GLASNIK URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE # HRASTNIK # LJUBLJANA-BEŽIGRAD # CENTER S MOSTE-POLJE # SlSKA e VIC-RUDNIK # ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA Ljubljana, 26. marca i968 leto xv., st. 11 t' X MESTNI SVETi M Na podlagi 19. člena zakona o “ankah in kreditnih poslih (Ur. 1. SFRJ, št. 12/65, 29/65 in 4/66), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 •n 36/65) in 27. ter 47. člena statuta "jesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), 1* Mestni svet na 10. redni seji, dne marca 1968, sprejel ODLOK * usmeritvi sredstev posebnega dela •neditnega sklada Kreditne banke in hranilnice Ljubljana. 1. člen S tem odlokom se določajo temeljne smernice, po katerih se upo-rabljajo sredstva posebnega dela kreditnega sklada kreditne banke in hranilnice Ljubljana, ki se formira £ Plačili obresti od poslovnega sklada komunalnih delovnih organizacij, ki ""ajo pomen za mesto, (Glasnik, št. Sj'66 in 39/67) v letu 1668. 7. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Glasniku in se uporablja za leto 1968. Štev.: 010-029/68 Datum: 20/3-1968 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., 1. r. 29 Na podlagi 18. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Ur. 1. SRS. št. 16/67), 62. člena temeljnega zakona o podjetjih (Ur. 1. SFRJ, št. 17/65), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/65) in 27. ter 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je Mestni svet na 10. redni seji, dne 20. marca 1968. sprejel c) pri sprejemanju načrta investicijskega vzdrževanja pokopališč in delovnih sredstev ter letnih načrtov rekonstrukcije in razširitve pokopališč; d) pri predlaganju predpisov s področja vzdrževanja in urejanja pokopališč, pokopališkega reda in s področja pokopališke dejavnosti; e) pri sprejemanju statuta podjetja; f) pri sprejemanju sprememb in dopolnitev predmeta poslovanja; g) pri sklepanju o spojitvi, oziroma pripojitvi podjetja z drugo delovno organizacijo in o razdelitvi podjetja na več organizacij oziroma delovnih enot; h) pri sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa podjetja ter poročila o poslovanju; i) soodločajo o glavnih vprašanjih poslovne politike podjetja in o investicijski politiki; j) soodločajo o poslovnem tehničnem sodelovanju z drugimi delovnimi . organizacijami; k) soodločajo o najetju investicijskih posojil in pogodbah za najetje posojil ter za dajanje jamstev za investicijska posojila; l) soodločajo o nabavi osnovnih sredstev in predmetov obratnih sredstev; m) pri sprejemanju splošnih aktov ter poslovnika podjetja, s katerimi so regulirana važnejša področja poslovanja; n) soodločajo o drugih zadevah, ki so s predpisi, statutom in pravilniki dane v njihovo pristojnost. Predstavniki družbene skupnosti ne morejo soodločati o organizaciji VABILO na 11. redno sejo Mestnega sveta Ljubljana 2. člen ODLOK Na podlagi 39. in 45. člena statuta mesta Ljubljane Sredstva iz I. člena tega odloka ^ uporabljajo za kreditiranje naslednjih komunalnih dejavnosti na '•btnoitju mesta Ljubljane: . a) za izgradnjo osnovne kanalske "»reže; b) za primarno omrežje mestnega dovoda; c) za javno razsvetljavo; d) za toplovodno omrežje; , e) za rekonstrukcijo In izgradnjo Javnih stranišč; n. f) za modernizacijo in izboljšale preskrbe s konsumnlm mlekom. 3. člen Roki vračila kreditov iz posebne-dela kreditnega sklada znašajo: g. —• za investicije pod a) in e) do ^ let; jj p za investicije pod b) in d) do 1 za investicije pod c) do 10 let; za investicije pod 0 do 5 let. 4. člen Obrestna mera za kredite po tem loku znaša največ 2 odstotka. 5. člen lo, Uporabniki kreditov po tem od-50 dolžni predložiti investicijske ,/oRrarne v predhodno potrditev finemu sVetu. 6. člen bjM^uitele danih posojil sc po od-bančnih stroškov stekajo v polj.. del kreditnega sklada kreditne nitc in hranilnice Ljubljana. o sodelovanju predstavnikov družbene skupnosti pri upravljanju komunalnega podjetja »Žale«. 1. člen •S temx odlokom se določa, da v delavskem svetu komunalnega podjetja -Žale« sodelujejo pri upravljanju tega podjetja predstavniki družbene skupnosti. Komunalno podjetje -Žale« upravlja delavski svet, ki je sestavljen iz dveh tretjin članov, ki jih izvoli delovna skupnost podjetja in ene tretjine predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje mestni svet. Predsednik delavskega sveta se izvoli iz vrst članov delavskega sveta, ki jih izvoli delovna skupnost. t 2. člen Predstavniki družbene skupnosti soodločajo pri upravljanju v skladu s statutom podjetja in določbami tega odloka. Iz pristojnosti delavskega sveta komunalnega podjetja -Žale« soodločajo predstavniki družbene skupnosti v naslednjih zadevah: a) pri sprejemanju programa razvoja pokopališč, ki so v upravljanju podjetja, in razvoja delovne organizacije; b) pri določanju cen komunalnih storitev podjetja. V ceni komunalne storitve soodločajo pri določitvi dela, ki je namenjen za redno in investicijsko vzdrževanje pokopališč ter delovnih sredstev in dela, ki je namenjen za rekonstrukcijo in razširitev pokopališč; SKLICUJEM 11. redno sejo Mestnega sveta Ljubljana, ki bo v sredo, dne 27. marca 1968 ob 9. uri v veliki sejni dvorani Magistrata v Ljubljani. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Odlok o finačnem načrtu mesta Ljubljana za leto 1968 2. Poročilo o izvršitvi pogodb v letu 1967. 3. Poročilo o delu uprave za narodno obrambo v letu 1967 4. Informacija o organizaciji veterinarske inšpekcije v Ljubljani 5. a) Odlok o dopolnitvi generalnega plana — urbanističnega programa in urbanističnega načrta mesta Ljubljane za območje Kosez b) Odlok o obvezni izdelavi zazidalnega načrta in splošni prepovedi graditev ter prevopedi parcelacije zemljišč za zazidalna otoka SS 9 — Koseze in ŠS 10 — Draveljska gmajna 6. Razrešitve in imenovanja a) Sklep o razrešitvi načelnika uprave za narodno obrambo pri mestnem svetu Ljubljana b) Sklep o razrešitvi dveh članov odbora za komunalno gospodarstvo in mestni promet in imenovanje novega člana c) Sklep o imenovanju članov strokovne žirije za podelitev nagrad mesta Ljubljana za posebne dosežke na področju kulture d) Sklep o imenovanju članov komisije za reelekcijo direktorjev komunalnih delovnih organizacij, ki imajo pomen za mesto Ljubljana e) Sklep o dopolnitvi sklepa o Imenovanju članov komisije za stanovanjske zadeve borcev NOB f) Sklep o imenovanju predstavnika mestnega sveta v svet Zavoda za tehnično izobraževanje Ljubljana Člane mestnega sveta prosimo, da se seje zanesljivo udeležijo. Morebitno odsotnost sporočite na telefon št. 21-855. Številka: 06-01/68-4 Datum: 21/3-1968 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., L r. M GLASNIK dela, delitvi dohodka in delovriih razmerjih. 3. člen Ta odlok se uporablja od predpisanega roka, po katerem so komunalne delovne organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, dolžne uskladiti svoje statute in druge splošne akte z zakonom o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Ur. 1. SRS, št. 16/67). družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljana (Glasnik, št. 2/68) ter 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je Mestni svet na 10. redni seji, dne 20. marca 1968, sprejel Priporočila in smernice za nadaljnji razvoj komunalno-stanovanjske izgradnje na območju mesta Ljubljana v letih 1967—1970, ki jih je sprejel mestni sVet na 7. redni seji dne 29. 12 1967 SKLEP o odklonitvi soglasja k imenovanju direktorja komunalnega »Žale*. podjetja 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Štev.: 010-035/68 Datum: 20/3-1968 S tem sklepom Mestni svet Ljubljana odklanja soglasje k imenovanju tov. Marjana Ozimka za direktorja komunalnega podjetja »Zale«, ki ga je na predlog razpisne komisije imenoval delavski svet na 35. redni seji dne 4. marca 1968. Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., 1. r. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Štev.: 010-034/68 Datum: 20/3-1968 30 j Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih- organizacijah, lli opravljajo komunalno dejavnost posebnega- družbenega pomena (Ur. I. {SRS, št. 16 67), 3. člena zakona o 'enestih, ki so razdel jena - na občine (Ur. 1. SRS, št.' 11/64 in 36/65) in 27. ter 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je Mestni svet ' Ljubljana na 10. redni seji, dne 20. marca. 1968, sprejel Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., 1. r. I. PRIPOROČILA: 1. Smernice, ki jih vsebuje I. faza programa razvoja komunalno-stanovanjske izgradnje 1967—1970, se sprejmejo kot okvirne smernice za nadaljnjo komunalno-stanovanjsko izgradnjo na območju mesta Ljubljane. Na podlagi smernic, ki jih Vsebuje I. faza, naj se izdela večletni program komunalno-stanovanjske izgradnje za mestno območje, o katerem razpravljajo občinske skupščine, sprejme pa ga mestni svet. Program naj bo izdelan do 31. 1. 1968. . 2. Na podlagi smernic I. faze programa in finančnih možnosti ter na podlagi potrjene urbanistične dokumentacije naj se takoj pristopi k pripravi plana komunalno-stanovanjske izgradnje za leto 1968, ki mora biti do 29. 2. 1968 izdelan in nato predložen mestnemu svetu v sprejem. - pleksni racionalizaciji komunalno-stanovanjske izgradnje in zagotovili razvoj racionalnih kapacitet proizvajalcev stanovanj, za prefabrikacijo gradbenih elementov, konstrukcij in opreme ter proizvodnje gradbenega materiala. Program stanovanjske graditve mora spodbujati intenziviranje gradnje v celotni proizvodni verigi, specializacijo in delitev dela ter razvoj integracijskih procesov. Na kraju vsakega leta je treba opraviti korekcijo programa za naslednje leto, upoštevajoč nastale spremembe v razvoju izgradnje ter ga za eno leto podaljšati. — Urbanistična dokumentacija) dosledno usklajena s pogoji urbanizacije z obsegom in politiko financiranja in realnimi programi etapnega opremljanja zemljišč ter pogledi na razvoj proizvodnih kapacitet za izgradnjo, postane sestavni del programiranja in s tem osnovni SKLEP o soglasju na uskladitev cen mestnega plina zaradi povečanja kalorične • vrednosti. Na podlagi 47. in 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64; ter 1. člena odloka mestnega sveta Ljubljana o sodelovanju predstavnikov družbene skupnosti pri upravljanju komunalnega podjetja »Žale« (Glasnik, št. 11/68), je Mestni svet Ljubljana na 10. redni seji, dne 20. marca 1968, sprejel 3. Mestni svet podpira sklep skup-. ne seje odborov pri mestnem svetu, , ■__________. __.______ , , . da se za realizacijo I. in II. faze strokovni pripomoček za planiranje programa nadaljuje z ustrezno stro- in rea,,lzaciJO. kovno službo (Gradbeni center, Za- — V urbanistične plane in s tet11 vod za analize in cene ter drugi so- - v. programe izgradnje je treba vklju-delavci), ki je nujno potrebna za čiti lastne’ programe delovnih orga-planiranje in spremljanje dogajanj nizacij za reševanje stanovanjskih na področju komunalno-stanovanj- problemov svojih članov. Delovne 1. Člen . ; f;V" v j« Komunalni delovni organizaciji »Mestna plinarna« v Ljubljani se daje soglasje na cene mestnega plina, katerega kalorična vrednost mora znašati 4;800 K cal na kub. meter: .) a) za gospodinjstva, redne-šole, otroško-varstvene ustanove in obrate družbene pretirane 0,55 din za 1 kub. eneter. porabljenega plina; j b) za ostale potrošnike 1,00 din za 1 kub. meter porabljenega plina. SKLEP o imenovanju predstavnikov druž- ske graditve in urbanizma. 4. Mestni svet priporoča vsem prizadetim dejavnikom v stanovanjsko komunalni graditvi, da dajo stroškovni službi koordinacijskega odbora (Gradbenemu centru Slov^ije, organizacije, ki še nimajo takih pl® nov, so dolžne, da jih izdelajo ih v letu 1968 vključijo v korekcijo' programa izgradnje za leto 1969. — Obdobje 1967—1970 je srna-: trati kot prehodno obdobje v kornu- bene skupnosti v delavski svet ko- Zavodu ta analize io cene ter, drupim' • nalno-stanovan jaki izgradnji, v ka; l' m analnega podjetja »Žale«. , aodriavcem) vse potrebne podatke in ’r-ffe*m! bo odločilno prilagajanjespre- • t^itr si drugo pomoč, ki jo potrebujejo, da: 1 rtiembam,-ki jfh j* povzročila drui- 2. člen Stalno kontrolo nad kalorično vrednostjo mestnega plina opravlja tržna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Ljubljana. 3. člen Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati odlok o določitvi tarife komunalnega podjetja »Mestna plinarna« v Ljubljani (Glasnik, št. 36/65). Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, nove cene mestnega plina pa se uporabljajo od 1. aprila 1968 dalje. V delavski svet komunalnega podjetja »Žale« se imenujejo: — Mirko Damjan, podpredsednik skupščine občine Ljubljana-Siška in član mestnega sveta Ljubljana, — Teodor Dovečar, dipl. pravnik, samostojni svetovalec v republiškem sekretariatu za pravosodje in občo upravo, — Janko Hercog, dipl. ekonomist, samostojni svetovalec za ekonomske zadeve v republiškem sekretariatu za Urbanizem, — dr. Dušan Hrobat, zdravnik — higienik v republiškem zavodu za zdravstveno varstvo SRS, — Jože Razpotnik, direktor komunalnega podjetja »Sostro« in član mestnega sveta Ljubljana, — Janez Vrhunc, režiser pri Mestnem gledališču in predsednik komisije pri MK SZDL. bodo uspešno opravljali svojo težko in odgovorno nalogo. 5. Mestni svet podpira vsa prizadevanja, ki so usmerjena v skupno organizacijo za urejanje mestnih zemljišč, ker bo le na ta način možno uspešno in racionalno pripravljati, dopolnjevati In realizirati kompleksni program stanovanjsko-komunalne graditve. , Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, Štev.: 010-031/68 Datum: 20/3-1960 Štev.: 010-033/68 Datum: 20/3-1968 Pz-edsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., 1. r. Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., 1. r. 31 Na podlagi 15. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Ur. 1. SRS, št. 16/67) in 1. Člena odloka o dopolnitvi odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ld opravljajo komunalno dejavnost posebnega POPRAVEK V sklepu o soglasju k predmetu poslovanja in aktu o ustanovitvi komunalnega podjetja »Žale« Ljubljana (Glasnik, št. 7/68) se drugi odstavek točke 6. pod 1 pravilno glasi: »Pod upravo oskrbništva ...« Iz tajništva mestnega sveta Datum: 23. 3. 1968 II. SPLOŠNE SMERNICE: — Programiranje in izvajanje komunalno stanovanjske izgradnje na območju občin mesta Ljubljane je treba uskladiti s smernicami »Zvezne resolucije o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva«, v smislu določil, ki zadevajo komunalno-stanovanjsko izgradnjo na lokalnem nivoju ter »Resolucije skupščine SRS o daljnjem razvoju gradbeništva«. Aktivnost vseh dejavnikov je treba koordinirati tako, da bodo intcncije citiranih resolucij do leta 1969 osvojene v dnevni praksi vseh dejavnikov. — Območje mesta Ljubljane je celovita urbana enota, v kateri usmerja in koordinira komunalno-stanovanjsko izgradnjo mestni svet s svojimi družbenimi plani in z ekonomskimi ter upravnimi ukrepi njegovih samoupravnih, upravnih in drugih njegovih strokovnih organov, odnosno služb in institucij. — Program razvoja komunalno-stanovanjske izgradnje na območju Ljubljane je integralni del družbenega planiranja vseh dejavnikov na tem področju gospodarske dejavnosti in služi kot instrument1 za kompleksno ter koordinirano usmerjanje izgradnje mesta. — Program mora vsebovati osnove za družbene in druge ekonomike ukrepe, ki bodo usmerili vse dejavnike k neposredni ali posredni kom« bena in še pbsebej'stanovanjska re-forma. Zato je smatrati začetni pr“ reševanju naslednjih stanovanjski potreb: — reševanje stanovanj članov — reševanje stanovanj za im^l -resente « nižjimi dotiodki ' — zmanjšanja razlike med raz-i položljivimi stanovanji in številom gospodinjstev. — Komunalne organizacije postanejo edini nosilec izgradnje komunalne mreže ter naprav in je treba sistem financiranja in kreditiranja razviti tako, da postanejo koristniki komunalnih sredstev izključno komunalne organizacije. III. NALOGE DEJAVNIKOV V POSAMEZNIH FAZAH IZGRADNJE 1. Izdelava urbanistične dokumentacije: S programom je treba predvideti prioritetni red zazidalnih kompleksov in roke, v katerih je treba izdelati Popolno urbanistično dokumentacijo za posamezne zazidalne komplekse. ■ — Izvesti je treba dosledno revizijo urbanistične dokumentacije, predvsem z vidika ekonomičnosti izgradnje, in jo prilagoditi sedanjim Potrebam. — Urbanistično dokumentacijo za srednjeročni program je treba izdelati na podlagi urbanističnih planov Pokrivanja stanovanjskih potreb za dobo 10 let, v skladu s procesom Urbanizacije, gospodarskim razvojem, strukturo in ekonomskimi možnostmi prebivalstva. — Prioritetni red zazidalnih kompleksov za določanje etapne izgradnje v srednjeročnem programu je treba določiti na osnovi celovite ekonomske presoje posameznih kom-' Pleksov desetletnega urbanističnega Piana. — Etape izgradnje je treba predvideti tako, da zagotavljajo urbanistične pogoje za vse potrebe v okviru predvidoma razpoložljivih finančnih • sredstev za stanovanjsko in komu-1 nal no -področje) Pri r tem je treba Upoštevati raznovrstnost stanovanjskih potreb na tržišču. Razmerje 1 med blokovno in individualno gradnjo je treba določiti v okviru predvidenih sredstev za eno ali drugo vrsto gradnje. — V obdobju 1967—1970 je treba sistematično vključiti v etapno izgradnjo vse zazidalne površine, ki so komunalno urejene, dovoljujejo Pa zgostitve zazidave brez pomembnih stroškov, priprave zemljišča (rušenje). Za te površine je treba izdelati ustrezno urbanistično dokumentacijo z ekonomsko presojo za vključitev v etapo izgradnje. — Do leta 1969 je treba izdelati Ustrezno urbanistično dokumentacijo tako, da se po tem času onemogoči Vsaka (blokovna in individualna gradnja) na površinah, ki niso v programu etapne izgradnje in za katere ni izdelana popolna urbanistična dokumentacija. - - —- Urbanistična dokumentacija za komplekse nad 150 stanovanj naj bo prirejena tako,- da ustreza pogojem Industrializirane gradnje stanovanj. 2. Dinamika finančnih sredstev: — Vzporedno s pripravo urbanistične dokumentacije je treba analizirati predvidena razpoložljiva finančna sredstva po obsegu in dinamiki, ki jo s svojim programom nakazujejo nosilci financiranja odnosno kreditiranja. Pri tem je treba uskladiti sredstva stanovanjskega in komunalnega področja. — Obseg in dinamika planiranih finančnih sredstev je osnovno merilo za določanje etap izgradnje. — Kreditni sistem je treba stabilizirati na daljši rok in usmeriti izključno za realizacijo programirane izgradnje. Odstopanja od etape izgradnje po programu so mogoča le, če interesent zagotovi v celoti dodatna sredstva in če je predlagana gradnja v skladu z naslednjo etapo izgradnje. — Kreditiranje gradnje za trg je treba zagotoviti v okviru razpoložljivih dolgoročnih finančnih sredstev po programu proizvajalcev stanovanj, ki so v skladu s programom etapne izgradnje. — Stanovanjska podjetja in delovne organizacije naj razvijejo sistem združenega financiranja najemnih stanovanj na podlagi delničarstva In dolgoročnih pogodb. — Banka naj se vključi kot pogodbeni poslovni partner pri izgradnji večjih stanovanjskih kompleksov. — Banka, delovne organizacije in stanovanjska podjetja naj s skupnimi organiziranimi napori vplivajo na povečanje mobilizacije sredstev interesentov za- stanovanja Z razvijanjem namenskega varččvhnja ka'Stanovanja, raznih oblik predplačil za stanovanjsko 1 pravico, z združenim financiranjem ipd. 3. Priprava stavbnih zemljišč: — Zemljišča je treba pridobivati po obsegu in dinamiki v skladu z urbanističnim planom in to vsaj dve leti pred pričetkom izgradnje. — Zemljišča se morajo oddajati z natečajem v skladu s programom razvoja Izgradnje, s prednostjo tistih ponudnikov, ki izvajajo gradnjo v skladu z urbanistično dokumentacijo in zagotavljajo najnižje stroške izgradnje, odnosno cene predvidenih objektov. — Cene stavbnih zemljišč smejo vsebovati le stroške za pridobitev, pripravo In komunalno ureditev. — V programu razvoja izgradnje naj bosta posebej obdelana obseg in dinamika priprave stavbnih..zemljišč za posamezne zazidalne komplekse. :— Pri oddaji komunalno neurejenih kompleksov za stanovanjsko gradnjo je treba urediti tak režim dajatev, ki ne bo prekomerno obremenjeval obratnih sredstev proizvajalcev stanovanj. 4. Odpiranje lokacij: — Program mora vsebovati plan odpiranja lokacij v skladu z načrtom etapne izgradnje tako, da so zagotovljene lokacije za blokovno in individualno gradnjo vsaj dve leti pred pričetkom graditve. 'Pri tem naj bodo vključeni rezervati gradbenih podjetij in usklajeni s potekom izgradnje. — Po letu 1968 se sme odpiranje lokacij izvajati samo na podlagi popolne zazidalne dokumentacije. — Odpiranje lokacij na zazidalnih kompleksih z zmogljivostjo nad 150—200 stanovanj blokovne gradnje in nad 50—70 stanovanj individualne gradnje sc ne more izvajati parcialno. 5. Investicijske priprave: — V programu naj bo obdelan potek ■ investicijskih priprav za posamezne zazidalne komplekse, predvsem za komunalne objekte, in izgradnjo velikih zazidalnih površin. Pri tem je treba obravnavati izgradnjo zazidalnega kompleksa kot enotni investicijski objekt. — Obseg in dinamika investicijskih priprav naj bosta prilagojena etapni izgradnji, ki bo določena na podlagi sprejete programske razporeditve zazidalnih kompleksov za obdobje 1967—1973. — Investicijske priprave za zazidalne komplekse, katerih zmogljivost presega 300 stanovanj blokovne grad-i nje, je treba predvideti za industrijsko organizacijo .graditve z možnostjo uveljavljanja .organizacijsko tehničnega minimuma in demonstracijske gradnje. 6. Gradnja komunalnih objektov: — Graditev komunalnih objektov je treba izvajati samo v okviru po programu določenih etap. Nosilec graditve komunalnih objektov so izključno komunalne organizacije. Gradbena podjetja gradijo komunalne objekte samo po predhodnem sporazumu s komunalnimi organizacijami o obračunu in prevzemu zgrajenih objektov. — Gradnja komunalnih objektov naj bo usmerjena tako, da bodo vsa zemljišča, predvidena za etapo izgradnje v letu 1970, predhodno komunalno opremljena. 7. Gradnja stanovanjskih objektov: — Obseg graditve stanovanj naj bo intenzivno povečan v korist odpravljanja razlike med številom sta- novanj in številom gospodinjstev. Ta problem je treba reševati predvsem z graditvijo najemnih in etažnih'sta-novanj. Stanovanjska podjetja izdelajo program potreb najemnih stanovanj in ga vključijo v etape izgradnje. ' •— Celotna gradnja po tem programu, ki se izvaja na kompleksih s kapaciteto nad 300 stanovanj, ima značaj proizvodnje stanovanj za1 trg za znanega ali neznanega kupca. — Industrijska združenja proizvajalcev in gradbena podjetja naj uskladijo svoje kapacitete s predvidevanjem programa in uveljavijo najracionalnejše sisteme graditve, ki bodo vplivali na stabilizacijo gradbenih cen in na skrajšanje dogradit-venih rokov. — Pri izgradnji kompleksov, • ki presegajo 300 stanovanj, naj proizvajalci stanovanj zagotove izvajanje: a) — »Organizacijsko - tehničnega minimuma pri gradnji naselij«, b) — »Racionalnih ekonomskih parametrov stanovanjskih objektov« z določili, ki jih bo sporazumno sprejel koordinacijski odbor za racionalizacijo in industrializacijo stano-' vanjske graditve SRS. — Za programsko obdobje 1967— 1970 je treba v programu upoštevati razmerje števila stanovanj v gradnji nasproti številu dograjenih stanovanj: — 2:1 za blokovno gradnjo — 3:1 za individualno gradnjo. — Pri natečajih je treba prednostno upoštevati ponudbe proizvajalcev stanovanj, ki poleg skrajšanih rokov dograditve pospešujejo koncentracijo graditve na manjšem številu gradbišč In v skladu s programom. — Industrijska združenja proizvajalcev stanovanj in gradbena podjetja izdelajo svoje programe gradnje stanovanj, ki morajo biti Usklajeni s programom etapne izgradrtjč'1 mesta. 1 — Koordinacijski odbor za racionalizacijo in industrializacijo stanovanjske izgradnje za Ljubljano naj obvezno organizira eno gradbišče demonstracijske gradnje. 8. Gradnja spremljajočih objektov: — Zaradi pomanjkljivih osnov za programiranje izgradnje spremljajočih objektov v obdobju 1967—1970, je treba z letnimi korekcijami programa na podlagi izpopolnjene urbanistične dokumentacije dati usmeritev Investitorjem. — Do konca leta 1969 je treba Izgradnjo spremljajočih objektov z vsemi elementi vključiti v programske etape komunalno-stanovanjske izgradnje. MESTNI SVET LJUBLJANA BČINSKE SKUPŠČINE OBČi NA LJUBLJANA-MOSTE-POLJE 84 Na podlagi 4. člena odloka o kategorizaciji zelenih površin v Ljubljani (Glasnik št. 31/66) ter v skladu s 167. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Glasnik št. 47/64) je skupščina občine Ljubljana Mostc-Polje 14. seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 14. •harca 1968, sprejela ODLOK ° kategorizaciji zelenih površin na območju občine Ljubljana Moste-Polje, 1. člen Na območju občine Ljubljana Mostc-Polje se kategorizirajo kot zelenice občinskega pomena naslednje zelene površine: 1. zelenica — park ob Ljubljanici — na Peči Kodeljevo 2. drevored Menardova ulica Kodeljevo 3. drevored Goce Delčeva ulica Kodeljevo 4. drevored Jana Husa ulica Kodeljevo 5. drevored Kosovelova ulica Kodeljevo 6. zelenica pri spomeniku na križišču Povšetova ulica in Jana Husa ulica Kodeljevo 7. drevored Vodmataka ulica Moste 8. zelenica — park križišče Pokopališka — Parti- zanska Most« GLASNIK. 8. drevored Zaloška cesta (nasproti »Petro- la«) Moste 10. zelenica Kajuhova cesta (med voznima pasovoma) Moste 11. zelenica — drevored Kavčičeva ulica Zelena jama 12. zelenica — drevored S red iška ulica Zelena jama 13. zelenica — drevored Bavdkova ulica Zelena jama 14. drevored Vide Pregare ulica Moste 15. drevored Bazoviška ulica Zelena jama 16. drevored Smartinska cesta Zelena jama 17. zelenica — park Šmartjnska cesta pred Petro- lom Zelena jama 18. zelenica pri spomeniku na križišču Središke in Bezenškove Zelena jama 19. drevored Križna ulica Jarše 20. drevored ICodrova ulica Jarše 21. zelenica Mi spomeniku na križišču Žalska—Smartinska Jarše 22. zelenica — park pr-id pošto v Polju Polje 23. zelenica — park (jjped staro osnovno šolo v Polju Polje 24. zelenica — park pokopališčem v Polju Polje 25. drevored C-> pokopališču v Polju s- po- daljškom do Zaloške ceste Polje 26. drevored ob Zaloški cesti pred novo šo- 27. zelenica lo v Polju Polje pri spomeniku pred papirnico Vevče Vevče 28. zelenica pred družbenim domom Vevče Vevče 29. drevored ob cesti Vevče—Zaloška Vevče 30. zelenica — park pri spomeniku pred zadružnim domom v Zalogu Zalog 31. zelenica pri spomeniku pred pokopali- ščem v Sostrem Sostro 32. zelenica — park pred zadružnim domom v Za- dvorv Zadvor ,33. zelenica 34. drevored pri spomeniku pod Urhom Zadvor ob cesti na Urh Zadvor 35. zelenica pred zadružnim domom v Za- 36. zelenica — park dobrovi Zadobrova pri trgovini v Zadobrovi 2. člen Zadobrova Stroški za vzdrževanje in urejanje kategoriziranih zelenih površin gredo v breme proračuna občine Ljubljana Moste-Polje. 3. člen Vzdrževanje in urejanje kategoriziranih zelenih površin se odda za takšna dela usposobljeni komunalni delovni organizaciji. Register zelenih površin občinskega pomena vodi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Številka: 352-19/68-J Datum: 14/3-1968 nredsednik skupščine občine Ljubi jan a-Moste-Pol je Polde Maček, 1. r. 85 - Na podlagi 5. člena zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji (Uradni list SRS št 16/67), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ št. 26/65) in 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. marca 1968 sprejela ODLOK o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Ljubljana Moste-Polje 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze bo obvezno fluoro-grafiranje vseh prebivalcev občine Ljubljana Moste-Polje, ki na dan, ko začne fluorograliranjc, dopolnijo 24. leto starosti. 2. člen Fluorografiranje bo v času od 30. marca do vključno 13. aprila 1968. 3. člen Fluorografiranje je za občane brezplačno. Stroške fluorografiranja krijeta komunalni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana in skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. 4. člen Po opravljenem fluorografiranju se morajo odzvati na kontrolni pregled tisti občani, ki prejmejo poseben poziv od pristojnega upravnega organa za zdravstvo ali zdravstvenega zavoda. 5. člen Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejše predpise in ukrepe za izvajanje tega odloka. 6. člen Z denarno kaznijo do 300 N-din se kaznuje, kdor se iz neupravičenih razlogov ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda, ali ki sicer ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Številka: 510-/68-1 Datum: 14. marca 1968 Predsednik skupščine občine Ljubljana Moete-Polje Polde Maček, L r. 86 Na podlagi 8. člena zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje (Uradni list SRS št. 26/67) in 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovni skupnosti dne 14. marca 1968 sprejela ODLOK o štipendijah 1. člen S tem odlokom se v občini Ljubljana Moste-Polje določa način dajanja štipendij za izobraževanje dijakov in študentov na srednjih, višjih in visokih šolah. 2. člen Štipendija se lahko da občanom občine Ljubljana Moste-Polje, ki dosegajo nadpovprečne študijske uspehe in kažejo sposobnost za nadaljnji študij, živijo pa v slabih materialnih razmerah in jim je zato študij otežitočen ali onemogočen. 3. člen Sredstva za štipendije zagotovi vsako leto občinska skupščina v svojem proračunu. Število štipendij se določi v skladu z razpoložljivimi srttlslvi. 4. člen Štipendije dodeljuje svet za prosveto in kulturo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v skladu z zakonom in tem odlokom. 5. člen Štipendije se dajejo samo na podlagi javnega razpisa. Razpis mora vsebovati zlasti: — vrsto šole, stroko ali smer študija, za katere se daje štipendija; — višino štipendije in čas, za katerega se daje; — učni uspeh, ki se zahteva kot pogoj za podelitev štipendije; — ostale pogoje iz 2. člena tega pravilnika, ki jih podrobneje določi svet za prosveto in kulturo občinske skupščine. 6. člen Sklep o podelitvi štipendije oziroma o zavrnitvi prošnje za štipendijo mora svet obrazložiti in ga pismeno sporočiti prosilcu. Razpisno gradivo mora biti na vpogled vsem, ki so se razpisa udeležili. O ugovorih zoper sklep sveta o podelitvi oziroma zavrnitvi štipendije sklepa skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. ' 7. čl Ji f Dajalec štipendije in štipendist lahko medsebojne odnose uredita še s posebnim pismenim sporazumom. 8. člen Štipendija se izplačuje za vse j mesece v letu. 9. člen Pravica do štipendije preneha: — če se štipendist zaposli; — če štipendist zanemarja šola- ! nje; — če štipendist na poziv dajalca štipendije ne predloži spričevala ali potrdila o šolanju. V primeru iz zadnje alinee tega j člena traja prekinitev toliko časa; dokler štipendist zahtevi ne zadosti. Svet lahko v razpisnih pogojih ali v sporazumu po 7. členu tega odloka določi še druge razloge za prenehanje štipendije v skladu z zakonom in tem odlokom. 10. člen S pogodbo se lahko določi, da mora štipendist vrniti zneske, ki jih je prejel kot štipendijo, če ne izpolni pogojev, s katerimi mu je bila štipendija podeljena. Štipendije ni treba vrniti, če postane štipendist trajno oz. začasno nezmožen za študij oziroma za delo, ali če umre. 11. člen Sklep o podelitvi štipendije lahko vsebuje tudi določbe o počitniški praksi. Štipendista se lahko zadolži, da se po končanem šolanju zaposli na delovnem mestu, ki ga določi dajalec štipendije. Cas obvezne zaposlitve ne sme biti daljši kot doba prejemanja štipendije. 12. člen Izvod sklepa o podelitvi štipendije se pošlje tudi šoli, na kateri se šola štipendist 13. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Številka: 67-2/68-1 Datum: 14. marca 1968 Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček, 1. r. VSEBINA Vabilo na II. redno sejo mestnega sveta as Odlok o usmeritvi sredstev posebnega dela kreditnega sklada kreditne banke tn hranilnice Ljubljana 23 Odlok o sodelovanju predstavnikov družbene skupnosti pri upravljanju komunalnega podjetja »2ale« 30 Sklep o soglasju na uskladitev cen mestnega plina zaradi povečanja kalorične vrednosti 31 Sklep o odklonitvi soglasja k imenovanju direktorja komunalnega podjetja »2-nle« 32 Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svet komunalne- 11 ga podjetja »Zale« 33 Popravek k sklepu o soglasju k pred- ! metu poslovanja In aktu o ustanovitvi' komunalnega podjetja »Zale« Priporočila In smernice za nadaljnji ^ razvoj komunalno-stanovanjske Izgradnje na območju mesta Ljubljana v letih 1967—1970, ki Jih Je sprejel mestni svet na 7. redni seji dne 29. 12. 1967 M Odlok o kategorizaciji zelenih povr.iln na območju občine Ljubljana-Moate-Polje DS Odlok o obveznem Iluorogra tl ra n jU prebivalstva v občini LJublJonn-Moste- ! Polje M Odlok o Štipendijah občine LJubljana- Moste-Polje _____________