Naše pedagogično-slovstveno delovanje. Ozir y preteklost in pogled v bodočnost. I. L. (Dalje.) Ministerski odlok dne 17. julija 1850. 1. štev. 5781 določuje, da naj se v šolah, kjer krajevne in deželne razmere zahtevajo, in kjer ni prevelike zavire, poleg materinega jezika, v katerem se vsikdar poučuje, tudi ozira na drugi deželni jezik. Te misli so tudi v ministerskih odlokih dne 25. oktobra 1851.1. in 19. decenibra 1853.1., štev. 11266, v katerih je tudi navedeno, da se s tem poukom pred 3. razredom ne začenja, in da naj se pri drugem deželnem jeziku na starost in sprednost učeucev ozira, torej na materinski jezik opira. Verouk se ne sme ne samo na um, temveč tudi na blažeoje srca in na višjo za vse življenje važno povzdigo duha vplivajočega namena na nikakoršen način drugače poučevati, nego v materinščini (ministerski razglasi v 21. dan aprila 1850. 1. in 9. dan decembra 1854. 1., štev. 14212 in 30. novembra 1855. 1., štev. 17444). Ta načela so slovenski ljudski šoli odprla vrata do prostega razvitka. Na podlogi teh ministerskih ukazov je bilo mogoče. da je tudi slovensko šolsko slovstvo po preteku skoro 40 let nove kali pognalo. K temu je naj več pripomogel pokojni slovenski škof Anton Martin Slomšek (rojen 1800. 1., umrl 1862. 1.), katerega Slovenci po pravici iraenujemo prvega slovenskega pedagoga. — Slomšek se je obilno trudil, da se je uinogo šol osnovalo po slovenskem Štajeru, in da so šole tod dobile svoj slovenski značaj. V ta namen pa je moral spisati skoro sam vse potrebne šolske knjige. Najboljša njegova šolska knjiga je bila za tiste čase nBlaže in Nežica v nedeljski šoli", za tisto dobo izvrsten navod za poučevanje odrasle mladine ob nedeljah. Vredna je pa knjiga še dan danes, da slovenski učitelj vsaj njeno sestavo pozna. Prišla je v treh natisih na svitlo, prvi že 1842. 1. pri Leonu v Celovci, tretji 18(i4. 1. Za nove slovenske knjige v ljudskih šolah se je Slomšek največ trudil. Njemu je tudi ministerstvo (Thunovo) poslalo v pregled in odobrenje vse v njegovi dobi izšle knjige, ki so se do 1867. 1. samo v c. kr. založbi šolskih knjig na Dunaji tiskati smele. Pied Slomšekom in tudi v njegovi dobi so se rabila le taka slovenska berila, ki so imela na eni strani isto tvarino v nemškem jeziku, katera je bila na drugi strani v slovenskem jeziku razložena. Siomšek se je silno trudil pri naučnem ministerstvu, da bi bile šole po slovenskih krajih le slovenske, kar pa dolgo časa ni obveljalo, ker se je temu zahtevanju miiiisterstvo silno protivilo *). Za druge kraje, kjer so Slovenci pomešani z Nemci živeli, potezal se je za slovensko-nemške šole, in v ta namen še celo slovenskonemško slovnico spisoval. Zelo hvalevredno je bilo Sloiušekovo prizadevanje, da izda eno cerkveno in eno šolsko pesmarico. Poslednja je prišlo na svitlo 1853. 1. pod naslovom nŠola veselega petja za pridne šolarje", a prve ni bilo moči na beli dan apraviti. Kako vneto je bilo Slorašekovo srce za šolsko slovstvo, svedoči to, da je nameraval 1845. 1. ustanoviti društvo za izdavanje šolskih knjig; pravila je bil predložil Kranjskemu (takrat ,,ilirsko" zvanemu) c. kr. predsedništvu, a bila so odbita. To ga pa ni oplašilo. Začel je pa 1846. 1. izdajati leto za letom letnik za šolo in dom, dobro znane in sloveče nDrobtinice", ki so izhajale do njegove smrti, in silno veliko lepe duševne hrane prinašale za vse Slovence; v njih je bilo tudi veliko prav primernib pedagogičnih sestavkov. ) Vender je naposled v to dovolilo in na svitlo dalo tudi čisto slovoisko ,,Malo" in »Veliko 7: Berilo", oboje Slomšekovo delo. Pis. n  ^ Slomšeku je bilo zelo pri srcu to, da dobi vsakdanji šoli odrasla mladina dobre či~ tanke v roko. V ta namen je raznim šolskini pisateljera naročal, naj za take čitauke to pa ono spisujejo. Dotične spise je potem sain pregledal in uredil. Na ta način so prišle od 1860.—1865. 1. na svitlo tri knjige znaslovoin: nPonovilo potrebnih naukov za nedeljske šole na kmetih". 1. knjiga obsega: Zgodovino sv. vere; 2. Navod nabožnega življenja in lepega zaderžanja ter spisovanje listov; 3. knjiga pa obsega: Vodbo modrega kmetovanja in vinorejo. Te knjige slovenskim nedeljskim in ponavljevalno-kmetijskim šolain še dan danes dobro služijo. Do 1860. 1. služile so učiteljem in učencem po slovenskih šolah največ BMalo" in BVeliko Berilo". Razen teb se spominjam, da smo 1861.1. v 4. razredu rabili (seveda satuo vsake kvatre enkrat, kajti vsa pozornost se je obračala le nemščini) knjigo z naslovom: »Slovensko Berilo". Baš v teh letih so se bile uvele za 2. in 3. razred glavnih šol nPrva in Druga praktična (slov.-nemška) gramatika", in za višji razred »Praktisches slovenisch-deutsches Sprachbuch" ki ste bile kacih 10 let v rabi. V letih 1860—1863. izšli ste tudi ,,Prvoa in nDrugo Berilo", delo šolskega nadzornika dr. Fr. Močnika, Hicingerja, L. Pintarja in A. Praprotnika. Pozneje 1868.---1870. 1. sta učitelja M. Močnik in Andr. Praprotnik po vladinem naročilu spisala nSlovenski" in nSloyensko-nemški abecednik" (ravno tako tudi k slovenskemu Abecedniku primerne stenske table). Te šolske knjige so bile čez 20 let v naših Ijudskih šolah, in ,,Drugo Berilo" se še dandanes tiska v c. k. založbi šolskih knjig pod naslovom: ,,Berilo za tretji razred". Za pouk v nemščini služili ste »Praktična slovensko-nemška gramatika" in MPraktisches slovenisch-deutsches Sprachbuch". Nad BPraktično slovensko-nemško gramatiko" s slovenskim učnim jezikom in tudi nad »Praktisch. slovenisch-deutsches Sprachbuch" z nemškim učnim jezikom so se spodtikali Slovenci in Nemci; a dobili smo 1870. 1. ,,Prvo nemško slovnico za slovenske šole" in potem še ,,Drugoa in nTretjo nemško slovnico za slovenske ljudske šole". No, te slovmce so bile Nemcem po slovenskih deželah še manj po godu. Na Štajerskem *) jih še baje niso vpeljali v šole, na Kranjskem so jih po nekodi imeli, drugod zopet ne. V Ljubljani se je od 1872. 1. zmirom sukalo to vprašanje, kakšne knjige naj se rabijo pri nemškem pouku; šlo je namreč za to, da bi prej ko prej odpravili slovnice s slovenskim tekstom v šoli, ker tudi tukaj kakor na Koroškem so trdili: »slovenščine ni treba pri nemškem pouku; v nemški besedi naj se otroci priuče in privadijo nemščini". — Za nemški jezik rabili smo zdaj te, zdaj une neiuške knjige. Na c. k. vadnici v Ljubljani imajo za nemški jezik zgolj nemške, a za slovenski zgolj slovenske knjige. Pri slovensko-nemških slovnicah se učitelj ne more ogniti slovenske besede; pri zgolj nemških pa je to mogoče(Za slovenski pouk se rabi Praprotnikova nSlovnica za prvence" in njegovo ,,Spisje v ljudski šoli" in sim ter tje tudi nSlovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki". Od tega časa smo skoro 10 Iet Slovenci mirovali z izdavanjem novih knjig za ljudske šole. Še le v zadnjih letih izdala je c. kr. založba novo nZačetnico s Prvim Berilom", nDrugo" in nTretje Berilo", o katerih se pač more reči, da vstrezajo sedanjim potrebam slovenskih šol in pedagogičnim terjatvam. Največjo stopinjo popolnosti pa imajo dr. Močnikove računice, od katerih jih imamo 5 na razpolaganje. *) Zelo bi se nam vstreglo, ako bi nam kdo gg. tovarišev s Štajerskega o tej zadevi kaj poročal in nam naznanil, kakšnje knjige se rabijo za nemško poučevanje, ali dvojezične, ali zgolj nemške. Ur. Do leta 1867. in 1869. je imela edino le c. kr. založba na Dunaji privilegij. izdavati šolske knjige. Zato se pa nij prej čulo, da bi bil zasebnik šolsko knjigo spisal in jo založil. Med Slovenci je bil taka hvalevredna izjema le inarljivi g. Praprotnik, ki je že 1. 1852. izdal ,,Spisje za slovensko mladino", šolsko knjigo, ki je že 4. natis doživela. Od istega pisatelja smo 1869. 1. dobili rSlovensko slovnico za prvence8, ki je ena prvih za splošno rabo v ljudskih šolah dovoljena. Kakor nam katalog c. kr. založba šolskih knjig od 1881. 1. kaže, imamo za naše šole iz te zaloge na razpolaganje: 7 knjig za veronauk, 5 za slovenski jezik (4 čitanke in 1 slovnico), 4 knjige za neroški jezik, 5 računic in 3 knjige (Ponovila) za ponavljevalne šole, skupaj torej 24 del. Zadnji čas 1880. — 1881. 1. je prišel na svitlo »Slovenski abecednik" in nSlovensko-nemški abecednik", ki sta ga sestavila učitelja v 2. mestni šoli v Ljubjani A. Razinger in A. Žumerin njune »stenske table". (Konec prih.)