floyic ■ i fitudijska knjianioa Mirana Jarca M * o- v o - mesto LETO III. - št. 36 V KOČEVJU, DNE 6. SEPTEMBRA 1958 Cena 10 din S skupnimi napori šola v Kužlju VEČ ALUMINIJA Naša velika tovarna aluminija in glinice v Kidričevem pri Ptuju je Minulo nedeljo so v majhni vasi slehernega od otroka, ki je šele za- povezuje delo in napore obeh vasi na TidlnnTrLrL^'innn'l!11 drUpb Slovenskem Kužlju, stisnjeni med čel obiskovati šolo pa do starčka, je Po končani slovesnosti iim'ie sa" h jugoslovanske hribe in reko Kolpo, odprl, novo pripomogla, da je tako majhna vi- nitarni inšpektor iz Kočevia tovariš i Lhl ^spodarsko svetovalsko Poslopje. sica ob podpori občine postavila no- Šilc predvajalZdravstvene fimen kLcZ ki solili Slovenski Kuželj je dobil prvo šo- vo šolo. Skupaj so vaščani prispevali vaščani ter prebivalci obeh strani aluminija’ letno na 140 000 ten letno1 lo, takrat še potujočo, leta 1885 ln 150 delovnih ur in nad 50 kubičnih Kolpe so se razšli z dobrim občut- Večino strojne opreme ki je za to * 1902 ustanovljena metro te* v W vrednosti kom da so za dvig zaostalosti last- potrebna, bilo Vdelale domače to- ie pdsoevTisoOoŽoAn J P nega kraja dali nov važen prispevek, varne. Razširjenje tovarne bo konje prispeval z,500.000 din. k, bo koristil njim vsem. Mc csno leta 1961. stalna šola. Takratne oblasti so ku- j,-,, r> pile zasilno kmečko hišo, v kateri Je prispeval 2,300.000 din. je vse do sedaj bila šola. Prizadevnost Kuželjčanov je po-Na dan otvoritve šole so se Ku- sebno pohvalil tudi šolski inšpektor željčani lepo pripravili. Povabili so tovariš Vrabič, ki je dejal da je edi-goste iz Kočevja, med katerimi so nole socialistična domovina lahko bili referent za šolstvo pri občini, postavila novo šolo, in da se bodo Ludvik Golob, okrajni šolski inšpek- Proti izmenam na šolah dobila tudi So - a t"'" ~~ a~ ~T“ Nova šolska reforma je pri star- S2ruur?&aal ATTOjsrts?* pkstbbsss: ”5*v tovariš Golob X STfeJhTsC,«? Ž K^rSHl" “ septembra, razen na nekaterih, kjer t>odo Svet je na svoji seji sprejel tudi studijski program za prosvetne de- Začetek slovesnosti je bil v novo tovariš Golob in zgrajeni dvorani, ki je pod šolo. jevnega odbora. Najprej je spregovoril tamkajšnji Ljubljani osnovali Klub *■«*<'«* ucitaicun, njei uoQ0 v Ljuoijani osnovali Kluh učitelj'alf ko7 mu pravijo“domač‘ini u ,še Precej je v naših krajih šolskih obnovitvena dela še niso končana, prosvetnih delavcev. Razni politični »učo«, Jure Poje ki ie govoril o hls’ ki 80 v slabem stanju, razpada- teh šolah se bo pričel pouk naj- knUiu^i in iOWn< ^«1—.. zgodovini šole in'prizadevanjih vseh jo aIi šoIa niti nima svojca prosto- kasneje 15. septembra, vaščanov, da se je šola preobnovila ra' vPr(;Pričani smo lahko, če bi Resen problem v ljubljanskih šo in dobila primerne prostore za ne- Prebivaloi povsod tako čutili s šolo lah, je vprašanje izmen. Pouk v iz in videli v soh največjega dobrotni- menah, ki so ga doslej nekatere šo in dobila primerne prostore za ne moteno delo. zaP£eVnsjko,Sd? sosetkajTre- 'VP' 1^ * M° V LjuWjani meščali učitelje do kazni predvsem i * tu , .9od lahko zrasla sol- večje število sol, ki so imele pouk v take, ki se niso strinjali ž izkorišče- krai T . °ddaljen ™enah P° tri dni dopoldne in tri kulturni in javni delavci bodo tu - - Predavali o temah, ki jih mora vsak Resen problem v ljubljanskih šo- prosvetni delavec poznati. Predava- i nj.g j^o natjsnjena tudj v „pro_ svetnem delavcu«' in se bodo z nji- 5. septembra se je pričel pouk na vseh Šolah. Na sliki šolski odbor in gosti iz Kočevja med novozgrajeno šolo v Kužlju. Od leve proti desni: M. Bauer, F. Poje, A. Skvarč. J. Bauer, J. Spolar, L. Golob, K. Skvarč, J. Ozanič, R Vrabič, V. Crnkovič in F. Sile, spredaj pa J. Poje. __ . , i , . , y J »v 'j v vel id 11 uciavuj«' lil SG DOGI O 7 mi- niihnui SVt^ e .otrok,e ln. bi ob le uvajale, se je sanitarni inšpekto- mi lahko seznanili tudi tisti ki se 11 h°vi vohl in nočnnr, u„d=va rat uprl. Lani je bilo v Ljubljani predavanj ne bodo mogli udeležiti. PO SVETU | Obisk predsednika in zunanjega Generalni sekretar Združenih na-mimstra danske vlade je potekel v rodov obiskuje v zadnjih dneh de-prijateljsKem vzdušju in vzdušju želo za deželo na Bližnjem vzhodu medsebojnega razumevanja, je po- z nalogo, da uredi umik tujih čet iz stsssrtKitTt krlirSAns s-sar srar 52 -------- 5S« vol"° menjalo m .Soli 12 S J,” bS,*v DOBRepouu ^ - »?«— — » -mo n. vzhodu ti so bi« kasnoj^pr.oborci »na"’ IS*1”*" l0I"“,n, ,S,I“ “ Z“ °M“» Dobrepolje je bilo do- «-r“ pSSnTk "1™,!™° boVar^ tegT2 pl &£ »m..- Pridobi pouba je S„, !«« JSM S*V SM55T £ aSK? =5i: rvssstzsfr 5$ ss s si-asršst lT'T dom. Še 'posebno je treba ”poh7aliti skupno s starš^ to "tire 1 P°9°dbe za,20 ha. Najboljši od- maršal Tito. V uradnem sporočilu o zasedanju skupščine tako enotn^ Sprto slabega stanja šole so va- enotnost in sodelovanje Hrvatskega sli in na podlagi dobljenih rezulta- plje ,b R^, if811., vasl: .KomPOljah, ^9°v°I?h je rečeno, da so zastop- nastopile glede rešitve problemov na ani ^uz,lja lan’ sklenili, da bodo in Slovenskega Kužlja. Kolpa, ‘ki tov bo Svet določil potek pouka do na^hs- Bfuha^ vasi in Podpeči, *ki obeh vlad izmenjali svoja sta- Bližnjem vzhodu. V Arabski ligi bi staro šolsko poslopje porušili in s tvori narodnostno mejo, pravzaprav teh šolah P P P najslabsi pa v Zdenski vasi, Vidmu hsča o vrsti mednarodnih vprašanj namreč moralo priti do sestanka skupnimi močmi si zgradili novo p solan' m Cesti. in da so obem deželam sk.mni in,J z,man«h ..." .... šolo. Vztrajnost in pripravljenost ^ at kamenim POTROŠNIŠKI SVETI yvedba potrošniških svetov je mišljena kot družbena kontrola mi l detajlističnimi trgovina-dnlin^Wlli' T° i6 Zep korak Pri ria- taljnjem samoupravljanju v nadeni gospodarstvu, posebno pa v panogi, ki interesira vse državlja-ne. Poglejmo dosedanje izkušnje v delovanju potrošnikih svetov! Ugotovitev je naslednja: Za potrošniške svete smo premalo skrbeli, nismo se zanimali kaj in kako delajo, s kakšnimi težavami in problemi se bore. Največkrat so bili prepuščeni zgolj svoji iniciativi in tako obsojeni na počasno umiranje. Ta ugotovitev v veliki meri velja tudi za potrošniške svete v Ko-bevju. Imamo skupno šest potrošniških svetov, od teh pa sta bila samo dva kolikor toliko delavna. Vzroki za nedelavnost so v glavnem isti kot smo zgoraj navedli. Ki dovolj izvoliti potrošniški svet, potem pa pustiti na miru, da životari. Naloge organov družbenega upravljanja novega podjetja »Trgopromet« Kočevje naj bi bile rned drugim tudi v tem, da bi se Pozanimali, kako delajo potrošniški sveti, s kakšnimi težavami se bore itd. Skrbeli naj bi tudi, da bi se potrošniški sveti sestajali vsaj enkrat mesečno in tam reševali tekoče probleme. Če hočemo sistem družbenega upravljanja v trgovini nadalje razvijati in mu dati vlogo, ki mu pripada, moramo najprej dati potrošniškim svetom bolj proste roke in več pravic pri odločanju ne samo glede tržne politike temveč tudi glede materialnega poslovanja. Pa se nekaj, potrošniški sveti naj bi dobili pravico soodločanja pri razdeljevanju ustvarjenega dobička, razpravljali naj bi o upravičenosti Akumulacije pri posameznih vrstah vlaga itd. Zelo so nam potrebni predpisi, . hi točno določili status potrošniških svetov in uredHev odnosov med njimi in organi delavskega upravljanja trgovskih podjetij s točno določitvijo pravic in dolžnosti enega ali drugega organa druž-enega upravljanja. Umesten je tudi predlog, naj bi potrošniki 7nui spadali v pristojnost svetov hiv*,°-Vni Promet pri ObLO, ki bi mit dolžni razpravljati o njihovem n ", ter jim pri tem tudi nuditi slu^ietno Pomoč- Vse to naj bi inhn° c’^u' da potrošniški sveti fj pripri S*°’ ^ pm p0 svoil vto- V Laščah in Dobrepolju primanjkuje učiteljev • , , ■ 7— uvv. niviaiu priu uo sestanKa in da so obem deželam skupni inte- zunanjih ministrov vseh arabskih resi miru in sodelovanja med na- dežel, kateremu je imel namen prirodi. Danski gostje so obiskali tudi sostvovati v enem delu tudi qene-Ljubljano in Bled. ralni sekretar Hammarskjold. Sedaj v branciji je te dni v teku vedno se bodo sestali le veleposlaniki teh Sedaj, ko smo tik pred pričetkom Zaradi pomanjkanja kadra mn,i ,‘„7, u , pb°rba £kr°3 pr71179a n0ve dež?' in razpravljali bodo izključno pouka na vseh šolah, so se nekate- siljeni za eno leto ukinit?enl^doiš' », kak° bod° *° vPrašanje rešili? ^ave, ki ga bo general De Gaulle o sklepih in priporočilih Generalne re občine znašle v kaj neljubem po- n0J šolo v Krvav, ne^ v • en°oddeie- Ali res samo čakajo na pomoč od °bjavU te. dni- Komunistična stran- skupščine OZN. Hammarskjold ie ložaju. Dočim sta kočevska in rib- šoloobveznih ntmv devet okraJf,- Občinski ljudski odbor Do- ka Francije se je izrekla proti pred- prekinil za nekaj dni svoje' obiske niška občina zadovoljivo rešili vpra- ve pečTto še? n h L- j \ brepolje ima za letošnje šolsko leto >°9U nove ustave, češ da je ta ne- na Bližnjem vzhodu, da je odletel v sanje učnega kadra, si v Dobrepolju oddelčna šola in hf hft ^0’ V P7raC'in]U 700 000 d>narjev za šti- demokratičen in da sluzi prvenstve- Švico, kjer je začela zasedati med- in Laščah belijo glave, kje dobiti uči- učitelja Občinskibh,' ndhnr^ Pendlje' 9d.tega zneska odpade P°- "o vzpostavljanju osebne oblasti, narodna konferenca za uporabo telje za nekatere šole. V občini Do- finansiral n ‘ J. dfk odbor 150 lovica za štipendiranje po Zvezi bor- Komunistom so se doslej pridružili atomske energije v miroljubne na-brepolje imajo eno osemletkonto Sna Rob KrV3Ve ^št" ^ ‘"T °kl‘°9 30 vl°9 “ "ekateri vidni francoski politični mene, nakar seje zopet'S v Vidmu šestrazredno šolo v Stn. T„a n= r - h aa za stlPend»Je, a jih bodo zaradi po- voditelji, med njimi vodja franco- gah, v Ponikvah in Kompoljah? pa šola ^č^telfn^^mo^ede^116 ^ manjkania sredstev morali precej ?klh radikalov Mendes France. Ve- Vrhovni poveljnik sil Atlantskega sta štirirazredni. Na osemletki ?v Vprašanje ie zakaj prav v teh Za7nitl; Tako bodo štipendirali ene- cm® Političnih strank je za ta teden pakta' ameriški general Norstad, je Vidmu imajo 11 učiteljev, v ostalih dveh občinah toko primanjkuje učf nlU?tePe (dobil bo P°,no šti' ?kIlCala lzred"e kongrese ali pa kon- ^ svojem obisku v Grčiji izjavil, da šolah pa manjkajo štirje. V Ponikve teljskega kadra’ Prvo in naivažnf- Pf dlJ0)' ene9a za srednjo ekonom- ference svojih vodstev, na katerih h° v kratkem tudi grška armada bodo mogoče lahko odstopili eno še ie da v nrofoUih J Z.nej" fko_ln ene9a za administrativno šo- bodo zavzeli dokončno stališče do opremljena z raketnim orožjem »Ni-učno moč z Vidma, za Struge je pa li štipendistov dnino na lo‘.Pole9 te9a štipendirajo tudi pre- nove ustave. V Franciji na splošno ke« ter drugimi. General je zavrnil močno problematično. Tam običajno službena m mi« Mka cej vaJencev in dijakov, ki živijo v menijo, da sprejem nove ustave ni 9°vorice, da Britanija zaradi spora učita dva redna učitelja in en ho? ?r? Ss?ate stan^an ike prnike®- dijpŠkih domovih' problematičen in da je že danes za- okrog Cipra favorizira Turčijo ?red norami. Po razpisu učnih mest sta To velja predvsem za Velike , PljaV tako tudi v Velikih Laščah g?1 i.J.fno’ da bodo ob Podpori kr- Grčlj°- odšla oba, tako da dejansko v Stru- — Nekateri so službovali v teh al?ako Iet0 ni bil° štipendistov. V šcanskih in desničarskih strank no- N„ Cj gah ni učitelja. Verjetno se v teh jih po več let čeprav so imL e"8' P"hodhjem letu bodo štipendirali 3 vo ustavo sprejeli in s tem začeli ,DQ 5njp , so predstavmki Turkov šolah ne bo pričel pouk pravočasno žineP drugod ’ “P ' dru* učlte’jiščnike in 2 na Višji pedago- novo °bdobje v francoski zgodovini, ev? v^d/tpodpirajo ,stališce tur- 5e jim OLO ne bo pSrbel v2? ne-' ŠW Šo!i' -ec ^pi. de bi bila ustava sprejeta tudi fu™la skl®P b^ kaj učnih moči. v flzinJI- so maJhni, vendar pa bo SI J? ureditvi razmer na MS w Za strnjena naselja kF ""s sts SrSS učiteljev, na razpis službenih mest urbanizem. Razpravljali so o pred- prisoten in bo svoj načrt lahko za f8 .i l nastal° veIiko preverjava- oboroženih sil vse dotiki SS pa se je javil samo eden. V ostalih >°gih za urbanizacijo občin in o po- govarjal J l3hk° Z3‘ Alžlrcev. ki živijo v Franciji, prsko vprašanie ne ^ M krajih so enooddelčne šole, na Tur- trditvi zazidalnih načrtov. Nn .. Vellko petrolejsko skladišče v Mar- du z interesi cinrskR, r t 3 v skla' J>ku in v Robu pa bodo letos obdr- Med drugim so tudi ugotovili da širše ™ Sk‘f d3‘zdaj° sell,u ob Sredozemskem morju, ki w!?.Pk,h Grkov' zah se 5. in 6. razred. Na osemletki elaborati premalo upoštevalo seda alnih hiZir t' 9r.ad^m obilo uspe- Novosti s potrošniškimi posojili organiziranih šolah. Upam pa, da bo iu in Ribnici sta smatrala reformo |» P". učiteljstvo na teh šolah delalo kakor do sedaj z veliko požrtvovalnostjo in bo znalo učno snov izbrati in prilagoditi svojemu okolišu. Z gotovostjo trdim, da so do sedaj skoraj brez izjeme vsi delali pridno in uspešno in se popolnoma posvetili svojemu poklicu. Poleg tega pa so delali tudi izvenšolsko na kul-turno-prosvetnnem kot političnem področju. Prepričan sem, da bo učiteljstvo vneslo v šolo poleg učenja tudi zahteve zakona o vzgoji novega bolj razgledanega socialističnega državljana. Želim le, da bi tudi starši in naša javnost podprli učitelja pri njegovem napornem in odgovornem delu. »Kje in kakšne so. šole na Vašem službenem območju?« V inšpekcijo so mi poverjene vse obvezne šole na območju občinskih ljudskih odborov v Kočevju in Rib- skem delu. Otrok naj postane osrednja oseba, ki se naj počuti v šoli kakor doma. Želim, da bi učenci smatrali delo v šoli za svojo prvo dolžnost, da bi se učili tudi doma ter redno izvrševali svoje dolžnosti. Od reformirane šole pričakujem, da bo res vzgojila novega, bolj zrelega in razgledanega državljana naše socialistične domovine. Glede na to, da se ne kaže več potreba po omejevanju odobravanja posefbnih kreditov za letaj dopust samo v določenem letnem času, je Narodna banka FLRJ pooblastila bančne enote, da lahko take kredite iodobravajo upravičencem vse leto. Glede tega veljajo navodila, ki imajo med drugim določila, da se 'viišina kredita določa v mejah splošne kreditne sposobnosti, posojilojemalca — od njegove petne neto plače oziroma zaslužka, pokojnine, invalidnine in drugih prejemkov, in to v času, za katerega se odobri tak kredit. Rok vračila tega kredita ne more bjtii daljši od Avtomobili na posodo R. Vrabič na svojem mopedu Vsakdo mora priznati, da ni večjega užitka kot se ob prostih dnevih odpeljati z avtomobilom na izlet! Priznati pa moramo tudi, da si kaj takega le malokdo lahko privošči. Z novo uredbo o uporabi osebnih avtomobilov so posameznim podjetjem in organizacijam odvzeli vse odvišne avtomobile in jih pustili le toliko, kolikor jih potrebujejo. V izposojanje avtomobilov. V poštev pridejo seveda samo kraji s turistično tradicijo in večjim številom turistov. 10 mesecev, Ček, ki ga izda banka uporabniku kredita, se lahko izkoristi samo za plačilo gostinskih storitev in potniških storitev, kar določa 'tudi posebna klavzula na potniškem čeku, ki jo napiše banka. Posebno ugodno je, da banka lahko na zahtevo uporabnika kredita izda potniške čeke na ime enega ali več članov njegove družine. HOČEŠ VEDETI, ČE SI ZDRAV NA PLJUČIH? PRIDI NA FLUOROGRAFIRANJE! MNOŽIČNO SLIKANJE PLJUČ JE NAJBOLJŠE SREDSTVO ZA PRAVOČASNO UGOTAVLJANJE JETIKE FLUOROGRAFSKO SLIKANJE JE NAJBOLJŠI NAČIN ZA UGOTAVLJANJE JETIKE Tudi svoj koder vzgajajo niči ter šola Frana Levstika v Ljub- obvezne šole za resno in sta po svo- slučaju potrebe si jih bodo lahko Ijani. Ker je šola Frana Levstika ji možnosti nudila vse, da jeseni la- sposodili v servisih, ki jih bodo eksperimentalna, bi o njej na tem hko.zažive naše reformirane šole. Z ustanovili. Tako je ostalo še 600 av-mestu ne govoril. V občini Kočevje odločbami sta jih ustandvila in se tomobilov, ki bodo šli v prodajo, pa bodo v tem letu popolne osem- zavedata, da sta jih tudi dolžna Vsem večjim turističnim uradom so letne šole le dve v Kočevju in ena vzdrževati. Ne moreta pa delati ču- predlagali, naj ustanove servise za v Fari-Vasi. Vse ostale šole so nižje organizirane. Imamo še 11 enood-delčnih, 7 dvoodelčnih, 1 trooddelč-no in 1 šestoddelčno šolo. V občini Ribnica bo osemletka v Ribnici, 1 Vsako jutro znova se odpirajo lepa delavnica s svetlimi prostori, dvooddelčna, 1 trooddelčna in 1 pet- vrata Kovinskega podjetja Ribnica kopalnico, umivalnico in garderobo, oddelčna šola. Nižje organizirane šo- in delavci pričenjajo svoje vsakda- Radovedno oko se ne more dovolj le ne bodo mogle niti z najboljšimi nje delo. Tam, kjer so včasih bile nagledati lepih strojev in vzorno učitelji in vsemi materialnimi pogo- garaže GAP-a iz Kočevja, je sedaj razporejenih montažnih miz. V tej zgradbi je tudi uprava podjetja. Iz pogovora z direktorjem sem zvedel, da so prikolice pred delavnico njihov proizvod. Sedaj imajo naroče-dali tudi največjo trgovino v Grad- nih sto prikolic in kar začudil sem Z LETOŠNJEGA LETOVANJA Društvo prijateljev mladine okra ja Ljubljana je letos organiziralo v cu — Kastner Rohler, ki ima več se njihovi dobri izdelavi. Semriachu, v Avstriji, štiritedensko nadstropij. V bližini mesta smo si Direktor Bajda mi je povedal, da letovanje za slovenske otroke, v za- ogledali tudi druge znamenitosti, imajo delavski svet in upravni od-meno pa so prišli v Savudrijo av- tako med drugim Steier-Prhovo, to- bor. Pogled se mi je ustavil na va-strijski otroci. Letovanja v Semiria- varno avtomobilov, koles in motor- jencu, ki se mi je zdel nekam znan. chu so se udeležili otroci iz Trbo- jev. Tovarna je opremljena z mo- Direktor mi je pojasnil, da je^ bil v velj, Hrastnika, Zagorja, Ljubljane, dernimi stroji in vsa proizvodnja šoli odličnjak o katerem so že pi-Kamnika in Kočevja. gre po tekočem traku. V okolici Se- šali v Novicah. To me je utrdilo v Ob prihodu v Semriahc, ki je od- mriacha smo si ogledali tudi podze- veri, da v podjetju ne izdelujejo sa-daljen 27 km od Gradca, so nas pri- meljsko jamo — Lifrgrote in na- mo solidnih prikolic, samokolnic in čakali avstrijski otroci, s katerimi pravili izlet na turistično postojan- plugov, ampak da v svoji sredi smo v naslednjih štirih tednih po- ko na Schochel, kamor smo prišli z vzgajajo kader, ki bo veren nasled-stali dobri prijatelji. Vsako nedeljo žičnico. Od tu smo imeli lep raz- nd< starejših, in bo s še večjim smo imeli skupne prireditve, katere g led na Gradec in v ozadju smo vi- uspehom nadaljeval ^ de!o.^ Upi, da deli tudi Pohorje. smo izpopolnili s petjem, recitaci jami in ljudskimi plesi. Skupno so bi se delavnica razvila v tovarno, so Dnevi našega letovanja so kar upravičeni. išel nas posneli tudi na filmski trak pri prehitro minili, prehitro je pr: dviganju zastave, športnih in dru- dan, ko smo se morali posloviti od 7np4vVTinT tm inDAtmi gih igrah. avstrijskih otrok in se vrniti v našo £ IN ZDRAVJU V času letovanja smo si ogledali lepo domovino, kjer so nas čakali CE SI STAR 15 LET IN SLU- nekatere znamenitosti Gradca in v starši in novo šolsko leto. Na tujih CAJNO NISI DOBIL POZIVA, okolici Semiriacha. V Gradcu smo si tleh v Avstriji smo se obnašali kot pridi KLJUB TEMU NA SLI- ogledali zgodovinski in lovski mu- pravi Titovi mladinci in zvesti sino- vi socialistične Jugoslavije. Peter Šobar zej. Oba sta bogata in lepo opremljena. Ob tej priložnosti smo si ogle- KANJE NA NAJBLIŽJO BAZO Navodilo in pojasnilo za fluorografiranje Žo v prejšnjih številkah Novic smo objavili, da se bo začelo fluorografiranje — masovno slikanje pljuč na po-dročju bivšega okraja Kočevje — dne 15. septembra 1958. Da bi bilo slikanje bolj uspešno, dajemo nekaj navodil prebivalstvu. Po teh navodilih naj se ravnajo vsi. 1. K fluorografiranju mora priti vsak, ki dobi poziv, točno ob določeni uri na označeno bazo. 2. Oproščeni so: a) bolniki, ki so v tem času na zdravljenju v bolnici, b) bolniki, ki so doma, so pa tako bolni, da niso sposobni za prevoz, c) bolniki, ki doma bolehajo za akutno boleznijo z vročino in bi prevoz škodoval njihovemu zdravljenju. Za vse te je potrebno potrdilo zdravnika pristojne ambulante, ki bolnika zdravi. Ko bolniki ozdravijo, se morajo javiti na najbližji bazi za slikanje ali po končanem fluorografiranju v protituberkuloznem dispanzerju v Kočevju, kjer bodo pregledani in dobe potrdilo o pregledu. Ce tega ne dobe, se jih smatra kot neupravičeno izostale in se jim prisodi denarna kazen, kot je objavljeno v razglasu. 3. Osebe, ki so ob dnevu fluorografije slučajno na rednem dopustu izven svojega bivališča in na določeni dan ne morejo priti na slikanje, se morajo javiti po povratku na najbližji bazi oziroma v ATD Kočevje, kjer bodo pregle-dani in dobe potrdilo. 4. Vsak mora prinesti s seboj pozivnico. 5. Na bazi se je treba držati reda ter se pokoriti navodilom vodje, da ne bo nepotrebnega zastoja pri delu. Prosimo vse prebivalstvo, da se teh navodil točno drži; le tako bo akcija, v katero je vloženo veliko truda in finančnih sredstev, dobro uspela. ŠTAB ZA FLUOROGRAFIRANJE Po poteh IX. Po kapitulaciji Italije je bila v Kočevju ustanovljena IX, brigada v sestavu XVIII. divizije; formirala se je 9. sept. 1943 iz Zapadno dolenjskega odreda; bili so 4 bataljoni s 1.100 možmi. Ožji štab brigade so sestavljali: komandant brigade, Mile Čubrič, komisar, Franci Kolar, namestnik komandanta, Robek Vinko, nam. komisarja, Farčnik Avgust Sandi. Velijo število borcev v tej brigadi je bilo iz Kočevja in okolice. Po formiranju brigade pri osnovni šoli v Kočevju, kjer je danes spominska plošča, so bili bataljoni razoorejeni po terenu, da so razo-roževali italijansko vojsko. Tako se je brigada dobro oborožila. Nato je krenila proti Ljubljani, kjer je izvršila več napadov na sovražnika in mu prizadejala velike izgube v orožju in ljudeh. Štimec Anton brigade = Pred veliko nemško ofenzivo oktobra 1943 je brigada dobila nalog, da krene nazaj proti Kočevju in brani pred vdorom Nemcev, ki so prihajali s Hrvaške. Pri Brodu na Kolpi in na Stružnici je brigada imela velike 5-dnevne borbe z divizijo Herman Goring ter je branila ozemlje, ki je bilo en mesec osvobojeno od Kolpe do Ljubljane. V teh borbah je imel sovražnik velike izgube, preko 300 mrtvih in ranjenih, uničeno večje število oklepnih vozil in orožja. Po tej veliki borbi je brigada krenila na Hrvaško v Gorski Kotar, kjer je skupaj s hrvaškimi enotami napadala sovražnika od Sušaka do Ogulina; največje borbe so bile med Vrbovškim, Gomirjem in Ogulinom; v teh krajih je sovražnik uporabljal vse vrste orožja in aviacijo. Ogorčene dnevne bor- be z Nemci, ustaši, domobranci in četniki niso zlomile naše brigade. Nasprotno, sovražnik je dobil strah v postojankah ter je v nekaterih krajih zapuščal postojanke brez spopada. Sovražnik je širil propagando med civilnim prebivalstvom, naj vse beži pred Kranjci, ker vse ubijajo. Prebivalstvo pa ni nasedlo tej propagandi in je brigadi povsod pomagalo. Zelo poznana je bila IX. brigada po Gorskem Kotarju in Liki. Prebivalci so jo imenovali »brigada bratstva in enotnosti«, mnogo borcev počiva na Hrvaškem. Padli so v borbi proti skupnemu sovražniku. Skupna grobnica je v Srbskih Moravicah. V mesecu februarju 1944 se je brigada vrnila v Slovenijo ter takoj začela z akcijo na postojanke. Bil je napad na Ribnico, velike borbe pri Pijavi Gorici, dnevne borbe z Nemci in belogardisti. V tej borbi je skušal sovražnik z 2000 možmi prodreti na pomoč napadenim postojankam v Velikih Laščah, Zden-ski vasi in Kočevju. Brigada je dr- žala položaje ter branila dostop v postojanke; sovražnik je imel veliko izgub, tudi naših borcev je precej padlo. Brigada je dobila priznanje in pohvalo od štaba VII. korpusa. Skozi vse leto 1944 in 1945 je brigada napadala sovražnika: Tržišče na Dolenjskem, Lipje v Suhi Krajini, Koprivniku in v nešteto manjših krajih je brigada izvoje-vala zmago. Mnogi borci so pokazali izredno hrabrost, vztrajnost, velikokrat lačni, izmučeni od borb, premraženi a vendar so se predani Partiji in ljudstvu borili dalje. Veliko teh tovarišev ni več med nami, ker so dali svoja življenja za svobodo, za zmago nad fašizmom, za lepšo bodočnost Njihove grobove bo treba ob teh obletnicah obiskati ter jih urediti in počastiti. Deveta brigada je imela v svoji sredi borca, ki je postal za svojo hrabrost in vztrajnost narodni heroj — tovariša Vinka Robeka. Še mnogo je tovarišev, ki so bili hrabri in odločni, pa so padli: koman- dant IV. bataljona, novi mitraljezec Bernard Korenčan, Janez Poje, Edo Lešnjak iz III. bataljona, Makedonec Murtizanovič, ki je vedno vzklikal: »Drugovi, napred u borbu za Makedoniju, za Sloveniju!« Med preživelimi borci, ki jih moramo omeniti, so bile tudi hrabre tovarišice, ki so nosile mitraljeze ter kosile sovražne vrste: Metoda Kovačevič, Zofka Žbontar in še nekatere druge, ki se jim ne morem spomniti imena. Kočevje je ponosno, da je bila v njem ustanovljena IX. brigad, ki ni poznala utrujenosti, vedno in povsod je bila tam, kjer je bilo treba braniti narod in domovino. Ponosni smo bili ob proslavi brigade v letu 1955 in odkritju spominske plošče na Osnovni šoli v Kočevju. Imena borcev so zapisana v srcih slovenskega in hrvaškega ljudstva, še pozni rodovi bodo s spoštovanjem govoril o borcih, kako se je treba boriti in žrtvovati za svobodo, čast in srečo svoje domovine. Sovražnik je z zahrbtnimi napa- di na IX. brigado v Rakitni, Maku-žah, Ravni Gori in pri Stični hotel za vsako ceno uničiti našo brigado, kar pa se mu ni posrečilo. Z budnostjo borcev in spretnim manevriranjem naših hrabrih komandantov, ki so vodili brigado, se sovražniku njegova namera ni izpolnila. Borci so povsod neusmiljeno bili sovražnika. Ko se je. brigada nahajala na Notranjskem, so jo obiskali naši najvišji predstavniki. Borci, ki so bili vedno nasmejani, so lepo sprejeli naše najvišje voditelje NOV Slovenije. Brigada je bila v zimi 1944-45 spremljala ranjence iz Slovenije v Kordun na osvobojeno ozemlje. Mnogo preživelih borcev je danes na vodilnih mestih našega gospodarstva. Kakor so se nekoč hrabro borili proti sovražniku za osvoboditev tako danes z vnemo delajo v podjetjih in tovarnah. Želim vsem preživelim borcem, da bi se ob 20. obletnici sešli v Kočevju! HITROSTNE MOTO DIRKE V SLO ZENSKIH KONJICAH ENKRAT DROFENIK PRED PINTARJEM Zadnjega avgusta so bile v Slovenskih Konjicah hitrostne dirke za prvenstvo LRS. Organizacija dirk in sprejem gostov-tekmovalcev sta bila vzorna. Prireditelj je pokazal polno razumevanje za vse trenutno nastale komplikacije. Omembe vre--den je predvsem naslednji primer. Potek dirke in vrstni red startov je bil že predhodno določen. Med dirko pa je prireditelj takoj pristal na spremembo vrstnega reda startov in je napravil celo majhen premor, samo da je Polde Strle lahko popravil defekt in nato starta! v razredu prikolic. To je bila gesta, ki jo le redko doživimo na dirkah. Za uvod v dirko sa startali mopedi, za njimi pa motorji do 125 ccm. Janez Bukovec si je z uspelim startom zagotovil vodstvo. Že v drugem krogu je imel 200 m prednosti. V tretjem krogu pa je moral odstopiti zaradi okvare motorja. Sigurna zmaga in možnost uvrstitve v končnem plasmaju republiškega prvenstva mu je ušla iz rok. V razredu do 175 ccm je Bukovec na motorju SVSS zasedel 4. mesto in to v ostri konkurenci. Višek pričakovanja je bil start motorjev do 350 in 250 ccm. V teh dveh razredih sta namreč nastopala večna rivala Pintar in Drofenik. V razredu do 350 ccm se do zadnjega kroga ni vedelo, kdo bo prvi. Skozi cilj je prvi prešel Pintar s prednostjo dolžine motorja. Še hujša medsebojna borba je bila v razredu do 250 ccm. Nekaj časa je vodil Drofenik nato Pintar in to se je stalno ponavljalo. Zaradi bolj drzne in precizne vožnje, ki je bila tehnično dovršena, je Drofenik z velikim naskokom zasedel 1. mesto. Opazili smo, da je na slabi cesti in kjer je mnogo ostrih ovinkov Drofenik da-leko boljši od Pintarja, ki prednjači na asfaltirani cesti, kjer v veliki meri odloča kvaliteta motorja in hitrost, ki jo zmore. Najbolj razburljiv del dirke in pravi užitek za gledalce je bila dirka motorjev do 500 ccm. V tej kategoriji je prišlo do padcev, predrznih izpeljavanj ovinkov in do skrajnosti forsirane vožnje. Absolutni favorit za prvo mesto je bil Strle, V začetku je vodil Mirko Bivic, nato je prevzel (že v drugem krogu) vodstvo Sterle, ki je takoj pospešil tempo vseh vozačev. Do četrtega kroga je vožnja dosegla višek in nato nenadoma Sterleta ni bilo več na progi. Odtrgala se mu je veriga in doživel je v letošnjem letu prvi in to težji padec. Takoj za njim je padel Bivic in nato še en tekmovalec, ki je videl, da se mu nudi prilika doseči 1. mesto. Tako so trije odlični vozači počivali ob tekmovalni progi in po naključju je prvo mesto zasedel tekmovalec, ki bi bil drugače četrti. V razredu prikolic je imel OBLETNICA Prihodnje leto bosta praznovala TVD Partizan Sodražica in Vel. Lašče 50-letnico ustanovitve telovadnih društev »Sokol«, predhodnikov tradicij telesne kulture v obeh krajih. Za te dneve so predvideni telovadni nastopi in proslave. Sterle ponovno smolo. Pretrgala se mu je novo montirana veriga. Na tem mestu pa zasluži Ivan Majnarič javni opomin zaradi nešportnega odnosa do AMD Kočevje. Celotna ekipa ga je pri odhodu iz Kočevja čakala več kot eno uro in se ni potrudil sporočiti, da ne misli iti na dirko. Janez Durini se zaradi bolezni v družini ni mogel udeležiti dirke. NOGOMET V RIBNICI V Ribnici so ustanovili nov nogometni klub, kateremu so dali ime »Borac«. V tem klubu so včlanjeni po večini pripadniki tamkajšnjega garnizona in dosedanji igralci TVD Partizana. V tako majhnem kraju je cepitev delovnih sil na polju telesne vzgoje dokaj tvegan korak. Sčasoma se bo izkazalo, v koliko je bilo to pravilno in koristno množični telesni vzgoji. Mnenja smo, da bi bilo treba dajati TVD Partizanu Ribnica več moralne podpore in aktivnega sodelovanja pa bi tudi nogomet v Ribnici postal množičnejši. NASA REPORTAŽA »Posestvo je del mene samega., Start kočevskih nogometašev Več kot 300 gledalcev je v nedeljo, 31. avgusta 1958 na stadionu Partizana toplo pozdravilo nogometno enajsterico Partizana, ki je prvič nastopila v prvem razredu nogometnega tekmovanja proti NK Litija. Na igrišče sta moštvi pritekli v naslednjih postavah: NK Litija: Metin, Kres Muljavec, Jelnikar, Štrus, Kamenček, Namestnik, Simonka, Muljavec, Knavs in Senica. Partizan: Trobentar, Komac, Klančar, Bregar, Pirnar, Bejtovič, Konte, Komac, Brian, Priča in Ivanetič. NK LITIJA : PARTIZAN 3:4 (2:1) Gole so dosegli za Partizana: Priča in Ivanetič po enega in Brian dva. Začetni udarec so imeli gostje. Pri obeh moštvih je bilo opaziti, da so začeli z nervozo. Težko je bilo ugotoviti pred začetkom, kdo bo zmagovalec, posebno še, če povemo, da je NK Litija eno najmočnejših mo- Naš obveščevalec KOLEDAR Sobota, 6, septembra — Ljuba Nedelja, 7. septembra — Marko Ponedeljek, 8. septembra — Marija Torek, 9. septembra — Peter Sreda, 10. septembra — Nikita Četrtek, 11. septembra — Mi'an Petek, 12. septembra — Gvido SPOMINSKI DNEVI 6. septembra 1930 so italijanski fašisti zverinsko umorili pri Bazovici štiri glavne voditelje protifašističnega gibanja v Slovenskem Primorju. 8. septembra 1943 je kapitulirala italijanska vojska. Na ozemlju »Ljubljanske pokrajine« so partiza- ni razorožili tri italijanske divizije. Osvobojeno ozemlje se je raztegnilo tudi na Goriško in Primorsko. Istega dne je tudi izbruhnila vstaja na Primorskem. Partizanske edinice so osvobodile skoraj vso Primorsko in prišle v Furlanijo, Kmalu nato se je formiral znani IX. korpus, ki je ob koncu vojne s IV. armado osvobodil Trst in Gorico. 9. septembra 1943 se je italijanska armada umaknila iz Kočevja, a so jo partizani pri Dolenji vasi razorožili. Še isti dan so partizani zasedli Kočevje. Od 7. do 10. septembra 1943 je bila v Grčaricah srdita borba med pla-vogardisti in partizani. Šele ko so OBJAVE KINO JADRAN, Kočevje: 5. do 7. septembra ameriški cinemascopski film »Mister Roberts«, 10. in 11. septembra mehiški film »Midva«, 12. do 14. septembra ameriški barvni cinemascopski film »Sedeči bik«. RIBNICA: 13. in 14. septembra ameriški barvni film »Beau Brummel«. VELIKE LAŠČE: 6. in 7. septembra jugoslovanski film »Klisura«, 13. in 14. septembra amer. film »Prelomnica«. DOBREPOLJE: 6. in 7. septembra ameriški barvni film »Beg iz trdnjave«, 10. septembra danski film »Spet smo tu«, 13. in 14. septembra češki barvni film »Jan Hus«. PONIKVE. Dom počitka: 5. septembra italijanski film »Villa Borghe-se«, 12. septembra, danski film »Spet smo tu«. LOŠKI POTOK: 6. in 7. septembra sovjetski film »Veliki poziv«, 13. in 14. septembra »Poslednja želja«. KOČEVSKA REKA: 6. in 7. septembra ameriški avanturistični film »Tarzanova jeza«, 13. in 14. septembra francoski film »Marijana moje mladosti«. PREDGRAD: 6. in 7. septembra jugoslovanski film »Osumlien«, 13. in 14. septembra ameriški film »Trinajsta ura« SODRAŽICA: 6. in 7. septembra ameriški film »Annel ali demon« 13. m 14. septembra italijan. film »Pesem mladosti«. BRoo NA KOr.Pi; 6. in 7. sentembra italijanski film »Lucrezia Borgia«, 13. in 14. septembra amer. barvni film »Bojišče«. RIBNICA: 6. in 7. septembra juoo-s'ovanski film »Pot Čira in pop Soira«. OSir.NICA: 7. sentembra analeški film »Nad tridesetim nadstropjem«, 14.^ septembra ameriški film »Maščevalec iz Dalasa«. ČESTITKA Francu Beljanu iz Kočevja čestitajo k njegovemu rojstnemu dnevu in mu kličejo na mnoga leta žena Marija, sin Franci in ostali prijatelji in znanci. PREKLIC Preklicujem, kar sem žaljivega govoril proti Antonu Nagliču iz Livolda in se mu zahvaljujem ker je odstopil od tožbe. Nikola Kirinčič, Livold ZAHVALA Zahvaljujem se Jožetu Žagarju iz Koblarjev za vrnjeno odlikovanje. Mesojedec Tine, PLM Kočevje IZGUBLJENO 2. septembra sem na poti iz Kočevja v Ribnico izgubil glušilec pri mopedu. Najditelja prosim, naj ga vrne proti nagradi tov. Peru v NB v Kočevju. OBVESTILO Fran Fajdiga star. je izdal v samozaložbi »Kroniko Sodražice« katero lahko dobite na ObLO, v trgovinah in gostilni pri Mikoliču v Sodražici. Cena 200 din. OBVESTILO Vse obiskovalce Ljudske knjižnice v Kočevju obveščamo, da bo knjižnica od 15. do vključno 30. septembra zaprta. Obenem prosimo tudi vse tiste, ki že dalj časa niso vrnili knjig, naj to store čimprej' Uprava ' Ljudske knjižnice v Kočevju DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 6. septembra, od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure trgovina »Preskrba«, Trg Svobode; v soboto, 13. septembra trgovina »Špecerija«, Roška cesta. partizani pri Dolenji vasi razorožili italijansko vojsko in pripeljali topove, so se jim po hudem obstreljevanju plavogardisti vdali. GIBANJE PREBIVALSTVA LOŠKI POTOK Poročili so se: Petrovčič Janez, kmet iz Dolenje vasi 115 pri Cerknici, star 43 let in Šega Marija, delavka iz Šegove vasi 11, stara 28 let, Knavs Karel, delavec s Hriba 93, star 43 let in Arko Frančiška, gospodinja s Hriba 93 stara 40 let. RIBNICA Rodila je Batinič Roza, gospodinja iz Ribnice 209 — dečka Romana. Umrla je Marjana Petelin roj. Vesel, gospodinja iz Ribnice 84, stara 72 let. KOČEVJE Rodila je Bojc Helena, gospodinja iz Koblarjev 10 — deklico Marijo. KOČEVSKA REKA Porodila sta se: Strle Stane, šofer iz Kočevske Reke, star 28 let in Škoberne Ruža, uslužbenka iz Kočevske Reke, stara 21 let. štev v tem razredu, saj je v spomladanskem delu tekmovanja zasedel tretje mesto. Tekma je bila izrazito prvenstvena in zelo dinamična. Gostje so uporabljali enostavno igro z ostrimi starti na vsako žogo, zato so povzročali nevarne situacije pred domačimi vrati, ki so v treh primerih le s težavo ostala nedotaknjena. Domači so igrali tehnično bolje, bili so prodornejši in iznajdljivejši pred golom. Priča je že v trinajsti minuti prvega polčasa povedel svoje moštvo v vodstvo. Gostje so nato izenačili in pred konec prvega polčasa dosegli vodstvo. V drugem polčasu je bila igra še bolj hitra in dinamična, domači so imeli tehnično premoč in so po Ivanetiču izenačili, nato je povedel Brian z enajst me-trovko domače moštvo v vodstvo in kmalu na to z razdalje 20 m povišal rezultat na 4:2. V zadnji minuti so gostje z enajstmetrovko znižali svoj poraz na 4:3. Med domačimi igralci ne moremo najti slabega mesta, najboljši pa so bili Brian, Pirnar, Priča in tudi Trobentar je kar dobro branil. Pri igralcih bo treba še več požrtvovalnosti, predvsem pa kvalitetne igre, kajti individualni podvigi se večkrat končajo z neuspehom. V predtekmi sta igrali moštvi Rudarja A in Partizana B v tekmovanju drugega razreda. Tekma se je končala z zmago Rudarja 4:1. Mlado moštvo Partizan se je pokazalo v zelo dobri in požrtvovalni igri, med katero se je posebno odlikoval Marjan Bastar. V nedeljo, 7. septembra 1958 gre A moštvo Partizana na vroča tla v Črnomelj, B moštvo pa igra doma z B moštvom Rudarja. TEKMOVANJE RIBNIČANOV Za prvenstvo Partizana Slovenije za leto 1958 v mnogoboju v vajah na orodju na Bledu so nastopili tudi pripadniki Partizana Ribnica. Kot posameznika sta dosegla mladinca v višjem oddelku, Karol Andolšek 4. mesto s 83 % in Andrej Gorše 5. mesto z 79,8 % možnih dosegljivih točk. V nižjem oddelku je dosegla članica Mirka Dejak 6, mesto. Tudi mladinki Vanda Ilc in Vlasta Ozimek sta tekmovali v nižjem oddelku^ Po vsem nista imeli še dovolj izkušenj, da bi se uvrstili na boljša mesta. Za uspehe mladim tekmovalcem iskreno čestitamo in jim želimo, da bi pri težki vadbi vztrajali. Bilo je v sgboto zjutraj, ko sem se pripeljal na Kmetijsko zadrugo Cvi-šlerji. Do takrat sem si predstavljal, da je to zapuščen kraj, kajti nikoli še nisem bil tam. Toda motil sem se! Že od daleč me je pozdravljalo pet ličnih stanovanjskih hišic, veliki silosi in gospodarska poslopja. Ko sem se približal, me je sprejel divji trušč ventilatorja žitne sušilnice. Čeprav je bilo še zgodaj, je življenje že teklo s polno paro. Upravnika, Janeza Salomona, sem dobil v hlevih, ki jih prezidavajo. Hlevi, ki so jih pred desetimi leti na hitro zgradili, niso dobri in so za veliko število živine neprikladni. Za posestvo pa, ki se bavi z živinorejo, so osnovni pogoj moderni in lepo urejeni hlevi. Tovariš Salomon mi je rad razkazal posestvo in vse, kar je vredno ogleda. Najprej mi je povedal, da tvorijo Cvišlerji z Onekom eno posestvo in imajo skupnega upravnika. V zimskem času je zaposlenih na posestvu 52 ljudi, v poletnih mesecih pa zaposlijo še okrog 40 sezoncev za pospravljanje sena in okopavin. Posestvo obdelujejo samo strojno. Imajo tri traktorje s potrebnimi priključki in en kombajn manjše kapacitete. Po potrebi si kombajne sposodijo na Mlaki. Trenutno je tam 50 glav. Poleg tega pitajo za prodajo 32 bikcev, 25 do 30 pa so jih že oddali. Žal mi je bilo, da nisem mogel videti krav v hlevih, ker so jih že odgnali na pašo. Letos so uredili 80 ha pašnikov, od tega je 40 ha na Oneku in 40 ha v Cvišlerjih. Uredili so tako, da živini ni treba hoditi daleč na pašo. Krmska baza je sedaj 50 procentov večja od porabe. V dveh letih, ko bodo dokončno uredili hleve, nameravajo tudi število živine povečati. Govedo živi samo od paše in mu ne dajejo nobenih drugih krmil. Pravijo, da se obnese! Vsa živina je sivorjave pasme, v teku letošnjega leta pa imajo v načrtu nakup sto krav holandske pasme. Mlečnost je bila 1952. leta 1920 litrov, letos pa so planirali 3800 litrov. Plan za prvo polletje so že presegli, zato upravičeno upajo, da se bo mlečnost v naslednjih letih še povečala. Mlečnost posameznih krav je največ 6000 litrov, dočim krave, ki dajo pod tri tisoč litrov mleka letno, pitajo za zakol. Vse mleko oddajo v kočevsko mlekarno. Ko bodo urejeni hlevi, bodo uvedli tudi strojno molžo. Poleg tega se bavijo tudi s svi-njerejo, ki je omejena predvsem na Onek. Leta 1954 so iz Anglije uvozili 15 svinj pasme jorkšir, od kare rih imajo že 110 rilcev naraščaja. Poleg pasme jorkšir gojijo tudi holandsko pasmo; teh imajo 22; naraščaj pa izvažajo predvsem na Hrvaško. Vsa potrebna krmila pridelujejo doma, samo nekatere rudninske snovi kupujejo. Svinje oskrbujeta samo dva človeka, ki sta plačana od prirastka na teži. Posestvo zavzema 966 ha zemlje, od tega je 150 hektarov ornice, ostalo pa so pašniki, travniki in košeni-ce. Letos so posejali 60 ha ovsa m ječmena. Ker je na Oneku zemlja preplitva, neprikladna za strojno obdelavo in ker je tam preveč divjadi, so tam setev raje opustili. Pridelek je bil kljub pomladanski suši dober. Ječmena so pridelali 25 metrskih stotov na hektar, ovsa pa 31. Žito v glavnem porabijo doma. JAVNA DRAŽBA V četrtek, 11. septembra 1958 ob 10. uri dopoldne, se brdr na javni dražbi prodala naslednja osnovna sredstva: stroj za lupljenje krompirja, stroj za pranje perila, bojler 1500 1, vgrajen hladilnik, elektromotor 0.4 KS, leseni stoli Rex ter nova nerabljena peč za centralno kurjavo in nekaj drobnega inventarja. HOTEL PUGLED — KOČEVJE OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo občine Kočevje, da so z novimi predpisi o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ, št. 52/57 in Ur. 1. LRS, št. 49/57) prenese mnoge zadeve iz dosedanje pristojnosti okrajnega tajništva za notranje zadeve v Ljubljani na občinske odbore (organe za notranje zadeve), ki so s 1. septembrom t. 1. pričeli v celoti poslovati po novih predpisih. Poleg notranjih zadev, ki so bile v občinski pristojnosti že po dosedanjih predpisih, opozarjamo prebivalstvo na nekatere nove zadeve, ki so posebne važnosti za državljane in organizacije, in ki so se dosedaj obravnavale na TNZ Ljubljana, glede katerih naj se odslej obračajo na občino, na Odsek za notranje zadeve: 1. Izdajanje osebnih izkaznic ter njih podaljševanje. 2. Izdajanje dovoljenj za pobiranje prostovoljnih prispevkov na območju občine Kočevje. 3. Prijave prireditev, za katere ne veljajo določbe zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih. 4. Izdajanje dovoljenj za prevoz oseb s tovornimi avtomobili. 5. Izdajanje dovoljenj za zažiganje kresov, raket, ognjemetov itd. 6. Postopek z najdenimi predmeti. 7. Varstvo avtorskih pravic. 8. Prijavna in odjavna služba. 9. Požarna varnost. 10. Matične zadeve. 11. Osebna imena. 12. Dimnikarska služba. 13. Potna dovoljenja za potovanje v inozemstvo. 14. Civilna zaščita itd. Odsek za notranje zadeve pri občinskem ljudskem odboru Kočevje bo posloval v prostorih zgradbe obč. LO Kočevje in to v drugem nadstropju, soba 44. Uradne ure za stranke vsak torek in petek od 8. do 12. ure. Iz pisarne Odseka za notranje zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Kočevje. Janez Salomon Posestvo je bilo ustanovljeno 1947. leta. O tistih časih pripoveduje tovariš Salomon: »Za ljudi, ki so se prvi naselili tu, je bilo takrat silno težko. — Nikjer ni bilo znaka življenje, same ruševine in grmovje. Posestvo je obsegalo pet bivših kočevskih vasi, ki so bile vse porušene. Samo v Mačkovcu je bila ena hiša«. Ljudje, ki so se tu naselili, so bili večinoma Prekmurci. Trdo so se poprijeli z delom, saj so vedeli, da morajo .vse ustvariti iz nič brez tehničnih pripomočkov in z veliko dobre volje. »Jaz sem tu že deset let,« je nadaljeval upravnik. »Najprej sem bil v Koprivniku, Štalcerjih in nekaj časa na direkciji KGP, ves ostali čas pa sem v Cvišlerjih. Od začetka je bilo vse delo zelo primitivno, zato je moralo biti zaposlenih več ljudi. Hleve smo napravili leta 1948. Kakor vidite, jih sedaj urejujemo. Do leta 1961 jih nameravamo dograditi še za 150 glav. Kakšen je bil moj vtis, ko sem prišel sem? Vse se mi je zdelo zanemarjeno, ne, uničeno! Ker pa sem imel voljo do dela, ker smo takratni priseljenci hoteli nekaj ustvariti, se dela nismo ustrašili. Kakor vidite, se nam je trud bogato poplačal. Sedaj, ko primerjam napredek posestva z napredkom celotne Kočevske, vidim, da ves trud in znoj našega kolektiva ni bil zaman. Zdi se nam, da je vse to naše, da je to posestvo, plod naše volje in naših rok, del nas samih! Delavci, ki so tu že več let, so srečni in nameravajo čim dalj ostati tukaj. In jaz? Kakor sem dejal, je posestvo del mene samega in moja edina želja je, ostati tu čimdalj in čimbolj skrbeti za še večji napredek.« Na posestvu je zdaj okrog 20 gospodarskih poslopij, na Oneku je sedem, v Cvišlerjih pa pet pred kratkim zgrajenih stanovanjskih hiš. S tem sicer stanovanjski problem ni rešen, nameravajo pa zgraditi še šest družinskih in šest samskih stanovanj. Vodilna panoga na posestvu je živinoreja. Tako imajo sedaj 160 krav, telet, starih do tri mesece, pa 30. Kar je starih nad tri mesece, re vse leto pasejo v lazih v Starem Brezju. V velikih silosih je dovolj sveže krme za vso zimo. V zvezi z žitom moram omeniti tudi novo sušilnico, ki je bila šele pred kratkim dograjena. Doslej so sušili vedno tako, da so žito neprestano premetavali z lopatami. Sedaj tega ne bo več! Drugih 60 hektarov so zasejali z deteljo, ki jo porabijo predvsem za siliranje. Na posestvu je pet velikih silosov (trije v Cvišlerjih, dva na Oneku) s kapaciteto 520 kubičnih metrov ali 350 ton sveže krme. Suhe krme so letos pridelali 620.000 kg. Do 150 ha orne zemlje je ostalo še trideset. Toliko pa so posadili okopavin — krompirja, pese idr. Krompirja pridelajo 250—300 metrskih stotov na hektar in ga vsega prodajo. Peso porabijo za krave in svinje. Kaže, da bo letina letos dobra. Zaenkrat ne nameravajo povečevati orne površine, pač pa urediti hleve in stanovanjsko vprašanje. Pogovorili smo se tudi o vlogi in delu sedemčlanskega obratnega delavskega sveta. Poleg tega imajo na posestvu tudi sindikalno podružnico, celico ZK in Socialistično zvezo. Ljudje so zadovoljni. Imajo vodovod in elektriko in kar je poglavitno dela jim nikoli ne zmanjka! To je kratek opis kmetijskega posestva Cvišlerji-Onek. Kdor bi rad videl nazoren prikaz napredka v povojnih letih, se lahko sam prepriča, saj iz Kočevja do tja ni daleč! Franc Grivec Pogled na hleve in gospodarska poslopja v Cvišlerjih 50 LET GASILEC Iz naših krajev Kot žrtve ste padli v borbi za nas NAM PIŠEJO Kaj naj popravi ribniški kino! Anton Novak Prostovoljno gasilsko društvo Videm je v nedeljo, 31. avgusta, proslavilo lep jubilej 50-letni-co aktivnega dela najstarejšega gasilca, Antona Novaka. Rodil se je v Mali vasi 1888. leta kot sin malega kmeta. Bil je edinec, zato je po končani osnovni šoli ostal doma. Leta 1908 se je vpisal v takratno gasilsko društvo Videm, kjer je danes predsednik. Se pred prvo svetovno vojno je sodeloval z Ignacijem Merharjem iz Prigorice, Milošem Kavčičem in Čelojigo iz Dobrega polja, ki so se vsi borili za slovensko gasilstvo in slovensko poveljevanje. Tovariš Novak je dobil čin v so-eialistični Jugoslaviji, za seboj pa ima 20 požarov in tri poplave. Kot vodilni gasilski funkcionar se je vedno dobro izkazal. V znak priznanja za njegovo dolgoletno aktivno delo v vrstah gasilcev mu je PGD Dobre polje izročilo diplomo. Za njegov srečni jubilej mu čestitajo vsi člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Videm in mu želijo, da bi ostal med njimi še dolgo let kot oče gasilstva. Upravni in nadzorni odbor kot štab odreda Občinske gasilske zveze Dobre polje čestita jubilantu kakor tudi društvu Videm, ker ima v svojih vrstah člana, ki že petdeset let aktivno dela za napredek slovenskega gasilstva. Jubilantu čestitajo tudi vsi vaščani Male vasi. -ar Ko sem prišel pred kino »Partizan« v Ribnici, sem slišal, kako je črnolas fant pripovedoval svojemu tovarišu, da je čakal za vstopnice za kino že od 12,30 ure, pa je komaj dobil četrto vrsto. Vstopnice so bile že prej rezervirane, nekaj pa je že tako razprodanih z mesečnim abonmajem. Filmska predstava se začne ob sobotah ob 20.30 uri in je torej čakal fant celih sedem ur. Vprašujemo se, zakaj ne bi filme vrteli dvakrat tedensko in s tem omogočili ogled predstav tudi tistim, ki ne morejo stati v »repu« za vstopnico že več ur pred predstavo. S tem bi bilo mnogim ustreženo. Uprava kina naj bi poskrbela, da bodo sedeži v dvorani oštevilčeni, ker sedaj človek res ne ve, kje je njegov sedež. Med predstavo si v strahu, da te ne bi kdo pognal s sedeža z besedo: »Oprostite, to je moj sedež!« Ti problemi bi se odpravili, z njimi pa tudi nezadovoljstvo prizadetih ljudi. Potrebno je le malo truda in dobre volje. Zadnjo soboto se je dogodilo tole: V Ribnico je prišla na obisk k svojim sorodnikom rojakinja iz Amerike. Ko je zvedela, da bodo CINEMASCOPE V DOBREPOLJU V Vidmu bodo dobili cinemascope. Prva predstava bo že drugi teden. Vsa dela in nabavo potrebne ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV vrteli v kinu domači film »Ne ča- aparature je finansirala uprava kina NJIHOVEGA SPOMINA. kaj na maj«, se je napotila v kino. Med filmsko predstavo je morala stati dve uri! To seveda ni nič prijetnega za starega človeka. sama. To bo doslej drugi cinemascope na področju bivšega okraja Kočevje in predstavlja za Dobrepolje velik napredek. NOVICE IZ PREDGRADA »Elektro« Kočevje je začelo za Čepljami graditi transformator. Računajo. da bodo tako vaščani v Čepljah, Vimolu, Kraljih in Brezovici že letos dobili električno luč. Za temi pa bodo dobili elektriko tudi v vaseh Zagozdecu ter Gornji in Dolnji Podgori, ki bodo tudi vezane na novi transformator. • Sadno drevje je letos v Poljanski dolini lepo obrodilo. Nekateri kmetovalci bi radi prodali odvlšne količine jabolk in hrušk, pa menda zanje ni kupcev! Trte se šibijo pod težkimi grozdi. Vinogradniki se vesele obilne vinske letine, če ne bo prišlo vmes kaj narobe z vremenom. PRODAJA HIŠ Občinski ljudski odbor Kočevje bo na javnih dražbah iz sklada splošnega ljudskega premoženja prodal 43 stanovanjskih hiš. Dražbe bodo: za vasi Stara cerkev, Slovenska vas, Mahovnik in Breg v Stari cerkvi 14. septembra 1958. V Stari cerkvi bodo na prodajo hišne številke 10, 22, 28, 30, 36, 38 in 44; na Mahovniku hiša številka 10, na Bregu hiša številka 11 in v Slovenski vasi hiša številka 38. Zbirališče bo v Stari cerkvi ob osmi uri pred osnovno šolo. 15. septembra bo dražba za vasi Koblarji in Konca vas. Prodane bodo: v Koblarjih hiše številka 2, 3, 4, 15, 30, 32, 39, v Konca vasi pa hiše številka 5, 8, 13. Zbirališče bo v Koblarjih ob osmih zjutraj. Za Srednje in Gornje Loži ne bo dražba 16. septembra. Zbirališče bo v Gornjih Ložinah ob osmih zjutraj. V prodaji bodo v Srednjih Ložinah hiše številka 2, 3, 6, 7 in 9, v Gornjih Ložinah pa hiše številka 3, 6, 8, 9, 10, 11, 13, 15 in 17. V vaseh Polom in Seč bo javna dražba 17. septembra. Prodane bodo: v Polomu hiše številka 1, 2, 8, 15, 16, v vasi Seč pa hiši s številkama 1 in 2. Zbirališče bo v Polomu ob deveti uri. Vsak interesent mora pred dražbo položiti 5.000 din kavcije. Predsednik ObLO Kočevje: Janez Rigler kjer je do svoje smrti deloval kot vaški terenec. 12. avgusta 1944 so ga Nemci aretirali in odpeljali v Dachau, kjer je malo pred koncem vojne umrl za tifusom. Tudi njegov brat France je po kapitulaciji Italije vstopil v vrste NOV. V II. bataljonu Cankarjeve brigade je bil nekaj časa obveščevalec, zaradi izredne hrabrosti pa je napredoval v poročnika. 1944. je bil ranjen v bitki pri Velikem gabru. Ko so ga sovražniki ujeli, so ga toliko časa tolkli s puškinimi kopiti, da je umrl. Foleg njiju je v NOV sodelovala skoraj vsa družina. Dva brata sta bila tudi v internaciji. JOŽE ZAJC Rodil se je 22. septembra 1909 v Kotu pri Ribnici kot sin malega kmeta in izdelovalca suhe robe. Kot oče je tudi Jože moral krošnjariti po svetu in si tako služiti kruh. V času stare Jugoslavije je bila vsa PETER JENKO Rodil se je 17. februarja 1894 v družini malega kmeta v Manžičih pri Kranju. Tam je tudi preživel svoja detinska leta in končal osnovno šolo. Ker na malem posestvu ni bilo dovolj kruha za številno družino, se je šel v Škofjo Loko učit kovaške obrti. Tam je ostal zaposlen tudi kot kovaški pomočnik. Prva svetovna vojna ga je zatekla v rudniku Rajblj. Že leta 1914 je bil vpoklican v vojsko, naslednje leto pa je bil v Galiciji ujet. Rusi so ga odpeljali kot vojnega ujetnika. Ko je izbruhnila oktobrska revolucija, se je takoj priključil Rdeči armadi, kjer je ostal do končne . zmage. Leta 1920 je bil v Rdeči ar- d™z‘na naPredn° usmerjena, madl tudi sprejet v Vsezvezno ko- TakoJ, ?? £ vkl}učil ™te OF in munistično partijo boljševikov. 1922 Poma9al Slrltl partizansko propagan- LEOPOLDA ŠEGE NI VEČ se je vrnil domov in se zaposlil v rudniku v Kočevju. Tu je nadaljeval svoje revolucionarno delo. Posebno se je trudil za politično vzgojo delavcev v Svobodi in Vzajemnosti. V času stare Jugoslavije je bil pod stalnim policijskim nadzorstvom, takoj po okupaciji pa se je vključil v OF in sodeloval pri pripravah za vstajo in borbo proti okupatorju. Avgusta 1942 so ga fašisti prijeli in odgnali v zapore, pozneje pa so ga poslali v Italijo v Padovo. Po kapitulaciji Italije se je vračal domov, a je na poti zbolel na pljučih in v bolnici v Ljubljani umrl. ERNEST IN FRANC ROVAN Rodila sta se v številni delavski družini v Glažuti, Ernest 1912, France pa 1916. leta. V družini je bilo devet otrok In ko je kateri odrasel, se je zaposlil na žagi. Kot velika večina drugih se pred vojno za politiko nista zanimala, ko pa so se po- do. Aprila 1942 je stopil v partizane in bil junija težje ranjen pri Zapo-toku. Prepeljali so ga v partizansko bolnišnico na Travni gori. V času italijanske ofenzive je bilo v bolnici 19 težko ranjenih partizanov. Z izdajo so Italijani bolnico odkrili in jo zasuli z bombami. Živ je ostal samo en ranjenec, ki so ga fašisti odpeljali v internacijo v Italijo. To je bila največja tragedija partizanov na Travni gori. Izdajalec Senčar je pozneje prejel zasluženo kazen. SAŠO DIVJAK Rodil se je 1920 v Ribnici. Izučil se je za trgovskega pomočnika. Že v stari Jugoslaviji je bil član Sokola v Ribnici in ker je takoj po razpadu pričel sodelovati z najnaprednejši' mi ljudmi, so ga Italijani internirali v Padovi. Ko se je vrnil, je prostovoljno vstopil v NOV v XIV. divizijo. Opravljal je službo radio- V Velikih Laščah je po daljši bolezni umrl Leopold Šega. Rodil se je 3. novembra 1907 v številni trgovski družini. V Ljubljani je končal gimnazijo in trgovsko šolo, nato pa je bil dve leti v Mariboru trgovski pomočnik. Kasneje se je vrnil domov v Velike Lašče in po- zadeven trgovec, saj je imel trgovske stike po vsej državi. Prenapor- nim nista zarumtua, ku pa su a c pu- (.pipnrafic.t„ Ril ie tudi član SKOl-a javili v okolici Glažute prvi perji- S . er ki*o zani, sta takoj navezala z njimi sti- . . .. . ke. Ko so Italijani Glažuto požgali, ujen in ga delo pa mu je stalno spodko- so se preselili v izpraznjene Grčari- S seje Rdečega križa v Ribnici , . .. , , . „ .... fi.mmnrafira- stal poslovodja v očetovi trgov ni je I Sgš BE~BEiE - pavalo zdravje in tako je v 51. letu starosti 2. septembra umrl. Na njegovo zadnjo pot so ga pospremili številni prijatelji in znanci, v imenu vseh organizacij pa se poslovil od njega tovariš Gač- ce. Družina Rovan je postala ena najnaprednejših in vsak čas so partizani dobili pri njej zatočišče in hrano. Leta 1943 je Ernest vstopil v Notranjski odred, a se je zaradi pokvarjene noge kmalu vrnil domov, občinskega odbora Rdečega Udeležilo se ga je 14 odbornikov. Najprej je predsednik občinskega odbora Rdečega križa govoril o pomenu in nastanku te organizacije ter o nalogah vaških odborov. Potrebni bi bili razni tečaji za vaško mladino, predvsem za žene in dekleta. Vaški odbori morajo mlad'no zainteresirati za te tečaje. Že preteklo leto so organizirali nekaj tečajev, ki so se obnesli, le udeležba je no okuženi in bolni in tako vse delo zaman. Za občino Ribnica je osnovanih 12 baz, tako da bo slikanje čim bolj približano ljudem. Vsakdo bo prejel poziv in če se ne bo odzval, bo kaznovan po zakonu. Da bi ljudi čim bolj pripravili na to akcijo, so organizirali po vaseh zdravstvena predavanja, ponekod bila bolj slaba. Vaški odbori morajo tudi s filmom. V ribniški občini bo fluorografiranje izvedeno od 29. septembra do 10. oktobra. Govorili so tudi o razdeljevanju živil in obleke, ki jih ima občinski odbor še nekaj na zalogi. Vaški odbori naj napravijo sezname najbolj potrebnih v njihovih vaseh. Sezna- tudi skrbeti za razširitev članstva, gledajo naj pa, da ne bodo prišli v organizacijo ljudje s preveč sebičnimi željami. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila priprava za splošno flu- _ orografiranje, ki bo zajelo ves bivši me naj pošljejo občinskemu odboru, kočevski okraj in prav vsakega dr- ki jih bo predhodno še pregledal, žavljana. Vaški odbori morajo v pregledal pa jih bo tudi še svet za svojih krajih pripraviti vse nad pet- zdravstvo. Tako bo izključena vsaka najst let stare ljudi in jim dopove- pomota in se ne bo mogel nihče pridati, da je slikanje pljuč nujno in toževati, češ, zakaj je dobil oni in obvezno. Ako hočemo doseči sploh zakaj ne jaz. no sposoben trgovec. Zaradi tega so ga ljudje tudi cenili. Ko je bil 1941. leta okupator zasedel našo zemljo, se je takoj vključil v OF. Že v začetku je bil izvoljen v rajonski odbor Osvobodi ne fronte. Partizanom je moralno in materialno veliko pomagal. Zaradi njegove privrženosti osvobodilnemu gibanju sti ga Italijani 8. januarja 1942. z drugimi naprednimi Laščani aretirali. Obsodili so aa na deset let ječe in na odgnali v zapor v Alessnndrijo v Italiji. Tudi tam je ostal zvest svojim načelom. Po dveh letih ječe se je vrnil v domovino in ostal do osvoboditve v Ljubljani. Zaradi podhranjenosti v zaporu si je nakopal jetiko. Kmalu po vojni se je vrnil domov in bil nekaj časa poslovodja v KZ. Leta 1948. je zopet prevze! trgovino z železom. Bil je želo pri- Kolektiv »Železnine« v Velikih Laščah sporoča žalostno vest, da je po mučni bolezni preminil LEOPOLD ŠEGA Direktor »Železnine« v Velikih Laščah Nepozabnega tovariša in šefa bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb pokojnega je bil v četrtek, 4. septembra 1958 v Velikikih Laščah. Delovni kolektiv »Železnine«, Velikih Laščah 14. novembra 1944 Mariboru ustrelili kot talca. VINKO LOVŠIN Tudi on je bil rojen v Kotu 1911 kot sin malega kmeta in izdelovalca suhe robe. 1933 je odslužil vojaški rok, nato pa je šel k orožnikom. Služboval je po raznih krajih v Srbiji, po kapitulaciji pa so ga Nemci zaprli v Srbiji. Kmalu jim je pobegnil in se doma takoj vključil v OF. Aorila 1942 je vstopil v Ronkovo četo Krimskega odreda. Novembra 1942 je bil na Poljanah velik miting, ki ga je vodil tov. Kardelj. Zaradi izdaje so Italijani in belogardisti vas napadli. Tedaj je bil Vinko ranjen. Belogardisti so ga ujeli, polili z bencinom in zažgali. Izdaja jn tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovoru) urednik Matija Celinski — Uredništvo In uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon 3-89. Naročnina Je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva V naprej. Zn inozemstvo je 800 din. Tekočj račun 600-18 1.865 pri NB, podružnica za Kočevje. — Poštnina plačana v gotovini. — Rokopisov ne vračamo. PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ Frank je bil ganjen. »Kaj misliš Nelly«, je dejal »ali je ta volčič nenavadno ljubezniv ali pa je vražje pretkan?« Vprašal jo je še, če naj ga vzameta s seboj domov. Nelly je odgovorila v prid malemu volku. Navdušeno je udarjala- z repom in se pritrdilno oglašala na razne načine. »Odlično!« je dejal Frank. In življenje malega volka je bilo rešeno ... Za malega volčiča so nastopili novi časi. Prvo noč je bil plah in boječ, zjutraj pa je že krepko použil svoj zajtrk. Pes, pa tudi mož ga nista vznemirjala. Toda pri najmanjšem premiku je že odskočil, najrahlejši šum mu je vzbudil pozornost. Frank ni mogel nikdar z gotovostjo trditi, da je volk nameraval pobegniti. Začudeno ga je gledal, če ga je Nelly, držeč ga za tilnik, prinesla domov. V toplih popoldanskih urah sta volk in Nelly dremala. Zaščito pred soncem sta si poiskala v senci lesene kolibe. Na večer, ob sončnem zatonu, sta šla na lov za kunci, ki so se skrivali v gostem grmičevju. Da je bil lov uspešen, sta se posluževala zvijač, ki jih je Nelly do popolnosti obvladala. Volk — tako so klicali novinca — je zagrešil izprva marsikatero napako. In zgodilo se je, da je dobil za svojo nerodnost pošteno kazen. Večja sprememba je nastopila za našega junaka v juliju, ko se je Frank preselil na goro, kjer je pasel ovce. Z vzgojo volka je šlo .ežje. Nekega lepega popoldneva so prispeli v naselje. Sredi tekanja je volk nepremično obstal W buljil v belo streho na vozu, ki je stal pred njimi ob potu. - »Pridi, mali neumnež!« je zaklical Frank. »Nic se ti ne bo zgodilo!« Junaček je pomahal z repom, približal se Pa še vedno ni.