PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 304 (8092) TRST, četrtek, 30. decembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PET DNI PO IZVOLITVI PREDSEDNIKA REPUBLIKE Po svečani prisegi pred parlamentom Leone zamenjal Saragata na Kvirinalu Novi predsednik ni sprejel Colombovega odstopa - Vladna kriza začasno odložena - Republikanci bodo sredi januarja izstopili iz vladne večine - Saragat bo ponovno prevzel svoje mesto v PSDI RIM, 29. — S svečanostjo prisege je senator Giovanni Leone danes dejansko prevzel funkcijo predsednika republike, ki jo bo ohranil sedem let. Svečanost je bila v palači Montecitorio na skupni seji obeh zbornic, ki so se je udeležili tudi najvišji predstavniki oblasti, tuji diplomati, časnikarji in številno občinstvo. Na povabilo predsednika poslanske zbornice Pertinija je Leone pre- bral obredno formulo, s katero je obljubil zvestobo republiki in spoštovanje ustave, nato pa prebral poslanico, ki jo objavljamo na drugem mestu. Za tem je v spremstvu predsednika vlade Colomba odšel proti Kvirinalu, na poti pa se je še ustavil na Trgu Venezia, kjer ga je v imenu rimskega prebivalstva Pozdravil župan Darida. Srečanje med Leonejem in Sa-ragatom je bilo prisrčno in obenem slovesno. Najprej sta se sestala na kratkem pogovoru ob prisotnosti ministrskega predsednika. Saragat je svojemu nasledniku izročil visoko odlikovanje, ki ga dodeljujejo samo predsednikom republike. Od navzočnosti predsednikov obeh zbornic, Predsednika ustavnega sodišča in predstavnikov oblasti je bila nato kratka svečanost predaje poslov, na kateri sta Saragat in Leone izmenjala priložnostna pozdrava. Saragat je nato dokončno zapustil Kvi rinal. Malo pozneje se je v palači Chigi sestala vlada, ki je soglasno skle- nila ponuditi novoizvoljenemu predsedniku odstop. Colombo je ob 13. uri obiskal Leoneja, ki pa ga je pozval, naj odstop umakne. Colombo je poziv sprejel. Vladne krize torej za sedaj še ne bo, po vjej verjetnosti pa se bo formalno odprla ob ponovnem odprtju obeh zbornic, ki je predviden za začetek druge polovice januarja. Tajnik PRI La Malfa je namreč na današnji seji strankinega vodstva ter nato v pogovoru s tajnikom KD Forlanijem potrdil, da bo njegova stranka v skladu s sklepi kongresa, ki je bil novembra v Firencah, izstopila iz vladne večine. V obširnem poročilu na seji vodstva, ki se bo zaključila jutri, je republikanski tajnik obrazložil vzroke, zaradi katerih je njegova stranka glasovala za Leoneja. ne pa za Nennija. istočasno pa predlagal, nai vodstvo sklene naročiti republikanskim parlamentarcem, naj ob odprtju zbornic najavijo svoj izstop iz večine. Kot je znano, je PRI z nekoliko neobičajno in težko razumljivo formulo pred kratkim iz- Leonejeva poslanica Na začetku svoje poslanice je I ga razreda pa je potrebna tudi po-predsednik Leone izrekel pozdrav dobna obveza podjetnikov, ki so dah parlamentu kot neposrednemu izra-1 bistveni prispevek napredku dežele zu ljudske suverenosti ter Italijan- in ki morajo še dalje sodelovati skemu narodu. Poudanl je. da predsednik republike črpa iz ustave sklop svojih pooblastil tar da ni njegova naloga, da bi formuliral programe ah nakazoval rešitve. Pritiče pa mu naloga, da skrbi za spoštovanje ustave in da ohrani nedotaknjenega duha, ki preveva našo demokratično republiko, ki temelji na delu. Ves prvi del poslanice je Leone posvetil ustavi in njenemu pomenu. Ugotovil je, da se je ustava rodila iz ruševin dežele po vojni, ki je izpričala Čut dolžnosti državljanov, vojakov in civilistov, katerih žrtvam se je predsednik poklonil. Ustavo je navdihnilo in ji dalo vsebino odporniško gibanje, ki je bilo izraz želje po svobodi vseh Italijanov, ne glede na družbeni položaj, politične ideale in verska prepričanja. Odporništvo je bilo tudi odpor proti diktaturi in zasužnjenosti tujcu ter želja po svobodi in po avtentično demokratičnem režimu. Demokracija pa ne pomeni samo sklop ustanov in norm, pač pa platforma, ki naj uresniči načela enakosti, človeškega dostojanstva in družbene pravičnosti. Leone je Spoved set let živa realnost, ki jo je treba benem miru, ki ne pomeru oapoveo , . ... . k iti , del ‘ jn 7 zakonitim zahtevam, Pač_Pa_ja- z zavesPtjo lastnih pravic ter s sprejemom dolžnosti v prepričanju, da je demokracija predvsem odgovorno sodelovanje skupnosti pri izgradnji lastne bodočnosti. Z božjo pomočjo — je zaključil novo izvoljeni predsednik republike svojo poslanico — bom posvetil vsako svojo misel in vsako dejanje v službi italijanskega naroda in domovine. pri potrebnem gospodarskem razvoju, ki ne sme biti ločen od popolne uresničitve zakonitih želja delavstva. Gospodarska konjunktura je še vedno predmet zaskrbljene pozamosti, obstaja pa razširjeno občutje, da smo prišli h koncu regresivne faze. V tej zvezi bo tudi nedavni monetarni sporazum omogočil nov zagon mednarodnemu tržišču. V tej zvezi je tudi pomembna razširitev Evropske gospodarske skupnosti, kateri je Italija dala pomemben delež in katere končni cilj je izgradnja evropske politične enotnosti. Leone je toplo pozdravil tudi Italijane. ki živijo v tujini in ki s svojim dostojanstvom in lojalnostjo prispevajo k obogatitvi prestiža Italije. Pozdravil je vse tiste, ki so bili prisiljeni iskati delovno mesto izven nacionalnih meja in ki se upravičeno želijo vrniti v domovino. Potem ko je izrekel svoj pozdrav vsem predhodnikom, od De Nicole d0 Saragata, je Leone ugotovil, da se njegov mandat začenja ob petindvajseti obletnici ustanovitve republike ter ob skorajšnji stoletnici smrti Giuseppeja Mazzinija. Demokratična republika je že petindvaj- stopila iz vlade, ne pa iz večine. Ija palestinskega osvobodilnega gi-Sedaj bo torej izstopila tudi iz ve- banja Arafata, ki je prišel včeraj v čine, vendar — kot je povedal La Kairo. Malfa — «s pripravljenostjo, da ponovno nudi svoje sc,delovanje pri obnovitvi levosredinske koalicije na novih političnih in programskih temeljih, ki naj iz gospodarskega, finančnega in družbenega vidika bolje ustrezajo realnim pogojem, ki obstajajo v drž a vi.» Glede zadržanja PRI ob predsedniških volitvah je La Malfa dejal, da ga je označevala «absolutna doslednost*. Po njegovem mnenju je prav »republikanski pogum preprečil novo in izredno nevarno drsenje javnega mnenja proti skrajni desnici in fašizmu*. Z glasovanjem za Leoneja niso republikanca pristopili k nobeni novi koaliciji, pač pa sc se samo izrazili za človeka, ki je, kot predvideva ustava, iznad političnih strank. Tajnik KD Ferlani je poleg sre Čanja z La Malfo imel danes tudi ločene sestanke s tajnikom in predsednikom PSDI Ferrijem in Tanas-sijem ter s tajnikom PSI Mancinijem. Slednji je po neformalnem srečanju z nekaterimi člani strankinega vodstva sklenil, da skliče sejo vodstva PSI za 5. januar. Na sedežu KPI v Rimu je bilo danes srečanje tajnikov deželnih odborov in federacij partije, katerim je poročal o političnem položaju namestnik tajnika Berlinguer. Njegovo poročilo bodo objavili jutri. Kot se je zvedelo, je Berlinguer potrdil pravilnost strategije, ki jo je partija vodila ob predsedniških volitvah ter pozitivno ocenil zadr žanje levičarskih strank. Berlinguer je tudi podčrtal nujnost sproženja določene «pobude» do katoliškega sveta. Na zaključku naj še omenimo, da je Saragat v pismu Ferriju in Ta-nassiju prosil, da bi spet prevzel svoje mesto v socialdemokratski stranki. Tajništvo PSDI je izrazilo Saragatu »prisrčno hvaležnost in občutke radosti in veselja vse stranke v trenutku, ko ponovno prevzema v vrstah PSDI nesporno in prestižno vlogo voditelja italijanskega demokratičnega socializma*. za-1 vrnitev metode nasilja in nestrpnosti. Omenil je tudi prispevek Italije k dosegi mednarodnega miru ter v sklopu ugotovil, da je sodelovanje v atlantskem zavezništvu postopno postalo učinkovito sredstvo pomiritve. V tej zvezi se je Leone spomnil tudi na priprave za sklicanje evropske konference, ki naj privede do plodnejšega sožitja in do učinkovitejšega sodelovanja med vsemi narodi ob spoštovanju neodvisnosti in svobode vseh držav. Glede odnosov med državo in Cerkvijo je Leone ugotovil, da daje ustava smernice za ohranitev verskega miru v Italiji. To ne pomeni sam0 spoštovati načela vsebovana v členu 7, pač pa tudi ohraniti ozračje, ki naj onemogoči ustvarjanje anahronističnih pregrad. Predsednik republike je izrekel priznanje papeževi mprizadevanjem ba mir in pravičnost. Leone je dalje izrekel pozdrav ustanovam, na katerih temelji republika: parlamentu, ustavnemu sodišču, deželam, sodstvu (ki mu je treba’dati na razpolago modernejša in učinkovitejša sredstva za upravljanje pravice: v tej zvezi je potrebna preosnova zakonikov in sodne ureditve), oboroženim silam Od so jamstvo za nacionalno neodvisnost in državno suverenost ter za mladino pomenijo visoko šolo predanosti domovini ter demokratične vzgoje), javni administraciji in končno sindikatom. V zvezi s sindikati je Leone ugotovil, da imajo odgovornost, da izrazijo ne samo ekonomske, ampak tudi moralne zahteve delavcev, ki tvonjo najbolj plemenit in reprezentativen del dr-Ž8V6 zaradi njihove tradicije de-la vnos ti, podjetnosti in pripravljenosti Novo izvoljeni predsednik je poudaril zasluge delavskega razreda v rekonstrukciji iz ruševin m bede ter njegovo vlogo v demo-krači ji. Poleg čuta odgovornosti delavske- Prvi komentarji o Leonejevi po slanici so zelo ugodni. Demokrščan-sko glasilo v jutrišnjem uvodniku meni, da gre za »jasen in premočrten govor*, katerega namen je obnoviti »zaupanje v demokratične ustanove in v naravno dialektiko med političnimi in družbenimi silami, v sposobnost napredka italijanskega naroda in v stabilnost republike*. Glasilo KD predvsem podčrtuje del poslanice, ki je posvečen ustavi »kot izhodiščni točki za reševanje današnjih in jutrišnjih problemov. Član vodstva PRI Mamini je po sebno cenil »sklicevanje na vrednote, ki so temelj našega sožitja, se pravi vrednote antifašističnega boja in odporništva*. Tajnik PLI MaJagodi je dejal, da poslanica »izraža temperament in kulturo človeka, njegove najboljše vrline in popoln ter uravnovešen vpogled na italijanske probleme v luči ustave in načel svobode, ki jih ustava izraža*. Pozitivno je ocenil poslanico tudi tajnik MSI Almirante, ki je poseb no cenil »sklicevanje na moralne in družbene vrednote, ki jih moramo vsi izražati,, ščititi in razvija ti*. Almirante je tudi izrazil zadovoljstvo, da je njegova stranka »imela čast prispevati k izvolitvi predsednika Leoneja*. Levica doslej še ni komentirala Leonejeve poslanice. Dinar mednarodno plačilno sredstvo BEOGRAD, 29. — Narodna banka Jugoslavije je sprejela prvi ukrep v smeri uvajanja dinarja v mednarodni plačilni promet. Novi predpisi Narodne banke Jugoslavije bodo omogočili tujim podjetjem, da svoje blago v Jugoslaviji prodajo tudi za dinarje, da polagajo dinarje na poseben dinarski račun v jugoslovanskih bankah in da te dinarje uporabijo za nakup blaga v Jugoslaviji oziroma, da jih zamenjajo za drugo valuto. Po novih predpisih bodo tuja podjetja di narska sredstva na računih v jugoslovanskih bankah lahko uporabila tudi za kritje potreb drugih inozemskih podjetij, medtem ko bodo jugoslovanske banke pooblaščene, da svojim inozemskim partnerjem odobravajo dinarske kredite. Britanska vojska bo zapustila oporišča na Malti LONDON, 29. — Tukaj so uradno sporočiti, da bo britanska vojska zapustila Malto. Do tega sklepa britanske vlade je prišlo potem, ko so v Londonu dobili poslanico malteškega predsednika vlade Don Mintoffa, v kateri zahteva takojšnje izplačilo 4,25 milijona šteriin-gov na račun najemnine vojaških naprav na otoku. Britanska vlada pravi, da ne more plačati več kot je ponudila in da ne namerava držati svoje vojske na otoku proti volji malteške vlade. Velika Britanija ima na Malti več kot deset tisoč ljudi, med katerimi je 3.500 vojakov in 7 tisoč njihovih družinskih članov. O umiku britanskih vojakov z Malte se bosta dogovorili obe vladi. V Londonu predvidevajo, da bodo lahko odpeljali vse svoje vojake v treh mesecih. PO SKLEPU PREDSEDSTVA ZK JUGOSLAVIJE Objava ocene in stališča o aktualnih nalogah ZKJ Gradivo bo služilo kot osnova za pripravo dokumenta druge konference ZK Jugoslavije Srečanje med Leonejem in Saragatom na Kvirinalu (Telefoto ANSA) (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29 .— Predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije je na svoji zadnji seji sklenilo, da se objavijo ocenitve in stališča o aktualnih nalogah ZKJ. Kmalu bo predsedstvo objavilo tudi osnovna stališča o aktualnih nalogah ZKJ v zvezi z gospodarskim položajem, po seji predsedstva sredi februarja pa tudi gradiv0 o političnem sistemu Jugoslavije. V danes objavljenem gradivu o razvoju in aktualnih nalogah ZKJ, ki ji služi kot osnova za pripravo dokumenta druge konference ZKJ, predsedstvo ZKJ daje oceno sedanjega stanja, navaja vzroke negativnih pojavov, predvsem nacionalizma, in naloge ZK. Predsedstvo sodi, da se mora ZK v bodoče odločnejše zavzemati za samoupravni razvoj družbe, za reševanje najvažnejših družbenih in gospodarskih vprašanj, za krepitev idejno - politične enotnosti ZK in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, na osnovah polne enakopravnosti. Počasnost in odlaganje rešitev perečih vprašanj družbeno - gospodarskega sistema je, po mišljenju predsedstva, poglobilo družbena nasprotja in motnje v družbeno - gospodarskih in političnih odnosih, kar Sp izkoristili nacionalistični elementi, ki so postali nosilci vseh nasprotnikov socialistične samoupravne družbe, enakopravnosti in enotnosti ....................................................mn...iiimiiiiiiimiiuiimiiiiiiiiiiiraiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimuiu.iiiiimiimimiiiii ZAKLJUČENI POGOVORI MED NIX0N0M IN BRANDTOM NA FLORIDI Nixon ni hotel uradno podpreti > ti-h ii -V • A; Brandtove politike do Vzhoda 0 tem je samo zunanji minister Rogers izjavil, da ZDA podpirajo pobude Zahodne Nemčije za popuščanje napetosti s komunističnim blokom» pe posvetovale, da uskladijo svoja stališča. Uradno sporočilo nadalje ugotavlja, da sta oba državnika po drobno proučila razvoj mednarodnega političnega položaja po svo- NEW YORK, 29. — V Key Biskayneju na Floridu so se danes končali pogovori med Nixonom in Brandtom, na katerih so obravnavali odnose med ZDA in Evropsko gospodarsko skupnostjo, Brand-tovo politiko do Vzhoda in splošno politiko med Vzhodom in Zahodom. V skupnem poročilu, ki je bilo objavljeno po sestanku, je med drugim rečeno, da Nixon in Brandt soglašata, da morajo vse članice atlantske zveze, vsaka po svoji moči, nositi breme za obrambo, da se zajamči skupna vornost. Priprave za pogovore med Vzhodom in Zahodom o obojestranskem uravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil, nadaljuje sporočilo, ki bodo po možnosti čimprej, bodo morale biti usklajene v okviru NATO in morebitno zmanjšanje oboroženih sil bo moralo ohraniti neokrnjeno obrambno sposobnost atlantske zveze. Nixon in Brandt sta med pogovori poudarila načelo, da je treba konferenco o evropski varnosti skrbno pripraviti in da zato ne bo mogla biti sklicana pred letom 1973. V zvezi z obema konferencama, kakor tudi glede drugih odnosov med Vzhodom in Zahodom, sta poudarila Nixon in Brandt, se bodo ZDA in države zahodne Evro- KAIRO, 29. — Egiptovska tiskovna agenoija sporoča, da .je predsednik El Sadat danes sprejel vodite- ............................ Končani koroški kulturni dnevi Vsebovali so ciklus predavanj in razprav o zgodovinskih, socioloških m jezikovnih vprašanjih koroških Slovencev (Od našega dopisnika) CELOVEC, 29. — V Celovcu so se danes končali tretji koroški kulturni dnevi. Vsebovali so ciklus predavanj in razprav o zgodovinskih, socioloških in jezikovnih vprašanjih koroških Slovencev. Danes sta to kulturno prireditev sklenila predavatelja Janez Hoe-fler in Mirko Jutršek. Prvi je poslušalcem podal umetnostno - zgodovinski prerez beljaškega slikarskega kroga iz 15. stoletja. Mirko Jutršek pa je orisal koroške likovne sodobnike. Likovno-li-terami del letošnjih koroških kulturnih dni, ki so v treh dneh privabili nad tisoč poslušalcev, je dopolnil sinočnji literarni večer v celovški koncertni hiši, kjer so se predstavili s svojo poezijo in prozo domači avtorji Kokot, Lipuž, Messner in drugi. Danes opoldne je vse sodelujoče sprejel jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej. Letošnji koroški kulturni teden so prireditelji in občinstvo zelo ugodno ocenili, saj je dal koroškim Slovencem dragoceno popot- nico za njihov narodno - politični boj v prihodnjem letu. Izbor podanega gradiva je vsebinsko in zlasti po aktualnosti presegal podobne prireditve iz prejšnjih let, kar je bilo razvidno tudi iz zanimanja občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Delavskega doma v Celovcu in ves čas z zanimanjem posegalo v razpravo. Zgodovinar Bogo Grafe-naeur in študentski raziskovalni kolektiv so z analizo socialno - e-konomske strukture nekaterih slovenskih koroških vasi omogočili znanstveni študij predavateljev dr. Apovnika in prof. Klemenčiča o prihodnosti, s katero se bodo Slovenci soočili v novi ozemeljski porazdelitvi koroških občin. To novo obliko občin pa Slovenci spremljajo z zahtevo, da jim v duhu ustave in zaščitnih zakonskih določil v novih teritorialnih središčih zajamčijo vse tiste pravice, s katerimi jim bo zajamčen nemoten razvoj, predvsem pa da bo ohranjen etnični značaj ozemlja, na katerem avtohtono prebiva slovenska manjšina. DK Willy Brandt Richard Nixon jem zadnjem srečanju pred šestimi meseci in ugotovila, da vlada med ZDA in zahodno Evropo tesno prijateljstvo, kar je omogočilo uspešno premostitev nekaterih težkih vprašanj. Med drugim je bilo za sedaj rešeno vprašanje denarnega in trgovinskega sodelovanja med ZDA in zahodno Evropo. Značilno ’ je, da Nixon ni hotfel vključiti v uradno sporočilo o pogovorih vprašanje Brandtove politike do Vzhoda. Kljub temu pa poudarjajo, da je dobil zahodnonem-ški kancler za to svojo politiko podporo vvashingtonske vlade. To podporo je tolmačil včeraj v svoji izjavi zunanji minister Rogers, ki je dejal, da ZDA podpirajo vse pobude Zvezne republike Nemčije za dosego popuščanja napetosti s »komunističnim blokom*. To pomeni, da se Nixon ni hotel obvezati .glede Brandtove «Ostpolitik» pred svojim potovanjem v Moskvo. V zanodnonemških krogih v Wa-shir.gtonu poudarjajo, da je Nixon izjavil Brandtu, da nedavni sporazum o vriopu v Berlin dokazuje, kako pošteno pogajanje z Moskvo lahko pripelje do konkretnih rezultatov. Nixon naj bi izrazil Brandtu tudi svoje zadovoljstvo za način, kako išče sporazumevanje z Moskvo, hkrati pa je poudaril potrebo, da se mora vsa ta politika izvajati v okviru tesnega posvetovanja z ZDA. V washingtonskih političnih krogih ugotavljajo, da želi Nixon dopotovati v Moskvo, ko bodo sporazum o Berlinu in pogodbi med Bonnom in Moskvo ter Bonnom in Varšavo pravno veljavni, ker meni, da so te tri pogodbe osnova za bodoče boljše odnose med Vzhodom in Zahodom. Po drugi strani pa je Brandt prepričan, da mu bo uspelo pred mesecem majem doseči ratifikacijo obeh pogodb v parlamentu, nakar bo Sovjetska zveza formalno potrdila sporazum o Berlinu. Pred odhodom Brandta je Nixon izjavil. da so sedaj odnosi med Wa-shingtonom in Bonnom odlični in da sta prišla z Brandtom do »bistvenega sporazuma* o gospodarskih vprašanjih, s katerimi se sedaj ubadajo tako ZDA kot zahodna Evropa. Prav tako sta se dogovorila tudi o obdr-žanju ameriških čet v Evropi. iiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PROTEKCIONIZEM ZELENE EVR0PE» Američani obtožujejo EGS da ruši svetovno trgovino Nov dodatni davek na uvoz kmetijskih pridelkov iz tretjih držav v Italijo in Fran ego WASHINGTON, 29. — Nixonov svetnik za mednarodne gospodarske zadeve Peter Peterson je danes obtožil Evropsko gospodarsko skupnost, da vodi politiko, ki se lahko konča z uničenjem temeljev svobodne svetovne trgovine. Peterson je objavil danes zadevno poročilo, v katerem ugotavlja, da je protekcionistična politika kmetijskih pridelkov v EGS «hudo okrnila* medsebojne izmenjave. Ameriški funkcionar poudarja zlasti diskriminacije do držav v razvoju, ki potrebujejo proste in ne zaščitene trge za svoj gospodarski razvoj. Nixonov svetnik opozarja evropske zaveznike, da ZDA ne morejo več v tolikšni meri kot doslej podpirati držav v razvoju in da morajo za to skrbeti tudi druge industrijsko razvite države. Evropska gospodarska skupnost je danes, kot poročajo iz Bruslja, sklenila še bolj zaostriti svojo protekcionistično politiko na področju uvoea kmetijskih pridelkov. Skupina strokovnjakov EGS je odobrila Italiji, da s 3. januarjem lahko nabi je na uvoz kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov iz tretjih držav, zaradi razvrednotenja dolarja, 4,9 odstotka dodatnega davka poleg že določenih prelevmajev. To pomeni, da se bo uvoz tega blaga v Italijo podražil za skoraj 5 odstotkov. Po istem sklepu bo Francija lahko nabila 5,9 odst. dodatnega davka. narodov Jugoslavije. Zaradi podcenjevanja delovanja razrednega sovražnika s strani zveze komunistov, so separatistične - nacionalistične in druge protisamoupravne sile pričele ustvarjati žarišča organizirane kontrarevolucionarne akcije. Te sile se lahko dokončno potolčejo samo z brezkompromisno in učinkovitejšo borbo komunistov, delavskega razreda, borcev, inteligence, mladine in naprednih sil v vseh republikah in pokrajinah, v vseh družbenih sredinah. V gradivu se poudarja potreba močnejše akcije in idejno - političnega vpliva komunistov, socialistične zveze, sindikatov, mladinskih in drugih organizacij, potreba, da proizvajalci postanejo stvarni družbeni gospodarji, da odločajo o presežkih dela, ki si ga danes lastijo tisti, ki se ukvarjajo s špekulacijo, posredništvom in zlorabljanjem tujega dela. ZKJ mora prav tako sprožiti akcijo proti vzrokom socialnih razlik in za uresničenje načela, da delavci v združenem delu razpolagajo s skupno doseženim dohodkom. Zveza komunistov je dolžna, da jasneje določi socialno vsebino in demokratično osnovo politične oblasta in mora stvarno postati orodje samoup-avnih sil. Politični sistem mora rasti iz delovnih organizacij, neposredna demokracija pa mora biti njen organ. V poglavju o aktualnih vprašanjih, vloge in razvoja ZKJ, se poudarja potreba po krepitvi idejno - politične in akcijske enotnosti v zvezi komunistov, da bi se uresničila vodilna vloga in odločilen vpliv interesa delavskega razreda. Stvarna in dinamična enotnost v zvezi komunistov se mo”a ustvarjati in obnavljati samo na osnovah enakopravnega položaja zveze komunistov republik in pokrajin in njihove ustvarjalne vloge v graditvi in uresničenju politike Zveze komunistov Jugoslavije. Stališča ZKJ o določenih vprašanjih morajo biti rezultat skupne razprave vsklajevanja pogledov in sprejetih sklepov vodilnih organov ZKJ. Vse idejno - politične platforme in sklepi morajo izhajati iz programa ZKJ, sklepov 9. kongresa, iz kritične analize družbenih gibanj, demokratične razprave in iz vskladitve političnih stališč. V zvezi komunistov, od osnovnih organizacij do vodilnih organov, veljajo in se morajo dosledno upoštevati načela demokratičnega centralizma. V gradivu se nadalje poudarja važnost idejno - politične diferen-ciajice, potreba posvečanja večja pozornosti ideološki in marksistični izobrazbi kadrov, povečanja odgovornosti založniških svetov in drugih dmžbenih organov, ki so odgovorni za založniško in publicistično informativno dejavnost. V zadnjem poglavju o vlogi predsedstva in njegovih organov se poudarja, da mora predsedstvo ZKJ enotr.eje in učinkoviteje izpopolnjevati svoje politične funkcije, boljše organizirati svoje delo in postati močno, dinamično in vplivno idejno - politično središče ZKJ. Na ta način bo predsedstvo v polnem smislu postalo mesto demokratičnega vsklajevanja ocenitev in stališč odločanja o vseh pomembnih in skupnih vprašanj politike in prakse ZKJ, usmerjanja akcije vseh organov ZK v enotno smer. Izvršni biro je politično - izvršni organ predsedstva, ki mora biti tako sestavljen in organiziran, da bo lahko deloval kot idejno - politični homogen, akcijsko sposoben in iniciativen v mejah svojih pooblastil, samostojen kolektivni organ, Iti bo s svojim delom in predlogi omogočil čimbolj uspešno delo predsedstva in učinkovitejše izpolnjevanje njegovih političnih sklepov in stališč. B. BOŽIČ OBVESTILO NAROČNIKOM IN ČITATELJEM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pohitita s poravnavo naročnine za leto 1972. Prvih 500 naročnikov v Italiji, ki bo poravnalo celotno naročnino, bo prejelo v dar VVillfardovo knjigo »Zdravilne rastline In njih uporaba*. Vsem naslednjim naročnikom, ki bodo plačali naročnino do 31.1.1972, bomo poslali lepo slovensko knjigo. Naročnikom v Jugoslaviji, ki bodo plačali celoletno naročnino do 31.1.1972, bomo poslali almanah »Jadranski koledar*. Kdor se takoj na novo naroči na Primorski dnevnik, bo prejemat list brezplačno do 31.12.1971. Prosimo naročnike, naj vplačajo naročnino pri raznaialclh, pri Tržaiki kreditni banki v Trstu - Ul. Filzi 10, na upravi, Trst, Ul. Montecchi 6-11. nad., soba it. 16, vsak dan do 14. ure, ali v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1/1. V izjemnih primerih nam lahko telefonirajo na itev. 795-823, da bomo poslali na dom našega pooblaičenega nameičenca. Knjige bomo poslali na dom v mesecu januarju. Celotna naročnina, plačana vnaprej, znaia 11.000 lir v Jugoslaviji 140 Ndln mesečna naročnina 1.100 lir UPRAVA TRŽAŠKI DNEVNIK S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA TRŽAŠKE FEDERACIJE PSI Zavrniti vsak poskus premika političnega položaja na desno To je osnovni pogoj za sodelovanje v krajevnih upravah Pokrajinska vodstva raznih strank, kljub praznikom in dopustom, te dni razpravljajo o novih političnih razmerah in perspektivah, ki so nastale po poteku in izidu predsedniških volitev, saj so se pojavih novi elementi in prihajajo do izraza nove silnice, ki bi lahko vplivale na nadaljnji politični razvaj ter nakazovale nove smernice ne samo v vsedržavnem, ampak tudi v krajevnem merilu. Pri tem je treba upoštevati sedanje krajevno sorazmerje sil, težnje, težave in probleme, koalicije in upravne volitve, ki bodo prihodnje leto v Trstu za izvolitev novega občinskega sveta. Kot smo na kratko že poročali, se je v torek pozno zvečer sestal tudi izvršni odbor tržaške federacije PSI. Proučil je politični položaj po predsedniških volitvah ter izrazil popolno solidarnost z osrednjim vodstvom stranke in parlamentarnimi skupinami PSI glede stališč in ravnanja med volitvami, da bi bila namreč za predsednika republike izvoljena demokratična in antifašistična osebnost z najširšo konvergenco sil, ki se sklicujejo na ustavo. Po desno-sredinski izbiri KD, PSDI in PRI, ki jo je podprla vključitev neofašističnih glasov, menijo tržaški socialisti, da se mora PSI upreti vsakemu poskusu, da bi se pokopala politika reform, politika, ki jo je treba nadaljevati, če bo potrebno, s podporo vseh ljudskih množic in vseh sil, ki se zavzemajo za reforme. Tudi v krajevnem merilu, poudarja pokrajinski izvršni odbor PSI, je treba zavrniti vsak poskus premika političnega položaja na desno. To je za PSI osnovni pogoj za nadaljnje sodelovanje v krajevnih upravah. Italsider proučila «idealno» livarno Strokovnjaki pri Italsidru so pred kratkim zaključili analitsko - matematično študijo o «idealnem» obratovanju livarne. Študija, ki .je zahtevala polno angažiranost večje skupine izvedencev za dobo 15 mesecev, ima namen racionalizirati proizvodni postopek v škedenjskem to-pilniškem obratu. Strokovnjaki so vzeli za izhodišče svojega dela takojšnjo livarno in sestavili vrsto možnih proizvodnih postopkov, upoštevajoč zmogljivost strojev in skladišč, različne surovine in končne proizvode po teoretski pahl.jači tržiščnega povpraševanja. Študija je pokazala, da je v proizvodnem postopku možno odpraviti več »mrtvih* točk oziroma faz. kar bo izredno dobrodošlo in-dustrijcem, ki bi nameravali zgraditi nove livarne. Delo deželnega odbora Predvčerajšnjim dopoldne je bila zadnja letošnja seja deželnega odbora. Na njej so določili drugi letošnji izdatek za izplačevanje do datne mesečne podpore civilnim invalidom. Skupen znesek 25,480.000 lir bodo razdelili med 390 invalide, ki bodo prejeli z zaostanki od 1. julija in s 13. mesečno podporo po 65.000 lir. Odbor je nadalje nakazal 7 milijonov lir občinam, ki so v tem letu pomagale izseljencem in njihovim družinam. Nadaljnjih 12 milijonov lir je odbor namenil zadružnim organizacijam, na predlog odbornika za javna dela Ma-sutta pa je odobril vrsto sklepov, ki se nanašajo na popravila občinskih cest in stavb. Na predlog odbornika De Carlija .je bil na koncu sprejet splošen regulacijski načrt trbiške občine, ki obsega tudi naravni park pri Belopeških .jezerih. Celomesečne razčlenjene stavke uslužbencev SAP la od 20. do 22. ure v dneh od 3. do 31. januarja ter od 21. do 22. ure ob nedeljah in praznikih. Popolnoma prekinjena bo najemniška služba. Urnik trgovin za novoletne praznike Slovensko gospodarsko združenje javlja umik trgovin za novoletne praznike: jutri, 31. 12. 71 — vse trgovine bodo lahko podaljšale popoldanski urnik do 21. ure. Trgovine z jestvinami pa bodo poleg tega začele popoldanski umik 1 uro prej. Sobota, 1. 1. 72 — vse trgovine bodo zaprte razen: — cvetlicam, ki bodo odprte od 8. do 13. ure; — slaščičarn, prodajaln s pripravljenimi jedmi ipd. od 8. do 21.30. Nedelja, 2. 1. 72 — vse trgovine bodo zaprte, razen: — slaščičarn, prodajaln s pripravljenimi jedmi ipd., ki bodo odprte od 8. do 21.30; — mlekarn, od 7. do 9., z možnostjo podaljška do prodaje vsega mleka, vendar pa ne čez 12. uro; — pekam, od 7.30 do 12. ure. za leto 1972. Po 3. januarju bodo izročili seznam občinskemu izterjevalcu za izplačilo, ki bo lahko tudi izterjal davek z rubežem. Zainteresirani lahko vložijo priziv na davčnem uradu (Trg Evangelske cerkve 2, 3. nadstropje, palača finančnih uradov) najkasneje 30 dni po predaji plačilnega lista. «Befana» za malčke pristaniških delavcev Na pcmorsli postaji bodo predstavniki Neodvisne ustanove za tržaško luko dne 6. januarja razdelili malčkom pristaniških delavcev tako imenovano »befano*. Po navodilih ministrstva za trgovinsko mornarico bo isti dan podobna slovesnost v vseh italijanskih lukah. Malčki se bodo zbrali na postaji ob 10. uri. Po čem je dinar? J | Včc-. j smo v našem 'istu obja-I vili daljši članek o dinarskem tečaju v Trstu. V njem smo med ' drugim zabeležili, da se dinar te | dni v našem mestu kupuje po 32-33 lir za novi dinar, prodaja pa — in sicer tako uradno, kakor tudi pri prekupčevalcih — po 34 lir. Slučajno je tudi tržaški italijanski dnevnik objavil na kroniki članek, ki govori o dinarju v prosti prodaji, in v katerem beremo, da je kurz v nekaterih primerih zdrknil na 25 lir za novi dinar. Ker je bil naš članek napisan na podlagi neposrednih stikov z osebami in poslovnimi ljudmi, ki so v njem navedeni, smo se ob objavi te vesti nekoliko začudili. Ko pa so nas tudi nekateri bralci opozorili na porazni tečaj 25 lir za novi dinar, smo se včeraj ponovno obrnili za pojasnila na tukajšnji denarni zavod, ki ima največji premet z jugoslovansko valuto, to je na Ranco di Roma. Na podlagi razgovora, ki smo ga imeli s predstavnikom Urada za menjavo valut pri omenjeni banki danes lahko povsem potrdimo podatke, objavljene v Primorskem dnevniku, to je da se dinar odkupuje po 32-33 lir, prodaja pa po 34 lir za novi dinar. Tečaj, o katerem govori italijanski dnevnik, je sad povsem napačne informacije, če se že za njim ne skriva kaj drugega. PROTEST IZ KRIŽA Novi poštni načelnik ne obvlada slovenščine Kaj pravi na to postna direkcija? S 1. decembrom je nastopil službeno mesto na poštnem uradu v Križu novi načelnik, ki pa ne obvlada slovenskega jezika, kot določa zakonski predpis št. 1417 od 9.8.1967. Tako sta zdaj na tem poštnem uradu dva nameščenca, ki ne obvladata slovenščine, ker je bila ob prihodu novega načelnika premeščena edina uradnica, ki obvlada slovenščino. Zakaj in kako se je to zgodilo? Ka-1 ko bo pojasnilo to zadevo ravnateljstvo PTT? Križani so upravičeno razburjeni in pravijo, da bodo poslali pismen protest s podpisi vaščanov, če pristojne oblasti ne bodo v kratkem ukrepale ter popravile krivico. Ni važno, pravijo v Križu, če je novi načelnik poštnega urada napravil, ali ne. izpit iz slovenščine, saj je znano, kako potekajo taki izpiti, važno je, da dejansko obvlada slovenščino. Tako je, oziroma mora biti. Mar ni nobenega slovenskega poštnega uradnika, ki bi lahko postal načelnik poštnega urada? Ali morda veljajo kakšni tajni predpisi? Ko so te dni upokojenci prišli na poštni urad v Križu po pokojnino, so kot običajno spregovorili po slovensko, toda niso se mogli pogovoriti, ker nihče od poštnih uslužbencev ne zna govoriti slovensko. ....................................................................iiiiiiiu’—miiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimimniiiiiiiifiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiimiiiiii V TEKOČEM LETU 1971 Spremembe urnikov prevoznih sredstev ob novem letu Ravnateljstvo prevozne službe Ace-gata je sporočilo spremembe umikov Deželni svet je v letošnjem letu javnih prevoznih sredstev ob novolet- I precejšnje delo: v dva- nem prazniku. Podobno kot v prejš- j najstih mesecih je predložil ...... _ .... __ ' >» alzAnobun nor>fTmr ru4 tort ri 71 Na 98 sejah je deželni svet predložil 92 novih zakonov Doslej je bilo v uradnem vestniku objavljenih 65 novih norm Delovanje je zajelo vsa področja deželnega udejstvovanja njih letih, bodo trolejbusi vozili na Silvestrovo redno do 21. ure. 1. januarja pa bodo začeli voziti na raznih progah od 7. do 7.30. Ob zaključku redne službe bodo prevozna sredstva vozila le na progah 31 in 32 in točneje: Proga 31 — Sv. Ivan, Trg Goldoni, Mitnica v žavljah. Naselje S. Sergio, Trg Goldoni, Ul. Re-voltella, Trg Goldoni, Sv. Ivan. Proga 32 — Trg Goldoni, Čampo Marzio, Trg Goldoni, Barkovlje, Trg Goldoni, Skedenj, Trg Goldoni. Nočni avtobusi bodo vozili do 2. ure v presledku 15 minut, potem pa vsake pol ure. Tramvaj št. 2 (Trst - Opčine) bo o-pravil zadnjo vožnjo z Opčin ob 21.26 (oziroma iz mesta — Trg Oberdan — ob 22. uri). Proga bo sicer redno delovala, za prevoz pa bodo skrbeli nadomestni avtobusi. Poleg tega bosta tudi dve izredni vožnji: ob 1.30 z Opčin in ob 2. uri s Trga Oberdan. Seznam rednih davkoplačevalcev Na oglasni deski IV. občinskega oddelka (davki in takse, Largo Grana-tieri 2, 3. nadstropje) je na ogled občinstvu vsak dan od 30. decembra do 3. januarja od 9. do 12. ure seznam rednih plačevalcev davkov II. serije zakonskih načrtov, od tega 71 na pobudo deželnega odbora, 21 pa na pobudo posameznih svetovalcev ali svetovalskih skupin. Svet se je skupno sestal 98-krat ter je na sejah odobril 78 novih zakonov. Država je v letošnjem letu zavrnila 7 deželnih zakonov, in sicer bodisi na lastno pest, bodisi po priporočilu pristojnih oblasti Evropske gospodarske skupnosti. Šest zavrnjenih zakonov je deželni svet obravnaval vdrugič, en zakon pa je bil razdeljen in ponovno odobren kot dve ločeni normi. Od vseh sprejetih zakonov je bilo do danes objavljenih 65, medtem ko bodo preostali objavljeni v uradnem vestniku' v najkrajšem času. Sprejeti zakoni se nanašajo praktično na vsa področja deželnega udejstvovanja, nekatere norme pa so posebno važne tudi zaradi deželnega doprinosa k uvajanju pre-osnov v državnem merilu. Med zakoni s socialno vsebino naj omenimo normo v prid delavcem v gmotnih težavah in normo v prid materam na kmetih. Dežela je nadalje raztegnila lekarniško oskrbo tudi na nekatere kategorije upokojencev, ki je poprej niso uživali. Važen je tudi zakon, ki ustanavlja deželni center za izvajanje poskusov v kmetijstvu. Poseben zakon urejuje morski in sladkovodni ribolov. S tega področja naj ome- UIL kategorije občinskih uslužbencev so včeraj izdala skupno poročilo, s katerim javljajo, da nameravajo spet _. ... nnr, rjcr zaostriti sindikalne zahteve v zvezi z in UILai» "včeraTtedali j ki je v glavnem namenjeno usluz-1 * ., , . ___~ bencem podjetja SAP in inmimiiiiiiiKiiiiiiHiiiimiiiHiiiiimiimiimiiiuiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimi PO SKUPNEM POROČILU TAJNIŠTEV CGIL, CISL, IN UIL Napovedane stavke uslužbencev EN. CO. Sindikalni predstavniki so že pred časom zaman zahtevali srečanje z odbornikom Mocchijem Tajništva sindikatov CGIL, CISL in močnik Edi Kapun, odborniki Mir- nimo še zakon, ki določa nove posege proti onesnaženju voda. Deželni svet je letos sprejel tudi pomemben zakon s kulturnega področja: kakor znano, bo dežela izvedla popis vseh umetniških izdelkov in stavb v Furi#iiji - Julijski krajini ter na njegovi podlagi pripravila zakon o zaščiti umetnin Poleg zakonskih posegov, ki jih je deželna uprava dolžna opraviti vsako leto — pomislimo na primer na zakon, s katerim se vsako leto določa proračun, ali na zakone o ponovnem finansiranju «starih» obveznosti — so v letu 1971 sprejeli nove norme v prid kmetijstvu (prispevki za zadruge, živinorejce, gozdarstvo, kmetijsko mehanizacijo, itd.), turizmu, industriji, obrtništvu, zdravstvu m športu. Končno naj omenimo še deželne posege za uvedbo celodnevnega pouka na šolah in pomoč, ki jo dežela priznava učencem in dijakom, da jim olajšuje redno obiskovanje pouka. osebnih avtomobilov, od tega 66 odst. zahodnonemške in 33 odst. italijanske proizvodnje. Približno 50 odst. vseh vkrcanih avtomobilov je bilo namenjenih v Izrael (8.779 vozil). Vozila prihajajo v Trst pretežno po železnici, nekaj pa tudi po cesti. Med tujimi izdelki prevladujejo modeli »mercedes* in «volkswagem>, med italijanskimi pa modeli «fiat*. Vkrcanje se odvija tako v stari luki, kamor pristaja trajektna ladja «Anglia», kakor tudi v novem pristanišču, kamor pristaja ladja »Arktos*. Obe se vračata v Trst vsakih 10 dni. Na «Anglio», ki je opremljala tudi za prevažanje kontejnerjev, lahko vkrcajo do 570 Fiatovih ali 470 zahodnonemških avtomobilov (tuji izdelki so nekoliko večji od italijanskih). »Arktos* pa je nekoliko manjša. V lanskem letu je tranzit avtomobilov čez naša luko dosegel 21.711 vozil. za letošnje leto pa napovedujejo nekoliko večji promet. Poleg Izraela so najboljši klienti Kuwait, Egipt, Ciper in Libanon. Prepoved parkiranja po tržaških ulicah Tržaška občina je odredila začasno prepoved parkiranja vseh vozil v Ul. Concordia na strani sodih hišnih številk in sicer od poslopja št. 10 do poslopja št. 16. Prepoved velja samo 06 delavnikih in sicer od 8. do 17. ure in bo trajala do zaključka gradnje skladiščne hale v tej ulici. Občina je odredila tudi prepoved parkiranja v Ul. Rittoneyer. Ker popravljajo pritličje palače Rittmeyer in odvažajo s tovornjaki material, je potrebno, da je začetni del ulice prost. Zato so začasno prepovedali parkiranje vseh vozil od 8. do 17. ure od začetka Ul. Rittmeyer (od vogala z Ul. Ghega) do konca palače Rittme-yer, to je 12 metrov. 'zadeva ' t;l “ Prihodnje dni vrsto stavk. zahteve, ki so jih uslužbenci prevozniških podjetij postavili pred približno letom dni in na katera še niso prejeli zadovoljivega odgovora. Ravnateljstvo podjetij je 24. t.m. naslovilo na sindikate pismo, v katerem odklanja vsako odgovornost in se zagovarja, češ da je izpolnilo vrsto zahtev — na primer v zvezi z delovno obleko, z neupravičenim spreminjanjem prostega dne in s splošno preosnovo prevozništva. Tak odgovor uprave je za sindikate seveda nezadovoljiv, poleg tega uprava tudi ni izpolnila številnih sprejetih obvez. Zaradi tega so sindikalne zveze oklicale vrsto stavk, ki bodo potekale do konca januarja po naslednjem razporedu: v četrtek, 30. januarja od 7. do 9. ure in od 19.30 do 21.30 ne bodo delovale izven mestne proge; avtobus v Koper ne bo vozil od 8. do 10. ter od 20. do 22. ure; mestne in izvenmestne pro ge ne bodo delovale od 7.30 do 8.30 ter od 19. do 20. ure v dneh od 3. do 31. januarja — z izjemo nedelj in praznikov; proga v Koper ne bo delovala od 8. do 10. ure v dneh 3., 5., 7., 10., 12., 14., 17. 19., 21., 24., 26. in 28. januarja ter od 20. do 22. ure v dneh 4., 8., 11., 13., 15., 18., 20., 22., 25., 27., 29. in 31. januarja; proga v Puii ne bo delovala za 24 ur v dneh 9. in 23. januarja; proga v Buje ne bo delovala v popoldanskih uralh 6., 13., 20. in 27. januarja. Osebje delavnic bo stavkalo v četrtek, 30. decembra zadnji dve uri službe; čistilca se bodo vzdržali de- Že 17. decemDra so sindikalni predstavniki kategorije zahtevali sestanek občinskim odbornikom Mocchijem, ki je tudi predsednik ustanove EN.CO, do katerega pa še ni prišlo. Z odbornikom Mocchijem so nameravali razpravljati in rešiti nekatera precej bujna in pereča vprašanja v zvezi z delovnim prostorom in s higiensko-yamostnimi napravami (kot na primer Slačilnice, prhe in podobno), ki jih sploh ni ali so v popolnem nasprotju s zadevnimi zakonskimi določili. S PROSEKA ko Milič, Danilo Škabar, Viktor Metelko, Bruno Metelko, Marjo Pirjevec, Ivan Sardoč, Dioo Da-nev, Danilo Puntar in Vlado Ukmar. Po izvolitvi so odborniki sklenili, da imenujejo ta novi proseški odbor « lbor za pustno prireditev — Prosek*. Odbor je nato sklenil, da se bo sc. -ajal vsaj enkrat tedensko. Delo ’ odbora bo seveda naporno, zato odbor seveda upa na vsestransko pomoč vaščanov in jih vabi, da na prihodnji seji povedo svoje predloge. Prihodnja seja odbora bo v torek, 4. januarja na Proseku. B. R. Ustanovljen odbor za pustne prireditve Kljub temu, da je še zgodaj govoriti o pustu, se letos na Proseku skrbno pripravljajo. Pred nekaj dnevi se je sestala skupina domačinov, ki so imenovali pripravljalni odbor, ki je sklicaJ za ponedeljek, 27. t. m., prvo sejo. Seje se je udeležilo lepo število vaščanov, ki so se strinjali, da je prav da bi bil tudi Prosek letos zastopan na raznih pustnih prireditvah. Poseben poudarek so dali na tradicionalni pustni sprevod na Opčinah, katerega se Pro6ečani niso udeležili že dve leti zaporedoma. Padli so še drugi predlogi in opa žiti je bilo precej dobre volje. Izvolili so tudi odbor, ki je tako sestavljen: predsednik Bruno Rupel, podpredsednik Josip Ferfolja, tajnik Ladi Cibic, blagajnik Josip Čuk, tehnični vodja Adi Danev, po Natečaj za šolo pri Kjadinu-Sv. Alojziju Uradni list je objavil v številki 18. decembra razpis natečaja za umetnostna dela v osnovni šoli pri Kjadi-nu - Sv. Alojziju. Vsi tisti, ki bi radi sodelovali na tem natečaju, morajo oddati svoje predloge in načrte na glavnem tajništvu tržaške občine in sicer na 5. oddelku (pogodbe) na Largo Granatieri 2 v drugem nadstropju, najkasneje do 12. ure dne 17. januarja 1972. Avto oplazil pešca na zebrastem prehodu Z rešilnim avtom Rdečega križa so sinoči pripeljali v bolnišnico 66-letne-ga upokojenca Francesca Benvenuta iz Ul. Bolaffio, katerega so po razkuženju prask po glavi in obeh kolenih odslovili in mu priporočili teden dni počitka In zdravljenja v domači oskrbi. Benvenuto je povedal, da ga je med prečkanjem Ul. Oriani po zebrastem prehodu oplazil avto, ki ga je vozil 25-letni Gianfranco Bettini. Ostalih podatkov pa se prestrašeni Pen . enoto ni zapomnil. Občine naj imenujejo odbore za trgovino Z deželnim zakonom štev. 56 z dne 13. decembra 1971, ki bo objavljen v prihodnji številki Uradnega vestnika Furlanije - Julijske krajine, bodo stopile v veljavo nove norme v zvezi s trgovinskimi dejavnostmi. Dežela je kakor znano z omenjenim zakonom vnesla v besedilo državnega zakona štev. 426 o trgovini nekaj sprememb v skladu s specifičnimi potrebami trgovskega ustroja Furlanije - Julijske krajine. V skladu z novo normo bodo občine imenovale posebne strokovne •e za trgovino, ki jih predvideva novi deželni zakon. Deželna u-prava vabi že zdaj občine, naj razmišljajo o tem vprašanju, tudi zaradi tega, ker se postopek v zvezi z uvajanjem državnega zakona štev,- 426 nepričakovano zavlačuje. SINOČI V AVDITORIJU Stara «Nina» v izvedbi beneških igralcev Nežna in subtilna zabava, prediren duh po označevanju tipičnih predstavnikov neke družbe iz polpreteklega stoletja, sproščena dramska govorica: to so nekatere posrečene komponente «nekoliko stare in čile» komedije «Nina, ne delaj se neumno* avtorjev Giancapa in Rossata. s katero se je sinoči gledališka skupina tCompagnia Veneta* predstavila tržaškemu občinstvu v Avditoriju. Sproščena zabava tedaj ki noče biti nič drug zga kot samo in le to: še kar spretno napisana komedija, sestavi.zna iz številnih zapletov in razy’etov, ki živo spominjajo na tako posrečen žanr beneških narečnih komedij goldonijske-ga izvora. Spričo namena, zaradi katerega so člani gostujoče skupine postavili na oder to delo, bi lahko oporekali, kot je to danes pogost običaj, ki je prešel že v pravi fanatizem, neangažiranost, odmaknjenost od sodobnega vrenja v svetu, od njegovih tegob in bolečin. Pa ni tako. Včasih potrebujemo tudi tako hrano, ki sicer ni prehranljiva mogoče niti povsem prebavna, ven dar pa malodane potrebna. In «Nt-na» ustreza vsem tem zahtevam, saj od samega smeha ni še nihče umrl... Tudi skupina dvajsetih igralcev je v znatni meri pripomogla uspehu komedije, da ni ta ostala na ravni poprečnega in poceni smeha. V’ prvi vrsti velja tu omeniti komično res čistega in igralsko bistrega Tonina Micheluzzija v vlogi glasbenega učitelja Burganze, kateremu ni niti za trenutek pošla sapa in je znal za dobri dve uri obdržati avditorij v priletnem razpoloženju. Dela se je z lahkotnim režijskim konceptom, oprtim na nekaterih prav posrečenih domislicah, lotil Costan-tino De Luca, za smiselno scensko glasbo pa je poskrbel mojster Mon tebello. s. v. Urnik uradov gen. konzulata SFRJ Uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo v soboto, 1. in v nedeljo, 2. januarja 1972 zaprti kot običajno, prav tako tudi v ponedeljek, 3. januarja 1972 zaradi novoletnih praznikov. Čedalje več avtov čez tržaško luko Od januarja do konca septembra letos so ladje vkrcale v Trstu 17.737 1 minu. Včeraj so pokopali Pino Coljo Množica tovarišev se je včeraj popoldne poslovila na pokopališču pri Sv. Ani od zavedne slovenske komunistke Pine Colja. Seda.) počiva tam, nedaleč od doma, kjer ie preživela zadnja leta svojega razburkanega življenja, o katerem je s ponosom lahko rekla prijateljem, da ga je bilo vredno živeti. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Od naistarejših antifašistov in tistih, ki se spominjajo skupnega dela v Trstu, Italiji in v izgnanstvu, do mladih, Id so pokojnico vzljubili pozneje, ko je delala v združenju za kulturne stike s Sovjetsko zvezo ali v rojanski sekciji KPI. Mnogi so se spomnili srečanja stare revolucionarke z mladim delegatom iz Vietnama, ki se .ji .je poklonil in ga je ganila zgodba njenega življenja. Spet druge je prizadela njena smrt, ker so se spominjali tolažilnih besed in poguma, ki ga nm le dajala v težkih trenutkih. Njeno delo, njena življenjska pot nista bili poznani, ker je hila skromna in je o vsem sodila, da ie bila le njena dolžnost. Priljubljena ie bila v Trstu prav tako kot v Neaplju, kjer je bila 13 let, v Franciji, kjer je delala za špansko republiko v tridesetih letih, ali v Egiptu, kjer je šla za »Rdečo pomoč* pomagat antifašistom. Na njenem grobu je spregovoril v imenu tržaške KPI CLaudio Tonel in orisal njen lik. Nato so se tovariši razšli s tiho bolečino v srcu, ker so izgubili človeka, ki jim je bil blizu tudi zadnje dni življenja. Ohranili jo bodo v trajnem spo Danes praznuje na Opčinah 70. rojstni dan TONČKA SOSIČ-FRANCINOVA Vse najboljše ji želijo mož in sinova z družinama. TOPLO PRIPOROČAMO NA ROČNIKOM, DA VPLAČAJO NAROČNINO PRI RAZNAŠALCU, ALI PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI V TRSTU. Ul. F FUz) št. 10. Razna obvestila Sekcija Zveze partizanov s Proseka vabi na množični sestanek, ki bo danes, 30. t. m. ob 20. uri v Soščevi hiši. ŠD UNION priredi na STADIONU «1. MAJ* v petek, 31. decembra 1971 od 22. ure do jutra veliko silvestrovanje z večerjo OB KONCU LETA Igrali bodo THE GENESIS GROUP Zmerne cene — Znižane cene za člane in športnike — Odlična postrežba — Bar — Rezervacije sprejema: UNION. UL sv. Frančiška 20/IH., tel. 79-45-30 v večernih urah od 18. do 20. ure. Včeraj-danes Danes, četrtek, 30. decembra EVGEN Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29. — Dolžina dneva 8.43. — Luna vzide ob 14.51 in zatone ob 6.36. Jutri, petek, 31. decembra SILVESTER Vreme včeraj: najvišja temperah ra 10,8 stopinje, najnižja 6,1, ob 19. uri 10,8, zračni tlak 1014,6 stanoviten, vlaga 75-odstotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 10,2 stopinje, dežja je padlo 4,7 mm. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. decembra 1971 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 18 oseb. Umrli so: 1 mesec star Andrea Fa-bris, 84-letna Dorotea Sanfelice vd. Stancampiano, 87-letna Gemma Sca-bar por. Pascolat, 87-letna Maria Monfalcon vd. De Filippi, 81-letni Pie- POLITEAMA ROSSETTI Od danes do 2. jan. bodo v gledališču Rossetti izven abonmaja predstave komedije «čas fantazije* Anne Bonacci s Sandro Mondaini in Pippom Baudom. Gre za predstavo z glasbo, ki prihaja k nam kot nalašč na predvečer Silvestrovega za vesel zaključek leta. Poleg Mondainijeve in Bauda nastopajo še drugi, med katerimi tudi Luciano Virgilio. Režija Davide Mon-temurri. Danes začetek ob 21. uri, jutri pa ob 20. AVDITORIJ Danes bo ob 21. uri predstava manj mladim Tržačanom zelo znane komedije »Nina, ne delaj se neumno* Giancapa in Rossata. Predstava v izvedbi skupine Compagnia Veneta s Toninom Micheluzzijem v glavni vlogi, je bila pred prihodom v Trst povsod po Italiji zelo toplo sprejeta. Režija Costantino De Luca. Predstave bodo: danes ob 21. uri, jutri ob 20. uri, v soboto, zadnji dan, pa ob 16.30 in 21. uri. Nazionale 15.30 »Gli Aristogatti*. Barvni film. Walt Disney. Fenlce 15.00-22.00: »Agente 007 -Una cascata di diamanti*. Barvni film Sean Conery v vlogi Jamesa Bonda. Eden 16.00—22.00 «4 mosche di vellu-to grigio*. Barvni film. Michael Brando in Mimsy Farmer. Grattacielo 15.30 »Soffio al cuore*. Barvni film. Excelsior 15.30 «Bello, onesto, emigra-to Australia, sposerebbe compaesa-na iHiba ta*. Alberto Sordi, Claudia Cardinale. Barvni film. Ritz 15.30 »Gli scassinatori*. Barvni film. Jean Paul Belmondo, Omar Sharif, Dyan Cannon. Alabarda 16.30 »I due assi del guan-tone*. Franco Franchi, Ciccio In-grassia. V barvah. Aurora 16.30—22.00 «Love story». Barvni film. Mac Graw. Impero 16.30 «11 merlo maschio*. Lan-do Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30—22.00 »Continuavano a chiamarlo Trinita*. Barvni film. Te-rence Hill in B. Spencer. Capitol 16.00—22.00 «Homo eroticus*. Barvni film. Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Anonimo veneziano*. Florinda Bolkan, Tony Musante. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «11 vichingo ve-nuto dal sud*. Lando Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «La sfinge d’oro». Robert Taylor, Anita Egberk, Jack Stuard. Barvni film. Astra 16 30 «Maciste». Barvni film. Abbazia 16.00 «La vendetta di Spar tacus*. Rogers Brovvn, Scilla Gabel, Gordon Mitchell. Barvni film. Ljudska prosveta Prosvetno društvo «Ivan Cankar* vabi starše, da vpišejo otroke v tečaj za ritmične vaje in folklorne plese. Vpisovanje vsak večer od 18. do 19. ure na sedežu društva. SPDT priredi 2. januarja avtobusni izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Odhod ob 6.30 izpred sodnijske palače. da bo pogreb Razstave V galeriji Cartesius razstavlja slovenska »naivka* Greta Pečnik ti Oplotnice pri Mariboru, ki pa sedaj živi v Piranu. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita je odprta tradicionalna »božična razstava*. še dva dni, do 31. t.m. bo razstavljala v umetnostni galeriji ENDAS v Ul. Zudecche 1 mlada japonska umetnica Teruko Saito, ki je svojo razstavo v našem mestu odprla pred nekaj dnevi. Saito, ki se je šolala na umetnostni akademiji v Tokiu, živi že četrto leto v Rimu kot gost rimske akademije likovnih umetnosti. Doslej je imela že več osebnih razstav doma in v tujini, sodelovala je na številnih kolektivnih razstavah in dobila več priznanj. Darovi in prispevki Za spomenik padlim v Skednju, na Kolonkovcu in pri Sv. Ani daruje 2000 lir Stranščak Franc iz Trsta. Klara Sancin vd. Vidovič daruje 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca. Albin in Lucilla Gerli darujeta v spomin na pok. sina Hermana za PD Slovenec in mladino iz Boršta 20.000 lir in 20.000 Ur za SZ Breg, dar Peta-rosa Danila, Boršt 101 v znesku 5000 Ur pa za Dijaško matico. V spomin na pok. Vekoslava Span-gerja darujeta Vanja in Vlado Turina 5000 Ur za Dijaško matico. Viktorija Bizin, mati padlega borca v NOV, daruje 5000 Ur za spomenik padUm partizanom v Križu. V počastitev spomina pok. dr. Jakoba Ukmarja darujeta Danica ti Mladen Flego 2000 Ur za spomenik padUm v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. V počastitev spomina Vekoslava Spangerja daruje Milan Bolčič 3000 lir za spomenik padUm borcem ti Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. V počastitev spomina pok. Lojzeta Spangerja darujejo Walter Brus 2000 Ur, Norči Zavadlal 1000 Ur, Silvana Malalan 2000 Ur. družina Ferdinanda Ferjančiča 3000 lir, Edvin Švab 5000 lir in Igor Orel 1000 lir za spomenik padUm partizanom na Proseku. V počastitev spomina bivšega sobor ca in tovariša Lojzeta Spangerja. poklanja za šolo-spomenik v Cerknem 5000 Ur Danilo štuhel SOŽALJE Slovensko gledaUšče v Trstu se poklanja spominu Vekoslava Spangerja, z življenjem predanega «uporni pesti» naše svetle preteklosti, borca za ve-Uke ideale in človeškega dostojanstva. Svojcem pokojnika SG izraža globoko sožalje. Ob smrti zavednega narodnega ti protifašističnega borca ter javnega delavca Vekoslava Spangerja izreka Glasbena matica svojcem in sorodnikom iskreno sožalje. Ob smrti tov. Vekoslava Spangerja se Slovenska prosvetna zveza klanja njegovemu spominu in izreka svojcem iskreno sožalje. športno društvo Primorje izreka globoko sožalje družini in sorodnikom ob grenki izgubi Vekoslava Spangerja. VEKOSLAVA SPANGERJA danes, t četrtek, ob 15. uri izpred sedeža prosvetnega društva (Soščeve Mie) na Proseku. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO r K si Vialf XX 1EL DO-3U1 Settembre U/IIJ tro Brazzati, 73-letni Giovanni Rumiz, 72-letna Caterina Matcovich por. Mat-covich, 76-letna Bianca CoUedani, 75-letna Grazia Triggiani vd. Orcluolo, 67-letni Carlo Rebula, 67-letni Seba-stiano Cimador, 86-letna Maria Stecar por.Crechici. 66-letni Francesco Kru-svar, 84-letna Ortensia Gallo, 84-letna Irmina Tomasich vd. Afrodisio, 82-let-na Irma Celentich vd. Antelmi, 65-let ni Rodolfo Blason in 77-letni Giovan ni Cerkvenik. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Dlaz ; AUa Salute, Ul. Giulia 1, Picciola, Ut Oriani 2, Vemari, Trg Valmaura 11 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla BasiUca, Ul. S. Giusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giustizia, Trg LibertA 6. Testa d’Oro Ji. Mazzini 43. SLOVENSKA SKUPNOST se klanja spominu VEKOSLAVA SPANGERJA - LOJZETA tajnika Slovenske levice in se pridružuje žalovanju primorskih Slovencev ob njegovi smrti. Trst, 30. decembra 1971 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja ob izgubi našega HERMANA GERLIJA se iskreno in toplo zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovah z nami in tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala občinski upravi in delovnim kolegom občine DoUna, federaciji in dolinski sekciji PSI, Šd Breg, Pd in pevskemu zboru Slovenec ter mladini iz Boršta. Najtoplejša zahvala vaščanom in občanom za njihovo pomoč in soUdamost. ŽALUJOČA DRUŽINA GERLI IN SORODSTVO Boršt, 30. decembra 1971 ZAHVALA V ponedeljek. 27. t. m. smo spremiU k zadnjemu počitku našo drago ženo, mamo, sestro in nono MARIJO RAŽEM por. SOSIČ Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja in vencev ter vsem. ki so na kakršen koU način počastiU njen spomin. žalujoči: mož, hčerka, mama, zet, vnukinja In vsi sorodniki Bazovica, 30. decembra 1971 GORIŠKI DNEVNIK s VESTI Z ONSTRAN MEJE Spodbudno dveletno sodelovanje Delamarisa s koprskim Slavnikom V kratkem nova tovarna na Koprskem ■ Nov obrat Tomosa v Buzetu Čeprav je preteklo že precej ča- Tomosov obrat za proizvodnjo kom-sa, odkar so se politični in drugi I pletnih Mopedovih koles. Novi obrat forumi in občinske skupščine s po- J bo velikega pomena za gospodarsko pasivno področje Buzeta in okolice, saj bo v njem zaposlenih okrog 110 ljudi. * * * Po vsej slovenski in hrvatski Istri pripravljajo številne prireditve za novoletne praznike. Vsepovsod bodo gostovali znani pevci in ansambli. Tako bodo med drugim nastopili v Umagu Majda in Mojntir Sepe ter Lola Novakovič, v Kopru pa Nino Robič. Turistično društvo v Kopru je sporočilo, da bo čez praznike odprta Tumova koča na Slavniku, tako da bodo prišli na račun tudi tisti, ki želijo dočakati novo leto v planinah. * * * V koprski Loži vzbuja pozornost razstava olj in grafik slikarja Andreja Ajdiča, ki s svojstveno interpretacijo obravnava podobo Savinjske doline. Ob otvoritvi je komponist Bojan Adamič projiciral svoje razumeli, da je treba slovensko o-balo kar najbolj enotno obravnavati na raznih področjih, smo bili priča le redkim konkretnim akcijam. Prav te dpi pa sta nakazala spodbudno smer izolski kombinat Delamaris ter transportno - turistično podjetje Slavnik. Predstavniki obeh podjetij so namreč podoisali samoupravni sporazum, ki predvideva dveletno sodelovanja pri reševanju kadrovskih in finančnih vpra sanj. pri reševanju stanovanjske sti ske ter na področju organizaci je posameznih skupnih strokovnih služb. Podjetji bosta še naprej ostali samostojni, so poudarili ob podpisu sporazuma, sodelovanje pa bo nedvomno obojestransko koristno. Dveletno sodelovanje pa bo nedvomno prineslo tudi določene izkušnje za razširitev ir poglobitev sedaniih o-ziroma za uvedbo novih integracijskih oblik. • « « Koprski Iplas se je sporazumel z zahodnonemškim kemijskim združenjem Hoeehst o skupni investiciji za izgradnjo tovarne za proizvodnjo polivinil acetatne disperzije. Zadevni sporazum so podpisali na Dunaju, tovarno pa naj bi začeli graditi že v kratkem. Če bo šlo vse po načrtih, bodo prve količine tega proizvoda prišle na trg konec prihodnjega leta. Ko bo tovarna delala s polno kapaciteto, bo znašala letna proizvodnja okrog 10 tisoč ton. S to količino bi povsem pokrili potrebe domačega trga. del proizvodnje pa bi tudi izvažali. * * * Tovarna Tomos v Kopru uspešno uresničuje svoje kooperacijske načrte. Pred dnevi so odprli v Buzetu oooooooooooooooooooooo 8 poskočnimi v novo leto! ansambel MAKSA KUMRA z vaško godbo — pomlad v gozdu po domače — 6 prelepih štirje kovači — na Golteh tebi draga — ansambel TONETA KMETCA VESELI PLANŠARJI — luštno je biti planšar in še obilo drugih.... PLOŠČE STEREO oooooooooooooooooooooo barvne diapozitive iz Savinjske doline ob spremljavi glasbe. Razstava bo odprta do 14. januarja, v tem času pa bo Bojan Adamič še dvakrat projiciral svoje diapozitive, ki vsebinsko dopolnjujejo Ajdičevo u-stvarjalnost. • * • V Kopru so podelili priznanja najboljšim pionirskim odredom v občini. Priznanja so prejeli: osnovna šola Pinko Tomažič in Janko Premrl - Vojko v Kopru ter osnovne šole v Šmarjah, Pradah in Škofijah. * * * Most čez železnico pri Bertokih je preobremenjen. To so ugotovili strokovnjaki po sistematičnem nadzorovanju prometa. Zato so pristojni organi sklenili, da bodo most u-sposobili za večje obremenitve v roku šestih mesecev. Med gradbenimi deli bo Koper povezan s križiščem Ankaran po obvozni cesti od Bertokov in mdrno tovorne železniške postaje. liiimiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiniiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii PRETEKLO NOČ PO MESTNIH ULICAH Aretirana mladeniča zaradi ropa 1500 lir Ob koncu preteklega tedna so karabinjerji priprli mladoletnika, ki sta izsilila starejšemu vozniku 1500 lir in mu ukradla torbo z vsoto 50.000 lir Preteklo noč so karabinjerji aretirali dva mladeniča, ki sta oropala 34-letnega moškega za sicer zelo skromno vsoto 1.500 lir. Zgodilo se je v Ul. Torri malo pred eno uro po polnoči. 20-letni Natale Minotuaro in 18-letni Boris Durante sta privozila z motorjem. Ustavila sta se ob 34-lebnemu Romanu Spangaru iz Ul. S. Caterina, ki se je pravkar poslovil od družbe v baru. Mladeniča sta Spangara zaprosila za cigareto, ki jima je odklonil, češ da ne kadi. Ker sta mladeniča vztrajala, se je vendar odločil in povlekel iz žepa zavoj cigaret. Mladeniča sta tedaj opazila, da je Spangaro nosil v notranjem žepu nekaj denarja. Segla sta po bankovcih in mu enostavno vzela 1.500 lir. Spangaro se je seveda upiral. Minotauro in Duranti sta tedaj skušala izzvati Spangara s stavo in ga vprašala, naj jima pove, kdo je .najmanjši,od nayzočjh. Za stavo" štfl lž žepa 'povlfckla tudi reklamni desettisočak. Nemudoma sta spet skočila na motor in se naglo oddaljila. Spangaro je takoj obvestil policijo. Karabinjerji so mladeniča zasačili samo nekaj minut kasneje v Ul. Oriari. Minotauro in Duranti sta že večkrat skušala opraviti podobne tatvine ali rope, zaradi česar nista povsem neznana karabinjerjem in policiji. Podoben dogodek se je pripetil tudi ob koncu preteklega tedna, čeprav je bil še nekoliko bolj razgiban. Pripetil se je na Trgu Ober-dan okrog 23. ure. Za postajo openskega tramvaja sta se pristavljenemu avtomobilu, v katerem sta sedela voznik 68-letni Tommaso Juri-sevich in jugoslovanski državljan Jon Nikolič, približala dva izredno mlada fanta, ki sta od Jurisevicha in Nikoliča zahtevala, naj jima izročita 1.000 lir. Po kratkem prere-i kan ju je Juriše vich izstopil iz avtomobila in pohitel do telefona, da bi poklical policijo. S seboj je previdno odnesel tudi torbo, v kateri je imel vsoto 50.000 lir. Ko se je vrnil k avtomobilu sta mladeniča spet vztrajala, naj jima izroči tisočak. Ta je stopil spet do telefona, pozabil pa je torbo, ki sta jo mladeniča pobrala in se z njo spustili v beg. Na osnovi izredno točne izjave Jurisevicha so karabinjerji iztaknila enega od dveh mladeničev, 17-letnega B. M. iz Ul. S. Pasquale, ki se je še vedno potepal po mestu, točneje po Ul. Tivemella. Torbo je sicer odvrgel, po dolgi preiskavi pa so karabinjerji le ugotovili, da je vsoto 50.000 lir skril v ... zadnjico. Kje bomo silvestrovali ? Hotelsko turistično podjetje Trst, Viale Mlramare 323, tei. 410986. Pohitite z rezervacijo miz. — Cenjenim gostom in prijateljem ter znancem voščimo prijetno novo leto 1972. okno kuhinje je odvrgla na cesto kovček s perilom in nekaj oblekami, nato pa se z višine kakih 4 metrov spustila po vrvi na cesto in izginila. Perettin jo je kasneje zaman iskal... Nalezljive bolezni Občinski zdravstveni funkcionar je sporočU, da so zabeležih od 20. do 26. decembra v tržaški občini naslednje primere nalezljivih bolezni: 18 primerov škrlatinke, 3 primere kužne mono-nukleoze, 30 primerov ošpic, 4 primere noric, 2 primera epidemičnega vnetja priušesne sUnavke, 1 primer šena, 8 primerov srbečice (od katerih 1 izven tržaške občine), 5 primerov infekcijskega vnetja jeter in 1 primer tetanus«. Tudi v preteklem novembru, kakor poroča vestnik trgovinske zbornice, so zabeležili nekatere zastoje v industrijski proizvodnji na Goriškem, pa čeprav v manjši meri kot v prejšnjem dvomesečju. Glavni vzrok za to je bilo stavkovno gibanje v kovinarskih industrijah na področju Tržiča. Zlasti v podjetju ASGEN so imeli izmenične kratkotrajne stavke, ki so zelo motile proizvodnjo in to ves mesec; pogajanja na sedežu v Rimu so še vedno v teku in do njihovega zaključka ni upanja za prenehanje stavkovnega gibanja. V prvi polovici meseca je bi!o pozitivno, da so zaključili protestno gibanje delavcev zasebnih podjetij, ki delajo znotraj ladjedelnice in po naročilu iste. Podpisali so namreč sporazum, s katerim so priznali delavcem teh podjetij enake delovne pogoje kot jih imajo drugi delavci v ladjedelnici. Še vedno pa je bilo v teku mezdno gibanje pristaniščnikov v Porto-rosegi, ker so bili delavci v bor bi za obnovo svoje delovne pogodbe. Prav tako je bila takrat še v teku stavka v tovarni mesnih izdelkov Morgante v Romansu, kd se je pozneje zaključila s sprejemom delavskih zahtev in njihovo vključitvijo v določila nove delovne pogodbe, o čemer smo ob svojem času že pisali. Prav tako smo poročali tudi o pogajanjih pri deželni upravi v Trstu za podpis dopolnilne pokrajinske pogodbe za delavce podjetja SNIA v Zdravščini, Med dobrimi vestmi iz meseca novembra naj omenimo še sporočilo, da bo bivša tovarna nogavic Muc-chiut v Gradišču zopet začela o-bratovati v začetku nastopnega leta, ker je tovarno prevzelo novo podjetje Officine Elettromeccaniche Giuliane, ki bo proizvajalo novo vrsto žarnic ter bo pri tej novi proizvodnji zaposlilo predvidoma 45 delavcev in morda tudi kaj več. Na ta način bodo lahko zaposlili vse delavce bivše tovarne nogavic. Poročilo trgovinske zbornice navaja še odobritev finansiranja za gradnjo nadvoza pri Tržiču, s katerim bodo povezali tržiško področje na Moščenicah z državno cesto št. 14_ in železniško povezavo s pristaniščem v Portorosegi. Pri Sovod-njah pa so izročili v obratovanje nove naprave za upepeljevanje smeti, oziroma njihovo predelavo v gnojila. Na področju industrijske cone v Krminu pa je predvidena gradnja še vsaj petih novih tovarn. Kar se tiče novih stanovanjskih gradenj, so zlasti pri zasebnih gradnjah zabeležili v prejšnjem trimesečju napredek tako v novih gradnjah kakor tudi v pripravi načrtov zanje. To je razvidno tu® iz podatkov za mesec oktober, ko so zgradili 25 novih stanovanjskih hiš in 7 poslopij za gospodarske namene; v njih je 56 stanovanj ter 203 raznih drugih lokalov. V istem mesecu so pripravili načrte za gradnjo nadaljnjih 32 stanovanjskih hiš s 275 stanovanji ter 16 poslopij za gospodarske namene. Kar se kmetijstva tiče je pogosto deževje v novembru oviralo jesenska poljska dela, vendar pa je bi- to tako vreme ugodno za posevke. Po zaključku jesenske setve in potem ko so pobrali koruzo, so kmetje začeli z deli v vinogradih in z ukrepi proti škodljivcem po sadovnjakih. Zdravstveno stanje goveje živine je bilo zadovoljivo in zaradi zmanjšanja kmetijskih del tudi ni bilo več pomanjkanja kmečkih delavcev kakor v poletnih mesecih. Cene kmetijskim pridelkom so ostale v glavnem nespremenjene, razen za vino nove letine, za katero ponujajo kupci višje cene kot lani. Opaziti je bilo tudi živahnejšo kupoprodajo z zemljišči zlasti na področjih, ki pridejo v poštev za ureditev novih vinogradov, ali za pomladitev že obstoječih. Kriza v ribji industriji Komunistični deželni svetovalci Bergomas, Pascolat in Mioschioni so predložili pred časom deželnemu odborniku za delo Stopperju interpelacijo v zadevi začasnih odpustov delavcev v ribji industriji. Odbornik Stopper je te dni odgovoril v zadevi, ki se tiče podjetja Safica v Gradežu in Mazzols- v Ma-ranu. Dejal je, da je bil ukrep nujen zaradi pomanjkanja surovin, se že našli ukradeni alfa romeo v je povezano z odlokom pristojnega ministrstva, ki prepoveduje prodajo in predelavo okuženih rib. Položaj se je še bolj poslabšal z alarmi-stično kampanjo. Vsekakor pa zadevo proučujejo in bodo skušali najti ustrezno rešitev. OB SLIKARSKI RAZSTAVI V SOVODNJAH Na zadnji občinski konferenci Zveze komunistov v Novi Gorici so izvolili nov komite, katerega sekretar je ostal Dušan Šinigoj. Ob tej priliki so obravnavali tudi razna aktualna politična in upravna vprašanja zlasti pa vlogo Zveze pri uresničevanju stališč z 21. seje pred- Preteklo nedeljo je bila v So-vodnjah otvoritev umetnostne aale-rije »W W F*. Nekoliko čudno se sliši, da si slovenska vas na Goriškem privošči umetnostno aaleri-jo, še bolj čudno pa, da je ta razstavni prostor edini na Goriškem posvečen izključno svojemu namenu Dolgočasno zaporedje sivih in med seboj podobnih si hiš se je torej nekje v sredini vasi pretrgalo s pobeljeno steno in na nje i presenetljivim napisom: tGalerija W W F*. Ne vem, kako bodo Sovodenjci sprejeli te ne ravno domače kratice, ki presegajo običajno dvojezičnost. Hišni gospodar mladi Bogdan But-kovič mi je dejal, da se je odločil za «World Wildlije Fund» ne samo kot zagovornik življenja v naravi, pač pa ker se je sam na skrivaj zamikal v živalski svet. in na skrivaj preučuje njega skrivnosti. Ob opazovanju (in zbiranju) »nižjih* živali se mu je porodila želja, da bi ta življenjski čudes izpovedal v podobi. Z otvoritvijo »hišne* galerije smo bili tako priča tudi krstni razstavi njegovih del V pritličju pridobljeni prostor ni ravno velik, ima pa sicer vse dobre pogoje, med njimi tega. da je lahko dostopen. Razstavni prostor so za to priliko počastui s svojimi deli slikarji Volarič iz Kobarida. Pečanar m Medvešček iz Nove Gorice. Doliach iz Krrnina in De Gironcoii iz Gorice. V šego skupaj so razobesili niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiN DRZEN VLOM V ZLATARNO V GORICI Pred očmi sosedov vlomili v izložbo in odnesli zlatnino milijonske vrednosti Z ukradenim avtom so se vlomilci odpeljali do Vidma, kjer so vozilo pustili in izginili brez sledu V Gorici so nočni vlomilci prejš njo noč pripravili še eno neprijetno presenečenje, ko so vlomili v zlatarno Giovannija Fuchsa v Rašteiu št. 58 in izpraznili izložbeno okno, iz katerega so odnesli raznega nakita za preko 2 milijona lir. Po vlomu so se nemoteno odpeljali z avtom alfa romeo 1700, ki jih je čakal na Travniku. Dve uri pozneje so našli avto, ki je bil ukraden 20. t.m. v Vidmu, zapuščen v Ul. Colugna v Vidmu. Drzen in dobro premišljen vlom se je odvijal, po pripovedovanju očividcev, okrog 23.30 ter je trajal le nekaj minut. Vlomilci, kaže da sta bila dva na delu, tretji pa je čakal v avtu s prižganim motorjem, so s krampom odtrgali leseno zapornico pri izložbenem oknu zlatarne, vrgli dva kosa zapornice na cesto in tretjega potisnili na desno stran, razbili s krampom šipo in tako z lahkoto pobrali iz izložbe vse, kar je bito v njej več vrednega. Po prvem inventarju, ki ga je napravila policija s pomočjo zlatarja, so tatovi odnesli 12 zlatih zapestnic z obročkom, 30 zlatih zapestnic z verižico, tri moške zlate zapestnice, tri zaponke za kravate, nekaj parov dragocenih zapestnih gumbov, 16 prstanov z vdelanimi kamni, 25 zlatih verižic in šest zapestnih ur. Pred trgovino so pustili kramp brez ročaja, ki jim je služil pri^ vlomu, ker očdividno niso imeli več časa in so morali pohiteti. Med tem so se namreč ob žvenketu razbitega stekla izložbe sosed- iiiuimiiiiiiiiniimiiiiiimiiitiniiiifiiiimiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiuuiiiiuiiiiiii NEKAJ NOVOSTI IZ ŠTANDREŽA Nova samopostrežna trgovina in kmalu občinska lekarna Naraščajoči promet in nove cestne zveze spre-minjajo zunanjost tega slovenskega kraja V zadnjih letih smo že večkrat ugotovili, da postaja nekdanja samostojna slovenska občina Štandrež vedno bolj sestavni del Gorice, te nekaj let je povezan s stalno avtobusno progo z mestnim središčem in vse tja do severne železniške postaje. Pred kratkim so u-redili tudi spodnji del Mihaelove ulice ter jo razširili, po drugi strani so razširili tudi Ul. Tabaj in tako središče štandreža povezali na obe strani, proti Tržaški cesti in proti Rojcam. Zlasti so te spremembe vidne na križišču Mihaelove in Kraške ceste. kjer je nekdaj stala stara trgovina Briško. To hišo so skupaj z nekaterimi drugimi podrli in cestišče razširili ter uredili, ob njem pa so zrasle nove moderne hiše, ki so dale prvi obris novega prometnega središča, ki na tem mestu nastaja. Občinska uprava bo v eni teh hiš uredila lekarno, ki bo zelo koristna za domačine in za sosednje Sovodenjce, da jim ne bo treba več v središče mesta po zdravila v nujnih primerih; zato pričakujejo, da bi čimprej zaključili z vsemi pripravami in novo lekarno dejansko odprli. Tam poleg pa so te dni odprli tudi novo veliko in moderno urejeno samopostrežno trgovino Roner & Briško, ki bo na najbolj ustrezen način nadomestila staro Briškovo trgovino, ki je izninila s hišo vred. Nova trgovina ima kar 120 kv. metrov površine, je okusno urejena po najsodobnejših predpisih za trgovine ter bogato založena tako z jestvinami, droperijskim in drugim blagom, ki ga domačini potrebujejo. Tako jim sedaj za te reči ne bo treba v mesto, ker bodo po pri rjurrnih cenah našli dovolj izbire Kot smo že rekli, je z novo ureditvijo in razširitvijo cest. ter z nastajanjem industrijske cone na Piloščah promet v Štandrežu tako narastek da bo tudi nova trgovina imela možnost razvoja poleg že obstoječih ter doprinesla k pozitivnemu tekmovanju v tem kdo bo domače potrošnike bolje in ceneje postregel. V tem smislu bosta tako bodoča lekarna kot nova samopostrežna trgovina Roner & Briško pomenila važno pridobitev za Štandrež in doprinos k nadaljnjemu napredku naše največje vasi na Goriškem, ki pa ima vedno manj iz-gleda vasi prav zaradi vedno večje povezave z mestnim središčem. je iz bližnjih hiš zbudili in začeli klicati na pomoč. Na nesrečo nobeden od njih ni imel doma telefona in ko je pek iz sosednje hiše, Carin Verni, skočil v svojo trgovino in poklical št. 113, so se vlomilci že odpeljali proti Vidmu. Policijo je obvestila neka starejša ženska, ki je takrat šla po Rašteiu proti Trgu Cavour, videla vlomilce na delu in pohitela do kvesture, ki je oddaljena komaj nekaj stotin metrov od kraja vloma. Policijski agenti so žal prišli prepozno in sedaj mrzlično stikajo za vlomilci. Kot rečeno so dve uri pozneje že našli ukradeno alfa romeo v Vidmu in ugotovili, da so prvotno registracijo UD 220622 vlomilci zamenjali z drugo, verjetno ukradeno tablico GO 59130. Pri preiskavi sodeluje tudi policija iz Vidma. Način izvedbe vloma je zelo podoben tistemu, ki so ga vlomilci pred časom izvedli v Trstu in policija skuša dognati, če niso v oba vloma zapleteni isti vlomilci. Vsekakor pa očividci vedo povedati, da sta bila pri vlamljanju zaposlena dva mladeniča, oblečena v sive površnike. Prav tako je očitno, da so dobro poznali razmere in navade okradenega zlatarja. Kot rečeno, izložba ni imela navojnic ampak lesene zapahe, ki so jih z lahkoto odstranili. Prav tako jim je bilo znano, da zlatar zvečer ni imel navade pobrati zlatnine iz izložbe. Zato so vse te in druge pomanjkljivosti izkoristili pri svojem vlomu. Rimski razgovori o ASGEN Na ministrstvu v Rimu so se včeraj popoldne ob 18. uri začeli razgovori in pogajanja med sindikalnimi predstavniki prizadetih delavcev in vodstvom podjet-ASGEN. Prvotno je bilo rečeno, da bodo ta pogajanja nadaljevali šele po novem letu. Delavci so vest sprejeli z zadovoljstvom, ker vidijo v tem možnost, da bo prišlo končno do sporazuma in bodo upoštevali njihove pravične zahteve. Plačajte avtomobilsko takso! Avtomobilsko takso za prihodnje leto ie treba plačati do 10. januarja. V pisarnah avtokluba v Gorici, Tržiču, Gradežu in Krminu so v teh dneh pričeli sprejemati plačilo omenjene takse. Vodstvo Avtokluba vaba vse avtomobiliste in motocikliste, da plačajo takso čim-prej, da se tako izgnejo dolgim običajnim vrstam v zadniih dneh. •iiiiiiiiiiitmiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiniiiiiftimtiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiMiui Urnik trgovin in lokalov za novoletne praznike Za bližnje praznike ob prehodu iz starega v novo leto velja za trgovine na Goriškem naslednji urnik: V PETEK, 31. decembra: bodo vse trgovine lahko odprte zvečer do 20. ure. Mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure, pekarne bodo prodajale kruh tudi za naslednji dan. SOBOTA, 1. januarja: vse trgovine bodo ves dan zaprte. NEDELJA, 2. januarja: trgovine bodo ves dan zaprte; izjema so pekarne in mlekarne ter dežurne cvetličarne (cvetličarna S. Rocco, Vittorio Veneto 75 teL 2365) ki bodo odprte v dopoldanskih urah. SADNI TRG: bo ves dan zaprt v soboto in v nedeljo. GOSTILNE in drugi javni lokali v Gorici in na podeželju, vključno razni društveni krožki, imajo po-licijrto dovoljenje a uratovanja od 31. dacembra do vključno 2. januarja do treh po polnoči. MESTNI AVTOBUSI: v Gorici bodo 1. panuarja vozili od 8. do 20. ure z opoldansko prekinitvijo od 12.30 do 14.30. RIBIJEVI AVTOBUSI: bodo v soboto vozili v skrčenem obsegu na nekaterih glavnih progah. (Gorica—Tržič: Gorica—Gradež; Gorica —Milan); na drugih progah pa bodo vožnje ta dan prekinili. V nedeljo 2. januarja bodo avtobusi vozili po nedeljskem urniku. BRIVCI IN FRIZERJI: bodo imeli odprto v petek, 31. t.m. od 8. do 20. ure. Dne L, 2., In 3. januarja 1972 bodo imeli po ves dan zaprto; 5. januarja bodo Imeli odprto od 8. do 20. ure, 6. januarja p« od 8. okvir. Upamo, da bo Butkovičeva pobuda uspevala in poživljala likovno kulturo na Goriškem. Zaenkrat gre fantu tise priznanje, kulturnim ustanovam pa priporočilo, da naj posvečajo likovni dejavnosti več pozornosti (tudi pri odkupu umetnin!) Milko Rener Pilonova hiša bo postala muzej Na zadnji seji občinskega odbora v Ajdovščini so med drugim razpravljali tudi o zagotovitvi finančnih sredstev za odkup rojstne hiše znanega ajdovskega slikarja Vena Pilona, ki je dolgo živel p Parizu in se tam kot umetnik tudi proslavil. V njej nameravajo urediti galerijsko in muzejsko zbirko, kjer bodo zbirali in hranili kulturne in zgodovinske vrednote. Gorica VERDI 17.15—21.00: »Continuavano a chiamarlo Trinita*. T. Hill in B. Spencer. Kinemaskop v barvah. CORSO 16.30—22.00: »Detenuto in at-tesa di giudizio*, A, Sordi in H. Andersen; film je v barvah. MODERNISSIMO 16.45-22.00: »Tra-stevere*. N. Manfredi in R. Schiaf-fino; italijanski film v barvah, mladim pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 17.00-21.30: »Vamos a matar companneros*, F. Nero in T. Millian: kinemaskopski film v barvah. VITTORIA 17.15-21.30: «ii gatto a nove code*. C. Malden in C. Spaak; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. Iršič AZZURRO ob 17.30: »Soffio al cuore*, L. Massari. Prepovedano mladini pod 18. letom. EACELSIOR ob 16.00 »Love story», Aliče McGravve in R. 0'Neal. Barvni film. PRINCIPE ob 17.30: »Roma bene*. Barvni film. JXova Gorica SOČA (N. Gorica): »Devica in cigan*, ameriško-angleški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Maščevalec iz Karoline*, italijansko nemški barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA: Prosto. RENČE: »Teror in strast*, ameri&ld barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: »Zadnje poletje*, ameriški barvni film — ob 19 30. KANAL: »Jamajka, smrt ne izbira sredstev*, italijansko-španski barvni film — ob 19.30. DESKLE: Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna Kilmer, Korzo Italija 10, tel. 2576. V TRŽIČU Danes Je v Tržiču odprta vaa dan in ponoči lekarna »Al Redentore* -dott De Nordis — UL Roselh 23 tel. 72340. 0 NOVEM GENERALNEM TAJNIKU ZDRUŽENIH NARODOV Avstrijec Kurt Waldheim je «šarmanten diplomat» Dolgo tet je nosi! vojaško suknjo - Ko se je loti! diplomacije, je počasi, a vztrajno rinil navzgor do sedanjega položaja Včeraj smo na tem mestu na 1^-atko prikazali tri dosedanje generalne tajnike Združenih narodov in tudi osnovne naloge generalnega tajnika, naloge, ki da se, kot zatrjujejo, vedno bolj množijo, širijo in uveljavljajo v smislu pač podjetnosti in praktičnosti generalnih tajnikov in istočasne neuspešnosti varnostnega sveta in generalne skupščine. Če smo mogli to zapisati za dosedanje generalne tajnike, celo za znanega U Tanta, ki je bil znan kot skrajno tenkočuten diplomat, vendar pa bolj filozofsko nastrojen človek kot pa praktik, bomo po vsej verjetnosti mogli ob času še odločneje spre- Koroški visokošolci o perečih problemih V začetku tega meseca so koroški študentje, ki študirajo na ljubljanski univerzi, imeli letni občni zbor svojega kluba. Na občnem zboru so obravnavali probleme, ki se tičejo razmer na avstrijskem delu Koroške ter v Sloveniji sami. Na koncu letne skupščine so izdali poročilo, v katerem koroški študentje ugotavljajo naslednje: »Trenutno najbolj pereče vprašanje v avstrijskem delu Koroške je vprašanje osnovnega šolstva. Odkar je bilo leta 1958 dvojezično šolstvo odpravljeno, germanizacija zelo napreduje. Od 6733 otrok s slovenskim jezikom, kolikor jih .je 1949 ugotovila statistika (po koroških navedbah je število sicer še prenizko), jih danes obiskuje dvojezični pouk le še okoli 1.500. Vsi ostali, po večini zaradi prikritega terorja, obiskujejo le nemško šolo. Temu vprašanju bi bilo treba posvetiti večjo pozornost ter tudi s pomočjo matičnega naroda m jugoslovanske diplomacije doseči pravičnejšo rešitev. Gre namreč za zaščito koroških Slovencev in ne le za izpolnjevanje člena 7 avstrijske državne pogodbe. V zadnjem času najbolj vidhi znaki sovraštva, ki ga goji večji del koroške družbe nasproti koroškim Slovencem, pa so: silovit odpor proti izpolnjevanju določil točke 3 člena 7 avstrijske državne pogodbe, ki predvideva namestitev dvojezičnih krajevnih napisov; perfidno preprečevanje, da bi bila Mohorjeva družba mogla kupiti Vetrinski grad; preprečitev gradnje tovarne gospodinjskih strojev, ki jo je podjetje Gorenje hotelo zgraditi pri Pliberku in nadaljevanje prodiranja tujega nemškega kapitala na slovensko ozemlje: nadaljevanje prakse, da avstrijske oblasti nikoli ne izsledijo krivca, ki je na primer odstranil slovenski napis ali onesnažil partizanski nagrobni kamen ali spomenik in to kljub temu, da so ti spomeniki z avstrijsko državno pogodbo zaščiteni. Slovenske fante pa, ki postavijo slovenske krajevne napise poleg nemških, s čimer dejansko le opozarjajo na to, da ga določila točke 3 člena 7 avstrijske državne pogodbe ne izpopolnjujejo, avstrijska policija išče z vso vnemo in osumljence postavi celo pred sodišče. Na najrazličnejših področjih vsakdanjega življenja je čutiti nemško nacionalistično sovraštvo do Korošcev, ki si največkrat upajo govoriti o tem le strogo zaupno, ker imajo hude izkušnje iz preteklosti in ker jih preveva ute- (Nadaljevanje na 6. strani) govoriti o generalnem tajniku potem, ko se bo na tem položaju izkazal novoizvoljeni generalni tajnik dr. Kurt Waldhedm, za katerega njegovi ožji sodelavci in znanci pravijo, da je »zelo agilen, sistematičen in odločen*, da sicer rad prisluhne svojim sodelavcem in da je nasproti njim korekten, da pa »naglo odloča in raje prisluhne svojim političnim občutjem, kot pa nekim racionalnim kriterijem*. Z druge strani pa se Wald-heim odlikuje tudi po tem, da rad zbere okoli sebe, kar se da solidne in sposobne sodelavce. Če se upoštevajo vse te značilnosti novega generalnega tajnika in če se vzame v {»štev tudi njegov temperament in stil, bo dr. Kurt Waldheim prav gotovo »manj filozofiral kot je filozofiral U Tant in bo hitreje reagiral na dogajanja po svetu*, kot je nekdo zapisal ob njegovi izvolitvi. Njegovi rojaki, avstrijski funkcionarji zunanjega ministrstva, pa mislijo celo, da bo dr. Kurt Waldheim najbolj aktiven generalni tajnik ZN, kar jih je bilo doslej, pa čeprav je znano, da sta bila tako Trigve Lee in Dag Hammarskjoeld zelo aktivna, U Tant pa si je na tem položaju celo zapravil zdravje. Sedaj je težko reči, kakšen bo dr. Kurt Waldheim kot generalni tajnik ZN. Še težje pa bi bilo reči, kaj bo na tem položaju dosegel, posebno če vemo, da so ga predstavniki peterih velikih sil sprejeli šele ko so dojeli, da bi se še težje sporazumeli glede kogarkoli izmed ostalih kandidatov, ki so bili tudi predlagani za generalnega tajnika. Če ne moremo govoriti o tem, kaj bo, si oglejmo vsaj, kar je dr. Kurt Waldheim opravil doslej. Dr. Kurt Waldheim je »eden najbolj šarmantnih avstrijskih diplomatov*, je o njem nekdo zapisal. Te njegove vrline so mu omogočile, da je prišel na sedanji izredno odgovorni položaj. Povedali pa smo že, da je bil Waldheim kompromisna rešitev velikih, ki so šele pri tretjem glasovanju izbrali njega. Avstrijci so bili — upravičeno — zadovoljni nad to izvolitvijo, saj biti generalni tajnik organizacije, ki združuje 130 držav, ni majhna stvar. Vendar pa Avstrijci svojega zadovoljstva ne kažejo s kakim posebnim navdušenjem, ker trdijo, da je bil in da je dr. Waldheim več »državljan sveta* kot njihove male Avstrije. In resnici na ljubo je dr. Waldhedm, ki je po rodu iz vzhodne Avstrije, nekoliko »svetovno* navdihnjen. Celo politično ni ozko opredeljen, pa čeprav ga je avstrijska ljudska stranka še pred nedavnim kandidirala za predsednika države. Postavila ga je proti Jonasu zato, ker da je dr. Waldheim zelo znan in priljubljen med pristaši obeh avstrijskih glavnih strank. Dr. Kurt Waldheim se je pripravljal na diplomatsko službo še v mladih letih, ko je bil vpisan na dunajski konzularni akademiji. Toda šole še ni končal, ko je izbruhnila vojna in dolgo let je sedanji generalni tajnik nosil uniformo. Najprej avstrijsko, po priključitvi Avstrije Nemčiji pa nemško. Kot nemški častnik je moral tudi na vzhodno bojišče, kjer pa je bil na njegovo srečo ranjen, tako da so ga z bojišča poslali v zaledje, kar je izkoristil za to, da je na Dunaju doktoriral. Vtem pa se je vojna tudi končala in dr. Wald-heim se je kot pravnik vključil v diplomatsko kariero, ki jo je začel koj po vojni. V naslednjih letih si je iz leta v leto utiral pot navzgor. Začel je kot tretji tajnik na avstrijskem poslaništvu v Parizu, postal nato drugi in prvi tajnik, nato je bil imenovan za personalnega referenta na dunajskem ministrstvu za zunanje zadeve. Od tod so ga poslali kot opazovalca v Združene narode. Iz New Yorka je šel dalje za avstrijskega poslanika in veleposlanika v Ottawo. Leta 1964 se je TONE SVETINA 273. lli AS A TRETJA KNJIGA Meglena noč je molčala in v pošastno tišino je padal dež. čez nekaj časa, ko se je vse pomirilo, se je podporočnik spet lotil žice. Pretaknil se Je že skoraj skoznjo, ko je stražarja nekaj vznemirilo. Prišel je na most in zavpil z visokim, hreščečim glasom: «Halt! Wer da?!» Dež je Škrabi j al naprej In nad reko je ležala tišina. Stražar je dvignil orožje in zapel je rafal, ki je dvignil vodene curke tik ob obrežju. Takoj ko je počilo, je tudi Primož pritisnil. Stražar se je zgrbil in padel po tleh. Napetost se je pretrgala kot trhla vrv pod pretežkim bremenom. Z vseh strani je zabobnelo, skozi zrak je sičala svinčena toča. Hporkamadona! Sranje hudičevo!« je klel Orlov na drugi strani reke, ko Je propadla zamisel o presenečenju. V bunkerju je zašumelo, kot bi dregnil v osir. Slišali so rezka povelja in šklepet zaklepov pri mitraljezih. Noč Je oživela. Roji raznobarvnih raket so prepregli okolico, da je bilo svetlo kot podnevi. Mitraljezi so tako naglo zaregljali, kot bi bili stražarji spali s prsti na petelinih. Snopi svetlečih izstrelkov so se usipali vse naokrog, zemlja se je prašila. Zažarelo je svetlobno oko reflektorja, tipalo po obodu žice in našlo pretrgano mesto. Prav tedaj je sredino tega očesa zadel rafal Primoževega Šarca, da se je razletelo steklo na tisoče koscev in Je vojak ob njem omahnil. ponovno vrnil v New York v svoj-stvu avstrijskega veleposlanika pri Združenih narodih. V času Klausove vlade, 1968-69, je bil nekaj časa tudi minister za zunanje zadeve, ko pa je prišla na Dunaju na oblast socialistična stranka pod vodstvom Bruna Kreyskega, so dr. VValdheima ponovno poslali kot avstrijskega veleposlanika v ZN. Sedaj pa bo tu »vladal* pet let ne več kot predstavnik svoje vlade in države, pač pa kot generalni tajnik te velike, svetovne organizacije, ki šteje 130 držav. Kako se bo uveljavil, bomo mogli reči šele čez čas, moeda celo šele tedaj, ko bo svojo nalogo zaključil. imiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiuiiiiuiiifniniTMviiiiiii Pred dnevi so v Genovi vkrcali na ladjo Rio Colorado štiri avtomobile «33 TT 3», s katerimi se bo 9. januarja Alfa Romeo udeležila v Buenos Airesu tekem za svetovno prvenstvo immHifliHliiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiuiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VTISI S POTOVANJA PO ČRNI CELINI - AFRIKI Se zadnje težave v avtobusu nato lepa vožnja proti domu Biti «sahib» nekaj zaleže - Avtobus, ki je že odslužil - Roji muh zamegljujejo razgled - Na jugoslovanski ladji proti stari celini in domu Večji od dveh bazenov v Keruanu, kamor dovajajo vodo od daleč Zaključni obisk čudovite oaze v Tozeurju je pomenil tudi umik moje samotne »odprave* nazaj v civilizacijo. Imel sem odmerjen čas, če sem hotel pravočasno priti do Tunisa in se vkrcati na trajekt za Neapelj, zgodilo pa se je kot je naravno za tako potovanje. Po doseženem cilju sem si strašno zaželel domačih krajev in se moral dobesedno siliti, da sem se po poti tu pa tam še kaj ustavil. Med Tozeurjem in Gafso sem se moral odreči poldnevnemu izletu do baje strašnih brezen v bližini kraja Metlaui. Turo bi bil moral opraviti peš po popolni puščavi, deloma celo po hribih, slabe prometne zveze iz Metlauija pa bi me stale kar dva dneva. Šel sem zato mimo Metlauija v Gafso. Vse premike sem v Tuniziji o-pravljal z rednimi linijskimi avtobusi. Vožnja nd bila le gola formalnost, ker je bilo v avtobusih vedno veliko zanimivega. Vožnja od Gabesa do Kebilija je bila že prava dogodivščina, od Tozeurja do Gafse pa neverjetno zanimiva in pestra. Iz izkušenj sem prihajal na postajo veliko pred odhodom, da bi dobil sedež. V tem primeru celo uro. Pot na sever v razvito Gafso in še naprej je bila za prebivalce naselij okrog Chot el Dje-rida življenjske važnosti. Tja so nosili na trg svoje obrtniške izdelke, drobnico in drugo. Avtobus je bil tako uro pred odhodom nabito poln in le zato, ker sem bil »sahib* (gospod), se ni upal nihče odkrito zoperstaviti se mojemu vstopu. Nahrbtnik sem dal na strešni prtljažnik, kjer je bil že visok kup blaga in trdno privezani celo dve... ovci! Avtobus je bil gotovo odmeček naše civilizacije. Strahovito je bil potolčen in brez mnogih šip Na mnogih točkah je žica držala skupaj to, kar so nekoč držali vijaki. Notranjost je bila pravi bazar. Na- trpanih je bilo blizu 100 oseb, vročina pa neznosna. Muh je bilo en sam roj in vidljivost na drugo stran avtobusa zaradi njih že motna. Na notranjih prtljažnikih je bilo prepolno cul, svežnjev, me-lonov in celo majhnih otrok, ki so se tako najlažje izognili prerivanju in razbremenili starše. Muhe so se nemoteno pasle okoli njihovih očes. Premikanje po hodniku je bilo skrajno težavno in sprevodnik se je premikal kar preko sedežev. Neskončno mučno se je avtobus premaknil, občutno po določeni uri, potem ko sta se šofer in sprevodnik prej sprla in spravila vsaj z desetimi potniki, ki zares niso mogli vstopiti. Hrup se je nadaljeval vso pot. Prepiri ali pogovori v slikoviti arabski govorici so se odvijali kriče. Tisti srečneži, ki so imeli transistorske aparate, so svoje «bogastvo» razkazovali čim bučneje. Ob vsaki postaji se je za avtobusom po prašni cesti zapodila gruča dečkov. Tistim, ki so se za nekaj časa prijeli za avtobus, so od veselja žarele oči. Potniki so se večkrat izkazali s svojo gostoljubnostjo in mi ponujali vode iz umazanih in zarjavelih konservnih škatel. Vljudno sem se zahvalil, da nisem žejen in se prepričal, da bom za vedno zavarovan pred tifusom in kolero, če srečno prestanem mučno vožnjo. »FILUS, FILUS!* V Gafsi so otroci in tudi nekoliko odrasli dečki pritiskali name, mladeniči pa poželjivo gledali na uro in fotoaparate. «Filus» (denar) je bila beseda, katero sem neštetokrat slišal. Revščina je velika in borba za vsakdanji kruh neprestana. Pa tudi lenobe ni malo. V senci ni nikjer manjkalo čepečih Arabcev, po oazi pa se je plevel bohotil med zelenjavo in znatne površine so bile sploh neobdelane. Mi- loščina bi bila pravi zločin. Z njo bi si otroci gotovo kupili cigareto. V Gafsi sem v majhnem parku končno počival sam. Staknila sta me dva dečka, ki sta seveda prosila za «filus» samo zato, ker sta mi voščila dober dan. Da bi se ju odkrižal, sem dal vsakemu nekaj, nehote pa se je zgodilo, da je manjši dobil več od večjega. Nastal je prepir. Večji je hotel razliko in še kaj več, mali pa jo je previdno odkuril. Njegov beg je bil zame usoden. Svoj uspeh je gotovo pokazal sotrpinom in ko sem že uspešno odpravljal vsiljivca, je prišla pomoč. Glasno so zantevali «filus» in se gnetli okoli mene. Oddaljil sem se razburjen med besedami, kd so bile gotovo žaljivke in arabske psovke. PONOVNO V CIVILIZACIJI Keruan je bil moj naslednji cilj. Mesto je poleg Meke, Medine in Jeruzalema najpomembnejše z verskega vidika in letno ga obišče na tisoče romarjev iz vse severne Afrike. Življenje je v njem živahno, »suki» (trgovinice s spominka in z obrtniškimi izdelki) pa bogato založene. Mesto ima za seboj več kot tisočletno zgodovino. Ustanovili so ga prvi arabski o-svajalci in je ohranilo tudi pristno arabsko arhitekturo in značaj. Vrednih obiska je nekaj mošej in vodnjak, kjer vodo črpa kamela, ki z zavezanimi očmi hodi v krogu in vrti veliko kolo z vrči. Velika zanimivost sta tudi dva bazena, zgrajena pred približno tisoč leti med nadvlado Aglabitov. Bazena sta krožna. Prvi meri v premeru 35, drugi pa kar 136 metrov. Vodo so Aglabiti napeljali kar od 47 kilometrov daleč. Bazena ne služita danes za kopanje, temveč le kot turistična zanimi vost. V njih je še slab meter vode in veliko nesnage. Moderen letoviščarski kraj ima jo Tunizijci v Monastiru, kjer je ob lepa plaži veliko hotelov. Zame so bile bolj zanimive ženske, ki so ob obali tolkle, teptale in izpirale volno. Do pasu v vodi so me po arabsko glasno prepričevale, da je volna namenjena preprogam. Njihov jezikovni trud sem razumel iz mimike. Iz Susse do Tunisa sem prvič potoval z železnico. V prvem razredu, ki je le malo dražji, ni bilo gneče. Pokrajina je na severnem delu države bistveno drugačna. Oljke že izginjajo in neskončni vinogradi se razprostirajo na vse strani. Glavno mesto tunizijske republike me je po pričakovanju nekoliko razočaralo. Po pestrih slikah iz puščave in oaz sem prišel dejansko v evropsko velemesto z velikim prometom, modernimi trgovinami in draginjo. Najbolj kričeče nasprotje so bile ženske. Redke na cesti na jugu in vse zavite v bele tunike so v glavnem mestu na videz enakopravne in pod pritiskom francoske mode tudi v vrtoglavih mini krilih. Po takem potovanju, ki je bilo vse usmerjeno v iskanje in odkrivanje naravnih lepot in zanimivosti, sem ostal v prestolnici na mah brez orožja. Niso me več zanimali ne muzeji s spomeniki arabske kulture, ne mošeje, ne bližnje razvaline Kartagine. Sprehajal sem se po »medini* (starem mestu) med pisanimi »suki* in se zabaval pri nakupovanju lepo izdelanih spominkov iz usnja, bakra in gline. Vse se je v tistih trgovinah lahko kupilo za četrtino začetne cene. Treba je bilo le vztrajati in ne pokazati prevelikega zanimanja za določen predmet. Ponudba je bila izredno velika, kupcev pa bolj malo. To je tlačilo cene. Ura ati cigarete bi bile odlično plačilno sredstvo. Priznati moram, da sem se v Tunisu en cel dan dolgočasil in sem komaj čakal, da se vrnem domov. Nudila se mi je edinstvena priložnost. Odpotoval bi lahko en dan prej z jugoslovansko trgovsko ladjo »Brioni* naravnost na Reko. Dogovoril sem se s kapitanom in popoldne sem bil že na krovu in poslušal enolično pesem pristaniških delavcev, kj so ritmično skandirali nerazumljive besede, ko so potiskali težke tovore pod žerjav. »Brioni* je bila mnogo hitrejša od »Marielelle* m naslednje jutro smo že pluli mimo Palerma, popoldne pa skozi Mesinsko ožino. Po dveh tednih neprestanih naporov in vročine sem imel na Jadranu končno dovolj časa za počitek Zadnja zanimivost je bila, da smo morali pluti ne na Reko, temveč v Novi Vinodolski, kjer sem ves zadovoljen ponovno stopil na stari kontinent. BRUNO KRIŽMAN (Konec) «Daj, Vojko! Tl, ki Imaš na puški daljnogled, pobij preostale luči, da bo tema!« je vpil Marko in gonil svoje md-nerce naprej. Postojanka se je zavila v temo, meglo in dim. Onkraj cestnega nasipa je rjovel Karel: «Sipaj mine!« Angleški protitankovski mdnometalec je bruhal v utrdbo mino za mino. Eksplozije so klale ozračje, da je gromko odmevalo od bližnjih in daljnih strmin, kot bi se podirali v vesolju skladi teme in drveli v to nesrečno grapo. V tem peklenskem ognju, ko so si napadalca in napadeni odprli vse ventile strahu in streljali, kar se Je dalo, Je podporočnik še in še grizel žico, kot se ne bd nič dogajalo. Marko je v napetosti žvečil tobak, pljuval na blatna tla in robantil, da hoče Imeti za minerce prehod, drugače bo vse postrelil. Pravzaprav jim spredaj v žicah nd preostalo drugega. Brž ko bi kdo dvignil glavo, bi padel prerešetan od teh ali onih krogel. če bi bilo po Markovo, bi sedaj, ko je presenečenje propadlo, stisnili rep. »Vojko! Zdaj je tako kot z lisico, ki so jo našli pri kurah. Prvi strel — izgubljena igra.« Toda Karel ni mislil tako. S silo je hotel osvojiti utrdbe ln razrušiti most. Tako je mislil tudi Orlov, ki se Je s svojimi skupinami onstran reke približal pomožnim bunkerjem, ki so Jih obmetavali z ročnimi granatami in plastikom. Bledo rumena in zelena svetloba se je trepetaje vžigala In lesketala na valovih narasle reke. Voda Je brizgala, brazdali so Jo izstrelki in mine. Veliki bunker se je zavil v dimni steber. Protioklopne mine so se razletavale s strahovitim truščem, deli betona in brun od pomožnih gnezd so deževali po okolici. «Jaz bom vodil miniranje s te strani. Ščitite nas,« je dejal Tomo, ko Je sprejel poročilo, da je prehod skozi žico prost, Jn je videl, da se Marko ne zgane. Zdaj, ko je pokalo kot v peklu, ga Je tesnoba in razrvanost minila. V svitu rakete je Vojko ujel žar maščevalnega ognja in neznane strasti v Tomovih očeh. Ni ga razumel. Kot obveščevalni oficir je svoje opravil, čemu se izpostavlja brez potrebe pri vsakem napadu, saj ga mora slej ali prej zadeti?! Tudi Karla ni razumel, da kot brigadni komandant sam vodi četo v napad na te usrane žandarje. In kaj, če porušijo most — Nemci bodo v štirinajstih dneh zgradili novega... Karel je petdeset metrov stran izza cestnega nasipa vodil napad bombašev in usmerjal ogenj težkih strojnic. Z druge strani je sekal Orlov, tako da so bili diverzanti pod ognjem nemških in partizanskih krogel. čas, ki se je prej vlekel, je stekel kot slap čez skalovje. Tomo In Markovi mdnerci so poleg že utrtega napravili z minami na drogovih nov, širši prehod skozi žico. Na neko mesto pa so nametali deske in koce, da bi laže prešli ovire. Streljanje je pojenjalo. Napadalci in branilci so postali previdnejši. Duh po krvi in eksplozivu je Karla, ki je poveljeval, pekleno razdražil. Napad se je zavlekel. Karel je stopil na nasip in zavpil iz vseh pljuč, da je prevpil stre ljanje: «Takoj minirajte bunkerje! Potem pa na juriš!« Tomo se Je z mineral le prebil skozi žice. Z minami iz plastika na koleh so zaminirali pomožna gnezda In pregnali vse Nemce v glavno utrdbo. Tudi k tej so prislonili na vogal precej težko mino. Po strahoviti eksploziji, ld jih je daleč naokoli oškropila s prstjo, je legla na bojišče grozljiva tišina, da jih je od nje bolelo v ušesih. Karel je dvignil brzostrelko in zarjovel s svojim globokim glasom, da je odmevalo širom po dolini, po vsem koritu, in zmrazilo vse, kar je bilo živega: '(Juriš! Huraa! Vsi naprej!« Z vseh strani so se dvignile iz brozge postave. Zapodili so se k žičnim oviram ln vdirali čeznje. V naskoku so zavzeli pomožna gnezda ln se v njih utrdili. Streljanje, stokanje ranjencev, cviljenje in kriki — vse se je mešalo v duši ji-vem dimu... Tomo in minerji so že skakali okoli glavne utrdbe. Orjaški miner je s kolom tolkel po ceveh mitraljezov, ki so KNJIŽNE NOVOSTI Marija Jurič - Zagorka: Čarovnica z Griča Hrvatska pisateljica Marija Ju rič - Zagorka (1873-1957) je v svoji ožji domovini dobro znana in njeni številni zgodovinsko-pustolovski romani so med hrvafske ljudi prišli v številnih novih in novih nakladah. Zdaj jo bodo spoznali tudi slovenski bralci, zlasti tisti, ki so jim všeč pustolovski romani, namenjeni boli žabam in razvedrilu kot pa branju, ki plemeniti srce in duha. Državna založba Slovenije se je namreč odločila, da izda v slovenščini ciklus osmih romanov Zagorke, romanov, ki jih povezuje skupen naslov «Čarovnica z Griča*. Da pa bi naši bralci pobliže spoznali avtorico, ki je v hrvatskem javnem in kulturnem življenju polpreteklega časa odigrala pomembno in častno vloao. imamo na začetku prve knjige prvega romana daljši uvod o pisateljici, njenem delu in njenem pomenu. Marija Jurič-Zagorka je bila prva hrvatska in morda tudi srednjeevropska novinarka, urednica, dopisničarka in tudi osnovateljica ženskega lista. Bila je borka proti interesom Madžarov in Nemcev, zagovarjala je hrvaško narodno stvar ter si zato pridobila izjemme zasluge. Bila pa je tudi izredno plodovita pisateljica, ki je napisala vrsto skečev, enodejank, sedemnajst iger. pa nič manj kot okrog 35 romanov. V vseh delih je nastopala proti odtujeni aristokraciji, ki je služila tujcem, proti socialnim krivicam in proti diskriminaciji ženske; vseskozi se je zavzemala za nacionalno stvar, prežeto s socialno zavestjo. Kot pisateljica je napisala tudi ciklus romanov Čarovnica z Griča, zajet iz preteklosti Zagreba. Ta ciklus psevdozgodovinskih romanov obsega roman v dveh delih tSkriv-nost krvavega mostu*, roman «Mel-leus Meleficarum», roman ^Tekmica Marije Terezije» ter roman »Dvome spletke*. Vsak od teh romanov bo v slovenščini izšel v dveh delih, v knjigah, ki bodo že do spomladi vse na knjižnem trgu. Zdaj imamo pred segoj prvi roman «Skrivnost krvavega mostu*, ki ga je prevedel Silvin Košak, čedno pa opremil Matjaž Vidic. «Skrivnost krvavega mostu* je roman, ki se dogaja v Zagrebu v 18. stoletju. Je pustolovsko - zgodovinski roman, take vrste kot jih je pisal na primer Dumas. Kot je celoten ciklus teh romanov postavljen v isti čas 18. stoletja in kot prikazuje spletke avstrijskega dvora, jezuitov in plemstva tako tudi ta tekst pripoveduje o umoru in naslednjih umorih, roparskih napadih, spletkah, strasteh, ljubeznih itd. itd. Gre za zapleteno in spretno pripovedovano kriminalno pa tudi ljubezensko zgodbo, ki bo všeč mani zahtevnim odraslim, pa tudi mlajšim bralcem. Zreli bralci bodo seveda ta pustolovski, napol zgodovinski in napol kriminalni roman. ki je bil morda privlačen še pred 50 leti. danes pa ne more biti več. odklanjali. Seveda si je ta zvrst literature pridobila svoje mesto tudi pri nas. In če prevajamo iz tujih literatur vsemogoče stvari bi napol domače avtorice iz sosednjega Zagreba ne smeh prezreti, pa čeprav je njeno pisanje precej daleč stran od umetniške zrelosti. Imamo torej pustolovski roman hrvatske pisateljice izpred petdesetih let, romantično pisanje za preproste in mladoletne bralce. Kaj več pa o prvih knjigah, o Čarovnici z Griča še u* treba niti napisati. G. KROMDIJK: 200 sobnih rastlin v barvah Prijatelje sobnega cvetja opozarjamo na knjigo holandskega avtorja G. Kromdijka: 200 sobnih rastlin v barvah, ki je znova izšla pri Državni založbi Slovenije v prevodu Eve Stopar. Da ne bo pomote: ta knjiga je prišla na slovenski knjižni trg nedolgo tega■ Kot izjemno delo te vrste je bila knjiga naravnost razgrabljena. Zato je Državna založba Slovenijo poskrbela za dodaten natis knjige, ki je tako te dni ponovno prišla na knjižni trg. Za knjigo vlada izjemno zanimanje, zato je treba vanjo opozoriti vse, ki imajo radi sobne rastline in jih goje, niso Pa utegnili pravočasno priti do knjige. Naj samo na kratko vse tiste, ki tega dela ne poznajo, opozorimo na to lepo in koristno knjigo. Kot pove že sam naslov, je knjiga posvečena sobnim rastlinam. In sicer tistim dvestotim sobnim rastlinam, ki jih pri nas in po svetu najbolj goje. Za uvodom ima knjiga osnovna navodila za nego in vzgojo sobnih rastlin. To so bolj ali manj podobna navodila, kot jih najdemo v vsaki knjigi o vrtnarstvu. So po seveda to specialna navodila strokovnjaka za sobno cvetje. Toda bistvo knjige je šele po teh prvih uvodnih in splošnih straneh. Po abecednem redu so na 700 straneh razvrščene posamezne sobne rastline in sicer tako, da ie vsaki posvečena samostojna stran. Zgoraj je polstranska barvna joto-grafija sobne rastline, spodaj po so v strnjenem besedilu podana navodila za vzgojo, oskrbo in nego vsake od predstavljenih rastlin. Med predstavljenimi rastlinami so mnoge paše dobre znanke, mnogo pa so tudi take, ki jih pri nas no poznamo. Toda vsak prijatelj sobnega cvetja bo našel v tej knjig* ne samo dosti koristnih napotkov in nasvetov za nego, temveč tudi dostriJešelja ob spoznavanju sobnih cvetlic, ki so tako vsestransko predstavljene. Koristna in lepa knjiga, za katero je, kot rečeno, vladalo izjemno zanimanje, bo tako spet, najbrž pa le za kratek čas, dostopna vsem tistim, ki ljubijo in ki v svojih stanovanjih goje rastline. Sl. Ru. liiiuimiiiminiiiiiMiiiiiiiiiHiiiii 111111111 mm hi tiimiHiiiinuiiiminmiiimi n tuiiiiiniiiiiiiHUMiiiuiiiiiiiH HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite natančni, kar zadeva neko delo. Neke tuje osebe bodo sprejele vas načrt. BIK (od 21.4. do 20.5.) Z večjim naporom boste kos težji situaciji. Na vsak način obvarujte družino pred tujimi vplivi. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skušajte se izvleči iz situacije in bolje usmeriti svojo dejavnost. Bodite bolj vljudni z nekom, kd je tega vreden. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vnesite v svoje delo novosti, vendar ne brez objektivne ocene. S tujci ne imejte pretesnih zvez. LEV (od 23.7. do 22.8.) V svojem poslovanju nekoliko tvegate. Sprejmite to, kar vam je iskreno ponujeno. Prijetno vzdušje v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Lahko uresničite izredno važen načrt, vendar je za to potrebno precej poguma. Storite prvi korak, da bi prišlo do pomiritve. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10. Podprite svojo zahtevo s priporoči lom. Skušajte deliti svoje veselje nekom, ki vas ljubi. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.11-Zaradi nekega nejasnega stališči bo prišlo do nesporazuma. Skušaj te biti popustljivi, kar zadeva ne katere manjše stvari. STRELEC (od 23.11. d0 20.12. Postavite se po robu nasprotnikon z nenadnimi ukrepi. Bodite bd iskreni do svojega okolja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1. Stvari se lepo razvijajo, vendar ni počivajte na lovorikah. Odpravit vse dvome z osebo, ki jo ljubite. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pred očite svojim sodelavcem dejanski stanje. Bodite ljubeznivi do neki mlade osebe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne lotit' se dela, če nanj niste pripravljeni Skrbi v zvezi z neko drago osebo Vesela vest. moleli iz lukenj. «Kje je velika mina?« so vpili. Velike mine, ki naj bi odpihnila bunker, pa nenadom nikjer nd bilo. Z njo v rokah je v enem izmed rovov umirt fant, ki ga je v prsi zadel rafal... K srcu je stiskal mine ki so jo vsi iskali. Zalivala jo je kri. Niti toliko moči r imel, da bi prižgal vžigalnik in zavpil. Slišal je samo Markf ki ga je klical po Imenu, pa se mu ni mogel odzvati. Ko j bil prišel v brigado, se je prostovoljno javil k minerje« Marka je srečal, ko Je obiral telečjo kost. Mož ga je to neznansko vesel, saj sta bila blizu doma in sta se poznal Izpred vojne. «Daj, kuhar, fantu polno porcijo, naj se naj« Pa veliko mesa!« Fant se je branil, češ da je že jedel k da ima še nekaj v nahrbtniku od doma. Marko pa: «Fan' jej zdaj, ko je. Vola je treba zrediti, preden ga mesar ubije. Marko je klel in klical, on pa se ni mogel zganiti. 4 rokah je držal petnajst kilogramov plastika, ki bi pomede ta bunker do temeljev. Toda kaj! Nanj se je zgrnila vsa tež svinčenega neba in ga uničila. Nemci so izkoristili zmedo. Po podzemskem hodniku » prodrli v rov in z ročnimi granatami vrgli napadalce naza čez žico. V siju raket so opazili, da Jim komandir Šali s svoj' skupino poskuša zažgati most. S ploho tromblonskih mb so Jih spodili izpod opornikov, kjer so buhnill prvi plamen lz bencinskih kant. Po tem napadu se Je po dolini razlila tišina, ki so J< motili le posamezni streh. Napadalci in napadeni so na smr utrujeni preurejali vrste in obvezovali ranjence. Karel, Vojk< in Tomo so se znašli v zaklonu za zavzetim bunkerjem. «DaJ, Vojko, ki znaš nemško, pozovi Jih, naj se vdajo!) je ukazal Karel. «Nemcd! Vdajte se! Vdajte se! Zagotavljamo vam življenje in prost odhod!« V utrdbi Je bilo slišati prerekanje ln psovanje. Večin* Nemcev je bila za to, da se vdajo. Poveljnik pa je s histeričnim glasom grozil, eia bo takoj ubil vsakogar, kd bi se Hi] •v TW!rK- » jj 1 Bj| NOVOLETNA TURNEJA Včeraj v Innsbrucku Japonec najboljši INNSBRUCK, 29. — Japonec Yu-Kasaya, ki je bil lani v smučarskih skokih svetovni podprvak, je zmagal na prvem tekmovanju novoletne turneje štirih skakalnic v Innsbrucku. Opravil je dva odlična skoka ter zbral tudi veliko prednost v točkah. Na splošno je prvo tekmovanje te turneje pokazalo premoč skakalcev iz Vzhodne Nemčije in Sovjet ske zveze, saj imata ti dve državi v prvi deseterici kar sedem tekmo-velcev, od katerih so štirje Nemci, v to elito se je poleg dveh Japoncev vrinil le še en Finec. Jugoslovanski tekmovalci so se Uvrstili šele po 20. mestu. Lestvica prvega tekmovanja: L Yukdo K asa ya (Jap.) 245,2 (94,5+91) 2. Rainer Schmidt (V. Nem.) 235,5 (93+ 90) 3. Tauno Kaeykoe (Fin.) 229,9 (90,5+91) 4. Henry Glass (V. Nem.) 225,4 (88+91) 5. Juri Kalinin (SZ) 224,5 (86 + 91) 6. Heinz Vossipovo (V. Nem.) 223,7 (89+89,5) 7. Takaši Fujisavva (Jap.) 227,7 (88 + 88) 8. Gari Napalkov (SZ) 222,4 (87 + 89) 9. Anatoli Žeglanov (SZ) 220,0 (89+89,5) in Heinz Schmidt (V. Nem.) 220 (88 + 90) 11. Zdenek Hubač (ČSSR) 219,2 (87 + 89) 12. Jiri Raška (ČSSR) 218,4 (87+87) Lep družabni večer Olimpije iz Gabrovca Sinoči je bil v Društveni gostilni v Gabrovcu lep družabni večer do-toačega športnega društva Olimpija. Zbrali so se polnoštevilno vsi člani in igralci, pa tudi simpatizerjev društva ni manjkalo. Spregovoril je Predsednik Rustja, ki je poudaril, da ima nogometna ekipa iz Gabrovca v svojih vrstah pretežno slovenske igralce. Poleg tega se ie za- Borovci nastopajo v prvenstvih raznih starostnih kategorij, tako tudi v naraščaj niški (na sliki: Bor - Italsider) NAMIZNI TENIS PO ZMAGI NAD MIO S 6:3 Ženska ekipa zgoniškega Krasa osvojila sinoči tržaški pokal hvalil članstvu za pomoč, ki jo je Ženska namiznoteniška ekipa zgo-nudilo v minulem letu. r niškega Krasa je sinoči doživela Družabni večer se .ie v prijet- v Trstu svoj doslej na j večji športni nem razpoloženju zavlekel kasno I uspeh. V dodatni finalni tekmi je v noč. f premagala najmočnejšo tržaško e- Priljubljenost košarke med najmlajšimi v Trstu narašča liiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmnnmiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiumuliiiiiiia FESTIVAL MINIBASKETA ŠZ BOR Organizatorji polno zaposleni Prireditelji 1. Borovega festivala msnAbasketa se mrzlično priprav ljajo na to prireditev. Organizacija take prireditve zahteva dokaj dela. Košarkarji pridno na delu Te dni je v prostorih stadiona d. maj* * * v dokaj živahno, a ne zaradi treningov. Večina košarkarjev namreč pripravlja vse potrebno za 'festival. Potrebni so napisi (in teli je ogromno). Urediti je treba telovadnico, bar, slačilnico. Že favoriti... Na košarkarski zvezi, kjer se veliko govori o tem festivalu. Predvsem so živahni pogovori med trenerji. Nikdar prej v Trstu ni bilo v enem samem dnevu zaposlenih toliko ekip prav najmlajših košarkarjev (najstarejši bodo lahko imeli le devet let). Pravijo, da je velik favorit tega turnirja Inter 1904, ki je zadnje čase v mimibasketu daleč najboljše društvo v Trstu. Trenerja Micola, bivšega znanega tržaškega košarkarja smo vprašali, če je res njegova ekipa najmočnejša. Micol: «Težko je reči kdo je favorit na tem turnirju. Pri tako mladih lahko pričakujemo vse. Vsak koš bi bil lahko odločilen. Važno je seveda nastopiti in še posebno na tem festivalu, o katerem se dosti dobrega govori.* Slovesna otvoritev in zaključek V okviru tega festivala bo seveda otvoritvena slovesnost, katere se bodo udeležile vse nastopajoče ekipe. Otvoritev bo v petek, 7. januarja, ob 17.30. Prireditelji se trudijo, da bi bila prav otvoritev in zaključna slovesnost ena največjih privlačnosti festivala. Trudijo se tudi, da bi našli najboljši način za nagrajevanje, kajti do sedaj se je pokazalo, da so bila ravno nagrajevanja najbolj dolgočasna. Kot vidimo, dela za organizatorje ne manjka. b. 1. kipo Juho s 6:3, kar je bolje, kot so pričakovali tudi največjd’ optimisti. Miličeva je v tem srečanju opravila to, kar so od nje pričakovali. Zaigrala je dobro in je zanesljivo premagala vse svoje nasprotnice in to celo brez zgubljenega seta. Ekipi .je prinesla tri točke in do zmage sta manjkali še dve, kateri sta morali priboriti Kobaloma in Vesnaver-jeva. Kobalova je v tej tekmi dala od sebe vse svoje sile in je zaigrala tako, kot še nikoli doslej. Njen namizni tenis je bil izredno dinamičen in napadalen. Nekoliko pa je šepala v obrambi, kar je bil tudi vzrok za poraz v dvoboju z Grio-novo, saj bi sicer tudi Kobalova odnesla, enako kot Miličeva, tri zmage. Vesnaver.jeva je zaigrala mimo, brez treme in je kljub svoji mla dosti, saj ima komaj 12 let. priborila ekipi točko. Tako lahko rečemo, da je bil nastop vseh treh Krasovih igralk nad vse pozitiven in dopušča ekipi dobre upe tudi za prihodnje italijansko državno ekipno žensko prvenstvo. REZULTATI: Vesnaver - Grion 0:2 (14. 9) Milič-Marici 2:0 (14, 19) Kobal-Badini 2:0 (17, 19) Milič-Grion 2:0 (5, 6) Vesnaver - Badini 0:2 (19, 17) Kobal-Marici 2:0 (14. 12) Milič-Badini 2:0 (8. 9) Kobal-Grion 0:2 (17, 11) Vesnaver - Marici 2:0 (15, 12) Po tem uspešnem zaključku tekmovanja za tržaški ženski pokal, bodo Krasove igralke zdaj do februarja počivale. Z. Olimpijski ogenj pojutrišnjem na Japonskem Olimpijski ogenj, ki že potuje proti Japonski, bo 1. januarja z letalom prispel v Tokio. Iz japonske prestolnice bo ogenj potoval z velikansko štafeto proti severu dežele po dveh poteh. Obe štafeti se bosta združili v mestu Aomori, od koder bo ogenj po morju dosegel mesto Hakodate na otoku Hokkaido. V Hakodatu se bo štafeta razdelila na tri dele. Dve bosta z letalom dosegi! mesti Kuširo na vzhodnem in Wakka-nai na severnem delu otoka, tretja pa bo nadaljevala pot kar iz Hako- data. V Sapporo bodo vse tri štafete prispele 29. januarja, 5 .dni pred začetkom iger. Do otvoritvene svečanosti bodo dragoceni ogenj skrbno čuvali na županstvu. 11. ZIMSKE OLIMPIJSKE 1681 T SAPPORP BODO REKORDNE Samo gradnja športnih objektov je stala Japonce 16 milijard tir Več časnikarjev kot tekmovalcev - Polemika med smučarji in CIO Letošnji prvi sneg je športnike spomnil, da bodo na sporedu enajste zimske olimpijske igre. Žal, bodo zelo daleč, na Japonskem, in italijanska televizija, kot ob mnogih drugih priložnostih, bo zelo ver jetno tej vrhunski prireditvi posvetila bolj malo pozornosti, saj bodo «azzurri» le v nekaterih panogah v borbi za kolajne. Pripravimo se zato lahko na poprečen užitek. Olimpijske igre pa bodo le najvažnejši športni dogodek med letošnjo zimo in v japonskem milijonskem Sapporu se nanje krčevito pripravljajo. Iz zgolj zemljepisnih razlogov pomenijo zimske igre za srednjo Evropo večinoma tekmovanje v alpskem smučanju. Zaradi velikanskih reklamnih možnosti je ta del olimpijskega programa daleč najbolj propagiran in tudi v središču stalne polemike. Današnje vrhunsko alpsko smučanje, tisto, ki sloni na «asih» iz Francije, Švice in Italije, ni nič drugega kot bel cirkus. Smučarji, ki sodijo v sam vrh, so čisti profesionalci, ki s tem, da tekmujejo s smučmi določene znamke, da nosijo to ali ono čelado, jopič, rokavice, hlače in drugo opremo, služijo lepe denarje. Stvar je postala tako naravna, da je reklama Mudi dovoljena. Olimpijski odbor, OBVESTILA SPDT sporoča, da bodo v nedeljo, 9. januarja odhodi avtobusov v Trbiž po sledečem razporedu: AVTOBUS A: ob 6. uri iz Trsta, Ul. Cicerone, poleg palače RAI, ob 6.15 iz Rojana (semafor), ob 6.20 iz Barkcvelj (križišče s Kon tovelsko cesto). AVTOBUS B: ob 6. uri iz Trsta, Ul. Cicerone, poleg palače RAI, ob 6.20 z Opčin (semafor - križišče z SS 202). ob 6.30 iz Križa (avtobusna postaja). AVTOBUS C: ob 6. uri s Proseka izpred telefonskih kabin. SPDT obvešča tečajnike, ki so vpisani za 5 nedelj in bodo januarja meseca odsotni zaradi šolskih počitnic, naj sporočijo kdaj nameravajo nadoknaditi te nedelje sicer se jim bo štel izlet kot izkoriščen. * * * ŠD Breg priredi v nedeljo, 9. januarja 1972, tradicionalni smučarski izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje do 31. t.m. pri vaških zastopnikih. Odhod bo ob 5.30. IIIIIMIIIIIIIIIIIIlllllIllllllllllllli||i|||iH|lllll|l|l||l|||||ii[t||||||i|||i|||l||||||||mi|,|„|||ll„|||||l,„||,„„|m|||l|l||||||1|||t||||||||||n)|)|||||||t|||n|I|||||||m|||||||||1||||||n ali bolje njegov predsednik Avery Brundage, je že nekaj let v »vojnem stanju* s smučarji, ki so uradno še vedno amaterji. Ti pa so dovolj močni, da se na starega Brundaga ne menijo veliko. Dobro vedo, da jih nestrpno pričakujejo v vsaj 15 zimskih turističnih središčih Francije, Avstrije, Italije in posebno Švice. Mirne duše lahko ostanejo tudi brez olimpijskih iger. Brundage stalno grozi, da bo vse diskvalificiral, olimpijske igre brez vrhunskega smučanja pa bi bile pravi polom, tudi v finančnem smislu. Vedno ostane zato vse le pri besedah. Diskvalifikacija praktično profesionalnih smučarjev iz olimpijske arene bi pomenila takojšnjo u-stanovitev zveze poklicnih smučarjev in svetovno prvenstvo, ki bi igre močno okrnilo. Seveda niso igre le stvar alpskih smučarjev. Severnjaki živijo za precej večje število panog, za nordijske panoge smučanja (teki in skoki), hitrostno drsanje in posebno hokej. V tekih so še najmočnejši Norvežani s Finsko in Švedsko na mali nižji ravni, veliko pričakovanje pa vlada za nastop Sovjetov, ki po dolgih letih krize ponovno stopajo med vrhunske predstavnike. Skoki so tudi domena severnjakov z vključitvijo Nemške demokratične NOCOMCT TEDENSKI PREGLED 2. AMATERSKE LIGE V nedeljo bodo na sporedu le štiri zaostala srečanja Zaključil se je zimski del prvenstva 2. amaterske lige, ki je potekal v znamenju premoči ekipe S. Michele. Tej je bilo za petami le društvo CMM. Ostalo je še nekaj zaostalih tekem. Megla ni prizanesla niti nedeljskemu kolu, v katerem niso mogli odigrati do konca derbija Zarja-Vesna Juventina Štandrežci so se dokopali do pomembne zmage, saj so doma premagali Staranzano. Domačini so pokazali lepo in dinamično igro Po devetih minutah so že prišli v vod- NAMIZNI TENIS V MOŠKI B LIGI ŠD Sokol v nedeljo doma proti drugemu z lestvice Domačini računajo v tej predzadnji prvenstveni tekmi na tesno zmago V nedeljo bo moška namiznoteniška ekipa nabrežinskega Sokola odigrala svojo predzadnjo tekmo letošnjega prvenstva B lige. V Nabrežini se bo srečala z močno ekipo ARS iz Vicen-ze. ki je trenutno na drugem mestu lestvice. V Vicenzi je Sokol le s težavo odpravil nasprotnike, na kar kaže tudi tesen izid 5:4. Ekipo iz Vicenze sestavljajo sicer le tretjekategomiki, najmočnejši med njimi je Segato (III/l). Vsi trije igralci pa so zelo dinamični in dobro pripravljeni; igrajo precej drugače kot Nabrežinci, eden od njih pa uporablja celo lesen lopar, ki je lahko nepremostljiva ovira tudi za zelo izkušenega igralca. Postava Sokola še ni znana. Gotovo bosta nastopila Bole in Košuta, ime tretjega igralca pa še ni znano. Prav tretji igralec predstavlja veliko oviro za nabrežinsko ekipo, saj nimata ne Ukmar ne Fabjan dovolj izkušenj, da bi lahko res zanesljivo kljubovala svojim nasprotnikom. Kljub temu pa smo mnenja, da bo Sokol zmagal, pa čeprav s tesnim 5:4. Upoštevati moramo seveda tudi dejstvo, da bodo gostje precej utrujeni od dolge vožnje, ki ne bo prav nič prijetna, če bo še trajala megla, ki pokriva že več časa našo deželo Tudi to bo seveda vplivalo na potek tekme. Tekma SOKOL - ARS bo v nedeljo, 2. januarja ob 10. uri v dvorani PD Igo Gruden v Nabrežini. S. J. ekipi Sokola prihodnji prvenstveni tekmi? vici ni ravno rožnat. stvo, vendar so gostje kmalu nato izenačili. V drugem delu srečanja pa je prišla na dan premoč Juventine, ki je povsem zasluženo pobrala ves izkupiček. S tem pa je obenem napredovala tudi na lestvici. Ker je Juventina odigrala vseh 13 tekem dosedanjega dela prvenstva, bo v nedeljo počivala. Breg Zamenjava trenerja .te prinesla Bregu uspeh. Tudi .v preteklem ko-, lu so namreč Brežani iztrgali dragoceno točko uigrani enajsterici Au-risine. Tekma se je dejansko odločila šele proti koncu drugega dela igre, pa še to z nekoliko nenavadnimi posegi sodnika. V korist Brega je dosodil enajstmetrovko, Visintin je zadel mrežo, toda sodnik je gol razveljavil ter ukazal strel ponoviti. Tokrat je Visintin streljal vratarju naravnost v roke. To je med Nabrežinci dvignilo razpoloženje in osem minut pred koncem so povedli. Kazalo je, da bodo ostali »plavi* poraženi, ko je sodnik v podaljšku tekme zopet dosodil enajstmetrovko v korist Brega. Visintin tokrat ni zgrešil in ie izenačil. V nedeljo bodo Brežani igrali v Križu zaostalo tekmo proti Mugge-sani. Tekma bd morala biti precej izenačena, saj so pokazali Brežani v zadnjih nastopih mnogo požrtvovalnosti, Muggesana ps ie v da bri formi. Vsekakor pa bi se Brežani v tem srečanju prav gotovo zadovoljili tudi z delitvijo točk. Zarja - Vesna Srečanje med Zarjo in Vesno je sodnik prekinil v 25. minuti p.p. zaradi goste megle. Ker mora Vesna — poleg te — odigrati še eno zaostalo tekmo, bodo Bazovci v nedeljo počivali. Vesna bo gostila prvaka lestvice. S. Michele. Vsekakor se bo tekma odvijala v znamenju premoči gostov, saj so v vseh dosedanjih 12 nastopih zmagali. Prav zato bi se Križani zadovoljili tudi z remijem, zlasti ker položaj njihove ekipe na lest- IZIDI CRDA' - Flaminio 0:0 Libertas - CMM 0:2 Zarja - Vesna prekinjeno Juventina - Staranzano 3:2 Breg - Aurisina 1:1 Muggesana - Inter SS 2:0 S. Michele-S. Arina 2:1 LESTVICA S. Michele 24 CMM 20 Flaminio 16 Aurisina 15 Muggesana in Zarja 13 Juventina 12 Vesna in Breg 11 Inter SS 10 Libertas 9 S. Anna 8 CRDA in Staranzano 5 PRIHODNJE KOLO (zaostale tekme 2.1.1972) S. Anna - CRDA Inter SS - Libertas Vesna - S. Michele Muggesana - Breg B. R. NOGOMET Nacional osvojil medcelinski pokal MONTEVIDEO, 29. - Enajsterica Nacionala iz Montevidea je premagala Panathinaikos iz Aten z 2:1 in je tako prvič v svoji zgodovini osvojila medcelinski nogometni pokal. Doslej so bili zmagovalci tega tekmovanja: 1969 Real Madrid (Španija) 1961 Penaroli (Urugvaj) 1962 Santos (Brazilija) 1963 Santos (Brazilija) 1964 Inter (Italija) 1965 Inter (Italija) 1966 Penaroli (Urugvaj) 1967 Racing (Argentina) 1968 Estudiantes de la Plata (Argentina) 1969 Milan (Italija) 1970 Feyenoord (Nizozemska) 1971 Nacional (Urugvaj) republike in Sovjetske zveze, hokej pa je že dolga leta monopol repre-zehtance Sovjetske zveze. V Sapporu bo na hokejskem turnirju nastopala — in celo v prvi skupini — tudi Jugoslavija, ki je na 10. igrah v Grenoblu osvojila v drugi jakostni skupini prvo mesto. Ker je razlika med 1. in 2. skupino ogromna se jugoslovanskemu vratarju obeta nedvomno mučno delo. Italija ima kot alpska država precej upanja v svoje smučarje, nemogoča pa izgleda naioga tekačev, ki so v Grenoblu osvojili z Nonesom celo zlato. Organizacijsko bodo igre seveda nov rekord. V primerjavi s prejšnjimi bodo vse službe izboljšane, športne naprave bodo bolj zapletene, elektronika pri merjenju in obveščanju bo pridobila še nekaj. Tekmovalni pogoji v Sapporu so zelo dobri, čudne pa so le alpske proge, ki so speljane z zelo nizkih nadmorskih višin skoraj do morske obale ali do jezera. Proge naj bi bile nekoliko lažje, to pa pomeni večjo negotovost v končnih uvrstitvah. Japonci so prav vse zgradili na novo. Nekoliko iz olimpijske megalomanije in ugleda, nekoliko pa tudi zato, ker nameravajo TT~kkaido turistično zelo razviti. Po načrtih urbanistov naj bi Hokkaido ostal otok miru v japonskem mrav'iišču in samo mesto Sapporo naj bi se še naprej razvijalo. Za zgraditev 14 športnih objektov, kjer bodo 11 dni tekmovali udeleženci iger, bodo Japonci potrošili lepo vsoto nekaj nad 16 milijard lir. Poleg tega izrednega zneska so igre obsojene na velik finančni neuspeh tudi zaradi krize ameriškega dolarja. Organizacijski odbor je namreč sklenil vse pogodbe za televizijske prenose, filmske in fotografske posnetke '' -vnih agencij v dolarjih. Ker je bil ameriški denar dejansko razvrednoten bodo organizatorji tako zaslužili občutno manj. Po podatkih r 'bora naj bi Japonci prejeli za svoje storitve skoraj eno milijardo lir m-uij. Trinajst od 14 športnih objektov je bito zgrajenih in v gl- •'m tudi opremljenih že ob koncu leta 1970, do konca letošnje jeseni pa je čakalo še drsališče Cukisami. Olimpijsko naselje so končali pred kratkim in bo kmalu popolnoma opremljeno. Prostor^ bo v naselju za 2300 ljudi Naselje sestavlja 23 petnadstropnih blokov it) dve 11-nadstropni stolpnici s skupno 822 stanovanji. Olimpijska kuhinja bo nudila udele žencem najrazličnejšo hrano s po-prečkom 6000 kalorij na dan. V glavnem je dokončano tudi tiskovno središče, ki bo opremljeno z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki za objavljanje rezultatov. Časnikarjev, reporterjev in drugega pomožnega tehničnega osebja iz obveščevalnega področja bo približno 3000 — več kot tekmovalcev! Za igre v Sapporu so prodali že skoraj milijon vstopnic. Vse prireditve bi morale biti zelo dobro obiskane. Dnevno se bo v sapporu mudilo okrog 35.000 tujcev, oziroma japonskih državljanov, ki nimajo v Sapporu bivališča. Ker mesto ne razpolaga z izrednimi hotelskimi zmogljivostmi, je to velik problem za mestno upravo. Jutri rezultati naše ankete «Športnik leta 1971» Naše čitatelje opozarjamo, da bomo v jutrišnji novoletni številki PD objavili rezultate naše ankete »Športnik leta 1971». Poleg lestvic in drugih podatkov o najboljših slovenskih zamejskih športnikih v preteklem letu bomo objavili tudi pogovor g tekmovalcev, ki je zasedel v anketi prvo mesto. hotel vdatd, in da bo utrdbo z ranjenimi vred pognal v zrak, preden bi jo laiiko zavzeli. Vojko je še nekajkrat brezuspešno pozval Nemce k Vdaji, potem pa je Karel ukazal, naj se napad nadaljuje. Strelec s pdatom se je približal utrdbi na štirideset metrov. Spustil je samo dve mini in padel — oplazil ga je osredotočen ogenj nemških strojnic. Mrtev je bil že tudi namestnik komandirja pri težkih strojnicah, ki so tolkle po bunkerjih iz razdalje stopetdesetih metrov. Nemci so doumeli, da prehod skozi žico pomeni zanje gotovo smrt, zato so ga neprestano zasipali z ročnimi bombami, toi so jih metali iz rova tak ob utrdbi. Karel je dal pobrati vse ročne granate od tistih, ki so bili v rezervi, potem sta z Vojkom stopila v akaijo, v dvoboj * tistimi, ki so branih prehod. Tomo pa je iz vseh ostankov Plastika mrzlično sestavljal eno samo petnajst kilogramov težko mino. Krili so ga za zapornim ognjem. Sam se je Privlekel skozi žico in uspelo mu je prisloniti mino k steni bunkerja prav poleg min. «Mina gori! Glave v tla!» je kriknil Tomo, ko se je vrnil. Primož je v soju rakete videl plamenček in kmalu potem kopito puška, ki je odrinilo mino, da je padla na tla poleg utrdbe. Vsi so potisnili glave v blatno brozgo. In že je zagrmelo. Eksplozija jih je kar privzdignila in oškropila s prstjo. Karel je bil prepričan, da se je utrdba preklala na dvo-1e, zato j® zaukazal poslednji napad. Z vseh strani so vdrli prek žic. Utrdba je bila cela. Le elika jama je zijala ob njej. Vojko in Tomo sta bila že skoraj onstran ždoe, ko se 'e nad njima razpočila raketa. Zagledala sta cev Šarca, namerjeno naravnost nanju. Udje so jima ohromeli... Zadrdral je rafal. Slepeči ognji ročnih granat pa so pometli napadalce iz žic, kakor pomete velika metla smeti s Pločnika. Ko se je Vojko ovedel v jami pred ovirami, Toma hi bilo nikjer... Tomo se je z nogo ujel v žico kakor divjad v zanko. Nekajkrat je potegnil, pa ni šlo. Zapeklo ga je nekje pod srcem. Bil je sam sredi ognjenih curkov in bilo mu je, kot bi ga prebodla razžarjena žica. Vrglo ga je kvišku, kot bi mislil splavati v nebo, pa je brez moči zdrsnil in obvisel na žicah. «Smrt je šla za menoj.» Segel si je z roko za bluzo in zatipal kri. «Kako čudno! Saj niti preveč ne boli. Le čedalje manj te je in noč je vse bolj gosta...« Zvezdasta raketa se je sesula kot sestreljen komet tik pred njegovo glavo. Napel je poslednja vlakna moči. «če bom umrl, naj umrem med svojimi.« Poklical je na pomoč. S krikom je privabil sladkoben okus po lastni krvi. Vojko ga je slišal in kmalu nato zagledal. «Pridem pote!« je zavpil. Prek zakajene in razrite zemlje so pokali votli streli. Po reki je priplaval svaljek megle. Vojko si je obesil puško na hrbet in skočil v žice, čeprav se je strah pošastno naježil v njem in mu govoril: «Ne hodi! Padel boš! Kot je on za-streljen, boš tudi ti! Tu ni nobenih možnosti za rešitev. Ostani tu, beži nazaj! Stran od smrti!« In vendar je tekel naprej, med žice. Z nečloveško močjo je vzdignil prijatelja, ki še ni bil izpustil iz rok orožja, in si ga vrgel na hrbet. Kite in mišice so pokale. Pred sabo je zagledal oko strojnice. Toda obrnil se Je in se cijazil, dokler se ni izmotal iz žič in sta oba padla na razrito zemljo v kritje. Nad njunima glavama je zasijal izdajalski svit rakete. »Aufpassen! MG Feuer! Ustrelite tega predrznega psa, ki vleče ranjenca!« je zaslišal isti glas, ki je bil ukrotil moštvo, da se ni vdalo. Snopi žarečih krogel so sekali v prst okrog njiju. Vojko je nagonsko vlekel po tleh Toma nazaj, držeč ga za nogo. Potem so ju napadli z ročnimi bombami. Oglušujoči poki so ju slepih in ju škropili s prstjo. Vojku se je zdelo, da nekam pada in se pogreza v krvavo meglo, v kateri se vse vrti in izgublja... «Beži Vojko in pusti me!« je dejal Tomo. «Kam bi bežal, ko nimam niti volje niti moči, da bi se dvignil,« si je mislil. Obroč teme se je prelomil, megla, ki se je pretegovala nad reko, je prav ta hip odtavala, in znašla sta se kot tarča pred prežečimi mitraljezi. Razločno sta slišala Karla, ki je zaukazal umik. Vse skupine so se vlekle nazaj, od koder so bile prišle. «Nehajte, ne streljajte!« je viknil poveljnik v utrdbi. «Ta dva sta mrtva!« je rekel r/komu, ki je s puško ciljal nanju. Ni jima preostalo drugega, kot da obležita mrtva in se potuhneta. Vojko je videl v gornjem toku reke meglo, ki jo je jutranji veter nosil navzdol. Upal je, da ju bo zagrnila, preden bi si Nemci upali iz bunkerjev. Cas se mu je raztegnil v neskončnost. Nikoli v življenju še ni občutil tako pošastne osamljenosti. Dovolj časa je imel, da je razmislil o možnosti, da bi ga Nemci ujeli in kot dezerterja iz nemške vojske obglavili. Tik preden je bil pobegnil iz Miinehna, so nekajkrat prebrali poročilo, da so nekatere, ki so skušali pobegniti, pa so bili ujeti, s sekiro obglavili. Nekajkrat ga je zgrabilo, da bi se vzdignil in bežal. Toda ob njem je ležal Tomo, ki se je izgubljal v agoniji... Megla se je pomikala z reko počasi, toda zagrnila Jih je kot poplava, najprej okostje mostu, potem veliki bunker. Njena tanka koprena se je polagoma zgostila, da je bila utrdba samo še obris. Vojko se je oddahnil. Pomočil je obraz v blatno brozgo, da ga je hlad osvežil. Zavlekel je Toma do razbitine, kjer sta bila v dobrem kritju. Skušal mu je zamašiti prestrelnino Skozi prsi; rane od drobcev granat pa so krvavele. V koritu, zalitem z meglo, je sedaj šumela samo kalna reka. Drevje v okolici je bilo kot v vodi plavajoči ljudje. Pobočij ni bilo nikjer, obdajala ju je praznina in rahla svetloba, ki je naznanjala dan. Kam in kako pojdeta sama? Vojko sl je obesil orožje obadveh na prsi in si naložil Toma na ramena. Vlekel ga je prek razmočene njive, proč od utrdb, k obrežju reke. Kolena so se mu šibila, čevlji so se mu do gležnjev udirali v prst. Po vsem telesu ga je oblival pot, dihal je težko, na hrbtu pa se mu je širil topel madež. To je bila Tomova kri. Ko je bdi že dosti daleč proč, je zavil z njim med vrbe na produ. V dlani si je zajel vode in se je napil. Natočil je čutarico in z vodo osvežil Tomu obraz. Potem mu je zavezal rano. Porabil je prvi zavoj in strgal srajco. Srce mu je zaigralo: Tomo je odprl oči in premaknil ustnice. »Tadik, Ta-dik!« ga Je poklical po imenu, kot ga je klicala mati Sedel je na brežino in držal njegovo glavo v naročju. Veroval je da ga bo zbudil. Iskra Tomove zavesti se je zganila. Ko da se prebuja iz omotičnih sanj, so se mu porajale slike. Vračal se je z daljnega popotovanja. Kdove kje je že blodil po sivih pepelnatih pokrajinah? Zdaj je zaznal prostranstvo gozdov gora in valove reke Skawe. Vrnil se je v čas otroštva. Kot otrok je skakljal za očetom po livadi in radovedno spraševal: «Oče, kaj je za gozdom?« «Pot, sinko!« «In kaj je za tistimi hribi?« «Gore, večje od naših.« «In kaj je za gorami?« «še večje gore.« «In kam pelje ta pot?« «V svet.« ((Kakšen je svet? Povej!« «Saj bom povedal, toda ne zdaj. Treba je napasti kravo. Ko boš zrastel, poj deš v svet. Prepričal se boš. da je rm.gp vas Babica naj lepša.« Vrača se na bregove Skawe. Na njenem mivkastem produ se igrata s sestro. Mati pa koplje na njivi. Ob obredju rastejo vrbe in pomakajo veje v valove, kjer se leskečejo ribe. Rad ima mamo. Bolan leži na stari postelji. Mati ga boža po znojnem licu in mu po žličkah vliva v usta čaj. «Taddk, kmalu boš zdrav...« (Nadaljevanje sledi) Uredniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnic« GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. v SFRJ posa- mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poitnl tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni Danki v Ljubljani 501-3-270/1 cADIT. - DZS. Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalia 200 lir «Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio Pr* upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Italiana*. Stran 6 30. decembra 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia In tiska ZT7 TrS* NA ŠTIRIDNEVNE BOMBNE NAPADE LETALSKIH SIL ZDA Severni Vietnam je odgovoril s splošno mobilizacijo prebivalstva v Številne civilne žrtve brez pomembnih vojaških uspehov Sestreljenih enajst ameriških letal - Fulbrightova kritika SAJGON, 29. — Vrhovno poveljstvo sevemoviebnamske vojske je danes naslovilo na prebivalstvo in oborožene sile poziv, naj se vsi strnejo na vseh frontah, da bi razbili vsakršen poskus napadalcev. Po zadnjih vesteh gre za pravcato splošno mobilizacijo vsega sevemo-vietnamskega ljudstva v boju proti ameriškemu napadalcu, ki je v zadnjih dneh začel načrtno letalsko ofenzivo proti Severnemu Vietnamu. Te ofenzive imajo odkrit ustrahovalni značaj, saj so ameriški bombniki napadali področja, ki so bila prekrita z meglo in nizko oblačnostjo. Vojaški strokovnjaki se sprašujejo, kakšen je bil morebitni vojaški učinek teh bombardiranj, ko sploh piloti niso mogli ugotoviti ciljev na katere so sesuli svoje smrtonosne tovore in niti ugotavljati zadevne učinke, Spričo tega je popolnoma razumljivo, da je sevemovietnamsko vojaško poveljstvo naslovilo na prebivalstvo poziv, oziroma mobilizacijski ukaz, za brezpogojen upor proti tej najnovejši ameriški ofenzivi. V pozivu je rečeno, naj vsi državljani sodelujejo z vojsko in naj prispevajo po svoji moči pri obrambi domovine. Neposreden cilj: sestreliti čimveč ameriških letal ter zajeti vse njihove posadke. Zdi se, da je najnovejša poteza Nixonove politike v Indokiri naletela na nepričakovan odpor. Morda pa je Nixomova uprava to tudi pričakovala, ker računa na bolj daljnosežne posledice spričo srečanja svojega najvišjega predstavnika s Kitajci in Sovjeti. Če bi to držalo, potem Amerikanci skušajo prisiliti Severni Vietnam, da bi bil bolj popustljiv v trenutku, ko bo najvišji predstavnik ZDA sedel za zeleno mizo ter se začel pogajati. V tistem trenutku ameriška vlada ne bo mogla več izigravati svojega nasprotnika, slepomišiti in podobno, kot se je doslej dogajalo v Parizu, kjer že več časa brezuspešno zaseda telo, ki bi moralo pripraviti pogoje za sklenitev miru v Indokini. Zadnji dogodki so seveda spodmaknili tla vsem tem pogajanjem. Najnovejša ameriška zračna ofenziva na Severni Vietnam terja seveda obilo človeških žrtev. Bombe padajo, kjer pač pride. Žrtve so otroci, ženske, bolnišnice in sploh civilna naselja. Vojaške organizacije so jim na splošno kos ter utrpijo le malenkostne izgube. Hanojski radio je sporočil, da so sevemovietnamske oborožene sile sestrelile še štiri ameriška letala. Dve letali sta bili sestreljeni nekaj kilometrov severno od demili tariziranega področja, dve pa 200 km pod Hanojem. Severnovietnam-ske oblasti so tudi posredovale na posebni tiskovni konferenci podatke o novi bombi, ki jo Amerikanci uporabljajo za pobijanje ljudi. Gre za bombo, ki ni večja od navadne pomaranče, ki pa vsebuje ostre drobce Id se pri eksplc*;ji razširijo na vse strani. Take bombe so severni Vietnamci našli v letalu tipa «phantom», ki ga je sestrelila njihova protiletalska obramba. V letalu so našli tudi trupli dveh letalcev in sicer kap. Lawrenca G. Stolza in poročnika Dala F. Koor,-sa. Severnovietnamske oblasti so nadalje sporočile, da so s sestrelitvijo štirih letal zajeli tudi štiri žive ameriške pilote. V Hanoju tr dijo, da so v zadnjih dneh sestrelili 11 ameriških letal, a od začetka ameriške agresije 3.419. V ZDA narašča nezadovoljstvo proti Nixonovi politiki v Vietnamu. Senator W. Fulbright je izjavil, da je to zadnji poskus Nixonove administracije, da bi se dokopala do «vojaške zmage». Demokratski senator je poudaril, da gre za brezupen poskus, da bi se dokazalo, da je mogoče prisiliti sevemovietnamsko prebivalstvo z bombami na vdajo. KRIMINALNA AKCIJA FAŠISTIČNE DRHAU Poskušali so zažgati šotor solidarnosti v Mestrah Policija uvedla preiskavo - Sindikati ostro obsodili atentat MESTRE, 29. — Fašistična drhal toru se je fašistična drhal že več je včeraj ponoči izvedla krimina-1 krat znesla, nekajkrat pa je polen atentat proti šotoru, ki so ga j skušala tudi izzvati delavce, ki izpostavili delavci tovarne SAVA na Trgu Ferretto v Mestrah. Na srečo so se delavci, ki so stražili šotor, pravočasno zavedli nevarnosti in so takoj pogasili ogenj, ki so ga prižgali fašistični plačanci. Šotor, ki so ga delavci tovarne SAVA postavili pred približno 20 dnevi je postal simbol delavske bor- menično stražijo pred šotorom. Fašisti so skušah izvesti svoj načrt pozno ponoči, kot je že njihova ustaljena navada. Okoli 23.30 so se pripeljali z avtomobilom v bližino šotora, nato pa so se mu približali peš in so se skrili za bližnji zidek. Od tu so polili po tlaku ben- -- - - - cil platnene stene. Nato so prižgali bencin in so se hitro oddaljili. Na za veliko manifestacijo v Rimu, ki bo v prihodnjih dneh. Proti temu šo- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KLAVRN ZAKLJUČEK ROPA NA «DEUTSCHE BANK V KOLNU Roparski kolovodja težko ranjen pri spopadu s policijskimi agenti Avstrijec in njegova francoska pajdaša so se skušali prebiti do Hamburga * Zadnji talec: petnajstleten deček SAARBROCKEN, 29. — Napad helikopterji, ki so preletavali gona «Deutsche Banka v Kolnu se! zdove tik nad vrhovi smrek. Brez je klavrno zaključil za tri ropar- j uspeha! Roparji so se nenadoma je, ki se jim je v prvem trenutku posrečilo, da odnesejo s seboj vrednost v gotovini za več kot 50 milijonov lir. Danes popoldne se je njihova pustolovščina neslavno končala na parkirnem prostoru za avtomobile pri vasi Baiterweiler (Saar). Redke priče dogodka so videle, kako je neki policijski častnik streljal s pištolo, ki jo je držal v žepu svojega plašča, na domnevnega poglavarja roparske trojice. Stre! je zadel v prša Kurta Visenika, ki je Avstrijec po rodu in za katerega domnevajo, da je bil, kolovodja roparjev. Visenik je omahnil na tla, ostala dva roparja pa sta se predala policijskim (vrg.ooom. Ranjenega Visenika so takoj prepeljali v bolnišnico v St, Wendel, kjer mu zdravniki skušajo rešita življenje. Rop v «Deutsehe Bank» v Kolnu predstavlja skoraj edinstven primer drznosti in zraven tega tudi nepremišljenega tveganja. Trem roparjem, ki so napadli bančno u-stanovo se je posrečilo, da so odnesli s seboj več kot 50 milijonov lir. Spočetka se jim je nekaj zataknilo, toda zadevo so rešili s tem, da so zamenjali talce z dvema policijskima funkcionarjema, ki so ju nekoliko pozneje spustili na svobodo. Nato so izginili brez sledu. Policijski organi so organizirali eno od največjih hajk, kar jih v zadnjih čašah pomni zgodovina Zahodne Nemčije. Znašli pa so se pred hudimi težavami, ker je področje, kamor naj bi se po njihovi domnevi roparji zatekli, gozdnato in nenaseljeno. Površina teh gozdov znaša gotovo kakih 400 kv. kilometrov. Ležijo pa v bližini nemško francoske meje. Domnevali so celo, da so se roparji morda zatekli v eno od več kot tristo utrdb proslule o-brambne črte «Siegfrid», ki naj bi v zadnji vojni morala braniti na zahodu Hitlerjev r*5h. Policija je obkolila področje, ga začela preiskovati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, med drugim tudi s pojavili pri kraju Baltersweiler in tudi to pot s talcem, ki mu je bilo komaj 15 let. Za ceno dečkovega življenja so zahtevali izročitev policijskega funkcionarja, ki bi jim jamčil prosto pot do Hamburga, kar pomeni potovanje čez vso ZRN od juga do severa. Kaj jih je prisililo, da so prišli iz svojega skrivališča? Verjetno lakota in še bolj pomanjkanje cigaret, saj so te predstavljale eno od njihovih glavnih zahtev. Pri pogajanjih so odjeknili streli, kj so zaključili to napol tragično dogodivščino. Kot smo že dejali, je Visenik avstrijski državljan, njegova pajdaša sta Francoza: 24-letni Kor- zičan Francois Mattei in 34-letni Charles Donnadillo iz Marseilla. Petnajstletni deček, ki so ga roparji ugrabili in zadržali kot talca, se je re^il brez praske. Ne ve se še, če je policija zasegla oropano vsoto. 10 italijanskih turistov umrlo v Tuniziji SUSA (Tunizija), 29. — Deset ita-lijanskin turistov je umrlo danes v prometni nesreči, ki se je pripetila v Tuniziji. Avtobus, na katerem so potovali Italijani je namreč čelno trčil v libijski tovornjak. Turisti so prispeli v Tunizijo včeraj z letalom, da bi preživeli novoletne praznike v kraju Monastir. Napad na sirsko veleposlaništvo v OZN NEW YORK, 29. - Tri osebe, med katerimi je bila tudi ena ženska, so danes vdrle v sedež sirskega diplomatskega predstavnika v OZN in so popisale vse stene z rdečo in zeleno barvo. Glasnik sirskega predstavništva je izjavil, da je napad delo skupine judovskih skrajnežev «Jewish defense league*. To domnevo je baje po telefonu potrdil neznanec, ki je govoril o napadu na veleposlaništvo in .je med razgovorom uporabljal tipična gesla te skupine skrajnežev. Sirska delegacija je prijavil zadevo pasebnemu mednarodnemu organu za varnost delegacij v OZN. Ameriški predstavnik je v tej zvezi dejal, da bodo ZDA ukrenile vse kar bo potrebno, da preprečijo podobne napade. NEAPELJ, 29. — Skupina oseb je danes našla na pločniku neke neapeljske ceste človeški zarodek zavit v najlonsko vrečko. Karabinjerji so na ukaz preiskovalnega sodnika odpeljali zarodek na pokopališče. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da so zarodek vrgli na cesto iz drvečega avtomobila. srečo so delavci, ki so stražili pred šotorom, opazili plamene in so takoj pogasili požar, preden bi lahko povzročil večjo škodo. Za banditi ni ostalo druge sledi kot hrup avtomobila, s katerim so »junaki* hitro zbežali. Vprašanje je, kaj bi se lahko zgodilo, če bi delavci ne opazili pravočasno ognja, ker je v šotoru spal delavte, blizu njega pa sta bili dve plinski jeklenki. Čeprav fašistični drhali ni uspelo izvesti svojega načrta, to ne zmanjšuje odgovornosti fašističnih provokatorjev, katerim je še vedno prepuščena prevelika možnost gibanja, kot pišejo v svojem proglasu, državna tajništva sindikatov kovinarjev FIOM, FIM, UILM, ki pozivajo vlado, naj končno opusti dosedanjo sindikalno politiko in naj zagotovi spoštovanje delovne pogodbe in raven zaposlitve. Politični oddelek beneške kvesture Huda nesreča nedaleč od Trapanija | NAPETOST V ULSTRU ZNOVA NARAŠČA v kamnolomu terjala Katoliško ijibanie napovedalo ♦ki cmrtna 7i4iia O ij 1 veliko protestno manifestacijo tri smrtne žrtve ERIČE (Trapani), 29. — Trije rudarji so umrli in dva sta bila zelo hudo ranjena zaradi eksplozije dinamita v kamnolomu v kraju Pizzo Roccada v bližini Trapanija. Delavci so prenašali razstrelivo, ki bi ga morali uporabiti za razstrelitev mine. Eksplozija, ld je nastala iz še nepojasnjenih razlogov, je razmesarila tri delavce, ki so bili na mestu mrtvi, dva pa sta dobila zelo hude rane. Z zasebnim avtomobilom so jih takoj prepeljali v bolnišnico v Trapani, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Trupla treh žrtev so razmesarjena. Enemu delavcu je zračni pritisk odnesel glavo, ostali dve trupli pa sta brez rok in nog. Častnik karabinjerjev. ki je med prvimi pritekel na kraj nesreče, je dejal, da je prizor v kamnolomu srhljiv. Do nesreče je prišlo okoli 16. ure. Hrup, ki ga je povzročila eksplozija je bil zelo močan in je močno razburil bolnike bližnje umobolnice. Preiskovalni sodnik Trapanija, ki je kmalu prihitel na kraj nesreče, je uvedel preiskavo, da bi ugotovil, če je uprava kamnoloma ukrenila vse potrebno, da prepreči slučajne eksplozije. Preiskovalni sodnik bo jutri ponovno pregledal kamnolom, pred katerim sedaj stražijo karabinjerji. Delna preosnova bolivijske vlade LA PAZ, 29. — Danes je bolivijski predsednik Hugo Banzer, prvič odkar je prevzel oblast .delno spremenil vlado. Včeraj je namreč odstopilo šest ministrov in pred- Koroški visokosolci (Nadaljevanje s 4. strani) meljen strah, da si bodo z javno pritožbo življenje še otežkočili. Z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da koroški Slovenci, organizirani v ZSO in v NS, vedno bolj odločno zahtevajo izpolnjevanje obveznosti člena 7 avstrijske državne pogodbe. Ob tem želimo, da naj v tem boju nastopajo kar najbolj enotno. Po odločnosti prednjačijo pri tem dijaki in visokošolci, posebno tisti, ki se zbirajo okoli »Kladiva*. Želimo, da v tem človeško globoko smiselnem boju za obstoj in razvoj koroških Slovencev vztrajajo in Klub koroških študentov na ljubljanski univerzi jim hoče biti zvest zaveznik ter jim pomagati, kjer bo le mogoče*. Na koncu svojega sporočila javnosti člani Kluba koroških študentov obravnavajo tudi problematiko v sami Sloveniji in obsojajo malodušje, ki ga kažejo nekateri publicisti in nekatere revije o narodnostnem vprašanju in o perspektivah slovenskega naroda. je uvedel preiskavo, da bi našli | sodnik je sprejel njihovo ostavko, krivce, vendar do sedaj agentom 1 Opazovalci menijo, da so ministri še ni uspelo identificirati fašistič-1 odstopili samo zato, da bi omogočili nih pobalinov. I delno preosnovo bolivijske vlade. Zaostruje se tudi spor med BBC in ulstrsko vlado ■ Stavka časnikarjev angleške televizije BELFAST, 29. — Po božičnem. ne bo udeležila debate. Isto sta premirju napetost v Ulstru stalno narašča. Tudi danes je prišlo do zelo ostrih spopadov med britanskimi vojaki in katoliškimi gverilci na meji med Ulstrom in Irsko republiko. Britanska patrulja je varovala delo svojih razstreljevalcev, ki so minirali stransko cesto, ko so jo napadli pripadniki organizacije IRA. Spopad se je zaključil brez človeških žrtev. Do oboroženih spopadov je prišlo tudi v Belfastu, kjer so neznanci streljali na vojaški avtomobil, in v Londondeirryju, kjer so vojaki le s težavo razgnali množico katoliških demonstrantov. Napetost pa bo verjetno dosegla svoj vrhunec v nedeljo, ko bodo katoličani pripravili veliko manifestacijo za dosego civilnih pravic. Katolški demonstranti se bodo zbrali, kljub temu, da so oblasti prepovedale shod, v nekem belfaškem parku blizu ulstrskega parlamenta, kjer bosta govorila dva poslanca. Glasnik katoliške manjšine je dejal, da bodo manifestanti priredili sprevod, kljub prepovedi oblasti, vendar je menil, da te ne bodo skušale preprečiti sprevoda. Zaostruje se tudi spor med angleško televizijsko postajo BBC in ulstrsko vlado. BBC je namreč nameravala pripraviti program o Ulstru in je povabila tudi predstavnike severnoirske vlade naj posežejo v debato. V prvem trenutku je ulstrska vlada prepovedala program, nato pa je izjavila, da se tudi izjavila poslanca Cicester Clark in lan Paisley, ki se ne b®-sta udeležila programa, ker bodo posegli v debato tudi predstavni« Irske republike. Zaradi tega spora bo verjetno BBC spremenila Pr' votni načrt programa. . Medtem so začeli stavkati h*®: časnikarji in tehniki BBC, zaradi pritiskov, ki jih izvajajo oblasti nanje, če se v svojih reportažao iz Ulstra dotaknejo spornih vprašanj. V proglasu, k.i so ga dane* objavili stavkajoči časnikarji m delavci, trdijo, da so oblasti pn* pravile neuraden spisek časnikarjev, katerim na razne načine onemogočajo delo v Ulstou. Med me-todami pritiska je tudi prepoved m-tervjuvanja vidnih katoliških predstavnikov. Deset aretacij v zvezi s požarom hotela v Seulu SEUL, 29. - Južnokorejsk policija je aretirala deset lju..; v zvezi s strahotnim požarom, ki J® uničil moderen dvaindvajsetima; stropni hotel v Seulu na božični dan. Preiskovalna komisija je odkrila, da So bile varnostne naprave v hotelu zelo zanemarjene, kar je povzročilo tako veliko število mrtvih. Reševalne skupine, ki še vedno koplejo med ruševinami so namreč odkrile še osem trupel, tako da j® število žrtev naraslo na 164. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Gregor pri elektronskih orglah; 12.10 Pod farnim zvonom; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Plošče resne glasbe; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Jazz; 19.45 Zbor regensburške stolnice; 20.00 šport; 20.30 Radijska drama; 21.55 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba.___________ TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke - box; 15.50 Furlanske legende; 16.00 Puccinijeva opera «Turandot». KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Naši pevci; 8.45 Barok v glasbi; 9.15 Mali juke-box; 10.05 Medigra; 10.30 Prisluhnimo jim; 11.30 Operni o-dlomki; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Melodije s festivala «Vesela jesen*; 16.45 Kulturni ustvarjalci; 17.10 Radijska igra: «Svetilnik*; 18.00 Klasiki glasbe; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantični motivi; 22.35 Jazz; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00 14.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glas- ČETRTEK, 30. DECEMBRA 1971 ba; 8.30 Pooevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Četrtek; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 19.00 Sopranistka R. Scotto; 19.30 Nove ital. popevke; 20.20 Ital. balade; 21.00 Koncert klas. glasbe’, II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Lucio Battisti in «Delirium»; 8.40 Orkestri; 9.50 «Quo vadiš?*; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto grad imen to*; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Am. folk - glasba; 16.05 Glasbeni spored; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 »Super-campionissimo*; 21.00 «Glasba 7»; 22.00 Brez naslova; 22.40 Govorimo o prireditvah; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.30 Polifonske skladbe: 12.20 Mojstri izvajalstva; 13.00 Medigra; 14.00 Otroški kotiček; 14.30 Plošče; 15.30 Koncert ten. N. Gedde in pianista J. Exrona; 16.25 Ital. sodobna glasba; 18.45 Radijska igra; »Šibila Kasandra*; 19.40 G. Verdi: «Moč usode*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Plesna glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Kcdalijeva komorna glasba; 13.15 Donizettijeva opera; 15.30 Lahka glasba - stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 10.20 Pri vas doma; 12.10 W. A. Mozart: odlomki iz opere «Idomenco»; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba: 14.10 Pesem iz domačih grl; 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 14.45 Enajsta šola; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Tenorist A. Dermota; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Z orkestrom Ca-pitol; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Godala v ritmu; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz opusa Dmitrija Šo- stakoviča; 23.05 Literarni nokturno; 23.40 Popevke na tekočem traku. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja: «Živ- ljenje v Jugoslaviji*; 13.00 Oddaja za potrošnike; 13.30 Dnevnik, 17.00 TV za najmlajše: «Zgodbe v slikah*; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: «Od božiča d® novega leta*; 18.45 Anketa o poklicih; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV igra: «Delegacija»; 22.45 Ansambel «1 Domodossola*! 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 «Rischia-tutto*; 22.15 Svet piri obedu. JUG. TELEVIZIJA 9.35 in 14.45 TV v šoli: Novoletna oddaja: 10.30 in 15.40 Nemščina: 10.45 in 15.55 Angleščina: 11.00 Francoščina: 16.10 Osnove splošne izobrazbe: 17.25 Dedek Mraz pri nas; 17.40 E. Peroci: Očala tete Bajavaje; 18.15 Obzornik: 18.30 Boj za obstanek — film; 19.00 Mozaik; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 špo-tna oddaja; 19.45 Republika dedka Mraza: 20.00 TV dnev nik; 20.35 Četrtkovi razgledi: 21.35 G. Boccaccio: O pastirju, ki Je volk postal (Dekameron); 22.20 R Strauss: Uvertura Don Juan; 22.35 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 18.15 Prenos hokejske tekme Jugoslavija - Poljska: 20.00 Otro ški kotiček; 20.15 Poročila; 20.25 TV - film: »Krotilec konj*; 21.15 Glasbena oddaja.