Kutna.
Med vsemi sadnimi plemeni, kateri pri nas dobro vspevajo, je kutna pač najmanjšega gospodarskega pomena. Nahaja se sem ter tja kako drevo po vinogradih, kjer navadno prav dobro raste in obilno rodi. Ako se ljudi vpraša: »Zakaj pa nimate več kuten, zakaj jih nič več ne pridelujete?" odgovore na to vedno in povsod isto: „1 čemu naj jih pridelujemo, saj nobeden po njih ne vpraša/ No, temu je žal skoro res tako. Prav malo kuten se po Dolenjskem v denar spravi. Emetski ljudje jih ne vedo čemu porabiti, gospoda ima jih pa za ukuhavanje, ali kakor se pravi za napravo takozvanega kompota in za napravo kutnega likerja kmalu zadosti. In vendar imamo Dolenjci v kutni sadno pleme, katero naj bi se vkljub temu, da se tako malo po njegovem sadu popra-šuje, vendarle v večji meri pridelavalo.
Resnica je namreč, da bi se kuten lahko veliko več in prav dobro v denar spravilo, ako bi jih le velika množina na prodaj bila. Kolikor se kuten dandanes po Dolenjskem prideluje, ne zadostuje niti za našo domačo gospodo, katera jih za ukuhavanje ter za napravo kutnega likerja vsako leto išče, pa le premalo najde. No v Ljubljani imamo tovarno za ukuhavanje in kandiranje sadja, tovarno Avgust Tschinkel — na (Činkel) in sinov. Ta tovarna, katera po celi Avstriji in še daleč čez njene meje zaradi kaj finih svojih izdelkov slovi, potrebuje ravno kuten prav dosti vsako leto, pa dobiva jih drugod celo iz Ogerskega. Zakaj jih ne kupuje na Dolenjskem, kjer kutna tako dobro uspeva, tako dobro rodi? Zato, ker jih tu zadosti ni, je najkrajši odgovor na to vprašanje , No, pa za domačo porabo in v misli vzeto tovarno za ukuhano sadje ter kandite bi res ne trebalo po Dolenjskem Bog ve koliko kuten pridelovati. Zaradi jedne, kakor druge porabe bi res pridelovanje kuten ne postalo velikega, to je tako izdatnega gospodarskega pomena, da bi kazalo jih v veliko večji meri pridelovati, nego se jih predeluje že dandanes; toda, v tem spisu že  parkrat
omenjeni tako zvani kutni liker, kakoršnega se na Dolenjskem po gospodskih hišah skoraj sleherno leto v majhnih množinah napravlja, ta bi bil tehnični sadjarski izdelek, kateri bi se v veliki meri izdelovan, prav gotovo v kratkem času obilno kupcev našel.
Kutni liker, njegova naprava v veliki meri namreč ta je v stanu, pridelovanje kuten po Dolenjskem opravičiti, to do veliko večjega gospodarskega pomena dovesti: Fino napravljeni kutni liker je res kaj posebno finega. Dosti finejši liker je to, kakor marsikateri drugi, naj se imenuje kakor hoče.
V prošlem poletji je bil nek jako imovit domačin, kateri pa že čez 40 let v Aleksandriji živi, s svojo soprogo v naših dolenjskih Toplicah. Ko je pri neki priliki fin liker pokušal, izjavil se je, da bi bil to pač izdelek, kateri bi v Orijentu, osobito mej Mohamedanci, brez dvoma prav hitro prodrl, si prav sloveče ime za-dobil. Ali bi bilo to kaj napačno, ako bi, kakor Dalmacija po „maraškinu", Dolenjska po kutnem likerju sloveča postala? Gotovo ne In zato je opravičeno, da se Dolenjci pridelovanja kuten v večji meri lotimo. Osobito na Belokranjskem, po kaj preksolnčnih vinogradnih legah, okolu Semiča itd., naj bi se jih ob robih vinogradov in tudi drugje, kjer trti ni na škodo, v obilni meri sadilo.
Da postane namreč kutna kar mogoče fino in močno dišeča, potrebuje solnca, potrebuje fine lege. Za naDravo likerja je pa ravno fini duh poglavitna reč. Bog dal, da bi se ta nasvet uresničil!
153