Št. 296 (15.398) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.___________________________ TRST - Ul. MonteccN 6 - Tei. 040/7796600___ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1 Kflfl l ID poštnina plačana v gotovini IDUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% CIS ALPINA GESTIONI Siv V investicijski skladi bcIkb banca di credit° di tr*este TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PONEDELJEK, 6. NOVEMBRA 1995 Nz- Sabm, Jicak, vojak miru Janez Vouk Odšel je člov dšel je človek, k ^.ec_ kot pol svoj *vljenja posvetil v er se nato z voja Natančnostjo nekda §a generala in z v: Srcem zavezal min ®?lrN je, menda prv žlvljenju res spro: n°’ Pel Se nekaj m svojim doke 111111 odhodom z od smrtjo. Zakaj nas vei P'etrese, kadar ne vigne roko nad ®ka, ki si želi spi ljudmi, nek P°Animi slepega raštva, tako srdit > ^ drugače mislec d vec človek, am ,e Se poosebljeno §a je treba uni< . azum nam govori )e Popolnoma nt Nmno poskušati reti željo po miru aj bi bila v vseh i M°rilcev pa ne v fazurn. Vodijo jih s ..1’ ki se ne zmeni jc i1 Za tako svet poj ^ Je mir. Zato je 1 Ce težko ustavit Nemogoče razum v T’el Avivu 'lbit v _uulu Najvecjem n zborovanju Nnirl takrat, ] lanke prek S tvr’|k° ie Pr tkdar ne bc ske države, £ rat, ko je pos Nborožene v, tante, ki so jNenjem up *arjenju pod uavidov0 zv Njem najbrž drugače. To, rek je pred , tema oklev danjemu s zal, da v, Njegovo , ^ir, ki ga diti skupaj t°va smi da se bc Ce bode daljnjejo vere v r tuiel Rab Salom, J ■ Andreotti uradno obtožen I Pecorellijevega umora PERUGIA - Dosmrtni senator Giulio Andreotti je formalno obtožen, da je marca 1979 dal umoriti Časnikarja Mina Pecorellija. Zadevno odredbo je v noči na nedeljo izdal preiskovalni sodnik iz Perugie Sergio Materia. Pred isto obtožbo se bo moral zagovarjati bivši minister Claudio Vitalone skupno z dvema mafijskima kolovodjema, in si- cer na procesu, na katerem bosta med obtoženci sedela tudi zlikovca, ki naj bi Pecorellijev umor izvršila. Sodnik Materia je sprejel kot verodostojno dokazno gradivo izjave Buscette in drugih skesancev. Andreotti je odredbo označil za »halucinantno« in izrazil prepričanje, da se bo naposled izkazala njegova nedolžnost. Na 2. strani I Italijo zajela in tnm7 91 l\Zr%4 III 11II Všfc RIM - Apeninski polotok se je po nekam nenavadno toplem in sončnem oktobrskem vremenu naenkrat znašel v neljubem objemu mraza, ki je še zlasti v višjih predelih kar strupen. Milančani so si po dvodnevni hudi prevetritvi nadeli zimska oblatila, v Abrucih, Umbriji in Mo-lizeju tudi pošteno zebe, v Riminiju so se pojavile snežinke, živosrebmi stolpec pa je krepko padel celo v Apuliji in na Siciliji. Na 2. strani UBITEGA IZRAELSKEGA PREMIERA BODO POKOPALI DANES NA GORI HERZL V JERUZALEMU Umor Jicaka Rabina je pretresel ves svet TEL AVIV (dpa, Reuter) - Na desettisoce Izraelcev se je poslovilo od ubitega predsednika vlade Jicaka Rabina, katerega posmrtne ostanke so vCeraj z vojaškim konvojem prepeljali v Jeruzalem. Njegova krsta, pokrita z izraelsko zastavo, bo do današnjega pogreba pred parlamentom v Jeruzalemu. Na mestu atentata, na trgu pred tela-vivsko mestno hišo, se je vCeraj zbralo na stotine Rabinovih privržencev in z gorečimi svečami oblikovalo napis »zakaj«. Jicaka Rabina bodo danes pokopali na gori Herzl v Jeruzalemu. Udeležibo na žalnih slovesnostih so napovedali številni voditelji držav in vlad iz vsega sveta. V Jeruzalemu pričakujejo tudi egiptovskega predsednika Mubaraka ter jordanskega kralja Huseina. Svetovni voditelji so enoglasno obsodili umor Nobelovega nagrajenca in enega glavnih protagonistov miru na Bližnjem vzhodu Jicaka Rabina. Hkrati so izrazili upanje, da z njegovo smrtjo ne bo umrl tudi bližnjevzhodni mirovni proces. Smrt Jicaka Rabina pa je po-vrocila val veselja v taboru islamskih skrajnežev, elani libanonskih islamskih gverilcev so iz veselja celo streljali v zrak. Po navedbah izraelskega notranjega ministra Sahala je napadalec, študent prava Jigal Amir, uporabljal naboje tipa »dum-dum«, ki eksplodirajo v telesu žrtve. Rabin je hudim poškodbam podlegal le uro po napadu. Jigal Amir, židovski skrajnež, je po lastnih navedbah delal na lastno pest. Po napadu je dejal, da svojega dejanja ne obžaluje. Pogrebne slovesnosti se bodo pričele danes ob 13.uri po srednjeevropskem Času. Na 5. strani Rabin: Tudi Italija žaluje RIM - Umor izraelskega premiera Jicaka Rabina je globoko odjeknil tudi v Italiji. Predsednik republike Scalfaro je že vCeraj odpotoval v Jeruzalem, kjer se je poklonil pokojnemu državniku, predsednik vlade Lam-berto Dini pa se bo danes udeležil pogrebnih svečanosti skupno z zunanjo ministrico Susanno Agnelli. Ob žalovanju v italijanskih političnih krogih na splošno prevladuje prepričanje, da umor ne sme ustaviti pomiritve-nega procesa na Bližnjem vzhodu. To upanje je vCeraj izrazil tudi papež Janez Pavel II. Na 2. strani POHAJANJA V DAVTONU POLJSKA / VOLITVE Optimizem iz Ohia Pogovori noj bi pripeljali do sporazuma SARAJEVO, DAVTON (Reuter) - Bosansko-herce-govski predsednik Izetbe-goviC in zunanji minister SaCirbegoviC menita, da bi mirovna pogajanja v Ohiu utegnila pripeljati do mirovnega sporazuma. Minister SaCirbegoviC je dejal, da bo za uspešen izid pogajanj odločilno nadaljevanje evropskega in ameriškega pritiska na pogajalce. Tudi voditelj bosanskih Srbov KaradžiC je poudaril pomen dejavne vloge ZDA v nadaljevanju mirovnega procesa, vendar je zanj najveCji uspeh ta, da je Republiki srbski priznan poseben status znotraj povojne Bosne in Hercegovine. V KaradžiCevi paradrža-vi pa se povečujejo napetosti med vojsko in policijo. Generalštab je namreč ostro obsodil nedavni ukaz notranjega ministra o umiku posebnih policijskih enot s fronte, saj naj bi taka odločitev pomenila neodgovorno dejanje. Na 6. strani Morda odločilna seja za vlado FJK TRST - Na sedežu deželnega sveta bo danes morda odločilno srečanje za izvolitev nove deželne vlade, do katere bi moralo priti jutri. Ni pa izključeno, da se bo jutrišnja seja deželne skupščine končala brez konkretnih rezultatov. Severna liga bo menda danes uradno predlagala potrditev dosedanje predsednice FJK Alessan-dre Guerre na Čelu novega odbora. Precej kritični do te rešitve so predvsem predstavniki Ljudske stranke. Problem pa, kot kaže, ni nepremostljiv. Na 2.strani Predsednik bo verjetno izvoljen šele v drugem krogu VARŠAVA (Reuter) - Po prvih neuradnih delnih izidih poljskih predsedniških vohtev z minimalno prednostjo vodi dosedanji predsednik Lech VValensa pred poglavitnim tekmecem, levičarjem Kwa-snievvskim. Poljska bo novega predsednika republike najverjetneje dobila v drugem krogu. VValensa je v svoji predvolilni kampanji volilce pozival, naj preprečijo pohod nekdanjih komunistov na vse najpomembnejše položaje poljske države. Poznavalci poljskih razmer pričakujejo, da bo pomembno vlogo v drugem krogu predsedniških volitev igrala poljska cerkev. Na 6. strani Danes na športnih straneh Juventus izgubil v Vidmu NajveCje presenečenje včerajšnjega kola italijanske nogometne A lige je zmaga Udineseja nad Juventusom. Stran 9 Srečna zmaga Triestine Triestina je v nogometni C2 ligi s težavo premagala Imolo z 2:1 in ohranila prvo mesto na lestvici. Stran 9 Primorje prevzelo vodstvo V 1. Al je Primorje doma premagalo kar s 4:0 Sere-nissimo in je sedaj samo na vrhu lestvice. Uspešna je bila tudi kriška Vesna, Zarja pa je ostala praznih rok. V promocijski ligi je Sovodnje igralo le neodločeno doma s Cussignaccom (0:0), lepo zmago (1:0) pa je dosegla Juventina na račun Ponziane. Stran 10/11 Pomemben uspeh krasovk Krasove namiznoteniške igralke so vCeraj v Al ligi v Veroni proti domači ekipi dosegle izredno pomembno zmago s 6:2 v boju za obstanek. Stran 12 lllyju zlata vredni točki Tržaški Illycaffe je v košarkarski Al ligi, na zelo pomembni tekmi za obstanek, premagal Olitalio z 80:78. Stran 12 TOTOCALCIO 221 1 1 X X1 X 1 XX1 Dobitki: 13*87.268.000 lir 12-2.405.000 lir Ponedeljek, 6. novembra 1995 ITALIJA - FJK r RABIN / SPLOŠNO ŽALOVANJE Rim in Vatikan: Rabinov umor ne sme ustaviti iskanja miru RIM - Umor izraelskega premiera Yitz±iaka Rabina je globoko odjeknil tudi v Italiji. Presednik republike Oscar Luigi Scatfaro, predsednik vlade Lamberto Dini, zunanja ministrica Susanna Agnelli in drugi predstavniki italijanskega političnega življenja so ob izrazih sožalja za smrt uglednega državnika poudarili tudi prepričanje, da se ne bo ustavil pomiritveni proces na Bližnjem vzhodu, ki ga je Rabin tako pogumno vodil. Isto prepričanje je izrazil tudi papež Janez Pavel H., ko je včeraj opoldne nagovoril vernike, zbrane na Trgu sv. Petra za molitev Angelovega češčenja. »Rabin je bil vnet služabnik svoje države, speten državnik, predvsem pa eden izmed glavnih tvorcev pomiritve-nega procesa na Bližnjem vzhodu,« je dejal papež. »Živo upam, da ta hud in boleč dogodek ne bo na nepopravljiv način oškodoval iskanja miru, temveč da ga bo celo spodbujal... Upam, da bodo Izraelci in vsi, ki so z Rabinom gradili mir, nadaljevali po poti, ki jo je ubral z istim njegovim pogumom,« je še dejal Janez Pavel E »Ko človek pade za idejo, umre človek in ne ideja.« Tako je povedala zunanja ministrica Susanna Agnelli, ki je izrazila prepričanje, da se pomiritveni proces na Bližnjem ne sme ustaviti in da se niti ne bo, ker se bo za to zavzel ves svet, ki ga je Rabinova smrt pretresla. Agnellijeva je tudi spomnila, da je Ra- bina vezalo posebno prijateljstvo z Italijo, še zlasti v zadnjih časih, ko je Italija posredovala, da so stekli prvi tajni kontakti med Izraelom in Arafatovo Organizacijo za osvoboditev Palestine, ki so potem privedli do nedavnega mirovnega dogovora v Washingto-nu. Predsednik republike Scalfaro je že včeraj odpotoval v Izrael in se poklonil Rabinu pred iz-relskim parlamentom v Jeruzalemu, kjer pokojnik leži na parah. Današnjega pogreba pa se bosta v imenu Italije udeležila predsednik vlade Dini in ministrica Agnellijeva. Neposredno ga bo predvajala prva televizijska mreža RAJ, ki bo neposredno povezana z Jeruzalemom že od dopoldanskih ur. Sožalje za Rabinom so včeraj izrazili domala vsi vidnejši predstavniki italijanskega političnega življenja, od predsednika senata Scognamiglia in predsednice poslanske zbornice Pivettijeve do strankarskih voditeljev Bertinottija, D’Aleme, Bianca, Berlusconija, Finija in drugih. Rabinov lik bodo počastili tudi v parlamentu. Umor izraelskega državnika je posebno pretresel židovsko skupnost v Italiji. Tako se je pred rimsko sinagogo že v soboto zvečer zbrala množica. Predsednica Tulia Zevi, glavni rabin Elio Toaff in drugi predstavniki židovske skupnosti so izrazili prepričanje, da bo Izrael znal prestati to hudo preizkušnjo. POLITIKA IN KRIMINAL / ODREDBA PREISKOVALNEGA SODNIKA IZ PERUGIE Andreotti tudi formalno obtožen umora Pecorellija Med obtoženci tudi sodnik in bivši minister Claudio Vitalone PERUGIA - Dosmrtni senator Giulio Andreotti se bo moral na pocesu pred porotnim sodiščem zagovarjati pred obtožbo, da je dal umoriti časnikarja Mina Pecorellija. Tako je odredil preiskovalni sodnik Sergio Materia včeraj ob 1. uri po polnoči po petih urah posvetovalnice. Ista obtožba odslej formalno bremeni tudi sodnika in bivšega ministra Clau-dia Vitaloneja ter mafijska bosa Pippa Caloja in Gae-tana Badalamentija, medtem ko se bo mafijski kiler Michelangelo La Barbera moral na procesu zagovarjati pred obtožbo, da je eden izmed dveh izvršil-cev Pecorellijevega umora. Spomnimo naj, da je drugi domnevni Pecorellijev morilec bivši pripadnik skraj-nolevičarske skupine Nu-clei armati rivoluzionari Massimo Carminati, ki je že poprej pristal na takojšen proces. Preiskovalni sodnik je sprejel sklep o formalni obtožbi Andreottija in ostalih po predhodni obravnavi, ki se je pričela 26. oktobra in se potem nadaljevala še na štirih zasedanjih, vedno v prostorih kaznilnice Capanne v predmestju Perugie. Materia je v svoji odredbi dejansko v celoti sprejel stališče javnega tožilca Fauta Car-delle, ki je Pecorellijev umor preiskoval zadnji dve leti. Pecorellija so umorili marca 1979 v Rimu. 2e takoj so začele krožiti govorice, da naj bi imel v zločinu na nek prste tudi tedanji predsednik vlade Andreotti, saj je do umora prišlo tik pred objavo številke časnika O.P., v kateri je Pecorelli nameraval objaviti za Andreottija dokaj obremenjujoče dokumente o umoru Alda Mora. Toda zadeva je bila zamrznjena vse do zadnjih dveh let, ko je v okviru preiskav, ki jih vodi palermski javni tožilec Gian Carlo Caselli, o Andreot-tijevi vpletenosti spregovoril znani mafijski skesanec Tommaso Buscetta. Le-ta je dejal, da je od mafijcev Bontateja in Badalamentija svoj čas zvedel, da je Pecorellija umorila mafijska organizacija Cosa nostra po nalogu bratrancev Salvo, ki sta na tak način hotela napraviti »uslugo« Andreottiju. Buscettove trditve so potem potrdili še drugi skesanci. Preiskovalni sodnik Materia je ta pričevanja sprejel kot verodostojno dokazno gradivo. Zavrnil je edinole izjave sklesanca Vittoria Camovaleja, ker da so mestoma netočne in protislovne. Andreotti je včeraj označil odredbo preiskovalnega sodnika kot »halucinantno«. Sicer pa je bil videti dokaj miren in je časnikarjem potrdil prepričanje, da bo sodstvo naposled moralo ugotoviti resnico, da je povsem nedolžen. Podobno je vest o formalni obtožnici komentiral bivši minister Vitalone. Po njegovem ni sprejemljivo, da obveljajo kot zanesljivo dokazno gradivo izjave priznanih zlikovcev. No, videli bomo, kaj bo povedal proces. Pričel se bo v Perugii 2. februarja. Andreotti pa se bo moral medtem zagovarjati tudi na procesu v Palermu pred obtožbo sodelovanja z mafijo. Dosmrtni senator Giulio Andreotti (telefoto AP) ______MED SOBOTNIM GOVOROM V BARIJU_________ Predsednik Scalfaro je zadel v živo Berlusconi soglaša s Kvirinalom, voditelj NZ Fini pa je še dalje zelo previden RIM - Predsednik republike Scalfaro je s svojim sobotnim govorom, v katerem je obsodil početje tistih, ki zastrupljajo politično razpoloženje v državi, je očitno zadel v živo. Desnica, ki je predsednik sicer ni izrecno imenoval, je pa jasen cilj njegovih puščic, je na Scalfarove izjave reagirala razdvojeno. Medtem ko Berlusconi enkrat toliko zagovarja Kvirinal, je Fini skrajno previden, nekateri njegovi sodelavci pa še naprej ostro napadajo predsednika. Kvirinal najodločneje branijo nekdanji demokristjani Bianco, Casini in Buttiglione. Iz Madrida, kjer sodelujejo na kongresu evropske Ljudske stranke, so enoglasno izjaviti, da ima Scalfaro prav in da Italija res nujno potrebuje politično umiritev. Vodja CDU Buttiglione je celo dejal, da v državi v zadnjem času piha veter politične norosti, ki je zelo nevaren za sam obstoj demokracije. Nekatere stranke po njegovem izkoriščajo tisk in sodstvo za obrekovalne kampanje, ki nimajo ničesar skupnega z normalnim političnim soočenjem. S Scalfarovim opozorilom načelno soglaša tudi Stranka komunistične prenove. Predsednik poslanske skupine Diliberto vsekakor poziva predsednika, naj bo odslej naprej res ”super-par-tes“, medtem ko je po njegovem doslej posvečal preveč pozornosti naporom za oblikovanje nove sredinske stranke. Diliberto je znova izkoristil priložnost za poziv Scalfaru, naj čimprej razpusti parlament in okliče predčasne volitve, da bodo lahko državljani v prvi osebi odločati o politični usodi Italije. Progresistični poslanec Giuliet-ti in Vita, ki v DSL odgovarja za javna občila, pa v skupni tiskovni izjavi podčrtujeta, da desnica, ki se sedaj čuti užaljeno, ni hotela in noče nič slišati o "novih pravilih igre". Predsednik Scalfaro ima popolnoma prav, ko opozarja na nevarnost vse bolj strupenega političnega soočenja, o njegovih besedah - pravita Vita in Giulietti -pa se morajo zamisliti tudi novinarji, ki sami prevečkrat pozabljajo na pravila objektivne in korektne informacije. NOVICE VREME / MRAZ IN SNEG OD SEVERA DO JUGA PRED SEJO DEŽELNEGA SVETA Priebke kmalu v Italiji RIM - Nacistični vojni zločinec Erich Priebke bo zelo verjetno dopotoval v Italijo že čez kakšna dva tedna. To je povedal včeraj italijanskim novinarjem argentinski pravosodni minister Rodolfo Barra takoj po pristanku na letališču Fiumicino. V Italijo je prišel z Antoniom Boggianom, enem izmed devetih članov argentinskega vrhovnega sodišča, ki se je odločilo za izročitev nekdanjega esesovskega oficirja italijanskemu sodstvu, da bi se v Rimu udeležila gospodarskega seminarja v priredbi Confindustrie. Barra je poudaril izrecni politični pomen Priebkejevega »izgona iz države, ki noče veljati za zatočišče nacističnih zločincev«. Vikend terjal 36 žrtev RIM - Včeraj in predsinočnjim je bilo na državnih, pokrajinskih in občinskih cestah izredno veliko prometnih nesreč, ki so pod začasnem obračunu terjale najmanj 36 mrtvih. Med žrtvami je deset fanton in deklet starsoti od 19. do 23. leta, ki so se vračati domov iz diskotek in podobnih zabavišč. Trije mladi so se ubiti v Emiliji-Roma-gni, kjer se je njihov avto zaradi prevelike hitrosti zabil v platano, drugi trije na Sardiniji, dva v Piemontu, eden v Ostii pri Rimu in dekle pri Pešam. Dve jahti izsledili tretje pa še vedno ne RIM - Luška kapitanija je navezala radijski stik z jahtama Tibidoi in Josette (po 6 mož posadke), za katerima se je zgubila vsaka sled med Sredozemsko regato. Prva se je oglasila izpred španske, draga pa izpred alžirske obale, medtem ko jahto Par-sifal (5 mož) še zmeraj iščejo. b oktobrske miline kar naravnost v zimo Na Stelviu izmerili že 24 stopinj pod ničlo RIM - Po nenavadno prijaznem oktobru, ki nas je vsaj delno poplačal za nevšečno vreme v poletnih mesecih, je skoraj ves Apeninski polotok kar naenkrat zajel val mraza. Temperatura je padla tako v Lombardiji, Romagni, Venetu in Umbriji kakor v Abrucih, Markah in Apuliji, pa tudi na Siciliji, vsepovsod pa je na goratih območjih še snežilo, čeprav ne preobilno. Pri Naglerju ob robu ledenika na Stelviu (Valtellina) je zapadlo včeraj ponoči kakih 20 centimetrov snega, nameriti pa so kar 24 stopinj pod ničlo. Le 14 stopinj manj so izmerili v Livignu pri Sondriu, zeblo pa je tudi Milančane (10 stopinj), ki so si sicer nekoliko le oddahnili, potem ko jih je polna dva dni motil hud veter. Snežinke so se pojavile celo v Riminiju, Riccioneju in drugje v Romagni, vendar so se kaj kmalu raztopile, zanimivo pa je, da jih je tjakaj poblisnil veter kar iz daljne Skandinavije. V višjih predelih tega, kakor tudi drugih srednjih in južnih predelov Italije morajo biti avtomobilisti seveda opremlje- ni z verigami, saj kaže, da bo iznad 500 mehov v prihodnjih dneh še občutneje snežilo. Mraz in sneg sta zajela tudi Apulijo in nekatere dele Sicilije, v Aquili (Abruci) pa je snežna odeja debela že dobrih 20 centimetrov, a le malo manj v Markah, Umbriji in Molizeju. Osrednja direkcija Civilne zaščite v Rimu je opozorila svoje teritorialne enote v Kalabriji, na Siciliji, v Markah, Abrucih, Molizeju in Apuliji, naj se takoj pripravijo na najhujše: v primera morebitnega snežnega meteža in siceršnje ujme bodo morale preprečiti sleherni prometni zastoj in izpad električnega toka oziroma, ko bi se to zgodilo, nemudoma nastopiti in vzpostaviti poprejšnje stanje; v prvi vrsti pa bo treba posvetiti največjo pozornost zaselkom v hribovitih predelih, da ne bi ostati odrezani od sveta. Mraz, ki je zajel južne dele države, je prišel z Balkana, nov val pa naj bi dospel s severa. Dokler bo jasno (dan ali dva?), ne bo problemov, ko pa se bo vreme spet skvarilo, utegnejo nastati sitnosti. Deželna kriza: odločitev ali spet odložitev? TRST - Na sedežu deželnega sveta se bodo danes zjutraj spet sestati predstavniki Severne lige, DSL, Ljudske stranke, socialistov, zelenih in republikancev, da nadaljujejo pogajanja za oblikovanje nove deželne vlade. To bo najbrž odločilno srečanje pred juhišnjo sejo deželne skupščine, ki ima na dnevnem redu prav izvolitev novega odbora. Liga bo, kot kaže, ponudila sogovornikom kandidaturo dosedanje predsednice Alessan-dre Guerre, ki doslej ni uživala prevelikih simpatij s shani morebitnih zaveznikov. Najbolj kritična do Guerrove je Ljudska shanka, ki je mnenja, da nosi prav predsednica Dežele velike odgovornosti za politično krizo, ki že dalj časa hromi Furla-nijo-Julijsko krajino. Ce se bo tudi današnje tržaško srečanje končalo brez otipljivih rezultatov, bo deželni svet skoraj gotovo odložil juhišnjo izvolitev nove deželne vlade. Za odložitev se ogrevajo predvsem nekateri vidni predstavniki Severne lige, ki so prepričani, da še niso dozoreti pogoji za oblikovanje koalicije med Bossijevo shanko in levo sredino. Odložitev napovedane izvolitve bi vsekakor prizadela hud udarec že načeti politični verodostojnosti deželne uprave. Umor Rabina: obsodba tržaških Židov Umor izraelskega ministrskega predsednika Vitzhaka Rabina je zelo bo-leCe odjeknil tudi med tržaško židovsko skupnostjo. Njen predsednik Nathan VViesenfeld )e izrazil veliko °bžalovanje nad tem krutim in norim nasilnim dejanjem, ki ga ogromna večina Zidov odločno zavrača in brezkompromisno obsoja. Taka nasilna dejanja, je še pouda-ril VViesenfeld, ne sodijo v zgodovino ter tradicijo izraelske skupnosti, zlasti ne, ker je prizadelo Cioveka, ki se je pogumno boril za mir m ki je užival pod-P°ro velike večine Prebivalcev Izraela, mžaska židovska skupnost se bo Pokojnega izraelskega premierja Rabina spomnila nocoj ob tS-uri med verskim neredom v mestni sinagogi. RICMANJE / SINOČI V BABNI HIŠI Na jubilejnem srečanju osem oktetov Primorske Pozdrava dolinskega župana in predsednika ZSKD VČERAJ / NA MEJNEM PREHODU S SLOVENIJO Kilometer prevozili v eni uri Je bilo dolgo čakanje res pripisati samo iskanju tihotapcev? V občinskem svetu spet o ACEGA testna skupščina bo Jevi nadaljevala mara-°nsko soočenje o preuzu podjetja ACEGA. °teJc drevisnje seje bo v Prvi vrsti odvisen od za-JZanja opozicije, ki je joslej odločno naspro-°vala predlogom Illyje-ega odbora. Del opozi-yJe (Severna liga in P Tj pa je sedaj pri-Rfn^/en na dogovor z Clr>sb'm odborom. »No, prometa je res precej, vendar ni to nic izrednega, odvija se paC v običajnem nedeljskem slogu,« so nam odgovorili obmejni policisti, ko smo jih včeraj med peto in Šesto uro popoldne po telefonu vprašali, ali imajo pri Fernetičih, Rabujezu, Pesku in Bazovici opraviti z daljšimi kolonami avtomobilov. Malce drugačne pa so bile pripovedi ljudi, ki so se ob tistem Času vračali izza meje v Trst in ki so na primer za prestop državnega prehoda med Krvavim potokom in Peskom Čakali dobro uro. Res je sicer, da ni bila vrsta posebno dolga - kvečjemu dober kilometer -šlo pa je vseeno zelo počasi. Iz tega lahko izluščimo dvoje resnic. Prvič, da se je obmejni promet v teh dneh na vsak naCin precej povečal v primerjavi s prejšnjimi tedni, drugič pa, da so se hkrati pomnožile in zao- strile tudi kontrole na italijanski strani meje. Med včerajšnjo množico voznikov je bilo poleg Tržačanov, ki so ostali brez bonov za bencin in so bili zaradi tega primorani gorivo kupiti onkraj meje, kjer je cenejše, in poleg običajnih družin, ki so si privoščile kosilo v slovenskem gostišču, kakor to počnejo vsako nedeljo, tudi veliko takih, ko so izkoristili prost dan za počastitev svojcev na istrskih pokopališčih, potem ko so to opravili tudi tostran meje. Mnogi so se mimogrede seveda ustavili tudi v free-shopu in z vključitvijo v vrsto le-to podaljšali. Toda polžji prehod meje gre pripisati tudi poostrenemu nadzoru finančnih stražnikov zaradi tihotapstva z mamili, denarjem in orožjem, ki se je v zadnjih časih moCno razcvetlo v obeh smereh. Avstrijski arhitekt Reichi drevi gost v Revoltelli avstrijski arhitekt Gustav Peichl ? “reW ob 21.uri v konferenčni dvora-1 Muzeja Revoltella (Ul.Diaz 27) gost j. askega Združenja arhitektov. Peichl, ]e doma z Dunaja, sodi med najbolj flarie akterje sodobne arhitekture, elja pa tudi za zelo uveljavljenega letnika. Njegova dela so razstavljena v New Yorku, Helsinkiju, Benetkah Parizu. Režiser Vuk Babič nocoj v gledališču Miela y 0kvbu kulturne pobude ’Trieste Con-ernporanea“ bodo drevi ob 21.uri v gle-ahšcu Miela predvajali film srbskega eziserja Vuka Babica ”Breme-Teher“. Jugoslovanske oblasti so film (bil je na eznamu prirediteljev festivala v Can-Ussu) prepovedale, češ da je preveč pesimističen in destruktiven. Beograjskega umetnika, ki živi v Trstu, bo predsta-vu senator Darko Bratina. y. Aristonu še ves teden nim "Zemlja in svoboda11 ^ kinodvorani Ariston bodo ves teden fii° s?bote- 11-novembra) predvajali m Kena Loacha "Zemlja in svobo-a o Španski državljanski vojni, ki je jd/nenjčn višjim srednjim Solarn. 1 J7! Sodo predvajali v dopoldanskih 7,1 P? znižanih cenah, rezervacije topnic na tel. Številki 304-222. FESTIVAL HOROVVITZ EVROPA Glasbeni in vizualni užitek s komornim ansamblom Veriaine Koncertni niz »Festival Ho-rowitz Evropa«, ki se odvija v tržaški Dvorani Tripcovich, se uspešno izteka: na predzadnjem glasbenem srečanju se je namreč predstavil Ensemble Veriaine. Ta komorni sestav je nastal pred tremi leti prav na pobudo mednarodnega festivala »Hommage to Honvitz« z namenom, da izvaja predvsem sodobno glasbo. Komorno skupino sestavljajo violinistka Mariko Masuda, klarinetist Nicola Bulfone, pianist Dario Se-pini in violončelist Andrej Petrač, ki je zamenjal Maro Grion. Andrej Petrač je slovenski glasbenik, ki je diplomiral iz violončela na ljubljanski Akademiji za glasbo in se nato izpopoljeval na Visoki Soli za glasbo v Stutgartu v razredu Antonia Janigra. Leta 1988 je postal docent na glasbeni Akademiji v Zagrebu in nato Se 1. 1992 prvi violončelist Slovenske filharmonije. Dejstvo, da je namesto italijanske violičelistke Grion nastopil slovenski glasbenik lahko tolmačimo kot znak epohalnih sprememb v odnosih italijanske in slovenske etnične skupnosti. Kvartet je pričel koncert z iz- vedbo večdelne skladbe »Qua-tuorpourla fin du Temps«, ki jo je francoski komponist Olivier Messiaen sestavil v taborišču v Gorlitzu. Tu je tudi delo doživelo svojo prvo izvedbo ob prisotnosti pettisodh jetnikov; zato, da lahko razumemo to glasbo ne moremo mimo tega grozljivega dejstva. Izvajalci so skušali podajati globoko ekspresivnost teh partitur, Čeprav so občutki jetnikov in samega skladatelja njim tako kot občinstvu že zelo daleC. V sosle-dici stavkov je skladatelj izrabil različne zvočnosti instrumentov v različnih kombinacijah. Posebno sta se tu izkazala klarinetist Bulfone in pianist Sepini. Drugi del koncerta pa je bil v namenu organizatorjev glasbeni poklon ob stoletnici rojstva Paula Hinde-mitha. Trostavčni Kvartet, ki ga je izvajal Ensambie Veriaine, je nastal 1. 1938. Tu je bilo glasbeno podajanje veliko bolj doživeto in je vsekakor doseglo dobro glasbeno raven. Tržaški koncert je ob glasbenem užitku ponudil tudi vizualne vtise preko projekcije glasbene partiture na platnu za izvajalci. Luisa Antoni Že desetic so sinoči v Ricmanjih zapeli okteti Primorske: srečanje, ki ga domače kulturno društvo Slavec redno posveCa tovrstnim manjšim pevskim sestavom, je tako slavilo svoj okrogli jubilej. Deseti koncert, ki je v dvorano ricmanjske Babne hiše privabil razveseljivo množično občinstvo, je oblikovalo osem oktetov iz našega in sosednjega slovenskega prostora ob meji. Pozdrav jubilejni reviji je podal dolinski župan Boris Pangerc, ki je prirediteljem za trud in vztrajnost čestital v imenu celotne občinske uprave. Se nadaljnjih vsaj deset let lepega in ubranega petja pa je zaželel Ace Mermolja, deželni predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev: ob tej slavnostni priložnosti je posebej izpostavil širši kulturni pomen revije, ki ob pevski poustvarjalnosti tke važne človeške vezi. (dam) Na sliki (foto KROMA) sinočnje srečanje oktetov Primorske v ric-manjski Babni hiši. VCERAJ-DANEŠ Danes, PONEDELJEK, 6. novembra 1995 LENART Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.46 - Dolžina dneva 9.55 - Luna vzide ob 16.27 in zatone ob 6.48. Jutri, TOREK, 7. novembra 1995 ENGELBERT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,2 stopinje, zračni tlak 999,2 mb ustaljen, veter 40 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 73-od-stotna, nebo pooblaCeno, morje razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje. T] LEKARNE Od PONEDELJKA, 6. do NEDELJE, 12. novembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Naselje Sv. Sergija - Trg 25. aprila 6 (tel. 281256), Zavije -Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Naselje Sv. Sergija -Trg 25. aprila 6, Ul. Mazzini 43, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje GLAVNI ODBOR z nadaljevanjem razprave o statutu in pravilniku danes, 6. t. m., ob 20. uri v Domu Alberta Sirka v Križu Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Qualcosa di cui ...spar-lare«, r. Lasse Hallstrom, i. Julia Roberts, Dennis Quaid, Robert Duvall. EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Apollo 13«, i. Tom Hanks. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »La seconda volta«, i. Nanni Moretti. AMB ASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Die Hard«, i. Bruce VVillis, J. Irons. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Nove mesi - im-previsti d’amore«, i. Hu-gh Grant, Robin Wil-liams. NAZIONALE 2 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Show Girls«, r. Paul Verhoeven. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Movvgli - II libro della giungla«, i. Jason Scott Lee. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ivo il tardivo«, i. Alessandro Benvenuti, Francesca Neri. MIGNON - 16.00 -22.00 »Pazzi p er Linda«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Bat-man Forever«, i. Val Kil-mer, Jim Carrey, Nicole Kidman. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la delle nuvole«, r. Michelangelo Antonioni, i. John Malkovich, Sophie Marceau, Kirn Rossi Stuart. LUMIERE - 16.30, 18.10, 20.20, 22.15 »Al di la delle nuvole«, r. Michelangelo Antonioni, i. John Malkovich, Sophie Merceau, Kirn Rossi Stuart. a PRIREDITVE KD I. GRBEC - Ske-denjska ul. 124 “Majolka bod pozdravljena... V Skednju z vincem bos pripravljena" MARTINOVANJE v soboto, 11. t. m., od 20. ure dalje v društvenih prostorih. Za veselo razpoloženje bosta poskrbeli Vanča in Tonca. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV -dr. Marko Terseglav: HUMOR V SLOVENSKI LJUDSKI PESMI (IN SE KAJ). Peterlinova dvorana, Donizetijeva 3 danes, 6. t. m., ob 20.30. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 □ OBVESTILA UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo javni sestanek za krajevno skupnost Frankovec-Zavlje jutri, 7. t. m., ob 20. uri v društvenem centru A.U.Miro pri Domju. SK BRDINA sporoča, da se bo pričel tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini dne 7. t. m. in bo ob torkih in Četrtkih od 18. do 20. ure. SK BRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba v re-penski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure. SK BRDINA organizira, sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 17., 18. in 19. t. m. v Domu Bridina na Opčinah. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi udeležence pevskega tečaja na Dobrni na skupno vajo, ki bo v Četrtek, 9. t. m., ob 20. uri v FinZgarjevem domu na Opčinah. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM star motorni kopač PGS, 12 k.s., 533 kub dizelski motor Condor ter prikolico. Tel. St. 231704. PRODAM lepo urejeno cvetličarno v središču mesta. Tel. St. 251050 ali po 20. uri na St. 773930. PRODAM dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave. Prostor prenovljen, dober zaslužek. Tel. st. 040/633412 od 8. do 14. ure. ODDAJAM dvosobno stanovanje v Ljubljani za to akademsko leto. Tel. ob uri kosila in večerje na St. 54524. LEKCIJE iz angleščine nudi univerzitetni študent z diplomo Trinty college in prakso v Londonu, tudi iz italijanščine in prava. Tel. St. 040/225603. SLAŠČIČARNA St. Ho-nore na Opčinah zaposli vestno vajenko/podajalko. Tel. St. 213055 v Času poslovanja. OSMICA v Dolini pri Mariu Žerjalu. V RICMANJIH je odprl osmico Jadran. OSMICO odpira TavCar, Ivanji Grad pri Komnu od 4. do 12. novembra. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu St. 2. Tel. St. 229383. Ob torkih zaprto. PRISPEVKI V spomin na očeta in nonota Francija Bavdaž, ob 1. obletnici smrti, daruje Barbara z družino 300.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na starse, sestre, brata, sorodnike ter padle in umrle borce partizane daruje Dušan Košuta z družino 1.000.000 lir za obnovo kriškega nagrobnega spomenika padlim v NOB. Ob prejemu izkaznice »ad honorem« VZPI-ANPI daruje Edi Kemperle 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel. V spomin na Marto Werk-Volk darujeta Stanko in Anica 25.000 lir za KD Ivan Grbec. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Ob smrti Bernarda Zobin, izreka bratu Edvardu in vsem sorodnikom iskreno sožalje KD Primorsko NOVICE ZARADI FINANCARSKE ŠOLE MARTIN / V ZNAMENJU TRADICIJE Preko športa iz osamelosti Skupnost Arcobaleno si prizadeva za sodelovanje in vključevanje zapornikov v dejavnosti na kulturnem in športnem področju. Prizadeva si za ohranitev vezi med "gosti” institucije in zunanjim svetom, za prebijanje na prvi pogled nevidnega zidu osamelosti. Tako je skupnost Arcobaleno v zadnjih dveh mesecih v goriskem zaporu izpeljala zanimiv turnir v nogometu, ki so ga poimenovali kar turnir sožitja. Sodelovalo je pet moštev, ki so jih sestavljali predstavniki različnih narodnosti. Pobuda, ki se je sklenila prejšnji petek, s prijetno družabnostjo, je povsem uspela, posebej pa so z izidom zadovoljni glavni sodelavci, to je zaporniki. Posebej poudarjajo, kako so v znamenju športa uspeli odpraviti vsakršno razliko med pripadniki različnih narodnosti in narodov, piše v posebnem pismu, ki so ga naslovili tudi našemu časopisu. V sredo zaseda rajonski svet v štandrežu V sredo, 8. t.m. je sklicana seja rajonskega sveta v Štandrežu. Razpravljali bodo o nizu precej pomembnih vprašanj. Tako bo spet govor o varianti načrta za industrijsko cono, o delih na območju glavne štandrske ulice, o organizaciji Dneva za okolje, o sodelovanju rajonskega sveta pri različnih pobudah domačih društev itd. Seja je napovedana za 20.30. V Četrtek, 9. t.m. se sestane rajonski svet pri Madonnini, v ponedeljek, 13. pa rajonski svet za mestno središče. Nadaljuje se sojenje vpletenim v afero blagovnice Coop Po daljšem premoru se bo danes na goriškem okrožnem kazenskem sodišču nadaljevalo sojenje dvanajsterici upraviteljev, gospodarstvenikov in načrtovalcev ter funkcionarjev, ki so osumljeni vpletenosti v "afero Coop”. Danes bodo na sodišču začeli z zasliševanjem zadnjih obtožencev: nekdanjega župana Tuzzija, občinskega odbornika in podžupana Del Bena, načrtovalca objekta arh. Bmnella, podjetnika Rincija, predsednika zveze potrošnikih zadrug Tolloya in občinske funkcionarke Bombijeve. V tem tednu so poleg jutrišnje obravnave, napovedane še tri: v torek, četrtek in petek. Sojenje bodo zatem spet za nekaj dni prekinili. ASCOM se pdridružuje solidarnostni pobudi Združenje ASCOM obvešča, da je pristopilo k pobudi, ki jo je razpisal solidarnostni odbor za Bosno in ki ga sestavljajo predstavniki županov, humanitarnih organizacij in novinarji. Solidarnostni odbor, ki deluje v pokrajinskem merilu, so ustanovili julija letos, z namenom, da se uskladijo številne pobude raznih društev, ustanov in tudi posameznikov, ki želijo pomagati po vojni prizadetemu prebivalstvu v nekdanji Jugoslaviji. V novembru in decembru bodo v trgovinah zbirali materialno pomoč v blagu (higienski in prehrambeni predmeti). Poziv ne velja toliko trgovcem, elanom združenja, nego klientom. Ob oskrbi s hrano in drugim blagom, naj ne bi pozabili na ljudi v stiski. Valenti grobo napadel Ligo na Pokrajini Zakaj SL predlaga storno? V številnih krajih so že praznovali V Pevmi predstavili orjaško pletenko Najboljša obramba je napad. In morda je tako mislil tudi goriški župan dr. Valenti, ki se je v zadnjem času znašel v precejšnjih težavah, čeprav skuša glasovanje o financar-ski šoli prikazati kot pomembno zmago in ki je, morda tudi zato, da bi odvrnil pozornost od notranjih težav in razprtij na Občini, zelo grobo napadel Severno ligo na Pokrajini. Ligi očita, da si prizadeva - v osnutku dokumenta, ki je bil predložen pred nekaj tedni in o katerem bodo razpravljali 14. t.m. - za storno finančnih sredstev, predvidenih za gradnjo šole - vojašnice, za gradnjo avtoceste, oziroma za po- Pojasnilo o seji Potek zadnjih dveh sej na občini še odmeva v vrstah opozicije. Poročali smo o skupnem stališču skoraj vseh opozicijskih strank glede izida glasovanja o šoli - vojašnici, danes pa posredujemo stališče skupine progresistov v občinskem svetu. V njem pojasnjujejo, da so sejo pred glasovanjem o spremembah proračuna (na seji 3. t.m.) zapustili, ker o vprašanju niso razpravljale pristojne občinske komisije. sodabljanje odseka’ med državno mejo in Vilešem. Valenti razmišlja o ciljih in namenih takega ravnanja in ob tem poudarja pomen šole - vojašnice za Goriško. Gre za objekt, ki so ga v zagovarjali trije župani, "sam pa sem ga zapisal v svoj program in so me ljudje podprli”. Tako pravi Valenti, ob tem pa je, kot se zdi, že pozabil na ozračje v katerem so se odvijale volitve lani. Valenti nadalje navaja, da je dobil (in tudi posredoval javnosti) zagotovila, da bo družba Auto-vie Venete poskrbela denar za avtocesto in zato, po njegovem, storno, ki ga zagovarja Pokrajina, ni potreben. Stališče Pokrajine označuje Valenti za "razdiralno” in morda je le del strategije, ki ima za cilj zmanjšanja vpliva Gorice v deželnem kontekstu. Valenti tudi navaja svojo resnico glede preusmeritev finančnih sredstev predvidenih za gradnjo avtoceste na šolo-vojašnico. Po njegovem so denar "odvzeli” Tržačanom, saj je bil menda predviden za razne posege na Tržaškem . Ce bi ga zdaj vrnili, tako kakor zagovarja SL, bi šel spet v korist cest na Tržaškem. Ce pa bi kakorkoli propadel načrt za gradnjo šole, bi bila, zmeraj po Valentije-vem mnenju, to velika škoda za celotno skupnost. Martina časti cerkev, trdno pa je praznik, ki označuje konec kmečkih opravil na polju, zakoreninjen tudi v ljudskem izročilu. Res pa je tudi, da vsi radi proslavljamo in čeprav bo Martinovo šele prihodnjo soboto, so praznik ponekod že obeležili. Tako so včeraj dopoldne imeli hvaležnico v Pevmi, kjer so pripravili lep kmečki voz, sredi katerega je kraljevala orjaška pletenka. Po blagoslovu so voz odpeljali v Stmaver, kjer se je do poznega dopoldneva odvijala družabnost. Tradicionalno martinovanje so pripravili včeraj tudi v Gabrjah, na pobudo vaške skupnosti, župnije in društva. Vaščani so se zbrali ob lepo okrašenem vozu,zatem prisluhnili krajšemu nastopu zbora. Sledila je družabnost. Slovesnosti in verski obredi so bili tudi v nekaterih drugih krajihkljub razmeroma hladnemu vremenu. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PO 26 LETIH / PRIZNANJE M. Škilimo tudi v Gorici? Bombo so odkrili naključno ZAŠČITA Gibanje širi svojo prisotnost na Goriškem Združenje Federconsu-matori začenja svojo dejavnost tudi v Gorici, potem ko je bil pred nekaj meseci odprt deželni sedež v Cer-vinjanu. Pred kratkim se je delegacija združenja (Lutman, de Savorgnani, For-zi) srečala s Predsednico pokrajinske uprave Marco-linijevo, ji predočila dejavnost in cilje ter zaprosila za primerno sodelovanje in pripravljenost ob morebitnih pobudah, ki bi jih uresničili skupaj. Predstavnice F ederconsumato-ri so nakazale nekaj konkretnih možnosti, kakor recimo izdajo upognjenke o osnovnih pravica potrošnika. Marcolinijeva je izrazila zanimanje za pobudo, glede možnega sodelovanja pa bodo to vprašanje skušali opredeliti na prihodnjem srečanju. Morda se bo le kaj zvedelo o atentatih, ki so ob koncu šestedesetih let skušali prekiniti ali vsaj zaostriti sodelovanje v teh krajih in ustvariti ozračje napetosti. Goriški dnevnik II Picco-lo je včeraj objavil vest, da si je menda skesani neofašist Martino Sici-liano prevzel odgovornost tudi za bombo, ki je bila nastavljena ob zidku na svetogorski postaji in ki na srečo ni eksplodirala. Kovinsko škatlo v kateri je bil eksploziv je odkril delavec Gaetano Mrakic. Bilo je to 6. novembra 1969 zjutraj. Pravzaprav je imel tudi Mrakic srečo, saj je kovinsko škatlo odprl. Peklenski stroj so še istega dne, v prvih popoldanskih urah, razstrelili na kraju samem. Primorski dnevnik je o zadevi poročal zelo obširno in dodal ob koncu komentar, da je dogodek najbrž povezan s pripravami na Titov obisk v Rimu, proti Čemur so bili desnica in istrski ezuli, ki so se 4. novembra zbrali v Benetkah. V Benetkah pa je delovala kot kaže, tudi skupina h kateri je sodil Martino Siciliano, ki že nekaj časa sodeluje z milanskimi sodniki in ki si je zdaj prevzel odgovornost tudi za dogodek v Gorici. Salvini naj bi bil vpleten tudi v bombni atentat na slovenski šoli pri sv. Ivanu, oktobra istega leta. Zadeva je prišla menda na dan v okviru nove preiskave o atentatu na trgu Fontana v Milanu. □ OBVESTILA SGZ GORICA prireja danes predavanje na temo “Masovni konkordat s pristankom”. Predaval bo komercialist Sergio Mogorovich. Predavanje bo ob 20. uri na sedežu SGZ v Gorici, Rimska ulica 20. a PRIREDITVE SPD GORICA prireja 12. novembra martinovanje v lovski koci na Kremancah nad Renčami. Na razpolago je še nekaj mest. Možnost prevoza iz Gorice in nazaj. Prijave na sedežu društva in pri odbornikih do 8. novembra KD KRAS Dol-Poljane prireja tradicionalno martinovanje 11. t.m. v bivši šoli na PalkišCu. Rezervacije do četrtka 9. t.m. po tel. 78171/78162. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 19. novembra večerjo ob martinovanju v gostišču Fogolar v Gal-lianu pri Čedadu. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 8. novembra. IZLETI DRUŠTVO JADRO prireja avtobusni izlet v Postojno, na srečanje harmonikarjev, ki bo b hotelu jama. Na razpolago je še nekaj mest. Prijave pri odbornikih. KINO GORICA VITTORIA 17.20-19.40-22.00»Die hard (Duri a morire) «. Igrajo Bruce VVillis, Jeremy Irons, Samuel L. Jackson-Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00»Show girls«. Prep-mladini pod 14. letom. ;; lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), Korzo Verdi 57, tel-531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. LEKARNA V DOBERDOBU Al LAGO - PRI JEZERU, Vrtna 2, tel. 78300. UMOR IZRAELSKEGA PREDSEDNIKA VLADE Rabin umri pod streli židovskega skrajneža Bližnjevzhodni mirovni proces je zdaj v nevarnosti TEL AVEV (dpa) - Umor izraelskega predsednika vlade Ji-Rabina je bi izn je vzhodnemu mirovnemu procesu zadal u ji udarec in Izrael potisnil v krizo. Jicaka Rabina, enega gla-v™7 Protagonistov sklenitve miru z Arabci, je v soboto zvečer P° demonstraciji za mir ubil zidovski skrajnež. . Umor Rabina je v Izraelu 111 P° vsem svetu izzval ogor-Cenje, v taborih skrajnežev pa ga zaneseno slavili. Na °belovega nagrajenca Rabi-|!a ie 28-letni student prava Tgal Amir iz neposredne bli-*ne izstrelil tri krogle tipa ” j®1 dum«, Rabin pa je za-®di hudih poškodb umrl le 0 Pozneje. Vladne posle v aelu je prevzel zunanji mi-nister Peres. Razglasil je dvo-evno državno žalovanje. V ®aelu so po atentatu poo-Str® varnostne ukrepe, zaprli f° ^di vse meje z Zahodnim regom in Gazo. Udeležbo na današnjem Pogrebu Jicaka Rabina je napovedalo 2500 predsednikov držav in vlad ter politikov iz vseh koncev sveta. Žalne slovesnosti se bodo poleg drugih udeležili ameriški predsednik Clinton, egiptovski predsednik Mubarak, jordanski kralj Husein, ruski premier Cemo-mirdin, francoski predsednik Chirac, nemški kancler Kohl in britanski premier Major. Ja-ser Arafat, ki je Rabina označil za »enega pogumnih izraelskih mož in mirovnika«, se pogreba ne bo udeležil. Izraelski premier se je v soboto zvečer udeležil mirovne demonstracije, na kateri se je zbralo vec kot sto tisoč ljudi. Morilec Jigal Amir, zidovski skrajnež, je takoj po umoru priznal svoje »božje« dejanje. »Ni mi žal, da sem to storil. Zadovoljen sem,« je dejal Amir, ki je tudi priznal, da je Rabina in Peresa skušal že dvakrat umoriti. Predstavnik konservativne stranke Likud je Rabinov umor označil za »najhujšo katastrofo v židovski zgodovini«, voditelj Likuda Netanja-hu pa je včeraj sporočil, da bo njegova stranka podprla sestavo nove vlade pod vodstvom Laburistične stranke. Odzivi slovenskega vodstva na tragično smrt Jicaka Rabina LJUBLJANA - Umor predsednika izraelske vlade je obsodilo tudi slovensko vodstvo. Predsednik Milan KuCan je v sožalni brzojavki izraelskemu predsedniku Ezerju VVeizmanu izrazil prepričanje, »da je mirovni proces na Bližnjem vzhodu dosegel stopnjo, ko niti zločinska teroristična dejanja ne morejo preprečiti njegovega nadaljevanja«. Kučan je Rabina imenoval »prijatelj Slovenije in slovenskega naroda«. Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je ob obsodbi atentata izrazil upanje, da »njegova žrtev ne bo zaman in da se bo mirovni proces nadaljeval«. Slovenski obrambni minister Jelko Kacin obžaluje izgubo »velikega prijatelja in zagovornika slovenskih strateških interesov v ZDA«. Rabin je »kot vojak sodeloval in zmagal v toliko izraelsko-arabsMh vojnah, da je samo on lahko storil ključni korak za dosego trajnega miru«. Številni Izraelci so v znamenje žalovanja na kraju atentata prižigali sveče (Telefoto: AP) PORTRET Zid, ki se je iz vojaka prelevil v mirovnika TEL AVTV - Jicak Rabin, v soboto zvečer umo-Deni izraelski premier in dobitnik Nobelove nagra-)e poosebljal dramatični razvoj židovske države °d vojne za njeno neodvisnost leta 1947/48. Jicak Rabin je vse faze nastajanja Izraela spremljal na P^R^robnih položajih. Njegovo življenjsko delo bi ? Rmalu končalo s sklenitvijo miru z vsemi izraelskimi sosedi. Jicak Rabin se je rodil 1. marca 1922 v Jeruzalemu kot sin ruskih staršev. Se kot študent se je leta 941 pridružil ilegalni židovski organizaciji Pal-|Umi. Ko je bil star 26 let, je že poveljeval slavni ngadi Harel, ki je pomagala pri oskrbovanju Jeruzalema z živili v obdobju izraelskega boja za neodvisnost. št k ^ ^eta do leta 1968 je bil Rabin šef general-. u. Skupaj z legendarnim izraelskim obrambnim juinistrom Mošejem Dajanom ima največ zaslug za izraelski uspeh v šestdnevni vojni leta 1967. Nato je 1 Sest let izraelski veleposlanik v ZDA. Leta 1974 §a je Laburistična stranka postavila na položaj pre-ruiera, tri leta zatem pa je moral odstopiti zaradi fi-uučne afere svoje žene. Njegov položaj je takrat Prevzel njegov največji nasprotnik Simon Peres. Sele leta 1984 se je Rabin vrnil na izraelsko poli-čno prizorišče. V časih vladavine velike koalicije S in Laburistične stranke je šest let za- sedal položaj izraelskega obrambnega ministra. Leta 992 je prevzel vodstvo vlade. Rabin je bil prvi izraleski premier, ki je bil rojen v zraelu. Bil je strasten kadilec in je rad spil kozarček skija. Vsi, ki so imeli kdajkoli opravka z njim, tr-rjo, da je fanatično skrbel za varnost. Akcije, ki jih n :0dil on’ so bde trojno zavarovane. Ta značajska Po eza )e bila pomembna tudi takrat, ko je Rabin le-a "2 začel mirovna pogajanja s Palestinci. Razlog a počasen začetek pogajanj z Arafatom je bil ta, da °. telju PLO in Arabcem ni zaupal. V zgodovino 6 le .zapisal kot mož, ki je bil prepričan, da se mora Pogajati o vrnitvi ozemelj, ki jih je pomagal osvojiti. Heinz-Rudolf Othmerding / dpa ODMEVI NA UMOR RABINA V SVETU Večina žaluje, nekateri praznujejo Islamski skrajneži so jezni ker bi raje sami izvedli atentat JERUZALEM (Reuter) - Svetovni voditelji obsojajo in obžalujejo umor predsednika izraelske vlade Jicaka Rabina, hkrati pa upajo, da z njegovo smrtjo ne bo umrl tudi bližnjevzhodni mirovni proces, ki je postal v zadnjih letih Rabinovo življenjsko delo. Vidno potrt je ameriški predsednik Bill Clinton obžaloval izgubo sodelavca in prijatelja ter zatrdil, da se bo mirovni proces nadaljeval. Atentat so obsodile tudi številne arabske vlade, toda številne skupine islamskih skrajnežev so ga pozdravile in zatrdile, da ne bodo »potočile niti solze za človekom, ki si je umazal roke z arabsko krvjo«. Vodja gverilcev radikalne palestinske skupine Ljudske fronte za osvoboditev Palestine Ahmed Džibril je obžaloval, da je Rabina umoril Zid. »Ubiti bi ga morali Palestinci,« je dejal. Libijski voditelj Gadafi je Rabina označil za terorista, predstavniki libanonskih islamskih gverilcev pa so v znamenje veselja streljali v zrak. Iranska vlada je ocenila, da je bil Rabin žrtev vala terorizma, ki ga je sprožil Izrael. Vladi Iraka in Sirije umora nista komentirali. Voditelji arabskih vlad, ki so z Izraelom sodelovale v mirovnem procesu, pa so atentat ostro obsodili in zatrdili, da ne bo zavrl mirovnega procesa. »Umor nas je globoko pretresel,« je dejal jordanski kralj Husein. Palestinski voditelj Jaser Arafat se je pridružil obsodbam atentata na »enega navečjih izraelskih voditeljev in pomembnega tvorca mirovnega procesa«. Egiptovska vlada obžaluje smrt »velikega borca za mir«, a večino prebivalstva je njegova smrt razveselila. »Naj gre v pekel,« je bil najpogostejši komentar egiptovskih islamskih skrajnežev. Generalni sekretar ZN Butros Gali je Rabinovo smrt označil kot »veliko izgubo za Izrael in svet«. Rusko vodstvo je zgroženo sprejelo novico o zločinu, »za katerega ni in ne more biti opravičila«. Umor so obsodile vse evropske države in predsednik Evropske komisije Jacques San-ter. Britanski predsednik vlade John Major je Rabina imenoval »prijatelj, ki je dal življenje za mir«. Francoski predsednik Jac-ques Chirac je atentat označil za »strahopetni napad, ki naj bi omrtvil mirovni proces, ki ga je Rabin tako hrabro vodil v zadnjih letih«. Papež Janez Pavel II. je izrazil strah za prihodnost Bližnjega vzhoda. »Upam, da bodo vsi prebivalci Izraela še naprej pogumno stopali po poti miru, ki jo je začrtal Rabin,« je dejal papež. Umor sta obsodila tudi hrvaški predsednik Tuđman, ki ga je označil za »nesmiselno teroristično dejanje«, in bosanski predsednik Izetbegovič. V OZADJU Zidovski skrajneži TEL AVIV - Morilec izraelskega premiera Jicaka Rabina je po podatkih izraelske policije deloval na lastno pest. Toda ozadje njegovega dejanja je skrajno desničarska ideologija, ki je naletela na plodna tla predvsem med zidovskimi naseljenci na zasedenih območjih. Jigal Amir je uresničil to, o čemer so drugi govorili. Židovski skrajneži, katerih jedro po nekaterih ocenah šteje le od 200 do 300 ljudi, se sklicujejo na svojo pravico do biblične dežele Izrael. Za njih je izdajalec vsak, ki je pripravljen na kompromise z arabskimi sosedami in s Palestinci. Jigal Amir je »izdajalca« Rabina na lastno pest »kaznoval« s smrtjo. Smrtonosni streli na vojnega in pozneje mirnodobnega junaka Rabina so kljub temu nekaj povsem novega. Izraelske varnostne sile so sicer v številnih židovskih naseljih našle orožje, toda to orožje je bilo doslej usmerjeno predvsem proti Palestincem. Akcije židovskih skrajnežev so dosegle vrhtmec, ko je židovski naseljenec Goldstein februarja leta 1994 streljal na vernike pri molitvi v hebronski mošeji. Jigal Amir pa svoje pištole ni usmeril na »druge«, temveč je »sodil«, svoji strani. Izraelske varnostne sile se že bojijo, da bo našel posnemovalce: »Ti ljudje odraščajo v ozračju sovraštva. Popolnoma so prepričani, da imajo samo oni prav in da vlada dela napake. Ne bodo odnehali. Ubili bodo vsakogar, ki se jim bo zoperstavil,« je dejal neki izraelski častnik. Thomas P. Spieker / dpa KRONOLOGIJA Krvava pot k miru na Bližnjem vzhodu JERUZALEM (Reuter) - Atentat na predsednika izraelske vlade Jicaka Rabina je zadnji dogodek v skoraj petdesetletni zgodovini krvavih spopadov med Izraelom in arabskimi sosedami in mirovnega procesa, ki je obetal vrnitev miru v te kraje: 1948: Konec britanskega mandata v Palestini. Židje proglasijo ustanovitev izraelske države. Arabske vojske napadejo Izrael. Rodi se problem palestinskih beguncev. 1967: Izrael zasede Golansko planoto, Sinajski polotok, Gazo, Zahodni breg in vzhodni Jeruzalem v spopadih z vojskami Sirije, Egipta in Jordanije. 1973: Egipt in Sirija napadeta Izrael. Precej žrtev na obeh straneh. 1977: Egiptovski predsednik Anvar Sadat obišče Izrael v upanju na sklenitev miru med Izraelom in arabskimi sosedami. 1979: Sadat in izraelski predsednik vlade Menahem Begin podpišeta mirovno pogodbo -Izrael vrne Egiptu Sinajski polotok, a ne uresniči dogovora o palestinski avtonomiji. 1981: Islamski skrajneži ubijejo Sadata. 1987: Začne se palestinska intičada v begunskem taborišču v Gazi in se razširi na Zahodni breg. 1991: V Madridu se začnejo mirovna pogajanja med predstavniki Izraela, Palestincev, Jordanije, Libanona in Sirije. 13. avgust 1993: Izrael in PLO podpišeta »deklaracijo načel« z načrtom o palestinski samoupravi na zasedenih ozemljih; Jicak Rabin in vodja PLO Jaser Arafat si pred Belo hišo v VVashingtonu stisneta roki. 25. februar 1994: Židovski priseljenec Banih Goldstein strelja na Arabce med molitvijo v hebronski mošeji na Zahodnem bregu. Preden ga Arabci pretepejo do smrti, ubije 29 oseb. 4. maj 1994: PLO in Izrael v Kairu podpišeta pogodbo o palestinski samoupravi v Gazi in Jerihu na Zahodnem bregu. Izraelska vojska bo še naprej skrbela za varnost židovskih naselij na teh območjih. 11. maj 1994: Izrael preda palestinski policiji prvo vojaško oporišče v Gazi. 13. maj 1994: Izrael preda Jeriho palestinski policiji. 1. julij 1994: Arafat se po več kot 25 letih vrne v Gazo in prevzame vodenje palestinskih oblasti. 19. oktober 1994: V samomorilskem bombnem napadu na avtobusu v Tel Avivu predstavnik islamskih skrajnežev Saleh Abdelrahim Al Suvi ubije 22 ljudi. 26. oktober 1994: Izrael in Jordanija podpišeta mirovno pogodbo. 22. januar 1995: V samomorilskem bombnem napadu na avtobusni postaji v Beit Lidu pri Netanji dva islamska skrajneža, pripadnika skupine Džihad, ubijeta 21 oseb. 28. avgust 1995: Po težavnih pogajanjih Izrael in PLO podpišeta pogodbo o razširitvi palestinske samouprave na večji del Zahodnega brega. 2. november 1995: Izrael preda Palestincem policijsko postajo v Dže-ninu, kar je začetek postopnega umika iz palestinskih naselij. Ponedeljek, 6. novembra 1995 SVET NOVICE Turški parlament izglasoval zaupnico vladi ANKARA (Reuter) - Turški parlament je včeraj s prepričljivo večino 243 glasov proti 171 izglasoval zaupnico novi vladi premierke Tansu Ciller. V vladno koalicijo so vnovič prišli socialni demokrati, ki so sprožili septembrsko vladno krizo. Osrednja naloga nove vlade je priprava in izvedba predčasnih parlamentarnih volitev. Letošnje predčasne vohtve postajajo vse bolj vprašljive zaradi vse večjega političnega nasprotovanja in morebitne negativne sodbe ustavnega sodišča, Id je začelo postopek presoje ustavnosti nove volilne zakonodaje. Jelcin poklical Gračova na posvet MOSKVA (Reuter) - Ruski predsednik Jelcin je obrambnega ministra Gračova poklical na posvet in jjl mu dal navodila za sestanek z ameriškim obrambnim ministrom Perryjem, ki bo potekal v sredo v Bruslju. Ministra naj bi se pogovarjala o načrtovani mirovni |$ operaciji v Bosni in spornih vprašanjih, povezanih z udeležbo ruskih vojakov v predvideni operaciji. Delovni obiski najvišjih ruskih politikov naj bi dokazali, da je Jelcin še vedno sposoben opravljati predsedniško funkcijo. Politična temperatura v Rusiji je še ve-dno visoka, 'kljub spravljivi razsodbi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo odločitev državne volilne komisije o izključitvi dveh političnih strank z decembrskih parlamentarnih volitev. Eli'!) Ševardnadze prepričljivo zmagal Nekdanji sovjetski zunanji minister Eduard Sevar-dnadze je na včerajšnjih predsedniških vohtvah v Gruziji premočno zmagal. Čeprav bodo uradni rezultati glasovanja, ki se ga je že v prvi polovici dneva udeležilo 45 odstotkov od 3, 2 milijona volilcev, znani šele v sredo, je že jasno, da edinemu pravemu protikandidatu Džumberju Patiašviliju ni uspelo zbrati dovolj glasov za drugi krog vohtev. Patiašvili za porazen volilni izid že obtožuje vlado, ki naj bi med kampanjo ustrahovala njegove privržence. Aretacija alžirskega skrajneža v Londonu PARIZ (Reuter) - Britanska policija je včeraj aretirala alžirskega državljana Abdelkadra Benouifa, ki ga francoske oblasti sumijo, da je organiziral val bombnih atentatov, ki je pred časom pretresel Francijo. Britanski časopisi navajajo, da je objava v francoskih časopisih o njegovi domnevni vpletenosti prisilila britansko policijo, da je ukrepala prej, kot je bilo načrtovano. Prezgodnja aretacija naj bi ogrozila široko zasnovano mednarodno akcijo proti muslimanskim skrajnim skupinam. Krog osumljenih v južnokorejski aferi se širi SEUL (Reuter) - V skladu z navedbami južnokorej-skih preiskovalnih organov je eden od najbogatejših poslovnežev, predsednik korporacije Hanbo, priznal, da je pomagal prikriti 65 milijonov dolarjev, ki si jih je protipravno prisvojil nekdanji predsednik Ro Te Vu. Preiskovalni organi skušajo razkriti mehanizem nedovoljenih finančnih transakcij, ki so omogočile pranje denarja od podkupnin. Preiskava bo verjetno razkrila tudi skrivnost uspeha nekaterih podjetij, ki so v preteklosti redno zmagovala na natečajih za velike državne projekte. VZHODNA SLAVONIJA / NAPETOST NARAŠČA Hrvaške sile so pripravljene Čos zo dogovor se izteka ZAGREB (dpa, STA) -Potem ko je hrvaški predsednik Franjo Tuđman uporniškim Srbom v vzhodni Slavoniji v primeru nadaljnjega zavlačevanja na mirovnih pogovorih konec tedna večkrat zagrozil z vojaškim posegom, je včeraj poveljnik hrvaške vojske Zvonimir Cervenko izjavil, da so »hrvaške sile v vsakem trenutku pripravljene presekati gordijski vozel vzhodne Slavonije«. Medtem skušata ameriški veleposlanik na Hrvaškem Peter Galbraith in sopredsedujoči konference o nekdanji Jugoslaviji Thor-vald Stoltenberg uporniške Srbe prepričati, naj se vrnejo za pogajalsko mizo. V Er-dutu naj bi mirovna posrednika včeraj predstavnikom slavonskih Srbov predlagala nove rešitve za dosego srbsko-hrvaškega sporazuma o vrnitvi vzhodne Slavonije pod hrvaško oblast. Srbski pogajalci pa naj bi dah vedeti, da je zadnji predlog »nekje na pol poti« med prvim predlogom sporazuma, ki so ga zavrnili že prejšnji teden, in njihovimi zahtevami. Uradni viri doslej niso posredovali nobenih podrobnosti o teh pogovorih. Srbska delegacija se v soboto ni udeležila napovedanega sestanka s hrvaškimi pogajalci niti ni poslala obrazložitve. Opazovalci menijo, da skušajo Srbi s tem pridobiti čas. Včeraj so na Hrvaškem na šestnajstih volilnih mestih v Dugem Selu, Požegi, na Reki ter na trgovskih ladjah Banija in Sloga zaradi nepravilnosti ponovili parlamentarne vohtve, kar pa končnega izida hrvaške volilne tekme ne more bistveno spremeniti. Od pogajanj v Daytonu je odvisno, kako bodo Sarajevčani preživeli prihajajočo zimo (AP) MIROVNA POGAJANJA O NEKDANJI JUGOSLAVIJI Vse več možnosti za končni sporazum Alija Izetbegović meni, da je pritisk velikih sil ključnega pomena za uspeh pogovorov SARAJEVO, DAYTON (Reuter) - Bosanski predsednik Alija Izetbegovič in zunanji minister Mohamed Sačirbegovič sta se izognila medijski zapori, ki so jo za daytonska pogajanja določili Američani, in novinarjem povedala, da bi se lahko sestanek končal z mirovno pogodbo, če bodo tuje sile dovolj močno pritisnile na pogajalce. svojci skupaj s predstavniki revije Christian Science Monitor, ameriškim posrednikom Holbrookom in ameriškim vele- poslanikom v BiH Johnom Menziesom o tem dogovorili s podpredsednikom bosanskih Srbov Nikolo Koljevičem. »Ocenjujem, da pogajanja uspešno napredujejo,« je rekel Izetbegovič. »Če bodo ZDA in Evropa nadaljevale s pritiskom, bomo dosegli soglasje,« je dejal Sačirbegovič. »Verjetno pa bomo za to potrebovali nekoliko več časa.« Bivši mirovni posrednik v nekdanji Jugoslaviji lord Owen je napovedal, da bodo pogajalci v Daytonu v naslednjih tednih premostili vsa nesoglasja. »Mislim, da bo v Ohiu v naslednjih tednih le prišlo do sporazuma,« je dejal Owen. Kot zadnjo nevarnost, ki bi lahko ogrozila mir, je omenil možnost hrvaške vojaške invazije na vzhodno Slavonijo. Ameriški novinar David Rohde, ki je že teden dni v rokah bosanskih Srbov, se je po telefonu pogovarjal s svojimi sorodniki. Srbi so pogovor dovolili po tem, ko so se v Daytonu novinarjevi Nove napetosti med vojsko in vodstvom bosanskih Srbov BEOGRAD (Reuter) - Odnosi med vojsko in policijo tako imenovane Republike srbske postajajo vse bolj napeti. Generalštab notranjemu ministru očita, da je ukazal umik posebnih policijskih enot z bojne črte, Karadžiča pa je pozval, naj omenjeni ukaz razveljavi. Generalštab je ukaz o umiku označil kot skrajno neodgovornega, ker bi lahko hrvaško-muslimanske sile kljub mirovnim pogovorom vnoivč začele ofenzivo. Javna nasprotja med vrhom vojske bosanskih Srbov in Karadžičevim vodstvom so se začela spomladi letos. Avgusta je generalštab vojske bosanskih Srbov očital Karadžiču, da pri opremljanju s sodobno opremo daje prednost policiji. PREDVOLILNO ZBOROVANJE AVSTRIJSKIH SVOBODNJAKOV V CELOVCU Haiderje na zborovanju v Celovcu napovedal »nove čase« Jorg Haider je pripravljen prevzeti oblast in »poskrbeti za red v državi« CELOVEC - Voditelj avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider si je premislil: kljub lastni napovedi, da zaenkrat noče postati zvezni kancler, je včeraj na volilnem shodu svoje stranke pred nekaj tisoč privrženci v koroški prestolnici napovedal, da je pripravljen takoj prevzeti oblast v Avstriji, če bi njegova stranka zmagala na predčasnih državnozborskih vobtvah 17. decembra. »Ce prihaja Haider, potem ponorelo, za nekaj minut pa je bo poskrbljeno za red v drža- do zadnjega sedeža napolnje-vi,« je izjavil desničarski po- no dvorano zajel vihar. Hai-pulist in dodal, da bo hkrati der je na zborovanju ostro pošteno »počistil« s starimi obračunal z razpadlo veliko strukturami. Nekaj tisoč privr- koalicijo socialdemokratov in žencev, ki so z avtobusi, vlaki ljudske stranke ter ji očital, da in osebnimi avtomobih prišli je državo privedla v gospodar-v Celovec iz vse Avstrije, je po ski bankrot. »Avstrija si ne za-tej Haiderjevi napovedi skoraj služi, da bi jo Se naprej vodila velika koalicija,« je poudaril Haider in napovedal, da je zdaj napočil »čas, da v državi zavlada nova politika«. Po zadnjih anketah svobodnjaki na predčasnih državnozborskih vohtvah lahko računajo z večjim številom glasov kot na prejšnjih vohtvah (26 namesto 22 odstotkov), ne pa z zmago. Včerajšnja Haiderjeva napoved, da se zdaj poteguje za položaj šefa vlade, pa bi notranjepolitično razmerje lahko bistveno spremenila. Sodeč po včerajšnjem shodu v Celovcu, Avstriji grozi nevaren premik na desno. Ivan Lukan KDO BO NOVI GENERALNI SEKRETAR ZVEZE NATO Glavna kandidata za novega generalnega sekretarja zveze NATO: levo Ruud Lubbers, desno Uffe Elleman-Jensen (telefoto AP) Večina članic podpira Ruuda Lubbersa Nekdanji nizozemski premier ima precej več možnosti kot Danec Uffe Ellemann-Jensen BRUSELJ (Reuter) - Nekdanjega nizozemskega premiera Ruuda Lubbersa bi lahko stalni veleposlaniki držav članic zveze Nato neuradno predlagali za novega generalnega sekretarja Nata še pred sredinim uradnim zasedanjem Severnoatlantskega sveta. Poznavalci razmer trdijo, da je Lubbers po lanskem neuspešnem potegovanju za predsednika Evropske komisije privolil v uradno kandidaturo, ker je podobno kot nizozemska vlada prepričan o svoji zmagi. Nizozemski zunanji minister Hans van Mierlo je pogovore Lubbersa in ameriškega drža- vnega sekretarja Warrena Christopherja označil kot zelo optimistične. Lubbersovo kandidaturo za naslednika Willyja Claesa je doslej poleg Nizozemske javno podprlo šest od šestnajstih držav članic Severnoatlantske zveze. Po Lubbersovem pogovoru s Christophe-rjem je mogoče pričako- vati, da bo dobil tudi podporo Združenih držav. Njegovega tekmeca Uffeja Ellemann-Jensena, nekdanjega danskega zunanjega ministra, so doslej podprle samo Danska, Norveška in Islandija. Grčija, Luksemburg, Španija in Turčija še niso javno izrazile podpore nobenemu od kandidatov, vendar poznavalci razmer v Natu pričakujejo, da bodo glasovale v skladu z večino. Podobno bo najverjetneje ravnala tudi Belgija. Poznavalci pričakujejo, da bodo tudi Danska, Norveška in Islandija v primeru tako prepričljive večine glasovale za Lubbersa. Načrtovana razmestitev enot Nata v Bosni in Hercegovini, težavna pogaja-nja z Rusijo o sodelovanju ruskih vojakov v skupni mirovni operaciji in načrtovana širitev Severnoatlantske zveze na Vzhod narekujejo hitro odločitev, kljub temu pa bi tako hitra izvolitev novega generalnega sekretarja pomenila svojevrsten rekord. Dn talfl 5000 ho no Oholi vv mu avvv yy i iu vuun nastal visokošolski kompleks Več kot desetletje stara zamisel se bo kmalu uresničila PORTOROŽ - občinski svetniki obalnih občin Izo- ®’ Kopra in Pirana so oktobra sprejeli odlok o ustano-“vi javnega zavoda Visokošolsko središče Koper, avod je že začel delovati, glavna naloga te ustanove Pa je povezovanje obstoječe visokošolske dejavnosti “a Obali in razvoj te dejavnosti. Ustanovitev zavoda ; prvi korak k nastanku tretje slovenske univerze. Zamisel o univerzi središču na Obal ® ara vec kot desetle 0 območje je po gos arski razvitosti na d gem mestu v Sloven “Jegovi razvojni obeti ažejo, da se utegne c ® “j na sam vrh. Raz ~*xu rzooraženimi str vnimi kadri, ki jih j 6rn območju nene Primanjkovalo. Tu c as n ------ i ljudi pren ladi ljudje, ki odt a študij v druge 1 Pogosto tam najdejo lv jonjsko perspekti e vrnejo domov. Razmišljanja o p ^osti visokega šo i? lom območju so \ a do pisma o nan Ustanovitev visol f .8a središča na C lgqS° ga spomladi , podpisali pri “mk države, minist olstvo in za zna: Predstavniki obeh . guspoaa: izobraževalnih us V času podpii ^isokosolska de ‘el0 razmahnila. n,a ViSja šola za stvo in promet v Portorožu je postala Visoka pomorska in prometna šola. Nastala je Visoka šola za hotelirstvo in turizem, na katero je v prvem šolskem letu vpisanih 111 rednih in 60 izrednih študentov. V tem šolskem letu je na obalnih visokošolskih ustanovah vpisanih skupno približno tisoč rednih in 700 izrednih študentov. 2e dolgo uveljavljena koprska enota pedagoške akademije bo prihodnje študijsko leto uvedla redni študij po visokošolskem programu. Prihodnje leto se bo začel študij na novi visoki šoli za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s področja menedžmenta oziroma podjetništva. Ustanovljeno je bilo tudi Znan-stveno-raziskovalno središče Republike Slovenije s sedežem v Kopru, namenjeno pospeševanju raziskovalne dejavnosti. Na tukajšnjih visokih šolah in v raziskovalnih ustanovah že izvajajo številne raziskovalne naloge iz nacionalnega programa in dva projekta v okviru mednarodnega programa Tempus. Dokument o ustanavljanju univerze na Obali je podpisal tudi predsednik Kučan (Foto: Z. P./FPA) V zadnjem času je prišlo na obalne visokošolske ustanove poučevat veC univerzitetnih profesorjev, ki so se tukaj tudi naselili. Povečuje se število domačih strokovnjakov z magisteriji in doktorati, poteka pa tudi vec postopkov habilitacije novih višjih predavateljev, docentov in profesorjev. Vsekakor so zametki bodoče univerze že tu, visokošolsko središče pa bo vse te naloge povezovalo. Povezava bo bržkone segla tudi do Nove Gorice, saj se bo tamkajšnja Fakulteta za znanosti o oko- lju bržkone priključila tukajšnji univerzi. Ena od glavnih nalog visokošolskega središča bo tudi zagotovitev ustreznih prostorskih razmer. Trenutno te predstavljajo" veliko težavo. Visoka šola za hotelirstvo in turizem zdaj gostuje na veC različnih lokacijah, študentje pa morajo »loviti« predavanja od Metropola do Visoke pomorske in prometne šole, ki ima kljub lanski nadzidavi tudi sama težave s prostorom. Prostorske težave bodo rešene do leta 2000, in si- cer z gradnjo zaokroženega visokošolskega kompleksa v Portorožu. Ta bo nastal na območju sedanje visoke in Srednje pomorske Sole, počitniškega naselja in hotela Korotan ter Jadralnega kluba Pirat. Srednja pomorska sola se bo do leta 2002 preselila na novo lokacijo. Za gradnjo visokošolskega kompleksa v Portorožu bo ministrstvo za Šolstvo zagotovilo pet milijonov nemških mark, preostala sredstva pa bodo zbrali s prispevki obalnih občin in tukajšnjega gospodarstva. Boris Vuk SREČANJE RAZUMNIKOV Začetni pogovori desne predvolilne koalicije la " Stranka enakopravnih dežel (SED), ki je bi- ™ 1994 ustanovljena v Celju, je včeraj na gradu Bogen-P r'K priredila srečanje razumnikov. Prireditelji so v vabilu Plsab, da so s tem želeb vzpodbuditi slovenski narod in etovno skupnost k skladnejšim odnosom med narodi in 'Užavanu, pa tudi posamezniki. Vabilu sta se odzvala P adsednika Slovenske naci-onalne desnice Sašo Lap in utberalne stranke Vitomir ;f0s’ °d bolj znanih osebno-_ Pa smo opazili tudi dr. Ja-t ^a- Predsednik SED J°7 je povedal, da na e anje razumnikov ni bilo sS£VDSk°V SLS' SKD' P° triurnih pogovorih so t ® ° Pap, Vitomir Gros in [°žef Jarh izjavili, da se nji-Va stališča o pomembnih vprašanjih bistveno ne razli-Jejo in da bodo zato v nji-aovih strankah v prihodnjih J tednih odločali o morebitnem skupnem koalicijskem nastopu na prihodnjih volitvah v državni zbor. Lap je dejal, da volilci želijo tretjo, nacionalno obarvano politično opcijo v »enem kosu«. Predsednik SED Jarh je včeraj predstavil pobudo stranke o deželni ureditvi Slovenije, kajti menijo, da je močna lokalna samouprava osnova za demokracijo in da omogoča vsem enake pravice do upravljanja države oziroma skupnih interesov. Menijo tudi, da je predpogoj gospodarskega in kulturnega Po končanih pogovorih: štirje stebri razumništva in steber Bogenšperka (Foto: B. Plavevski) razvoja in da zato krepi državo. Predlagajo, da bi enakopravne dežele z lastnim parlamentom postale Bela in Suha krajina, Dolenjska, Goriška, Gorenjska, Kranjska, Koroška, Notranjska, Prekmurje, Primorska ter Vzho- dna in Zahodna Štajerska. Dokončno število dežel in njihove sedeže bi določili z referendumom. Jarh je predstavili še javni poziv ministrici Župančičevi, Sodnemu svetu, Komisiji za volitve in imenovanja v DZ in Varu- hu človekovih pravic, da nemudoma pokličejo na odgovornost vse tiste, ki v funkciji sodnikov, tožilcev, policije, občinskih in državnih uslužbencev še naprej ščitijo storilce kaznivih dejanj. Mateja Bertoncelj Prometna nesreča z smrtnim izidom LJUBLJANA - Notranje ministrstvo je sporo-i o, da se je konec tedna zgodila ena prome-nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev, a regionalni cesti Ljubljana-Polhov Gradec ® v soboto zaradi vožnje po levi strani vozi-a 23-letni voznik osebnega avtomobila Iju-lanske registracije A. L. iz Polhovega Grad-? s sprednjim delom vozila zbil 65-letno pe-0 M. Hribernik iz Pristave pri Polhovem Peško je odbilo na travnik, kjer je podlegla Poškodbam. (B. S.) ČRNA KRONIKA Kraje v hotelih PORTOROŽ - Do neljubih dogodkov je v soboto popoldne prišlo v znanem portoroškem hotelu GH Metropol. Ob 15.40 sta na vrata ene od sob v šestem nadstropju potrkala neznanca. Nic hudega sluteči gost, hrvaški državljan, jima je odprl vrata. Neznanca sta planila v sobo in v gosta naperila pištolo. Ukazala sta mu, naj leže na tla ter mu z lepilnim trakom zalepila usta in zvezala roke. Na postelji sta mu zvezala še noge. Napadalec s pištolo je gosta pregledal in mu vzel potni list in notes, drugi pa je medtem pregledoval prtljago. Oči- tno nista našla nic zanimivega, saj sta sobo zapustila le s potnim listom in notesom. Gost si je zapomnil enega od neznancev. Gre za moškega, starega od 45 do 50 let, visokega približno 180 centimetrov, kratko pristriženih redkih las, oblečenega v Črtast moder suknjič in sive hlaCe. Stolrilca sta govorila v tujem jeziku. O hotelski kraji poročajo tudi iz Grand hotela Palače na drugem koncu Portoroža. V noči na 3. november je neznanec iz hotelske sobe enemu od gostov izmaknil sto tisoč tolarjev v različnih bankovcih in kartico Eurocard. (A. Zn.) Vrline in vrednote LEV KREFT Ko sem še hodil po slovenski deželi in predaval o marksizmu in socializmu, so me ljudje pogosto poslušali, kot bi otrokom pravil zgodbe iz tisoč in ene noči, nato pa so mi navadno rekli, da je to vse lepo in prav, skorajda imenitno, le eno napako da, ima: za takšno popolnost ljudje pač nis(m) o zreli. Ce sploh kdaj bomo. Zdelo se mi je sicer, da oblast svojo avtoriteto gradi prav na tej trditvi, da s to utemeljitvijo vodi ljudi s trdo roko v boljše življenje, ki se nato vedno nekako izpridi. Argument, ki mu je sicer težko ugovarjati, se je vedno izkazal za pretanjen način utrjevanja obstoječega stanja. Tudi danes me zanese pot sem in tja, in o marsičem se menimo. Najpogosteje o stanju nove demokracije, nove države in novega lastništva. Beseda da besedo in slej ko prej pridemo spet do tistega ovinka, na katerem zapoje stara in znana pesem. Demokracija je imenitna stvar, toda pri nas zanjo še nismo zreli, in kar nekaj vode bo preteklo, da se je bomo vsaj privadili. Nova država je rezultat zgodovinskega stremljenja slovenskega naroda, toda zreli zanjo pač še ne moremo biti, ko pa nimamo v sebi pravega državotvornega razmerja do te pridobitve. Novo lastništvo, ki s kapitalizmom kot tekmovalno družbo znanih lastnikov nadomešča socialistično nikogaršnjo lastnino, je dobra iznajdba, toda kaj, ko zanjo še nismo zreli, saj imamo lastnike, ki ne znajo opravljati svojih vlog, in nelastnike, ki ne razumejo, zakaj je dobro, da eni imajo in drugi ne. V vseh pogledih smo še nezreli, celo za iznajdbe, ki ne slovijo po kakšni nedosegljivi utopičnosti, ampak so preprosto še najbolj sprejemljive izmed vrste slabih in slabših možnosti. Ko je sodobna demokratična republika v francoski revoluciji nastajala, jo je spremljalo navdušenje in prepričanje, da jo je mogoče uresničiti samo, če bodo javne vrline prevladale nad okrutno. Ne le, da so bile javne vrline »moške« in zasebne vrednote »ženske«, ampak je bilo povsem jasno, da pripadnost javnim vrlinam zahteva samoodpovedovanje zasebnim vrednotam. Hegel je to izrazil dovolj brutalno: napredek uma ni napredek sreče. In demokratično republiko ustvarja napredek uma, srečo pa si izbirajo tisti, ki grejejo domače ognjišče in čez meje osebne ljubezni, družinske pripadnosti in prijateljskih vezi sploh ne vidijo. Pri nas javne vrline nimajo bogve kakšnega ugleda. V javnem življenju velja za vodilno bitje epohe tisti, za katerega lahko porečete, da se je dobro znašel. V zasebnem življenju srečo pripisujemo primerni kombinaciji med domačnim mirom in zadovoljivo blaginjo. Zgodovinske vrline so sicer dobro znane, vendar jim ne veljata ne zaupanje ne navdušenje. Po pojmovanjih starih Francozov, ki so se šli meščansko revolucijo (in mi se gremo meščansko restavracijo, kajne?), so naše vrednote izrazito »ženske«: obrnjene so v mirno zasebnost in praktično korist. Res, tudi klasična demokratična republika je prenehala verjeti v javne vrline in je odvrgla rimska oblačila, s katerimi je te vrline povzdigovala v ideal. Vendar je še dolgo veljalo, da družba, v kateri se vsakdo poteguje za lastne sebične interese, vendarle kot izid spopada brez števila sebičnosti rojeva javno dobrobit. Tega pri nas nihče ne verjame, in tudi nikdar nihče ni ne verjel ne pridigal. Pri nas naj bi bilo potemtakem tako, da vsakdo uveljavlja svoje zasebne interese, iz tega pa ne more priti nič dobrega, in nihče v javnosti ni pripravljen gojiti starih vrlin, ki so državo držale skupaj. Ce o njih kaj govori, je demagog (navadno danes rečejo kar populist) ali naivnež. Če preprosto ne privolimo v to, da pravzaprav nikdar za nič ne bomo zreli, bi bila za domačo državotvorno rabo morebiti res prava rešitev, ko bi državo vzeli za svojo zasebno zadevo. Morebiti bo potem katera od naših zasebnih vrednot postala tudi javna vrlina. Sicer se bo poštenost v javnem življenju še naprej omenjala samo takrat, kadar bo kdo koga pošteno nategnil. Nekaterim drugim I* ne smemo. •* Mojim« n qqoI jjnflg«1 “■ n« doli tggSHii-2 Drnovšek o«®” »nočni konec u'‘ 7fl .lnnV> /Primorski dnevnik Moj dnevnik! v 9. KOLU ITALIJANSKE A LIGE / V ZNAMENJU UD1NESEJEVEGA BOMBERJA V Vidmu je z Bierhoffom stalno Oktoberfest Nemški »panzer« zapečatil zmago Furlanov proti Juventusu VIDEM - Nekoč je Inter ftekje v Avstriji kupil neznanega Oliverja Bierhof-a in ga dal na posodo scoliju. Bierhoff je kljub skromnim rezultatom ?v°ie ekipe vedno dosegal eP° Število golov, toda eCitno premalo, da bi ga smatral za vrednega Povratka (ali bolje pove-ano prihoda) v Milan, a Bierhoffa se je tedaj ^Pomnil Udinese, ki je na emskega »panzerja« (Ce 81 toga naziva ne zasluži res ne vemo, komu bi ga lahko prisodili) stavil ecji del svojih možnosti, a si v A ligi izbori obsta-ek- Kot znano, je furlan-s i zrak Bierhoffu dobro ek prvoligaške mreže je Zacel polniti s se večjo ne,mo kot dmgoligaške, ^111) ae je spet začel zani-ati Inter, ki je Nemca edtem za nekaj denar-ev dokončno prodal. Ne vemo, Ce bo na no-amberski borzi videmski ® oss« Pozzo prodal Bier-a°na Interju, toda,z goto-°stjo lahko reCemo, da je i .®m primeru sanj furlan-^.'aavijaCev konec. Kaj-1 Bierhoffu in resnično azigranim »zebram« to-,a.t ni mogel do živega p1, Juventus, ki ima v urlaniji ne le veliko na-pacev, pac pa tudi izre-° ugodno tradicijo. Kri-a JuVentusa »prvenstvena formata« je torej vec °t očitna. Pri tem vsi ugotavljajo, da so Turin-am sezono osredotočili if Ppkal prvakov, toda z ati pozabljajo, da so ra-1 Škotski in romunski P^aki tako slabi, da bi še težav anSki B ligi imeli □n^92611 Bierhoffa in nje-| Vega Udineseja sta veli-zmagovalca včerajšnje nedelje gotovo še Parma in Fiorentina. Parma je kronala izredno uspešni teden z zmago v Cremoni in tako vse resneje postavila svojo kandidaturo za naslov prvaka. Domači Florjančičev Cremonese je bleda senca lanske ekipe, ki se je rešila brez težav. Prav slovenski reprezentant je skupaj s kole-gom-napadalcem Tento-nijem eden glavnih krivcev za slab položaj na lestvici. Na drugo mesto se je povzpela Fiorentina, ki lahko spet raCuna na gole lani neustavljivega, a letos na začetku nekoliko ne-prodornega Batistute. Ba-ti-gol je z dvema goloma strl odpor Lazia, ki ni bil resnici na ljubo nic kaj prepričljiv. Za Zdenka Zemana se torej obetajo hudi Časi. Po izločitvi iz pokala UEFA je prvenstvo postalo edini cilj, toda tako bo kmalu še ta propadel... Boljše se je odrezala Roma, ki pa proti Padovi res ni mogla imeti težkega dela. Dvojčka Balbo in Fonseca sta s po enim golom prispevala k zmagi svojega moštva, ki se je tako povzpelo proti višjim predelom lestvice. Ta »nagrada« je bila namenjena tudi morebitnemu zmagovalcu srečanja med Sampdorio in Interjem, ki pa se je zaključil z bledim remijem brez golov. Baje tako grde tekme v Genovi že dolgo Časa ne pomnijo, nedeljo si bo kdo zapomnil kvečjemu zaradi izbruha Sampdoriinega kapetana Roberta Mancinija. »Mancio« ne preživlja najbolj srečnih trenutkov (pac Čuti, da se mu po petnajstih letih igranja v A ligi kariera izteka) in je tokrat za tarčo svojega tfiHlS 'TflŠgggj < mm. “ ■ i IjMMrSti' si* * H »Panzer« Bierhoff pogubil tudi Juventus (telefoto AP) nezadovoljstva izbral sodnika. Z njim se je prepiral tako dolgo (a niti preveč), dokler ga ni delilec pravice poslal v slačilnice. Nezanimivo je bilo tudi v Turinu, kjer sta si Torino in Napoli razdelila točke. Edina zanimiva nota je krstni nastop Veldina Kariča za Torino. V Vicenzi je bil na sporedu »derbi najrevnejših«. Na eni strani presenetljiva Vicenza, na drugi Piacenza, edina ekipa v A ligi, ki nima v svojih vrstah tujcev. Gostje so povedli z lepim in posrečenim golom JPP-ja alias Gianpiera Plovanija, domači pa so izenačili tri minute pred koncem z odličnim Mai-nijem. Atalanta je zmagala (3:1) v Bariju, do gola, ah bolje povedano kar dveh pa se je dokopal tudi To-valieri, ki je proti svoji lanski ekipi oCitno hotel pokazati, da še nekaj velja. 11. KOLO B LIGE V Brescii tekma ali basen? Domače »lastovičke« so ugnale genovske »krilate leve« BRESCIA - Ezop bi iz včerajšnjega »big-matc-ha« 11. kola italijanske B lige nedvomno znal izluščiti zanimivo basen: »lastovičke« iz Brescie so bile namreč boljše od genovskih »krilatih levov« (beri »grifonov«) in tako spet »skrajšale« lestvico, ki je v prejšnjem kolu bila že zaskrbljujoče dolga. Tako pa se za nadaljnjo zanimivost prvenstva ni bati. NOGOMET / C2 LIGA Trieslina si je prislužila tri točke v zadnjih minutah Triestma - Imola 2:1 (1:0) Strelci: v 33. in v 92. min. Zoc-chi, v 67. min. Fida. TRIESTINA: Nioi, Zanotto, Bir-8’ Pivetta, Zocchi, Ubaldi, Pol-n^onari, Pavanel, Palombo (v 60,-“ tL Gubellini, Marsich. IMOLA: Martini, Pressi, Prochi-o, Fantini, Pederzoli, Ceredi, Ti-sri (Bonaventura), Galassi, Lucc-Bi (Morigi), Zanoli, Fida. Sodnik: Gabriele iz Frosinoneja. on )e že krepko prekoračil B- minuto igre, ko je krik veselja . ^askih navijačev bržkone zama-temelje mogočnih stebrov stadi-°?a Rocco. Po nekajminutnem obleganju vrat s strani domačih je flamrec “libero" Triestine Moreno occhi, sicer najboljši mož na igri- ,U; dosegel zmagoviti zadetek, akcija — ' ■ ’ ’ - - strelu a^ci)a Pa je potekala takole: po strelu iz kota je živahni Gubellini a desni strani preigral nasprotni-s ter predložil v , predložil v sredino kazen-kega prostora. V gneči pred vrata-Jern Martinijem je najvišje skočil arzi in z glavo podaljšal žogi pot 0 ^occhija, ki se je lepo otresel pritiska branilcev Imole in v voleju neubranljivo zatresel mrežo. Zgoraj omenjena akcija je prav gotovo kljucni trenutek včerajšnje dolgočasne tekme, ki jo je sicer Triestina osvojila, s prikazano igro pa precej razočarala številno publiko. Ocividno so Rosellijevi varovanci nasprotnika podcenjevali, opažati je bilo vse preveč povprečnosti predvsem na sredini igrišča, kjer se je še kako poznala odsotnost izključenega Nataleja. Občasno je šepala tudi obramba in to predvsem v drugem polčasu, medtem ko je še kar dober krstni nastop opravil novi nakup Palombo. Začetek srečanja je za tržaške barve še kar dobro obetal, saj so gostje le s težavo kljubovali hitrim kombinacijam Gubellinija in Mar-sicha, ki si je v 28. minuti dobesedno požrl gol, potem ko je z razdalje dveh metrov neverjetno streljal visoko nad vrata. Le par minut kasneje je Triestina povedla z zadetkom Zocchija, ki je z glavo preusmeril v mrežo slabo odbito žogo Fantinija po strelu Pavanela, doseženo vodstvo pa so domačini brez težav ohranili do konca polčasa. V povsem drugačni luCi sta se ekipi predstavili v nadaljevanju srečanja: igralci iz Romagne so takoj prevzeli pobudo, medtem ko so Tržačani nerazumljivo popustili na vsej črti. Nevarnosti za Nioia so se zaCele že v SO.minuti, ko je Fida zadel vratnico, takoj nato pa je Zanotto na gol Crti odbil žogo v kot po strelu Lucc-hija. Imola je izenačila v 67. minuti s povsem nenevarnim kazenskim strelom Fide, ki je prebil izredno slabo postavljeni živi zid domačinov in presenetil negotovega Nioia. Niti hladna prha prejetega gola ni takoj predramila zmedenih Tržačanov, ki so se spomnili, da so konec koncev prvi na lestvici šele v zadnjih petih minutah igre, ko so množično navalili proti vratom Imole ter po dveh zamujenih priložnostih z že omenjeno akcijo osvojili ne preveč zasluzeno zmago. VValter Bet Brescia je takoj povedla z golom Campolong-hija in končni izid zapečatila s prerojenim Neri-jem v zadnji minuti prvega dela. Salernitana spodrsljaja vodilnega ni izkoristila, saj je na domačem igrišču nepričakovano podlegla Reggini v dokaj vročem »južnjaškem« derbiju. Reggina ni slaba ekipa, je pa doslej plačevala davek trenutno usahle žilice golgeter j a Agliettija. Ostrostrelec se je včeraj prebudil iz poletnega spanja in dosegel oba gola. Vse višje se vzpenja kot edini še nepremagani Palermo, ki je že v sobotni večerni tekmi odpravil Pistoiese, medtem ko je Bologna zašla v majhno krizo. Zgublja sicer ne, toda, kot znano, remiji s pravilom treh točk za zmago ne pomenijo več veliko. Nasprotno si je opomogla Cesena, ki je doma s klasičnim izidom 2:0 ugnala Verono. V Veroni, kot kaže, prihajajo na dan hibe trenerja Perot-tija (nekoč tudi pri Trie-stini): start je vedno odličen, toda že po nekaj kolih ekipa ugasne. Triestina se je že po petih, Verona je zdržala kar deset tekem. Za napredovanje, ki je vsekakor letošnji cilj društva, je to na vsak način premalo. Pescara je" morala tokrat, po petih golih, ki jih je prejela prejšnji teden v Genovi, pobrati žogo iz svoje mreže trikrat. Cisti poraz je še tem bolj boleC, ker zmagovalec odgovarja na ime Ancona: šlo je torej za tako imenovani »jadranski derbi«. A LIGA IZIDI 9. KOLA Bari - Atalanta 1:3 Cremonese - Parma 0:2 Fiorentina - Lazio 2:0 Milan - Cagliari 3:2 Roma - Padova 2:0 Sampdoria - Inter 0:0 Torino - Napoli 0:0 Udinese - Juventus 1:0 Vicenza - Piacenza 1:1 LESTVICA Parma 20 9 6 2 1 16 9 Milan 20 9 6 2 1 17 ii Fiorentina 18 9 6 0 3 16 11 Napoli 16 9 4 4 1 10 6 Lazio 16 9 4 4 1 16 8 Udinese 15 9 4 3 2 10 8 Juventus 14 9 4 2 3 14 10 Roma 13 9 3 4 2 10 7 Atalanta 13 9 3 4 2 10 10 Vicenza 12 9 3 3 3 8 7 Inter 11 9 2 5 2 9 6 Sampdoria 11 9 2 5 2 11 9 Torino 10 9 2 4 3 8 12 Bari Piacenza Cagliari Cremonese Padova 8 8 7 3 2 9 9 9 9 9 2 2 2 0 0 2 2 1 3 2 5 5 6 6 7 14 10 6 6 6 18 19 14 15 18 PRIHODNJE KOLO Atalanta - Sampdoria, Inter - Udinese, Juventus - Fiorentina, Lazio - Cremonese, Napoli -Vicxenza, Padova - Bari, Parma - Milan, Piacenza - Roma. B LIGA IZIDI 11. KOLA Avellino - Reggiana 0:3, Brescia - Genoa 2:0, Cesena - Verona 2:0, Chievo - F. Andria 1:1, Cosenza - Perugia 2:2, Foggia - Bologna 0:0, Pescara - Ancona 0:3, Salernitana - Reggina 0:2, Venezia - Lucchese 1:1. LESTVICA Genoa 21, Brescia in Palermo 19, Bologna 18, Salernitana 17, Ancona in Verona 16, Cesena in Pescara 15, Avellino 14, Pistoiese, F. Andria in Reggina 13, Cosenza 12, Perugia, Lucchese in Foggia 11, Chievo 10, Venezia 8. PRIHODNJE KOLO Ancona - Brescia, Cesena - Avellino, F. Andria -Cosenza, Genoa - Palermo, Lucchese - Salernitana, Perugia - Chievo, Pistoiese - Pescara, Reggiana - Bologna (v soboto ob 20.30), Reggina - Venezia, Verona - Foggia. C2 UGA/skupina B IZIDI 9. KOLA Fermana - Centese 4:0, Livorno - Ponsacco 2:0, Pontedera - Cecina 4:0, Rimini - Giorgione 2:1, San Dona - Baracca Lugo 0:0, Ternana - Fano 2:1, Treviso - Tolentino 5:0, Triestina - Imola 2:1, Vis Pesaro - Fori) 0:0. LESTVICA Triestina 22, Ternana 21, Livorno 20, Treviso 19, San Dona 17, Fermana 16, Ponsacco 15, Giorgione, Rimini in Pontedera 13, Forli 12, Vis Pesaro in Cecina 11, Baracca Lugo 9, Fano 8, Tolentino in Imola 7, Centese 2. PRIHODNJE KOLO Baracca - Giorgione, Centese - Ternana, Fano -Triestina, Forli - Cecina, Imola - Rimini, Livorno -Pontedera, Mobilieri Ponsacco - Vis Pesaro, Tolentino - Fermana, Treviso - San Dona. TOTOCALCIO PRAVILNA NAPOVED: 2-2-1-1-1 - X - X - 1 - X - 1 - X - X - 1 DOBITKI 13 točk: lir 87.268.000 12 točk: lir 2.405.000 TOTOGOL PRAVILNA KOMBINACIJA: 1-9-13-15-19-21-22-27 Ponedeljek, 6. novembra 1995 ŠPORT, NOGOMET izidi in lestvice V 7. KOLU PROMOCIJSKE LIGE / BREZ GOLOV S POHVALO V KRIZI Elitna liga IZIDI 7. KOLA Pordenone - Gradese 2:0 Itala San Marco - Sangiorgina 3:0 Manzanese - Aquileia 1:0 Ronchi - Pro Fagagna 1:0 San Sergio - Gemonese 5:0 Sacilese - Centro Mobile 0:0 San Daniele - Pozzuolo 0:2 Trivignano - Cormonese 1:1 VRSTNI RED: Cormonese 17, Ronchi 15, Pordenone 14, Sacilese 13, San Sergio in Trivignano 12, Manzanese 11, Pozzuolo in Gradese 9, Centro Mobile 8, Itala San Marco in Sangiorgina 6, Aquileia in Pro Fagagna 5, San Daniele 4, Gemonese 0 PRIHODNJE KOLO (12.11. ob 14.30): Aquileia -Ronchi, Pordenone - Sacilese, Cormonese - San Sergio, Gemonese - Manzanese, Gradese - Trivignano, Pozzuolo - Itala San Marco, Pro Fagagna - San Daniele, Sangiorgina - Centro Mobile Promocijska liga SKUPINA B IZIDI 7. KOLA Flumignano - San Luigi 0:0 Juventina - Ponziana 1:0 Maranese - Mossa 2:2 Pro Fiumicello - Staranzano 0:0 Rivignano - Torviscosa 1:0 Ruda - Aiello 2:3 San Canzian - Manzano 1:4 Sovodnje - Cusignacco 0:0 VRSTNI RED: Mossa in Sovodnje 14, Rivignano 13, Juventina, Manzano in Maranese 12, Aiello 11, Staranzano 10, Cussignacco in San Canzian 9, Ponziana 8, San Luigi 7, Ruda 5, Fiumicello in Torviscosa 4, Flumignano 2 PRIHODNJE KOLO (12.11. ob 14.30): Aiello -Pro Fiumicello, Staranzano - Juventina. Cussignacco -Ruda, Manzano - Flumignano, Ponziana - San Canzian, San Luigi - Rivignano, Sovodnje - Maranese, Torviscosa - Mossa 1. Amaterska liga SKUPINA C IZIDI 7. KOLA Forgaria - Aurora 1:1 Medeuzza - Basaldella 1:0 Opicina - Buiese 1:1 Primorje - Serenissima 4:0 Reanese - Pagnacco 0:0 Torreanese - Cividalese 1:1 Union 91 - Zarja 2:0 Vesna - Tavagnacco 3:1 VRSTNI RED: Primorje 15, Basaldella, Union 91 in Vesna 14, Opicina 12, Medeuzza 11, Forgaria in Zarja 10, Torreanese 9, Cividalese in Reanese 8, Pagnacco 6, Buiese 5, Serenissima in Tavagnacco 4, Aurora 3 PRIHODNJE KOLO (12.11. ob 14.30): Aurora -Tavagnacco, Basaldella - Union 91, Buiese -Forgaria, Cividalese - Reanese, Pagnacco - Opicina, Primorje - Vesna, Serenissima - Medeuzza, Zarja - Torreanese 2. Amaterska liga SKUPINA C IZIDI 6. KOLA: Como - Campanelle 4:0, Domio - Premariacco 1:1, Moraro - Primorec 5:1, Por-tuale - Rdianese 0:0, San Lorenzo - Medea 1:0, Cgs - Mariano 1:1, Villesse - Pro Romans 0:1 VRSTNI RED: Corno 14, San Lorenzo 13, Medea 11, Domio in Mariano 10, Pro Romans 9, Cgs 8, Moraro 7, Campanelle, Portuale in Premariacco 6, Villesse 4, Primorec in Roianese 3 PRIHODNJE KOLO (12.11. ob 14.30): Premariacco - San Lorenzo, Campanelle - Cgs, Mariano - Moraro, Medea - Portuale, Primorec - Domio, Pro Romans - Corno, Roianese - Villesse 3. Amaterska liga SKUPINA F IZIDI 6. KOLA: Strassoldo - San Vito al Torre 1:1, Terzo - Sagrado 1:1, Torre - Častions 1:1, Villa - Begliano 1:4, Azzurra - Pieris 0:0, Foglia-no - Ontagnanese 4:0, Grado - Mladost 2:3 VRSTNI RED: Fogliano in Mladost 13, Sagrado 11, Castions in Villa 10, Azzurra, Begliano in Torre 9, San Vito al Torre in Strassoldo 8, Pieris 7, Ontagnanese 6, Terzo 2, Grado 0 PRIHODNJE KOLO: Ontagnanese - Mladost, Pieris - Fogliano, Castions - Villa, Sagrado - Torre, San Vito al Torre - Terzo, Strassoldo - Grado SKUPINA G IZIDI 6. KOLA: Junior Aurisina - Venus 2:1, Cus - Breg 1:2, Mont. Don Bosco - Union 2:1, Kras -Vermegliano 0:3, Dolina - San Vito 1:2, Servola - Gaja 2:1, Romana prosta VRSTNI RED: Kras 13, San Vito in Vermegliano 12, Breg* 11, Cus, Gaja, Romana* in Venus* 7, Junior Aurisina in Servola* 6, Mont. Don Bosco 5, Dolina* 2, Union* 1 * tekma manj PRIHODNJE KOLO (12.11. ob 14.30): Gaja - Romana, San Vito - Servola, Vermegliano - Dolina, Union - Kras, Breg - Mont. Don Bosco, Venus -Cus. Junior Aurisina prosta Nad Sovodnjami je gol visel, a tudi... obvisel Po nedeljskem porazu prepričljiva, a nesrečna tekma Sovodenj - Za sodnika je enajstmetrovka neznan pojem Marko Fajt med protagonisti (foto Balbi/KROMA) Sovodnje - Cussignacco 0:0 SOVODNJE: Tommasi, Cemic, Tomšič, Tomizza, Hmeljak, Devetak, Zotti,. Interbartolo, Goriup, Fajt, Businelh (od 39’ Peršolja). CUSSIGNACCO: Nada-let, Livon, Lavorino (od 75’ Covacic), Fumagalli, Nigris, Fantini, Gasparini, Chiarandini, Pauluzzo, Peressutti (od 84’ Minot-ti), Moselli (od 90’ Riossi). Mučna zmaga s Staran-zanom, poraz v Aiellu, domači remi brez golov proti Cussignaccu: kaj se dogaja s Sovodnjami? Včeraj je bilo jasno,- da so-vodenjski stroj ne melje tako učinkovito kot lani, toda bolj kot slabostim Cupinijevih varovancev gre to verjetno pripisati kakovosti nasprotnikov. Furlanom sicer doslej ni ______V 7. KOLU PROMOCIJSKE LIGE_____ Štandrežci prvič letos zmagali na svojem terenu Z igro pa skozi vso tekmo niso zadovoljili: v 1. polčasu so bili sicer izvrstni, v drugem pa je vladala zmešnjava Juventina - Ponziana 1:0 (1:0) STRELEC: Villani v 40’ JUVENTINA: Zanier, Candutti (v 55’ BastianiJ, Tomasone, Trevisan, Villani, Kavs, Devetak, Pe-teani (v 75’ Romano), Ta-baj, Montina, Cecotti (v 88’ Braida) Naposled je tudi za Ju-ventino prišla prva zmaga na domačem igrišču, ki je še toliko bolj pomembna po nedeljskem prvem letošnjem prvenstvenem spodrsljaju, v gosteh pri Aiellu. Podobno kot pred tednom dni pa Štandrežci niso povsem zadovoljili: glede igre v prvem polčasu jim sicer ni kaj očitati, bili so več kot solidni, ustvarili so nekaj velikih priložnosti za gol in eno tudi izkoristili, v nadaljevanju pa jim nikakor ni šlo od rok, na terenu je bilo precej zmešnjave in tako so se pošteno namučili, da so odnesli vse razpoložljive točke. Volje do zmage jim ne manjka, vendar bo očitno treba čimprej najti razlog za tako igro in tudi primerno ukrepati. V prvih 45 minutah je torej Juventina bila nedvomno boljši tekmec. Na zadetek je bilo sicer treba precej Čakati, za kar se ima Ponziana zahvaliti svojemu vratarju (odlično je posegel po strelih Devetaka in Peteanija) ter netočnosti Kavsa, ki je žogo udaril nad prečko. Ponziana je s svoje strani imela na razpolago veC prostih strelov z roba kazenskega prostora, na vrata pa ni enkrat samkrat nevarno usmerila žoge, tako da Zanieru sploh ni bilo potrebno poseči. Naposled je le padel toliko pričakovani gol, za katerega je poskrbel Vil-lanu, ki je po strelu s kota žogo z glavo preusmeril v mrežo. Pri tem velja omeniti nastop Montine in v prvem polčasu tudi Devetaka. Po daljšem času (zaradi poškodbe kolena) je vse srečanje odigral Cecotti, ki je dobro prenesel napor. V drugi polovici tek- me so prišle na dan omenjene hibe, ki so jih domači nekako premostili s prizadevnostjo. Kakšnih posebnih priložnosti pa si Štandrežci niso ustvarili, kar velja tudi za Ponziano, ki je sicer napadala, vendar dokaj neučinkovito in Zanier je imel dokaj miren nedeljski popoldan. Omenimo še, da se sodnik s svojimi posegi ni kaj prida proslavil. šlo vse po načrtih, saj je njihov cilj napredovanje, toda lahko mirne duše rečemo, da so zelo solidno moštvo, ki se bo s Časom povzpelo na najvišje predele lestvice. Torej, s Sovodnjami se ne dogaja nič zaskrbljujočega. Od zadnjih treh tekem je bila včerajšnja celo najboljša, toda ko žoga noče v mrežo in svoj piskrček pristavi še sodnik, ni pomoči. Začetno pobudo so imeli gostje, ki so na sredini igrali bolj urejeno, v napadu pa niso imeli igralca, ki bi znal izkoristiti napor ostalih. Trener Cupini je s klopi »zvočno onesnaževal« okolje, njegovi nasveti pa so obrodili peklenskih zadnjih petnajst minut prvega dela, ko so »plavo-beli« silovito pritisnili. Izredno priložnost je imel Marko Fajt: žoga je samo čakala, da jo kdo porine v mrežo, Fajt pa jo je le ljubeznivo pobožal in tik pred gol črto je težavni položaj razrešil gostujoči branilec. Sovodenjski ples se je nadaljeval tudi po odmoru. Ze v 2. minuti je sodnik po svoje tolmačil prekršek nad Fajtom, dobra dva metra v kazenskem prostoru: »nepridiprav« v Črnem se je odločil za prosti strel z roba kazenskega prostora, pa še za izključitev zrelega branilca je pomilostil. Dogodek ni spravil iz tira domačih, ki so nadaljevali nadvse udarniško. Gol je takorekoC visel v zraku, najresnejši priložnosti pa sta se ponudili Tomizzi, kateremu pa se je obakrat odločilno zoperstavil nasprotnikov vratar. Tako je gol žal le obvisel nad pravokotnikom. (dk) Bolj »contra« kot Pro Gonzia Luparense pretrd oreh Kljub zamenjavi trenerja krizi Pro Gonzi e ni videti konca. Goriška enajsterica je tokrat kar na Rojcah podlegla proti solidnemu (a nič več kot to) Luparenseju. Nasploh kolo ni bilo naklonjeno Goričanom, saj sta na dnu bila uspešna Santa Lucia in Ita Palmanova, ki sta se z zadnjega mesta Pro Gorizii približala le na točko zaostanka. Ita Palmanova, kjer igra tudi bivši igralec Primorja Manuel Trampuž je premagala Lendinare-se, neposrednega tekmeca v boju za obstanek. Edina ekipa, ki častno zastopa našo deželo je torej Sanvi-tese, M je po pekočem porazu v »big-mat-chu« z Mestrami prepričljivo slavil v Bas-sanu. IZIDI 11. KOLA: Bassano - Sanvitese 1:3, Caerano - Arzi-gnano 3:0, Ita Palmanova - Lendinarese 2:0, Legnago - Adriese 2:3, Mestre - Sevegha-no 4:1, Porto Viro -Miranese 1:1, Pro Go-rizia - Luparense 0:2, Russi - Aigentana 1:0, S. Lucia - Pievigina 1:0. VRSTNI RED: Mestre 27, Russi 21, Sanvitese 20, Luparense, Caerano in Pievigina 19, Arzignano in Porto Viro 15, Aigentana 14, Legnago 13, Miranese in Bassano 12, Adriese 11, Pro Gori-zia 10, Sevegliano, Ita Palmanova in S. Lucia 9, Lendinarese 6. SLOVENSKO DRŽAVNO PRVENSTVO / 15 KOLO SCT Olimpija v Prevaljah prekinila črno serijo LJUBLJANA - Maribor Branik po'sušnem obdobju nadaljuje z uspehi, serijo porazov pa so prekinili tudi državni prvaki. Prvovrstno presenečenje pa je bilo v Izoli kjer je drugouvrščena Mura komaj odnesla celo kožo. V Izoli so gostje z golom Gajserja povedli v 9. minuti, v 14. minuti pa je izključen eden izmed najboljših gostujočih igralcev, Rus Mihail Hlebalin. V drugem delu so ofenzivno zaigrali domaCi igralci, to pa se jim je obrestovalo v 62. minuti, ko je Černjaviča premagal Pirc. Tudi v nadaljevanju so bili boljši domači igralci, ki so v zadnjih 15. minutah dobesedno oblegali vrata gostov, ki se lahko zahvalijo samo dejstvu, da srečanje traja samo 90 minut, saj bi se najbrž iz Izole vrnili s porazom. Podobno usodo kot Mura so doživeli igralci prvouvrščene HIT Gorice. Zdesetkani Beltinča-ni, saj zaradi kazni niso igrali Skaper, Ilič in Cirkvencic, so povedli z zadetkom Osterca, ki še vedno služi vojaški rok, tik pred koncem prvega dela. Gostje so izenačili 5 minut po začetku drugega dela, rezultat pa je ostal do konca nespremenjen. Čeprav so priložnosti imeli tako eni kot drugi. Po štirih zaporednih porazih se z zmago iz Prevalj vračajo aktualni državni prvaki SCT Olimpija. Očitno so ugotovili, da ligaško tekmovanje ni več šala, saj si Branko Oblak vsakič ogleda srečanje prihodnjega tekmeca. Tudi tokrat Ljubljančani niso navdušili, zmago pa sta jim priigrala Bozgo, ki je povedel Ljubljančane v vodstvo v 28. minuti in Nikčevič, ki je postavil končni izid srečanja v 59. minuti, za domače pa je bil uspešen Matej Vidovič v 32. minuti. Gostitelji so v zadnjih minutah poskušali izvleci vsaj točko, saj se jim je v 82. minuti ponudila priložnost, saj je bil zaradi dveh rumenih kartonov, ki jih je pridelal v pičlih treh minutah izključen Mladen Rudonja. Vseeno so domači odš- li sklonjenih glav v slačilnico, gostje pa so jih zaradi boljše razlike v zadetkih prehiteli na prvenstveni lestvici. Tudi Maribor je znova zmagal, tokrat pa je bil boljši od sicer solidnega velenjskega Rudarja. Do-maCe je v vodstvo popeljal Pejo-vic, potem ko je Stankovič slabo posredoval pri prostem strelu Keka. Slednji pa je v 89. minuti dosegel tudi drugi zadetek za Maribor iz najstrožje kazni, potem ko je Grego Zidana v svojem kazenskem prostoru podrl Oblak. Izidi 15. kroga l.SNL: Izola -Mura 1:1 (0:1), Biostart Publikum - Primorje 3:1 (1:1), Mag Korotan - SCT Olimpija 1:2 (1:1), Maribor Branik - Rudar Velenje 2:0 (1:0), Beltinci - HIT Gorica 1:1 (1:0). Vrstni red: HIT Gorica 30, Mura 28, Biostart Publikum 25, Rudar 23, SCT Olimpija, Maribor Branik in Mag Korotan po 20, Primorje 19, Beltinci 13, Izola 5. Gregor Cerar ŠPORT, NOGOMET Ponedeljek, 6. novembra 1995 V 7. KOLU 2. AMATERSKE LIGE JE ZARJA ODPOVEDALA Primorje ogrelo navijače Neoporečen uspeh Vesne Začetek srečanja za Vesno sicer ni bil najbolj obetaven Okrnjena postava Zarje ni bila enakovredna nasprotniku a ., intorje - Serenissima 4:0 (3:0) Pescatori v Miclaucich v 16’, 43’ 1; .^BvlORJE: Babich, Emi-qV°,° 63’ Savarin), Guštin, abar, Fratepietro, Stoka, Uccni (od 74’ Massai), Sar-oc. Miclaucich, Crevatin, Fescatori SERENISSIMA: Zadro, zzano, C. Brugnola, Di ante, Bressan, Sanna, R. “/ugnola, Genco (od 46’ vendetta), Fabbro, Dalla Va-mina, Miani (od 55’ Mo-randini) . -^kcije in zadetki Miclau-cba in Pescatorija gotovo "grele ozeble gledalce, ki so /Ko ob koncu veseli zapu-igrišče na Rouni. Pro-; so v prvem polčasu Srali res odlično, v drugem PoiCasu pa se je ritem Počasnil, gostje so pogo-e)e prišli z lastne polovice v 1 Babich je moral u/ ehnutah, ko je lepo pri-^9st zapravil Stoka, cigar aei je vratar odbil v kot, je "Scatori v 13. minuti dose-p 1 Pjvj zadetek z lepim dia-g nalnim udarcem. Tri mi- riQ k ^asneje se je začel eoni »show« Miclauci-na' Pescatori je podal v ka- Prostor z desnega /| a’ Zucchi je žogo zadel 2 g avo, pred vrati pa je usnje - vidu pd JtJ UMIJ C ci Gplsrrier^ v mrežo Miclau-1 gostje so v prvem delu uvakrat ogrozili Babichc sicer iz prostih strelov maca številka ena pa je a vedno na mestu. Dve HnlnU^. Pred odmorom sc macini izvedli najlepše 1 xj" uudii z zaete je podal na levo krilo dc „ ajPjotra, slednji do Pe tri 9ri)a> ki je natančno cen sani ^4iclaucicha, a ta je ata v kazenskem prostori 8° ustavil in zadel. Po od allfu 80 nekoliko več napa dali gostje in v 55. minuti ji Fratepietro odbil žogo meter pred lastnimi vrati. V 77. minuti je Miclaucich prvič poskusil pot do zadetka iz prostega strela, vratar ni imel sreče. Pet minut kasneje pa je napadalec Primorja bil bolj natančen in je Se tretjič zatresel nasprotnikovo mrežo. (E.B.) Vesna - Tavagnacco 3:1 (2:1) STRELCA za Vesno: Pa-dovan v 25’ in 35’, Peter Sedmak v 70’ VESNA: Carli, Krisciak, Giovini, Mantovani, Soavi, Leonardi, Padovan, Lako-seljac, P. Sedmak (od 85’ KoSuta), Scala (od 80’ Ze-rial), Grassi (od 75’ N. Sedmak). Tako kot Primorje je tudi Vesna z zmago vstopila v teden, ki ga bosta v soboto kronala sv. Martin in derbi mladincev ter v nedeljo še predvidoma ognjevih derbi Članskih vrst. Zmaga Križanov je po nekaterih manj prepričljivih nastopih tokrat bila povsem neoporečna. ZaCetek resnici na ljubo ni bil najbolj obetaven. Tavagnacco je kaj kmalu povedel (žoga se je Carliju neverjetno izmuznila iz rok, gostujoči branilec pa se je na usnje pognal najhitreje) in nato Se dvakrat presenetil Šokirane Križane, k sreCi pa je bil Carli prisebnejSi kot pri prejetem golu. Zatem je Vesna prevzela vajeti igre v svoje roke in do konca polčasaobmila rezultat sebi v prid, obakrat pa je bil uspešen Padovan; najprej je preusmeril v mrežo podajo Petra Sedmaka, nato pa se je najbolje znašel v gneCi pred vrati gostov. V drugem polčasu Križani niso le nadzirali igre, temveč tudi pretežno napadali. Kot dokaz omenimo dva sicer povsem upravičeno razveljavljena gola Peha Sedmaka, ki je enkrat storil prekršek nad vratarjem, drugič pa je bil v nedovoljenem položaju. Toda v tretje gre rado in tako je Peter Sedmak po podaji Mantova-nija vendarle zatresel mrežo. (S.K.) Union 91 - Zarja 2:0 (0:0) ZARJA: Cocevari, Grgič, Ferluga, Dussoni, Kalc, Sclaunich, Altarac (v 70’ Dan dri), Ispiro, Ravalico, Tognetri, Jurincich (v 50’ Gregorič) Proti močnemu Unionu 91 je Zarja zasluženo izgubila. Domačim ni bila enakovreden nasprotnik, saj je vse preveč grešila, a vrhu tega je bila brez dveh zelo pomembnih igralcev (Štrukelj in Osmanhodić). V prvem polčasu smo bili priča živahni igri, zarjani pa so bili v nekoliko podrejeni vlogi, Stota tekma Petra Štoke za Primorje Pri Primorju je Peter Stoka (letnik 1973) v nedeljo odigral stoto prvenstveno tekmo v članski ekipi. Peter je po večletnem igranju v mladinskih ekipah Primorja prvič oblekel dres članske ekipe 18.3.1989 v 2. AL, skupina E v S. Vitu, ko mu je takratni hener Di Benedet-to zaupal dres St. 9. Pri- morje je tekmo zmagalo z 1:0 z golom Antonija. V tej sezoni je ProseCanom za las ušlo napredovanje (3. mesto, 41 točk), vodilna Aquileia je namreč zbrala le točki več. Peter je v tej sezoni odigral samo dve tekmi. V naslednji sezoni je Bidussi, Id je 20.10. 91 zamenjal odstavljenega Di Benedetta, Petra poslal na igrišče desetkrat in s tem je igralec pripomogel k napredovanju Primorja v 1. AL. Stoka je tako postal standardni elan ekipe, saj je odigral 22 tekem. V tej sezoni je 1.3.1991 doživel prvo izključitev (Villano-va - Primorje 1:1), pro-seška enajsterica pa se je prvič v svoji zgodovini prebila do promocijske lige- V sezoni 92/93 je Peter odigral 26 tekem in dosegel tri gole, prvega v članski ekipi (10.1.93 Gonars -Primorje 2:2), ponovno pa je bil izključen 7.2.1993na tekmi Varmo - Primorje (0:1), ko je bil tudi shelec edinega gola. V naslednji sezoni, ko je Primorje izpadlo iz promocijske lige, je Peter zaradi vojaških obveznosti odigral le pet tekem.V lanski sezoni pa je zbral 28 nastopov in realiziral tudi prvo 11-me-hovko, in sicer na tekmi Tavagnacco - Primorje 1:4 (19.2.95) Ob stotem prvenstvenem nastopu v članski ekipi Primorja mu clestita-mo z upanjem, da bi na nogometnih igriščih dosegel Se veliko uspehov. (Bruno Rupel) Robi Miclaucich (v sredini) je dosegel tri gole za Primorje (Foto Kroma) kajti nasprotnik je bil zelo dober na sredini in je omogočal napadalcem, da so se večkrat približali vratom Cocevarija, ki ga je v 7. minuti rešila prečka. Zarjani so skušali reagirati, vendar sta bila Jurincich. in Ravalico v napadu preveč osamljena. Vseeno pa je Ispiro po lepi solo-akciji iz 20-metrske razdalje silovito sheljal, žoga se je dvakrat odbila od prečke, vendar se sodnik ni odločil, da bi priznal gol. V nadaljevanju je bil Union 91 precej nevaren, dvakrat bi lahko prešel v vodstvo in samo prisebnost Cocevarija pa tudi netočnost Unionovega napadalca sta rešila Bazovce pred zanesljivim zadetkom. V drugem polčasu je že v hetji minuti padel gol, ki ga je zakrivil nesporazum med Sclaunichem in Cocevarijem. V 67. minuti so domačini podvojih, potem ko je bil Cocevari predaleč od vrat, da bi preprečil najhujše. V 75. minuti se je Dušani poškodoval in Dan dri je prevzel mesto libera, a Sclaunich se je pomaknil na sredino. Vendar tudi ta rešitev ni pomagala, saj je bil nasprotnik v hihih protinapadih večkrat blizu hetjemu zadetku. (M.2.) V 6. KOLU 2. AMATERSKE LIGE / V MORARU Nov polom Primorca v gosteh Poraz je bil usoden za trenerja Stulleja, ki ja dal ostavko Moraro - Primorec 5:1 (2:1) STRELEC za Primorca: Bulich v 40’ PRIMOREC: Negrini, Pollicardi, Gargiuolo, Frasson, Naperotti (od 66’ Bolci), Srebernich, Granieri, Ferluga, Benet, Santi, Bulich Peti prvenstveni poraz, cetri zaporedni, je bil usoden za trenerja Primorca Giorgia Stulleja, ki je ob koncu srečanja dal ostavko. Odbor društva bo o tem odločal na seji v torek. Odločitev seveda ne bo lahka, vendar je glede na dosedanje izide potrebno nekaj spremeniti v ekipi in kot vedno je glavni krivec za vse poraze trener, ki seveda ima tudi svoje krivde, vendar na teren stopijo igralci in konec koncev je od njih odvisen potek srečanja. Srečanje proti Moram se je takoj slabo zaCelo za Trebence, saj so domačini prešli v vodstvo že po dveh minutah. Primorec pa je le reagiral in pokazal napredek v igri ter pet minut pred odmoromizenaCil: Tre-benci so izvedli prosti strel, žoga je prišla v kazenski prostor, kjer se je vnela gneCa, do usnja se je pribil Granieri, ki je nato podal do Buli-cha, a slednji je le uspel zatresti nasprotnikovo mrežo. Kmalu zatem, ko se je že iztekla 45. minuta prvega polčasa, pa so domačini ponovno prešli v vodstvo. V uvodnih minutah drugega polčasa so Trebenci pokazali nekaj znakov reakcije, a so nato ostali v devetih zaradi izključitve Bulicha (glasno oporekanje) in Polli-cardija (prekršek). Domačini so imeli tako prosto pot do gola in so še trikrat premagali nemočnega Negrinija. 6. KOLO 3. AMATERSKE LIGE JE PRINESLO ODSTOP TRENERJA GAJE Proti« Krasu tudi sodnik, uspeh Brega s Cusom, Doberdobci presenetili v zadnjih 10 minutah NA TRŽAŠKEM Cus - Breg 1:2 (1:1) STRELCa za Breg: Slavec v 40’ in Krmec v 55’ . BREG: Cecchini (od 72’ Buranello), Paoletti, Maiorano, Laurica, Naldi, Švab, Slavec, Camassa, ^ttcelj, Vuk (od 50’ Krmec), Martincich (od 70’ Buz- Proti solidnemu Cusu je Breg s težavo prišel do ?rnage. V prvem polčasu so imeli plavi veter v hrbet 111 so zato igrali nekoliko bolj napadalno, vendar ni-y ustvarili večjih priložnosti vse do 40. minute: . )e izvedel kot, v domačem kazenskem prostom 86 je vnela gneCa, najprisebnejši pa je bil Slavec, ki )e zatresel mrežo. Žal je trajalo vodstvo le nekaj mi-uut- Domačini so pred odmorom izkoristili napako ranilcev Brega in izenačili. Zmagoviti zadetek je Padel v 55. minuti po zaslugi Krmeca, ki je iz kakih metrov neubranljivo zadel vrata in ki je bil v na-jevanju eden izmed najbolj zaslužnih za zmago, onracini so seveda reagirali in potisnih plave na )ihovo polovico terena. Brežane so nato pestile Poškodbe (vratar Cecchini je moral celo s terena), a 80 le ubranili tri točke. Dolina-San Vito 1:2 yeBTRELQ: Sila v 68’, Stopar v 73’ (11-metrovk) in p DOLINA: D’Agnolo (od 75’ Corrente), Marussi, ecar, Vale, Babudri, Udovicich (od 77’ Švara), Ma-Jjanra (od 55’ Vegliach), Meh, Bozzi, Flego, Curzolo Proti močni postavi San Vita so DolinCani nastopili v okrnjeni postavi in tudi izgubih. Gostje so sicer skozi vse srečanje imeli vec pobude, toda domačini so se brez večjih težav branili, tako da je moral vratar D’Agnolo le enkrat poseči. Omeniti moramo tudi zelo strogega sodnika, ki je žvižgal prav vsak prekršek oziroma dvomljiv dotik med igralci (žal se to ni zgodilo pretekli teden, ko se je ponesrečil Tamaro). Srečanje se je odločilo od 68. do 73. minute, ko je med DolinCani zavladal trenutek zmede, kar so gostje izkoristili in dosegli dva zadetka (drugega s sicer dvomljivo 11- metrovko). Domačini so zmanjšali zaostanek s čudovitim zadetkom Ve-gliacha, ki je preigral nekaj nasprotnikov in nato zadel z diagonalnim strelom. Prav v zadnji minuh bi lahko domačini izenačili, vendar je bil strel Svare prešibak in vratar ga je ubranil. Kras - Vermegliano 0:3 (0:2) KRAS: Rebez, Berijavac (v 75’ Strisovich), Surec, Aleks Majcen, Fadda, Coccoluto, Norbedo, Lacala-mita, Rotta (v 39’ Opath), Macor, Andrej Majcen RDEČI KARTON: Rebez v 39’, Lacalamita v 39’ Kras je bil itak v okrnjeni postavi, ko pa se je pro-ti njemu postavil še sodnik, ni imel vec nikakršnega upanja: že v 10. minuh je namreč v korist Verme-gliana dosodil 11-metrovko, ker se je eden od domačih »dotaknil« žoge z roko po strelu z neposredne bližine, medtem ko je bilo očitno, da se usnju nikakor ni mogel izogniti. Zatem, v 40. minuh, je sodnik spet pokazal na belo točko, potem ko je vratar Rebez s prekrškom ustavil enega od nasprotnikov. Rebez je moral s terena, pridružil se mu je Lacalamita, ki je bil zaradi ugovarjanja prav tako izključen. Tekme je bilo tedaj dejansko konec. V drugem polčasu se je Kras v glavnem branil, vendar tretjega zadetka ni mogel preprecih, a tudi pri tem je prste vmes imel sodnik, saj so ga gostje dosegli iz nedovoljenega položaja. Servola - Gaja 2:1 (0:1) STRELEC za Gajo: Craievich v 3’ GAJA: Vitrani, Capolino, Kalc, Parovel, Košir, Veglia, Gombač (v 46’ Kirchmeyer), Subelli, Smilo-vich, Vrše (v 65’ RenCelj), Craievich (v 46’ Giursi) Srečanje je bilo pravi monolog Gaje, ki pa je kljub vsemu naporu dosegla en sam gol, a domačini brez naprezanja dva (pri prvem, v 60. minuh, jim je pomagal tudi sodnik, ki je dosodil neobstoječo enajstmetrovko, odločilni je padel v 76. minuh). Pri pa-driško-gropajski enajsterici letos očitno nekaj ne gre: ekipa je okrepljena, požrtvovalnosti in odločnosti ne manjka, vendar rezultati ne odgovarjajo vloženemu trudu (tudi včeraj je vrsta igralcev, od Vršeta do Smilovicha in Subellija zapravila dejansko že narejene zadetke). Po srečanju je tako trener Privileggi v dogovom z društvom dal ostavko. NA GORIŠKEM Gradese - Mladost 2:3 (2:0) STRELCI za Mladost: Argentin v 80’ (11-me- hovka), Blason v 83’, Pellicani v 88’ MLADOST: Trevisan, Argentin, Kobal (od 17’ Blason), Zimolo, Zin, Poropat, Bressan, Sita, P. Gergolet, D. Gergolet (Fajt), Pellicani. Mladost je v Gradežu osvojila dokaj srečno zmago, potem ko je po prvem polčasu izgubljala z dvema goloma razlike. Ne samo: Doberdobci so si prislužili zmago v zadnjih desehh, izredno razburljivih minutah, tako da je bilo veselje za osvojene točke še slajše. Doberdobci so zaceli izredno slabo in nezbrano. Že po 10 minutah so goshtelji vodih kar z 2:0, in to po dveh grobih napakah doberdobske obrambe. Gostje so sicer ostro reagirah in z Blasonom zamudili zelo ugodno priložnost, izid pa je ostal nespremenjen. Tudi v drugem polčasu Doberdobci niso igrali najbolje in vse je kazalo, da bodo prah zadnjemu na lestvici ostali praznih rok. V poslednjih 10 minutah pa popoln preobrat: domači branilci so Petra Gergoleta zrušili v kazenskem prostoru in Argentin je uspešno izvedel enajstmetrovko. Le tri minute kasneje je Mladost izenačila: Fajt je silovito streljal v vrata, domači vratar žoge ni zadržal, pritekel je Blason, ki jo je brez težav poslal v mrežo. Tri minute pred koncem so gostje dosegli še tretji gol in s tem tudi zmago: Petra Gergoleta so tokrat podrli pred kazenskim prostorom, prosti strel je izvedel Pellicani ter premagal domačega vratarja. ŠPORT Ponedeljek, 6. novembra 1995 NAMIZNI TENIS / ZENSKA A LIGA Važna zmaga Krasa s San Marcom v Veroni V boju za obstanek sta točki izredno pomembni Katja in Vanja Milič sta prispevali tri točke (F, Kroma) NOVICE Ženska odbojkarska A2 liga: poraz Lafisane z vodilnim V 6. kolu ženske odbojkarske A2 lige je ekipa Re-cord Cucine iz Latisane po petih setih izgubila v gosteh pri vodilnem Oranfizerju iz Šesta. IZIDI 6. KOLA: Cervi Varese - Bosca Montichiari 2:3, Cemar Spezzano - Gioiello Firence 3:1, Perugia - Mangiatorella Messina 2:3, Medinex RC - Aster Rim 1:3, Oranfizer - Latisana 3:2, Vicenza - Carifa-no 3:1, Casamia Palermo - Florens Castellana 3:0, Andra Trani - Famila Imola 2:3. VRSTNI RED: Oranfizer 12, Mangiatorella in Bosca 10, Perugia, Latisana, Vicenza in Cemar 8, Medi-nex in Casamia 6, Imola, Cervi in Aster 4, Florens, Andra, Carifano in Gioiello 2. Idrija še na vrhu SKL LJUBLJANA - Branilec naslova Smelt Olimpija je upravičila vlogo favorita in v derbiju 10. kroga prepričljivo premagala BW Maribor. Ljubljančani so se z zmago povzpeli na drugo mesto za Idrijo. Izidi 10. kroga A-l SKL: Smelt Olimpija - BW Maribor 97:77 (43:37), Republika - Helios 79:74 (27:22), Iskra Litus - Rogaška Donat Mg 78:95 (43:41), Satex - Litostroj 89:82 (41:43), Interier - Triglav 77:64 (40:26), Idrija - Kovinotehna Savinjska Polzela 79:64 (40:34)). Vrstni red: Idrija 18, Smelt Olimpija in Interier po 17, Rogaška Donat Mg po 16, Kovinotehna Savinjska Polzela, Satex, Litostroj in BW Maribor po 15, Republika (-1) 14, Helios 13, Iskra Litus 12, Triglav 11. (V. M.) Slovenska odbojka: Mariborčani oddali prvi niz, ženski derbi mladim Koprčankam KOPER - V 5. krogu slovenske odbojkarske fige 1A se ni zgodilo nic pretresljivega, za majhno presenečenje pa so poskrbeh igralci Minolte Bleda, ki so na gostovanju v Mariboru favoriziranim domačinom odvzeli niz. V derbiju ženske Al lige v Kopru so državne prvakinje, igralke Bank Austria Bleda, v petih nizih klonile proti moCno oslabljenim Koprčankam. Novogoričanke so klonile še petič zapored, tolcrat proti NovomešCankam. Izidi 5. kroga fige 1A - moški: Maribor Marles - Minolta Bled 3:1 (4, -13, 6, 9), Olimpija - Ljutomer 3:0 (7, 9,10), Krka - Kamnik 3:0 (10, 7, 12). Vrstni red: 1. Maribor Marles 10 (15:1), 2. Olimpija 6 (9:4), 3. Krka 4 (7:6), 4. Kamnik 4 (7:11), 5. Minolta Bled 2 (6:13), 6. Ljutomer 2 (4:13); Izidi 5. kroga liga 1A - ženske: Cimos - Bank Austria Bled 3:2 (1, -4, -10, 2, 10), Infond Branik -Zgornja Savinjska 3:0 (1, 3, 3), Nova Gorica - TPV Novo mesto 1:3 (-6, -6,11, -3), LIK Tiha - Celje 1:3 (-7,14, -5, -2). Vrstni red: 1. Infond Branik 10 (15:0), 2. Celje 8 (12:5), 3. Cimos 8 (12:9), 4. Bank Austria Bled 6 (11:6), 5. TPV Novo mesto 6 (11:7), 6. LIK Tiha 2 (4:14), 7. Nova Gorica 0 (3:15), 8. Zgornja Savinjska 0 (3:15) (MAn) Totip PRAVILNA NAPOVED: 22 22 X2 XX 11 2X; Cor-sa+ 1-6; DOBITKI: 14 ni dobitnikov (jackpot 410.393.100 lir se prenese v naslednje kolo); 12 (18 dobitnikov) 35.055.000 lir; 11 (699 dobitnikov) 902.000 lir; 10 (8.592 dobitnikov) 73.000 lir. Krasove prvoligasice, varovanke Sonje Milic, so se vrnile iz Verone z dvema pomembnima prvenstvenima točkama v boju za obstanek v najvišji ligi. V četrtem krogu so zgoniške igralke s 6:2 nadigrale San Marca. Pred tekmo je vladalo napeto vzdušje, kajti Verona je bila v lanskem prvenstvu hud Krasov nasprotnik. Ko pa so videle žreb, so naše štartale na zmago. Računale so na dve zmagi VVangove, ki jih je kasneje seveda tudi dosegla in na dve zmagi nad Schelkovsko. Verona namreč ni vključila v igro Evgenije Drigval (št. 13 v Italiji), paC pa Schelkovsko, prav tako Rusinjo, ki pa je za razred slabša. Dejstvo, da so imele na dlani že štiri točke je imelo za posledico manj zbrano igro naših deklet in za oko tudi manj dopadljivo. Wang je bila prepričljiva kot zmeraj, s Parmovo ni imela problemov, le nasprotnikova prva igralka in trenerka Vetche-rokova ji je nastavila nekaj nevarnih pasti, ki pa se jim je Krasova Kitajka dobro izgonila. Z isto nasprotnico je Ana Bersan izgubila dvoboj, a je bila tembolj zaslužena njena zmaga nad Tržačanko Parmovo. To je bila edina tekma, ki je terjala podaljšek. Z nekdanjo državno reprezentantko Silvio Delugan je Katja Milic izgubila bolj zaradi psihološkega hendikepa kot pa dejanske moči za zeleno mizo. Z nasprotnico se je krasovka Cesto srečevala na mladinskih turnirjih. Zato pa je Delugano-vo spravila na kolena Vanja Milic že v uvodni tekmi. Obe Miličevi sta dosegli točko nad rezervno veronsko igralko Schelkovsko. Dopustili sta ji največ 6 točk v posameznem nizu Po zmagi je v Krasovem taboru zavladalo veliko navdušenje. Ce bo Verona igrala s takšno postavo, je eden od kandidatov za izpad. Kras pa lahko računa na točke z njo še v povratnem delu. Cez štirinajst dni bo Kras gostil Angero, ki se poteguje za uvrstitev v play off v ženski A-l ligi. S.Marco -Kras2:6 Parm - Wang 0:2 (13:21, 6:21), Delugan - Vanja Milic 0:2 (13:21, 14:21), Vet-cherok - Bersan 2:0 (21:17, 21:19), Schelkovska - Katja Mihe 0:2 (5:21, 5:21), Parm - Bersan 1:2 (21:17, 19:21, 13:21), Delugan - Katja Milic 2:0 (21:17, 21:11), Vet-cherok - Wang 0:2 (17:21, 15:21), Schelkovska - Vanja MihC 0:2 (5:21, 6:21). C2 MOŠKI Kras - Lahsana 1:5 UNDER14 Kras Latisana 1:4 JJ. KOŠARKARSKA Al LIGA / V 8 KOLU lllycaffe z Olitalio končno spet slavil S tem so Tržačani po točkah dohiteli prav sinočnjega nasprotnika - Zdaj jih čaka Mash Illycaffb-01italia 80:78 (44:35) Illycaffe: Gori n.v., Cal-bini 8 (3:4 p.m., 1:3 za 2 točki, 1:3 za 3 točke), Gi-roni 3 (3:4, 0:1, -), Tonut 8 (1:2, 2:4,1:3), Guerra 11 (2:2, 3:5, 1:2), Spigaglia n.v., Harmon 17 (3:4, 7:16, -), Zamberlan 10 (2:2, 4:5, -), Piazza n.v., Crudup 23 (3:6, 10:12, -). Trener: Bernardi. Olitalia: Bryson 13 (5:5, 4:8, -), Scott 9 (1:2, 4:7, -), Di Santo (-, 0:3, -), Cap one 1 (1:2, -, -), Berdi-ni, Attruia 21 (2:3, 5:8, 3:5), Focardi (-, 0:1, -), Niccolai 31 (3:5, 8:14, 4:9), Moltedo 3 (-, -1:1), Monti. Trener: Mellillo. Sodnika: Tullio iz Perma in Longo iz Selva Val Gardena Delni izidi 14:9 (5), 25:20 (10), 35:26 (15), Jerome Harmon (llly) 50:44 (25), 59:53 (30), 70:66 (35) 50N: nihče Illycaffe je z nadvse pomembno zmago nad neposrednim tekmecem Olitalio iz Forlija še ohranil upanje na obstanek, saj je na predzadnjem KOŠARKARSKA A2 LIGA / 8. KOLO Tretji poraz Brescialata Pri Montecatiniju je bil po pričakovanju najuspešnejši Boni Montecatini - Brescialat 86:80 (52:40) Montecatini: Svvinson 17, Bigi, Bo-naccorsi 8, Agostini 2, Boni 29, Batti-steha 11, Ford 4, Rotelli 6, Grattoni 9, Ragioneri. Brescialat: Fazzi 11, Conh 2, Borsi 1, Milesi 4, Foschini 11, Mian 13, Vanter-pool 29, GUardi 9, Coco, Kristančič. Sodnika: Cicoria (Milan) in Penseri-ni (Pesaro) PON: Battistella (38) IN Foschini (39); PM: Montecatini 28:34, Brescialat 15:22; 3T: Montecatini 6:16 (Bonaccor-si 2:5, Agostini 0:1, Boni 4:7, Ford 0:1, Grattoni 0:2); Brescialat 7:19 (Fazzi 1:7, Conti 0:1, Foschini 1:1, Mian 2:3, Van-terpool 3:7); 2.200 gledalcev. Pred prvenstvenim premorom so košarkarji Brescialata doživeli letošnji tretji poraz. Tokrat je bil od Goričanov boljši Montecatini, pri katerem je bil najboljši »ostrostrelec« Boni, ki je dosegel 29 točk. Ravno toliko jih je za Brescialat dosegel Vanterpool, toda prispevek ostalih je bil preskromen, da bi lahko Goričani računali na uspeh v Montecatiniju. IZIDI 8. KOLA: Floor - Polti 93:94, Reggio Emilia - Rimini 101:87, Montecatini - Brescialat 86:80, Caserta - Auri-ga 101:71, B. Sardegna - Turboair 84:75, Venezia - Jcoplastic 100:87, Imola - Me-nestreho 82:76. VRSTNI RED: Venezia 16, Juve Caserta 12, Imola, Rimini in Brescialat 10, Montecatini, Floor in Polti 8, Reggio Emiha, B. Sardegna in Jcoplastic 6, Me-nestrello, Turboair in Auriga 4. PRIHODNJE KOLO (19. 11.): Rimini - Juve, Polti - Banco Sardegna, Jcoplastic - Montecatini, h Menestrello - Reg-giana, Turboair - Imola, Floor - Reyer, Auriga - Brescialat. mestu dohitel sinočnjega nasprotnika in veronski Mash, kamor odhaja v goste v prihodnjem kolu. Zmaga tržaške ekipe je povsem zaslužena, saj je Bemardijeva ekipa vodila skozi vso tekmo in tudi prikazala boljšo skupinsko igro kot Olitalia. Ekipa iz Romagne sloni predvsem na uspešnih improvizacijah dvojice Attruia-Niccolai, medtem ko je doprinos ostalih, vključno obeh Američanov, dokaj skromen. Tržačani so končno prikazali lepo in na trenutke celo atraktivno igro. Bernardi je od svojih varovancev zahteval visok ritem igre: tako smo končno bili priča nekaj uspešnim protinapadom, prodorom in asistencam Crudupu pod koš. Temnopolti center Illycaffeja je tokrat odlično opravil svojo nalogo in povsem nadigral neposredne tekmece Scotta, Brysona in Focardija. Precej dobro je zaigral tudi Harmon, ki je med drugim dosegel odločilni koš deset sekund pred iztekom, ko je domača ekipa po izredno izenačenih zadnjih minutah dosegla odločilno prednost štirih točk. Tudi ostalih pet igralcev, ki so vstopili na igrišče, je zanesljivo opravilo svojo nalogo. Se enkrat pa sta najveCje breme prevzela veterana Tonut in Zamberlan, ki sta prevzela odgovornost za met v zadnjih akcijah, a sta dobro igrala tudi v obrambi, kjer je Zamberlan omejil eksplozivnega Niccolaia, Tonut pa pomagal Crudupu po košem. Marko Oblak H ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO / NA VRHU BREZ SPREMEMB Buckler še v vodstvu Cogiva nadigrala Madigan Milanski Teorematour zadnji brez osvojene točke VARESE - Bolonjski Buckler je z včerajšnjo zmago v Reggio Calabrii proti domači ekipi Viole ohranil prvo mesto na lestvici. Državni prvaki pa tokrat niso imeli lahkega dela. Do pet minut pred koncem srečanja so celo vodili gostitelji. V sklepnih minutah pa je prišla na dan večja izkušenost BolonjCanov in predvsem njihova boljša telesna pripravljenost. Pri Bucklerju je bil spet najboljši strelec hrvaški reprezentant Ko-mazec, ki je dal 20 točk. Uspešna sta bila še Američan VVoolridge (19 točk) in Coldebella (18). Pri gostiteljih je bil daleč najboljši Buhara s 26 točkami. Zelo uspešno igra v tem prvenstvu tudi Cagiva iz Vareseja, ki je vCeraj nadigrala moštvo Madigana iz Pistoie. Američana Petruška (24 toCk) in Edvrards (21) igrata v velikem slogu, vse boljši pa je Meneghin (včeraj 15 toCk), sin slavnega Dina. Pri Madiganu je tokrat zadovoljil le Američan Thomas (24 točk). Scavolini je brez težav obračunal z zadnjeuvrščeno Teorematour iz Milana, ki je že z eno nogo v nižji figi, saj je še vedno brez točke. Druga milanska eki- pa, Stefanel pa je doma po pričakovanju, toda ne brez težav odpravila Mash iz Verone. Pri milanskem moštvu je največ točk dosegel Bodiroga (21), zadovoljivo je igral tudi Gregor Fučka (13 točk). Pri gostujoči ekipi, ki je bila še v lanskem prvenstvu pri samem vrhu lestvice, letos pa je celo na predzadnjem mestu, je dobro igral le luzzolino (25 toCk). IZIDI 8. KOLA: Stefanel - Mash 85:73; Scavolini - Teorematour 95:67; Cx Siena - Benetton 93:87; Viola - Buckler 79:87; Illycaffe - Olitalia 80:78, Teamsystem - Nuova Tirrena 78:73. VRSTNI RED: Buckler Bologna 14; Cagiva Varese in Teamsystem Bologna 12; Stefanel Milan, Nuova Tirrena Rim in Madigan Pistoia 10; Scavolini Pesaro, Benetton Treviso, Cx Colori Siena in Violla Reggio Calabria 8; Olitalia Forb, Mash Verona in Illycaffe Trst 4; Teorematour Milan 0. PRIHODNJE KOLO: Buckler - Cagiva; Benetton - Scavolini; Mash - Illycaffe; Madigan - Nuova Tirrena; Viola - Stef-nal; Teorematour - Cx Siena; Olitalia -Teamsystem. _ TENIS / TURNIR PARIZ-BERCY_ Sampras potrdil svojo premoč V treh setih lepe igre premagal Beckerja PARIZ - Pariški zrak se zelo prilega Borisu Beckerju, so z mastnimi črka-naslavljali francoski Ca-sopisi, potem ko se je »Bum Bum« z zmago nad erreiro že petič uvrstil v B-ftale prestižnega in dolarsko bogatega (2.250.000 nagradnega sklada) turnirja Pariz-Bercy in ga v Prejšnjih letih tudi trikrat osvojil. Vendar mu je vče-raj kljub temu zmanjkalo sape proti nezadržnemu Peten Samprasu, ki je hotel aebi in občestvu dokazati, da si ponovno pridobitev naslova prvega na svetu znsluži v polni meri. Ste-vnko ena je Sampras sicer Prislužil že pred včerajšnjim francoskim fina-0In, potem ko mu jo je za dolgih sedem mesecev prevzel Andre Agassi, na srečanju z Beckerjem pa si jo je Čvrsteje in prepričljivo pripel na dres. Se zlasti, Ce upoštevamo, da je bil dvoboj na visoki ravni. Becker je sicer klonil v treh setih (7:6, 6:4, 6:4), po manj kot treh urah igre, a bile so ure res vrhunskega tenisa v vseh treh setih. Najbolj izenačen in morda najbolj slikovit je bil prvi, ko se je rezultat stalno preobračal. ZaCel je Sampras silovito in takoj odvzel servis, v sedmi igri pa mu je Becker vrnil milo za drago in tako sta prišla do tie-breka, v katerem je imel Sampras mirnejše zapestje. Tudi v ostalih dveh setih se je nemški as moCno potrudil, da bi spravil v težave nasprotnika, a proti razigranemu Samprasu tokrat ni bilo velikega upanja. »Zasluži si številko ena«, je bil Beckerjev komentar. Sugiyama v finalu Oaklanda OAKLAND - Japonka Ai Sugijama bo v Oaklandu prvič v svoji karieri zaigrala v nekem finalu teniškega turnirja WTA. Finale na turnirju z nagradnim skladom 430 tisoC dolarjev si je zagotovila, ko je morala druga nosilka Američanka Lindsay Davenport predati dvoboj zaradi poškodbe hrbta, ki jo je dobila v Četrtfinalu. V zadnjem dejanju tega turnirja bo Japonka igrala s prvo nosilko Bolgarko Magdaleno Malejevo, kijev polfinalu ugnala tretjo nosilko, Američanko Mary Joe Femandez, in sicer s 5:7, 6:2 in 6:4. Prva nosilka komaj v finalu QUEBEC - V finale teniškega turnirja v Quebecu (nagradni sklad 220 tisoč dolarjev) sta se uvrstili prva nosilka Nizozemka Brenda Schultz McCarthy in Belgijka Dominique Monami. Slednja je v polfinalu premagala Avstralko Rennea Stubbs s 6:2 in 6:4, prva nosilka pa je tesno s 6:4, 6:7 (4:7) in 7:6 (7:4) ugnala Američanko Lind-say Lee. BOKS / TEŽKA KATEGORIJA RkkfckBovve premagal Holyfielda LAS VEGAS - Rid-dick Bowe je od sobote ponoči novi svetovni boksarski prvak v super težki kategoriji po verziji WBO. Naslov si je priboril v Las Vegasu s knocko-utom v osmi rundi proti veteranu Evan-derju Holyfieldu. Osemindvajsetletni Bowe se je za zmago nad štiri leta starejšim tekmecem moral zelo potruditi. Vse do odločilnega trenutka je imel Holyfield prednost v točkah, v šesti rundi pa je Bowea z levico celo položil na tla. To je bilo za Bo-wea prvič v 38 dvobojih, da je »okusil« podlago, a se je kmalu pobral in dobil naslednjo - sedmo - rundo. Za zmago se lahko zahvali tudi nasprotnikovim letom. Ta je bil do takrat že povsem izčrpan, tako da je v moral sodnik v osmi rundi po dveh Bowe-ovih udarcih, ki sta sledila knockoutu, prekiniti dvoboj. Po koncu je Holyfield dejal, da tudi v primeru zmage naslova ne bi sprejel, saj je Bowe boljši boksar, zato mu želi, da bi se pomeril s Tysonom v dvoboju za svetovnega prvaka. »Big Daddy«, kot pravijo Boweu, ki je od nekdaj Holyfieldov občudovalec, mu je prijaznost vrnil z zgovornim: »Evander, ljubim te.« Kot nista štedila s komplimenti po srečanju, tako nista med dvobojem štedila z udarci, kar je navdušilo veC kot 12 ti-soCglavo množico, ki je stoično kljubovala ob ringu kljub pičlim desetim stopinjam, kolikor so jih namerili na odprtem prizorišču tega boksarskega srečanja. Čeprav dvoboj ni veljal za glavni naslov svetovnega prvaka, si je za ameriško javnost le prislužil to priznanje, saj so Bo-wea takoj oklicali za »prvaka ljudi«______ -r NBA / DRUGI VEČER BREZ VEČJIH PRESENEČENJ Predrag Danilovič takoj pokazal, česa je sposoben NEW YORK - V drugem večeru NBA prvenstva so udeleženci zadnjega finala, moštvo Orlando Magic (brez O’Neala), doživeli hud poraz v Atlan-"■ B 124:91 so jih premagali tamkajšnji Havvksi, Pn katerih se je s 27 točkami izkazal Steve Birdth. S sedmimi zaporednimi trojkami je Smith najbolj zaslužen za ponovitev klubskega rekorda Atlante - štirinajst trojk na eni tekmi. Prepričljivo zmago so dosegli Biki iz i'iraga, ]q so nidi po za-slugi 21 točk Pippena ngnali Boston. Michael Jordan, ki je v prvem sre-canju letošnjega prven-stva proti Charlottu dosegel 42 točk, je tokrat po 21 ttunutah igre pristal pri točkah. V vrstah gostov je bil najuspešnejši P^o Radja s 15 točkami. Junak dneva pa je nedvo-nmo Predrag Sasa Danilo- vic (na sliki), ki je na svoji krstni tekmi v NBA popeljal Miami do zmage, s 16 točkami pa je bil celo »-top scorer« tekme. Skoda le, da se je v teku zadnje Četrtine sprl in pretepel s Chrisem Millsem, sodniki pa so ju pri prici izključili. IZIDI: VVashington -Detroit 100:89 (Pack 26), Miami - Cleveland 85:71 (DaniloviC 16), Charlotte -Philadelphia 119:108 (L.Johnsnon 22), Atlanta -Orlando 124:91 (S.Smith 27), Indiana - Toronto 97:89 (R.Miller 23), Chicago - Boston 107:85 (Pip-pen 21), Milvvaukee -New York 71:84 (Ewing 17), Dallas - Golden State 99:84 (P.Jones 24), Denver - San Antonio 108:116 (Rauf 30; Elliott 32, D.Ro-binson 31), Seattle - LA. Lakers 103:89 (Kemp 23; Campbell 24). (VJ) Odbojka: Alpitour in Daytona na vrhu RIM - Alpitour iz Cu-nea in Las Daytona iz Mo-dene vzporedno in nemoteno nadaljujeta svojo zmagovito pot v prvi A ligi italijanskega odbojkarskega prvenstva in si s 16 točkami delita prvo mesto. Včerajšnji rezultati: Mta Padova - Sisley Treviso 0:3 (9:15, 4:15, 14:16) (igrana v soboto), Alpitour - Com Cavi Napoli 3:1 (15:9, 15:4, 13:15, 15:10), Gallo Gioia Del Colle - Las Daytona 0:3 (5:15, 7:15, 9:15), Lube - Edilcuoghi 2:3 (12:15, 12:15, 15:6, 15:10, 7:15), Gabeca Mon-tichiari - Hatu Bologna 3:1 (13:15, 15:3, 15:12, 15:9), Cariparma - Wuber Schio 3:0 (15:4, 15:8, 15:13). Lestvica: Alpitour in Las Daytona 16; Sisley in Edilcuoghi 12; Gabeca 8; Lube, Cariparma, Com Cavi in Wuber 6; Mta 4; Gallo in Hatil 2. NOVICE Connors za las boljši kot Borg TOKIO (STA/AP) - V finalu teniškega turnirja veteranov v Tokiu je prvi nosilec American Jimmy Connors z 2:6, 6:2 in 7:6 (7:3) premagal drugega nosilca, Šveda B j orna Borga. Šved ni imel sreCe niti pri dvojicah, saj je v paru z Ekvadorcem Andresom Gomezom izgubil proti Američanu Johnu McEnroju in Južnoafričanu Johanu Krieku s 6:7 (1:7) in 0:6. Burillu ni uspelo MONTEVIDEO (STA/xinhua) - Branilec lanskega naslova v Montevideu, Spanec Alberto Bera-sategui, in Ceh Bohdan Ulihrach sta si priborila nastop v finalu tamkaj Snega teniškega turnirja z nagradnim skladom 203 tisoC dolarjev. Spanec je bil v polfinalu boljši od rojaka Jordija Burilla s 5:7, 6:3 in 7:5, Ceh pa je ugnal še enega Spanca, in sicer Francisca Claveta s 7:5 in 6:4. Osem točk prednosti za Rapid Dunaj DUNAJ - Vi. avstrijski nogometni ligi je Rapid Dunaj povečal vodsto na osem točk. Dunajčani so po senzacionalnem uspehu proti Sportingu iz Lisbone v pokalu pokalnih prvakov včeraj premagali še Vorvvarts Steyr s 4:3 in s tem predčasno osvojili tudi naslov zimskega prvaka. Najnevarnejša zasledovalca Dunajčanov, Sturm Gradec in GAK pa sta v graškem mestnem derbiju igrala nedoločeno 1:1. Svojo prvo zmago v gosteh v tekočem prvenstvu pa je slavil FC Tirol: premagal je LASK z 2:1. Vrhunska tekma 15. kola med salzburško in dunajsko Austrio pa je bila zaradi vdora zime v severnih predelih Avstrije odpovedana. (I.L.) Izidi 15. kola: Rapid Drmaj - Vorvvarts Steyr 4:3, Sturm Gradec - GAK 1:1, LASK - FC Tirol 1:2, SV Ried - Admira/VVacker 2:2. Lestvica: 1. Rapid Dunaj 35/15, 2. Sturm Gradec 27/15, 3. GAK 23/15, 4. Austria Dunaj 21/14, 5. SV Ried 20/15, 6. SV Casino Salzburg 19/14, 7. FC Tirol 19/15, 8. LASK 17/15, 9. Admira/Wacker 16/15, 10. Vorvvarts Steyr 3/15. Poraz SAK na Dunaju CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) ostanejo na zadnjem mestu lestvice 2. avstrijske nogometne lige. Varovanci novega trenerja Helmuta Kirisitsa so v gosteh izgubili tudi tekmo proti Vienni z 0:1 (0:0). Poraz je bil nekoliko nezaslužena, saj so Dunajčani povedli šele v 80. minuti iz prostega strela. SAK je bil zlasti v prvem polčasu enakovreden nasprotnik, novi igralec Peter HrstiC se je dobro vključil v moštvo in znatno okrepil obrambo, ki je trenerju v zadnjih tekmah delala največ preglavic. Naj-veCjo priložnost za SAK je imel albanski legionar Kotrri, njegov strel pa je odlično ubranil slovenski vratar Vienne Pavic. Naslednjo tekmo bodo slovenski nogometaši igrali na domačem igrišču proti neposrednemu tekmecu Klingen-bachu. V primeru zmage bi SAK oddal zadnje . mesto na lestvici. Dragoceno točko pa je osvojil drugi koroški drugoligaš Spital, ki je v VVattensu igral neodločeno 0:0. (Ivan Lukan). Lestvica po 13. kolu: 1. FC Linz 26, 2. Austria Lustenau 23, 3. Vfb Modling 23, 4. Favoritner AC 21, 5. Flavia Solva 21, 8. Gabor Spittal, 14. Klingenbach 10, 15. VSE St. Polten 10, 16. SAK Celovec 9. Odbojkarji ŠK Dob premagali tudi Kagran CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so konec tedna nadaljevali serijo uspešnih nastopov v prvi državni ligi. Ekipa trenerja Ivartnika je na Dunaju proti ATV Kagran slavila tretjo zaporedno zmago. Rezultat je bil 3:0 za Dobljane, ki še naprej zasedajo Četrto mesto na lestvici, le dve točki za tretjeuvršCenim moštvom Hypo VB K Celovec, ki je v Steyru zmagala prav tako s 3:0. Se naprej je v vodstvu Union Enns (3:1 proti Innsbrucku) pred večkratnim državnim pravkom SVS Transver iz Dunaja (3:1 proti Gleisdorfu). (I.L.) Lestvica: 1. Union Enns 16 (24:7), 2. SVS Transver 14 (23:6), 3. Hypo VBK Celovec 12 (18:10) 4. SK Dob 10 (18:11), 5. Union Steyr 4, 6. Gleis-dorf 4,7. Innsbrucker AC 4,8. ATV Kagran 0. Hokej na ledu: KAC poražen CELOVEC - V petem kolu prve avstrijski hokejske lige je celovški KAC utrpel prvi poraz: ekipa ruskega trenerja Kotowa je tokrat popolnoma razočarala svoje navijače in izgubila proti prvaku Feldkirch kar z 2:6. Gostje iz Predarlske so bili od vsega začetka boljše moštvo, prvi gol je KAC dal v zadnji tretjini, ko je Feldkirch vodil s 4:0. V hudi krizi pa je še naprej podprvak VSV/Be-Ijak, ki je proti zadnjim na lestvici Zeltvvegom komaj dosegel neodločen rezultat 4:4. (I.L.) Izidi 5. kola: KAC - Feldkirch 2:6 (0:2, 0:2, 2:2), Zeltvveg - VSV 4:4 (2:0, 2:2, 0:2), Lustenau - EC Gradec 7:0, Kapfenberg - CE Dunaj 2:2. Tabela: 1. Feldkirch 10, 2. CE Dunaj 8, 3. KAC 7, 4. Kapfenberg 7, 5. VSV 3, 6. Lustenau 3, 7. EC Gradec 1, 8. Zeltvveg 1. Ponedeljek, 6. novembra 1995 ŠPORT izidi in lestvice Moška B2 liga IZIDI 2. KOLA: Volley Pordenone - Cus Modena 3:1, Concesio - Sedim BL 3:0, Carpi - Marconi RE 0:3, Bussolengo VR - Collechio 3:0, Sassuolo - Isola 3:1, San Miguel - Asola 3:1, Cavriago - Imsa 3:1. VRSTNI RED: Concesio Brescia, Volley Pordenone in Marconi Reggio Emilia 4, Bussolengo, Imsa Gorica, Cus Modena, San Miguel Trento, Cavriago RE, Isola Verona, Sassuolo in Sedico Belluno 2, Asola Mantova, Collecchio in Carpi 0. PRIHODNJE KOLO: Imsa - Concesio, Carpi - Bussolengo, Isola - Cus Modena, Asola - Sassuolo, Collecchio - Cavriago, Sedico - San Miguel. Moška C1 liga IZIDI 2. KOLA: Ponte nelle Alpi - Fincantieri 1:3, Cessalto - Vivil 3:0, Soča Sobema - Nova Gens 1:3, Koimpex - Mogliano 3:2, Paese TV - Legnago 3:0, Povoletto - Pallavolo TS 3:1, Fosso - S. Giustina 0:3. VRSTNI RED: Santa Giustina, Paese Treviso, Povoletto in Koimpex 4, Mogliano Veneto, Nova Gens Noventa Padovana, Fincantieri Tržič, Cessalto, Fosso Padova in Legnago 2, SoCa Sobema, Villa Vi-centina, Legnago in Pallavolo Trieste 0. PRIHODNJE KOLO: Santa Giustina - Cessalto SoCa Sobema - Koimpex, Legnago - Fincantieri, Pallavolo Trieste - Paese TV, Mogliano Veneto - Fosso, Vivil - Povoletto, Nova Gens - Ponte nelle Alpi. Ženska C1 liga IZIDI 2. KOLA: Conegliano - Cavazale 1:3, VolIey ’93 - Porcia 1:3, Dolo - Battaglino VR 0:3, Koimpex - Gemona 3:1, Kennedy - Bagnaria Arsa 3:0, Corde-nons - Bor Mercantile 3:2, Codogne - Fontane 2:3. VRSTNI RED: Battaglino Verona, Cavazzale VI in Koimpex 4, Porcia, Conegliano, Fontane, Corde-nons, Volley ’93, Kennedy, Dolo in Bagnaria Arsa 2, Bor Mercantile, Gemona in Codogne 0. PRIHONDJE KOLO: Fontane - Volley ’93, Dolo -Koimpex, Bagbaria Arsa - Cavazzale, Bor Mercantile - Kennedv, Gemona - Codogne, Porcia - Corde-nons, Battaglino - Conegliano. Moška BI liga IZIDI 2. KOLA: VBU Videm - Silvolley PD 1:3 (9:15, 15:10, 9:15, 5:15), Carormo - Videx 0:3, Bu-staffa - Codieoro 3:1, Loreto - Modena 3:0, Mestre -Itas 1:3, Madel - Sav Bergamo 1:3, Mirandola - Segrete 2:3. VRSTNI RED: Videx, Sav Bergamo, Loreto in Bustaffa 4, Modena, Codigoro, Itas, Segrate in Silvolley PD 2, VBU Videm, Mirandola, Madel Ra-venna, Mestre in Carormo 0. Ženska BI liga IZIDI 2. KOLA: Valce Ancona - Camst Videm 3:1 (7:15,17:15,15:5,15:10), Urbino - Gubbio 3:0, Ferrara - Las Teramo 3:1, Trevi - Forli 0:3, Torrefranca TN - Jesi 0:3, Feltre - San Lazzaro n.p. Forlinpopoli - Macerata 3:1. VRSTNI RED: Ferrara, Forlinpopoli, Jesi in Urbino 4, Torrefranca, Teramo, Macerata, Ancona in Forli 2, Gubbio, San Lazzaro, Trevi, Camst in Feltre 0. Ženska B2 liga IZIDI 2. KOLA: Alloys Tržič - Pandacolor 0:3 (8:15, 12:15, 11:15), Schio - Sangiorgina 0:3 (14:16, 2:15, 10:15), Marzola - Albatros 3:0, Corlo - Heraclia 0:3, Mogliano - San Giorgio MN 3:1, Godigese - Battisti 0:3, Piove di Sacco - Noventa 3:2. VRSTNI RED: Heraclia, Sangiorgina, Battisti in Pandacolor 4, Mogliano Noventa Corlo, San Giorgio, Piove , Marzola 2, Albatros, Godigese, Schio in Alloys Tržič 0. MOŠKA C1 LIGA / SOCA POTEGNILA KRAJŠI KONEC Blahirta z menjavami in Čač z »golom" zadala Moglianu usodni udarec Koimpex - Mogliano Veneto 3:2 (15:9,14:16,11:15,16:14,15:12) KOIMPEX: Gač 1+0, Božič 4+7, Rovere 1+3, Rioli-no 6+10, Slabile 16+17, Zuccon 7+5, A. Kralj 9+12, Strajn 0+0, D. Kralj 1+1, Volčič 0+0, Sgubin. Servis (točke/napake): Koimpex 5/13, Mogliano 8/23. Točke na bloku: Koimpex 11, Mogliano 13. Koimpexu je v soboto uspel izreden podvig, saj mu je uspelo na neverjeten način premagati enega od favoritov letošnjega prven- žogo, odličen pa je bil bi- stva, Mogliano. Težav pa pred in po srečanu za trenerja Blahuto ni manjkalo. Med ogrevanjem si je ranil roko David Kralj, ki mu je potem Blahuta tako obvezal roko, da je kljub temu lahko dal svoj dragoceni doprinos. Po tekmi pa je moral takoj v bolnišnico, kjer so mu dali štiri šive. Rovere je zaradi bolečin v kolenu lahko odigral le prva dva seta, potem pa je v četrtem setu tudi on stisnil zobe in bil med protagonisti zaključka tekme. Božič pa je odigral celo tekmo, čeprav mu je koleno povzročalo običajne težave. Kljub vsem tem težavam se slogaši niso vdali. Trener Blahuta je ohranil mirne živce in mojstrsko vodil ekipo, saj je do konca izkoristil vse menjave in na igrišče poslal prave igralce ob pravem benutku. Obe ekipi sta igrali na izredno visokem nivoju, tako da je bilo na eni in drugi strani veliko lepih akcij. Mogliano je popolna ekipa z dobrim servisom (čeprav je naredil preveč napak) in dobro igro v polju. V napadu pa je kraljeval bivši A2 ligaš Massimo Rossato, ki ga slogaši na noben način niso mogli zaustaviti. Pri slogaših je bil izreden izkušeni Stabile, ki je v napadu izkoristil vsako di v sprejemu in obrambi. Tudi vsi ostali pa so igrali zelo dobro, posebno spodbudno pa je, da se tudi Aljoša Kralj vrača v formo in je bil v četrtem in petem setu v napadu spet neustavljiv. Predstava je bila tako zares vrhunska, tako da je lepo število gledalcev lahko res uživalo, čeprav je marsikomu veliko število preobratov vzelo kakšno leto življanja. Toda s tako igro bo Koim-pex prav gotovo privabil v opensko telovadnico še več obiskovalcev. Slogaši so začeli tekmo nekoliko nervozno, tako da so imeli precej težav v sprejemu. Mogliano je dosegel kar pet točk na servisu in povedel z 9:3. Gostitelji so tedaj reagirali in z delnim izidom 12:0 osvojili prvi set. Drugi niz je bil izred- »Naj« 2. kola Moški Imsa: I. Florenin Koimpex: M. Stabile Soča: D. Lutman Bor: D. Furlanič 01ymia: E. Komjanc Ženske Koimpex: M. Sricchia Bor: P. Gregori 01ympia: H. Corsi Sokol: A. Marucelli no izenačen do stanja 9:9. Koimpexu se je tedaj uspelo odlepiti in povesti s 14:11. Ko pa se je zdelo, da je Mogliano že na kolenih, je stopil v ospredje Rossato, ki je izničil vse štiri Koimpexo-ve set-žoge, dosegel tudi dve menjavi pri stanju 14:14, potem pa so gostje še osvojili set. Mogliano je odlično začel tudi tretji set in povedel 6:2. Koim-pex je tedaj reagiral in vodil z 10:6 in 11:9. Gostje pa so z nekaj uspešnimi bloki nadoknadili in zmagali set. Začetek četrtega seta je bil enosmeren. Slogaši so bili nemočni, tako da so gostje povedli kar z 13:5. Tekma se je že zdela zgubljena, toda Mogliano je začel grešiti, slogaši pa so začeli verjeti v uspeh. Nadoknadili so zaostanek in povedli 14:13. Gostje so še enkrat izenačili, toda več niso zmogli. V tie breaku je pri menjavi igrišča vodil Mogliano 8:5, zadnjič pa je vodil pri stanju 12:11. Potem pa je Zuccon uspešno napadel, vedno Zuccon in Aljoša Kralj sta v bloku dvakrat zaustavila Rossa-ta (v celi tekmi so ga slogaši blokirali le trikrat), v zadnji akciji pa je Gač v obrambi poslal žogo čez mrežo z nogo, kar si gostje niso priačakovali in Napad Zuccona med tekmo z Moglianom (F. KROMA) tako darovali Zucconu lahko žogo, da je zaključil tekmo. (A.M.) Soča Sobema - Nova Gens 1:3 (9:15, 15:8, 11:15,4:15) SOCA SOBEMA: Tomšič, Cotič, Braini, Klede, Petejan, Makuc, Lutman, Mučič, Muscau, Sfiligoj, Battisti. Trajanje setov: 22, 27, 25 in 14 minut. V prvem nastopu jlred domačo publiko v Cl ligi so sočani doživeli drugi poraz. Ta poraz pa je še precej hujši od tistega v prvem kolu, saj je bila S. Giustina objektivno boljša ekipa, medtem ko je Nova Gens bolj povprečen. Na domačem terenu pa je ta poraz seveda še toliko bolj pekoč. Skoda, saj se je v sovo-denjski telovadnici zbralo res lepo število gledalcev. Rezultati v mladinskih prvenstvih NA TRŽAŠKEM Mladinci: Koimpex - Korting 3:0. Mladinke: Keim-pex - Sgt 3:0, Sloga B - Oma 2:3, SantAndrea - Bor Friulexport 0:3 NA GORIŠKEM Naraščajnice: Val Dom - Libertas Gorica A 3:0 Za sočane je bil usoden predvsem nekoliko slabši sprejem servisa in premalo učinkovit servis. Obenem so bila v igri Sočanov prevelika nihanja, kar nasprotniki v tej ligi znajo izkoristiti. Nasprotnik je pokazal dobro igro predvsem v obrambi, soliden podajač pa je uspešno vodil napade. V prvem setu je bilo stanje izenačeno le na začetku do rezultata 5:5, nakar so se gostje odlepili in potem brez večjih težav osvojili set. V drugem setu je najprej povedla ekipa iz Novente Radovane s 6:3. Tedaj so sočani reagirali, povedli 9:6 in nato tudi osvojili set. V tretjem setu so spet najprej povedli gostje, toda Soča je spet reagirala in povedla pri stanju 11:8. Te prednosti ni znala obdržati, gostje pa so dosegli dve točki z blokom, dvakrat pa so plasirali žoge, ki jih obramba gostiteljev ni ujela, tako da je tretji set pripadel gostom. To je sočane še bolj demoraliziralo, tako da so v četrtem setu povsem popustili in Nova Gens je brez večjih težav zmagala set. Obvestila SK BRDLNA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 17., 18. in 19. novembra v Domu Brdina na Opčinah. SK DEVIN obvešča, da bo tečaj na plastični stezi v Nabrežini za odrasle danes in 8. novembra od 20. do 22. ure, za otroke pa 21., 23., 28. in 30. novembra od 17. do 19. ure. Informacije po tel. 220423. ŠPORTNA SOLA TRST sporoča, da bo vadba za najmlajse na Stadionu 1. maj ob sobotah zjutraj in sicer za otroke vrtcev od 9.00 do 10.00, za skupino »mamice in otroci» pa od 10.00 do 11.00. Prvi dan vadbe bo v soboto, 11. t.m., Vse informacije bodo interesenti prejeli ob vpisu na dan začetka vadbe. SKBRDNA sporoča, da se bo pričel tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini dne 7. t. m. in bo ob torkih in četrtkih od 18. do 20. mo. Soča mora pomanjkljivosti prikriti z večjo borbenostjo' Rajka Petejana ni treba posebej predstaviti, kot dogoletni igralec in trener pri Valu in 01ympii in protagonist mnogih bojev in derbijev, pa je tudi eden najboljših poznavalcev razmer v moški odbojki pri nas. Letos pa bo (izključno kot igralec) nastopal v D ligi z drugo Valovo člansko ekipo. V soboto si je v Sovodnjah ogledal tekmo med Sočo in ekipo Nova Gens. KOMENTAR TEKME: Nova Gens je bila prav gotovo bolj homogena ekipa. Dobro je bila pokrita na vseh mestih, vsi igralci pa so bili na istem nivoju. Pri Soči se pozna, da manjka en glavni tolkač. Tokrat tudi sprejem ni bil bil naj- boljši, tako da niso mogli napadati preko centra in igra je bila predvidljiva. V začetni postavi je bil na centru uspešen le Lutman. V drugem setu je trener Jakopič naredil nekaj uspešnih menjav, ko je v igro poslal Muscaua na center in Battistija v diagonali s po-dajačem, tako da je bilo nekoliko bolje. Igra v napadu je slonela predvsem na Lutmanu in Petejanu, na koncu pa niso imeli ustreznega orožja. Rekel bi, da nekaterim igralcem manjka malo kondicije, predvsem pa manjka nekaj več prepričanosti v lastne sposobnosti. Ko so igrali zagrizeno, so bili enakovredni nasprotniku, včasih pa so malo preveč popustili. Za obstanek v ligi mislim, da bo precej odvisno prav od začetka prvenstva. Zdaj morajo namreč nabirati točke, saj bo potem težko nadoknaditi. Koledar pa ne pomaga Sočanom. Ge v naslednjem kolu zgubijo derbi s Slogo in potem še naslednjo tekmo v gosteh, se lahko že znajdejo v težavah. Mislim, da Soči manjka en igralec, toda to pomanjkljivost mora nadoknaditi z večjo zagrizenostjo. O OSTALIH SLOVENSKIH EKIPAH: Imsa zna letos tudi presenetiti. Vrnil se je Populi-ni, ki lani ni igral, predstavlja pa 50 % Valovega potenciala v napadu. Presenetil me je tudi Matej Černič, ki bo v teku prvenstva po mojem postal najboljši slovenski igralec. Odličen je v sprejemu, sigmen v napadu, nekoliko se mora še izboljšati v bloku. Val lahko odigra vidnejšo vlogo, saj so igralci precej motivirani in prepričani, da lahko uspejo. Poleg tega tudi Cola ni še v pravi formi in ima torej še precej rezerve. Edino podajač me ne prepriča stoodstotno. Koimpex sem videl samo v pokalni tekmi z Valom v pripravljalnem obdobju, tako da ne morem dati dokončne ocene. Zdi pa se mi, da je bila Slo- ga boljša lani. Cisolla je znal z borbenostjo potegniti ekipo za sabo, Terpin pa je boljši od Zuccona. Jasno je, da bo Stabile v Cl ligi vedno dal svoj delež, vseeno pa se mi zdi, da je bila Sloga boljša lani. Pri 01ympii ni menjalo veliko v primerjavi z lansko sezono. Ekipa pa bo letos bolj uigrana, poleg tega pa bo Simon Terpin rešil nekaj več tekem in dal večjo sigurnost soigralcem. Po mojem se bo uvrstila med prvo peterico ekip, ne verjamem pa^ da bo dosegla napredovanje. Mislim, da so v tej ligi Buia in Natisoma najmočnejši ekipi, močen je tudi Prevenire, potem pa pride 01ympia. Bor bi moral biti na nivoju 01ympie. Lani je bil nekoliko boljši, letos pa je s Terpinom 01ympia pridobila tisto, kar za Bor predstavlja Cella, ki zna odločiti v ključnih trenutkih. Ekipi sta si tako enakovredni in obe lahko končata prvenstvo tik pod vrhom. •Zenska vrsta 01ympia se je ojačila in lahko konča prvenstvo med prvimi na lestvici. Edini problem je morda v številu igralk. Za dobro prvenstvo potrebuješ več dobrih igralk. Pri 01ympii morajo paziti, da ne bi katera igralka pustila ekipo, vse igralke morajo zato dobiti svoja zadoščenja. Ekipa pa je prav gotovo med boljšimi v ligi. O SVOJI EKIPI - ESPEGU: Zaradi urnikov treniram nekoliko manj s to ekipo, tako da treniram več s prvo ekipo Vala in s Sočo. V tej ekipi pa je vsekakor bolj važno, da trenirajo in igrajo mlajši igralci. Oni se morajo čimveč naučiti, zato pa morajo biti malo bolj ponižni in poslušati nasvete starejših. Mislim, da bi letos lahko tudi zmagali prvenstvo, saj je kvaliteta D lige precej skromna. Pozitivno bi bilo, da bi imela ekipa, ki nastopa v B2 ligi, svojo drugo ekipo v C2 ligi. ŠPORT, ODBOJKA Ponedeljek, 6. novembra 1995 ŽENSKA C1 LIGA / DRUGI PORAZ BOROVK Nesproščenost spet izdala plave V ključnih trenutkih so pokazale premalo poguma - Na vrhu Koimpex in še dve ekipi Rezultati 2. kola v ženski , tigi so precej v skladu s Pričakovanji, kažejo pa na veliko izenačenost. Cone-guano, ki je v prvem kolu zapustil v Trstu proti Bom mocan vtis, je doma izgubil s Cavazzalejem, vendar pa gre v tem primem le za del-n° Presenečenje, kajti tre-ner Conegliana je že po srečanju z borovkami opozarjal, da ni Cavazzale nič ajabši od njegove Sesterke. veronski Battaglino je z gladko zmago v Dolu potr-~1 svojo moč. Cavazzale in attaglino sta skupaj s ■)impexom tudi Se edini ^Prernagani ekipi po dveh Cordenons - Bor Mer-cantile 3:2 (16:14, 14:16, 15;2,12:15,15:10) BOR MERC ANTILE: pregori 5+10, PItacco It"!3, Gmden 2+0, Bene- vol 8+14, Cok 7+8, Flego 6+2, Faimann 3+0, Vodopivec 0+0, Zadnik. Trajanje tekme: 125 minut. Servis (točke/napake): Cordenons 12/18, Bor 12/10. Napake: Cordenons 15, Bor 26. Boravke so doživele Se en pekoč poraz. Novinec Cordenons je zelo homogena in borbena Sesterka, ki bo predvsem na domačih tleh trd oreh za vsakogar, vendar pa verjetno v prvenstvu kljub temu ne bo odigrala vidnejše vloge. Ce torej letošnje ambicije borovk segajo visoko v vrh lestvice, bi si sobotnega poraza absolutno ne smele privoščiti. Ker pa kaže, da bo letošnje prvenstvo zelo izenačeno, ni seveda Se nič izgubljenega. Ce potegnemo črto pod sicer zelo izenačeno tek- mo, lahko rečemo, da je bil Cordenons v ključnih trenutkih bolj prodoren v napadu po krilih, pri čemer je svojim tolkačicam delo zelo olajšala res odlična domača podajačica. Gostiteljice so bile tudi boljše v obrambi, ki jo je Bor uspesno prebijal samo tedaj, ko je napadal res močno. Plave so tokrat sprejemale boljše kot na prvi tekmi proti Coneglia-nu in tudi njihov blok je bil Se kar učinkovit. Toda mimo vseh teh ugotovitev, je glavni razlog poraza v nesproščenosti in pomanjkanju poguma v odločilnih trenutkih, kar daje misliti, da igrajo bo-rovke pod preveliko psihično obremenitvijo, ki ji niso kos. Na neugoden končni razplet je verjetno v dobri meri usodno vplival že prvi set. Cordenons je bolje pričel in visoko povedel z 9:2 in celo 13:7. Tedaj so borovke odlično reagirale in dosegle sedem zaporednih točk (14:13), zataknilo pa se jim je prav na koncu, ko bi uspešen napad prinesel petnajsto točko. Zelo izenačen je bil tudi drugi set, v katerem je bil Cordenons spet blizu uspeha (14:12), vendar so bile na koncu borovke bolj prisebne kot v prvem setu. Po povsem ponesrečenem tretjem setu je trener Kalc organizacijo igre zaupal Gregorijevi, ki je dotlej igrala na krilu. Borovke so si v četrtem setu opomogle in ga po hudem boju osvojile, v tie breaku pa so po začetnem 0:3 za Cordenons vodile vse do 9:8, v živčni končnici pa so nato zbrale samo Se eno točko in se tako domov vrnile praznih rok. izidi in lestvice Moška C2 liga IZIDI 2. KOLA: Maniago - Mossa 1:3 (8:15, 6:15, 15:11, 9:15), Eltor - Prevenire 3:2 (11:15, 15:13, 5:15, 15:7, 16:14), Rojalese -Itely Faedis 3:1 (15:6, 3:15, 15:7, 15:4), Prata - 01ympia CDR 2:3 (9:15, 15:9, 15:7, 7:15, 10:15), Volley Bali Videm - Porcia 3:0 (15:6, 17:16, 15:12), Torriana - Bor Fortrade 1:3 (15:11, 7:15, 6:15, 9:15), Buia - Grado 3:0 (15:3, 15:2, 15:11). VRSTNI RED: Ideal Sedia Buia, Bor Fortrade, Rojalese, VBU Videm in Eltor San Giovanni al Natisone 4, Prevenire, 01ympia CDR, Torriana in Mossa 2, Porcia, Itely Faedis, Prata, Maniago in Grado 0. PRIHODNJE KOLO: Grado - Eltor, Rojalese -Prata, Porcia - Mossa, Bor Fortrade - VBU Videm, 01ympia CDR - Buia, Prevenire - Torriana, Itely Faedis - Maniago. Ženska C2 liga IZIDI 2. KOLA: Codroipo - Volley club Mon-falcone 3:0 (15:8, 15:9, 15:10), Sokol - Torriana 1:3 (9:15, 3:15, 15:13, 8:15), Lib. Marti-gnacco - Farra 3:0 (15:6, 15:12, 15:9), Asfjr -Rivignano 3:0 (15:5, 15:8, 15:13), Člympia K2 sport - Fiume Veneto 3:0 (15:7, 15:10, 15:13), Vivil - Dragon Pub Natisonia 3:1 (15:8, 15:10, 12:15, 15:5), Tarcento - CUS Udine 3:0. VRSTNI RED: 01ympia K2 šport, Tarcento, Ristorante del Doge Codroipo, Torriana in Vivil Villa Vicentina 4, Libertas Martignac-co, Asfjr Čedad, Sokol in Cus Udine 2, Dragon Pub Natisonia, Fiume Veneto, Volley club Tržič, Danone Rivignano in Farra 0. PRIHODNJE KOLO: Cus Udine - Sokol, Lib. Martignacco - Volley club Tržič, Natisonia -01ympia K2 sport, Rivignano - Tarcento, Torriana - Vivil, Farra - Codroipo. MOŠKA B2 LIGA / KAJ JE POKAZALA TEKMA V CAVRIAGU »Prvoligaškim« napadalcem treba postaviti boljši blok Na gostovanju ^ §u so odbojkar Pokazali dve pla čedalje. Na en skoraj brezhiben ^ učinkovite na udarce, na drugi j neobstoječ blok i Povezano tudi si s avljeno obrar P°lju. Tak kovane naa za numizmatil ne vrednosti. Pc i L predvsem glavni tolkač Luca ni, so dobro oprav nalogo, manjkal p Ponos centrov tal oila igra valovce VrSena. Podčrtati ^P°n forme ke meša Ferija (po r solidnem krstnen Pn) in pozitivna ig korenina, ki je : Veni setu uspe' nienjal tokrat m nianj prodornega Remica in je bil n ekino pravi trn v -“‘-jvu nanigre nasprotnika, ] botni. Lahko Vanja trdimo ko bo trener ustrezne rež olok. Tega si ua tudi sam na treningi! Pred nas ■riagu so in niožnost, d kolo. Kako izkazalo tu se vse emili rajo predv — dg no- Večina Povprečne -“učni m Pad na ka voligašu. Nasveti trenerja Zamooja v soboto niso zalegli (Foto Balbi/KROMA) Cavriagu središče ekipe glavni tolkač Bricoli, ki je do lani igral v Cariparmi v A-l ligi. Poleg njega pa center Malpeli, ki prihaja prav tako iz Parme, a iz mladinske vrste. Sassuolo lahko v težkih trenutkih računa na doprinos centra Bettija, Ferrarija in tolkača Baraldija. Tudi tile igralc-vi so že nastopali v A ligi. Isola, ki je lani izpadla, a je bila spet vključena v B ligo, se je okrepila s tremi igralci iz A-2 lige in sicer z dvema igralcema kluba Bustaffa Mantova in Leoni jem iz Roviga. Mogoče najbolj odmeven nakup pa je na »jesenski« borzi, kot smo že zapisali, opravil Volley Pordenone, ki je od bolonjske Zinelle najel Ezia Piccinina. Kot je torej razvidno bodo letos skoraj vse Sesterke zelo nevarne, od tega pa bodo največ imeli bržkone gledalci, saj bo s takimi igralci na polju vsaka tekma pravi spektakel. (A&D) 2. KOLO V ŠTEVILKAH Igralke Olympie dosegle že 54. zaporedno zmago V petih prvenstvih, v katerih ta čas nastopajo naše Sesterke, je po dveh kolih nepremaganih dvajsetšesterk, od teh pa je le trem doslej uspelo obakrat zmagati s 3:0 (Concesio v moški B2 ligi, Battaglino v ženski Cl ligi in Buia v moški C2 ligi). Prav toliko je moštev, ki Se niso osvojile niti enega seta. To so Col-lecchio in Carpi v moški B2 ligi in Grado v moški C2 ligi. MARATON: Moška Slogina ekipa Koimpex je že odigrala maksimalno število setov - 10, po petih setih pa je obakrat zmagala. 54: število zaporednih prvenstvenih uspehov deklet 01ympie K2 sport, ki so kot novinke začele C2 ligo z dvema uspehoma. Zadnji prvenstveni poraz so (1. divizija) doživele 19. marca 1993 proti Adiju iz Ronk. Nepremagane so torej že dve leti in pol. NAPADALCI KOLA: moški, S. Terpin (38, 14+24), L. Populini (37, 8+29), Stabile (33, 16+17); skupno: S. Terpin (68, 27+41), Stabile (60, 25+35), L. Populini (60, 17+43). Zenske, Pitacco (23, 10+13), Benevol (22, 8+14), Sri-chia (20, 11+9); skupno: Srichia (50, 25+25), Pitacco (37, 15+22), Benevol (33, 13+20). ŽENSKA C2 LIGA / GORIČANKE SPET USPESNE 0lympia: v višji ligi vse »po starem« V ženski deželni C2 ligi je po dveh kolih na vrhu pet ekip, med temi pa je tudi novinec 01ympia K2 sport. Torriana je z zmago v Nabrežini potrdila, da njene ambicije niso iz trte izvite, Vivil in Tarcento pa se očitno takoj želita vrniti v višjo ligo. Presenetljiva je visoka uvrstitev Del Dogeja iz Codroipa, ki pa je imel dokaj lahek spored tekem. 01ympia K2 sport -Fiume Veneto 3:0 (15:7,15:10,15:13) OLVMPIA K2 SPORT: V. Cemic 6+1, M. Cemic 0+1, Bulfoni (na sliki) 2+1, Princi 3+5, H. Corsi 10+7, Brisco 4+5, Nardin 0+0, Braini 0+1, Zotti 4+4, K. Corsi. Servis (toček/napake): 8/10. Liga je vsako leto višja, a igralke 01ympie Se naprej stalno zmagujejo. V prvenstvu so nepremagane že dve leti, po letošnji uvodni zmagi v Fari pa so v soboto prepričljivo odpravile še Fiume Veneto, eno od furlanskih šesterk z najdaljšo odbojkarsko tradicijo. Nasprotnikovo ekipo sestavljajo precej mlade igralke, v napadu pa izstopa samo Drigova. Ko gre ona v drugo linijo, je napad Fiume Veneta dokaj šibek, zato pa je vseskozi odlična obramba. Krstni nastop pred domačimi gledalci ni »prestrašil« Goričank. Nasprotno, zaigrale so odločno in z dobrim napadom in disciplinirano igro, v kateri je bilo zanemarljivo malo napak (Fiume Veneto je s servisom dosegel le štiri točke), vknjižile prva dva seta, čeprav jim že v drugem ni šlo najlažje od rok. V napačno smer so se stvari zasukale v tretjem setu. Sprejem servisa pri 01ympii ni bil več tako zanesljiv in posledica tega je bil manj prodoren napad. Fiume Veneto je visoko povedel (5:1, 8:2, 9:7, 12:8) in vodil vse do trinajste točke, v končnici pa je na dan prišla večja izkušenost 01ympie, ki je spretno izkoristila napake nasprotnic in se izognila nadaljnim mukam. »Eden od ključev današnje zmage je bil v tem, da smo naredili zelo malo napak. Bilo je to prvič letos, srčno upam, da ne bo zadnjič, mislim pa, da lahko igramo še boljše,« je po tekmi dejala trenerka 01ym-pia K2 Sport Miranda Kristančič. Sokol - Torriana 1:3 (9:15, 3:15, 15:13, 8:15) SOKOL: Tanja Masten 5+6, Lara Masten 3+3, Kosmina 1 + 3, Marucelli 8+7, Ban 3+6, Skerk 5+10, Lupine 1+0, Visentin, Semec, Švara. Sokolovke so tokrat potegile krajši konec, vendar imajo za ta poraz nekaj opravičil. Torriana je vsekakor močna ekipa, ki tudi računa na prva mesta v ligi. Poleg tega se je čutila odsotnost trenerke Silve Meulja, saj je ekipo s klopi vodila Cirila Kralj, ki pa letos do sedaj ni toliko sledila ekipi. Od igralk pa je manjkala tudi podajačica Vidalijeva. Ekipa se je poleg tega pred tekmo slabo ogrela, telovadnica pa je bila izredno mrzla, saj ni bila ogreta. V prvih dveh setih so bile tako sokolovke precej zmedene. Slabo so servirale, v polju pa so popolnoma odpovedale. Zaradi slabega sprejema pa je bil napad s krila preveč predvidljiv. Tako je Torriana osvojila prva dva niza brez večjega naprezanja, saj so gostiteljice naredile ogromno napak. V tretjem setu so nekoliko bolje servirale (Mamcellijeva je dosegla s servisom pet točk), z boljšim sprejemom so bile tudi boljše v napadu in tako povedle. Torriana je izenačila pri stanju 11:11, povedla z rezultatom 13:12, na koncu pa so gostiteljice le osvojile set. Začetek četrtega seta je bil izenačen do stanja 5:5. Tedaj je z 9:5 povedla Torriana, nakar so se sokolovke približale do rezultata 9:8. Sporna sodniška odločitev (Sokol bi lahko izenačil) je povsem zmedla gostiteljice, ki do konca srečanja niso dosegle niti menjave. Ponedeljek, 6. novembra 1995 ŠPORT, KOŠARKA B LIGA IZIDI 8. KOLA SS Giovanni - Scame Bg 78:61 Cassano - Collegno 79:82 Biella - Orobica Bg 82:80 Oderzo - Cividale 75:67 Riva del Garda - Robur Va 71:70 Monza - Jadran TKB 66:75 LESTVICA OT Zma Por Točke Biella 8 8 0 16 Oderzo 8 6 2 12 Orobica 8 5 3 10 Riva Garda 8 5 3 10 Cividale 8 4 4 8 Robur 8 4 4 8 Collegno 8 4 4 8 Jadran TKB 8 3 5 6 Monza 8 3 5 6 SS Giovanni 8 3 5 6 Scame 8 2 6 4 Cassano 8 2 6 4 PRIHODNJE KOLO (11.11.95) Robur - Cassano, R. del Garda - Monza, Cividale -SS Giovanni, Collegno - Oderzo, Jadran Tkb -Orobica Bg, (v sob. ob 21.00), Scame - Biella. C2 LIGA IZIDI 5. KOLA Intermuggia - Staranzano 97:84, Gradišča - Virtus Ud 89:72, Manzano - Udinese 71:63, Bor Radenska -Martignacco 73:89, Sgt - Pagnacco 71:74, Spilimber-go - Porcia 83:68, Arte Go - Ardita Go 64:66, Barcola-na- Pom Tržič 51:75. VRSTNI RED Martignacco in Pagnacco 10, Pom Tržič in Manzano 8, Gradišča, Spilimbergo in Porcia 6, Bor Radenska, Udinese, Barcolana, Ardita Go in Intermuggia 4, Staranzano in Sgt 2, Virtus Ud, Arte Go 0. PRIHODNJE KOLO (11 .,12.11.95) Staranzano - Manzano, Pagnacco - Udinese, Martignacco - Gradišča, Virtus Ud - Sgt, Pom Tržič - Spilimbergo, Ardita Go - Bor Radenska (sob. ob 19.00), Intermuggia - Barcolana, Porcia - Arte Go. D liga IZIDI 4. KOLA Largo Isonzo - Goriziana 79:81, Grado - Inter 1904 78:87, Lega Nazionale - Momo Gid 78:81, Acli Ts -Cus Ts 69:80, Cicibona - Acli Ronchi 76:70, Libertas - Scoglietto 91:65, Senators Go - Dom Agorest 86:94, Kontovel - Santos 67:75* VRSTNI RED Cidbona, Dom Agorest, Cus Ts in Goriziana 8, Santos 6, Acli Ronchi, Inter 1904, Momo Gio, Grado in Libertas Ts 4, Kontovel, Acli Ts in Largo Isonzo 2, Senators Go, Lega Nazionale in Scoglietto 0. PRIHODNJE KOLO (10., 11.11.95) Cus Ts - Goriziana, Lega Nazionale - Cicibona (sob. ob 18.00), Inter 1904 - Acli Ts, Kontovel - Libertas Ts (sob. ob 18.30), Dom Agorest - Scoglietto (sob. ob 20.00), Momo Gid - Largo Isonzo, Santos - Grado, Acli Ronchi - Senators Go. Elitna B liga IZIDI 8. KOLA Auxilium Torino - Valleverde Imola 67:72, Faenza -Cento 104:43, Čelana Bergamo - Kraft Cremona 80:64, Parmense - Calegaro Brescia 76:93, Ali Vicen-za - Latte Carso Videm 83:78, Sangiorgese - Mauri Treviglio 62:76, Vigevano prost. VRSTNI RED Vicenza in Calegaro 12, Parmense, Vigevano, Treviglio in Valleverde 10, Latte Carso in Bergamo 8, Torino in Faenza 6. Cremona 42, Sangiorgiese in Cento 0 C1 liga IZIDI 6. KOLA Gemona - Don Bosco 72:86, S. Daniele - Piove dl Sacco 90:94, Sacile - Italmonfalcone 83:71, Cittadella - Fantuzzi Pn 89:77, Dueville - Castelfranco 72:65, Caorle - Mestre 77:55, Latte Carso - Rovigo 77:68, Pordenone - Fagagna 101:89. VRSTNI RED Don Bosco 12, Piove di Sacco 10, Italmonfalcone, Sacile 8, Castelfranco, Fagagna, Fantuzzi, Cittadella Dueville, Pordenone 6, Latte Carso Servolana, San Daniele, Rovigo, Gemona in Caorle 4, Mestre 2. B LIGA / PO ZMAGI V MONZI S. Kolbl: »Centra igrala zelo dobro« »Štefan Samec je po 8 kolih pokazal največ« - V soboto doma proti Orobici Jadranov podpredsednik Stojan Kafol že dolga leta spremlja našo združeno ekipo. Tudi letos je bil kot odbornik na Ja-dranovi klopi na vseh tekmah. Stojan, v Monzi je Jadran zmagal, predvsem pa pokazal napredek v igri ... »Zadnje tri tekme je ekipa glede igre v stalnem vzponu, čeprav menim, da lahko damo še več. Predvsem je treba izboljšati odstotke pri metu in posebno pri prostih metih.« V soboto sta v Monzi dobro igrala oba centra Calavita in Samec ... »Da je ekipa dosegla napredek, je gotovo odvisno tudi od igre obeh centrov. Ekipa vse bolj izkorišča svoja centra in tako sta Calavita in Samec v Monzi igrala zelo dobro in zagospodarila pod košema. Že v prvem polčasu sta skupno dosegla 24 točk, kar je bilo več kot polovico vse ekipe.« Kako bi ocenil igro Jadranovih posameznikov po teh osmih kolih? »Po teh kolih je bil gotovo najboljši Stefan Samec, ostali pa so igrali spremenljivo. In poudaril bi Se to: vselej, ko je Oberdan dal svoj doprinos v napadu, smo uspešno igrali. Za Jadranovo ekipo je torej Oberdanova vloga zelo pomembna.« Ekipa, ki je doslej najugodneje presenetila, in tista, ki je razočarala? »Doslej je bila gotovo najboljša ekipa Biella. In dejstvo, da smo z njo enakovredno igrah, pomeni, da se lahko v tem prvenstvu z vsemi enakovredno borimo. Razočarala pa me je Monza, za katero so menih, daje največji kandidat z Biello za napredovanje v višjo ligo, saj ima košarkarje, Id so igrali tudi v prvi ligi.« Sedaj vas čaka domače srečanje z Ora-bico iz Bergama... »Spet bomo pred težko nalogo, saj je ta ekipa, ki jo sestavljajo v glavnem košarkarji Desia, izgubila le za dve točki v Bielli.« Kaj pa za naprej? »Seveda idealno bi bilo, da bi končali prvi del prvenstva z dvanajstimi točkami. Sicer pa bi se zadovoljili tudi z desetimi. Prepričan sem, da bomo v drugem delu zaigrali bolje, saj smo premostili začetno kritično fazo, ki jo mora plačati vsak novinec v ligi.« (bi) PROMOCIJSKA LIGA / V 1. KOLU Breg in Polet za uvod praznih rok Poletovci zamudili lepo priložnost, Brežani zanesljivo izgubili Polet Metra - Skyscra-pers 68:69 (35:28) POLET: Berdon 10, Skerlavaj 9, Klanjšček 18, Pertot 20, Taučer 4, Bogateč 3, Presi 4, Spacal, Doles, Malalan, trener Počkaj. PON: Skerlavaj. 3T: Pertot 4, Berdon 1, Klanjšček 1. V svojem prvem letošnjem nastopu so poletovci zamudili lepo priložnost, da bi premagali solidnega nasprotnika, ki je lani v 1. diviziji osvojil prvo mesto. Naši košarkarji so namreč izgubili le s točko razlike in potem ko so 42 sekund pred koncem vodili s točko prednosti ter imeli v posesti žogo. Opensko moštvo pa je nerodno za- pravilo napad, gostje so v protinapadu dosegli koš, naši košarkarji pa niso izko-ristih zadnjega napada. Poletovci so dobro igrali v prvem polčasu, ko so tudi zasluženo vodili. Vse vodstvo pa so si zapravili v začetku drugega polčasa, ko so gostje povedli kar z 10 točkami. Openska ekipa je spet na m tudi izgubila. Čd posameznikov bi pohvalili Maksija Pertota in Marka Klanjščka. (J.B.) Breg - Chiarbola 76:90 (34:44) BREG: Pavlica 18 (4:4), Colusso 23 (9:14), Malalan 4 (2:2), Gobbo 8 (4:7), Pre- gare 5 (1:2), Mingot 4, Koren 2, Barini 4, Schiulaz 8 (4:7), trener Salvi. SON: 25. PON: Schiulaz. 3T: Pavlica 2, Colusso 1. Brežani so začeli tekmo precej nezbrano, tako da so gostje povedli z 10 točkami in so nato to razliko v glavnem obranih do konca. Gostitelji so sicer skušali z nekoliko bolj agresivno obrambo nadoknaditi zaostanek, toda zaradi naivnih napak jim to ni uspelo. Naši košarkarji v napadu niso pokazali posebne učinkovitosti in tudi v obrambi ni bilo napredka glede na lansko prvenstvo. Od posameznikov bi za igro v napadu pohvalilli Fabrizia Colussa. (D-S.) KOMENTAR / LIVIO SEMOLIČ Livio Semolič: Brez obrambe ni veliko uspeha Jadranovci so značajno reagirali - Kontovelu ne gre Livio Semolič (letnik 61) je pri Domu aktiven že celih 21 let, najprej kot igralec, zatem pa še kot odbornik in trener. Ocene naših moštev Jadran: Zgleda, da so se jadranovci res prebudili in da prihaja do izraza potencial, ki je še kar dober, tako da bi ob koncu lahko celo dosegli mesto med prvimi šestimi. Važno je tudi, da sta oba naša centra prevzela večji del igre v napadu, in da nista na igrišču le zato, da pobirata odbite žoge v obrambi. Ocena 8. Bor: Proti takemu nasprotniku prav gotovo ni bilo možnosh za uspeh, vseeno pa so borovci tudi tokrat pokazali, da so solidna in zelo homogena ekipa, ki ne bo imela težav pred izpadom, kljub temu, da ni no-bebnega izrazito kvahtetnega posameznika. Ocena 7. Dom: Kljub zmagi nismo zadovoljili. Velja sicer opravičilo, da smo zaradi poškodb in bolezni nekaterih slabo trenirah, je pa nujno potrebno, da popravimo igro v obrambi, saj bo prah močnejšim ekipam prav obramba odločilnega pomena. Ocena 6. Cicibona: Tudi totoat je ekipa pokazala, da lahko računa na prva mesta, saj je sestavljena iz talentiranih igralcev, ki so predvsem zelo dobra skupina in so znali ustvarih odhcno medsebojno vzdušje. Zasluga gre tudi trenerju Furlanu, ki zna pravilno motivirati igralce, to pa je zelo važno za nadaljevanje. Ocena 8. Kontovel: Kljub očitno težkemu začetnemu razporedu sem vsekakor pričakoval več uspehov, saj je moštvo sestavljeno iz dobrih igralcev, ki pa do danes še niso pokazali vsega, kar znajo. Prvenstvo je vsekakor še zelo dolgo in važno je, da se po takem začetku ne demohvirajo ampak nadaljujejo z resnim delom na treningih, kar je, predvsem za mlade igralce, predpogoj za uspešnost na tekmah. Ocena 6. Presenečenje dneva: Jadran. Znah so odlično reagirah po neuspehih na začetku prvenstva. Razočaranje dneva: Kontovel. Čeprav so igrali proti solidni ekipi, sem vsekakor pričakoval boljšo reakcijo po začetnih porazih. MVP 1, 2, 3: Viktor Tomšič, Stefan Samec, Vasja Jarc. Peterka tedna: Ivo Emili, Viktor Tomšič, Marko Possega, Vasja Jarc, Stefan Samec. Rezervna peterka: Dean Oberdan, Robi Smotlak, Danjel Gulič, Renzo Di Cecco, Ivan Perčič. Kako v prihodnjem kolu? Jadran - Orobica Bg: forma se vzpenja - 78:70 Ardita Go - Bor: z dobro obrambo (nad Turelom) -85:90 Lega Nazionale - Cicibona: brez podcenjevanja ne bo večjih težav - 72:85 Dom - Scoglietto: kljub novi odsotnosh Podbersiga je Scoglietto res preskromen - 97:85 Kontovel - Libertas: na dan mora prih velika volja do zmage - 72:65 Nasvet nekomu: Domovim košarkarjem: Naj ne mislijo, da se zahtevno in dolgo prvenstvo, kot je D liga, lahko zmaga izključno z dobro igro v napadu in brez ustrezne angažiranosh v obrambi. Vanja Jogan C2 LIGA / V 5. KOLU JE RADENSKA MORALA PRIZNATI OČITNO PREMOČ GOSTOV Barini je zaigral običajno solidno (Foto Kroma) Martignacco za višjo ligo Borovci tokrat nemočni Očitna razlika med starejšimi in mlajšimi igralci Bora Bor Radenska - Martignacco 73:89 (26:46) BOR: Spadoni 1 (1:4 pm, - za 2, - za 3), Susani 11 (-, 1:5, 3:3), Perčič 16 (-, 8:14, -), Iv.Bajc 10 (2:2, 4:8, -), D.Barini 13 (5:6, 4:11, 0:1), Smotlak 14 (2:3, 3:8, 2:4), Ra-sman 2 (-, 1:3, -), Bosser, Rustja 4 (0:2, 2:6, -), Grbec 2 (2:4, -, 0:1); trener Krečič. Met za dva 23:55, met za tri 5:9, skupno 28:64 (44%), pm 12:21. SON: 31. PON: Rasman (23). 3T: Susani 3, Smotlak 2. MARTIGNACCO: Panama 4, Jurich 6, Nobile 15, Gnjezda 8, Marega 14, Declara 5, De Monte 14, Parpinel 3, Ferro 10; trener Sebashanuth. PM 28:45. SON: 23. PON: Panama (37). Sodnika: Cancelieri in Leone (oba iz Padove) Proh glavnemu favoritu za prestop v višjo ligo so borovci po pričakovanju doživeli zanesljiv poraz, ob tem pa je treba poudarih, da so se Krecičevi fantje še kar dobro upirali očitno boljšim nasprotnikom. Po izenačenem uvodu so gostje pokazali vso svojo vrednost in kaznovali vsako najmanjšo napako naših ter s koši Nobileja, Marege, Gnjezde in Ferra kmalu »zgradih« zanesljivo prednost (12:4 v 7., 35:20 v 15. minuti). NajveCje težave so borovci imeli v napadu proh visokim in telesno močnim nasprotnikom, o čemer zgovorno priča katastrofalen odstotek meta iz igre v prvem polčasu (8:27). Ob polčasu je tako Martignacco imel že 20 točk prednosti. V drugem delu so se košarkarji »treh src« še z večjo vnemo vrgli v boj ter s peterko izkušenih (Smohak, Barini, Bajc, PerCič, Rasman) znižali zaostanek na 11 točk (27. minuta), gostje pa so se takoj zbrah, našli ustrezne rešitve za razne obrambne variante trenerja Krečiča in z Del Montejem ponovno zbežali na 20 točk. Susanijeve trojke in zadnji koši PerCiCa, Smotlaka in Barinija so še enkrat omogočili, da je Radenska 3 minute pred koncem zmanjšala zaostanek na 13 točk, »orjak« Marega in Nobile pa sta takoj zatem zapečatila ime zmagovalca. Nedvomno so si bih vsi edini, da je za borovce Martignacco nedosegljiv, s prikazano igro pa so zlash starejši igralci povsem zadovoljih, medtem ko so mlajši (Grbec, Rustja, Spadoni in Bosser) še enkrat dokazali, da jih Caka še veliko, veliko dela. (VJ) ELEKTRONSKI MEDIJI Ponedeljek, 6. novembra 1995 SATELITI Novo obdobje radiotelevizije Izstrelili so že peti satelit iz družine Astra Devetnajstega oktobra so iz Kouroua v francoski Gvajani z raketo Ariane 42 L uspeSno izstrelili peti radiotelevizijski satelit iz družine Astra -1 E. To je bil že deveti start Ariane letos in 79. od ustanovitve konzorcija Ariane-space. Tritonski satelit Astra 1 E je prvi, ki je povsem prirejen za delovanje in prenašanje radijskih in televizijskih programov v digitalni tehnologiji. Po preizkusnih meritvah, ki pravkar potekajo, naj bi začel oddajati decembra letos, in sicer s standardne - vedno enake - orbitalne pozicije 19, 2 stopnje vzhodno, kjer so nameščeni že Astrini sateliti 1 A do 1 D. Kot je sporočila SES (Societe Europeenne des Satelites), edina evropska komercialna družba za trženje satelitskih uslug, ki je bila ustanovljena leta 1985, sedež pa ima v Luksemburgu, lahko vsak od osemnajstih transponde-rjev (krakov) novega satelita po zaslugi nove tehnologije posreduje od sedem do osem sočasnih programov. Pri tem gre za pomemben mejnik v ra- Dekoder »d-box« odpira vrata v svet multimedie Nemško podjetje Be-ta-Technik je izdelalo dekoder, imenovan d-“?xi navzven podoben videorekorderju, ki je dk pred serijsko proizvodnjo. Ta naprava, ki )° Priključimo na TV-sprejemnik, prevaja digitalizirane in komprimirane televizijske signale. Po tej novi metodi Posredovanja je mogoče Prek satelita ali kabla prenašati približno petsto televizijskih programov. Iz te obilice ponudbe pa je mogoče individualno izbirati. V ta namen je v napravi za dekodiranje vgrajena kar-nca s čipom. Dekoder, ki naj bi ga Prodajali za ceno od 1000 do 1500 nemških mark, zmore še veliko več: televizor lahko poveže z računalniško sto- ritvijo, CD-ROM-om, videorekorderjem, digitalnim radiom in telefaksom. Od doma je mogoče opraviti nakup in bančne posle, iz podatkovnih bank pa lahko prikličete pojme in podatke. Tako se televizijski sprejemnik spremeni v napravo za multimedijsko uporabo, ki vključuje funkcije osebnega računalnika. Uporabnik se lahko prelevi tudi v programskega direktorja ali režiserja, saj lahko z daljinskim upravljalcem izbira celo različne zorne kote kamer. Seveda mora uporabnik za vse te storitve posebej plačati. Cene Se niso znane, tudi ne sistem in način plačevanja (ali bo naročnik plačal programske pakete ali posamezne oddaje). Ponudnik naprave se ogreva za neodvisno obračunsko ustanovo, ki bi izključila možnost pristranskosti lastnikov in ponudnikov programov. Najprimernejši bi bili neodvisni kabelski operaterji. Za razvoj dekoderja so potrebovali dve leti. V infrastrukturo je podjetje vložilo sto milijonov mark. Napravo naj bi ponudili trgu spomladi prihodnje leto, pogoj za njeno uporabo pa je uspeSno delovanje satelita Astra 1E, ki bo oddajal digitalne signale in katerega izstrelitev so načrtovali za oktober. Beta Tec-hnik pri dekoderju sodeluje s podjetjem Irdeto, hčerjo nizozemsko-ju-Znoafriskega medijskega podjetja Nethold, ki je že naročilo 1, 1 milijona podobnih dekoderjev. Super Channel NBC na dveh kanalih Londonski satelitski program Super Channel, ki je od lani v lasti ene naj-večjih ameriških komercialnih RTV družb NBC, oddaja zdaj na dveh evropskih satehtih Astra 1 D in Eutel-sat II F 1 - dva različna programa. jek Astre posredujejo več oddaj za gledalce, ki jih zanimajo posloime in-jormacije (CNBC), medtem ko prek ntelsata posredujejo program, namenjen Širšemu občinstvu, ki vsebuje več nozvedrilnih vsebin. To jim je omogočilo, da v jesensko-zimski shemi ponujajo veC izvirnih e\Topskih produkcij. Torej ne gre več predvsem za ponavljanje ameriških oddaj, marveč tudi za izdelke evropskih avtorjev. Tako so v novo ponudbo uvrstili oddaje Petra Ustinova o današnji Rusiji, show Seline Scott, najzanimivejša pa je dokumentarna nanizanka uglednega britanskega televizijskega avtorja Davida Prosta, ki prikazuje usodne dogodke 20. stoletja. Matično središče SES v Luksemburgu zvoju posredovalne tehnologije. Satelit je stal približno 340 milijonov nemških mark, njegova amortizacija je petnajst let. Z njim se nesporno začenja novo obdobje radiotelevizije. Kakovost digitalnih signalov je neprimerno boljša od analognih, njihova ekonomičnost in s tem ce- na posamezne usluge pa je naravnost neprimerljiva. Po zaslugi kompresi-ranja podatkov je mogoče hkrati posredovati več podatkov in programov. Tu- di konkurenčni sistem Eutelsata s podobno tehnologijo satelitov na orbitalni poziciji 13 stopinj vzhodno (»vroča ptica«) že ponuja enake usluge. Interaktivna televizija kmalu v dnevnih sobah Avstrijcev TV se čedalje bolj odločno oddaljuje od nekdanje funkcije. Čudežna formula je interaktivnost (televizijska prodaja, televizijska banka, plačilo po opravljeni storitvi, video po naročilu) in vse to - s pomočjo miške. V nase dnevne sobe prihaja revolucija. V Avstriji so že korak naprej. Vse te storitve naj bi večina tamkajšnjih kabelskih omrežij ponujala že leta 1997. Nove ponudbe spreminjajo naravo televizijske ponudbe, saj aktivirajo in motivirajo potrošnika, ki lahko poslej odjem ureja po svojih željah. Avstrijci se lahko pohvalijo s poskusnimi oddajanji. Od spomladi oddaja dunajski Telekabel več televizijskih igric, ki jih je mogoče posebej naročati. Ker povratna informacija Se ni vzpostavljena prek kabla, si pomagajo s telefoni. S pomočjo zvokovnega računalnika, ki ga je mogoče poklicati prek telefona, je mogoče priklicati posebno televizijsko stran, na kateri poteka kviz. Zanimanje zanj je veliko. Zato so oktobra uvedli tudi TV prodajo pic. Prek kabelskega omrežja je mogoče izbirati z jedilnega lista, pice naročite po telefonu, dostava pa sledi najpozneje čez 30 minut. Ponujajo tudi posredovanje borznih podatkov. Interaktivnost se za zdaj opira na povratno pomoč telefona, medtem pa že pospešeno nameščajo optične kable, ki bodo v naslednjih mesecih zagotovili tudi po- vratno kabelsko komunikacijo. Naložba dunajskih kabelskih operaterjev je vredna nekaj več kot milijardo Šilingov in bo končana do leta 1997. Odtlej bodo možnosti interaktivnega učinkovanja ta-korekoč neomejene. Pomembno je tudi, da v stanovanjih in hišah ne bo nobene nove napeljave. Poleg sprejemnikov bo treba namestiti digitalne dekoderje, katerih velikost je podobno videorekorderjem. Ta naprava bo dvignila »inteligenco« televizijskega spreje-mnika. Daljinsko upravljanje deluje podobno kot računalniška miška. Že prihodnje leto bo mogoče v večini avstrijskih kabelskih omrežij naročati posebne (pay per view) programe (filme in oddaje po izbiri), sočasno pa bodo Sirili tudi ponudbo televizijske prodaje, bančnih uslug, izobraževanja in videov. Plačevanje uslug bo potekala prek kreditne kartice, katere številko bo uporabnik vpisal v dekoder. Od decembra bodo na poskusno obratovanje priključili sto družin v dunajski mestni četrti Donaustadt. Ni znano, zakaj se s podobnimi poizkusi in dejavnostmi ne ukvarjajo tudi slovenski kabelski operaterji, saj imajo nekateri vse (tehnične) pogoje za to. Interaktivna TV Kamera in tvsprejemnik Proizvajalci kamkorde-rjev spoznavajo, da je veliko bolje vgrajevati primemo velike zaslone iz tekočih kristalov kot Crno-bela in utesnjena iskala. Prevec zavzeto gledanje skoznje lahko snemalca pripelje celo v nesrečo - lahko se namreč zaleti v drevo ali kakšno drugo oviro, ki je med kukanjem ne opazi. JVC, kjer so izumili tudi sistem VMS, je trgu ponudil VHS-C kamkorder za približno 2400 nemških mark. Imenovali so ga Infocam. Zaslon, ki nadomešča prejšnje iskalo je mogoče uporabljati tudi kot prenosni televizijski sprejemnik. Zaslon omogoča seveda sprotno preverjanje posnetkov in tudi avtomatično montažo. Ponedeljek, 6. novembra 1995 GLASBA NOVICE Matrbc Musik Party Slovenska tehno založba Matrbc Musik prireja v sredo promocijsko zabavo v Klubu K4. Predstavili bodo nekaj zadnjih vinilnih izdaj (Random Logic, Moob) in nekaj takih, ki Sele Čakajo na izid, med njimi so odlični novi posnetki skupine Clockworx. Predstavil se bo DJ P-Twin, trije naključno izbrani obiskovalci pa bodo dobili maxi single skupine Random Logic ah projekta Moob. Gre za raritete. “Izštekani" Moonlight Oats V Četrtek, 9. novembra, pripravlja Vaš omiljeni DJ Jure radijski veCer s skupino Moonlight Oats. Skupina iz Zagreba se danes ukvarja izključno z a ca-pella petjem, pred dvema letoma pa so bili ena najboljših v rokenrol petdesetih in šestdesetih usmerjenih zasedb v teh krajih. V Četrtek ob 22:00 bodo že drugič nastopili v Izštekanem terminu Radia Student, kjer bodo predstavili svoj a capella program, za vsak sluCaj pa bodo imeli s seboj akustično kitaro. Oddajo prenaša tudi RGL, Moonlight Cats pa se v sredo, 15, novembra predstavljajo v živo na odru ljubljanske diskoteke Dakota. Prljavo Kazalište v Eldoradu Ena najpopularnejših hrvaških rock Prljavo Kazalište skupin nastopa v sredo, 8. novembra v diskoteki Eldorado v Ljubljani. Skupina promovira zadnji album z naslovom »Božični koncert«, nastop v Eldoradu pa bo zadnji ljubljanski koncert v sklopu te promocijske turneje. Pesmi sveta Te dni je pri založbi DZS izšla knjiga Pesmi sveta. Knjiga je zbirka glasbenih zapisov in besedil raznih ljudskih pesmi iz različnih evropskih dežel in drugih celin . Vsaka pesem je prevedena v slovenščino. Knjigo je pripravila dr. Breda Oblak. Poostreno nadzorstvo staršev Znane opozorilne nalepke, s katerimi morajo ameriški prodajalci plošč kupce opozarjati na »neprimerna« sporočila, vsebovana v glasbi, so kljub mnogim debatam o njihovi smiselnosti šele zaCele pohod. Albumov s tako nalepko prodajalec ne sme prodati mladoletni osebi. Združenje staršev za boj proti obscenosti v glasbi je že uveljavilo dodatno zahtevo, po kateri se bodo morale ravnati vse založbe. Gre za natančna določila, kje in kako morajo biti nameščene opozorilne nalepke, saj so oblikovalci, upoštevajoč naravo človekove zaznave, sposobni povsem vidne nalepke narediti za neopazne. Kot je dejala neka aktivistka Združenja, pa so »nalepke neumnost, kar opozarjajo starše, kupujejo pa jih otroci« Zvezdniški Weezer Post-grunge skupina VVeezer je najverjetnejši kandidat za zmagovalca na Billboardovi video-glasbe-ni konferenci v Los Angelesu. Nominirani so v štirih kategorijah, v po treh kategorijah pa so bili nominirani TLC, Dave Matthews Band, Real McCoy in Skee-Lo. Nagrada Maximum Vision, ki pripade videospotu, zaradi katerega je posamezna skupina najbolj napredovala, je lani pripadla spotu Long-vievv skupine Green Day. Letošnji nominiranci so Buddy Holly skupine VVeezer, VVaterfalls tria TLC in You Gotta Be angleške pevke Des’ree. Neožičeni nastop Parnega valjka LJUBLJANA - Povpraševanje po nastopu te hrvaške skupine je preseglo vse meje, zato Nika Distributi-on prireja dva nastopa priljubljenih rokerjev v ljubljanski Festivalni dvorani. Na nastopih v torek, 7. novembra in dan kasneje bo skupina predstavila material z akustičnega albuma »Bez struje - Live in Ze Ka Em«, ki se je na policah trgovin pojavil tudi v video obliki in podrl vse prodajne rekorde, ki jih je zasedba postavila s prejšnjimi izdajami. Skupina se bo na odru Festivalne dvorane predstavila v razširjeni zasedbi, praktično enaki tisti, v kateri so v zagrebškem mladinskem gledališču posneli živi album. Poslušalci, ki se bodo udeležili koncerta Parnega Valjka v ljubljanski Festivalni dvorani, bodo akustični nastop spremljali sede, pomanjkanje prostora v dvorani pa bo koncert povzdignilo v prestižni dogodek. JAMAJKA / NOVI ZVOKI Reggoe za nove čase KINGSTON TOWN -Redkim skupinam je uspelo prepričljivo povezati bogato duhovno dediščino reggaeja z dogajanjem na svetovnem glasbenem prizorišču v taki meri, kot je to uspelo Ziggyu Marleyu in zasedbi The Melody Makers. Zadnji, sedmi album »Free Like We Want 2 Be« je popeljal skupino v sredino kritiških priznanj in pozornosti javnosti, Čeprav v nekoliko manjši meri, kot je to nekoC uspevalo Ziggyevemu očetu Bobu Marleyu. Jabolko ne pade daleC od drevesa, v tem primeru pa so jabolka kar štiri - Bo- dnjih dveh albumih pred letošnjim, Jahmekya in Joy And Blues, so se odzvali prevladujočemu hip-hop trendu, izid »Free Like We VVant 2 Be« pa pomeni posodobitev starejšega mar-leyevskega zvoka. »Mislim, da so nas na začetku ljudje videli le v očetovi senci,« pravi Ziggy, »z vsakim novim albumom pa nas bolj cenijo zaradi našega izvirnega izraza.« Vzi s preteklostjo so preprosto premočne, da bi jih lahko spregledali. Novi album so Melody Makers posneli v predelanem Bobovem studiu Tuff Gong na Jamajki, kjer je pokojni katerem sodelujejo vsi elani. Ziggy in Stephen sta lahko uveljavila svoje producentske sposobnosti, ki jih bosta potrebovala, saj sta ustanovila lastno produkcijsko hišo. Ghetto Youth United bo poskrbela za zvok novih talentov z jamajške scene, na Čelu z brati Ky-man in Junior Gongom. Najbolj izpostavljena skladba na novem albumu je »Power To Move Ya«, vendar ostale ne zaostajajo niti po glasbeni intenzivnosti niti po globini sporočila. Album kot celota je poklon svobodoljubnemu človeškemu duhu in kritika prakse kršenja človeških bova sinova Ziggy in Stephen in hčeri Cedella in Sharon. Skupina je le ožji del v resnici veliko številnejše družine, v katero spada še veliko Bobovih nezakonskih otrok. Melody Makers igrajo že od najstniških let, vodi pa jih jamaj-ško reggae izročilo, Čeprav se v veC kot desetletnem delovanju spogledujejo z raznimi ritmičnimi stili z reggae in R&B scene. V za- pesnik posnel lepo število klasik, ki so zaznamovale njegovo glasbeno pot. »Morali smo se potruditi, toda na koncu smo ga le uspeli posodobiti,« pravi Ziggy, »Ni točno tak, kot ga je uporabljal on, v osnovi pa je isti prostor z novo opremo.« Dvakratnim dobitnikom nagrade Grammy je v novem studiu uspelo posneti pravi skupinski album, pri pravic. The Melody Makers so za pozitivno družbeno in politično delovanje prejeli že veliko priznanj, med njimi tudi nagrado OZN. »Duh, s katerim je prežeta plošCa'Free Like We Want 2 Be’, je naš naCin življenja, »pravi Ziggy,«Tu je za vse nas. Težke odločitve prepuščamo Bogu, ker se zavedomo, da nas On navdihuje.« LL Cool J kot »Mr. Smith« LOS ANGELES - Legenda ameriškega rapa L.L. Cool J se vrača z novim albumom, naslovljenim »Mr. Smith«. Sledil bo albumu »14 Shots To The Dome« z letnico 1993, ki je rapperja ustoličil kot enega najbolje prodajanih rap umetnikov v Ameriki. Glasba si podaja roke z drugimi vrstami kreativnega izražanja, in tako je L.L. Cool J že deveti v vrsti ameriških rapperjev, ki so se podali na pot televizijske ali filmske kariere. Ladies Love Cool J, kakor se v celoti glasi vzdevek ameriškega rapperja, se je po Fresh Princeu, Queen Latifah, DJ Jazzy Jeflu, Ice-Tju, Ice Cubeu, Tone Locu, Kid’n Playu in Bizu Markieju tudi sam predstavil televizijskih gledalcem v seriji »In The House«, ki jo predvaja ameriška TV mreža NBC. »Mr. Smith« je zelo raznolik hip-hop album, pevcev odnos do sveta in poslušalca pa se spreminja iz'skladbe v skladbo. Prva mala plošCa »Hey Lover« se ponaša s spoliranim refrenom, ki so ga zapeli Boyz II Men, na albumu pa ne manjka tudi bolj direktnih skladb, kot »Shoutout«, ki tako zvočno kot tekstovno zadevajo žebljico na glavico. »Dotaknil sem se veliko različnih kreativnih področij, ker sem hotel biti resničen,« pravi L.L. Cool J, Cigar pravo ime je James Todd Smith, »želel sem posneti pesmi, ki bi bile kvahtetne, izvirne in vsebinsko resnične.« »Mr. Smith« je L.L. Cool J-jev šesti album, proslavil pa se je s skladbo »I Feel Love«, prvo ljubezensko rap pesmijo, izdano v Času, ko si pod rapom še nihče ni predstavljal drugega kot gangsterjev in boja za rasno enakopravnost. »Če rečem surovo, mislim surovo« S približevanjem konca promocijske turneje za album Monster se ameriška skupine REM pripravlja na snemanje novega albuma. Vseboval bo skladbe, ki jih je rokerski kvartet posnel na vseh možnih krajih in situacijah. Pevec Michael Stipe načrtuje :«Konc ali bomo turnejo, potem se bomo v studiu pozabavali z materialom, ki smo ga posneli na cesti. Snemali smo v hotelskih kopalnicah in kabinah za tuširanje, na avtobusih, v hotelskih sobah... Novi album bo surov, njegov goli zvok bo navezava na pristno kitarsko zveneči »Monster«. Ce reCem, da bo zvenel surovo, tudi mislim tako. Nekaj kabin za tuširanje je zvenelo res dobro, torej smo noter postavili kitarski ojačevalec, klaviature, mikrofon in zaceli snemati.« Skupina je tako prakso snemanja skladb uvedla pred kratkim, edini do sedaj slišen rezultat pa je skladba za dobrodelne namene Svveet Relief, ki so jo posneli v slačilnici. Po Stipeovih besedah je sedaj njihov glavni problem odločitev, ali naj posnamemo pesmi v studiu v Los Angelesu, ali naj jih posnamemo kar v najblizji kabini za tuš.« IZŠLO JE / CD PLOŠČE Total Trip Hop - Homegrovm In The U.S.A. CD, 61 minut, leto izida: 1995. Hip hop/trip hop. Založnik: Moonshi-ne Records, distributer: Cosmopolis. Cena:2890 sit. Legalizirajte jo že, saj ima podobo njenega lista na majici že vsak mulec. Skupine na losangeleški založbi Moonshine Records so hip hop ekstenzije novokomponiranih kantrijašev Cowboy Junkies in bi jih po zvoku postavil nekam na ameriški jug, ne pa v urbani konglomerat Los Angelesa, od koder pravzaprav prihajajo. Ljubitelji kantri glasbe, pozor: ta album vsebuje hip hop ritme in »acid« zvoke iz analognih sintesajzerjev, ki po definiciji ne spadajo v izročilo irske ljudske glasbe. Od tam prihajajo le zvoki ustnih orglic, ki so, izgleda, panritmicni instrument, saj se podajo tako hillbilly nosljan} u kot trip-hoper-skemu »flavourju«, v katerem vokal nastopa le kot dekoracija analognim zvočnim teksturam in funky ritmom. Zbirko Total Trip Hop osvetljujejo predvsem cuntry-trip hop skladbe v izvedbi skupine The Crystal Method, indu-strijsko-plesna fuzija skupine Dark Side Of The Shroom in lisergi-Cno namigovanje zasedbe VVicked Vibes. TLC - CrazySexyCool CD, 65 minut, pop/nevv jack svving, leto izida: 1994. Založnik: BMG, distributer: NIKA. Cena: 2890 sit. Po Salt’N’Pepa, En Vogue, Jade, Zhane, Mary J. Blige in podobnih medijskih konstruktih je zdaj tu še trio TLC. Tri obarvane »muce« so s tem, lanskim, albumom dosegle primat v ameriški in svetovni pop industriji - prodale so šest milijonov izvodov albuma CrazySexyCool in tako postale najbolje prodajana ženska skupina v svetovni zgodovini. Vprašanje, Ce tudi so najboljša ženska pop skupina v zgodovini, je nepotrebno, ker je samo po sebi jasno, da niso. Album CrazySexyCool je sicer za sfabricirane pop zvezdice, ki jim glasbo pišejo najeti pisci, precej nad povprečjem tega, Čemur v ameriki pravijo »new jack svving«. To je glasba za Cme japije ali za bele japije, ki so jih vrgli iz službe, ker družba zahteva zaščito rasnih manjšin. K albumu CrazySexyCool se prilega Čimbolj suh martini, razgled na New York ali L.A. skozi panoramsko okno lastnega stanovanja v petinštiridesetem nadstropju prestižne stolpnice in ustrezno voljna oseba nasprotnega spola, ki bo znala ležerne, lascivne vibracije modernega urbanega »sex svvinga« spremeniti v neposredno Čutno res-nic-nost. TLC p v> Cra*ySe*yCool NAPOVEDI PRIREDITEV Ponedeljek, 6. novembra 1995 gledališča SLOVENIJA IMSUUbljana Veliki oder ^reda, 8. novembra, ob 19.30: Woody ^Uen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. ^etrtek, 9. novembra ob 19.30: Ivan Unkar: HLAPCI. pobota, 11. novembra ob 19.30: Dane £aJc: GRMACE. Nedelja, 12. novembra, ob 19.30: Mu- Zeum LO SCRITTORE. ^ela drama riTTn1’ novembra, ob 20. uri: M. Jesih: LJUBITI. IZVEN (KONTO). Edina ponovitev v novembru! Četrtek, 9. novembra, ob 20. uri: D. Mamet: °LEANNA. IZVEN (KONTO). Sobota, 11, novembra, ob 20. uri: A. Nico-laJ; PRVA KLASA, za IZVEN (KONTO). Levi oder Danes, 6. novembra, in sreda, 8. novembr l6 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA i, (KONTO). Režiser: Sebastijan Ho šon Nataša Ralijan in Matjaž Tribi Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni r?116 od 10. do 13. m od 18. ure do začetka veceme predstave, telefon: 061/221-511. LIKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Veliki oder B. Vovk: HOČETE PETI Z MA- r--------------------- NO. etrtek, 9. novembra, ob 17. uri. °bota, 11. novembra, ob 11. in 17. uri. ^flJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA F- Sehovid: KURBE. 9ejrtek, 9. novembra, ob 17. uri. Abonma red U in IZVEN. Sobota, 11, novembra, ob 19.30. IZVEN. ^SINP GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO rllnes’,6- novembra, ob 19.30: H. H. Gu-^undsdottir:J_AZ SEM_ MAESTRO, za E. Fli inma MLADINSKI 1 in IZVEN. isar: IZTROHNJENO SRCE, Ldri, 7. novembra", ob 15.30 in 19.30, za abonma TOREK in IZVEN. Sreda, 8. novembra, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN. Mala scena MGL L Wilson: ZAŽGI, Četrtek, 9. novembra, ob 22.30, za IZVEN in KONTO. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA 75. OBLETNICA SLOVENSKEGA BALETA Gostovanje baletnega ansambla v predsezoni: BALETNI VEČER Velenje: 7. novembra ob 19.30, Zagorje: 14. novembra ob 19.30, Nova Gorica: 17. novembra ob 19.30. OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE Gian Carlo Menotti: KONZUL. Premiera: 9. novembra ob 20. uri. METELKOVA. Ljubljana Danes, 6. novenbra, ob 21. uri v Gala dvorani: Teatar Gromki predstavlja avtorsko monodramo OD BOGA POSLAN, Matjaža Javšnika. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Četrtek, 9. novembra, ob 20. uri: Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA. Režija: Jasa Jamnik. PREMIERA in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek, 9. novembra, ob 19.30: Zijah Sokolović: CABAres, CABArei, za IZVEN in konto. GALERIJA ŠOU. Kapelica na Kersnikovi 4, Ljubljana Danes, 6. novembra ob 21. uri: Leen teater: FATAMORGANA. GledatišCe giba iz Prage. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana Eduard Miler: LEONCE IN LENA, Petek, 10. novembra, ob 19. uri, prva premiera. Sobota, 11. novembra ob 19. uri, druga premiera. ifurlanua-juluska krajina DIVA DIVANOVA, večer kabaretne umetnice in pevke z družino GLEDALIŠČA ANE MONRO. Danes, 6. novembra, ob 21. uri v Kudu FRANCE PREŠEREN. SLOVENIJA CANKARJEV DOM Danes, 6. novembra ob 19.30 v Gallusovi dvorani: Alberto Pavoni, orgle. Na programu: J. S. Bach, J. S. Bach-Dupre, F. Liszt. LJUBLJANA Jutri, 7. novembra ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije: Cankarjev-dom in Učiteljski pevski zbor Slovenije. JUBILEJNI KONCERT ob 70-Ietnici zbora. Dirigent: Mirko Slosar. GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1, Ljubljana Nedelja, 12. novembra ob 18. uri v Modrem salonu : Kvintet pihalcev-SLOVVIND. Predstavljena bo nova CD plošča: Komorni ansambli Slovenske filharmonije. CELJE Jutri, 7. novembra ob 19.30, v Narodnem domu: CELJSKI GODALNI ORKESTER, 1. abonmajski koncert. Dirigent, Nenad Firšt; solist, Klemen Gol-ner, klavir. NOVA GORICA Danes, 6. novembra, ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma: JESS TRIO-WIEN. Zasedba: Johannes Jess-Kropfit-sch, klavir. Elisabeth Jess- Kropfitsch, violina, Stefan Jess-Kropfitsch, violončelo. Danes, 6. novembra, ob 23.30: ROGE-RIO BOTTER MAIO s svojim kvartetom. Perla - Captain Hook’s Club. SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV Kulturni dom v Novi Gorici KOSTANJEVICA nad Novo Gorico. Sreda, 8. novembra, ob 11. uri v kapeli frančiškanskega samostana. Kulturni center Srečka Kosovela iz Sežane ŠTANJEL, Graščina. Sreda, 8. novembra, ob 20. uri. Glasbena mladina Maribora. MARIBOR, Narodni dom Četrtek, 9. novembra, ob 20. uri. Glasbena mladina Jesenic. JESENICE, Kosova graščina. Petek, 10. novembra, ob 19.30. KLUB K4. Kersnikova 4. Ljubljana MATRIK MUSIK PARTY Sreda, 8. novembra, ob 22. uri: promocijski party prve slovenske techno založbe MATRIK MUSIK, na katerem bodo predstavili nekaj njihovih zadnjih vinilnih izdaj (RANDOM LOGIC, MO-OB...), pa tudi kakšno, ki še čaka na-izid (novi posnetki skupine-CLOCKVVORK). KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Ljubljana Torek, 14. novembra, ob 20. uri: CHRO-ME CRANK.S. Najbolj sveža in vznemirljiva skupina underground rocka v zadnjem letu. Kot predskupina bodo nastopili BAMBIMOLESTERS iz Siska. SLOVENIJA FJK Ig§T feertna sezona Glasbene Matice 1995/96 i Cetrtek, 9. t. m., ob 20.30 otvoritveni Konc Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich jesenska simfonična sezona 1995 do m,- D m’’ °k 20.30 koncert Lon-cm o Dhilarmonic pod vodstvom Thoma-»Banderlinga. Solist Claudio Crismani. Pr' K0®1™111 Wagner, Liszt, Brahms, dn 9a8aini dvorane Tripcovich lahko 2.12. podpišete novi abonma. Gledališče Rossetti 1 P?ninaie za novo gledališko sezono ‘JJtKo dobite pri blagajni gledališča (sa- ^KOROŠKA SILOVEC Pastoralnem centru bo danes, •> ob 17. uri »Zmenjena ura: Pokopališča«. ^ Domu sindikatov bo v soboto, . •°b 20. uri maturantski ples L ne trgovske akademije. ^ttjAKOB V ROŽU telovadni višje šole v Sent nanes, , 6. t.m., ob 16.00 - Iz mo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30,16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes počitek. Jutri, 7. t.m., ob 16.30 gostovanje skupine Diana Spattacoli z De Filippovo Komedijo »La fortuna con 1’efte maiuscola«. Nastopata Aldo in Carlo Giuffre. Režija Aldo Giuffre. V Četrtek, 9. t.m., ob 18.00 - Srečanje z interpreti zgoraj omenjene predstave. TRŽIČ Gledališče Verdi V torek, 14. t.m., ob 20.30 - Eduardo De Filippo in Armando Curcio »La Fortuna con 1’effe maiuscola«. Ponovitev 15. t.m., ob 20.30. ples z Jasno Knez (za otroke). VOGRCE Pri Florjanu bo v soboto, 11. t. m., ob 20. uri Martinovanje. BILĆOVS V avli ljudske šole bo v soboto, 11. t. m. koncert klasične glasbe. ŽELEZNA KAPLA V farni dvorani bo v petek, 10. t.m., ob 20.00 - Koncert klasične glasbe. RAZNE prireditve SLOVENIJA 12. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM, od 6. do 11. novembra. CANKARJEV DOM, Prešernova 10, Ljubljana. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14, Ljubljana. . _________„ 7max’,8' novembra, ob 20. uri: VESELA n ANOST. Članice raziskovalne skupi-»Sola za ženske« bodo govorile o tem, ia . s® v šolskih in kulturnih aparatih irlp0^ °bdobje deklištva oblikuje ženska ntiteta in o možnih alternativah v šol-skem polju. KULTURNI PROGRAM ZA MARTINOVO 7. novembra ob 20. uri: humoristična show skupina ALKOTEST, ansambel BILJARD. 8. novembra ob 20. uri: pevec ALBERTO GREGORIČ, ansambel BILJARD. 9. novembra ob 20. uri: humorist BORIS JEZ, trio CLASSIC, KRST VINA. 11. novembra ob 20. uri: VLADO KRESLIN IN BELTINSKA BANDA (v hali). 11. novembra ob 20. uri: trio TRN BAND (v restavraciji). 12. novembra ob 17. uri: narodnozabavni an- sambel VRTNICA. fURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Pri tržaški Pl aninski zvezi UISP bo od jutri, , 7. do ponedeljka, 27. t. m. tekmovalna revija »Film in gore«. CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 15. novembra na ogled razstava fotografij avstrijskega umetnika-Maxa Aufischerja. V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE. GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6 Do 17. novembra je na ogled razstava slik Fran-Cci Godca GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. vodnikova~55 V galeriji je do jutri, 7. novembra, na ogled razstava aKademskega slikarja Maria PetriCa in akademske kiparke Štefke Košir PetriC. GALERIJA ARS. Čevljarska 2. Liubliana V galeriji je na ogled razstava slik Bojana Bense. JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 7. Liubliana Danes, 6. novembra, bodo v galeriji odprli razstavo Oddelka za oblikovanje ALU v Ljubljani (foto). GALERIJA KRKA. Dunajska 65 V galeriji je do 12. novembra na ogled razstava del slikarja Vladimirja Lamuta. POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra. GALERIJA ŠKUC Jutri, 7. novembra, ob 20. uri: Odprtje razstave slik Irene Romih. MODERNA GALERIJA. Tomšičeva 14 V galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 V galeriji je do 21. novembra na ogled razstava slik Marjana Gumilarja. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ V galeriji je na ogled razstava papirnih del-skupine IRWIN. KUD FRANCE PREŠEREN V galeriji je do 13. novembra na ogled razstava Antonia ŽivkoviCa BERLIN, GERUTZER PARK. MALA GALERIJA. Slovenska 35 Na ogled je razstava iz cikla Velika imena svetovne umetnosti avtorja Jeana Marca Bustaman-teja. Razstava bo na ogled do 26. novembra. POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR V slavnostni dvorani mestnega gradu je na-ogled razstava OBLEKA NAREDI FILM,-FILM NAREDI OBLEKO. GALERIJA MURSKA SOBOTA. Kocljeva 7 V galeriji je do 27. novembra na ogled razstava del slikarja Emina Reisnerja. TRST Gledališče Miela V nedeljo, 12. t. m., ob 11. uri koncert posvečen Ludvvigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Andrea Rebaudengo. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir. V sredo, 8. t. m., ob 21.00 - Koncert pianistov Claudia Mattioto in Guido Scano. Avditorij Muzeja Revolteila Trieste Prima: v sredo, 8. t. m., ob 20.30 koncert fagotista Vojka Cesarja. Na programu Viozzi, Pi-polo, Vidah, Bettinelb, Dominut-ti, Ramovš, Stockhausen. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo Danes, 6. t. m., ob 20.30 koncert R Goode. DiscobarMacaki Jutri, 7. t. m., ob 22. uri prvi večer Promomusic, na katerem bodo nastopih solisti, kantavtorji in ansambli. Naslednja srečanja bodo Se 14., 21. in 28. t. m., zaključni večer pa 5. decembra. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo 8. t. m., ob 20.30 koncert pianista Francoisa Joela Thiol-lerja. Na programu Bach, Mozart, Czemy, Liszt in Chopin. PORDENON V športni palači bo danes, 6. in jutri, 7. t. m., nastopil Zucchero. TREVISO V športni palači bo 13. in 14. t. m. nastopil Antonello Venditti. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Grad sv. Justa -Bastione Fiorito: Do 12. t. m. je na ogled skupinska razstava. Umik: vsak dan od 11.00 do 17.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Galerija Torbandena: Do 18. t. m. je na ogled skupinska razstava z naslovom »Italijanske pokrajine«. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. MILJE Občinska razstavna dvorana: do 14. t. m. razstavlja Anita Nemarini. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V galeriji Kulturnega doma je do 10. t. m. odprta skupinska razstava »15 posoških umetnikov«. ŠTANJEL Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. PASSARIANO V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pa-soliniju. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Deželna galerija: do 19. t. m. razstavlja Španski umetnik Morquillas »Protocolos Europeos«. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov Wernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. SPITAL OB DRAVI Galeria Porcia: Do 19. t.m. je na ogled razstava risb in radirank Markuša Vallazze. »Moje življenje se je začelo poleti 1969. Pred tem nisem obstajal,« je trdil Robert Mapplethorpe. Prvih 22 let, ki jim je obrnil hrbet, je preživel v Queensu v državi New York, in sicer v katoliški družini spodnjega srednjega sloja, ki jo je vodil ukazovalen in delaven oče. Umetnikova mati je bila plašna in skromna, toda topla. Patricia Morrisroe je dejala, da je Joan Mapplethorpe od svojih petih otrok imela najraje Roberta, česar pa se ne da zaslediti v biografiji. Tudi Robert je bil presenečen, ko je to izvedel tik pred svojo smrtjo. Njegovo otroštvo ni bilo lahko. V šoli je obiskoval verouk, medtem ko so njegovi prijatelji obiskovali umetnostno vzgojo in tehnični pouk. S starejšim bratom je tekmoval za očetovo naklonjenost in pri tem dobil vzdevek »prvak po-go plesa na 259. ulici«, na kar je bil še posebno ponosen. Skrivaj je prebiral knjigo Ljubimec lady Chatterley, ki so jo starši skrivali v svoji sobi. Imel je dekleta. Želel si je, kar si Zeli vsak otrok: biti poseben in se ujeti z okoljem. Sledil je stopinjam svojega očeta in se vpisal na newyorški umetnostni inštitut Pratt. Na očetovo zahtevo je izbral smer oglaševalno oblikovanje. In končno, da bi postal možak, kot sta bila njegov oče in starejši brat, je vstopil v študentsko združenje Pershing Rifles (PR), ki je slovelo po svoji militantnosti in heteroseksualnosti. Le polovica kandidatov za PR je preživela inici-acijski obred, ki je vključeval tudi »hudičevo noč« v barakah Fort Dixa. Njegove oči so bile zavezane z robcem, v rit so mu porinili puškino cev in ga prisilili, da je jedel drek (ki je bil v resnici mešanica banane in arašidovega masla) iz toaletne školjke. Uspešno je opravil obred in s ponosom nosil uniformo, ko so ameriške enote vstopile v Vietnam. Cez mesec dni so ga našli, v neki sobici na sedežu newyorške alternativne umetniške scene, kjer sta s Smithovo zbujala veliko pozornost. Z vsemi močmi je vstopil v svet newyorške elite. »Menite, da je Robert koga zanimal kot umetnik? Vsi so hoteli le spati z njim. Slo je zgolj za seks,« je dejal neki rokerski menedžer. Čeprav je še vedno živel s Smithovo, je Robert leta 1970 vstopil v prvo resnejše homoseksualno razmerje, ki je zaslovelo s filmom Robert Ha-ving his Nipple Pierced. Njegov ljubimec David Croland je postal njegov prvi moški model in hkrati prvi mecen. Croland je vpeljal Roberta v nekaj najbolj elitnih salonov na East Sideu. Kmalu za tem je imel Robert svoj prvi nastop v javnosti, takrat je bil star 24 let. Zgodba se je ponovila, ko ga je Croland predstavil njegovemu naslednjemu ljubimcu in mecenu Johnu McKendryju, ki je skrbel za fotografski del Metropolitan Museum of Art. Mapplethorpe, ki mu je šarm pomagal v slehernem položaju, se je zaljubil, ali pa je vsaj opazoval, kako se McKendry zaljublja vanj. Sledila je verižna reakcija Ljudje so bili zanj potrošna dobrina, ki jo nadomestiš, ko odsluži svojemu namenu. Mapplethorpe je hodil z ene pos-tkoitalne fotografske seanse v Robert Mapplethorpe: Avtoportret Njegova življenjska zgodba je že sama po sebi senzacionalna, tako da ni potrebno dodajanje biografije. V knjigi je precej perverznih podrobnosti za vse, ki jih to zanima. Večina portretov moških s široko odprtimi očmi je nastala po uživanju kokaina, ki ga je Mapplethorpe delil svojim modelom. Avtorica biografije se je v iskanju pravega pogleda na avtorjevo življenje podala na pot po teh motnih drogiranih očeh. ko je kuhal ostanke svoje ljubljenke, opice Scratch iz raziskovalnega projekta, ki je umrla od lakote. Cez dve leti je začel s pomočjo LSD ustvarjati umetnine. Cez tri leta je zamenjal svojo uniformo z usnjenimi črnimi bikiniji. Le leto pozneje, poleti leta 1969, je Patti Smith pregovorila vodstvo hotela Chelsea, naj jima priskrbi sobo (skupaj sta imela le kakšen dolar), ker bosta nekoč postala slavna. Zgodba, ki se ponavlja Mapplethorpe je do zgodnjega konca življenja energično izpolnjeval njeno obljubo vodstvu hotela. Po letu 1969 je bil Robert »en sam delovni projekt«. Nagonsko je vedel, da se mora obnašati in oblačiti ustrezno svoji želji, da bi postal enfant terrible moderne umetnosti. Mapplethorpe je pokazal, da obleka naredi človeka, saj je pritegnil pozornost prav s svojim oblačenjem. S pomočjo amfetaminov je delal sado-mazo klub in nazaj na novo postkoitalno fotografsko seanso. Trdil je, da je v kratkem času spal z več kot tisoč moškimi: moralno in finančno so ga podpirali številni ljubimci. Njegovo iskanje idealnega črnega penisa ga je gnalo po celem Manhattnu: s pomočjo pravih prijateljev je pokazal rezultate svojega iskanja osrednji newyorški fotografski sceni in privlekel sado-mazo umetnost iz alternative ravno v trenutku, preden je le ta prenehala obstajati. Leta 1977, ko je hkrati razstavljal fotografske portrete in erotične fotografije, je bil Robert glavni v mestu. V tistem času je dokončno postal, kar je Patricia Morrisroe poimenovala »sveta trojica nočnih mor vsakega starša: umetnik, homoseksualec in pomograf«. Poleg tega pa njegovi starši niso niti slutili, da njihov sin uživa halucinogene snovi, nitrate in kokain. Ali lahko umetnik temelji svoj uspeh na nagonu, ambici- ji in pravih poznanstvih? Mapplethorpe ga je. Seveda je pomagalo, da se je ukvarjal s temo, ki je bila za običajne umetnike tabu. V prvem letu je za svoje fotografije uporabljal navaden polaroid: pohvalil se je, da ni razvil niti ene same slike. Njegovi pripomočki niso bile luči, temveč lisice, biči in skalpeli. Ni se spoznal na fotografsko opremo, le ko je bilo v studiu precej pomočnikov, se je začel ukvarjati s tehnologijo. Preprostost njegovih fotografij ni zmanjšala njihove umetniške moči in lepote. Robertu je bila spolnost vedno pomembnejša od fotografiranja, zato se o svojih fotografijah ni mogel pogovarjati, ne da bi bili v prvem planu njegovi modeli, ki so bili ponavadi tudi njegovi ljubimci. Njegovi meceni so o umetnosti vedeli precej več od njega. Najslavnejši pred smrtjo Skozi celo življenje se je njegovo umetniško delo prepletalo z njegovim življenjem. Največje veselje mu je bilo gledati, kako drugi jedo njegov drek - in potrudil se je, da se je to odrazilo v njegovih fotografijah. Večkrat je poudaril, da je zanj najpomembnejši seks, tudi po letu 1982, ko so začeli njegovi prijatelji umirati za aidsom in ko je sam začel izgubljati težo. Tedaj so mu zdravniki naznanili, da ima pljučnico. Sele leta 1988, ko mu je bolezen že onemogočala spolne odnose, se je njegova umetniška pozornost premaknila s črnih penisov na marmornate kipe. Toda Sele, ko je postal že prešibek, da bi hodil iz hiše, je prenehal zahajati v ekskluzivne homoseksualne klube. Novica o njegovi bolezni se je hitro razširila in po perverznih pravilih slave je bil Mapplethorpe v središču pozornosti v trenutku, ko je bil fizično že tik pred koncem. Le z neverjetno močjo volje je junija 1988 premaknil svojo 50-kilogramsko telo na premiero svoje težko pričakovane retrospektive v muzeju Whitney, kjer je ves oslabljen sprejemal elitne goste v neki zakotni so- bici. Leto po tem je umrl. Njegova življenjska zgodba je že sama po sebi senzacionalna, tako da ni potrebno dodajanje biografije. V knjigi je precej perverznih podrobnosti za vse, ki jih to zanima. Veči- na portretov moških s široko odprtimi očmi je nastala po uživanju kokaina, ki ga je Mapplethorpe delil svojim modelom. Avtorica biografije se je v iskanju pravega pogleda na avtorjevo življenje podala na pot po teh motnih drogiranih očeh. Njena naloga ni bila lahka. Mapplethorpe se ni dobro poznal in ga zaradi tega ni skrbelo. Morrisroejeva se zaradi tega ni hotela mešati v Robertovo samorefleksijo, saj je bila avtorju in njegovemu delu preveč blizu. V biografiji je Robert perverznež prevladal nad Robertom umetnikom, a je zaradi tega knjiga uspešno prikazala njegovo življenje, ki je določalo njegovo umetniško ustvarjanje. Ko je Morrisroejeva v knjigi uvedla Sama Wag-staffa, Robertovega najpomembnejšega mecena, je najprej opisala njegov pogled, nato njegovo družino, ki je imela blestečo zgodovino, in šele na koncu, čisto na kratko, njegovo osebnost - ravno tako, kot bi ga videl Mapplethorpe. Avtorica se je potrudila, da je Robertovo življenje prikazala takšno, kot je dejansko bilo. Čeprav ni potrebno, da avtorica oceni njegovo delo in nas prepriča, da je Mapplethorpe največji fotograf svoje generacije, bi morala zapisati, kam bi uvrstila Mapplethorpa v po-Warholovem in pred-Madonninem svetu umetnosti. Čeprav je zatrdila, da je bil Lady njegova daleč najboljša predstava, se ni potrudila, da bi razložila, zakaj, saj so kritiki predstavo raztrgali-Tudi po retrospektivi v Whit-neyju ni podala nikakršne ocene o njegovem delu. In kar je najpomembneje, tudi ona je obrnila hrbet umetnikovim prvim 22 letom. Njegova družina v biografiji nastopi le občasno, ko se pojavijo na umetnikovem pragu: trudi se, da bi nas prepričala, da preteklosti ni bilo. Morda pa smo prestrogi do avtorice. Mapplethorpe je bil umetnik, ki je slikal tako, kot je gledal - zavedal se je, da fotografski aparat »ukrade« dušo slikanega, in se na to ni oziral. Oči je imel uprte na neposrednost, ki se je dogajala pred njim - Morrisroejeva je predstavila ravno to neposrednost v vsej svoji preprostosti. Stacy Schiff, The Times Literat Supplement Čez mesec dni so ga našli, ko je kuhal ostanke svoje ljubljenke, opice Scratch iz raziskovalnega projekta, ki je umrla od lakote. Čez dve leti je začel s pomočjo LSD ustvarjati umetnine. Čez tri leta je zamenjal svojo uniformo z usnjenimi črnimi bikiniji. Le leto pozneje, poleti leta 1969, je Patti Smith pregovorila vodstvo hotela Chelsea, naj jima priskrbi sobo (skupaj sta imela le kakšen dolar), ker bosta nekoč postala slavna. TV SPORED Ponedeljek, 6. novembra 1995 21 S RAI 1 RETE 4 Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Cuori senza eta jllSđ Verdemattina - Nasveti ||^3 Film: Giorni pazzi a Spessart (dram., Nem '67, i. L. Pulver) Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi M. Teresa Ruta) Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...? Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Film: Sister Act - Una svitata in abito da suora (kom., ZDA ’92, i. W. Goldberg, H. Keitel) Dnevnik Aktualne teme iz telefonskih klicev - Lasciate un messaggio dopo il BIP Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Dok. Videosapere RAI 2 lEu Tri RAI 3 |$J Dnevnik, vreme, drobci m Film: Paolo in Francesca Dok.: Zdravje, B. Mussolini, Potovanje po Italiji, 11-00 Livingstone, Me-dia/Mente, Tgr Leonardo Dnevnik Drobci jazza Nan.: Vita da strega Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 Gas-sman sreča Danteja Deželne vesti, dnevnik Posebnosti TGR Sport: nogomet C in B lige, 16.34 atletika Nan.: Infilbato Dok.: Geo Ffl* Viaggiatori delle tenebre Sil! Dnevnik, deželne vesti »lil; Variete: Blob Aktualno: Chi Pha visto? Dnevnik, deželne vesti Film: Nessuno e inno-cente (dram., ZDA ’93, r. Harvey, i. Ben Gross) Dnevnik, pregled tiska Variete za najmlajse Nad.: Paradiže Beach il Zidovska kultura U| Aktualne teme: Fuori dal ■ denti (vodi F. Oppini) ||| Rubrika o potovanjih H TG2 - 33, rubrika o mediji dni, 11.45 Dnevnik id Aktualni variete: I fatti ■ vosbi (vodi G. Magalli) kjg Dnevnik in vreme, Nava- ■ de in družba, vreme (U Variete: I fatti vosbi Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara Dnevnik L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes (17.20) dnevnik Rubrika o potovanjih Se-reno variabile Sport in kratke vesti Nan.: Hunter Sport in kratke vesti Risanke: Go-Cart TG 2 - Dnevnik Nan.: Ispettore Derrick Oddaja o skrivnostnih Pojavih: Misteri 11 Dnevnik in vreme, Danes __ v Parlamentu Variete: Ponoči, na trgu Italija (vodi G. Magalli) Nad.: Piccolo amore, 8.00 Il disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 10.00 Felicita, 10.45 11 prezzo di una vita, vmes (11.30,) dnevnik Variete: Adam proti Evi Nad.: Sentieri Dnevnik Rubrika o lepoti: Natural-mente bella Nad.: Sentieri Film: E’ pemesso, mare-sciallo? (kom., It. ’58) Aktualno: Perdonami (vodi Davide Mengacci) Informativna odd.: Gior-no per giorno, vmes (19.00) dnevnik in vreme Nan.: Colombo Film: Buster, il rapinato-re solitario (kom., VB ’88, i. P. Collins, S. Lawren-ce, A. Quayle), vmes (23,30) dnevnik Pregled tiska CANALE 5 Na prvi sbani, vreme Maurizio Costanzo Show Televizijsko sodisce: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna OboSki variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo 6 giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Sbiscia la notizia Film: Cliffhanger (pust., ZDA ’93, i. S. Stallone, J. Turner, J. Lithgovv) Dnevnik TG5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) noCni dnevnik Sgarbi quotidiani Sbiscia la notizia Risanka: Popaj M TV dnevnik ® Koper ITALIA 1 BORIS 5. popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040) 214867 - 214871^ SLOVENIJA 1 Malo angleščine, prosim Kapitan Power, 19. del ameriške serije Svetovni poslovni utrip, 5. del poslovne oddaje Da ne bi bolelo: Hipertenzija Vrelec radosti, Švedski film Poročila Športni pregled, pon. Obzorja duha, pon. Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek: Dirka Oglejmo si!, 4. del serije Simpsonovi, 5. del serije Umetnost in civilizacija ABC - itd., tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, Sport Karel Veliki, 5., zadnji del francoske nadaljevanke Gospodarska oddaja: Made in Slovenia TV dnevnik 3, vreme, šport ZariSGe Sova Fina gospa, 1. del angelske nanizanke Hobotnica, 3.del italijanske nadaljevanke SLOVENIJA 2 Euronevvs Nedeljski športni dnevnik Globus TVD mladi Slovenski program: Studio 2 - šport Primorska kronika TV dnevnik Istra in... Goli Evrope »Il piacere degli occhi« Odprte sbani Ariosto in njegov Cas Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs Otroški variete Nan.: Le strade di San Videostrani Francisco Euronevvs Odprti studio, 12.45 Fatti Utrip e misfatti, 12.50 Sport Zrcalo tedna, ponovitev studio Jesenski 3x3 Otroški variete Policisti s srcem, 1. del Varieteja: Generazione X, avstralske nanizanke 16.00 Appuntaniento al buio Sova, ponovitev Hobotnica, 2. del italijan- Aktualno: Village ske naniznake Nan.: California Dreams, 17.45 Primi baci Regionalni studio Maribor Odprti studio, vreme, Že veste 18.45 Sport studio Sedma steza Nan.: Baywatch, 20.00 II TV dnevnik 2, vreme principe di Bel Air Zakon v New Torku, Film: Chicken Park angleška dok. oddaja (fant., It. ’94, r.-i. J. Gala) Studio City Variete: Mai dire gol RjBn B. Rončel izza odra: Aktualno: Fatti e misfatti Sport: Rally Italija 1 šport ■ Jon Faddis, 1. del HIT Aktualno: Ciak I Nan.: Mike Hammer # TELE 4 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Nan.: Man from Atiantis Gospodarstvo Jk KANALA MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, Dnevnik, 13.30, 18.30 Spori Film: Scaramouche (’52) Film: Plenic a Hanging Rock (dram,. Avsbal. 75) Variete: Tappeto volante GIHIP Avstrija 1 Umor, je napisala, ponovitev Baywatch, ponovitev Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev Rocketeer, pon. ameriškega filma, 1991 Peter Pan in gusarji Konfeti Mila Superstar Am dam des Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija: Zadnje odposlanstvo Baywatch: V krempljih zla, 2. del Sbašno prijazna družina Kje je pes Zlata dekleta: Sophijina pozna pomlad Dr. Quinn Cas v sliki, vreme Vreme Pogledi od strani Naravnost v Chicago, uvodni film k ameriški TV seriji Koma, ameriški triler, 1977 Režija: Michael Crichton Igrajo: Genevieve Bujold, Michael Douglas in drugu Cas v sliki Jahanje, Mednarodno tekmovanje na Dunaju Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avsbiji Koma, ponovitev filma Raji živali, Ob jezeru tisočerih flamingov rasnp Avstrija 2 Novice A -shop Novice Dracula, 20. del ameriške nanizanke A -shop Pika na A Šolski video Zlata dekleta, 10. del , ameriške humoristične nanizanke Filmska uspešnica: Klošar z Beverly Hillsa. ameriški film Novice Rodeo, kontaktna glasbena oddaja Košarkarsko prvenstvo prve lige, pon. reportaže Cas v sliki Orientacija Zenska v Benetkah, 1. del italijanske nadaljevanke Umor, je napisala: Sorodna kri Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avsbiji Kuharski mojsbi Zvezna dežela danes Cas v sliki Vreme Gozdarska hiša Falkenau, 10. del nemške serije Tema Cas v sliki 2 Ob pol enajstih, kultura Design je vse, od obleke do uniforme Smrt v Benetkah, italijansk-francoski film. 1971 Režija: Luchino Visconti Mednarodna videonagra-da '95 Pogledi od strani, ponovitev K stvari VideonoC ■ . Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Kdor išče, ta najde; 22.30 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Divertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Simf, orkester iz Montreala; 22.10 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Nočni program. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutanjik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan, OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na «rešeto»; 10.45 Zanimivosti; 11.00 V podaljšku; 12.15 20 Modrih; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej... razvedrilni pr.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Parlamentarna kronika;! 7.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bia radio; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15. 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10,05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 e tedna; 15.00 D’al- ySingl tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme; 20.00 Modni bla bla; 22.00 Sršenovo gnezdo; 1.00 Satelit. Radio Kranj 9.00. 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;. 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije o zaposlovanju; 11.30 Kviz; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 črna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje; 20.00 Drugačen pogled; 22.00 Glasb, oddaja. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00. 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko'gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio Študent 0.00 RoboKak udarja!; 11.00 Preklop; 14.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF (24 ur-info); 17.00 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 19.00 TB: Različni izvajalci; 20.00 Alter, Garbage, Fonkura; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč: 8.40 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Humor na slov, način (r. A. Rustja, 21.); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Cerkveni MePZ Mačkolje; 13.20 Kmetijski tednik: 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Ena se tebi je želja spolnila; 18.38 Glasbeni predah; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kongres narodnostnih skupnosti. ZANIMIVOSTI Ponedeljek, 6. novembra 1995 SLOVENSKA DEDIŠČINA Od Novega gradu je ostal le okrogli stolp Skromne razvaline nad Podgradom pri Ilirski Bistrici Le delno ohranjen večnadstropen okrogli stolp, z rušo pokrito grajsko jedro in deloma ohranjeni nekdanji obrambni jarki na 604 metre visokem hribu Stari grad nad Podgradom pri Ilirski Bistrici pričajo o nekdanjem Novem gradu, ki so ga v drugi polovici 13. stoletja zgradili goriški grofje, na njem pa so gospodovali njihovi ministeriali, vitezi Carstbergi z Golca, ki so se preimenovali v Neuha-use. Grad je nadzoroval zelo pomembno tovorni-ško pot v Matarskem podolju ter njene povezave s potmi v Istro in dolino reke Reke in je bil dolgo poglavitna goriška utrdba v Brkinih. Novi grad je prvič izrecno omenjen leta 1275 kot Castrum novum si- tum in Carsis, goriški ministeriali, vitezi Neuhau-si, pa šele leta 1310 (domini VVitich de Castrono-uo). Sredi 14. stoletja so ga goriški grofje zapisali kot doto grofici Elizabeti Babonič-Kmpski in Ani Frankopan, nato pa je pripadel Trstu. Leta 1463 so Novi grad zasedli Benečani in ga dali v upravljanje koprskemu komunu, v gradu pa je bila beneška vojaška posadka. Grof Krištof Frankopan je na Čelu cesarskih Cet leta 1511 pregnal Benečane, zato mu je cesar Maksimilijan dodelil novograjsko gospoščino v fevd. Pozneje so gospoščino upravljali razni oskrbniki in zakupniki (po letu 1522 Nikola Jurišič, sredi 16. stoletja koprska plemiča Gavardi-ja). Brata Gavardi sta pre- NEUHAUS Grb rodbine Neuhaus Valvasorjeva upodobitev več stiskala podložnike, plenila in ropala po bližnji in daljni okolici, zato je tržaški glavar Jakob pl. Rau-nach po hudem obstreljevanju dan pred Silvestrovim leta 1550 zasedel Novi grad, Gavardija pa so zaprli v ječo na ljubljanskem gradu. Deželnoknežji oskrbniki so obnovili poškodovani grad, leta 1620 pa je gospoščino in grad kupil grof Benvenuto Petazzi ter temeljito popravil in prezidal grajsko poslopje. Pe-tazzijem sta sledila baron Jožef Salvai in leta 1708 markiz Hercules Turinetti de Prie, dokler ni leta 1768 razpadajoči grad kupil markiz Antonio Mon-tecuccoli, ki je iz grajskih razvalin konec 18. stoletja pozidal manjšo graščino v vasi in jo leta 1850 prodal podgrajski občini. Ivan Jakič Razvaljana renesančna rondela (Foto: Ivan Fabjan) ANEKDOTA O francoskem skladatelju Bizetu Leta 1861 je v hiši skladatelja Halevyja izvedel Franz Liszt eno svojih zadnjih klavirskih skladb, polno virtuoznih in skrajno težkih mest. Na koncu je rekel poslušalcem: »Ta skladba je tako težka, da poznam samo dva pianista, ki sta jo zmožna zaigrati: Hans Bulow in jaz.« Med gosti je sedel tudi mladi Bizet. Brez besed je sedel h klavirju in brezhibno odigral strašno skladbo na pamet. Liszt je vzkliknil: »Mladi moj prijatelj, zares sem misli, da znava samo dva izvesti to skladbo. Zdaj vidim, da smo trije, in morda ste jo vi zaigrali najbolj drzno in briljantno!« FELJTON / ALBANIJA Ena zadnjih evropskih turističnih neznank o Medtem ko se ljudje, oblečeni po zadnji evropski modi, zvečer sprehajajo med restavracijami in bistroji v središču mesta, se nekaj sto metrov stran za vsakdanji zaslužek borijo prostitutke, po zanemarjenih ulicah pa hitijo ljudje zaskrbljenih obrazov. Na prvi pogled razpadajoča betonska mravljišča so v primerjavi z revnimi kolibami pravo razkošje, vsi skupaj pa si delijo usodo nakopičenih smeti, potepuških mačkov in psov, odprte kanalizacije in umazanih javnih pip, okoli katerih se gnetejo tisti brez vode v svojem bivah-SCu. Vrnitev v preteklost Cesta mimo za silo obdelanih polj nas je prek dolgočasnega predmestja Tirane kmalu privedla do prvih z borovci poraslih gričev, za katerimi so se k nebu vzpenjali temni skalni vrhovi. Strma ovinkasta cesta, po kateri je zanesljivo sopla stara mercedeso-va »mašina«, je bila večinoma prazna. Le tu in tam kak tovornjak, nikjer pa avtomobilov ali celo avtobusov, ki bi brzeli k eni od najveCjih turističnih zna-menitosh Albanije. Prehiteli smo le zahodnjaško opremljeni par na gorskih kolesih, ki so za spoznavanje albanskih lepot najbrž naravnost idealna zadeva. Le dovolj Časa (in rezervnih delov) je treba imeti. Za nepozabna doživetja pa zanesljivo poskrbijo Čudovita in raznolika pokrajina ter gostoljubni in na moC prijazni domačini manjših krajev in vasi. Toda mi smo žal hiteli v drugačnem tempu, ki pa je kljub vsemu dopuščal vsrkavanje številnih prizorov in dogodkov, kakršne bi lahko pričakoval le v filmu, kot je »Ko to tamo pjeva«. Potovanje se je hote ali nehote spremenilo v vrnitev v preteklost, v rahlo modernizirane Čase naših oCetov ah celo dedov. Le kje Se danes tako mimogrede naletiš na pekarno z velikansko krušno pečjo, kovača pri podkovanju konjev, orača s hrzajočim konjem, z vsem mogočim blagom težko otovorjene osličke, velike kadeče se apnenice... Tako smo se mimogrede znašli tudi sredi živahnega dogajanja pisanega živinskega sejma s konji, oslički, pujsi, kozami, ovcami in vsem, kar pac sodi zra- ven. Živinoreja je v trenutnih razmerah za mnoge nadvse donosen posel, ki nekaterim pomeni zgolj preživetje, drugim pa zanesljiv vir zaslužka. Po deželi redijo predvsem manj zahtevno drobnico, tako da ni nič nenavadnega, da toliko koz in ovac kot v Albaniji nisem videl še nikjer drugje. Živinoreja je pomembna predvsem v goratih delih države in danes predstavlja približno tretjino vse kmetijske proizvodnje. Prav na vseh koncih dežele lahko naletite na številne Črede ovac in koz, ki jih spremljajo otroci ali pa tudi Starejši elani družine, za katero je dlakavo bogastvo pogosto edini vir dohodka. Igor Fabjan (Se nadaljuje) ZA RAZVEDRILO Ponedeljek, 6. novembra 1995 Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - K). 4: Ce bi vsakokrat, ko vas v srcu stisne, prekinili zvezo in iskali novega partnerja, bi vaSe srce prezgodaj ostarelo. Veselo rešujte tegobe, ki vas stiskajo, pa bo ostalo mlado do konca. BIK 21.4-20.5.: Odločili se boste, da bo odslej vas odnos s partnerjem ali kakovosten ali nikakršen. Vendar ne pozabite: do kakovosti ni mogoče priti niti prek noči niti zgolj pod vplivom želja. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Se zmeraj boste butati v zid, ki je odločno pretrd za vašo mehko glavo. Raje se spodjte in obnovite svoje mod, pa ga boste zlahka preskočili. Zaletava se tisti, Cigar pogled je nizek. RAK 22.6. - 22. 7.: Priznali si boste, da se o nekaterih stvareh ne da odločati. Preprosto se pojavijo, pritisnejo in zahtevajo svoje. Poskrbite, da se jim boste primemo odzvali, pa se bodo odlodle same. LEV 23. 7. - 23.8.: Opaziti boste, da je vas bližnji začel ubirati svoja pota. Medtem ko se boste delali, da se vas to se zdaleč ne tiče, vas bo črviček ljubosumja vztrajno glodal. Pričakujte eksplozijo. DEVICA 24 8. - 22.9.: Zreli ljudje se navadno odločajo tudi z razumom, vaša današnja Čustvena nevihta pa bo tako glasna, da bo preglasila ne le vas razum, ampak tudi argumente tistih, brez katerih ne morete. TEH1NICA 23.9. -22.10- Vzrok za nezaupljivost, ki jo izražate do svoje simpatije, ne tici v njeni nezanesljivosti, ampak v vaši bojazni pred vnovičnim razočaranjem. Izkušnje pametnega učijo, neumnega morijo. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Motite se, Ce mislite, da boste z izlivi ljubosumja zadržali nezanesljivo zvezo. Pokažite raje razumevanje in zveza se ne bo le obdržala, ampak bo postala trdnejša kot kdajkoli prej. STRELEC 23.11.-21.12.: Obžalovali boste, da je konec prostih dni in zavidali tistim, ki se že pripravljajo na nove. Saj Čakajo tudi vas, vendar ste preponosni na svojo pridnost, da bi se jim prezgodaj predajali. KOZOROG 22.12.-20.1.: Uspelo vam bo zbrati moc za pomembno odločitev, zato bo vaše današnje počutje več kot sijajno. Obnašali se boste kot otrok, ki ga čakajo neskončne počitnice, polne izzivov in uspehov. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Uskladili boste notranje energije, motive in nagibe ter spoznali, da ste najpomembnejši človek na svetu vi sami. Res je, vendar ne pozabite, da se imajo za najpomembnejše tudi drugi. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Današnji dan bo primeren za velike življenjske načrte, zato ga nikar ne zapravite za nesmisle. Kar boste sklenili danes, bo obarvalo vso vašo prihodnost Ne prehitevajte svojih zelja KRIŽANKA Kombinacijska križanka s števili Vodoravno: 1. optična priprava za projiciranje risb, 8. rotor pri pogonskih strojih, 10. perzijski kralj, 11. mesto v Nemčiji pri Dresdnu, 12. ime danske igralke Ni-elsen (1883-1972), 14. fakulteta (žarg.) 15. nemški filozof (Johannes, 1874-1957), 17. industrijska rastlina, 18. ime ameriškega kemika Onsagerja, nobelovec 1968, 20. četrta in šesta črka abecede, 21. začetnici slovenskega jezikoslovca Streklja, 23. lahka, satirična kabaretna popevka, 25. ime slovenskega koerografa Otrina, 27. ples v živahnem 2/4 taktu, češkega izvora, 30. hrvaški pisatelj (Ivan), 32. bog zahodnih Semitov, 33. zbirka zemljevidov, 35. ribja koščica, 36. ženska, ki se ukvarja s slikarstvom,, 38. potrdilo, certifikat. Navpično: 1. sin Tiesta v grški mitologiji, 2. bogato in umetniško izdelan glavni vhod, 3. kemijski znak za indij, 4. mlečni izdelek, 5. strma stena ob morju ali jezeru, 6. ameriška igralka (Tatum), 7. kdor igra, piska na piščal, 9. počasnež, zamudnež, 10. vrsta konjskega teka, 13. vrsta dragocenih francoskih preprog, 16. vrela voda, 19. domišljav puhloglavec ali gizdalin, 21. prsni oklep brez rokavov, 22. vrsta embalaže, 24. glasbena oznaka, 26. vrsta apnenca, ikravec, 28. merska oznaka za čistost zlata, 29. nizek ženski pevski glas, 31. japonsko rževo žganje, 34. star German, 37. kopno, ki Strli v morje. Marko DreSček 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 e 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 ‘mpmpjs ‘prs ‘supu pBuq ‘soup ‘uq|od 'rop ‘Suos ‘sn ‘siup ‘ue| ‘qjeis ‘S5[Bj ‘B}sy ‘usaip ‘xp[ ‘3[iu|ruo§ ‘doj[Sida :ouABiopoy Aajjsia Spodnja števila je treba s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik. Najprej vpišite najdaljša števila. Na osenčenih poljih boste dobili števili, ki sta sestavljeni iz samih enakih številk. 55555555 705210 81412 2810 574 34025567 654281 66666 1084 566 9545401 626562 50129 982 466 8816942 566666 36665 840 185 8588308 501412 33154 826 166 4721539 487716 20009 704 162 968817 217100 6550 660 123 865434 215430 5916 615 92 780026 206051 3662 610 89 tOfrSfrSe ‘6000Z ‘80688S8 ‘ZltlS ‘ZlflOS ‘Z18896 ‘frZS ‘130902 ‘319 ‘3353 ‘099 ‘928 ‘5355 ‘821 ‘293929 ‘hOZ ‘999993 ‘01250Z ‘99999 ‘2169188 ‘13188 ‘68312Z1 muABlopoA A3XISaH ŠAH a b c d e f g h Igor Jelen - Jerič / Vrhnika 1995 Cma dama je vdrla v belo pozicijo in zapustila obrambo svojega kralja, ki je ostal sredi Šahovnice brez rokade. Beli, ki je na potezi, ni okleval ter se spustil v brezkompromisni boj, kar se mu je v nadaljevanju tudi obrestovalo. Kazen za črno vihravost v otvoritvi je bila hitra in učinkovita! Rešitev naloge Na morebiten umik belega kralja se črni skrije v rokado in tako ohrani možnost aktivnega napada. Toda beli se ne zmeni za materijal in igra l.Ld2! Dal:+ 2.Ke2 Pogumna odločitev belega! Sedaj sta tako črni kralj in dama pod udarom belih figur. 2...De5 3.Dd7:+ Kf8 4.Tcl! Se ena odlična poteza! Bela trdnjava prihaja na sedmo vrsto. 4...De4:+ 5.Le3 Kg8 6.Tc7: Tf8 7.Le6! Dg6 8.Tc8 fe6 9.Tf8:+ Kf8:10.Lc5+ in črni se je vdal! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 409 SPECIALIST ZA UMETNO USPAVANJE ugankar. STVO UMETNI MEDNARODNI JEZIK ~PLAN0Tr MED DALMACIJO IN _J0SN0__ ARO. političarka PERON italijanska denarna enota BRANE Dolinar nizozemska lukazod Rotterdama ~ANGfiziT nobelovec 1908 (LORD _ERNEST]_ GEORGE MICHAEL NEM. UNIVERZI- TETNO MESTO POSAMEZNIK, OSEBNOST ZAČETNIK NA KAKEM PODROČJU NIKO GRAFENAUER KOS POHIŠTVA TEZA EMBALAŽE SOIGRALKA IDA KRAVANJA (ITA) ZORMAN IVO SLALPINIST IN GORSKI REŠEVALEC (FRANCU SL. SKLADATELJ IN ZBOROVODJA GOBEC AVTOR: SIMON BIZJAK ZAVEDENA ZENSKA DEL HAMBURGA SUVKO PREGL PREMETENA ZENSKA PISANJE ANALOV VRSTA TALNE OBLOGE MOŠKO IME IZIDOR (OKR.) DEL VODOVODNE NAPELJAVE JAPONSKA NABIRALKA BISEROV SIMBOL DRŽAVE (POMANJS.) • VEDAO GOVORNIŠTVU EDINA HCI DOLGOREPA TROPSKA PAPIGA OCE POSVECENEC V SKRIVNOSTI NAUKA IT.KLASI- CISTIČNI KIPAR (ANTONIO) PESNIŠKA KITICA KAVBOJSKO TEKMOVANJE KRILO RIM. KONJENICE ZENSKO IME PAMELA (OKR.) BLOMDAHLO-VAOPERA SL.GLASBE-Nl PEDAGOG (ADO) ŽIVČNA CELICA RIM.BOG. ZARJE KOSITER TELESNA DEJAVNOST GL.MESTO LITVE SL.LIT.ZG. (FRAN) IZPADANJE NEM,MESTO OBKOCHERJU VZHODNI DEL LJUBLJANE KARENINA ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD) SKRAJNI KONEC POLOTOKA SLUTER. SKUPINA V 70.LETIH PRVA KNJIGA KOGA HRVAŠKO MJME ZVESTA DOMAČA ŽIVAL ZVOK, GLAS OKAMNEL CVET DOMINIK KOZARIC ANTON INGOLIČ UČENJE POPRAVEK NPR.TISKOV-NIH NAPAK NEPORAB- UENDEL CELOTE STAROEGIP- ČANSKI PISATEU MONGOLSKI VLADARSKI NASLOV NVH VNVNV naNviso m vmmacci amiHaHirra iv moiNv moodoma HDMOIVH V>IN3AtM aa VNV SVAVlNVdaiS vm OVdZI VNTA NS VJ1A3 vrv oaaoa VHVNia VAONVO idaav vw ocn MaZMdTV vmvmiNa VOIAV1SVZ aamoNđM lOUABIOpOA :A3XIS3X 24 Ponedeljek, 6. novembra 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI _ SREČ JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 6^6 C A VREMENSKA SLIKA Nad Zahodno in delom srednje Evrope je območje visokega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo pa ciklonsko območje. S severnimi vetrovi priteka nad nase kraje suh in zelo hladen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1010 1020 1010^ 6 1010 J OSL° STOCKHOLM -O/- .11 z. o /j 'fhi =0 KOBENHAVl) -6^' DUBLIN o' - 7/- K0BENHAVN - , -4/u o — 1020 6"^ Ć) LIZBONA 6 / AMSTERDAM-V-—LONDONo o —---------- 1030 oBRUSEU BERLIN -2/ -> oPARIZ VARŠAVA1/- o 623 2ENEVAO/- ° MILANO o,/. - DUNAJ 1/- o LJUBLJANA -1/8 o o MADRID 4Z- o Temperature zraka so bile izmerjene včeraj^ ob 7 in 13 uri. fir. -*/- oKIJEV 1010 1090-1 s BEOGRAD 2/- o SPLIT s/- ggosoFIJA C — ----SKOPJE c z/- - ' 'r J020 .ATENE 19^ —S' DANES ^6 TRBIŽ CELOVEC O 0/6 <3 ČEDAD— O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ GRADEC 2/7 3 O S. GRADEC 1/6 <2b MARIBOR O 3/8 o PIUJ M. SOBOTA O 2/8 OVIDEM 8,11 -—»N. GORICA GORICA o ‘Z’3 6/13 O O KRANJ POSTOJNA o 2/7 CELJE _ 3 22 II JANA V ^ / 3 LJUBLJANA 4/9 N. MESTO O 1/8^ ZAGREB -/9 O PORTOROŽ O 9/13 KOČEVJE C1/7 ČRNOMEU wmbw< o3'^ 3 3 Slovenija: Danes bo delno jasno. Se bo vetrovno. Naj-visje dnevne temperature bodo od 2 do 7° Celzija. Sosednje pokrajine: Delno jasno in madno bo. V krajih severno in vzhodno od nas bo prtežno oblačno, . j lonekodr bo rablo^nezila^ DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.52 in zašlo ob 16.38. Dan bo dolg 9 ur in 46 minut. ONESNAŽENOST ZRAKA i <6^3 j r 5.11. povprečna 6.00-7.00 24-uma max. uma Ljubljana Bežigrad 19 7 22 Celje 14 11 56 Trbovlje 35 26 106 Hrastnik 20 16 58 Dobovec - - - Mejna imisijska vrednost: 350 mikrogramov/m' ^Kritična imisijska vrednost: 700 mikrogramov/m3 V. BI0PR0GN0ZA Za večino bo vremenski vpliv ugoden. PLIMOVANJE Danes: ob 2.15 najnižje -28 cm, ob 8.21 najvisje 52 on, ob 15.02 najnizje -57 cm, ob 21.19 najvisje 32 on. jutri: ob 2.45 najnižje -25 cm, ob 8.46 najvisje 52 cm, ob 15.30 najnizje -59 cm, ob 21.53 naj- TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m ^6 3 °c 3 -1 -5 -7 -9 -10 NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: N12 do 24 vozlov popoldne: N 12 do 24 vozlov V0X POPULI Ce se Martinova gos po ledu plazi, o božicu navadno po blatu gazi. 8 8 8 Listopada gredo duše v nebo, kakor Čebelice iz JUTRI TRBIŽ 3 ČEDAD—* O KRANJSKA GORA , '2/1 TRŽIČ 3/6 OVIDEM 3/- o KRANJ ^ »r iv 3 3^ IIJANA ' u / GORICA -2/11 O ° POSTOJNA 0-3/5 TRST3^^3aH M LJUBLJANA -1/8 N. MESTO o -2/6^ ZAGREB 0/- o 3 3\° KOČEVJE -S/4 ""•03-336««-'« POREČ PAZIN O/ ° 3 ČRNOMELJ -Air- o V Sloveniji: V ponedeljek bo suho. Se bo vetrovno. V višinah otoplitve. Obeti: V sredo bo suho. —' — J v. / V ' J* L \ / L !!§!§gl!!ll!i! ■Bin Picassovo »ogledalo« za 15 milijonov dolarjev NEW YORK - Picassovo olje z naslovom Ogledalo, naslikano leta 1932, je samo eno od del, ki bo v torek na dražbi v slovitem newyorškem Christiesu. Po mnenju izvedencev je delo vredno od 10 do 15 milijonov dolarjev (telefoto AP). Zemeljska ataosfero se ogreva počasneje VVASHINGTON -Ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA) je v 186 straneh dolgem poročilu, ki ga je sestavilo dvajset priznanih klimatologov s sodelovanjem Mednarodne komisije za podnebne spremembe (IPCC), navedla, da se postopno segrevanje zemeljske atmosfere nadaljuje, a v manjši meri, kot so napovedali pred leti. EPA in IPCC se strinjata, da je za otoplitev kriv zlasti človek. Menijo, da morajo vlade posredovati in preprečiti katastrofo, ki grozi planetu. Kljub temu so se izvedenci previdno izražali, saj je vreme pogosto postavilo na glavo vsa njihova predvidevanja. Matematični modeli podnebja na našem planetu so namreč zahtevna naloga tudi za najzmogljivejše računalnike, zato marsikatera napoved bolj spominja na prazno akademsko razglabljanje. Agencija napoveduje, da se bo konec leta 2100 temperatura na Antarktiki zvišala za 2° do 4° Celzija. Izvedenci IPCC iz petindvajse- tih držav so previdnejši, saj menijo, da se bo temperatura zvišala od 1° do 3,5° C. Nihče si ni povsem na jasnem o posledicah takšnega zvišanja temperature. Katastrofalne napovedi, češ da se bo gladina oceanov do leta 2100 zvišala za en meter, so znanstveniki opustili. Zdaj trdijo, da se bo zvišala za 45,72 centimetra. Se več, klimatologi predvidevajo, da se bo z zvišanjem temperatur povečal obseg snežnih padavin na Antarktiki, kar bi utegnilo izničiti viša- nje morske gladine. Novi podatki vzbujajo sum, da so trditve o akademskem razglabljanju upravičene. Nekateri celo menijo, da bo zvišanju temperature sledilo vnovično znižanje. Z višjo temperaturo naj bi prišlo do večjega izparevanja, oblaki pa bi omejili tako imenovani pojav tople grede, ki ga povzroča uporaba trdih in tekočih goriv. Seveda bi bilo zmotno, če bi se prepustili prepričanju, da bo planet sam poskrbel zase in izničil vse človekove grehe. Spet odprt grob kraljice Nefertari KAIRO - Grobnico kraljice Nefertari so vnovič odprli za javnost. Kot prikazuje gornja slika so v njej številne živobarvne poslikave, ki upodabljajo pot kraljice Nefertari, »najlepše med lepimi«, v svet mrtvih. Nefertari je bila najljubša od 13 žena faraona Ramsesa 2., ki je kraljeval od 1290 in 1223 pr. n. št. Grobnica, ki jo je dal zgraditi njen mož, velja za eno najlepših umetnin egipčanske civilizacije. (Telefoto AP) :r •, že $ M. /«#fglS§ ^ij'. Pmfesf moških: nočejobiti LONDON - Se nedavno so se ženske pritoževale nad tem, kako jih prikazujejo reklame. Zdaj pa v Veliki Britaniji protestirajo moški. Menijo, da jih reklamni oglasi in oddaje prikazujejo kot seksualne objekte, ki so ves čas samo doma, kjer morajo početi, kot jim narekujejo žensk. Vse to je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedlo reklamno podjetje Davies Riley-Smith Maclay. Raziskava je ugotovila, da to najbolj prizadene moške, stare od 25. in 34. let, ki imajo svobodne pokbce. Nove žrtve tajfuna na Filipinih MANILA - Na Filipinih še vedno ugotavljajo škodo, ki jo je v petek povzročil tajfun Angela. Obračun je veliko hujši, kot je sprva kazalo. Mrtvih in pogrešanih je najmanj 588, gmotno škodo pa za zdaj ocenjujejo na 70 milijonov dolarjev. Pribhzno pol milijona ljudi je vsaj začasno brez strehe nad glavo. Tajfun Angela je najhujši, kar jih je pustošilo na Filipinih v zadnjih osmih letih. Veter je dosegel hitrost do 240 kilometrov na uro. Zadnja takšna ujma je otočje dosegla leta 1987, ko je tajfun Nina zahteval 683 žrtev in pogrešanih, gmotna škoda pa je znašala 44 milijonov dolarjev. Ugrabili vnuka nobelovke Rigoberte Menchu CIUDAD GUATEMALA - V glavnem mestu so neznanci včeraj ugrabili 16-mesečnega vnuka nobelovke za mir Rigoberte Menchu. Otroku je ime Carlos Velasquez Menchu. Oborožena tolpa ga je iztrgala iz materinih rok, ko je šla ta proti domu Menchujeve. Rigoberta Menchu se že dolga leta bori za uveljavitev človekovih pravic v Gvatemali.