St. 52. V Gorici, v towk dm* 3o. jiinija 1903. Letnik V. l/.li:ij.i vs.i' torck in soliuliMili II. ni I |iri>i!|ii)|ilni> za nii'slu liT öl, ,'i. iiii |m|i /;i /<>l n;i l;i thu v;i |ii;i/.nik i/.iilf d;ui prt'j ob Ii. /.vivcr. Slam1 |iu |).)s!i |M<'ji'tn.ui ah v (lorici na iluin pusiljan ( rliilclni) K 's, pulli'lno i K in «VlrÜHmi 1' K. l'rmlaja si< v (ioriu v l<>- liakanian S »• Ii w a. r / v Solsliili iilicnli. Je I i c r s i t /. v Nuiiskih ulicah in L"'- b;tii m;i Vcnlijcvt'in Ickulisiii p<» K vin. GORICA (\«mmtiio i/4. Pred vlakom piha, sopiha in se iskri lokomotiva kot zmaj v pravljicah in iz oken v vozovih kukajo glave kot mako- vice, bradate in gole. in vsaka drži v ustih ali smodko ali dimko. Kaj početi? Nekoč sem se hotel peljati nekam po železniei. Na poti proti kolodvoru ! sem premišljal, kak listek si Čem vzeti. ' Ali za 11. razred? Ne kaže! ! V II. ra^redu se vozijo navadno ; židi, in torej —. Če pa sedeš v tako- * ; zvani damski kupe, kjer se ne sme ka- diti — pa prides bodisi med gospe z jokajočimi otroci ali pa med kašljajofe 1 jetične — prijetno ni ne to ne ono. I Nekoč se mi je bilo pripetilo v ta- kem damakem kupeju še nekaj poseb- nega. Sedele so notri tri gospice; ali j svobodne ali poročene — nevem, mogle so biti take ali take; po mojih mislih so ' bile proste ali pa obudovele. Njih obleka je bila elegantna — po najnovejsi šegi. 1 Pa starost? Ne, tega uljudni človek ne sme vprašati, in tudi jaz nisem vpraäal; no, bile niso ne stare ne mlade. Vsaka je imela nekaj lepega, mičnega: ena lepe zobe nalik slonokožčenim, druga rožnat obraz, a tretji so se vsipali gosti kodri preko nepokritih ramen na hrbet kot nekdaj Absoionu. Kot galantni človek vas lahko zagotovim, da je bilo vse pri- rodno in pristno: zobje prve, rdečica druge in lasje tretje, vsaj njih lastuina je to bilo! Na to se lahko privesim. lz- vestno so bile sorodnice, če ne celo se- stre. Imele so dve skupni lastnosti: oči kot poper in jezik biter kot riba. Ko sem bil vstopil med nje, nastavile so vse tri svoje nanosnike kot na ,.befelli — da govorim kot častni dosluženec — in * merile so me od glave do pete. Pozdravim jih spodobno, in kot na komando so se priklonile vse tri. —• Ko so me bile dovolj ogledale, izpoznale so nedvomno, da bi bil slaba partija; in zato so se vedle, kot bi me sploh ne bilo tndi. In jele so prazniti usta, pa prevzdik'ovati žive in pregrebati mrtve( Osobe, o katerih je bil govor, so mi bile docela neznane; ali — kakor sem iz- poznal iz govorjenja teh krasotic, so mo- rale biti na moč slabe in grde. — Čudil sem se le, zakaj govore tako omikane in krasne gospice o taki žloti. (Dalje prih.) Tirol in Trat) poprečne dokläde na to- vrstni davek jedva 100° 0. Sedaj oglejmo ie tadi naše po- trebščine. V tern ae godi del odboru in zboru tako, kakor posestniku. ki nn more zmagovati potrebščin, ki se mu nehote kupicijo na glavo. Ako pogledtt po hi3i, vidi, da je potrebno poprave to in ono, ˇ blevo je razdrtija, streha puäca, na polju je treba zboljSeka tü in tarn. Na duri deželnega odbora trkajo posestniki, priaadeti po trtoi uši, za brez- obrestna poaojila. ProSnje 90 večinoma opravitene; a deželni zbor ne Ye, kje bi vzel sredstva. da bi nesrečnikom pomagal. Nalagati v ta namen nove dokiade na izravne davke, bi bilo brezmiselno pod- j«*tje, kajti to se pravi, vzeti posestniku denar iz jednega žepa ter utaknili mu ga v drugi. Tii zamore pomagati io vlada, in del. zbor kakor tudi dež. odbor shi storila vse mogoče korake v doäego tega namena. In nadojam so, da ne brez- vspežno. Tü imamo kmetijski soli, kateri sta bili ob svojem času dobri; a danes ne zadostujati veo potrebam časa. Treba je prenaredbe in take reorganizacije teh Sol, da bosti korakali na. čelu napredka in uzorrr "i gospodarstva; a za vse to je treba uenarja. Tadi uOiteljsko vprašanje trka rao- gočno in odločno na duri naše zbornice. Izvestno je, da so naši učitelji ia uči- teljiee najslabeje plaeani v Avstriji (razen Tirolske), in neobhodno potrebno je, da se to vprasanje ugodno reši, kajti inače bode padalo naže ljudsko äolstvo vedno nižje. Že sedaj gre na učiteljiače raalo izbrane mladine; a ee pojde tako naprej, se posveti terau stanu le oni, kateri ni nikjer drogod za rabo. In do tega ne brae priti, kajti dobra sola je dober uči- telj. Dajte slabega učitelja v äolsko pa- lačo, ki je priskrbljena z vsemi mogočimi učnimi sredstvi, sola ostane vendar slaba. Zapomnite si gospodje in možje: Dobrega duhovna in dobrega učitelja ne prepla- čate z zlatom! Tü naietimo daije na vprasanje 0 zavarovanju živine, 0 deželni zavaroval- nici proti požaru, 0 hipotečni banki, 0 noriänici, 0 bolnižnici, o stavbinskera redu, o zdravstvenem zakonu, 0 občinskera redu in presnovi županij itd. Dalje na- ietimo na stotine prošenj za podporo dijakom, za vodovode, vodnjake, ceste, poti. mostove in tako dalje brez konca in kraja. Povsod je potreba velika, vse je potrebno reorganizacije; a vse stane mnogo in — denara ni. V deželni hiši se razpravljajo vsa ta in še draga vprašanja prav intenzivno, in prepričanje je obče, da je vsa deželna uprava pri nas preveč razkosana, to je, da. bi bilo potrebno to omejiti. Predaleč bi zašel, ako bi se hotel spuščati v podrobne razprave teh po- sameznih točk. Sicer pa so tudi vmes vprašanja, ki niso še ugodna za javnost. Deželni odbor goji nado, da se mu posreči v svoji šestletni dobi ugodno re- äiii vsa ta važna vprašanja. Vsekako bode pa v tern času stopil pred Vas ter Vam bode javno in jasno povedal, kaj je dosegel in kje tiče vzroki, ako bi ne bilo mogoče vsega doseči, kar namerava. Za danes se morara omejiti le še na jedno vprasanje, ki je za deielo ve- like važnosti in je sedaj aktualno, t. j. vpraäanje 0 užitninskem davku. Vse kronovine, katere imajo doklade na ažitnino, imajo tadi svoje užitninske urade, kateri skrbe za to, da *e ne pre- krajšajo občine in dežela pri pobiranju tozadevnih naklad; ie Iatra in Goriška nemata še takih uradov. Toda tadi Istra je že skrbela za to, da dobi ob novem letu pobiranje užitnine v deželno upravo. Prav bi bilo, ako bi se tudi nam to po- srečilo. Hazlogi za to so sledeči: Je-li kdo izmed Vas, kateri je over- jen, da pobira privatni zakupnik toza- devni davek oziroma doklade iz gole Iju- bezni do Vas sebi v zgubo? In ako dobi tak zakupnik za svoj užitninski urad po- trebno osobje, zakaj bi ga deželane dobila? Vpraäam dalje; Co iraa privatai za- kupnik dobiček od uzitnine, zakaj bi ga dežela ne imela'r Vze ta razmotrivanja sama na sebi privedla so druge kronovine do tega, da so sprejele užitnino v lastno režijo. A pri nas imamo dandanes äe drngih momen- tov, ki jasno govore za pobiranje užit- nine v deželni upravi. 1. Ko je I. 1899. vlada objavila, ko- liko absolutnega alkohola se na Goriskem porabi, namreč 3320 hi, je bilo sleher- nemu jasno, da je trpela dežela ogromne škode radi tega, ker ni pobirala teh na- klad v lastni režiji. Pri naših dokladah bi morale to donaäati brulo okroglih 200.000 K; privatni zakupnik nam je dajal za to 40.000—50.000 K. Danes je javna tajnost, da je imel pri tern 80.000 K čistega dobička. a njegovi pomHgači v deželi so imeli tudi približno toliko od toga. Ker nismo imeli posebnega zakona za tu davek, stall amo 1. 1S99.. ko jo vlada te dnklado podržavila, prod alterna- tivo: Ali sprejeti od vlade ponujanih 62.000 K ali niu. Kranjska je bila v tern previdnejSa, ona je skrbela 0 pravem času za toza- devni zakon in je pobirala naklade na žganjine v lastni upravi. Izkazala je, da ji nesejo te naklade Čistega dohodka 868.000 K, in vlada ji je morala dati toliko na leto za odkup tega davka. To je pač jasen dokaz, da užitnina v lastni upravi je v korint deželi. 2. Za pivo je dobivala naša dežela pri nakladi 1 K do 1. 1900. po 8000, 10.000 in največ 11.000 K. Za leto 1901. se je posrečilo do- biti od drugega zakupnika pri isti na- kladi že 18.500 K; a letos dobivamo pri nakladi 170 K že 40.000 K. In privatni zakupnik se nikakor ne toži, da ima pri tern izgubo. 3. Oglejte si vse občinske račune dornberäke županije od 1. 1890. do 1900.; tarn dobite, da je dobivala občina potom zakupa leto k letu od 1300 do 2020 K. Letos je nastala konkurenca med dvema zakupnikoma in Dornberg dobi za leto 1903. 5030 K za užitnino. In zdi se, da sedanji zakupnik nema pri tern izgube, kajti voljan je napraviti z občino po- godbo za tri leta. V dveh letih poskočila je užitnina v Dornbergu za 3000 K, in to je veliko za občino, ki plačuje le 5800 K izrav- nega davka. Leta 1901. ste imeli tukaj 80% do- klade na izravne davke v pokritje ob- činskih stroškov. Ako bi bila dežola imela užitnino v svoji režiji, bi bila pobirala Vam tudi občinske doklade, in Vam bi bil Vaš občinski zastop znižal doklade na izravne davke lahko za dobrih 40°/,,. Koliko krika, koliko hudovanja je, če zviša deželni zbor doklade na izravne davke za 2"/,,; tu doma dajate pa 3vo- bodno privatnemu zakupniku — revežu — 40" o doklade od tega davka. Imam še mnogo tozadevnega gra- diva na razpolago; toda jaz mialim, da to zadostuje. Kdor ni slep, vidi in spozna lahko, kolike važnosti bi bilo za občine in deželo, ako bi imela deželna uprava pobiranje užitnine v lastni režiji. Na shodu zbrani sprejeli so tudi ta govor z burnim odobravanjem in plo- skanjem. S tern je bil dnevni red javnega shoda končan in predsednik ga je, za- hvalivSi se vsqoi navzočim, da so se zbrali v tako obilnem ätevilu, ter da so razpravam tako pazljivo sledili, zaključil. Na shodu zbrani razäli so se potem mirno po navdušenih trikratnih živio- klicih. Do pi si. Žalec, 23. junija 1903 — Dru3tvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev ye je ustanovilo in začelo svojo delovanje. Za sedaj je sedež družtva v Žalcu, kjer je bilo na I. občnem zboru dne 1. junija t. 1. tudi voljeno načelniatvo. JJruštvo sme raztezati bvojo delo- vanje po vseh avstrijskih deželah zasto- panib v državnem zboru, in iz vseh teh dežel jcamorejo jpriitopiti udje k temu društvu. IJd tega druätva zamore postati vsaki uslužbonec avtonomnih uradov, vsi predstojniki uradom in drugi ualužbenci. Valopnina znaäa enkrat zh vselej 2 K, letnina pa 2 K na leto. Podporni ud lahko postano vsak polten avntrijHki državljau in vsaka druga korporacija, ako plača 10 K na I<-to v druätvono blagajno. Družtvo ima namen združiti vso avtonomne w^Unce v Avstriji, najpo- prej seve v slov. deželah, zbolj^ati gmotno stanje in zagotoviti njih bodočnost. Ker pa se zamore ta velika naloga Ie tedaj zvräiti ako se dru^tva oklenejo vsi oni Kosp., kateri služijo avtonomnim uradom, se s tern prijazno vubijo k vstopu k temu za naš stan prepotrebnemu drustvu. Oglasi so poäiljajo druslvu avlonomni'i urad- nikov v Žalec, Štajersko, in pridono vatop- nina in letnina. Z ozirom na to, da to društvo ni politično, nego strogo slanovsko, in z ozirom na to, da se bodn društvo lo za naJe stanovske koristi potegovalo, nam pač ni potreba delati zii drušlvo druge reklame kakor, da rečemo: Komur je mar lastna sreča in sroča njegovo rod- bine, ta bode brez premisleki pristopil k društvu avtonomnih uradnikov. Politiöni preg-led. Notranjl politični položaj. Naš državni zbor Sei je torej na počitnice. Ministerski predsednik dr. Kör- ber je naznanil predsednikoma poslanskp in gosposke zbornice, d;1 i^ državnozbor- sko zasedanje odgodjeno. Ur. Körber jt1 moral to storiti zaradi proračunskpga pro- vizorija, katerega mu niso hoteii Gel.i dovoliti. Nastane pa zdaj vprasanje, ko- liko časa bodo trajale sedanje državno- zborske počitnice. Dr. Koerberju bi bilo skoro najljubše, da bi trajale vsaj do je- seni. Ali novi ministerski predsednik ogr- ski Khuen-Hedervary hoče po sili dr. Koerberju zmpäati ätrenjo. Po poročilih madjarskih listov, baviti se bo začel ogrski parlarnent vže v najkrajsem času z reše- vanjem avstro ogrske nagodbe, katero vtegne tudi kmalu rešiti. In potem pride vrsta na na$ parlament. Ker, da bi se potom § 14. tudi avstro-ogrska nagodba reäila, 0 tem ne more biti niti govnra. Kaj pa potem? Češka in mogoče tudi jugoslovanska obstrukeija je skoro neizo- gibna. Pa ne samo Čehi in Jugoslovani, marvel celo Poliaki začeli so v zadnjem času rentačiti proti sedanjemu minister- stvu. Vsa ta bi bila pa znamenja, da se bliža najbrže konec dr. Koerberjevemu ministerstvu. In da se mora nekaj po- sebnega kuhati za kulisami, dokazuje tudi dejslvo, da se je nas cesar neprieako- vano povrnil v nedeljo iz Brunova na Dunaj, doČim je bilo določeno, da se naš cesar poda iz Brunova, kjer je prisost- voval slavnostim, ki so se tarn priredile o#priliki 700-letnega obstoja istega mesta, v Ischl, kjer je imel več dni ostati. Tu nepričakovani prihod naäega cesarja na Üunaj vzbuja v političnih krogih največjo pozornost. Domobranski minister Welsershelmb odstopi. Domobranski minister Welserheimb je podal svojo ostavko, ker se je glede vojne predloge, za katero se je v avstrij- skem parlamentu zavzel, na Ogrskem ugodilo vsem željani opozicije. Civilna lista. Predlog o povišanju civilne liste bodo umaknili z dnevnega reda. (livilna lista torej ne bo povišana, pač pa zatr- jujejo nekateri listi, da se postavijo stro- äki za razne dvorne straže odslej v pro- račun vojnega ministerstva. Novo ogr8ko ministerstvo. V soboto je grof Khuen-Hedervary predložil cesarju listo novega ogrskega ministerstva. V novem ministerstva na- hajajo se vsi prejšnji ministri razum pl. Szella, katerega naslednik je grof Khuen- Hedervary, donmobranskega ministra ba- rona Fejervary, kateremu sledi polkovnik Kolosvary in ministra ä latere Sceche- nyja, katerega posle prevzame začasno ffrof Khuen. Hrvatski minister je postal Tomaziü. Novo ogrsko ministerstvo je že v nedeljo položilo svojo prisego. V pon- deljek pa se je predstavilo liberalnemu klubu v Budimpešti, a danes se predstavi ogrskemu parlamentu. Ne le grof Khuen- Medervary, marveč sam cesar se je trudil, da bi baron Fejervary äe ostal na svojom mestu, abaron Fejervary se ni dal nikakor pregovoriti. Rekel je sicer, da je njegovo zdravje nekoliko omajeno, a pravi vzrok tiči jedino le v tern, da mu njegov vo- jaški značaj ne pripušča sedeti v istem ministerstvu, ki je tako klaverno kapitu- liralo pred Roäutovci. Jako značilne ho opazke dunujskega lisfa „W. Allg Zeitung" o priliki teh do- godkov. ,.\V. Allg. Zoilung" pise namreč : „Veleizdajska himna, namreO himna, ka- tera se je pola na Ogrskem, ko se je punlul proti dinastiji Lajoä Koäul, začo- njala je z besmlami: „Koäut Lajoä vam sporoß«-'. Danes bi se morala zacenjati ta himnaz be-sedami „Kerencz Košutvnmspo- roča," kajti danes zaukazujo na Ogrskem sin nekdanjoga izdajalca KajoSa, Kerencz Ko^ut in njemu se uklanjd sam zasf'»pnik vladarja in tudi veßina ogrskega parla- menta. France Konut dobil je bitko. Izgi- nili so vsi novi polki, katere je zah'eval . vojaska nprava, niti se ne vzamejo v vojake oni, ki bi bili potrebni pri oskr- bovM'\ju novih topov. Vse lo pa ae zgodi zaradi tega, ker KoSut tegft ne mara. llrof Kimen ILedervary bi rad svoj poraz zakrinkal, a nobeden mu no verjaine, in triumliral je upornikov sin". Demonstraoljc v Biiilinipeistl. V petek zvečer so prinv.lili Kossulh'u njegovi pristaši ovaeijo. Ali prii5li so tje tudi soi-ijaini demokrnlje, katerih pft je bilo voC'nego Kossuthovcev. Kossuthovi pri- strtsi začeli so vpitü Kljen Kossutb, pregla- sili so jih soeijalni deinokratje z ironični klici: Kljen Jelačic. Novi hrvatski ban. Grof Khuen Iledervary, ki je na llrvatskem tako „clobro'4 viadal, da je pripravil hrvatski narod skoro do re- volucije, postal je torej ogrski min. pred. Nonnalno mislečemu cloveku zdi se to skoro neverjetno in vendar je postala ta nevorietnost že danes dovršeno dejstvo. llrvtiijIcR dobi torej novega bana. Ime- nujejo se za to mesto razne osebe, a najverjrtnejže je, da postane hrvatski ban grof Teodor Pejačevic, ki je sin onega Pejačevic-i ki je banovnl na hrvatskem pred grolbm Kliuenom llodervaryjem. O njem se pripoveduje, da je jako izobražen človek, da je tudi jako bogat, a objednem tudi, da je bil grofu Khue.nu lledervaryju udan z dušo in s telesom. Potemtakem bil bi grof Khuen Gedervary ogrski min. pred. in hkratu tudi nekak hrvntski nadban. Dogodki na Hrvatskem. Soditi po zadnjih porosiilih, nastala je na Hrvatskem prnva praveata revo- lucija. Posebno hude reci so se godile zadnje dni v Ludbriegu. Uradno je nainreč potrjeno. da so kmetje v Ludbriegu do danes demolirali trideset hii5: občinska hiäa, poslopje drž. okraj. sodiSča, glavna požta, slanovanja obč". in drž. okr. urad- nikov in vse hiže rnažaronskih in ži- dovskih trgoveev. Sam naval je trajal štiri ure. Kmetska patrulja se je sestala z orožniško, kojo so seljaki razorožili in pngnali v beg. Ko so šli kmetje dalje, so se jim zoperstavljali ulanci z golimi sab- ljami; kmetje so so nato uprli, prodrli vojaški kordon, udarili na mesto in za- tvorili vse dohode v mesto. Potem so se z;ibarikadirali ter v slučaju, da bi se kdo približal mestu, so sklenili streljati. Vo- j.iki in orožniki, videč, kako kmptje tepo rn /arone, so dobili komando na „hurra". In ta trenutek zaropotajo bobni in tro- bente ter pod komando „sturma" udar- jajo vojaki na seljake. Vnel se je boj na življenje in smrt. Nastal je krik, kmetje ne omagajo, dasi se barikade ruäijo, nlanci udero preko lesonih barikad, peäci pa udarijo kakor divji z bajoneti na desno in levo. Ko padejo barikade in se vojaštvo navali v mosto, se toča ka- menja usuje na orožnike. Vojaštvo in orožništvo je obstalo in oddalo salve. Na mestu je obležalo sedem mrtvib in 43 težko ranjenih. Uradno se to potrjuje. Kmetje se ne udajo, marveč so raz- vili še hujäi boj zunaj mesta, kamor ho bili potisnjeni. 72 kmetov je bilo areti- ranih. Odvedli so jih ekskadron ulancev, dve četi pežcev in 20 orožnikov. V isti noči je bil težek spopadek v mestu Ga- durama kraj Ludbrega, kjer vlada preki sod. Kmetje nočejo nikakor priznati pre- kega soda, ter pride zato do hudih spo- padov. — Do prave revolueije je priälo v petek pri vasi Kulavrh. Več sto kmetov se je tam zabarikadiralo. Ko so priäli tje orožniki, nastal je med njimi in kmeti krvav boj. Kmetje so razorožili 6 oroä- nikov. Kasneje je prispela tje jedna stot- nija pešcev in jeden ekskadron konjištva. Vojaki so obkolili kmete, a ti pretrgali so vojaäki kordon ter vdrli v vas Ku- lavrh. Nato so napadli vojaki vas in nastala je tam prava praveat^ bitka. Vo jaki so streljali, kmetje pa so napadli vojake s kamenjem, z rnotikami, s ko- sami in z vilami. Pri tej priliki so bili vbiti 4 kmetje, ranjeni pa 3 tako rnouno, da so vže po kratkem času umrli. Poleg teh je bilo težko in lahko ranjenih 4-3 oseb. Zaprli so jih pa 137. Kmetje no- čejo namreč nič vedeti 0 nagli sodbi, ki je tarn razglaäena. Vfläflln /namenja Iz Zagrob« poročajo, da se z> v loh rhieli ?.bort>li k skupnem kongre.su hrvatHko dijasko druslvo „Zvonimir" in srbsko dijasko ilrustvo „Zora". Te dve sti namrec najvočji drustvi v Zagrebu. Lp lako vesHo naprej in potern peti bo - demo smeli z opravicenjem: „Zora puca. bit čfi t'ana"! Kony avslrijskih me st na Dunaju Ta teden so je vräil na Dunaju čr trti kongresav.stMskihmest. PredsedniKom toga kongresa je bil izvoljen Ivovski žup..«.. Sprejele" so se na tem kongresu med drugimi tmli sledoče resolucijo: Vsa niest na podjHja naj se oproste dohod- niriHkega davka; vlada naj odSkoduje mesta ne le za vse posle, katere o- pravlj ' > mesta v prenesenem delokrogu, aiiipMK tmli za tiHte posle, katere od- pravljjjjo me.slH kot polilične ohlasli v prvi inslanci; vse občinske postne po- Siljalve oproHle naj se pnälnirie: odpravijo naj so doklade za trgovinske zbornice po obci'iah in nalože naj so iste po okrajili; vlada naj podpirn uboge, kateri zadolx* vsled zadnje domovinske po.sUive domovinsko pravico v nuvstih in naj se sklone prej ko prej zakon o zavarovanju in o pokojninah onemoglim privatniknm. Poljski ilc/clnl maršal je postal grot Stai.islav Hadern". Nuinski ccsar na Duuaju Neinski cnsar pride na Du naj v sredi meseca septembra. Dogodki na Srbskem. Srbski kralj Peter I. je naznanil tudi bolgarskemu knozu Ferdinandu, d« ¦•¦» za- sedel srbski prestoI in ga je prosil, <*a bi Bolgarija tudi od.slej ohranila za Srbijo one sirnpatije, katere je doslej gojila na- sproti Srbiji. Knez Ferdinand je koj na to odgovoril, tor Oostital novemu kralju v svojem in v imenu bolgarskega naroda. AngleSki listi poročajo, da ima angleška vlada v rokah dokaze, da je bil Peter Karadjordjevič pnpolnoma obvesčen o vsem, kar se je zgodilo s prejšnjim kra- Ijem Aleksandrom in s kraljico Ürago in sicer da je bil o zaroti obveščen že po- prej nego se je ista izvržila. Sicer poro- čajo to angleški listi, to je on< listi, ki poročajo dan na dan tddi o atcr.t&tih na ruskega carja, za katere pa nobeden drugi razun angleških lintov prav nič ne ve. Iz Beligrada se poroča, da je novi kralj izrazil željo, da bi se trupli kralja Aiek- sandra in kraljice Drage prenesli iz se- danje rakve ter položili v rakev, nahaja- jočo se v Kruževcu in da bi se pri ti priliki izkazala pokojnikoma popolnoma kraljevska cast. Avstrijski poslanik v Be- ligradu Dnmba je stopil kot tak zopet v zvezo s srbsko vlado, ki je sedaj ustavno konstituirana. Knez Moruzzi, stric bivšega kralja Aleksandra, se je v listu ,,Zara", izhaja- jočem v BukureiHu, hudo zrepenčil nad novim kraljem, ter ga dolžil, da je tudi on sokriv urnora, ker je za zaroto po- polnoma dobro vedel. Objednem pa pre- klinja ta slric tudi ves srbski narod. No, no, ta strc, naj bi bil raje pravočasno skrbel, da bi njegov nečak ne bil kopal groba srbskemu narodu. Kdo naj se čudi ter naj zameri srbskemu narodu, ako je raje palinil v grob svojega grobokopa, nego pa bi hotel aam biti pahnjen vanj, posebno pa, ko se ni še naveličal ži- veti. In da se ni srbski narod še nave- ličal živeti, pokazala bo, vsaj to upanio, najbližja bodočnost in stric JVloruzzi pre- pričal se bo tudi sam lahko o tem, ako bo živel ie kaj let. Sestre kraljici1 Drage odpotovale so v Svico in se najbrže tarn stalno na- stanijo, kajti poroca se iz Švice, da na- meravajo kupiti neko vilo blizu Genl'a. V teh dneh zapusti Petrograd srbski preslolonaslednik, sin kralja Petra 1. Jurij Karadjordjevic. Jurij Karadjordjevic je ltival v Petrogradu ätiri leta. Zadnja tri leta bil je gojenec vojaške akademije Aleksandra II. Bil je vedno jako priden in je tadi jako nadarjen. Jurij Karadjor- djevič je jako zdrav mladenič in telesno lepo razvit. Podoben je jako svojemu stricu Mirku, kneževiču črnogorakemu. Poleg ruakega jezika, katerega govori in piäe prav dobro, zrnožen je tudi fran- coä^ine in nemščine. Njegov mlajši brat Aleksander se nahaja zdaj na carski ju- ndični akademiji. Posebno rad ima Ju- nja Karadjordjeviöa ruski car Nikolaj. Povrne se pa srbski prestolonaslednik kmalu zopet v Petrograd, da dovrši tarn svoje študije. Prisego, s katero so se obvezali srbski častniki umoriti kralja Aleksandra in Drago, je podpisalo 500 srbskih častnikov. Neutemeljene govorlce o bolgarskem knezu Ferdlnandu. Nekateri listi ao te dni porocali, da je hctel bolgarski knez Ferdinand pobegniti iz Zofije, ker se je bal, da ga ne zadene slična osoda, kakoräna je za- dela srbsko kraljevsko dvojico. Bolgarski listi pa pravijo, da so te vesti popolnoma izmiäljene. Macodonski dogodki. Dogodki na llrvalskem in oni na srbskem odvrnili ho zadnje dni skoro popolnoma na.šo pozornost od mace- dnnskib dogodkov, kakor bi bilo tarn že vse potihnilo in kakor da bi bile rclorrne v Macedoniji že do pit-ice izvršene. Ali temu daieč, daleč ni tako. Iz B A^arijü pribajajo namreč vesti, da kopiči Turčija vsak dan nove vojaskc čote ob bolgarriki rncji. Zadnje dni pri^lo je tje zopet več bataljonov pescev, mnogo konjenikov in več topničarskih batarij. Turški 1'anHtizem raste od dne do dne vedrio bolj. Turki napadajo in mo- rijo kristjane; naj pripadajo pa ti ali oni narodnosli. V Monastiru umorili so zadnje dni 90 oseb, med katorimi je bilo največ Grkov. V vilajetu Thiernavo so turski vojaki napadli sprevod deklet, ka- terega je vodil neki dubovnik o priliki neke pobožne slofesnosti. Vojaki so do- kl<;la oskrunili ter jih potent grozno mucili. V zadnjih 1 i dneli je bilo devetnajst spopadov med turskim vojastvom in med bolgarskimi četami. Blizu Gumurcine so napadli t(^ dni z dinamitom železni.ški vlak, ki je vozil med Solunom in Dedjegocem. I'oskodovali so <4roj in železni.ski tir. Domače in razne novice. («<»s|mmI(hii natoriiikoin ! Z (l;iii;i-iijn >lfvilko sinn (.jukuuriili [ji'vo polulcljr. u tej priliki >iljcui siiio /opel prositi unc gg. unroriiikc. ki so /aoslali z nnročnino za |»ic- tcklo pohilctjf.1. in nekatori celo >«* za prrjsnja l<'ta. da jo izvole v najkrajscni c'abii poravnati. Aku jim ni iiio,ülkV plac'ati v>(^a likr^tu. pu>- Ijfjo naj vsaj nekaj na račuii. in obtalu picj ko mogoče. Prosiino torej. da uo 1)0 treba zopet in zopet opo- minjati. kar je prav nevSečno dolo. Upra v n i š t vo. Smrtna kosa. — Weraj zjntraj umrl je v Gorici v 78. leta svoje dobe c. kr. daveni kontrolor v pokoju, g Ma- tija B o b e I k a. Pokojnik služboval je dolgo vrsto let pri tuk. glavni davkariji. l'okopali so ga danes ob 6. ari popoludne. N. v m. p. ! Za „Solski Dom" so plačali pred- sedniätva: Anton Jerkič, fotograf v Gorici 12 K; „Hranilnica in posojilnica" v Cerknu kot letni prispevek vsled sklepa občnega zbora 20 K; Andrej ŽnidarČic., vikar gra- denski 10 K: pri svatbi v Kožbani nabral Josip Blažič 11 K 72 h; Šteia Kinderčev 20 K; dr. A. GregorcJc. 10 K; „Narodna tiskarna'1 v Gorici 20 K. Mesečnino za maj so plaöali: prof. Viktor Bežek 2 K; dež. poslanec Leopold Bolko 10 K; prof. Jakob Cebular 2 K; c. kr. okr. šol. nad- zornik Fr. Finžger i K; sodni tajnik Josip Fon 2 K; sodni svetnik M. Gabrijelčič 2 K, J-k-A. 2 K; katehet Alojzij Kovačič 2 K; knezo-nadskof. kapelan Josip Ličan 8 K; vadnični učitelj Ivan Mercina 2 K; prolesor Gustav Novak 2 K; asislent dr. A. Papež 2 K; stolni vikar dr. Andrej Pavlica ;"> K; kavarnar Filip Pečenko X K; višji računski svetnik Iy. Pirjevec 2 K; prof. Gvaiz 2 K; prof. A. Šantel 5 K; vodja Franc Setnicar 2 K; vadnični učitelj Kr. Sivec 2 K; katehet Andrej Tabaj 2 K; notarski kandidat Ferdinand Terkuč 2 K; trgovec Jos. Zornik 2 K; krojaški mojster Fr. Čufer 2 K. Dalje gospodične in gospe: Draščik Franja 60 h; Finžger Gizela 2 K; Fon Irma 2 K; Havel Štefanja 40 h; Hro- vatin Antonija 1 K; Kaučič Karla 2 K; Kopač Marija i> K; Kranjec Marija t K; Papež Milena 1 K; Santel Avgusta 1 K; Schweckler Amalija 2 K; Santel Danica in Henrika po 20 h. Letnino so plačale gospe in gospodične: Dekleva lvanka 2 K, Dekleva Jelica 1 K, Dekleva Lavra 1 K, Drul'ovka Amalija 2 K, Drusovka lva 2 K, Hrovatin Kiementina 2 K, Koren Pavla 4 K, Klavžar Zora 1 K; Lisjak Karolina b K; Makuc Elza 2 K; Mercina Terezija 2 K, Jelica 2 K; Podgornik Kat. 2 K; Obizzi markiza Dora 2 K; Strel Adela 2 K. Upravništvo je prejelo: Karol Ste- pančič, veleposestnik v Temnici 10 K. Presrčna hvala vsem rodoljubnim dobrotnikom in društvenikom. Zliita knji^a društva „Šolski Dom", äesti letnik, se je ravnokar dotiskala in se razpoäilja društvenikom in dobrolnikom. Iz nje posnemamo, da društvo je vzdr- ževalo v äolskem letu 1902-1903 tri otroške vrte, devet razredov ljudske sole, dva letnika pripravljavnice za izobraževaliača, dva oddelka dekliüske obrtne sole z na- j daljevalnim tecajem, ter pripravljavni ' tečaj in dva razreda deško obrtno-nada- Ijevttlne ^ole. V olroSkih vrtih je bilo vpisanih 197 otrok, v Ijudski äoli 219 ueericev in 303 ucenke, «kupaj Ö22, v pripravljavnici za izobraževaliača 71 uc'enk, v dekli^ki obrtni in nadaljevalni Soli T»2 učenk, v deski obrtno-nadaljevalii' ^oli 12.'i učencev, skupaj 975 ucencev in učenk. Knjiga obsega natančen imenik druätvonikov in dobrotnikov ter zneskov, katere so podarili za vzdrževanje pre- koristnih zavodov. ki delajo cast gori^kirn Slovencem. Vr stan premoženja se je vri- nila ncljuba liskarska pomota. Iz pasivov z dnc 31. decembra 1901 je narnreč izostal znesek 63S K 97 h, ki ga je društvo dolževalo v tekočern računu; a v skupno vsoto 113.78S K 46 h «prejet je tudi ta znesek. Društvo je imHo v letu 1902. dohodkov 24.ir>3 K i-l li in prav toliko tudi stroSkov. Koncc solske^a Icta n;i ^oriški ^iinnaziji in rcalkl. Na obch zavo- dih jo končalo ^olsko loto preiuklo soboto. i\h g i m n a z i j i je bilo pričetkom šol- j skega IoIh f)21 učencev, 40 jih je izostalo med lelotii, koncom leta jih jo bilo 4S1. Mod tomi je rojenih v Gorici 90, na osta- lein Primorsk»irn 3.">6, v drugih avstrijskih kronovinah 27, iih Ogrskem 3, v ino- zemstvu ä. Po materinem joziku je 247 Slovoncev, 201 I/ih. 32 Nftrncev in 1 llrvat, po veroizpovedanju 47:") katolikov, 4 židje ir 2 protestanta. Najmlajši uč«.*nec jo imel M. nujstarši pa 23 let. \hb učeh- cev jo .melo stariše v Gorici. Šolnine so plačali učenci v prvem točaju f)6Sö, v dru?em pa 7(i3.r) kron. 44 učencev je imelo j u-tanove v znesku 12 027 kron. ! LJcni uspehi so tudi letos jako kla- ; vorni. Odlis'-njakov je 43. prvi red ima ; 29(i drugi 78. tretji 33 ucencev. 28 jih i smo ponavljati izpit po počitnicah. Padlo j je torej brez ponavljavnih izpitov 23° ,, | dijakov. Na nižji gimnaziji je padlo 48 S'ovPncev in 4o Lahov, torej celih 27 j odst 37 ! učencev. ki so večinoma zarad neuspe- ' vanja iz^topili med šolskim letom. je iz- : gubilo na spodnii gimnaziji äolsko leto 3Š",, dijakov. [Jspeh je bil rmjslabäi v prvih dveh razredih. V slovenski oddelek prvega razreda je ustopilo 6 2 ucencev, i razred je do- vrAilo If» 2 9 ucencev: v slovenskem od- deleku drugega razreda je bilo pričetkom šolskoga leta öl uöeneev. izmed katerih je imelo koncem leta ie 29 prvi red. Kaj tacega ni na nobeni gimnaziji! Skoraj enaki neuspehi so v.adi v laških oddelkih prvih dveh razredov. Glavni vzrok teh žalostnih rezultatov je ptuji nemški učni jezik, ki dela slovenskim in laškim deč- kom največe težave. Zato p« oaj zasta- vijo zastopniki obeh deželnih narodnostij vse svoje moči, da se čim prej odstrani sedanji učni jezik. ta pedagogična spaka. ki zahteva leto za letom toliko žrtev. Med 142 učenci višje gimnazije ima 112 ucencev prvi red. Iz programa ni razvidno število slovenskih dijakov, ki so padli. ker visja gimnazija nima paralelk po narodnosti. Splošno se govori po mestu. da je ..vrgelu profesor nemščine v zadnjih dveh razredih 5 dijakov, ki so v vseh drngih predmetih dobro izhajali. Ta strastni eksotični odgojitelj naše mla- dine čuje »ia ir.;e dr. Petak. 0 tem možu se je po Gorici zadnje tedne mnogo go- vorilo in se bo še govorilo na pvistojnem mestu. — R e a I k a je imela pričetkom šol- skega lela 407, ob sklepu 372 ucencev. Slovencev je bilo 110, Lahov 196, Nem- cev 64; katoličanov je bilo 353, prote- siantov 11, židov 8. Najmlajši učenec je imol 11, najstarši 26 let. Prvi red z od- liko ima 12 ucencev. prvi red 236, po- navljavni izpit 31, drugi red 65, tretji red 21. Prvi red z odliko imajo: 1. razred: Abuja Andrej. Bolter K., Ciutlarin Rudolf, Curelich Silvij, Ozvald Anton. II. razred: Braunitztr Anton pl, Jeras Bazilij, Uršič Josip. III. razred: Bratus Karl, Vidrih Bo- gomir. IV. razred: Masič Bogomir, Miani Vincenc. Tombola v Gorici. — Kakor druga leta vršila se je tudi včeraj popoludne na Travniku tombola v prid zavodu za- puščenih dečkov. Tombolo je vdobil ta- petar Anton Figel, mož, ki že več časa boleha in ki se nahaja v žalostnem gmotnem stanu. Činkvino vdobil je pa neki Korminec, istotako priprost človek, kateremu je prav dobro priälo vdobljenih 200 K. Tombola je znašala 400 K. Nedeijski počitek. — V meseeih juliju in avgustu ostanejo v Gorici ob nedeljah vse trgovine brez izjeme cel dan zaprte. Brivnice pa se zapro že ob 12 uri. Odlikovani fotograf LOgy. Aut. .Jt»rkič je te dni že zopet razstavil na voglu ulice Petrarka (via Petrarca) poleg ljudskega vrta novo zbirko fotogralij, ki so izdelane v najnovejäem ätilu. Slike, 1 vložene v lepe, raznobarvne okvirje, so res krasne in h posebnü natančnostjo izvräene, ki vzbujajo občo pozornost. I'odra/fii.j«* mt'sa — S 1. julijem poskoci cena govejemu mesu v Gorici na H vinarjev pri kg. Mo.sarji pravijo, da so zgodi to vsled podraženja goveje ži- vine. l'repricani pa smo, da nam me- sarji nikakor ne bodo naznanili, ko bode cona goveji živini zopet padla. ^IorHko zdra\llK('e v (iradefcu. Jutri zjutraj so odpeljejo v Gradež oni otroci, ki so bili sprejeti brez(pačno v morsko zdravališč-e v Gradožu. Stevilo njih z dežele in iz menta znaAa SO, k tem ,se pridruži 82 otrok do^lih z Dunaja, 28 iz Gradca, 22 iz Ljubljane, f>0 iz Trentinskega in 12 plačujocih iz razlic- nih drugih krajev. Izprt'd porotiM'^a Hodišra. — V aoboto jo stal pred porotnik; gluhonem Anton Berlot pok. Marije iz Gorice. Dr- žavno pravdnistvo ga je to/.ilo, da jf v raznih preslodkih ukradol svojemu stricu in svoji toti Antonu in l.'rAuli To«n smoter tor naj pom ore ,.bro- iiaaltMim Prešernu" na nosje! In ko bodo rial v sredi n:\A;> Ljub- ljana Prešernov spomenik, vedel bo vsak Slovenec, vedel bo V9ak brat Slovan, ki «a bo videl, da so Slovenei kulturen narod, ki vedo eeniti dusevno delo svojih ljudij. Tujci pa, ki pridejo obiskat naše moplo, bodo vedoli, da je bila zarja 19. ^tolctja porodila tudi nam Slovencem velikega pesnika. Slava Prešernu! Živela slo- ven ska Ljubljana! I tonil jo v blojskem jezeru 23- letni a^nt neke mantovanske tvrdke Gvido Oriandiiv, ki se je pečal z lesno kuprijo. llotol so je v jezeru kooati. a napade! gn je pri ti priliki krč. Zičel jo klicati sicer na poinoč, a ko je prišla pnmoo, bil je ubogi mladonič že mrtev. I'ri s-ebi je imel 1400 K. flcduoleton prostovoljoe tat. — V Budimpešti so zaprli te dni nokoga jodnolotnoga prostovolca, sina odličnoga vsfnciliščnega profesorja zaradi tatvine. Najproj izvahil je nekemu gostilničarju s pnnarojenim pismom, na katerem je bil p'nspisan neki častnik, 40 K Potem pa jo ukradel nekemu podčastniku kovčeg, v katerem se je istotako nahajalo nekaj ilenara. »Itdnajstletni dijak uinoril svo- jili;!i tovarisa. — V Lvovu sta stanovala skupaj gimnazijska di'aka, jednajstlelni prvošolpc Toodor Sazhohoski in Emilij Smlfei0 i III žolec. Nastal je med njima prepir. Prvo^olec zagrabi v jezi nož ter g.i. ie večkrat zabodel v Iretješolca tako, d;i je ostal slodnji lakoj mrtev. Obadva bila sta kmeeka sinova. Loterijske številke. 27. junija. Trst......25 42 71 29 11 Line......;')9 69 37 43 75 Dninl/if Spoiniujajti' se o vsaki nUjaiM. priliki „SolskciiJidoma". Fani Drašček zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi b na teden- ske ali mesečne k obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Anton Pečenko Vrtna nli*'ji 8 (.(MU( A Via Oiardino S nrinnrt)t''H pristn« bela in črna wina \r vipavakih, fuvlanskih, briskih, dal- > matin«kih in iaterskih w i nogradov. i '\f» ^^% * J4* i 11% ii w ill iii i ikL k>\r.ii ij«i r lici na vat» knijc avstro-i'gcrskc inon.-iilujt1 t lOiiih t)d 6ti litn»v uaprcj. Na z;iliUvvo pusiilja tiuli u/.orcf. Cene xmerna. Postreiba poitena. ^b ^ ¦¦¦ ¦ ^»^^^ ¦• ~^m^^r ^^m^r- -^^^^w- -^^^^v J Krojaška mojstra 5 Čufer & Bajt \ v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 J v hiši g. Jerneja Kopaoa ^1 izdelujeta fv vsakovrstae oulekc za mo*ke r po meri. bodisi sine ali pa J priproste. \ Priporocata se svoiim rojakom |r ˇ Gorici in na deželi, posebno pa J č. duhovščini za obilna naročila. Podpisani priporooa siavnomu ob- činsivu v Gorici in na deželi srojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, r«7- lične moke iz Majdieevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijace na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domaci tropinovec, fini rum, razlicna vina, goršice (Sens.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kiitin, trpovec v Semeiiiški ulici h. fttv. 1. (v Instni hiši.) "^^¦^^ ^rw -^m ^^ -^^ *mr ^^ *^r ^m^ ^^ Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3 a^ ^^ ^fe. ^*. ^*. **. j^. ^ ^^ **. <^*. Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ7 krojaški mojster v vrtni ulici 26. rnporoca se sl. občin- stva v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, lastni \zde\ekgotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav soltdnef Protokol. tvrclkn Lucijan Kovačič, pri Sv. Luciji, naziKiiija s teni caslitim obrtiiikoni in Ir^ovrcni Soško, Masko iu Idrijskt.1 iloliuo, tla jo oivorila svojo veliko /aloi^o p r i s t u r }; a tropincn, ovsa, koruzc, inokc in vsakovrstiu\u,;i kolo- nijalnoua blai;a, tor bo vso to ra/pnulajala na doholo po unjiii/jili konkuriMičiiili couali. ki lie proscžt/jo uikdar (it»riškili ti/nili ecu 11,1 dobolo. — lzvrsujo vsako uaionlo tiu;no, ku- lantin) in pri vocjili ua /ahtovo tudi s prova- /aiijcin blaua na doin priporoča so naklonjo- iiosti svoj ill doinaC'iiiov. Ik Mejnarodni panorama Cr iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. Hcstavracija „LA BO I IK .UK", («orica, tt'kalisiV Josipa Vonlija st. *^>. }»otovailie P° ^vetii, /a vaeli zauiiuiivo. Vsak toden nov program! Od 21. do 28. jimija Znanienitosli 12 Postdama Sanssouci HMo naj ne zamnAi oileiati si teti irasnih naravnih lepot. Odprto vsak dan od 9. ?\ do 9. zv. Ystopnina 40 ra., otroci in vojaki do narestnika 20 vin. Po vsesti'siiiskein prevdsirku in preHkiiHiiji *e | bode vHtikdo prepi'ical, «1« we kupiiie pri tvidki -----; J. Zornik, Gorica ;----- <;oH|M»skai ulica 7* ziniraj najbolji iiajlopši in teiiiu priiiici'iio najeeiuje bla$>o. Powebno pa: j Za dame: Za gospode: Krasne okraske za obleke, Haznovrstno bolo in barvano | trakove svile zadnje novosti perilo najbolje vrsto, jopico za bluse, pajčolano, pasove, za hribolazce; kolesarje, veslarje; j prodpasnike, rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnic, ' dcžnike, solnčnike, bluze, čovlje, ovratnikov, zapestnic, noRavic, , vso potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlačnikov, čepic, | podla^1, sukanec, svila, gnmhe, eevljev, dežnikov itd. vczenja, zaponke itd. Opozarja precaslite dame, na svojo veliko j zalogo obče priznano najboljili ' m o d e r c e v vsake cene. | Za birmarce Za slavnosti ' in olroke; rokavice, noRavico, in druge veselice : vRakovrstne j pajcolane vsake vrsto, obleke, narodne trakove, kojim proskrbi \ čepice, razno perilo. na zahtevo vsaknvrstne napiae. 3j^~ Cene brez vsako konkurence. "TW I Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po I 41 .j"'„ polumeaečno; ne- vadign6ne obrestipripi- suje konec letakglav- nici. Rentni davek pla- čujo poaojilnica sama. 1'osojila iiilom ua osebni krtdit po li" g iu na vkuji/bu po 5V//o „C entrain a posojilnica" registrovana zadruya z omejeno zavezo. Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavniini in opravil- nimi delezi. Glavni de- leži po 200K, opravilni po2K. Otvarja članom tekočo račune, katero obrestujepo dogovoru. Uradnc uiT Vsak dan od X. do 12. dop. in pond, in (•«'trii'kod'2. do4.pop.