagotavljanja regionalne tržne koordinacije, zato bodo v srednjeročnem obdobju podpisnice uskladile organizacijsko strukturo zunanjetrgovinske mreže z že sprejetimi samoupravnimi sklepi in s tem zagotovile večjo učinkovitost ter naravnanostvskladu s poslovno orientacijo. Z organizacijsko in kapitalno koncentracijo celotnega nastopa zunaj naj bi zagotovili poleg poslovne uspešnosti tudi nenehen in kvaliteten samoupravni nadzor nad poslovanjem poslovnih enot v tujini. člen 51 Podpisnice se zavezujejo, da bodo predstavniško mrežo ustrezno vključevale v svoje poslovne aktivnosti na posameznih trgih zlasti pa bodo preko te mreže zagotavljale enotno predstavljanje, akvizicijo, posredovanje prodaje, tržnih informacij in tržnih osnov planiranja. Podpisnice bodo to dejavnost financirale iz skupnega prihodka ustvarjenega s prodajo na jugoslovanskem oziroma mednarodnem trgu. člen 52 Podpisnice so sporazumne, da bodo za financiranje predstavniške mreže v Jugoslaviji namenjale v povprečju 1 % od skupnega prihodka doseženega na domačem trgu. Podpisnice so sporazumne, da bodo za financiranje predstavniške mreže v inozemstvu namenjale povprečno 2% skupnega prihodka doseženega na inozemstem trgu, zmanjšanega za stimulacije. Podpisnice so sporazumne, da bodo za osvajanje tujih trgov v povprečju namenjale 1 % od dohodka. Podpisnice in organizacija skupnega pomena Iskra—Commerce bodo sporazumno z letnimi programi dela konkretno določale deleže v skupnem prihodku za posamezne blagovne $ lupine glede na obseg stroškov in vloženega dela ter slednjo stimulirale za doseganje ugodnejših rezultatov. člen 53 Podpisnice soglašajo, da bodo priznavale Iskra-Commerce, za financiranje neblagovnih potreb te organizacije pri izvajanju tržnih funkcij v tujini, del sredstev v deviznih sredstvih. Višino tega deleža bodo podpisnice določile v letnih dogovorih, sorazmerno ustvarjenemu deviznemu prilivu ter na podlagi vsakoletnega programa potreb za opravljanje teh dejavnosti, ki ga sprejmejo podpisnice na začetku vsakega leta. Izvajanje drugih marketinških dejavnosti člen 54 Podpisnice soglašajo, da zahtevnejše tržne razmere v katere vstopa ISKRA v srednjeročnem obdobju 1981—1985 zahtevajo, da se ustrezne službe osredotočijo na tržne raziskave, zbiranje in posredovanje tržnih informacij, vključevanje v procese akvizicije in akcije pospeševanja prodaje ter s tem prispevajo k pospeševanju prodaje na domačem trgu in v izvozu. To pa zahteva od teh služb, da bistveno razširijo tudi vsebino institucionalnega predstavljanja ISKRE in smiselno povezovanje tega s konkretnimi akcijami ekonomske propagande in pospeševanja prodaje. člen 55 Podpisnice soglašajo, da bo financiranje marketinških akcij in programov kot so: institucionalna propaganda na mednarodnih tržiščih in v Jugoslaviji, skupni sejemski nastopi, raziskave trga skupnega pomena, zaščita industrijske lastnine, posebne poslovne informacije in ustvarjanje celostne podobe SOZD ISKRA, potekalo v okviru skupnih dejavnosti na ravni SOZD ISKRA. člen 56 Delež dohodka, namenjen za financiranje marketinške dejavnosti v srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo ostal na nivoju dosedanjega obsega z naslednjo okvirno strukturno udeležbo posameznih dejavnosti iz predhodnega člena: raziskava trga dejavnost zaščite in prometa indust. lastnine dejavnost posebnih informacij institucionalna propaganda na zunanjem trgu na domačem trgu sejmi na domačem trgu sejmi na zunanjem trgu SEV DUR Zahod celotna podoba % 0,10 0,04 0,03 0,16 0,25 0,09 0,16 0,06 0,06 0,04 0,03 skupaj marketing 0,86 z letnimi programi marketinške dejavnosti se določijo podrobnejše naloge in višino potrebnih sredstev ter se v procesu samoupravnega usklajevanja ob sprejemanju letnih programov SOZD-a uskladijo s podpisnicami. člen 57 Vse ostale aktivnosti in to: — ekonomska propaganda na mednarodnih trgih — ekonomska propaganda na domačem trgu — posebni sejmi na mednarodnih trgih — posebni sejmi na domačem trgu — 70 % vrednosti sejmov na razvitem zahodu — akcije pospeševanja prodaje na mednarodnih trgih — akcije pospeševanja prodaje na domačem trgu — elementi pospeševanja prodaje — izvedba publikacij in ostalega tiska — distribucija tiskanega materiala — izvajanje industrijskega, grafičnega, prostorskega in foto oblikovanja — izvajanje konstrukcij in oblikovanja embalaže se urejajo s posebnimi dogovori glede na kapacitete in obseg dela med posamično DO in IC TOZD Marketing. Financiranje tega dela dejavnosti bo potekalo na osnovi cenika del oziroma storitev izvajalca. Servisna dejavnost člen 58 ’ Podpisnice, ki imajo obveznost servisiranja svojih proizvodov in naprav, bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 sprejele ukrepe s katerimi bodo zagotovile, da bo servisna dejavnost postala v večji meri integralna sestavina tržne funkcije in poslovne politike ISKRE. Servisna organizacija pri Iskra-Commerce pa se mora v tem obdobju usposobiti, da bo s svojimi storitvami zagotavljala tržno prodornost ISKRE in njen poslovni renome s tem, da bo povečala kvalitetno raven svojih storitev in da se bo usposobila tudi za servisiranje tehnično zahtevnejših in kompleksnejših naprav in sistemov. člen 59 Podpisnice soglašajo, da bodo za realizacijo programa iz predhodnega člena zagotovile sredstva za servisno dejavnost predvsem pa za izboljšanje delovnih pogojev, instrumentalne opremljenosti. razširitve avtoparka in izobraževanje servisnih kadrov. Financiranje dejavnosti bo potekalo na osnovi udeležbe v skupnem prihodku pri programih široke potrošnje, ki znaša v povprečju 3,2% ter na osnovi cenika servisnih storitev za ostale programe, če se podpisnice zaradi obsega sodelovanja ne odločijo drugače. člen 60 Obseg dela in medsebojne obveznosti financiranja servisa poposameznihproizvodnih programih podpisnice podrobno, opredelijo v okviru letnih programov izvajanja srednjeročnega plana 1981-1985. Dejavnost na koordinaciji cen člen 61 Podpisnice pooblaščajo organizacijo skupnega pomena za tržno dejavnost Iskra-Commerce za koordiniranje politike cen Iskrinih izdelkov in za koordinacijo nastopa pri ustanovah in organizacijah, ki sodelujejo pri oblikovanju cen Iskrinih izdelkov. Podpisnice bodo pripravile posebni sporazum o enotnih merilih in kriterijih za oblikovanje cen ter ostalih elementih za skupno nastopanje na tem področju. Sporazum bo sprejet najkasneje v 6 mesecih po sprejemu tega sporazuma. Področje dela, naloge in odgovornosti te dejavnosti bodo podpisnice uredile s posebnim samoupravnim aktom najkasneje v 6 mesecih po sprejemu tega sporazuma. Zaposlovanje in kadrovska dejavnost člen 62 Podpisnice soglašajo, da bo začrtan programski razvoj možno doseči le z ustrezno kadrovsko strukturo. Skladno s plani podpisnic bo v obdobju 1981 do 1985 realiziran naslednji premik kadrovske strukture zaposlenih: % visoko strokovni višje strokovni srednje strokovni široki profil ozki profil 1981 1985 4,9 . 5,5 3,5 4,4 15,8 17,6 27,9 31,3 48,1 41,2 100,0 100,0 Pri tem pa bo imelo prednot zaposlovanje v osnovni proizvodni dejavnosti, tako da bi se razmerje med režijo in proizvodnjo izboljšalo v korist slednje. člen 63 Podpisnice ugotavljajo, da bodo obveze iz člena 63 realizirale z — novim zaposlovanjem predvsem ustrezno usposobljenih delaVcev — s štipendiranjem — z omogočanjem šolanja za pridobitev strokovne izobrazbe že zaposlenih delavcev. člen 64 Podpisnice soglašajo, da bodo izobraževanje kadrov ob delu za izpopolnjevanje strokovnih znanj, ki so za SOZD skupnega pomena in v interesu vseh podpisnic, poverile Izobraževalnemu centru ISKRE. Izobraževalne akcije in programe izvaja Izobraževalni center Iskra na podlagi programa, ki ga pripravi programski svet oziroma sosveti sestavljeni iz delegatov DO, pri tem pa v največji možni meri angažira za predavatelje domače Iskrine strokovnjake. člen 65 Podpisnice ugotavljajo, da je najnujnejše dopolnilno izobraževanje kadrov v zunanjetrgovinski dejavnosti, izobraževanje tehničnih kadrov s področja proizvodnje in aplikacije mikroelektronike, računalništva, organizacije in informatike ter za usposabljanje vodstvenih in vodilnih delacev glede na nujnost uvajanja moderne in fleksibilne organizacije dela. člen 66 Podpisnice soglašajo, da bo financiranje izobraževanja v okviru Izobraževalnega centra potekalo na osnovi kotizacije za udeležbo na tečajih in seminarjih. Na principu svobodne menjave dela pa se financira v okviru člena 74 priprava programov, vsebinskih in didaktičnih materialov, organizacija posvetovanj, srečanj in drugih oblik informiranja. člen 67 Iskra šolski center Kranj, kot organizacija skupnega pomena bo za potrebe organizacij ISKRE, predvsem na področju gorenjske regije, izobraževal kadre srednjeročnega usmerjenega izobraževanja za elektro in kovinarsko usmeritev ter za računalniškega tehnika v računalniški usmeritvi. člen 68 Iskra šolski center v okviru srednjeročnega usmerjenega izobraževanja izobražuje kadre tudi za potrebe drugih organizacij združenega dela izven SOZD ISKRA na področju gorenjske regije. člen 69 Za realizacijo usmerjenega izobraževanja predvideva Iskra šolski center na podlagi načrtovane mreže šol usmerjenega izobraževanja v SRS, novogradnjo šole za usmeritve iz člena 67 v okviru centra usmerjenega izobraževanja v Kranju. Podpisnice s področja gorenjske regije in zainteresirane DO soglašajo, da bodo na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma združevale sredstva kot delež ISKRE pri naložbi za novogradnjo. člen 70 Podpisnice soglašajo, da bodo medsebojne obveznosti in odgovornosti pri organiziranju in izpopolnjevanju strokovnega znanja delavcev in njihovega usposabljanja za delo ter organizacijo informiranja delavcev o novitetah s področja njihove dejavnosti urejal posebni samoupravni sporazum. člen 71 ' Podpisnice soglašajo, da bodo zaradi potrebe po strokovnih kadrih, predvsem tehnične smeri, skrbele za usmerjanje mladine v tehnične poklice in spodbujale njihov interes v SOZD ISKRA. Zato bo SOZD ISKRA prevzela pokroviteljstvo nad „veselo šolo", skupno razpisovala kadrovske štipendije po predlogu DO, podpirala dejavnost mladih inovatorjev ter omogočala udeležbo študentom Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani na SUSEJ (Susret studenata elektrotehnika Jugoslavije). Delovne organizacije bodo ustanovile klube študentov, njihovo dejavnost pa koordinirale preko mladinske organizacije v SOZD ISKRA. člen 72 Podpisnice soglašajo, da bodo pospeševale inovacijsko dejavnost mladih, raziskovalne dosežke in kvalitetno izvedene diplomske, magistrske in doktorske naloge ter za to podeljevale Iskrine nagrade inovatorjem. Za potrebe Kluba mladih inovatorjev in za organiziranje dela v strokovnih interesnih dejavnostih bo SOZD ISKRA pridobilav najem ustrezne prostore. Stroške najemnine bodo podpisnice pokrivale v višini deleža svojih štipendistov na ljubljanskih šolah. člen 74 Zavedajoč se pomembnih naložb v znanje bodo podpisnice namenile za štipendiranje, izobraževanje ob delu in iz dela ter za vse oblike izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev, sredstva v višini najmanj 1,5 % bruto osebnih dohodkov. Iz teh sredstev pa bodo tudi financirale skupno kadrovsko in izobraževalno dejavnSst SOZD ISKRA, pri čemer bodo ta sredstva podpisnice združevale v skladu z dohodkom SOZD in to 0,01 % od dohodka v srednjeročnem obdobju 1981—1985. S tako združenimi sredstvi se bodo financirale naslednje dejavnosti: — delovanje izobraževalnega centra — usposabljanje perspektivnih visoko kvalificiranih kadrov na mednarodnih izobraževalnih institucijah — sodelovanje pri raziskovalnih nalogah — delovanje kluba inovatorjev — prispevek za organizacijo SUSEJ — objava za razpis štipendij — Iskrine nagrade mladim inovatorjem — Najemnina za prostore na Gimnaziji Vič — za delo mladih inovatorjev in kluba mikroelektronikov skaldno z letnimi programi SOZD. člen 75 Podpisnice se obvezujejo, da bodo v okviru kadrovske politike v srednjeročnem obdobju 1981 do 1985 še nadalje izpopolnjevale sistem delitve osebnih dohodkov, še posebej z vidika motiviranja strokovnega kadra. Skrbele bodo za izenačevanje pogojev zaposlovanja znotraj SOZD ISKRA s poenotenjem meril gledet — stanovanjskega gospodarstva in politike — prehrane delavcev — rekreacije — letovanj — vključevanje v kulturne dejavnosti — oblikovanja osebnih dohodkov v odvisnosti od ustvarjenega dohodka v skladu s Samoupravnim sporazumom o enotnih merilih za delitev OD v SOZD ISKRA. Naložbe v osnovna sredstva člen 76 Podpisnice ugotavljajo, da bo dinamična rast proizvodnje in izvoza terjala znatne naložbe v osnovna sredstva kot osnovo za profesionalizacijo programov, avtomatizacijo proizvodnih procesov ter za razvoj in širjenje tržnih in servisnih zmogljivosti. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bodo zato investicije v osnovna sredstva znašale, skladno z njihovimi plani, kumulativno 10,9 milijarde din in bodo potekale v sklopu in nadaljevanju investicijskih paketov iz leta 1979 in 1980. člen 77 Podpisnice so sporazumne, da predstavlja osnovo za financiranje teh naložb združevanje dela in sredstev znotraj SOZD ISKRA, s čimer so podane tudi možnosti skupnega in organiziranega nastopa pri bankah in ostalih virih. Podpisnice urejajo celotno dejavnost investiranja v srednjeročnem obdobju 1981—1985 s Samoupravnim sporazumum o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD ISKRA. Podpisnice so sporazumne, da bo odbor podpisnic sporazuma, iz prehodnega člena 77, pripravljal in usklajeval letne programe investicijske dejavnosti in predlagal DS SOZD ISKRA, ob sprejemanju letnih programov izvajanja srednjeročnega plana 1981—1985, usklajeni program vsakoletne višine združevanja sredstev za naložbe in vrstni red investicij. člen 79 Podpisnice soglašajo, da bodo financirale naložbe iz navedenih virov praviloma s strukturo kot sledi: — lastna sredstva investitorja in združena sredstva SOZD 28 % — banka — konzorcij za financiranje naložb v organizacije združenega dela SOZD ISKRA 40 % — inozemski viri in ostalo 32 % člen 80 Podpisnice soglašajo, da bo združevanje sredstev, koriščenje združenih sredstev ter ostale posle v zvezi z investicijsko dejavnostjo po sporazumu iz člena 77 opravljala Iskra Banka. Iskra Banka bo vršila tudi evidenco izvajanja naložb, združenih sredstev, o dinamiki izgradnje in nadzor nad poslovanjem investitorjev. člen 81 Podpisnice soglašajo, da bodo investicijski programi obdržali prizadevanja celotne družbe pa tudi samih podpisnic po čim večji ekonomičnosti in racionalnosti naložb. Zato bodo načrtovale take programe, ki bodo v največji meri zadovoljevali sprejete družbene kriterije investiranja v srednjeročnem obdobju 1981-1985. Naložbe bodo usmerjene predvsem v moderno visoko produktivno tehnološko opremo in manj v gradbene objekte, tako da bi le-ti bili v strukturi investicije udeleženi največ s 25 %. Pri tem bo imela prednost adaptacija prostorov in zamenjava stare tehnološke opreme z modernejšo in produktivnejšo. Iskra Banka člen 82 Za izvajanje skupno dogovorjenih opravil s področja finančnega poslovanja se bodo podpisnice posluževale interne banke skladno s Samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD ISKRA in Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi interne banke Iskra—SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana. Poslovanje banke bo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 usmerjal samoupravni sporazum o temeljih plana banke za obdobje 1981—1985 in srednjeročni plan usklajen s tem sporazumom, plani in programi SOZD ISKRA. Organizacija in informatika člen 83 V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bodo podpisnice nadaljevale izgradnjo samoupravnega sistema in sodobnega poslovnega sistema organiziranosti in infomatike in ga tekoče usklajevale z Zakonom o združenem delu in drugimi zakonskimi določili. Pri uresničevanju ciljev in izgradnji bodo podpisnice težile: — k delovni in dohodkovni povezanosti delavcev in organizacij (združevanje znanja in dela), — k postopnemu doseganju metodološke enotnosti (organizacijski predpisi in standardi), s čimer bi dosegli primerljivost rezultatov in sistemov, — k racionalnemu in usklajenemu izkoriščanju zmogljivosti SOZD s področja organizacije in informatike (kadri, oprema, sredstva), — k usklajenemu razvijanju organizacijskih in informacijskih sistemov in preprečevanju mnogokra-tnosti rešitev, — k rešitvam, ki so uporabne ob različni stopnji razvitosti posamezne organizacije. člen 84 Podpisnice bodo, pri razvoju, uvajanju in izvajanju organizacijskih in informacijskih dejavnosti, koristile organizacijo skupnega pomena ISKRA ZORIN, ki izvaja združene dejavnosti po samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD ISKRA. Področja dela Iskre ZORIN so: 1. Program dejavnosti (storitev) a) Koordinacija organizacijske in informacijske dejavnosti v ISKRI ter povezovanje s sorodnimi domačimi in tujimi organizacijami. b) Pripravljanje konceptov, programov in oblikovanje nalog, ki izhajajo iz ciljev, postavljenih s strani samoupravnih in poslovodnih organov SOZD. c) Pripravljanje dokumentov informacij s področja organizacije in informatike za zunanje stike (zbornica, sindikati, ipd.) in za upravne in poslovne odločitve v SOZD. 2. Izvajanje programa dejavnosti: a) Indok dejavnosti b) Tehnična dokumentacija c) Skupna standardizacija d) Skupne računalniške obdelave e) Tehnični nadzor nad skupnimi metodami itd. 3. Projektne naloge: "* a) Razvoj sistemov iz organizacije in informatike in tehnologij za njihovo uvajanje. b) Izvajanje inženiring dejavnosti s področja organizacije in informatike. c) Priprave programov za usposabljanje kadrov s področja organizacije in informatike in sodelovanja pri usposabljanju. Podpisnice bodo poleg lastnih kapacitet v prvi vrsti koristile kapacitete ZORINA. člen 85 Podpisnice soglašajo, da bodo področje organizacije in predvsem informatike v naslednjem srednjeročnem obdobju razvijale pospešeno. Pospešen razvoj bo v delovnih organizacijah zahteval oblikovanje oz. nadaljnji razvoj organizacijskih enot za organizacijo in informatiko, ki bodo izvajale dejavnosti organizacije in informatike v lastnem avtonomnem sistemu, ki bo povezan v sistemu SOZD. člen 86 Načrtovalni razvoj, oblikovanje oz. okrepitev organizacijskih enot v delovnih organizacijah in potrebe v organizacijah skupnega pomena zahtevajo pospešeno pridobivanje in usposabljanje kadrov. Podpisnice so sporazumne, da organizirajo skupno usposabljanje 20 — 30 ljudi letno za področje organizacije in informatike. Usposabljanje bodo uresničili v okviru Izobraževalnega centra Iskre. Zaradi omejenega števila usposobljenih kadrov, podpisnice soglašajo, da bodo za realizacijo skupnih projektov, kadre združevale. člen 87 Podpisnice bodo za načrtovani razvoj informacijskega sistema SOZD in avtonomnih informacijskih sistemov zagotovile ustrezno tehnično opremo (računalniki, terminali, zveze, ipd.). Glede na težko dosegljivost in vrednost opreme, podpisnice soglašajo, da bodo nabavo in koriščenje opreme usklajevale. člen 88 Podpisnice so sporazumne, da se pri ISKRA ZORIN oblikuje in tekoče dopolnjuje pregled vseh strokovnih rešitev s področja organizacije in informatike. Pregled rešitev, skupaj s strokovno koordinacijo, bo pripomogel k zmanjševanju mnogokratnih rešitev in hkrati zagotovil boljšo informiranost. Razvoj organizacijske in informacijske dejavnosti ter pogoje usklajevanja v zvezi s kadri, opremo in strokovnimi rešitvami ter dohodkovnimi odnosi bodo podpisnice natančneje urejale s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga bodo sprejele v 9 mesecih od sprejetja tega sporazuma. člen 89 Podpisnice so sporazumne, da bodo, za uresničitev skupnih in svojih nalog s področja organizacije in informatike, v svojih planih namenile sredstva v višini 1,5—2,5 odstotka od tekočega dohodka. Podpisnice so sporazumne, da bodo v srednjeročnem obdobju zagotovile združena sredstva za izvajanje dejavnosti na osnovi letnih programov dejavnosti in za izvajanje projektnih nalog, na osnovi vsako leto sprejetih in usklajenih programov za posamezno nalogo. Delež dohodka, namenjen za financiranje dejavnosti organizacije in informatike v obdobju, 1981-1985, je: 1. Za izvajanje programa storitev (izvajalec ZORIN) v povprečju 2. Za izvajanje programa dejavnosti 0,01 % 0,19 % (izvajalec ZORIN) v povprečju 3. Za izvajanje projektnih nalog (izvajalci: ZORIN, Iskra-Commerce in druge organizacije) predvidoma v povprečju 0,32% skupaj organizacija in informatika 0,52% Pri izvajanju projektnih nalog so vsi sodelujoči udeleženi na skupno ustvarjenem dohodku projekta. člen 91 Podpisnice soglašajo, da bodo druge storitve s področja organizacije in informatike, ki niso predmet tega sporazuma, v skladu s svojimi potrebami, planirale in naročale z letnimi plani, samoupravnimi sporazumi ali pogodbeno pri ISKRA ZORIN. Financiranje tega dela dejavnosti bo potekalo na osnovi cenika storitev oz. ustreznih delnih samoupravnih sporazumov. Delovna skupnost skupnih služb člen 92 Delovna skupnost Skupnih služb SOZD ISKRA bo opravljala naloge v obsegu in skladno z začrtanim srednjeročnim razvojem SOZD ISKRA po programu dela, ki ga določata Samoupravni sporazum o združevanju v SOZD ISKRA in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD, združenih v DO in delovno skupnostjo Skupnih služb SOZD ISKRA. člen 93 Delovna skupnost Skupnih služb pridobiva svoj dohodek na osnovi svobodne menjave dela na podlagi usklajenega programa nalog in obveznosti tako kolegijskega poslovodnega organa kot tudi samih ožjih strokovnih služb. Podpisnice soglašajo, da ovrednoteni dogovorjeni obseg nalog v srednjeročnem obdobju 1981—1985 znaša predvidoma 0,6 % kumulativnega dohodka. Z letnimi programi bodo vsako leto posebej opredeljene naloge in programi delovne skupnosti ter potrebna višina sredstev za to dejavnost. člen 94 Podpisnice soglašajo, da v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotovijo dejavnosti obveščanja in informiranja, preko glasila Iskra, glasil DO in biletnov, minimalno tehnično opremljenost, ustrezne delovne prostore in kadre. Konkretne oblike tega zagotavljanja se uskladi in sprejme z letnimi načrti. Podpisnice soglašajo, da se cena glasila oblikuje v skladu z gibanjem materiala in storitev za opravljanje te dejavnosti z izhodiščem 5,00 din za izvod v letu 1980 in hkrati soglašajo, da bodo vse pomembnejše informacije, ki so pomembne za samoupravno odločanje na ravni DO in zlasti SOZD ter informacije, pomembne za ostale delavce ISKRE, objavljene v glasilu Iskra, v skladu s sprejetimi samoupravnimi akti. III. OSNOVE ZA UVAJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV člen 95 Podpisnice soglašajo, da bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 pospešile prizadevanja po ureditvi medsebojnih dohodkovnih odnosov na vseh nivojih, kjer za to obstajajo realni pogoji. člen 96 Podpisnice soglašajo, da bodo pri oblikovanju dohodkovnih odnosov upoštevale dogovorjene interne cene skladno z določili Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA po katerem interne cene vsebujejo: — dogovorno normiran obseg materialnih stroškov, — z zakonom predpisano ali dogovorjeno amortizacijo, — dogovorno normiran vložek živega dela, ovrednoten z družbeno priznano višino osebnih dohodkov in skupne porabe, .. — dogovorno normiran strošek za potrebna obratna sredstva. Podpisnice bodo prav tako sporazumno določale tudi prodajne cene upoštevaje pri tem predvsem naslednje kriterije: dogovorjene interne cene, planirano akumulacijo in prodajne pogoje na domačem in tujih trgih. IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST člen 97 Podpisnice soglašajo, da je razvita samoupravna organiziranost osnova'za uveljavitev ustavne vloge delavca. Zato se podpisnice obvezujejo, da bodo izpopolnjevale samoupravno organiziranost v SOZD ISKRA s tem, da bodo: — pospeševale ustanavljanje temeljnih organizacij, kjer so za to dani pogoji po določilih ZZD — utrjevale skupaj dogovorjene funkcije na nivoju DO in SOZD, kot so opredeljene v samoupravnih sporazumih o združevanju — pospeševale integracijske procese, ki bodo dali osnovo za povečanje družbene produktivnosti dela in za večanje Iskrine vloge v okviru gospodarskega sistema SRS in SFRJ — povečevale vpliv in odgovornost delavcev pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije — zagotavljale sprotno ugotavljanje rezultatov gospodarjenja in pravočasno ukrepanje pri pojavu motenj — razvijale dohodkovne odnose med proizvodno in prometno sfero in iskale nove instrumente za uveljavitev skupne odgovornosti. V. MEDSEBOJNI ODNOSI S PODROČJA SKUPNEGA UREJANJA IN DELOVANJA V SOZD Usklajevanje prekrivanja programov člen 98 Podpisnice ugotavljajo: — da so se delavci delovnih organizacij v SOZD ISKRA dogovorili in sporazumeli, da bodo skupno načrtovali skladni razvoj, zlasti sporazumno določanje prioritetnih razvojnih ciljev in take delitve dela, ki bo omogočala specializacijo in učinkovito vključevanje v mednarodno delitev dela — pri tem pa bodo na sporazumno dogovorjenih osnovah skupno urejali delitev dela oziroma proizvodne programe, da bodo lahko dosegli racionalno specializacijo v SOZD in izven nje, večjo produktinost dela in optimalno uresničevanje skupno dogovorjenih ciljev (samoupravni sporazum o združitvi v SOZD — 1978 — člen 1/1 in 4/b); — da določbe samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, kot so citirane v prejšnji točki temljijo že na skupno dogovorjenih osnovah v besedilu samoupravnega sporazuma o združevanju v Združeno podjetje Iskra Kranj (1973) — čl. 69 in samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Združeno podjetje ISKRA Ljubljana (1975- čl. 79, kjer je med ostalim dogovorjeno, da bodo delavci DO medsebojno koordinirali poslovno politiko ZP, programe razvoja, predmete poslovanja ter da si samovoljno ne bodo prevzemali proizvodnih programov in poslov, ki spadajo v pristojnost druge organizacije v združenem podjetju; — da vse kar velja v tem sporazumu za dejavnost, velja tudi za proizvodne programe, če ni izrecno drugače določeno — pri čemer pa je razumeti pod pojmom ..dejavnost" le glavno dejavnost organizacije združenega dela, proizvodni program pa predstavlja tehnično specifikacijo glavne dejavnosti. Ob upoštevanju in spoštovanju ugotovitev, kot so navedene v prejšnjem členu, podpisnice soglašajo, da: — morajo združene v SOZD ISKRA zagotoviti in uresničevati cilje združevanja in uravnavati ter predlagati svoje dejavnosti, programe in delo za dosego teh ciljev; — je optimalna alokacija progamov v SOZD lahko časovno variabilna, odvisna pa je predvsem od sposobnosti izpolnjevanja obveznosti izvajanja programov, kar pomeni zlasti uvedbo proizvodnje v plansko pogojenem obsegu in roku; — medsebojno prekrivanje dejavnosti in programov ni dopustno, nastopi pa tedaj, kadar si enaki ali podobni izdelki dveh ali več organizacij konkurirajo na istem tržišču; — je potrebno organizacijo — proizvajalca, ki ima na voljo kadrovske in materialne zmogljivosti, zaščititi pred vsemi pojavnimi oblikami in razvojnimi stopnjami prekrivanja dejavnosti in proizvodnega programa, dokler izpolnjuje vse obveznosti iz plana izvajanja dejavnosti ali programa; — morajo neusklajenosti dejavnosti in programov med temeljnimi organizacijami v sestavi iste delovne organizacije, obravnavati samoupravni organi te delovne organizacije, če pa pride do prekrivanja dejavnosti in programov med delovnimi organizacijami, pa to neusklajenost obravnava odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost kot izvršilni organ delavskega sveta SOZD, skladno s pooblastili iz člega 65/a statuta SOZD in po postopku, kot ga določa poseben pravilnik; — je izhodišče za uporabo določil tega sporazuma registrsko stanje sodno registriranih dejavnosti organizacij že registrirane dejavnosti zaradi morebitnega medsebojnega prekrivanja ne zapadejo urejanju v smislu tega sporazuma, dokler se ne pojavi dejansko za SOZD ISKRA škodljivo podvajanje ali prekrivanje na tržišču. To pa ne velja za proizvodne programe, ki so z dnem veljavnosti tega sporazuma v proizvodnem procesu določene organizacije in v takih primerih lahko prizadeta organizacija sproži postopek po določbah pravilnika o postopku usmerjanja in usklajevanja dejavnosti in proizvodnih programov v SOZD ISKRA. člen 100 Določbe členov 98 in 99 tega sporazuma se ne uporabljajo za temeljne in delovne organizacije, ki opravljajo dejavnosti: — družbene prehrane — investicijskega vzdrževanja — prevoznih storitev — internih orodjarskih in vzdrževalnih storitev. Nagrade Iskra člen 101 Podpisnice ugotavljajo, da bodo tudi v srednjeročnem obdobju 1981—1985, skladno s Samoupravnim sporazumom o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD ISKRA s podeljevanjem „Na-grade Iskra" in ..Priznanje Iskre", nadaljevali z začrtano kadrovsko politiko. Podpisnice soglašajo, da bodo združevale sredstva za izplačilo nagrad na osnovi omer;anega sporazuma v sorazmerju z dohodkom. Konkretna višina sredstev bo določena z letnim programom in usklajena v postopku sprejemanja le-tega. Letovanje, šport In rekreacija člen 102 Podpisnice so sporazumne, da si bodo prizadevale za razvoj kapacitet za letovanje delavcev ISKRE in za usmerjeno in ceneno letovanje ter da bodo z internimi akti zagotovile ustrezna sredstva za oddih, šport in rekreacijo. Izvajanje dejavnosti iz predhodnega odstavka, pomembne za celotno SOZD ISKRA, bodo podpisnice urejale s posebnim sporazumom, v katerem bodo določile tudi način operativne izvedbe. Podpisnice soglašajo, da poverijo organizacijo športno-manifestativnih akcij (zimske športne igre, letne športne igre, dan Iskre itd.) v ISKRI Iskra Invest servisu. Za izvedbo teh akcij bodo združevale sredstva po naslednji okvirni dinamiki: 1981 1,745 milij. din 1982 2,128 milij. din 1983 2,597 milij. din 1984 3,168 milij. din' 1985 3,865 milij. din Konkretne programe in končno predračunsko vrednost akcij pa bodo podpisnice sprejemale v okviru letnih programov izvajanja srednjeročnega plana SOZD za obdobje 1981—1985. SLO IN DSZ člen 104 Podpisnice ugotavljajo, da je izvajanje obveznotti in nalog, ki izhajajo iz zakona o SLO in DSZ v obdobju 1981—1985 potrebno posvetiti posebno pozornost, posebno pa nalogam pri katerih ja v preteklem srednjeročnem ,obdobju prihajalo do zastajanja. Naloge, katerim bodo podpisnice namenile glavno pozornost, so: — dodelava in uskladitev obrambnih načrtov, — utrjevanje organizacijskih oblik, — kadrovska, strokovna in tehnična opremljenost civilne in narodne zaščite, — dograjevanje zaklonišč, — izvedba enotnega sistema zvez v SOZD ISKRA. člen 105 Podpisnice soglašajo, da pristopajo k organizaciji in izvedbi sistema zvez, s katerimi bo možno zagotoviti medsebojno povezavo v vsaki situaciji na širšem geografskem področju. Sistem zvez bo koncipiran tako, da bo lahko služil tudi poslovnim namenom z možnostjo razširitve tudi na vzpostavitev računalniških povezav. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 naj bi bila zagotovljena celotna povezava vseh Iskrinih TOZD, DO in SOZD za slučaj elementarnih, izrednih in drugih nesreč. Za realizacijo tega programa bodo podpisnice združile sredstva v skupni petletni vrednosti 2,026 milijonov din. Realizacija programa bo potekala v okviru letnih programov pri čemer se bo pri združevenju upoštevala tudi eventueina podražitev opreme. člen 106 Podpisnice soglašajo, da se ISKRA v teku srednjeročnega obdobja 1981—1985 za razvoj programa iz predhodnega člena vključi v izgradnjo televizijskega stolpa. Sofinanciranje tega objekta bo potekalo po posebnem dogovoru, ko bodo poznani vsi elementi. Združena sredstva rezerv člen 107 Podpisnice soglašajo, da za zagotavljanje solidarnosti in vzajemnosti v skladu s 23 in 24 členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA združujejo sredstvo rezerv v združena sredstva rezerv SOZD ISKRA. V sredstva rezerv SOZD bodo združevale del sredstev v znesku, obračuresnem od dela čistega dohodka, ki je razporejen v rezervni sklad podpisnice z zaključnim računom za preteklo leto. Znesek izračunan po stopnjah iz prejšnjega odstavka se zmanjša za sredstva, ki so namenjena v tekočem letu za pokrivanje izgub drugih TOZD v okviru delovne organizacije podpisnice. člen 108 Podpisnice soglašajo, da bodo glede na predhodni člen združevale v sredstva rezerv SOZD predvidoma 10% vsakoletno razporejenega čistega dohodka za rezervni sklad podpisnice, tako da bi se glede na predvideni družbeno-gospodarski razvoj SOZD oblikovala naslednja sredstva: 1981 1982 1983 1984 1985 21,5 milijonov din 27.3 milijonov din 35.3 milijonov din 44,8 milijonov din 56.4 milijonov din 185,3 milijonov din člen 109 Podpisnice soglašajo, da se bodo z letnim programom izvajanja srednjeročnega plana SOZD ISKRA za obdobje 1981—1985 ugotavljale potrebe po združenih sredstvih rezerv SOZD in določile stopnje združevanja po zaključnem računu za preteklo leto. Podpisnice združujejo sredstva namenjena v združena sredstva rezerv tako, da v 40 dneh po izteku roka za predložitev zaključnega računa, vplačajo eno tretjino sredstev, preostali dve tretjini pa v roku. ki je določen z načrtom SOZD.. členllO Podpisnice soglašajo, da združujejo sredstva rezerv za dobo 5 let indasejimvračajozdružena sredstva rezerv iz vsakoletnih vplačil, upoštevajoč letno zaporedfe vplačil. Prihranki od uporabe združenih sredstev rezerv se vsako leto po zaključnem računu razdelijo TOZD sorazmerno višini po kateri jih združujejo. Neizterljive terjatve za uporabljanje združenih sredstev rezerv se odpisujejo v breme vsakoletne obveznosti za vračilo združenih sredstev v sorazmerju z deležem pri združevanju. Prostorski razvoj SOZD člen 111 Podpisnice ugotavljajo, da bo ISKRA na posameznih lokacijah postopno izčrpala vse možnosti sistematičnega prostorskega razvoja, vendar bi nove lokacije odpirale le po posebnem dogovom. Pri tem je najaktualnejše vprašanje zazidave ŠP-3 Stegne Ljubljana, kjer bodo zainteresirane podpisnice, skupaj z Iskra Invest servisom, dogovorno reševale vse probleme pri izvedbi noveliranega zazidalnega načrta, še posebej pa enotno nastopale nasproti zunanjim inštitucijam in izvajalcem del. člen 112 Podpisnice soglašajo, da bodo. glede na interese svojega prostorskega razvoja, pristopile v zadnjih letih srednjeročnega planskega obdobja 1981—85 k izdelavi ustreznih študij na osnovi katerih bi se odločili za razširitev oziroma pridobitev posameznih lokacij. Ta naloga je pomembna predvsem za podpisnice, ki se s svojimi lokacijami nahajajo v velikih urbanih področjih, kjer postopoma primanjkuje ustreznih površin za industrijo. Za financiranje študij in pripravljalnih del, za razširitev in pridobitev lokacij, so potrebna naslednja sredstva po sledeči dinamiki: leta 1981 leta 1982 leta 1983 leta 1984 leta 1985 2.200.000 3.300.000 3.000.000 3.800.000 3.200.000 Naloge v zvezi z izdelavo študij bodo podpisnice za ljubljanski bazen poverile Iskra Invest servisu, za širši slovenski prostor pa dogovorno od primera do primera. Skladno s predvidenim družbenogospodarskim razvojem ISKRE se kaže potreba po razširitvi ustreznih poslovnih prostorov. V zadnjem obdobju srednjeročnega plana 1981—1985 predvidevajo zainteresirane podpisnice gradnjo poslovnega centra PPC II v Stegnah v Ljubljani. Izgradnja poslovnega centra PPC II bo zahtevala po sedanji grobi zasnovi naslednjo dinamiko združevanja sredstev: leta 1981 leta 1982 leta 1983 leta 1984 leta 1985 550.000 6.000.000 8.000.000 9.085.000 Sredstva so potrebna za vsa pripravljalna dela, vključno z fazo projektiranja, ki bi bila zaključena v letu 1985. člen 114 Podpisnice soglašajo, da bodo potrebna sredstva za pokritje investicije in obveznosti, ki izhajajo iz kreditne pogodbe za nabavo poslovnega letala, združevale po posebnem samoupravnem sporazumu ter vključevale v letne programe izvajanja srednjeročnega piana SOZD ISKRA. Samoupravni sporazum bo sklenjen najkasneje v 3 mesecih po sprejemu tega sporazuma. VI. SPREMLJANJE SPORAZUMA IN KONČNE DOLOČBE člen 115 Podpisnice so dolžne ta sporazum striktno izvrševati ter se obvezujejo, da bodo najmanj v letnih analizah spremljale uresničevanje dogovorjenega gibanja ekonomskih kazalcev razvoja SOZD in spremljale usklajenost tega sporazuma z zahtevami, ki se bodo oblikovale z letnimi gospodarskimi plani TOZD, DO in SOZD. člen 116 Podpisnica, ki ne izpolnjuje materialnih in drugih obveznosti, sprejetih s sklenitvijo tega sporazuma oziroma na njem temelječih sporazumov, je odgovorna za škodo, ki jo je z neizpolnitvijo oziroma z nepravilno izpolnitvijo obveznosti povzročila drugim podpisnicam sporazuma. Podpisnica, ki je bila z neizpolnitvijo obveznosti iz tega sporazuma oziroma na njem temelječih sporazumov s strani druge podpisnice kakorkoli oškodovana ali drugače prizadeta, ima pravico in dolžnost, da prične proti tej podpisnici postopek pred notranjo arbitražo, ki jo določa samoupravni sporazum o združevanju. Isto pravico in dolžnost ima tudi organ samoupravne delavske kontrole SOZD in predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD, če so z neizpolnjevanjem ali z nepravilnim izpolnjevanjem obveznosti iz tega sporazuma oziroma na njem temelječih sporazumov, prizadeta ali kako drugače oškodovana združena sredstva ali drugi skupni interesi SOZD. člen 117 Poleg podpisnic so za neizpolnjevanje oziroma nepravilno izpolnjevanje določb tega sorazuma oziroma na njem temelječih sporazumov, odgovorni še: — individualni poslovodni organi, oziroma člani kolegijskega poslovodnega organa podpisnic - neposredni izvrševalec oziroma nosilec naloge, ki ni bila izpolnjena oziroma je bila nepravilno izpolnjena. Osebe iz prejšnjega odstavka so zaradi kršitve sporazuma odgovorne za svoje storitve oziroma opustitve družbeno-politično, disciplinsko in materialno. člen 118 Za neizpolnjevanje oziroma nepravilno izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma oziroma na njem temelječih sporazumov so družbeno-politično, disciplinsko in materialno odgovorni tudi člani delavskih svetov, izvršilnih organov, organov samoupravne delavske kontrole in drugih organov podpisnic pod naslednjimi pogoji: —če niso vodili zadostnega nadzora nad tem, kako in koliko se izpolnjujejo določbe tega sporazuma oziroma na njem temelječih sporazumov. — če so sprejeli sklep, da se določbe sporazumov iz prejšnje točke ne bodo izvajale ali pa, da se ne bodo pravilno izvajale. člen 119 Sporazum se lahko spremeni ali dopolni na obrazložen predlog podpisnic, DPO in DS SOZD in pristojne DPS na način in po postopku določenem za sprejemanje tega sporazuma. člen 120 Podpisnica lahko predlaga ostalim podpisnicam, da se samoupravni sporazum, zaradi spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je bila podpisnici bistveno otežena izpolnitev materialnih obveznosti, spremeni. Če se druge podpisnice s tem predlogom ne strinjajo ali o tem ne izjavijo v 30 dneh od prejema pismenega predloga, lahko predlagatelj sproži postopek pred arbitražo in predlaga spremembo, če so za to podani utemeljeni predlogi. Sprememb sporazuma ni mogoče predlagati, če bi morala podpisnica, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine ob sklenitvi sporazuma, te okoliščine upoštevati ali bi se jim lahko izognila. člen 121 Podpisnica lahko odpove ta samoupravni sporazum, če se odloči za izločitev iz SOZD ISKRA pod pogoji določenimi v 122. členu Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA. člen 122 Sporazum sprejemajo v enakem, predhodno v glasilu Iskra objavljenem tekstu, delavski sveti TOZD in DO v sestavi SOZD ISKRA. Sporazum veljavno sklenejo pooblaščenci DO, kar ugotovi DS SOZD ISKRA. člen 123 Sporazum velja do 31. 12. 1985. I Priloga k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje 1981—1985 Tolmačenje dohodka, na osnovi katerega se združujejo sredstva za dejavnosti skupnega pomena . i. Dohodek delovne organizacije se ugotavlja po določbah zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Ur. list SFRJ št, 62/77) in zbirnega obrazca poslovni uspeh med letom — bilanca uspeha čl. 4 Uredbe o kontnem načrtu in bilance za OZD (Uradni list SFRJ št. 19/77, 32/77, 4/79 in 11/79). 2. Pri ugotavljanju osnove se od dohodka (zaporedna štev. 17 obr. BU) odštejejo naslednje postavke iz bilance uspeha: 1. zap. št. 55 — del dohodka za delovno skupnost 2. zap. št. 57 — del dohodka za članarine 3. zap. št. 58 — del dohodka za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 4. zap. št. 60 — del dohodka za kazni, takse in sodne stroške 5. zap. št. 61 — del dohodka za zavarovalne premije 6. zap. št. 62 — del dohodka za plačila bančnih storitev 7. zap. št. 63 — del dohodka za povračila stroškov plačilnega prometa v državi 8. zap. št. 64 — del dohodka za druga plačila 9. zap. št. 66a — del dohodka, ki pripada tujim osebam iz naslova nadomestila za gospodarjenje z vloženimi sredstvi 10. zap. št. 66b — del dohodka, ki pripada tujim osebam iz naslova vrnitve vloženih sredstev 11. zap. št. 66v — del dohodka za obresti 12. zap. št. 38 — del skupnega dohodka; ki pripada drugim OZD iz naslova nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi 3. Korigirani dohodek po točki 2. se zniža še za delež, ki ustreza razmerju prihodkov doseženih na tujem trgu (zap. št. 20, 26 in 33 obr. BU) in celotnim prihodkom (zap. št. 35 obr. BU). 4. Delovnim organizacijam skupnega pomena se dohodek, ugotovljen po prejšnjih točkah zmanjša za odstotni delež, ki ustreza razmerju med prejetimi sredstvi po združevanju na osnovi dohodka ter celotnim prihodkom (zap. št. 35 obr. BU). Celotni prihodek po prejšnjem odstavku se predhodno zmanjša za znesek za delovno skupnost (točka 2 zap. št. 1 tega tolmačenja) in za nabavno vrednost prodanega blaga (zap. št. 12 obr. BU). 5. Sredstva, ki so jih delovne organizacije skupnega pomena prejele iz naslova opravljanja združenih dejavnosti se ugotavljajo iz usklajenih podatkov po letnem načrtu SOZD ISKRA. 6. Sredstva za nagrade ISKRA in SLO se združujejo od vseh DO z izjemo Šolskega centra; osnova za združevanje je dohodek DO preteklega leta izračunan po osnovi 1—4 točke tega tolmačenja. 7. Dohodek ustvarjen iz prihodka iz naslova izobraževalnih storitev ne predstavlja osnove za združevanje sredstev za združene dejavnosti(Šolski center Iskra). 8. Dohodek ugotovljen po točki 1 — 7 je osnova za izračun deleža posamezne delovne organizacije in sicer sorazmerno z deležem DO v zbiru dohodka. 9. Delovna skupnost Skupnih služb SOZD ISKRA ugotavlja osnove po tč. 1—7 tega tolmačenja začasno, iz podatkov bilanc uspeha TOZD per 30.9. preteklega leta vse do sprejema zaključnega računa.' Po sprejemu zaključnih računov se opravi razrez obveznosti po DO v smislu 29. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA na podlagi podatkov ..zbiru bilance uspeha" delovnih organizacij in poračunajo razlike po začasnem obračunu. Na podlagi 4. odstavka 115. člena v zvezi s 70. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Iskra - elektrokovinske industrije, n.sol.o., Ljubljana, sprejme DS SOZD Iskra na svoji seji dne 26. 11. 1980 Pravilnik o notranji arbitraži I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Notranjo arbitražo, ki je sporazumno dogovorjena in ustanovljena v členih 114. in 115. samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Iskra, oblikujemo v SOZD Iskra kot stalno samoupravno razsodišče, ki je stvarno pristojno reševati spore iz člena 115/1 samoupravnega spora zuma o združitvi, podrobneje opredeljene in naštete v členu 8 tega pravilnika med subjekti postopka iz 5. člena tega pravilnika, pri čemer deluje kot poseben organ v SOZD Iskra ter je pri svojem delu, poslovanju in odločanju neodvisna od vseh drugih organov v SOZD Iskra. 2. člen Subjekti v postopku pred notranjo arbitražo se zavezujemo, da bomo v postopku spoštovali določila tega pravilnika. Arbitri bomo pri svojem delu, sklepanju in odločanju ob spoštovanju določil tega pravilnika ravnali po najboljšem znanju, vestno in nepristransko. 3. člen Notranja arbitraža ima svoj stalni sedež na sedežu SOZD Iskra. 4. člen Notranja arbitraža uporablja svoj žig, ki je okrogle oblike s premerom 3,5 cm in ima v sredini kroga zaščitni znak Iskre, po krogovem obsegu pa napis: ..Notranja arbitraža SOZD Iskra". Ta žig uporablja notranja arbitraža na dopisih, vabilih, odločbah in ostali poslovni dokumentaciji. Žig in poslovni arhiv notranje arbitraže hrani tajnik notranje arbitraže (v nadaljevanju ..tajnik"). II. SUBJEKTI POSTOPKA PRED NOTRANJO ARBITRAŽO Subjekti postopka 5. člen Subjekti postopka (udeleženci) pred notranjo arbitražo v SOZD Iskra so lahko: a) temeljna organizacija združenega dela ene in temeljna organizacija združenega dela druge delovne organizacije; b) temeljna organizacija združenega dela in druga delovna organizacija; c) temeljna organizacija združenega dela in delovna skupnost druge delovne organizacije, oz. SOZD; d) delovna organizacija in druga delovna organizacija; e) delovna organizacija in delovna skupnost druge delovne organizacije, oz. SOZD; f) delovna skupnost delovne organizacije in delovna skupnost druge delovne organizacije, oz. SOZD; g) delovne skupnosti SOZD med seboj. Subjekt postopka, ki predlaga začetek postopka je predlagatelj, dočim je druga stran nasprotni udeleženec. 6. člen Subjekti postopka po tem pravilniku ne morejo biti med seboj temeljne organizacije združenega dela, oz. delovne skupnosti združene v eni delovni organizaciji Postopek reševanja sporov med subjekti iz prejšnjega odstavka ureja samoupravni splošni akt delovne organizacije. Zastopanje in predstavljanje subjektov v postopku 7. člen Subjekt postopka pred notranjo arbitražo iz 5. člena zastopa in zanj podpisuje njegov individualni poslovodni organ, oz. predsednik kolegijskega poslovodnega organa, ki pa lahko za podpisovanje in zastopanje pismeno pooblasti tudi drugo osebo. Subjekt postopka lahko pred notranjo arbitražo zastopa tudi oseba, ki se bavi z odvetništvom, oz. drugo obliko pravne pomoči, v skladu s predpisi, ki veljajo za zastopanje take vrste. Pooblaščenec za zastopanje mora predložiti arbitraži pismeno pooblastilo za zastopanje, sicer subjekta postopka ne more zastopati, oz. zanj opravljati pravnih dejanj. III. STVARNA PRISTOJNOST 8. člen Notranja arbitraža je stvarno pristojna reševati med subjekti postopka iz 5. člena tega pravilnika medsebojne spore: a) iz samoupravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi z izvrševanjem določb samoupravnega sporazuma o združitvi in drugih samoupravnih sporazumov, ki jih sklenejo subjekti postopka med seboj; b) iz samoupravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi z izvrševanjem določb samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovnih skupnosti SOZD in uporabniki njihovih storitev; c) ki nastanejo v zvezi s sklenitvijo in izvrševanjem pogodb, ki jih sklenejo subjekti postopka med seboj; d) ki nastanejo iz medsebojnih poslovnih razmerij subjektov postopka, kot so poslovna razmerja v blagovnem prometu, nudenju uslug in storitev, plačilnem prometu, dolžniško-upniških razmerjih in drugih poslovnih razmerjih, ki se ne smatrajo za samoupravna razmerja; e) o povračilu škode, ki nastane iz razmerij, navedenih v točki a-d tega člena. 9. člen Subjekti postopka se lahko tudi v medsebojnih razmerjih, ki niso zajeta v členu 8 a-d pismeno sporazumejo, da prepuščajo reševanje sporov iz teh razmerij notranji arbitraži. V takih primerih morajo predložiti notranji arbitraži obenem s predlogom za pričetek postopka tudi pismeni sporazum, s katerim so dogovorili posebno pristojnost notranje arbitraže, za spore iz takega razmerja. IV. ORGANIZACIJA IN SESTAVA Organi notranje arbitraže 10. člen Notranja arbitraža, kot poseben organ SOZD in kot stalno samoupravno razsodišče, ima naslednje organe: 1. arbitražni svet, v katerega volijo subjekti postopka arbitre, 2. predsednika arbitražnega sveta in dva njegova namestnika, 3. tajnika Vsi navedeni organi imajo 2-letno mandatno dobo in so lahko po njenem izteku ponovno izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. 11. člen Za predsednika arbitražnega sveta, njegovega namestnika in tajnika ne morejo biti izvoljeni člani delavskih svetov in poslovodnih organov subjektov postopka in SOZD. Arbitražni svet 12. člen Delavski svet vsakega subjekta postopka (5. čl.) izvoli na predlog sindikalne organizacije izmed svojih delavcev enega člana v arbitražni svet; sklep o izvolitvi pa dostavijo DS SOZD, obenem s pismeno izjavo izvoljenega člana, da je na kandidaturo pristal. 13. člen Ko DS SOZD sprejme poročilo o izvolitvi članov arbitražnega sveta, sprejme na tej podlagi listo arbitrov SOZD, ki sestavljajo arbitražni svet SOZD. Nato izvoli DS SOZD izven oseb, ki so člani arbitražnega sveta, še predsednika arbitražnega sveta, dva njegova namestnika in tajnika za mandatno dobo dveh let (čl. 10/2). 14. člen Ko je arbitražni svet oblikovan v smislu 1. in 2. odstavka prejšnjega člena, skliče predsednik arbitražnega sveta zasedanje sveta, na katerem se člani sveta seznanijo s svojimi pravicami in dolžnostmi ter izmed sebe izvolijo delegata in njegovega namestnika v zbor delegatov notranjih arbitraž (čl. 41 zakona o samoupravnih sodiščih — Ur. list SRS št. 10/77). Predsednik arbitražnega sveta _ 15. člen Pristojnosti predsednika arbitražnega sveta so: — imenuje arbitre nasprotnega udeleženca iz liste arbitrov, če jih le-ta v danem roku ne imenuje sam; — imenuje predsednika arbitraže v primeru, da se arbitri obeh strani ne morejo sporazumeti glede imenovanja; — opravlja druge zadeve iz tega pravilnika. Predsednik arbitražnega sveta, oz. njegov namestnik ne more biti arbiter ali predsednik arbitraže. Enake pristojnosti imata tudi namestnika predsednika, od katerih eden nadomešča predsednika takrat, kadar je kdo izmed udeležencev postopka organizacija združenega dela, kjer je predsednik v delovnem razmerju. Tajnik arbitraže 16. člen Tajnik ima naslednje pristojnosti: — organizira delo arbitraže — vodi administrativno poslovanje arbitraže (lista arbitrov, izdelava obrazcev, evidenca rešenih zadev, evidenca tekočih zadev) — posreduje predlog za pričetek postopka nasprotnim udeležencem — pripravi in posreduje predlog za predsednika arbitraže udeležencem, arbitrom in predsedniku arbitražnega sveta — predlaga predsedniku arbitražnega sveta, da skliče pripravljalni narok za izvolitev predsednika arbitraže, v kolikor arbitri ne soglašajo s predlaganim predsednikom arbitraže — sklicuje seje arbitraže in na njih prisostvuje ter sodeluje v skladu z določili tega pravilnika — strokovno pomaga pri delu arbitraže — sestavlja končne določbe arbitraže in njene sklepe, če predsednik arbitraže ni dipl. pravnik — skrbi za vročanje končne odločbe udeležencem — skrbi za izterjavo stroškov delovanja notranje arbitraže — opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po tem pravilniku. Tajnik arbitraže mora imeti dokončano pravno fakulteto. 17. člen Skupne službe SOZD morajo zagotoviti tajniku za izvajanje njegovih nalog ustrezne delovne jDogoje, ter v ta namen po potrebi dodeliti delavca administrativne stroke in zagotoviti prostor za delo arbitraže. 18. člen Članu arbitražnega sveta preneha funkcija: — s potekom 2-letnega mandata; — s prenehanjem dela v subjektu postopka, koder je bil izvoljen; — s prenehanjem subjekta postopka v katerem je bil izvoljen; — z razrešitvijo iz razlogov v 1., 2., 3., 4. in 7. tč. 16. člena zakona o samoupravnih sodiščih. V takih primerih mora delavski svet subjekta postopka nemudoma izvoliti drugega člana, po postopku, ki velja za volitve članov arbitražnega sveta in sklep o izvolitvi takoj posredovati tajniku. Mandat nadomestno izvoljenemu članu arbitražnega sveta poteče z dnem, ko bi potekel mandat članu, na čigar mesto je bil izvoljen. Določbe o prenehanju funkcije se analogno uporabijo tudi za predsednika arbitražnega sveta, njegovih namestnikov in tajnika. i 19. člen Arbitraža mora opravljati svojo funkcijo po najboljšem znanju, vesti, samoupravno dogovorjenih načelih in ciljih ter pošteno in nepristransko. Poslovnih in drugih tajnosti, ki jih izve pri opravljanju svoje funkcije, ne sme izdajati in sporočati nepooblaščenim in nepoklicanim osebam. Člani arbitraže, ki bi s svojim nezakonitim delom v postopku pred notranjo arbitražo povzročili kateremukoli od udeležencev škodo, so jo dolžni povrniti po načelih odškodninskega prava. Obstoj in višino škode ugotavlja posebna komisija, ki jo imenuje DS SOZD. Sestava arbitraže 20. člen Notranja arbitraža veljavno odloča v komisiji, ki jo sestavljajo: — predsednik arbitraže, - po 3 arbitri predlagatelja in nasprotnega udeleženca ne glede na to, koliko subjektov postopka ju tvori (čl. 115/2 samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD). Tajnik, če sodeluje pri delu arbitraže, nima pravice glasovanja. Notranja arbitraža sprejema odločitve z večino glasov predsednika in šestih članov. Predsednik arbitraže glasuje zadnji. V. PRIČETEK POSTOPKA Predlog in odgovor na predlog 21. člen Postopek pred notranjo arbitražo prične na pismen predlog udeležencev v sporu. V samoupravni zadevi sprejme sklep o pričetku postopka DS predlagatelja. 22. člen Predlog vsebuje: — navedbo firme, oz. imena predlagatelja, — navedbo firme, oz. imena nasprotnega udeleženca, — predmet spora, — opis dejanskega stanja z navedbo dokazov, — imena treh članov arbitražnega sveta izbranih za arbitre predlagatelja v tem sporu, — končni predlog, katero dejstvo naj arbitraža ugotovi, oz., da nasprotnemu udeležencu naloži dajatev, storitev ali ureditev določenih razmerij, oz. dejstev, — podpis pooblaščenca predlagatelja in pečat predlagatelja. 23. člen Predlog predlagatelj pošlje tajniku arbitraža v zadostnem številu izvodov ter z vsemi dokazili in prilogami. Če tajnik ugotovi, da je predlog pomanjkljiv ali nerazumljiv, oz. sam s seboj v nasprotju, v treh dneh po prejemu takega predloga pozove predlagatelja, naj v roku 8 dni odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. 24. člen Tajnik arbitraže v treh dneh po prejemu predloga pošlje poslovodnemu organu nasprotnega udeleženca izvod predloga s prilogami in z naročilom, da naj v 8 dneh pismeno odgovori na predlog ter v odgovoru sporoči imena treh arbitrov, izbranih z liste arbitrov in z opozorilom, da bo v nasprotnem primeru arbitre imenoval predsednik arbitražnega sveta, postopek pa se bo nadaljeval brez odgovora nasprotnega udeleženca. Glede obličnosti in vsebine odgovora na predlog analogno veljajo določbe 22. člena. Imenovanje arbitrov s strani predsednika arbitražnega sveta 25. člen Če nasprotni udeleženec v 8 dneh ne odgovori na predlog in ne sporoči 3 imen arbitrov, ki/jih je izbral, imenuje predsednik arbitražnega sveta v 3 dneh iz liste arbitrov manjkajoče arbitre, o čemer s pismenim sklepom obvesti arbitre predlagatelja in nasprotnega udeleženca. 26. člen Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi v primeru, če nasprotni udeleženec izbere za arbitre osebo, ki ni na listi arbitrov, oz. če obstaja razlog za izločitev predlaganega arbitra. Arbitri in izločitev 27. člen Arbitri udeležencev so dolžni sprejeti funkcijo, razen če navedejo razloge za njihovo izločitev. Predlagatelj ne more izbrati arbitra, ki je pri njem ali pri nasprotnem udeležencu v delovnem razmerju, oz. dela v njegovi delovni organizaciji, oz. v DO nasprotnega udeleženca. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za nasprotnega udeleženca. 0 ugovorih kandidata za predsednika arbitraže, oz. arbitra glede izločitve odloča predsednik arbitražnega sveta. Oba udeleženca postopka tudi ne moreta izbrati istega arbitra. Predsednik arbitraže 28. člen Tajnik po sporazumu s predsednikom arbitražnega sveta pripravi možne predloge za predsednika arbitraže. Predsednik arbitraže je lahko kdo izmed arbitrov, član stalnega razsodišča pri Gospodarski zbornici ali pa drug strokovnjak. Pripravljalni narok za izvolitev predsednika arbitraže 29. člen Predsednik arbitražnega sveta lahko skliče pripravljalni narok za izvolitev predsednika arbitraže vseh šestih arbitrov v 8 dneh, od dneva, ko nasprotni udeleženec sporoči imena arbitrov, ki jih je zbral, oz. ko je predsednik arbitražnega sveta imenoval arbitre (čl. 25 in 26). 30. člen Na pripravljalnem naroku za izvolitev predsednika arbitraže morajo biti navzoči vsi arbitri. Vodi ga predsednik arbitražnega sveta ob pomoči tajnika. Na njem izvolijo arbitri z 2/3 večino predsednika arbitraže. Predsednik arbitražnega sveta na tem naroku imenuje predsednika arbitraže, če ga arbitri ne morejo izvoliti s potrebno večino ali če na narok ne pridejo vsi arbitri. 31. člen Sklic pripravljalnega naroka za izvolitev predsednika arbitraže ni potreben, če med arbitri ni spora in so glede predsednika arbitraže vsi soglasni, kar ugotovi tajnik na podlagi razgovora z arbitri. O tem napravi tajnik arbitraže uradni zaznamek. VI. POSTOPEK OBRAVNAVANJA 32. člen Postopek pred notranjo arbitražo je nujen, hiter in ekonomičen. Udeleženci v postopku ne smejo postopka po nepotrebnem zavlačevati in so dolžni poskrbeti, da so njihove vloge čim bolj popolne ter, da takoj predložijo vsa listinska dokazila in že v pripravljalnem postopku predlagajo vse potrebne priče, tako da arbitraža lahko razreši spor na eni sami obravnavi. Razpis glavne obravnave 33. člen Prvo obravnavo pred notranjo arbitražo mora razpisati predsednik arbitraže najpozneje v 8 dneh po oblikovaju arbitraže, pri čemer pa od dneva razpisa pa do dneva obravnave ne sme poteči več kot 8 dni. Na obravnavo se vabijo arbitri, tajnik, poslovodni organi, oz. pooblaščenci udeležencev ter priče, ki so predlagane. Razpis izvede tajnik, ki tudi poskrbi za prostor, kjer bo arbitraža zasedala in za zapisnik. 34. člen Tajnik mora biti navzoč na obravnavi pred notranjo arbitražo, če predsednik ni diplomiran pravnik. V takih primerih ima tajnik pooblastila, da arbitre opozarja na pravna vprašanja, ki so pomembna za odločanje ter na vsebino in obliko procesnih dejanj. Sklepčnost arbitraže 35. člen Arbitraža obravnava sporno zadevo in odloča o vseh vprašanjih v polni sestavi. Če na obravnavo ne pride arbiter, ki ni predsednik arbitraže, lahko udeleženec namesto odsotnega arbitra imenuje drugega arbitra iz liste arbitrov. Če udeleženec ne imenuje drugega arbitra se obravnava ali preloži na stroške udeleženca, katerega arbiter je izostal ali pa predsednik arbitražnega sveta na podlagi obvestila predsednika arbitraže imenuje iz liste arbitrov drugega arbitra in arbitraža prične glavno obravnavo v spremenjeni sestavi. Intervencija 36. člen V postopku pred arbitražo se lahko predlagatelju ali nasprotnemu udeležencu pridruži kot intervenjent tudi drug subjekt postopka iz čl. 5. Notifikacija 37. člen Predsednik arbitražnega sveta mora v začetku postopka pred notranjo arbitražo pismeno obvestiti vse udeležence samoupravnega sporazuma pri katerega izvajanju je prišlo do arbitražnega spora. 38. člen Tajnik je dolžan takoj po oblikovanju arbitraže podrobno seznaniti arbitre in predsednika arbitraže o zadevi, ki se bo obravnavala. Poravnava 39. člen Arbitraža na prvi obravnavi najprej obvezno poskusi udeležence poravnati. Arbitraža je dolžna ves čas postopka opozarjati udeležence na možnost poravnave. Če poravnava uspe se napravi zapisnik, katerega podpišeta zastopnika, oz. pooblaščenca obeh udeležencev, arbitri, predsednik in zapisnikar. Tako sklenjena poravnava je izvršilni naslov. Razpolaganje z zahtevkom 40. člen Predlagatelj lahko razpolaga z zahtevkom in umakne predlog do sprejema končne odločbe. Nasprotni udeleženec lahko zahtevek pripozna v celoti, ali delno. V tem primeru sprejme arbitraža brez posvetovanja odločbo na podlagi pripoznave v obsegu prijjoznanega zahtevka. Glavna obravnava 41. člen Glavno obravnavo prične predsednik arbitraže, nakar tajnik obrazloži predmet spora. Njegovo izvajanje dopolnijo udeleženci. Temu sledi dokazni postopek. 42. člen Predsednik arbitraže vodi obravnavo, sprašuje udeležence, izvaja dokaze, daje besedo arbitrom, zastopnikom udeležencev in pričam ter razglaša odločbe arbitraže. Dolžnost predsednika arbitraže je, da sporni predlog vsestransko pretrese ter, da se pri tem postopek ne zavlačuje. Predsednik skrbi za red na obravnavi. Arbiter ima pravico postavljati vprašanje zastopnikom, pooblaščencem, pričam in ostalim udeležencem postopka neposredno. Udeleženci v postopku smejo postavljati vprašanje zastopnikom, pooblaščencem, pričam in ostalim udeležencem z dovoljenjem predsednika arbitraže. Dokazovanje 43. člen O predlaganih dokazih arbitraža sprejme dokazni sklep, s katerim se določijo dokazi, ki se bodo izvedli. Dokazi se izvajajo tako, da se zaslišujejo priče, ter da se prečitajo predložene listine. 44. člen Priče so dolžne govoriti resnico, na kar jih mora opozoriti predsednik arbitraže pred zaslišanjem. Predsednik arbitraže po potrebi odredi, ali da se priče zaslišujejo ločeno ali se jih zaslišuje skupaj. Odsotnost udeleženca 45. člen Če se kateri od udeležencev obravnave ne udeleži, čeprav je bil v redu vabljen, se opravi obravnava v njegovi odsotnosti. V poslovni zadevi je pod pogoji, ki jih določa ZPP dopustna končna odločba. Če nobeden od udeležencev na obravnavo ne pride, arbitraža obravnavo preloži. Če na novo obravnavo udeleženci ne pridejo se šteje, da je predlagatelj predlog umaknil. Udeleženec lahko v 3 dneh po prejemu končne odločbe iz prvega odstavka tega člena, oz. sklepa o ustavitvi postopka iz 2. odstavka tega člena postopka, predlaga arbitraži vrnitev zadeve v stanje pred izdajo odločbe, oz. sklepa (vrnitev v prejšnje stanje). Preložitev 46. člen Če arbitraža ne more sprejeti odločitev na prvi obravnavi, ali če je potrebno izvesti nove dokaze, se obravnava preloži za določen čas. V sporazumu z udeleženci lahko arbitraža preloži glavno obravnavo tudi za nedoločen čas. Arbitraža v sklepu s katerim odredi preložitev, naloži udeležencem, da preskrbe za naslednjo obravnavo vse potrebne delavce, da se spor ne zavlačuje. Zaključek glavne obravnave 47. člen Ko je zadeva dovolj razčiščena in zrela za končno odločanje, predsednik obravnavo zaključi in pozove pooblaščence udeležencev, da vložijo stroškovnike ter podpišejo zapisnik o obravnavi. Že zaključena obravnava se iahko ponovno odpre in obravnava nadaljuje, če je to potrebno za razjasnitev važnejših vprašanj. Zapisnik 48. člen O obravnavi se vodi zapisnik, ki vsebuje sestavo arbitraže, navedbo udeležencev, navedbo spora, datum in kraj obravnave, čas začetka obravnave, navedbo zastopnikov in pooblaščencev udeležencev, dokaze, ki se na obravnavi izvajajo, sklepe arbitraže, čas zaključka obravnave in izrek arbitražne odločbe. Zapisnik piše zapisnikar po nareku predsednika arbitraže. Zapisnik podpišejo pooblaščenci udeležencev, arbitri, predsednik in zapisnikar. Izvod zapisnika prejme po končani obravnavi vsak udeleženec. Udeleženci lahko zahtevajo od predsednika arbitraže, da popravi pomanjkljivosti v zapisniku. Če predsednik arbitraže to zavrne, lahko udeleženci zahtevajo, da se izjava predsednika arbitraže ter navedba popravka doda k zapisniku. VII. ODLOČANJE Sklepi 49. člen Arbitraža sprejme sklep z večino glasov vseh .arbitrov in ga takoj razglasi. Arbitraža odloča s sklepom: — da se predlog zavrže zaradi stvarne nepristojnosti, — da se postopek ustavi zaradi umika predloga, — o izvedbi dokazov, — o preložitvi obravnave in prekinitvi postopka, — o stroških postopka, — o vrnitvi v prejšnje stanje. Končna odločba 50. člen Končno odločbo o zahtevku iz predloga sprejme arbitraža z večino glasov vseh arbitrov na posvetovanju in glasovanju brez udeležbe udeležencev. Tajnik je lahko navzoč brez pravice glasovanja. 51. člen S končno odločbo odloča arbitraža: — da se predlogu v celoti ugodi, — da se predlogu delno ugodi, presežek pa se zavrne, — da se predlog zavrne kot neutemeljen, — o delu posameznega zahtevka, ki je zrel za končno odločbo (delna odločba). Zapisnike in izvirnik končne odločbe podpišejo vsi arbitri, pri čemer odločba velja tudi tedaj, kadar je kdo od članov arbitraže odklonil podpis, če jo je večina podpisala in na odločbi ugotovila, da je član podpis odklonil. Izdelava končne odločbe 52. člen Pismeno odločbo o končni odločitvi mora predsednik izdelati v 8 dneh od dneva, ko jo je arbitraža sprejela. Če predsednik ni pravne izobrazbe jo izdela tajnik, ki tudi sicer predsedniku pri sestavi končne odločbe nudi strokovno pomoč. Vsebina končne odločbe 53. člen Končna odločba vsebuje: 1. Uvod, ki vsebuje: — sestavo arbitraže, — navedbo udeležencev ter njunih zastopnikov, oz, pooblaščencev, — navedbo spora, — navedbo narokov, — navedbo dne izdaje odločbe 2. Izrek, ki vsebuje: — odločitev o predmetu, — sklep o stroških 3. Obrazložitev, ki vsebuje: — dejansko stanje, ki ga ugotvi arbitraža — dokaze na katere se opira ugotovljeno dejansko stanje — okoliščine odločilne za presojo dokazov — razloge zaradi katerih je določena dejstva šteti za dokazana ali za nedokazana — razloge zaradi katerih je bil zavrnjen posamezen dokaz, ki ga predlaga udeleženec 4. Pravni pouk z navedbo, da je odločba pravnomočna 5. Podpis večine članov arbitraže, v skladu z določbo 2. odst. 51. člena tega pravilnika. Obrazložitev ni potrebna, če se o tem sporazumejo udeleženci. Vročanje končne odločitve 54. člen Odločbo dostavi tajnik udeležencem, oz. njihovim pooblaščencem ter pristojnemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, če gre za spor iz samoupravnih razmerij. Končna odločba se obvezno vroča s povratnico, oz. jo vroči tajnik osebno zastopniku oz. pooblaščencu udeleženca. Vlil. PRAVNA SREDSTVA 55. člen Udeleženec lahko proti končni odločbi ter poravnavi arbitraže vloži predlog za preizkus njene zakonitosti v 30 dneh od dne pravnomočnosti odločbe na sodišče združenega dela (Ur. list SFRJ št. 24/74), če je bilo z njo odločeno o samoupravnih razmerjih. Iz istih razlogov lahko odločbo spodbijeta tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja in javni tožilec. 56. člen Če gre za odločbo s katero je bilo odločeno o poslovnih razmerjih (čl. 5 c, d), se analogno uporabljajo določbe ZPR o razsodiščih. Udeleženec lahko v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe vloži pri pristojnem temeljnem sodišču tožbo za razveljavitev končne odločbe notranje arbitraže iz razlogov naštetih v 485. členu TPP. IX.STROŠKI 57. člen Končna odločba arbitraže ima tudi stroškovni izrek. a) Stroške udeležencev postopka predstavljajo: - potrebni izdatki zastopnikov oz. pooblaščencev udeležencev postopka in prič v zvezi s prihodom na obravnavo, v smislu določb njihovih samoupravnih splošnih aktov o potnih stroških (potnine, dnevnice) - če udeleženca zastopa odvetnik, vloži za svoje delo stroškovnik, v smislu tarife za delo odvetnikov b) Stroške arbitraže predstavljajo: - potrebni izdatki arbitrov, predsednika, tajnika in zapisnikarja v zvezi s sestanki arbitrov m v zvezi s prihodom arbitrov in predsednika na obravnavo, v smislu določb samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, kjer so zaposleni - nagrade za delo predsednika, tajnika in zapisnikarja po tarifi, ki sprejme DS SOZD. 58. člen Ob zaključku obravnavanja morata zastopnika udeležencev vložiti specificiran stroškovnik (čl. 57/a). O odmeri stroškov in njihovem povračilu odloča arbitraža obenem, ko odloča o zahtevku. 59. člen Stroški se odmerijo glede na uspeh, ki ga udeleženec doseže v zadevi, razen že gre za stroške nastale po krivdi udeleženca. X. PRAVNOMOČNOST IN IZVRŠLJIVOST ODLOČBE 60. člen Končna odločba oz. poravnava arbitraže je pravnomočna z vročitvijo prepisa odločbe udeleženca. Končna odločba je izvršljiva po preteku roka za prostovoljno izpolnitev. Rok za prostovoljno izpolnitev prične teči prvi naslednji dan po vročitvi prepisa končne odločbe udeležencem. Pravna sredstva iz 55. in 56. člena ne zadeva prisilne izvršbe končne odločbe. 61. člen Kadar se v odločbi naloži dajatev znaša rok za izpolnitev 15 dni, vendar lahko arbitraža rok za nedenarno dajatev podaljša do 60 dni. V menični in čekovnih sporih znaša 8 dni. 62. člen Končno odločbo, oz. poravnavo notranje arbitraže prisilno izvrši pristojno redno sodišče na predlog upnika, pri čemer se uporabljajo določbe zakona o izvršilnem postopku (Ur. list SFRJ, 20/78). XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 63. člen V postopku pred potranjo arbitražo se poleg procesualnih določil, ki jih vsebuje ta sporazum, analogno uporabljajo ustrezne določbe zakona o pravnem postopku (Ur. list SFRJ 4/77), v kolikor po tem pravilniku ni dogovorjen drugačen postopek, in to: — temeljne določbe (čl. 1—13 ZPR), — določbe o izločitvi sodnikov oz. sodnikov porotnikov (čl. 71 do 76 ZPP), — določbe o pooblaščencih za zastopanje (čl. 89—101 ZPP), - določbe o vlogah (čl. 106-110 ZPP), - določbeo rokih (čl. 112, 133 ZPP), - določbe o narokih (čl. 114 ZPP), — določbe o vrnitvi v prejšnje stanje (čl. 117, 119—122 ZPP), — določbe o zapisnikih (čl. 123—127 ZPP), - določbe o odločanju (čl. 129-132 ZPP), - določbe o tožbi (predlogu) (čl. 185-195 ZPP), - določbe o sospornikih (čl. 196-203 ZPP) in intervenciji (čl. 206-209 ZPP), — določbe o dokazih in njihovem izvajanju (čl. 210—245 in 264—271 ZPP). 64. člen Spori, ki so v teku, se rešujejo najprej po določbah tega pravilnika. 65. člen Ta pravilnik prične veljati v 8 dneh po objavi na DS SOZD Iskra sprejetega besedila v glasilu Iskra. S tem preneha veljati samoupravni sporazum o organizaciji, delu in poslovanju notranje arbitraže, ki ga je sprejel DS SOZD Iskra na 5. zasedanju dne 6. 3. 1979 Predsednilc DS SOZD ISKRA Na temelju določil členov 1/1, 4/b, 70/1, in 100 saupravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD Iskra in členov 92, 93, 94 samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85 je delavski svet SOZD Iskra na 4 zasedanju, dne 26. 11. 1980 sprejel naslednji Pravilnik o postopku usmerjanja in usklajevanja dejavnosti in proizvodnih programov v SOZD Iskra I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik je izvedbeni samoupravni splošni akt v uvodu navedenih samoupravnih sporazumov ter ureja postopek usmerjanja in usklajevanja registriranih dejavnosti in proizvodnih programov v SOZD Iskra, organe, ki v tem postopku sodelujejo, njihove naloge ter pravice in dolžnosti organizacij združenega dela udeležencev postopka. 2. člen Pojem ..dejavnost organizacije združenega dela" pomeni glavno dejavnost OZD, registrirano v sodnem registru. Pojem ..proizvodni program" je tehnična specifikacija glavne dejavnosti. 3. člen Postopek po tem pravilniku je hiter. Organi postopka so dolžni izvajati naloge, ki jih določa pravilnik v optimalnem času, upoštevajoč pri tem tudi določila v uvodu navedenih samoupravnih sporazumov. II. POSTOPEK 1. Organi 4. člen Pregled in nadzor nad dejavnostmi in proizvodnimi programi TOZD in DO vodi in izvršuje odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnot delavskega sveta SOZD Iskra (v nadaljnjem besedilu „odbor") v okviru pristojnosti odbora določenih v 65. členu tč/a statuta SOZD Iskra, ob sodelovanju poslovodnih organov SOZD in DO. V DO vodijo preglede dejavnosti in proizvodnih programov TOZD ter nadzorujejo izvajanje dejavnosti, oz. proizvodnih programov TOZD v njihovi sestavi pristojni samoupravni organi ob sodelovanju poslovodnega organa DO. Organi navedeni v 1. in 2. odstavku tega člena medsebojno sodelujejo in koordinirajo svoje delo. 5. člen Odbor ima iz pristojnosti določenih v čl. 65/a statuta SOZD pri postopku usklajevanja programov in dejavnosti med delovnimi organizacijami naslednje naloge: — ugotavlja prekrivanje programov med DO s posnetkom stanja v proizvodnji, prodaji, razvoju, opremljenosti in pri kadrih — raziskuje možnosti vertikalne in horizontalne delitve dela po planskih aktih OZD — raziskuje možnosti tipizacije elementov in izdelkov — daje pobude za medsebojne dogovore o združevanju dela in sredstev oz. o skupnih vlaganjih za vzajemno vzpostavljanje zadostnih zmogljivosti v vseh delih delovnega procesa — predlaga optimalno alokacijo programov oz. delov programov, pri čemer pa upošteva vse družbeno ekonomske, tehnične, tržne in druge okoliščine — opredeljujejo možne rezervne programe prizadetih OZD — obravnava potrjuje vse medsebojne dogovore v zvezi z usklajevanjem dejavnosti in proizvodnih programov — vzpodbuja medsebojno dogovarjanje prizadetih OZD. 2. Postopek spremembe registrirane dejavnosti, oz. proizvodnega programa 6. člen Organizacija združenega dela v SOZD Iskra, ki želi spremeniti, razširiti ali skrčiti svojo registrirano dejavnost, oz. proizvodni program je dolžna vložiti predlog za spremembo registrirane dejavnosti, oz. proizvodnega programa ustreznemu organu delovne organizacije v katero je združena in odboru. Pozitivno mnenje odbora o predlogu za spremembo registrirane dejavnosti, oz. proizvodnega programa je pogoj, da organizacija — predlagatelj lahko spremeni registrirano dejavnost, oz. proizvodni program, v kolikor gre za prekrivanje registriranih dejavnosti oz. proizvodnih programov organizacij združenega dela iz različnih DO v SOZD Iskra. 7. člen V kolikor predstavlja predlagana sprememba prekrivanje registrirane dejavnosti, oz. proizvodnih programov v okviru delovne organizacije sklene odbor, da ni pristojen za izdajo mnenja. V takšnem primeru odloča o predlogu za spremembo registrirane dejavnosti, oz. proizvodnega programa ustrezni organ delovne organizacije po določilih samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije. 8. člen Odbor v smislu določil 5. člena tega pravilnika ugotavlja, ali predlagana sprememba registrirane dejavnosti, oz. proizvodnega programa pomeni prekrivanje registriranih dejavnosti, oz. proizvodnih programov ter ali ima organizacija združenega dela — predlagatelj za spremembo registrirane dejavnosti, oz. proizvodnega programa ustrezne materialne, tehnične in kadrovske zmogljivosti, pri čemer odbor upošteva načela, dogovorjena v SS o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981-85. 9. člen Odbor je dolžan obravnavati predlog s sodelovanjem prizadetih organizacij združenega dela, katere predstavnike je odbor dolžan povabiti na sejo, na kateri se predlog za spremembo registrirane dejanosti oz. proizvodnega programa obravnava. Na sejo odbora se povabi tudi predstavnik KPO SOZD Iskra. 10. člen Odbor odloča o predlogu s sklepom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov odbora. S sklepom se predlog za spremembo registrirane dejavnosti, oz. proizvodnega programa sprejme ali zavrne. Obrazložen sklep je odbor dolžan izdati v 8 dneh po seji, na kateri odloči. 11. člen Zoper sklep odbora lahko prizadeta organizacija združenega dela vloži ugovor v 8 dneh od prejema sklepa. 0 ugovoru odloča odbor, potem ko KPO SOZD Iskra izvede usklajevalni postopek med prizadetimi organizacijami združenega dela in poda odboru mnenje o predlogu za spremembo registrirane dejavnosti, oz. proizvodnega programa. Obrazložen sklep o ugovoru je odbor dolžan izdati v 8 dneh po seji, na kateri se odloča o ugovoru. 12. člen Zoper sklep odbora o ugovoru je dopustno v 15 dneh vložiti predlog za razveljavitev sklepa notranji arbitraži SOZD Iskra. 3. Postopek za ugotovitev prekrivanja obstoječih proizvodnih programov 13. člen Organizacija združenega dela v SOZD Iskra ima pravico predlagati odboru pričetek postopka za ugotovitev prekrivanja obstoječih proizvodnih programov tudi, če ne spremeni svoje registrirane dejavnosti, oz, proizvodnega programa. Postopek v tem primeru je smiselno enak kot če je podan predlog za spremembo registrirane dejavnosti, oz. proizvodnega programa in je opredeljen v členih 4 do 12 tega pravilnika. 4. Nove temeljne in delovne organizacije v SOZD Iskra 14. člen Določila členov 4 do 12 tega pravilnika se uporabljajo tudi v primerih, ko se v DO v SOZD Iskra organizirajo nove temeljne organizacije, oz. ko se v DO v SOZD Iskra združuje nova TOZD ter v primeru, ko se v SOZD Iskra oblikujejo iz obstoječih nove delovne organizacije. 15. člen Če se želi kaka delovna organizacija združiti v SOZD Iskra mora to njeno željo najprej obravnavati KPO SOZD Iskra in odbor v skladu s pooblastili, ki jih imata po tem pravilniku, nakar posredujeta svoje mnenje delavskemu svetu SOZD, preden ta določa o pristopu v smislu 121. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. III. KONČNE DOLOČBE 16. člen Vsa strokovna in administrativna dela pri izvajanju pristojnosti in pooblastil odbora, ki jih ima po tem pravilniku, opravljajo skupne službe SOZD. 17. člen Pravilnik prične veljati v 8 dneh po objavi v glasilu Iskra. 18. člen Vse spremembe in dopolnitve tega pravilnika potekajo po istem postopku, kot je določeno za njegovo sprejemanje. Na osnovi srednjeročnega načrta razvoja ptt prometa Slovenije ter v skladu z določili sporazuma o dolgoročnem medsebojnem poslovno—tehničnem sodelovanju med ptt organizacijami in proizvajalci ptt opreme ter montažerji (ptt Vestnik št. 6/791 in izhajajoč iz skupnih interesov skleneta: 1. Združene ptt organizacije Slovenije, n.sub.o., ki jih zastopa predsednik poslovodnega odbora Miloš Mitič in 2. SOZD Iskra Ljubljana, n.sol.o., ki ga zastopa predsednik kolegijskega poslovodnega organa Anton Stipanič naslednji Sporazum o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju l. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Medsebojno poslovno-tehnično sodelovanje med udeleženkama tega sporazuma je bilo že dosedaj uspešno, zaradi česar se je pokazala potreba po njegovem poglabljanju in razširitvi. Zato udeleženki ugotavljata, da: — so podani vsi pogoji za nadaljnje poslovno-tehnično sodelovanje, — lahko samo z nadaljnjim poglabljanjem samoupravnega sporazumevanja prispevata k obojestranskemu razvoju in napredku. 2. člen Udeleženki sklepata ta sporazum z namenom, da se dosežejo naslednji cilji: — razvoj proizvodnih zmogljivosti Iskrinih organizacij za potrebe ptt prometa Slovenije, — razvoj ptt opreme in omrežja, — dvig kvalitete delovanja ptt omrežja in — dvig strokovnega znanja kadrov. Za uresničevanje skupno dogovorjenih ciljev bosta udeleženki usklajevali poslovno politiko do poslovnih bank, gospodarskih združenj in drugih organov ter organizacij. II. PROIZVODNO-TEHNICNO PODROČJE 3. člen Sodelovanje na proizvodno-tehničnem področju med udeleženkama bo temeljilo na srednjeročnih načrtih ptt prometa Slovenije in ima namen, da so proizvodne, montažne, projektantske, servisne in druge v poštev prihajajoče zmogljivosti Iskre usklajene z načrtovanimi potrebami ptt organizacij. 4. člen Na osnovi srednjeročnega načrta ptt prometa Slovenije udeleženki določita in uskladita proizvodne in ostale zmogljivosti ptt opreme. 5. člen Za uresničitev srednjeročnih načrtov udeleženki poskrbita, da bodo delovne organizacije, ki so vanje vključene, sklepale okvirne pogodbe za dobavo opreme in izvajanje del, katerih vzorec je priloga 1 tega sporazuma. Okvirne pogodbe sklepajo delovne organizacije v sestavi udeleženk pod enakimi pogoji. Okvirne pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo delovne organizacije udeleženk med seboj za tekoče srednjeročno obdobje s tem, da v okviru enega srednjeročnega obdobja delovne organizacije lahko sklenejo največ dve okvirni pogodbi za istovrstno opremo oziroma del. Zaradi pravočasne priprave in zagotovitve proizvodnih in ostalih zmogljivosti Iskre bodo delovne organizacije udeleženk sklepale okvirne pogodbe za dobavo opreme in izvajanje del najkasneje v 3 mesecih po sprejetju srednjeročnih načrtov razvoja ptt prometa Slovenije. 6. člen Udeleženki si bosta prizadevali, da bosta razširili poslovno tehnično sodelovanje še na druga področja kot na primer: - na področje združevanja dela in sredstev v skladu z določili zakona o združenem delu in zakona o deviznih poslih in kreditnih odnosih s tujino. III. PROGRAMSKO-RAZVOJNO PODROČJE 7. člen Udeleženki se zavezujeta, da bosta druga drugo seznanjali s svojim razvojno raziskovalnim delom na skupnih področjih in da bosta rezultate raziskav oziroma razvojnega dela glede na svoje možnosti uporabili v praksi. 8. člen Udeleženki bosta na programsko-razvojnem področju: — usklajeno nastopali v nacionalnih in mednarodnih strokovnih organizacijah (ETAN, CCIT, CCIR, CEPT idr.) — sodelovali pri pripravi predlogov za sestavo in revizijo generalnega načrta ptt omrežja, oz. tehničnih zahtev za ptt opremo, — usklajevali delo pri nalogah, ki jih financirajo raziskovalne skupnosti in — pospešili inovacijsko dejavnost ter skrbeli za pretok informacij s tega področja. . 9. člen Na področju telekomunikacij bo sodelovanje obsegalo predvsem naslednje raziskovalne naloge: — nadaljnji razvoj ptt omrežja, — nadaljnji razvoj ptt opreme, ki naj temelji na rezultatih raziskav zanesljivosti, eksploatacijskih in tehničnih potrebah (npr. komutacijska, prenosna in linijska oprema, terminali, optični kabli), — metode načrtovanja ptt opreme — omrežij, — uvajanje mobilnih radiotelefonskih sistemov za javni promet, — uvajanje ruralnih sistemov, — uvajanje javnega omrežja za prenos podatkov in problematika prenosa podatkov, — uvajanje novih ptt storitev (faksimile, teletex, videotex), — tipizacija prostorske zasedenosti in razmeščanja tt naprav s ciljem optimizacije prostorov in varčevanja z energijo, — digitalizacija telefonskega omrežja, — razvoj integriranih sistemov. Udeleženki se zavezujeta, da bosta pripravili vsako leto letni program skupnih raziskovalnih nalog ter spremljali njegovo izvajanje. 10. člen Na področju ptt informacijskega sistema SRS bo sodelovanje obsegalo: — izdelavo študije o razvoju ptt informacijskega sistema SRS s poudarkom na ugotavljanju načina vključevanja Iskrine računalniške opreme v že obstoječi ptt informacijski sistem SRS (morebitne hardvvarske in softvvarske modifikacije obstoječe Iskrine opreme). — testiranje Iskrine opreme v okviru ptt informacijskega sistema SRS glede na rezultate študije in — izdelavo in vključevanje Iskrine opreme za ptt informacijski sistem SRS. 11. člen Na področju poštne mehanizacije bo sodelovanje obsegalo: proučevanje možnosti proizvodnje, proizvodnjo in vključevanje poštnih sprejemnih avtomatov v ptt promet IZ člen Udeleženki se zavezujeta, da bosta pri svojem delu v skladu z možnostmi uporabljali sprejete inovacije nasprotne udeleženke. IV. KADROVSKO PODROČJE 13. člen Udeleženki se bosta obveščali o svojih kadrovskih načrtih, vzgojnoizobraževalnih programih, ukrepih na kadrovskem področju in drugih elementih kadrovske politike pri poklicih, sorodnih obema dejavnostima ter po potrebi in možnostih sodelovali prek kadrovsko izobraževalnih služb. 14. člen Iskra zagotavlja prek svojega sistema dopolnilnega izobraževanja ptt dodatno usposabljanje kadrov za uporabo njenih proizvodov na podlagi dogovorjenih programov. 15. člen Pri nalogah, ki so skupnega pomena, udeleženki v skladu z možnostmi izmenjujeta začasno določene kadre v sporazumu z njimi. V. ORGANI ia člen Za sodelovanje pri izvrševanju nalog tega sporazuma in za spremljanje njihovega uresničevanja udeleženki ustanovita koordinacijski odbor. Koordinacijski odbor sestavlja 8 članov. " Delavski svet vsake udeleženke imenuje v ta odbor po 4 člane. 17. člen Koordinacijski odbor izvoli izmed sebe predsednika in njegovega namestnika, pri čemer mora biti eden izmed članov ptt, drugi pa izmed članov Iskre: Msndat predsednika in njegovega namestnika je eno leta Vsako leto je predsednik iz druge udeleženke. Naloge predsednika so: — skrbi za pripravo gradiva za seje odbora, —sklicujem vodi seje, — opravlja ostale naloge po tem sporazumu in v zvezi z njim. V primeru zadržanosti ali odsotnosti predsednika ga nadomešča njegov namestnik. 18. člen Koordinacijski odbor lahko po potrebi imenuje stalna ali začasna delovna telesa za posamezna področja ali za razrešitev posameznih vprašanj ziroma problematike. Stalno delovno telo koordinacijskega odbora je programsko-razvojna komisija. 19. člen Koordinacijski odbor deluje pri tisti udeleženki sporazuma, iz katere je predsednik. 20. člen Kordinacijski odbor sprejme program dela za celo leto. Seje sklicuje predsednik po potrebi, najmanj pa na vsake 3 mesece. Koordinacijski odbor je dolžan obveščati o svojem delu najmanj enkrat letno delavske svete udeleženk. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE , 21. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmeta delavska sveta udeleženk in ko ga podpišeta pooblaščena predstavnika. 22 člen Udeleženki se zavezujeta, da bosta ta sporazum objavili v svojih glasilih s tem, da sporazum začne veljati v 8 dneh od zadnje objave: 23. člen Udeleženki lahko odpovesta ta sporazum z enoletnim odpovednim rokom od vročitve odpovedi nasprotni udeleženki, samo v letu pred sprejemanjem srednjeročnih planov. 24. člen Koordinacijski odbor se mora oblikovati najkasneje v 3 mesecih po uveljavitvi tega sporazuma. Na temelju sporazuma o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju med PTT organizacijami ter proizvajalci ptt opreme in montažerji, sklenjenega novembra 1978 ter sporazuma o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju med ZO PTT Ljubljana in SOZD Iskra v Ljubljani, 1. PTT organizacija ki jo zastopa (v nadaljnjem besedilu investitor) in Z Proizvajalec PTT opreme Iskra ki jo zastopa naslednjo OKVIRNO POGODBO o izročitvi opreme in izvajanju del 1. člen Proizvajalec se obvezuje, da bo za potrebe investitorja zagotovil proizvodne kapacitete za telekomunikacijsko opremo, izdelal in izročil opremo, izdelal in izročil montažni material, ga dopolnil z asortimanom, ki ga ne izdeluje ter vse to montiral, pripravil za obratovanje v rokih in pod pogoji sporazuma o dolgoročnem medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju med PTT organizacijami ter proizvajalci in monterji PTT opreme 2. člen S to pogodbo se proizvajalec obvezuje izročiti, investitor pa prevzeti opremo za naslednje objekte: Objekt Sistem Bazna ocena 1. 2. 3. 3. člen Pogodbeni stranki se dogovorita za roke posameznih faz realizacije te pogodbe: Določitev Izročitev Priprava Izročitev Zagon projektne glavnega zgradb opreme Objekt 1. 2. 3. naloge projekta 4. člen Vse cene za opremo in montažni material so franko skladišče proizvajalca. Bazne cene iz pogodbe se določajo za realizacijo investicijskih sredstev na temelju kalkulativnih elementov in se bo za njih uporabila drsna lestvica v skladu z 11, do 15. členom navedenega sporazuma o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju. 5. člen Proizvajalec bo investitorju zaračunaval specialno embalažo v celoti, vendar mu v primeru, da investitor nepoškodovano vrne v 60 dneh po razpakiranju priznava 50—odstomo vrednost embalaže. Kartonska, stiropoma in druga industrijska embalaža se ne vrača proizvajalcu in jo proizvajalec zaračunava v celoti. Embalažo za opremo proizvajalčevih kooperantov se ne vrača ter jo proizvajalec zaračunava investitorju po kooperantovih cenah, razen če se pogodbeni stranki v pogodbi za posamezni objekt ne dogovorita nasprotno. 6. člen Investitor je dolžan opremo prevzeti in jo vskladiščiti na tak način, da bo oprema ostala nepoškodovana. Investitor je dolžan na zahtevo proizvajalčevega montažnega teama opremo dostaviti v montažne prostore in jo razpakirati. Ob razpakiranju pogodbeni stranki naredita zapisnik o stanju opreme. 7. člen Pogodbeni stranki se obvezujeta, da bosta sklenili pogodbo za posamezni objekt v naslednjem času: Objekt najkasneje do 1. 2. 3. Če ne pride do sklenitve pogodbe za posamezni objekt v času določenem v prvem odstavku tega člena, je kriva stranka dolžna plačati nasprotni stranki pogodbeno kazen v višini 5 odstotkov vrednosti opreme in predvidene pogodbe za posamezni objekt. 8. člen S pogodbo za posamezni objekt bosta pogodbeni stranki določili plačilne pogoje v skladu z 12. členom sporazuma o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju, pri čemer je investitor dolžan zagotoviti plačevanje v skladu z zakonskimi določili. Investitor se obvezuje, da bo ob sklepanju pogodbe za posamezni objekt avansiral proizvajalca v višini, ki jo investitorju pogojuje poslovna banka. Na avans priznava proizvajalec investitorju običajne bančne obresti za kreditiranje serijske opreme. Če se v pogodbi za posamični objekt stranki dogovorita za brezobrestni avans, se v vrednosti avansa ne uporablja drsna lestvica iz sporazuma o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju. 9. člen Proizvajalec se obvezuje, da bo dobavljal opremo pod najboljšimi tržnimi pogoji ter v rokih določenih v 16. členu sporazuma o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju. 10. člen Proizvajalec se obvezuje, da bo dobavljal opremo, ki v celoti ustreza pogojem, ki jih določa zakon o standardizaciji ter splošnim pogojem za dobavo PTT opreme (PTT Vestnik . . .), investitor pa je dolžan omogočiti proizvajalcu nemoteno delo pri montaži. 11. člen Pogodbeni stranki se obvezujeta, da bosta medsebojno sodelovali pri pripravi investicijsko tehnične dokumentacije za realizacijo te pogodbe. 12. člen Za primere, ki jih ne ureja ta okvirna pogodba, se bodo uporabljale določbe sporazuma o dolgoročnem sodelovanju, sporazuma o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju med ZO PTT Ljubljana in SOZD Iskra, zakonskih predpisov, splošnih uzanc o blagovnem prometu in posebnih gradbenih uzanc. 13. člen Za reševanje sporov iz te pogodbe je pristojno redno sodišče v kraju proizvajalca. Proizvajalec Investitor < t BELEŽKE BELEŽKE BELEŽKE DO ŠIROKA POTROŠNJA Poprečje zadovoljivo Poslovanje DO Široka potrošnja v letošnjih devetih mesecih je v povprečju kljub nepopolnemu doseganju s planom zastavljenih ciljev ugodno. Iz dneva v dan večje težave z nabavo reprodukcijskega materiala z domačega ali tujega trga pa nezadržno začenjajo vplivati na gospodarjenje — v devetih mesecih doseženi rezultati so zato najverjetneje boljši od tistih, ki bodo zabeleženi ob pregledu letnega poslovanja. Proizvodnja v Široki potrošnji je % realizirana slabše, kot je predvideval plan. Kljub temu, da je realizacija 8 % višja kot v enakem lanskem obdobju, je letni načrt dosežen z ^deksom 67,5. Največjo rast proiz-Mnje so zabeležili na Pržanu, v dveh iOZD pa je letošnja proizvodnja celo l^žja kot lanska. Delež letnega plana C0 presegli na Vrhniki in v Železnikih. ! Ob manjši realizaciji proizvodnje P3 je pod planom seveda tudi prodaja. primerjavi z lanskim rezultatom iz i$tega obdobja je prodaja višja za *6,7 %, vendar je letošnji plan nedolžen za dobrih 10 %• Slabo — pod j^črtovanim obsegom — je potekala 'iUdi prodaja med temeljnimi organi-^cijami v DO, saj je bila realizirana le |$62,2 % letnega plana. I. Pohvaliti velja dosežke na področju ^voza. Čeprav niso popolnoma enaki f.ačrtovanim (71,6% letnega plana), $o v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji kar za 27 %. To pomeni, da je bil do konca septembra realiziran izvoz v višini 15,53 milijona dolar-iev. Podatek je še toliko ugodnejši Zvezni zavod za mere in plemenite kovine v Beogradu je načrtoval vrsto obiskov in pogovorov s predstavniki združenega dela in ustanov, ki lahko največ prispevajo k nadaljnjemu razvoju jugoslovanske metrologije. Predstavniki zavoda so najprej obiskali Iskro. i Na dvodnevnem obisku pred I dvema tednoma so bili Milisav Voji-čič, direktor zavoda, Niko Bevk, namestnik direktorja in dr. D. Prokič, Pomočnik direktorja za področje metrologije. V Ljubljani so se pogo-varjali z Andrejem Verbičem, sprejel zaradi uvoza, ki je naraščal skoraj za polovico počasneje. Razkorak med uvozom in izvozom pa je še vedno, čeprav letos že bistveno nižji kot lani. Pokrivanje uvoza z izvozom je poprečno 90 %, kar je za skoraj 9 % bolje kot lani. Zanimivo je, da imajo kar 3 TOZD izvoz večji od uvoza. Med njimi s 171,5 % izstopa idrijska Montaža, vendar pa še vedno ostanejo 3 TOZD, kjer je uvoz večji od izvoza. Celotni prihodek, dosežen v prvih treh kvartalih je za četrtino večji kot lani. enako večji pa sta tudi dohodek Člani odbora za gospodarjenje DO Široka potrošnja so na seji v Škofji Loti, 27. novembra, nadrobno pregledali dosežene rezultate gospodarjenja delovne organizacije v prvih 9. mesecih letošnjega leta. Gradivu, ki ga je informativno obravnaval že delavski svet DO, so bili dodani že tudi prvi rezultati 10 mesečnega poslovanja, na osnovi sedanjih gibanj pa je bilo okvirno tudi mogoče oceniti perspektive do konca leta. Osnovna nit vseh področij, kjer je zabeleženo nedoseganje planskih ciljev, je seveda pomanjkanje repro-materiala. Stanje ni bistveno različno, kadar je govora o domačih ali uvoznih sestavnih delih, enaka pa je tudi ocena, ki je za bodočnost po sedanjih izgledih kvečjemu še bolj negotova. Ti vzroki bodo pripeljali, po seda- jih je tudi Gojmir Blenkuš, član KPO SOŽD Iskra. Obiskali so Iskrin Inštitut za kvaliteto in metrologijo, Center za elektrooptiko in Tovarno merilnih instrumentov v Otočah. V Kranju so se gostje seznanili z možnostmi za sodelovanje pri opremljanju laboratorijev v Števcih in Merilnih napravah za izvajanje programa metrološke službe v Jugoslaviji. Predstavniki Iskre so predstavili proizvodno in laboratorijsko dejavnost temeljnih organizacij s področja merilne tehnike. Skrb za hitrejši razvoj jugoslovanske metrologije bo v bodoče stalna naloga teh tovarn. . R in čisti dohodek. Akumulacija v letošnjem letu je za tretjino večja ot v enakem lanskem obdobju, skupno gledano pa so doseženi rezultati glede na zaostrene gospodarske pogoje dobri. Gledano v celoti je tudi rast zaposlovanja zaustavljena, saj je bilo ob koncu septembra le za 1,2% več zaposlenih kot v enakem času leto poprej. Plan so za 4 % prekoračili le na Vrhniki, v ostalih temeljnih organizacijah pa se število zaposlenih giblje v predvidevanih okvirih. Tudi področje osebnih dohodkov poteka v skladu s planom. Razen na Vrhniki planirani dohodki še niso doseženi, s poprečnim osebnim dohodkom 7.367 dinarjev pa je Široka potrošnje na 5. mestu v SOZD Iskra (med proizvodnimi DO). op njih ocenah, do 10% zaostajanja na vseh planskih postavkah, od prodaje, ki logično izvira iz proizvodnje in seveda izvoza. Prodaja, ki je v dosedanjem obdobju potekala za izdelke široke potrošnje vseskozi v znamenju visoke konjunkture, vseeno ni bila -tako kot seveda proizvodnja - zadostna, da bi bila prodajnim možnostim v celoti kos. Zaloge, gledano za Široko potrošnjo v celoti, so se v obravnavanih 10 mesecih temeljito zmanjšale, tako da je sedanje stanje v okviru 24 proizvodnih dni, to pa pomeni, da je 28 % boljše kot v enakem lanskem obdobju. Izvoz, ki je letos v obdobju do konca oktobra za četrtino večji kot v enakem obdobju lani, je dosegel sicer pohvalni obseg. Uspeh pa bo ob koncu leta vseeno 10 % pod načrtovanim - predvideva se končna letna realizacija v višini okrog 21 milijonov dolarjev. Po sedanjih ocenah tudi finančni rezultat ne bo slab, ob koncu leta se izgub ne predvideva v nobeni od temeljnih organizacij. Člani odbora, ki se jim je pridružil tudi glavni direktor DO Simon Primožič, so v nadaljevanju obravnavali še vrsto slabosti v posameznih TOZD, na katere bodo morali člani odbora močneje vplivati. Že v naslovu smo TOZD Antene, Vrhnika Gradnja napreduje O začetku in obsegu adaptacije obstoječih tovarniških prostorov na Vrhniki smo v glasilu že podrobneje pisali, zato tokrat objavljamo le najnovejšo fotografijo stavbe. Dela se kljub neugodnemu vremenu odločno bližajo zaključku, iz fotografije je razvidno, da so vzidali že okna, pripravljajo se na zaključni „podvig“ - fasado. Zaradi gradnje, oz., nadzidave, so imeli v tovarni obilico nevšečnosti — porušena streha kljub polivinilu ni bila kos močnemu deževju, tako da so bili proizvodni prostori nekaj časa celo poplavljeni, itd. Čez nekaj mesecev, ko se bodo vselili, bo prav gotovo vsem odleglo! §p Pripombe usklajene Četrtek, 27. novembra, je bil v prostorih DSSS Široke potrošnje v Škofji Loki, v znamenju skorajda mrzlične samoupravne dejavnosti. V posebnem sestavku smo že zapisali, da so se zbrali člani odbora za gospodarjenje Široke potrošnje, istočasno pa so zasedali tudi člani odbora za razvoj samoupravljanja DO, ki bo že čez dobro polovico meseca sprejemala na referendumu vrsto samoupravnih sporazumov. Odbor za razvoj samoupravljanja je na četrtkovi seji usklajeval pripombe posameznih TOZD na samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci temeljnih organizacij in organizacijo Iskra — TOZD posebnega pomena Raziskovalni institut, Ljubljana Tržaška 2. Člani odbora so uskladili tudi pripombe na dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Široka potrošnja in slednjič poenotili pripombe na samoupravni sporazum o osnovah plana za srednjeročno obdobje 1981 - 1985 DO Široka potrošnja. gp omenili, da bo treba drugače pristopiti k pospeševanju prodaje med posameznimi TOZD v sestavu DO, ki po sedanjih rezultatih celo nazaduje. Spreminjati bo treba razmerje na domačem in tujem trgu prodanega blaga v korist izvoza, vplivati pa bo treba tudi na zmanjšanje pretiranih želja po draženju širokopotrošnih izdelkov. Tudi področje osebnih dohodkov, ki je v marsikateri temeljni organizaciji še vse preveč v znamenju uravnilovke, bo treba drugače opredeljevati. Osnovna problematika tovarn pa je še vedno preslaba organizacija proizvodnje, kjer je še vedno tudi največ rezerv. Elektronska telefonija Vzlic temu, da je naša država na dnu evropske lestvice glede telefonskih priključkov na prebivalca, se lahko pohvalimo z relativno dobro razvito industrijo naprav za komutacijsko telefonijo. Vse vrste avtomatskih telefonkih central od velikih, mednarodnih prek tranzitnih in glavnih do končnih vse izdelujemo doma. Doma za nas in nekaj tudi za izvoz. S prodorom elektronike, ki v osnovi spodriva dosedanji elektro--mehanski sistem gibljivih delov, se tehnologija te panoge zadnja leta naglo spreminja. Poglavitni delež je prevzel procesni računalnik in s tem krmiljenje, nadzor in obračunavanje impulzov v centralah. V telefonijo je tako za vselej prodrla elektronika in z njo računalništvo. Prvi korak pri osvajanju nove tehnologije je napravila Iskra z nakupom belgijske licence tako, da imamo danes v naši državi inštaliranih ali v stopnji montaže 73 avtomatskih telefonskih central kvazi elektronskega sistema metaconta, med njimi 13 velikih tranzitnih central. Drug veliki proizvajalec v državi, zagrebška Nikola Tesla sedaj gradi nove proizvodne zmogljivosti in načrtuje nov elektronski sistem, ki ga bo dobila od svojega dolgoletnega švedskega ličenčnega partnerja. Toda tudi tretji proizvajalec je že na jugoslovanskem tržišču. El Niš, za sedaj sicer z manjšimi imenovanimi zasebnimi centralami elektronske vrste kupuje pravkar ameriško licenco od GTE (General Telephone Electric) za velike elektronske avtomatske telefonske centrale. Na obzorju pa je še četrti proizvajalec. Nihče drug, kot znani sarajevski Energoinvest, ki namerava kupiti licenco pri vodilni evropski firmi za male elektronske centrale francoski Jeumont — Schneider. Podjetje s pretežno večino panoge jakega toka prehaja s tem še na elektroniko. Vsakomur je že vnaprej jasno, da tolikšne elektronske proizvodnje avtomatskih telefonskih central pri na' ne rabimo. Čeprav ogromno zaostajamo pri telefonskem povprečju vendar tega že zaradi stabilizacijskih predvidevanj v nobenem primeru ne bomo izravnali v krajšem času. Nastala bo neusmiljena konkurenca proizvajalcev z nobenimi ali samo skromnimi možnostmi izvoza zaradi licenčnih omejitev. In že naprej jasna izguba zaradi obveznega uvoza sestavnih delov in zlasti zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnjakov ne samo za proizvodnjo in montažo, mnogo bolj za razvoj. Nakup licence je dejanje dveh podpisov, študij tovrstnih razvojnih strokovnjakov elektronike pa traja vsaj 10 let - pri tem pa se elektronska tehnologija pri sedanjem tempu razvoja vsaj dvakrat izmenja Ali mora res skoraj vsaka republika imeti svojo tovarno elektronske telefonije? Marjan Kralj SF S seje odbora za gospodarjenje DO ŠP. Adaptacija TOZD Antene na Vrhniki dobro poteka. Sklepi IV. zasedanja DS SOZD Iskra (26.11.1980) DS potrdi sklepe 3. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 15. 10. 1980 in sprejme na znanje informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov. DS na osnovi podane informacije predsednika KPO SOZD Antona Stipaniča, podane obrazložitve in predloga predsednika delegatskega odbora za usklajevanje Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85 Otmarja Zorna ter ugotovitve, da predlagani osnutek sporazuma, objavljen v prilogi glasila Iskra št. 42 z dne 8. 11. 1980, z upoštevanjem sprejetih dopolnil odbora in predlogov na seji, ustreza temeljem plana TOZD v SOZD ter stališča izvršilnih organov DS, sprejme soglasno naslednji sklep: DS sprejme poročilo delegatskega odbora za usklajevanje Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85, določi predlog sporazuma, ki se objavi v glasilu Iskra in ga daje v sprejem delavskim svetom TOZD in DO Iskre. DS na osnovi podane obrazložitve pomočnika predsednika KPO SOZD Pavleta Gantarja, predloga odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost ter predloženega gradiva sprejme soglasno naslednji sklep: DS sprejme Pravilnik o postopku usmerjanja in usklajevanja dejavnosti in proizvodnih programov v SOZD Iskra. Pravilnik se objavi v naslednji številki glasila Iskra. DS na osnovi podane obrazložitve in predloga pomočnika predsednika KPO SOZD Pavleta Gantarja, predloga izvršilnih organov DS ter predloženega gradiva in razprave sprejme soglasno naslednje sklepe:S 1. DS sprejme na znanje poročilo o poteku javne obravnave petih osnutkov samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SOZD Iskra. 2. DS določi na osnovi člena 466 ZZD in členu 71 Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Iskra predloge samoupravnih sporazumov — o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka —So skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke — o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo in — o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v SOZD Iskra, ki so bili objavljeni delavcem v prilogi glasila Iskra št. 43 z dne 15. 11. 1980, z naslednjimi spremembami, oz. dopolnitvami: — v uvodnih delih samoupravnih sporazumov se črta del stavka, ki se glasi „ v. . ter delovni skupnosti sestavljene organizacije . . .“ črta pa se tudi „14. Iskra — delovna skupnost skupnih služb, p.o. Ljubljana, Trg revolucije 3, na referendumu dne . ...." — v samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke se 41. členu doda nov odstavek, ki se glasi: „Delež osebnega dohodka iz minulega dela, kot prispevka delavcev delovne skupnosti iz minulega dela, se ugotavlja na podlagi osnov in meril določenih v samoupravnem sporazumu, ki ga sklenejo delavci delovnih skupnosti in temeljnih organizacij za katere delovna skupnost opravlja naloge skupnega pomena". — v samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za skupno porabo se spremeni prvi odstavek: 31. člena in se glasi: ..Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v svojih samoupravnih aktih določijo izplačilo nagrad delavcem ob odhodu v pokoj in sicer: — za 10 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — en povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega — za 20 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — dva povprečna neto osebna dohodka na zaposlenega — za 30 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — tri povprečne neto osebne dohodke na zaposlenega 32. člena in se glasi: \ ..Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v svojih samoupravnih aktih določijo izplačilo denarnih nagrad ob delovnih jubilejih in sicer: — za 10 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — 60 %, — za 20 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — 90 %, — za 30 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — 120 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji v preteklem letu''. 3. O predlogih samoupravnih sporazumov razpisuje DS na osnovi člena 42. in 43. Statuta SOZD Iskra glasovanje na referendumu — po temeljnih organizacijah in — po enovitih delovnih organizacijah v SOZD Iskra. Referendum naj se opravi vzporedno z referendumi o temeljih plana TOZD za obdobje 1981 —85. Datume izvedbe referenduma določijo delavski sveti DO in v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti imenujejo organe za njihovo izvedbo. 4. Delavci delovnih skupnosti DO in SOZD na referendumu ne glasujejo, ker imajo po členu 95/3 ZZD pravico do sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z osnovami, določenimi v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah in obveznostih, ki ga sklenejo z delavci temeljnih organizacij, po katerih se ta sredstva ugotavljajo v TOZD. 5. DS imenuje na predlog KOS SOZD komisijo za ugotovitev izida referendU"n'' v SOZD v naslednji sestavi: (Nadaljevanje na 6. strani) t>0 ELEKTROMEHAN1KA ___________________________ Skrb za hitrejši razvoj jugoslovanske metrologije Pospešiti prodajo med TOZD! DO ŠIROKA POTROŠNJA KOS ŠIROKE POTROŠNJE Združevati tudi sklad skupne porabe! Zahteva, ki je bila na različnih sestankih družbenopolitičnih organizacij jin samoupravnih organov Široke potrošnje že dostikrat tema razgovorov, je bila v ponedeljek, 24. novembra v Škofji Loki, slednjič izkristalizirana. Člani koordinacijskega odbora sindikata so dali pobudo planski in finančni službi DO, da pripravi osnutek, oz., razišče možnosti združevanja dela sredstev SSP na ravni DO. Zahteva, kot že rečeno, ni nova. Že v obdobju letošnjih dopustov so delegati delavskega sveta DO razpravljali o kritičnem stanju, ko v nekaterih temeljnih organizacijah nimajo sredstev za formiranje sklada skupne po- rabe, na drugi pa so sredstva v TOZD znotraj iste DO. Posojanje ni bilo možno, ker bi s tem prekoračili z resolucijo in družbenim dogovorom omejeno stopnjo porabe. Podoben problem se javlja tudi sedaj, ko so „pred vrati" izplačila različnih jubilejnih nagrad — na eni strani je sredstev preveč, na drugi jih ni - medsebojna pomoč pa v tako zasnovani „fi-' nančni politild" ni možna. Vzrokov za združevanje sredstev je zato več kot dovolj, še zlasti če pomislimo, da či bil to nedvomno pomemben združevalni faktor, ki bi pomiril marsikatero hudo kri in jezo. In slednja je upravičeno vsa leta doslej bila! Seveda pa „sporni‘‘ sklad skupne porabe ni bil edina točka dnevnega reda ponedeljkovega sestanka. Člani so temeljito pretehtah med drugim letovanjsko problematiko delovne organizacije, ocenili potek priprav na S seje KO sindikata DO Široka potrošnja. Sklepi IV. zasedanja DS SOZD Iskra (26.11.1980) (Nadaljevanje s 5. strani) — Jože Golob, DSSS SOZD — predsednik — Dušan Bele, Iskra Commerce — namestnik — Marjan Šifkovič, Elektromehanika — član — Albin Pahor, Široka Potrošnja — namestnik — Andrej Piskar, Zorin — član — Alojz Kleindienst, Avtomatika — namestnik 6. Zapisnike o ugotovitvi izida referenduma po TOZD in enovitih DO dostavijo v izvirniku sekretariatu DS SOZD — poslovodni organ DO za vse TOZD v sestavi DO — poslovodni organ enovite DO za DO. 7. DS določi na osnovi člena 466 ZZD in člena 71 Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD predlog samoupravnega sporazuma o enotnem oblikovanju razvidov nalog v SOZD Iskra, ki je bil objavljen v posebni prilogi glasila Iskra št. 43 z dne 15. 11. 1980 in ga daje v sprejem delavskim svetom enovitih delovnih organizacij oz. temeljnih organizacij in delovnih skupnosti v sestavi DO ter delovne skupnosti sestavljene organizacije Iskre. Postopek sprejemanja naj se izvede do 31. 12. 1980. DS na osnovi podane obrazložitve in predloga pomočnika predsednika KPO SOZD Pavleta Gantarja in stališča izvršilnih organov DS ter predloženega gradiva sprejme soglasno naslednja sklepa: 1. DS posreduje osnutek samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za izplačila nadomestil OD in povračil stroškov delavcev, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog, objavljen v prilogi glasila Iskra št. 43 z dne 15. 11. 1980, v javno obravnavo. 2. Javna obravnava se zaključi do 31. 12. 1980. Usklajene pripombe DO sprejema DO ZORIN, Ljubljana, Trg revolucije 3. DS na osnovi podane obrazložitve in predloga pomočnika predsednika KPO SOZD Pavleta Gantarja, predloga odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost ter predloženega gradiva sprejme soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme Sporazum o medsebojnem poslovno—tehničnem sodelovanju med Združenimi PTT organizacijami Slovenije in SOZD Iskra (predlog z dne 11.11. 1980). Sporazum se objavi v naslednji številki glasila Iskra. 2. DS imenuje na predlog KOS SOZD koordinacijski odbor iz 16. člena sporazuma v sestavi: Franc Čuk, Elektrozveze, TOZD UZ Herman Vidmar, Elektrozveze, DSSS Alfonz Medved, Elektromehanika, TOZD ATC Peter Jamnik, Elektromehanika, TOZD Prodaja 3. DS pooblašča predsednika KPO SOZD Antona Stipaniča za podpis sporazuma. DS na osnovi podane obrazložitve in predloga pomočnika predsednika KPO SOZD Pavleta Gantarja in predloženega gradiva sprejme soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme Pravilnik o notranji arbitraži SOZD Iskra (predlog z dne 14. 11. 1980). 2. Sprejeto besedilo pravilnika se objavi v glasilu Iskra. 3. Dosedanji člani arbitražnega sveta zadrže svojo funkcijo do izteka dveletnega mandata, za katerega so bili imenovani po določbah samoupravnega sporazuma o organizaciji, delu in poslovanju notranje arbitraže SOZD Iskia; delavski sveti TOZD, oz. DSSS naj imenujejo člane v arbitražni svet v skladu z določili 12. člena pravilnika, če je članu arbitražnega sveta prenehala funkcija v arbitražnem svetu iz razlogov določenih v 18. členu pravilnika. DS na osnovi predloga predsednika časopisnega sveta Janeza Kerna in predložene utemeljitve sprejme soglasno naslednji sklep: DS sprejme predlog o povišanju cen glasila Iskra od 4,00 na 5,00 din za posamezni izvod od 1. 1. 1981 dalje. DS sprejme poročilo razpisne komisije za imenovanje dveh članov kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra ter na osnovi njihovega predloga sprejme soglasno naslednji sklep: DS imenuje — za člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za ekonomiko in plan Zorana Poliča, dipl. oec ter — za člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za področje namenske proizvodnje Janka Sekirnika, general-polkovnika. DS na osnovi predloga KOS SOZD sprejme (1 vzdržal) naslednji sklep: DS razreši člana arbitražne komisije v inovacijski zadevi Evgena Šinkeca — Ivana Ferija, ki je bil imenovan na 3. zasedanju DS dne 15. 10. 1980 iz razlogov iz člena 182. Zakona o delovnih razmerjih in na njegovo mesto imenuje prvotno predlaganega člana Jureta Kranjca iz DO Avtoelektrika, Razvoj Ljubljana. Vprašanja delegatov Na vprašanje delegata Elektromehanike v zvezi z dogovarjanjem na področju računalništva je predsednik KPO SOZD Anton Stipanič informiral DS o poteku dosedanjih razgovorov in o stališčih Iskre glede nadaljnjega sporazumevanja med proizvajalci računalniške opreme v SR Sloveniji in pri tem poudaril, da si bo Iskra posebej prizadevala, da do dogovora na tem področju čimprej pride, vendar pod takimi pogoji, ki ne bi pomenili neposrednega osiromašenja naših proizvodnih . isr .nov in konkurenčne sposobnosti. Podana stališča in izhodišča pri nadaljnjem dogovarjanju so delegati v celoti soglasno podprli. sprejemanje samoupravnih sporazumov, ki jih bodo delavci Široke potrošnje sprejemali na referendumu 16. decembra, uskladili stališča v zvezi z izplačili jubilejnih nagrad in ocenili potek širšega zasedanja političnega aktiva DO, ki je bil na Pržanu. V zvezi s temo, ki je bila tudi že dostikrat predmet najrazličnejših diskusij - letovanja, dopusti, počitniške kapacitete — so člani KOS izmenjah stališča posameznih TOZD, oz., osnovnih organizacij v zvezi z dopi: som Iskre — Invest servisa o problematiki počitniških kapacitet. Enotna ugotovitev sindikalistov je bila, da vse temeljne organizacije podpirajo možnost prevzema posameznih objektov. Sami so se načelno opredelili za prevzem enega od njih, po možnosti Poreča, ker so TOZD izkazale pripravljenost, da v ta namen združijo sredstva. Pred zaključkom so člani pregledali in potrdili stroškovnik - finančni plan združenih sredstev sindikata DO - za prihodnje leto. Poudariti velja, da je slednji izdelan izrazito stabilizacijsko, saj so predvidena sredstva ostala na ravni letošnjega leta. S. F. ORODJARNA IN SKUPNE SLUŽBE IEZE Tovariško srečanje ob dnevu republike Sodelavci iz DS Skupnih služb in Orodjarne IEZE so v sredo, 26. novembra skupno proslavili Dan republike s tovariškim srečanjem v domači menzi. Kratek kulturni program so jim pripravili maturanti Bežigrajske gimnazije, o pomenu praznika in jubilantih dela pa je spregovoril vodja skupnih služb Slavko Stankovič. Francu Somraku so sodelavci zaželeli vse dobro, ko po 33-letih odhaja v zasluženi pokoj. Srečanje je pripravila sindikalna organizacija, odločila seje, naj bo proslava v znamenju stabilizacije kar doma. Namen proslave je obuditi spomin na zgodovinske dogodke in srečanje sodelavcev, to pa je bilo doseženo tudi brez slovesnega kosila v hotelu. V TOZD Orodjarna so dobili priznanja za 20 let dela v Iskri Hedvika Lunar in za 10 let: Ivan Tacer, Jožica Brajkovič in Alojz Gorenc. Na začetku je spregovoril Slavko Stankovič in obudil z živimi besedami zgodovinsko odločitev v Jajcu pred 37. leti. Omenil je predlog slovenskih poslancev, ki je bil tudi soglasno sprejet, da se Josip Broz—Tito imenuje za maršala. Pod njegovim vodstvom so sprejeli tudi odločitev, da se formira AVNOJ, ki je postal naša začasna re- Bežigrajski maturanti so doživeto obudili herojske čase NOB in izgradnje naše domovine na proslavi v IEZE. volucionama vlada, da postane Jugoslavija repubhka in veliko odločitev, da se borimo do končne zmage. Čestital je tudi jubilantom dela iz Skupnih služb in TOZD Orodjarna za njihove delovne jubileje — 20 in 10-letnice dela v Iskri. Zahtevalil se je tudi jubilantom dela iz Skupnih Zahvalili se jim je za zvestobo in trud, ki so ga vložili v našo SOZD. „Le s takim načinom dela, truda in prizadevanji, je bilo mogoče zgraditi močno in enotno Iskro, ki je s svojim modernim elektronskim programom znana doma v Jugoslaviji in cenjena v svetu.11 Predsednika delavskih svetov Orodjarne in Skupnih služb sta podelila nagrade jubilantom in spominsko darilo Francu Somraku, ki se je po 33 letih dela v Iskri pred kratkim upokojil. Dijaki 1. ljubljanske gimnazije za Bežigradom pa so pripravih lep, enostaven in globoko doživet recital ,,Re; pubUka naša". To je bil vsebinski prerez naše narodno osvobodilne borbe, izgradnje in našega prodora v svet. Recital so spremljale tihe, toda doživete melodije partizanskih pesmi- KF « u I i V Mikroelektroniki so pripravili kratko domačo proslavo. Obudili so spomine na veliko odločitev v Jajcu pred 37. letu i I i J i V DS Skupnih služb IEZE so ob dnevu republike dobili priznanja za 20 let dela v Iskri: Lojzka'Blatnik, Anica Dolinar, Andreja Škrinjar, Marija Planinc, in Verena Vider: Za 10 let: Marija Mikolčevič, Ljubomira Obreza, Ljubica Zorn, Ervin Pirtovšek, Avrelija Prelovšek in Dušan Rijavec. V TOZD Magneti so proslavili dan republike s kratko proslavo v domači jedilnici in podelili nagrade 'jubilantom, za desetletno delo v Iskri: Marjan Blažič, Nada Kantar, Dušanka Milkovič in Uroš Vrhunec. Za 20 let: Nada Markovič. V TOZD Feriti so za dan republike povabili na sprejem upokojence. Razkazali so jim tovarno in povedali vse novice zadnjega leta, gospodarske razmere. Kadrovske spremembe in načrte za prihodnjih pet let. Upokojenci so „posedeli“ v družbi sodelavcev vse popoldne. 6. STRAN ISKRA -a O -o Tj I še id- ila la- 33 o- za o- ;e- ki ie v la ii. | ;f !- i i J/ TOZD Feriti - v delovnih enotah LJUBNO in SOLČA V A so v počastitev dneva republike imeli več prireditev. Največji dogodek pa je bila ustanovitev osnovne organizacije zveze socialistične mladine v teh dveh poslovnih enotah. Ustanovnega zbora so se udeležili vsi novosprejeti mladinci, družbeno-politični delavci občinske konference ZSMS, zastopniki TOZD in drugi. V prvo predsedstvo so izvolili Ano Ročnik - predsednik, Marijo Lenko -sekretar in člane Metka Volavšek, Martina Kaker in Breda Robnik. Več z ustanovnega občnega zbora v prihodnji številki. DO ELEKTROZVEZE ______' Fotokino sekcija za dan republike Komisija za kulturo pri sindikalni konferenci Iskre Elektromehanike in Foto-kino sekcija Iskra sta v program praznovanja dneva republike vključili razstavi fotografij in diapozitivov ter festival amaterskega filma. Prireditev je navdušila precejšne število obiskovalcev, Iskrašev in gostov, kar kaže na vedno večje zanimanje za dosežke naših foto in kinoamateijev. Po krajšem kulturnem programu, v katerem sta sodelovala recitatorka Nuša Burnik in moški pevski zbor Iskra, je Božo Lampič v otvoritvenem govoru na kratko orisal prizadevanja foto—kino sekcije. Z letošnjo prireditvijo so njeni člani počastili tudi 70-letnico Foto—kino kluba „ Janez Puhar" iz Kranja. „Sedem let delovanja Foto-kino sekcije Iskra je v primerjavi z jubilejem matičnega kluba kratka doba," je dejal B. Lampič. Na tokratni prireditvi so sodelovali poleg članov sekcije iz Kranja tudi člani drugih klubov, ali samostojni avtorji, ki so sicer zaposleni v organizacijah SOZD Iskra. S prikazanimi deli smo torej dobili nek pregled ustvarjalnosti foto in Idnoamaterjev celotne Iskre, čeravno je bila udeležba zunanjih avtorjev nekoliko skromnejša, zato pa nič manj kvalitetna. Organizatorji obeh razstav in festivala niso omejevali avtorjev z določeno tematiko, lahko so sodelovali z izdelki z vseh področij fotografije, dia in filma. Na razpis so se odzvali številni amaterji. Prispelo je 108 fotografij (14 avtorjev), 224 diapozitivov (23 avtorjev) in 10 filmov (6 avtorjev). Potrebna je bila strokovna selekcija. Tako smo si lahko ogledali 68 fotografij, 126 dia in 6 filmov. Najboljši posnetki so prinesli zlato medaljo za kolekcijo Francu Ferjanu. Zlato medaljo je prejel tudi Pavel Oman. Srebrni medalji sta prejela Tomaž Planina (kolekcija) in Davorin Preisinger. Bronasti medalji je komisija prisodila Zoranu Brajdiču (kolekcija) in Božu Malovrhu. Diplomi sta prejela Kazimir Mohar (kolekcija) in Alojz Žibert. Omeniti velja, da je bila letošnja razstava fotografij že osma po vrsti. Poglejmo še nagrajene diapozitive, ki smo jih lahko poleg ostalih videli na letošnji drugi razstavi dia. Zlati medalji sta osvojila Iva Pipan (kolekcija) in Mirko Toporiš. Srebrni medalji sta prejela Marijan Ručigaj (kolekcija) in Marko Štremfelj. Bronasti medalji so podelili Zvonetu Korenčanu (kolekcija) in Francu Šenku, diplomi pa Božu Malovrhu (kolekcija) in Davorinu Preisingerju. Na šestem festivalu smo videli naslednje filme: „Po Tuniziji", ki gaje posnel Mirko Urh in zanj prejel zlato medaljo. Srebrno medaljo so prejeli Miha Kern, Franc Pihlar in Marko Šmuc — avtorji filma ISKRADATA ter Mirko Urh za film „Tovarna števcev v Tuniziji". Bronasto medaljo sta prav tako prejela dva kinoamaterja in sicer Franc Pihlar za film „Mladi smučarji" ter Viktor Šmid za film „Pomuije“. Ogledali smo si tudi prvi risani film Franca Pihlarja „Tenis“. Spoznali smo, da naš amater največkrat ni samo človek, ki opazuje svet okoli sebe le skozi objektiv fotoaparata, ali kamere. Je hkrati raziskovalec, alpinist in popotnik, ki hoče svoja opazovanja in doživetja ohraniti zase in za vse, ki ljubijo lepote narave, ali uživajo v svetu umetnosti. Za dan republike priznanja jubilantom dela V četrtek 27. 11. 1980 so v DO Elektrozveze z manjšo slovestnostjo zahvalili svojim sodelavcem za 30, 20, in 10 letno prizadevno delo v Iskri. Uvodno besedo je prevzel predsednik KOOS Rudi Kump, ki se je v imenu vseh zaposlenih v DO Elektrozveze zahvalil jubilantom dela za prizadevanje in trud, nato pa j e jubilantom čestital še Tone Kovič ter jim zaželel še veliko poslovnih uspehov v okrilju Iskre. Seminar Zveze kulturnih organizacij Kranja Ob tej priložnosti je predsednik KPO DO Elektrozveze Tone Kovič spregovori! še o poslovanju v naslednjem letu. Med drugim je deje! tudi naslednje: „ . . . Usmeritev proizvodnje je znana. Pripravljen je tudi plan proizvodnje. Naročila proizvodov za prihodnje leto so v glavnem s pogodbami pokrita tako, da nam to že omogoča dokaj miren pogled v prihodnost. Vendar pa se bomo brez dvoma morali soočiti s trenutnimi težavami ob reševanju tekočih likvidnostnih, deviznih in materialnih proble- V razpravi je sporazum o temeljnih srednjeročnega plana, ki opredeljuje razvoj naše DO v prihodnjih letih. Naše vodilo pri tem je, da smo de! Iskre in da edino prodaja sistemov Iskre lahko omogoči tudi naš razvoj. Osnovna področja kot so: prenos telekomunikacij, radijske zveze in instrumenti nam odpirajo pot v prihodnost. Ob našem ustreznem organiziranju nam bodo omogočala večjo industrializacijo proizvodnje in popolnejšo ekonomsko koriščenje znanja naših raziskoval-cev. Že prvo leto srednjeročnega plana, leto 1981 pa bo ob dobrih poslovnih rezultatih že tudi porok za boij optimistično prihodnost. Ob tem pa moramo z družbeno politično akcijo preprečiti zapiranje v vrtičke TOZD, raznih služb in oddelkov, kajti edino v DO in Iskri kot celoti lahko nekaj pomenimo." JUBILANTI Trideset let: Alojz Mavrič — TOZD TTS, Angelca Puh - TOZD PMD; dvajset let: Angelca Ogrizek, Marija Rotar, Marija Selan, Marija Štefanič, Janez Tomšič in Miroslav Valant iz TOZD TTS, Emil Sirnik in Fani Ahlin iz TOZD UZ, Anton Jerina, Ivanka Kolenko-Slovša, Leopold Lipovšek, Franc Mandelj, Ana Mrzlikar, Ivanka Oblak, Janez Peršl, Štefanija Peterca, Ivan Šimunovič, Lovrenc Zalarnik in Ivan Zupančič iz TOZD PMD, Franc Jazbec, Ivanka Jurček in Marija Tržek iz TOZD KI, Julijana Končan, Andrej Kranjc in Slavica Zadel iz TOZD RZ, Živojin Abramovič, Anica Konda in Justi Kranjc iz DSSS, Milko France, Hermina Traven in Majda Uršič iz TOZD SPS, Vera Gabrovšek, Valentin Nartnik, Pavla Oblak, Marjanca Sečnik, Kati Škof in Anton Tominc iz TOZD TE; deset let: Vida Bravič, Alenka Fuks, Kristina Gostiša, Ismeta Hatič, Franc Hrastar, Franc Keber, Cecilija Klinc, Katica Kocen, Marko Kuhar, Dragica Matijevič, Fani Mazo-vec, Cvetka Peklaj, Živko Rozman, Zdenka Šorli iz TOZD TTS, Boris Dolničar, Andrej Lavrič, Stanislav Narobe, Kristina Planinc in Milan Šval iz TOZD UZ, Anton Friškovec, Slavko Gliha, Ciril Logar, Franc Matko, Stane Petrovčič, Ivan Vačovnik, Darko Zdešar in Anton Rožnik iz TOZD PMD, Janez Jančar, Milan Jazbar, Branka Kušar in Marjan Vidic iz TOZD KI, Aleksander Kozole in Mitja Zornada iz TOZD RZ, Lidija Budin, Meta Oblak, Vojka Vavpotič in Cvetka Vrtar iz DSSS, Edo Fekonja in Ignac Štrus iz TOZD SPS, Slavka Vrhovec, Janez Malavašič, Ludvik Praprotnik, Ivanka Sečnik, Marija Vogrinc in Matjaž Traven iz TOZD TEI, NadjaKirinim Romeo Drobnič iz TOZD AIN. B c Veselo je bilo m proslavi jubilantov dela. Zaradi slabega odziva kulturnih društev in skupin na pripravo programa amaterske dejavnosti za leto 1981 v kranjski občini, je organizirala občinska Zveza kulturnih organizacij Kranj v Preddvoru enodnevni seminar za vodje kulturnih društev in skupin. Na njem naj bi se pogovorili o problemih, ki nastajajo pri delovanju le-teh. Poleg tega naj bi predložili program za naslednje leto. Pozdravni govor je imel predsednik Zveze kulturnih organizacij Kranj Matevž Oman. Povedal je, da je na področju kulture v naši občini že precej storjenega, še zdaleč pa ne dovolj. Na področju kulturnega udejstvovanja je Matevž Oman omenil aktivno delovanje kulturnikov tovarn „Sava“ in „Iskra“ in jih predstavil kot vzorne. To naj bi bilo le mimogrede, sicer nam slava nikakor ne sme zlesti v glavo, ker imamo Iskraši v načrtu raz-šivjeno in poglobljeno delovanje na tem področju. Glavni del seminarja v Preddvom je bil v rokah tajnika Zveze kulturnih organizacij Slovenije Marjana Beline. Svoje izvajanje je naslovil: „Sloga in organiziranost amaterskih društev". Najprej je podal nekakšen pregled nad stanjem v naših kulturnih društvih in pri tem naštel pozitivne in negativne pojave v njih. Med najbolj nevarnimi in škodljivimi pojavi v naših društvih je po mnenju Beline prav gotovo zaprtost. Brezkompromisno je treba razviti plotove kulturnega vrtičkarstva pri nas, ker to zagotovo ne vodi nikamor. Pri tem je poudaril, da je neuspeh sosednjega društva obenem tudi naš neuspen,> zato se moramo povezovati med seboj na ravni krajevnih skupnosti, na občinski ravni in izven nje. Med negativne pojave sodi tudi kultur- Hlebine-vas, ki živi z likovniki V galeriji Hlebine, v vasi, 12 km oddaljeni od Koprivnice, so konec novembra razstavljali svoja dela Zlata in Jože Volarič, člana likovne sekcije Iskra ter Pero Mandič iz Sanskega Mosta. Vsi trije pogosto nastopajo skupaj. Zlata Volarič je že trikrat sodelovala na skupinskih razstavah „Žene - naivni slikati Jugoslavije" v hlebinski galeriji. Dela Kranjčanov že poznamo. Tudi Pero Mandič je leta 1978 rastavljal v Kranju. Njegova likovna prizadevanja so plod samostojnega iskanja, saj v svoji sredini ni imel vzornikov. S svojimi deli predstavlja, tako kot večina naivcev, življenje v rojstnem kraju. Vas Hlebine je podobna ostalim krajem Podravine. V življenju vasi je čutiti duh slikarjev in kiparjev, sredi vasi je galerija, ki je dobro obiskana. Hlebine so znane tudi po prvih naših naivcih Ivanu Generaliču in Franju Mrazu, ki sta na pobudo Krste Hege-dušiča razstavljala že leta 1931. Galerija Hlebine organizira razstave „Hle-binski krog", predstavitve naivnih slikark in številne razstave posameznih umetnikov. Za slehernega ustvarjalca je predstavitev v Hlebinah posebno priznanje. -jz na tradicija, ki ima nenapredne tendence in osebni interesi, ki rušijo volontersko delo tistih, ki bi sicer radi delali za kulturo. Kot prvi pogoj za uspešno delo v amaterskih društvih nasploh je ljubezen do dela v altruističnim smislu, ne pa ljubezen do dela v egoističnem smislu. Dalje je bilo govora o odnosu družbe do kulture. Rečeno je bilo, da so društva običajno premalo obveščena o teh odnosih in interesih krajanov. Rezultat vsega tega je prav gotovo -neuspeh. Kako naj bi bili organizirani v kulturi? Predvsem je treba opozoriti na šolo samoupravljanja v kulturi. Ta naj bi zajemala sodobnejšo miselnost in prijeme ter sprejemala vse zvrsti kulturnih dobrin. Treba se je tesneje po- vezovati z občinsko zvezo in samoupravno odločati. Zelo važna je tudi vzgoja in samo vzgoja članov na kulturnem področju. Na koncu izvajanja je Marjan Belina poudaril, da je kulturna dejavnost vrednota, ki jo moramo posredovati mlajšemu — prihajajočemu rodu in naj nam ne bi bilo vseeno, kakšna bo. V razpravi je sodelovalo precej se-minaristov. Vprašanja so se dotikala problemov pri izvajanju kulturnih de-javnosti/Težave so torej znane. Glavni krivci so vsekakor zaprtost, neorganiziranost in neinformiranost na relaciji izvajalci in potrošniki kulturnih dobrin. Če bomo te težave odpravili, se nam ni treba bati, še manj na, sramovati našega kulturnega poslanstva. Edvard Erzetič Udeleženci seminarja v Preddvoru. Prebrali smo za vas Kot vsako leto, je tudi letos izšla serija petih Kurirčkovih zgodovinskih slikanic 1980, ki v besedi in sliki obujajo posamezne velike dogodke bodisi iz narodnoosvobodilnega boja ali našega delavskega gibanja, bodisi na kratko spregovore o kakem akterju tega časa ali pa ustanovi iz časov našega boja. Tako je Ive Šubic, znani partizanski slikar, ilustrator in udeleženec dražgoške bitke sam napisal in narisal zgodbo o partizanski ..Tiskarni Urška 14", v kateri je med bojem deloval in likovno opremljal partizansko literaturo in tisk. Ive Šubic je svojo pripoved o tej pomembni partizanski tiskarni in njenem delovanju sredi kočevskih gozdov napisal preprosto in nazorno, še dragocenejše pa so njegove originalne barvne celostranske ilustracije, ki še bolj nazorno kot besede pričarajo pred nas vzdušje, delovanje in napore partizanskih tiskarjev, med katerimi je bil tudi naš avtor, ki je še posebej z ljubeznijo in domiselnostjo bogato ilustriral Slovenskega pionirja, takrat najbolje ilustriran partizanski list. Pisatelj Anton Ingolič se je lotil opisa velike predvojne stavke tekstilcev v Mariboru ter je preprosto, a učinkovito popisal dramatični potek te velike predvojne stavke slovenskih delavcev. Aco Mavec je kot ilustrator znal dovolj inventivno m prepričljivo pospremiti avtorjevo besedilo z barvnimi ilustracijami, ki enakovredno dopolnjujejo Ingoličev tekst ter skupaj z njim tvorijo ustrezno celoto. Miha Mate se je v svoji kratki zgodbi pod naslovom ..Padala so zatemnila sonce" lotil opisa nacističnega padalskega desanta na Drvar, ko se je okupator za vsako ceno hotel dokopati do maršala Tita. Skozi oči in doživetja malega pionirja je Mate prikazal ta dramatični dogodek dovolj napeto in prizadeto, pri čemer so mu tudi mnogo pripomogle nazorne in avtentične barvne ilustracije Marjana Amalietija. Zgodovinar našega boja in delavskega gibanja France Filipič pa je s ..Slavo Klavoro" preprosto, a zgodovinsko neoporečno oživil pred nami lik in podobo narodnega heroja Slave Klavore, Mariborčanke in skojevke, ki je padla pod streli nacističnih zločincev. Tako je napisal pripoved o mariborski dijakinji, ki je v usodnih dneh naše revolucije postala narodni heroj. Ilustrator Matjaž Schmidt je slikarsko občutljivo dopolnil ta krhki, a junaški lik mlade dijakinje, ki je postala zgled mladini, kako se je treba boriti pa tudi umreti za domovino. In končno je tu še peta slikanica, ki pa posega več kot dve stoletji nazaj v našo zgodovino. Janez Kajzer je v zgodbi pod naslovom ..Štirje srčni možje" popisal prvi vzpon na Triglav pred dobrimi dve sto leti, ko se je iz dolge vrste raziskovalcev planinstva iz mraka davnih let posrečilo izluščiti glavne sestavine zgodbe o štirih srčnih možeh - Matevžu Kosu, Štefanu Rožiču, Lovru VVillomitzerju in Luki Korošcu, naših prvih gornikih, osvajalcih Triglava. Zgodbo o prvem pristopu na vrh Triglava je z domišlijo in virtuoznostjo ilustriral Matjaž Schmidt. Tej slikanici je dodan tudi poster Triglavske panorame, ki ga je prav tako narisal MatjažSchmit in nudi mlademu bralcu nazorno podobno panorame našega najvišjega gorstva z očakom Triglavom na čelu. Vseh pet Kurirčkovih zgodovinskih slikanic za letošnje leto nam torej nudi opis in upodobitev petih zgodovinskih dogodkov, oz. ljudi in ustanov, važnih za našo zgodovino, a jih posreduje v sliki in besedi nazorno, jasno, razumljivo, privlačno in kar je najpomembneje, tudi ustrezno avtentično in zgodovinsko neizpodbitno. V tem pa je tudi dragocenost te zbirke slikanic, ki jih je izdala založba Borec iz Ljubljane. ^ ISKRA STRAN 7 Šahisti Iskre počastili dan republike V počastitev dneva republike je sindikalna konferenca Iskre—Elektromehanike organizirala IV. tradicionalni šahovski turnir ISKRADATA. Na tej veliki šahovski manifestaciji se je zbralo 72 ekip, od tega 63 moških in 9 ženskih. Tokrat se lahko pohvalimo zlasti z udeležbo šahistov iz sosednjih republik, saj sta nastopili dve ekipi iz Subotice, po ena iz Zagreba, Reke in Mladenovca. Poleg teh sta na turnirju sodelovali še dve ekipi iz Avstrije in sicer iz Moserhofa in Poertschacha. Tak napredek v smislu privabljanja ekip s širšega področja je nedvomno rezultat večje reklame za naš turnir na vseh tekmovanjih, na katerih so sodelovale ekipe Elektromehanike. Najprej je vse prisotne šahiste in goste pozdravil predsednik organizacijskega odbora Martin Brce. Dejal je, da želimo s tem turnirjem počastiti dan republike, hkrati pa doseči, da bi se kar največ delavcev v prostem času posvetilo šahu in športu in si tako krepilo zdrav duh v zdravem telesu. V imenu organizatorja je obljubil, da se bodo za črno—belimi polji razvijali prijateljski, humani medsebojni odnosi in poštena borba. Predsednik sindikalne konference Vinko Marolt je poudaril, da ta šahovska manifestacija prispeva k utrjevanju sodelovanja in prijateljstva med narodi Jugoslavije in zamejstva. Tako velik obisk šahovskega turnirja pa nas zavezuje, da ga ohranjamo še v naprej. Na koncu je vse prisotne pozdravil še predsednik kolegijskega poslovodnega organa in pokrovitelj Aleksander Mihev. Izrazil je željo, da bi ta turnir prispeval k popularizaciji šahovske igre v samem kolektivu Elektromehanike in prispeval k zbliževanju šahistov iz različnih delovnih sredin, društev in klubov iz bližnje in daljnje okolice. Rezultati: I. skupina: 1. Subotica, 2. Zagreb, 3. Domžale, 4. ŠD Golovec, 5. RTV Ljublja- na, 6. Celje, 7. Murka I, 8. Partizan Reka, 9. Elektromehanika, 10. Murka II; II. skupina: 1. Invalid Maribor, 2. Subotica II, 3. ŠK Sava Kranj, 4. Radomlje, 5. Tomo Zupan, 6. ŠK Litija, 7. Virtus, 8. Gradis Maribor, 9. Fužinar Ravne, 10. ŠD Tržič; III. skupina: 1. Certus Maribor, 2. Iskra Commerce, 3. Virtus II Kamnik, 4. Iskra Zmaj, 5. Metalka Ljubljana, 6. — 7. UJV Ljubljana, Planika Kranj, 8. Komunalno podjetje, 9. Grintavec, 10. Iskra Stikala. IV. skupina: 1. Zavod SRS za statistiko, 2. Komenda, 3. Tekstilindus, 4. Jelovica Škofja Loka, 5. Alples Železniki, 6. Iskra Inženiringi, 7. Zavarovalnica Triglav, 8. Iskra Polprevodniki, 9. Gimnazija Kranj, 10. O.Š. J. B. Tito Predoslje; V. skupina; 1. Elan Begunje, 2. Ljubljanskabanka,3. Keramika Mladenovac, 4. Iskra ATC, 5. Zveza gluhih Kranj, 6. Slovenijales, 7. ŠD Šenčur, 8. Iskra Orodjarna, 9. Iskra Novo mesto, 10. Ikos; VI. skupina: 1. Iskra TEA, 2. Veriga Lesce, 3. — 4. Moserhof — Iskra Žužemberk, 5. Tovarna kos in srpov Tržič, 6. Iskra Nabava, 7. SK Poertschach; VII. skupina: 1. Iskra Števci, 2. Gumar, 3. Iskra ERO I, 4. Iskra RTC, 5. Iskra TEA-TR, 6. Iskra ERO II; Ženska skupina: 1. ŠD Domžale, 2. ŠD Murka I, 3. ŠD Kranj, 4. Kodeljevo, 5. IskraTEAl,6.ŠDMurkaII,7. Slovenijales, 8. Iskra Števci, 9. Iskra TEA 11. Olga Štempihar NAMIZNI TENIS V počastitev dneva republike je komisija za šport in rekreacijo priredila prvenstvo Elektromehanike v namiznem tenisu, posamezno za I. 1980. Tekmovanje je bilo v domu TVD Partizan v Stražišču, udeležilo se ga je 40 tekmovalcev. Nerazveseljiva udeležba je bila pri ženskah, saj sta se tekmovanja udeležili le dve tekmovalki. Tekmovanje se je odvijalo v tovariškem in borbenem duhu. Prvi trije uvrščeni so prejeli kolajne in skromna praktična darila. Za izvedbo tekmovanja se moramo zahvaliti vodstvu NTK Sava. Rezultati: ženske: 1. Pompe Ljuba — Števci 2. Pfajfar Tončka — Števci moški: 1. Tavčar Edo — Nabava 2. Pogačnik Stane — Merilne naprS^e 3. Trdina Stane — Merilne naprave 4. Vidic Slavko - DSSS 5. Trček Matevž — Stikala Stane Pogačnik ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljube mame PAVLE BOHINC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD TEA — kontrola in linija telefonskega in mikrofonskega vložka za podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti hčerka Marija Rozman. 'ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — V.d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Col-L nar, novinar — komentator Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektrozve-ze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proiz-vodov.__________________________ I Sodelujoče ekipe je pozdravil pokrovitelj A. Mihev. r' Smučanje v Visokih Tatrah ISKRA INVEST SERVIS prireja 7-dnevni smučarski aranžma v Visokih Tatrah v ČSSR. ODHOD: 24. 1.1981 POVRATEK: 31. 1. 1981 Na pot se bomo odpravili z avtobusom v soboto 24. januarja ob 04.00 zjutraj iz Kranja (izpred hotela Creina), iz yub!jane — Trg osvoboditve (pred Univerzo) ob Peljali se bomo skozi mejni prehod Šentilj, mimo Gradca in Dunaja do Bratislava. Po krajšem postanku bomo nadaljevali vožnjo po Slovaški na Visoke Tatre v TATRANSKO LOMNICO. TATRANSKA LOMNICA je kraj, kjer bomo nastanjeni v času našega bivanja v Tatrah. Leži pod vznožjem Lomniškega štita, 2632 m visokega vrha, kamor pelje kabinska žičnica. Na vrhu je astronomsko-fizikalni observatorij in meteorološka postaja. Lomnica je izhodišče za gorske ture in smučarski kraj s sedežnicami in vlečnicami, ki nas popeljejo na smučišča v višini do 2000 metrov. Namestitev bo v 4-posteljnih ogrevanih bungalovih s kopalnico in WC, prehrana pa v restavraciji, ki je 200 m oddaljena od naselja. V kraju je na vo(jo tudi sauna, dnevni in nočni bar in gostišče z glasbo ter slovaškimi kulinaričnimi specialitetami. Poleg Tatranske Lomnice so v predelu Visokih Tater tudi drugi smučarski centri: Stari Smokovec — 8 km oddaljen od Lomnice, Štrbske plešo — 25 km od Lomnice in Ždiar— 20 km od našega prebivališča. CENA aranžmana: 4.900 din za osebo. V ceno je vključeno: avtobusni prevoz, 6 polnih in 1 polpenzion (prva storitev je večerja v soboto in zadnja zajtrk v sobotol.turistična taksa ter organizacija aranžmaja Dnevna karta za žičnice je 50 Kčs. Prijave sprejema Iskra In vest Servis, Dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, Ljubljana, Telefon: 325-587. V KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO PRI KOS SOZD ISKRA R A Z P I S U JE tridnevni delovni seminar za organizatorje in animatorje športne rekreacije TOZD in DO SOZD ISKRA. Seminar bo od 19. do 21. decembra 1980 v Kranjski gori, v hotelu ..PRISANK". Obsegal bo praktični in teoretični del. Teoretični del: 1. Športno rekreativna vadba občanov (doziranje in obremenitev) 2. Izkušnje ob poizkusni izvedbi posebnega odmora med delovnim procesom v Iskri. 3. Izbira gimnastičnih vaj (kompleksi vaj) in športno rekreativne aktivnosti za poseben odmor med delovnim procesor^ 4. Smučarski tek, tekaške proge in kodesk tekačev. Praktični del: 1. Predelava šole smučanja (alpski teki). 2. Organizacija tekmovanja VSL in tekih. 3. Druge aktivnosti, kegljanje, drsanje. Navodila 1. Rok za pismene prijave je 10. december 1980 na naslov: Dejavnost za šport in rekreacijo ISKRA INVEST SERVIS, Ljubljana, Ilirska 27, tel.: 325-587. 2. Prijava mora vsebovatipriimek in ime udeleženca ter točen naslov delovne organizacije. 3 Seminar se prične 19. decembra 1980 ob 9„ zaključek 21. decembra ob 14. uri. 4. Stroški bivanja za udeleženca znašajo 750 din. 5. Znesek nakažite na žiro račun ISKRA INVEST SERVIS, Trg revolucije 3, Ljubljana (50101-601-17218) s pripisom za seminar. Stroške lahko poravnate v gotovini ob prihodu v Prisank. 6. Vsi, ki imate lastno opremo za smučanje in tek na smučeh, jo prinesite s seboj. 7. V slučaju slabih snežnih razmer, se seminar ne prestavlja. 8. Organizacijske stroške krije organizator. Odgovorni organizatorji in predavatelji: Vodja seminarja: Vili TEKAVEC in predavatelji: mg. prof. Herman BERČIČ prof. Drago ULAGA, prof. Boris Sl LA, Vinko GRAŠIČ. Za zaključek seminarja razgovor s predstavniki SOZD ISKRA. CASO°ISNE novice . Glede števcev se je to pot razpisal novosadski Dnevnik. Članek z naslovom ..Števci brez konkurence" in podnaslov ..Oskrbovalci z električno energijo ne dajo dovoljenj za vgrajevanje števcev, ki se izdelujejo v Nišu, temveč priznavajo samo Iskrine" se začenja takole: ..Novosadski elektrodistributerji so odkrili še en način, da porabnikom podaljšujejo pot do energije, za kar je v veliki meri kriva Elektrodi-stribucija. Dolgo let je bila edini jugoslovanski proizvajalec električnih števcev kranjska Iskra. Ta delovna organizacija je ustvarila monopol na tržišču in novosadski elektrodistributerji so vložili precej naporov k prepovedi montaže v tujini kupljenih števcev. En izgovor je bil — niso zagotovljeni rezervni deli. El iz Niša je začela izdelovati števce in tako so se znašli v novosadskih trgovinah. Prve pošiljke so bile cenejše od Iskrinih (opomba — bilo je prav nasprotno, saj El Niš skraja ni dobila dovoljenja od urada za cene zaradi previsoke proizvodne cene kooperacijskih števcev), vendar lastniki od teg niso imeli ničesar. Elektrodistribucija je vsakomur odgovorila, da se niški števci ne smejo montirati, ker so priznani samo Iskrini in Ganzovi. ..Sedanji izgovor Elektrodistribucije je" — tako nadaljuje novosadski Dnevnik, „da El ni dala garancije, da bo s števci poslala tudi rezervne dele." Zato ne izdajamo dovoljenj za montažo števcev, za katere nimamo delov ali vsaj nekaj materiala, ki ga moramo obvezno menjati pri umerjanju", je povedal Živorad Strugar, vodja vzdrževanja v novosadski Elektrodistribuciji. V Iskrini tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah pri Škofji Loki so pred dnevi pričeli izdelovati pomivalne stroje po načrtih in tehnologiji, ki so jih sami pripravili. Sedaj na dan naredijo 20 strojev tako, da jih bodo do konca leta poslali na tržišče okoli 500. Že prihodnje leto nameravajo izdelavo pospešiti na kakih 50 strojev na dan. V letu dni naj bi jih tako naredili blizu 10.000. Za nadaljnjo proizvodnjo pomivalnih strojev, še zlasti za oskrbo s sestavnimi deli in materialom za predelavo, je pomembna 10-letna kooperacijska pogodba, ki sojo pred dnevi sklenili z italijansko tovarno gospodinjskih strojev Gasfire. Ta jim bo pošiljala sestavne dele za pomivalne stroje in druge aparate. Iskra pa njej kompletne stroje in aparate ter drug material. Prihodnje leto bodo poslali v Italijo med drugim 2.000 pomivalnih strojev, čez tri leta pa že 10.000. Čez deset let naj bi ta menjava dosegla vrednost 19 milijard lir uvoza iz Italije in 28 milijard lir izvoza v to državo. (Ljubljansko Delo). Te dni ivanjski poštaji v pospešenem tempu širijo svojo poslovno zgradbo, kjer bo med drugim našla mesto tudi nova atomatska telefonska centrala za 4.000 novih številk. Opremo za centralo bo dobavila Iskra iz Kranja, pišejo Vesti iz Titovih Užic. Pri predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije so se sestali vodje delegacij posameznih držav SEV in sicer iz sekcije za nafto in kemijsko strojegradnjo, ki je hkrati zasedala po sklepu odbora zveznega izvršnega sveta na Bledu. Pogovora se je udeležilo tudi združeno delo, med njimi tudi kranjska Iskra - Ljubljanski Dnevnik. Kranjski Glas je natisnil poročilo o proizvodnji in načrtih tovarne merilnih inštrumentov v Otočah. Za generalnimi podatki o letošnji proizvodnji in zaposlenosti so v članku poudarjeni napori za izboljšanje gospodarjenja in sicer v celotni delovni organizaciji. Direktor delovne organizacije TV-Elektronik El v Nišu Dragan Pavlovič je izjavil, da se cene televizorjev v barvah do konca leta ne bodo povečale, čeprav v tovarni nimajo nikakih zalog dokončanih izdelkov. V Niški tovarni sedaj čakajo, kako se bodo odločili proizvajalci surovin na domačem tržišču. Če bodo povečali cene, bodo zanesljivo barvni televizorji naslednje leto dražji. Vest sarajevskih Novin z naslovom „Po odloku ZIS o prostem oblikovanju cen." Skoraj polovica vseh izgub v skupnosti občin Karlovca izvira iz tovarne televizorjev v Slunju, ki deluje v okviru RIZ. Izguba v tej tovarni, ki zaposluje 700 delavcev, je sedaj večja od 50 milijonov dinarjev. To ni prvo leto, da se tod pojavljajo izgube. Vzrok ni samo požar pred tremi leti, marveč neprekinjene težave v proizvodnji, ki temeljijo na pretežnem uvozu sestavnih delov. Možnost prehoda na domačo tehnologijo bi morda lahko izvlekla tovarno iz sedanje skrajno neugodne krize — zagrebški Vjesnik. Smederevo bo dobilo novih 3.000 telefonskih priključkov, ker bodo monterji Iskre iz Kranja v kratkem dokončali montažo nove centrale. Glavna smederevska pošta bo imela tako skupno 6.000 priključkov. Beograjski Privredni pregled. Ljubljanski Gospodarski vestnik je objavil obširen članek z naslovom „Od me-taconte 10 C do Iskre 2000" in podnaslovom ,,Znanje, razvito doma, prestopa bregove v Belgiji kupljene licence." Pisec Iztok Jurančič v uvodu navaja dobre in slabe plati nakupa tujih tehnologij in prehaja nato na izredno uspešen nakup naše licence za metaconto 10 C. V podkrepitev našteva reference v tujini in pa lasten razvoj sistema z novo avtomatsko telefonsko centralo Iskra 2000. Kot primer prodaje lastne pameti navaja pisec prodajo naše tehnologije v Tunis za proizvodnjo enofaznih števcev. Skupni moto članka je smotrno vlaganje v raziskave in razvoj ter izobraževanje raziskovalnih kadrov. Ob koncu navaja člankar še število pri nas prijavljenih izumov, tehničnih izboljšav in izplačane nagrade za dosežene gospodarske koristi. Ljubljanska Delavska enotnost je namenila celo stran planiranju razvoja in se o tej temi porazgovorila z nekaterimi našimi vodilnimi sodelavci. „Kako obračati dinar, preden ga izdamo" — je zastavila vprašanje Delavska enotnost Iskri, najprej na ravni SOZD, potlej pa se je odločila še za eno delovno organizacijo Iskre in pri tem izbrala DO KONDENZATORJI v Semiču. Janko Šavli, planer v SOZD Iskra: „Za naslednjih pet let smo se odločili, potem ko smo skupaj z delovnimi organizacijami proučili tržne razmere doma in v svetu, lastne kadrovske, strokovne in finančne potenciale, da bomo hitreje razvijali proizvodnjo tako imenovane profesionalne tehnike, počasneje pa široko potrošnjo, da bomo pospešeno razvili proizvodnjo lastnega računalniškega sistema itd. V Iskri smo imeli za letos v načrtu 39 investicijskih projektov, 22 od njih je Iskra predložila konzorciju bank. Konzorcij je odobril posojila za sedem od njih, za dva pa še bo. Ti skupaj predstavljajo skoraj tri četrtine vrednosti omenjenih 22 projektov, katerih preostanek pride na vrsto v prihodnjem letu. Ker pa so se bančne možnosti kreditiranja močno zmanjšale, bo konzorcij dal Iskri namesto dveh dinarjev posojila za en dinar Iskrinih investicijskih sredstev samo en dinar in bodo seveda združena sredstva še toliko pomembnejša. Od začetka letošnjega leta TOZD v Iskri združujejo precejšnja sredstva ža uresničevanje razvojnih programov v okviru posebnega samoupravnega sporazuma. Ivo Klešnik, član kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, v njem je zadolžen za področje investicij, je o tem samoupravnem sporazumu povedal tole: ..Delavci v Iskri so se dogovorili, da bodo za potrebe hitrejšega razvoja združevali do 40 % ustvarjenih sredstev, namenjenih za reprodukcijo (poslovni sklad in amortizacijo). Za letos so se dogovorili, da mora vsak investitor zagotoviti 8 % vrednosti projekta, 25 % od amortizacije in akumulacije pa združuje. Z združenimi sredstvi pokrivamo delovnim organizacijam, oz. njihovim TOZD sredstva, ki jim manjkajo za z zakonom določeno višino lastne udeležbe pri investiciji. Da bi neka temeljna organizacija dobila „pomoč" iz združenih sredstev tega samoupravnega sporazuma, mora biti njen projekt usklajen, oz. vključen v SS o temeljih družbenega načrta SRS za naslednje petletno obdobje in SS Iskre v osnovah načrta za enako obdobje. Zelo pomembna je pripravljenost drugih delovnih organizacij za združevanje sredstev pri določenem projektu in pa seveda še vrsta ekonomskih pokazateljev, ki morajo dokazati, da je ta projekt tudi ekonomsko upravičen. Prav tako smo se dogovorili, da sme v globalu samo četrtina zbranih sredstev za investicije v SOZD biti namenjena za gradnjo novih delovnih prostorov, vse ostalo pa za nakup novih strojev in opreme." Dipl. inž. Vladimir Zorc, vršilec dolžnosti direktorja DO Kondenzatorji v Semiču, je razgrnil celoten program proizvodnje v tovarni in se zaustavil pri proizvodnji energetskih kondenzatorjev. Omenil je, da za to proizvodnjo v Semiču grade novo tovarno, kjer bo polovico od 210 milijonske investicije pobralo zidovje. Toda stavba je nujna, ker bodo s tem dobili prostor za druge proizvodne dejavnosti. Pri opremi, za novo tovarno bodo prihranili najmanj tretjino, ker so, ali pa še bodo večino opreme izdelali sami. Tako so tudi opremili z lastnimi stroji tovarno kondenzatorjev v Indiji, prodai pa so jih tudi že v Italijo in NDR. Delavci v TOZD elektronskih kondenzatorjev so razumeli, da so se do sedaj razvijali oni na račun drugih temeljnih organizacij ter, da je zdaj trenutek, ko tržne razmere kažejo, da je zelo donosno razviti tudi proizvodnjo energetskih kondenzatorjev in proizvodnjo strojev. Še podrobneje o lastni proizvodnji strojev je povedal Edi Malnarič, predsednik sindikalne konference Iskre v Semiču in pa Vida Težak, samostojna referentka za plan in analize glede organizacije dela in kadrovskih problemov. Zbral in uredil Marjan Kralj