Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 5 din IZDAJA F1ZKULTURNA ZVEZA SiOVENIJt Dogodki prihodnjega tedna Prvenstvo FLRJ v plavanju Odlična igra naših nogometašev v Kodanju Jugoslavija:Danska 4:1 (3:1) 3 1 A --L -7 .. »•! 7 I V 1“ '11 - . .. 1 I intimna fiVn-p r-f. C 71 (or fi ■■1 IVI nr; IvKranil 1 Q. Hlinilta 1P TlTlMPSlfl tl S I- VSP.Il JVSllfldOV n C-- S e 2 <* DlOŠtVS, ViVida.l.; ( Kodanj, 10. sept. Za razliko od prvih dveh tekem naše reprezentance na turneji po Skandinaviji, ki sta bili odigrani po dežju in spolzkih igriščih, je bilo današnje srečanje z Dansko ob zelo lepem in sončnem vremenu na odličnem terenu. V prenapolnjenem stadionu je tekmi prisostvovalo okoli 40.000 gledalcev. Po porazu naše reprezentance med tednom na olimpijskem stadionu v Helsinkih v tekmi s Finsko, s katero smo igrali prvič ter nepričakovano, vendar zasluženo izgubili s 2:3 (2:1). je danes naša reprezentanca v svoji zadnji tekmi na skandinavski turneji, dosegla zasluženo in visoko zmago. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Jugoslavija: Mrkušič, Stankovič, Golič, Čajkovski I., Horvat, Djajič, Ognjancv (Vukas), Mitič, Zivanovič, Bobek, Herceg. Danski: Nielsen, Petersen I., E. Han-sen, Belfeld, Omvold, Petersen II., Jorg Hansen, Benike, Sabak, Lund-berg, Nens Hansen. Po nekaj minutah nervozne igre sta obe moštvi izvedli po en zelo nevaren napad. Najprej je domače levo krilo končalo svojo akcijo s strelom preko vrat, takoj nato pa je Mitič zgrešil nasprotnikov gol. Burno navijanje danskega občinstva so prekinili naši reprezentanti v šesti minuti. Inicialor gola je bil Bobek, ki je preigral dva nasprotnikova igralca in privlekel nase danskega branilca ter pedal žogo Hercegu. Ta je takoj podal žogo v sredino Zivanoviču, ki je preigral Orn-volda in prisebno plasiral žogo v desni kot poleg Nielsena, ki je zapustil vrata. Danci niso popustili niti po našem vodstvu 2:0, katero smo dosegli štiri minute nato, temveč so nadaljevali borbo z enako ostrostjo. Drugi gol je dosegel Bobek, ki je po kombinaciji Cajkovski-Djajič dobil žogo na 20 m pred vrati ter jo povedel do pazljivost domače obrambe ter ostro streljal v mrežo. Toda že v naslednji minuti je uspelo danskemu levemu krilu Jensu Hansenu, da je ušel Stankoviču in pedal pred naša vrata, kjer sta istočasno startala na žogo Horvat in Sabak. Slednjega je naš srednji krilec nepravilno ustavil, tako da je sodnik pravilno prisodil enajstmetrovko- To je danski levi branilec E. Hansen pretvoril v gol in znižal na 2:1-Nato je naša reprezentanca nekaj časa . preživljala krize, katero so poskušali Danci izkoristiti s pogostimi in nevarnimi napadi. Pritisk domačinov pa je popolnoma izginil po 23. minuti, ko je naša reprezentanca zvišala rezultat preko Mitiča in si s tem tako-rekoč zagotovila zmago. Po tem golu je naše moštvo ponovno začelo igrati mirnejše in sigurnejše, čeprav so se Danci še naprej žilavo borili in nevarno napadali. Do kraja polčasa so imeli naši igralci nekaj ugodnih priložnosti za zvišanje rezultata, vendar jih niso izkoristili. EKSHIBICIJSKA IGRA NAŠE REPREZENTANCE V DRUGEM POLČASU V drugem delu igre sta obe moštvi nekoliko spremenili svojo postavo. Pri nas je Vukas zamenjal Ognjanova, dečim so Danci zamenjali vratarja in srednjega krilca. Prvih 10 minut je pripadlo Dancem, vendar niso imeli skoraj nobene priložnosti za gol. Odslej pa do konca igre so bili naši igralci popolnoma v premeči ter so prikazali pravo ekshibicijsko igre. Bili so trenutki, ki so Jugoslovani izvedli tudi po 10 oddajanj, ne da bi bili njihovi nasprotniki v stanju; niti dotakniti se žoge. Ce bi se bili naši igralci v tem delu igre bolj znašli pred nasprotnikovimi vrati in boljše streljali, bi bili lahko dcsegli zmago z znatno višjim rezultatom. Danci so ves čas poslali le en strel na naša no ubranil- 19. minuta je prinesla najlepši trenutek in končni rezultat tekme. Djajič je skoraj iz kotne črte podal žogo Stankoviču, ta pa Mitiču, ki jo je podaljšal prostemu Bobeku. Slednji je mojstrsko podal Hercegu, ki je v polnem teku iz razdalje 10 m poslal ostri strel pod prečko. To kombinacijo našega moštva, ki je bila izvedena od enih do drugih vrat, ni mogel nasprotnik preprečiti. Današnja tekma v Kodanju je spominjala na igro v pomladanski tekmi v Beogradu. Obe moštvi sta bili v tehničnem oziru na višku. Zmaga naše reprezentance bi bila lahko izražena tudi s precej višjim rezultatom. Vendar so tudi Danci igrali zelo dobro, posebno pa so ugajale akcije in predori njihovega napada. V drugem polčasu je naše moštvo zaigralo v polni formi in po mnenju samih igralcev, prikazalo eno najboljših iger naše državne reprezentance. Med posamezniki se je odlikoval z izvrstno igro Bobek, ki je bil iniciator kazenskega prostora, izkoristil ne- vrata, katerega pa je Mrkušič sigur- vseh napadov našega moštva, nadalje Mrkušič, ki je bil zelo siguren, med mlajšimi igralci pa sta zadovoljila Zivanovič in Herceg. Djajič je bil nekoliko boljši od Čajkovskega. Odpovedala sta le Ognjanov in Golič, ki se ni mogel uspešno zoperstaviti nasprotnikovemu krilu. Sodnik Norvežan Balstad je bil objektiven, čeprav je večkrat nepotrebno prekinjal igro. IZJAVE O TEKMI Vodja naše reprezentance Dušan Blagojevič: »Naši igralci so prikazali zelo lepo in na momente ekshibicijsko igro. Zasluženo smo zmagali. Upam. da smo s to zmago nekoliko popravili slab vtis zaradi poraza na Finskem. Naši reprezentanti so igrali z veliko voljo in požrtvovalnostjo, kar jim je moralo prinesti uspeh. Sodnik je bil dober, vendar je preveč sekal igro-« Predsednik danske nogometne zveze Ebe Schtvarz: »Bil sem na tekmi med Dansko in Jugoslavijo v Beogradu, vendar je današnja igra v vsem Starodavni Dubrovnik je bil 3 tedne prizorišče borb med najboljšimi šahisti sveta prekosila prvo. Zmaga vašega moštva je popolnoma zaslužena, ker so bili vaši igralci precej boljši v vseh ozirih. Ugajala sta mi predvsem Bobek in Zivanovič«. Kapetan danske reprezentance Orn-vold: »Jugoslovani so igrali tako dobro. da je težko najti kakršnokoli pripombo. Bobek. Mitič. Čajkovski, Djajič in Mrkušič so vaši najboljši po- samezniki. Rezultat je prenizek na-pram temu, kar ste pokazali v igri.« Sodnik Norvežan Balstad: »Menim, da je Jugoslavija odlično zaigrala in da ji je uspelo odnesti popolnoma zasluženo ' zmago. Z boljšim streljanjem na vrata bi bili lahko dosegli mnogo ugodnejši rezultat. Obe moštvi sta igrali zelo fair, tako da v tem oziru nimam nobene pripombe«. v Dubrovniku IX. Šahovska olimpiada v imuruvninu # e "£ borbenosti®, vztrajnostjo im mirno igr® so si Jugoslovani priborili prvenstvo Zadnja tretjina velike ša novske olun-tsiade v Dubrovniku je bila v znameniti hude borb*1 med slavnima favoritoma za osvojitev prvega mesta Jugoslavijo in Argentino, fce samo avooo.i med Jugoslavijo in Argentino, ki se je končal z zmago argentinskih mojstrov, temveč tudi ostale berbe^ ki sta jih v temveč i.uui obrnit: i- . v.;-- - preteklem tednu vodile Jugoslavija m Argentina s svojimi nasprotniki., so bile predmet splošne pozornosti. vseh 'orirni le vrciui«:. splošne ...........*■ ' 1 . - igralcev in gledalcev, ici so zadnje dni Kepjrj&j&iiovano visoka zmaga inp*Bi8lli atletinj nad anstrijsin! 65:11 CD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA SENTJURCA IGORJA Celje, 10. sept. Avstrijo smo prištevali med pet najmočnejših držav v ženski atletiki. Današnji dvoboj pa je pokazal, da temu ni tako in da so se naše atletinje uvrstile med to petorico. Ing. Weiner, vodja avstrijske reprezentance pravi sicer, da je njihova ekipa oslabljena zaradi odsotnosti nekaterih tekmovalk, vendar pa bi tudi njihova prisotnost ne vplivala na zmago. Novi atletski stadion Kladivarja je bil za dvoboj svečano okrašen. To je Prvi fizkulturni objekt te vrste v državi in je bil s to prireditvijo otvor-jen. Atleti Kladivarja so vložili vanj 11.700 ur prostovoljnega dela, fron-tovci pa so jih dodali še okoli 12.000, tako. da so bile nove garderobe, tribuna, odlična steza in naprave za skoke in mete zgrajene večinoma s prostovoljnim delom. Iniciator in gonilna sila je bil ves čas Fedor Gradišnik. predsednik AK Kladivar. »steber celjske atletike« in vzgojitelj mnogih odličnih atletov. Na stadionu se je zbralo okoli 3000 gledalcev. Z zanimanjem in nervoznostjo smo pričakovali prvo točko — tek na 80 m z ovirami. Ko je počila startna pištola sta obe naši tekmovalki nekoliko zaostali. V sredini sta dohiteli in na koncu prehiteli Avstrijsko Zuber, medtem ko je Oberlieierjeva začetno prednost obdržala do konca. Ista slika v tretji in sedmi točki dvoboja, t. j. v teku na 100 in na 200 m. Na startu sta naši tekmovalki slabi, dobri 'v teku in odlični . v finišu. To je bila značilnost jugoslovanskih sprinterk. Z dobrim startom bi si izboljšali tudi čas na vseh kratkih progah. V metu krogle je bila F.adosavljevi-čeva ves čas v premoči, dvoboj drugo in tretje mesto pa sta bojevali mlada Kotluškova in Avstrijka Brug. Z zadnjim metom Slovenke se je dvoboj odločil 12,57 m. to |p zb 14 cm boije od nasprotnice. Kotluškova je izreden talent, manjxa ji samo tehnike in borbenosti. Nov slovenski rekord v metu kopja JISJiO m in zmaga nad Radosavljevičevo le velik uspeh 16-letne Kotluškove. V metu kopja je nastopila tudi Avstrijka Bauma, olimpijska prvakinja 1948, druga na evropskem prvenstvu v Bruslju 1950 in avstrijska rekorderka (48,68 m). Bila je seveda favoritka, njena zmaga ni bila v vprašanju, čeprav je vrgla kopje »samo« 42.60 m. Skoki v višino niso potekli v znamenju velikih borb. Vsem tekmovalkam manjka tehnike. Simovi pa poleg tega še močan odriv. Mala, okretna in hitra Knezova je imela tudi nekaj smole, saj je v višini 150 cm za las podrla z roko. V skoku v daljavo bi morda omenili mnoge prestope naših dveh tekmovalk, torej spet vprašanje tehnike, ritma in mehaničnosti poleg dobro odmerjenega zaleta. Tudi startne treme ne bi bilo treba toliko, saj to ni bil prvi večji nastop. Ena najzanimivejših točk je bil tek .,, na 800 m. Med tekmovanjem smo be-UA) 4.81. fanovičeva je pretrgala vrvico, zmagala je, toda samo za širino prsi, Avstrijka ima isti čas. TEHNIČNI REZULTATI 80 in z ovirami: 1. Oberbreyer (Al 12.9: 2. Šeb (J) 12.9: 3. Zuber (A) 13.1: . Marljar (J) 13.4. Krogla: 1. Radosavljevič (J) 12.90: 1 Koti usek (.) 12.59: 3. Bruck (A) 12.43; 4. Schlaeger (A) 12.10. 100 m: 1. Šumak (J) 12.9: 2. Buiia J) 12.9; 3. Prkic (A) 13.1; 4. Ober-iirever (A) 13.2 Višina: I. Sablatnigg (A) 1,10: Knez (J) 145: 3. Zuber (A) 141: L. Sima (J) 141. 200 m: 1. Butia (j) 26.4: 2. Stefanovič (|) 26.9: 3. Prkic (A) 27.3: 4. Zuber (A) 32.2. Disk: 1. Matej !J) 41.56: 2. Borovec ; J) 40.06: 3. Tiltsch (A) 39.70: 4 Schlaeger (A) 39.07. Daljina: 1 Knez (J) 5.21: 2. Šumak J) 5.14: 3. Štach 5.05; 4. Sablatnigg iežili sledeče 109 m: Kladensky (Avstrija) vodi! Slede ji v enakih razdaljah po ca 5 do 7 m Stefanovičev« in Safarieva. za njima pa Sigmundova (Avstrija). JOP m: Vrstni red isti. 309 m: Hladen-skyjeva še vedno vodi. 490 m: Nespremenjeno! Morda je Stojanovičeva nekoliko dohitela nasprotnico. Tek ritmičen. napora še ni opaziti. 599 m: Avstrijka v vodstvu! Za njo ostale tekmovalke v neizpremenjenem vrstnem redu. 669 m: Kladenskvjeva še vedno vodi! Prvi znaki utrujenosti. 709 m: Mala Stefanovičeva začne dohitevati Avstrijko. Razdalja med njo in prvo se manjša. Na obrazih tekmovalk čj-tamn napor. Ali bosta zdržali ta tem. no? 7r<0 m: Tekmovalki sta skoraj skupaj. Stefanovičeva daje od sebe poslednje sile. 709 m: Slika ista. Kladenskvjeva se bori za prvo mesto. Gledalci sn stopili na klopi. »Jelena. Jelena!« skandira stadion in Jelena preide v zadnjih metrih v finiš 899 m: cilj: Ste- Kopjc: 1 Bauma (A) 42.60: 2. K<>-lušek (J) 38.50: 3. Radosavljevič (P 7.77: 4. Rich (A) 35.47. 800 m: 1. Stefanovič (J) 2:22.5 Kladenskv (A) 2:22.5: 3. Šafer (j '•26.2: 4. Sigmund (A) 2:39.5. 4X100 m: 1 Jugoslavija (Uršič. Sti nak, Božič. Butia) 51.1: 2. Avstrija Siach. Prkic. Bruck, Oberbrever! 7 2.5 .Yov državni refcord & kan ate na tOO m hrbtno Split, lil. sept Na plavalnem tekmovanju V Splitu v čest Dneva jugoslovanske vojne mornarice je član »Mornarja« Boris Skanata postavil nov državni rekord na 109 m hrbtno s časom 1:09.7. Na istem tekmovanju ,ie članica »Jadrana« Majda. Majcen postavila nov državni pionirski rekord na 199 m hrbtno z 1:23.8. trumoma prihajali k arkadam Umet-nosthe galerije. Do odiara-nja prekinjenih parti.i po XIL kolu ie kazalo, da bodo Arcentm-ei izvlekli iz svojih šestih prekinjenih nartii več dobička kakor Jugoslavija iz 4 prekin.iemh. Toda računi so bili nekoliko prekrižani. Naši mojstri so z vztraino borbo dobili dve m pol točke. medtem ko ie naš slaviti tekmec Argentina — dobila samo .1 točke. Obdobje od X. do XII. kola, ki :e bito v znamenju borke za. razjasnitev položaja na vrhlu 'tabele, se je torej končalo z zmago Jugoslavije- Vendar tj to ni pomenilo, da se je Jugoslavija s tem ze znebila svojega tekrop.cm kajti med njima ie bilo razlike za eno točko. Najhujso borbo le btto'tre ba sprejeti šele v zadnji h k/2:l14, Finska : Jugoslavija 1:3, Argentina : Francija 2:1 (1), ZDA : Čile 3% J/2. Belgija : Švedska 3:0(1), Italija : Peru 3%:%. Končno stanje: Jugoslavija 45%. Argentina 43(1), Nemčija 40%. ZDA 40. Nizozemska 37, Belgija 31% (1), Av- strija Sli/2, Čile 30%, Francija 28(1), Finska 28, Švedska 27(1), Italija 25, Danska 22, Peru 2U/s. Norveška 15, Grčija 12. PRVA ZMAGA KLADIVARJA Zagreb, 10. sept. V prvi tekmi zvezne rokometne lige v Zagrebu je domači Dinamo premagal Zagreb s 5:3 (2:2). Beograd, 10. sept. Prvenstvena tekma med domačo Crveno zvezdo in Milicioner jem iz Sarajeva se je končala neodločeno 2:2 (1:1). Celje, 10. sept. Včeraj popoldne so rokometaši domačega Kladivarja premagali zagrebško Lokomotivo z 8:6 (4:4). Telle neizkoriščenih priložnosti .. .. - - ---- ■ ■ --fwof ■srri gncce r,rw~z 'rnMMTP— ZVEZNA LIGA V ROKOBORBI Loko moti v a prem o rja ! a Železničar 12:4 Zagreb, 10. sept. Včeraj ie tu gostovala ekipa mariborskega Železničarja, ki se je v okviru zvezne lige v rokoborbi srečala z domačo Lokomotivo. Mariborski rokoborci se niso mogli uspešno zoperstaviti rokoborcem Lokomotive, čeprav so se zagrizeno borili v vseh srečanjih, tako da so zmagali Zagrebčani z rezultatom 12:4. Po te msrečanju sta na lestvici zvezne lige v rokoborbi Lokomotiva in Spartak na prvem mestu z 9 točkami, sledijo pa jim Borac (Zgb) in Železničar (M) s 4 točkami, Pobeda (Sen-i ta) 3 in Proleter (Zrenjanin) 2 točki ORsszest mnsBCtitJCMB* lese Ljubljana, 10. septembra. ODRED: Bencik. Medved, Rupar Rajon, Lesjak, Perharič, Kroupa Plaznik. Kumar. Keržan. Hacler. PROLETER: Kezdi, Medič, Majer, likaš. Sejdič. Farkaš, Relič, Zbanat -ki. Rupnik. Bekič, Sestak. STRELCI: Kumar v 36. minut prvega polčasa — sodnik major Ma a n čič iz Beograda. — Stadion o! !irševi cesti. Odred : Proleter 1:0 (1:0) Današnja pv.eiu-urenn tekma med )d redom in Proleter jem iz Osijeku iv-bila zopet ena izmed tistih iger 'vi je značilna za slovenskega ligaš: neučinkovitost! Približno 7.IX! led n! cev je imelo priložnost videti In so si Ljubljančani v tej tekni ustvarili vrsto u-pelih prodornih skrij. izmed katerih hi jih domači na-•ladalci lahko vsaj polovico zaklju-•li z uspešnim strelom na gol. Totl.t z mnogo obetajoče igre se je rod'! kremen uspeli — 1:()! Res je, (la ta dve dragoceni točki ostali doma oda nihče ne more biti s tem po 'ilnoma zadovoljen. Zaredi močm-izenačenosti vseh elanov 11. zveztiv 'ige, izmed katerih 'ima večina enako število točk. bi bilo nujno, da b: ')dredovi igralci danes izkoristili vse •irilnžnosti in dosegli mnogo več p zultnt. Zavedati se je treba, da h -sttii red v končnem plasmanu ude-"žencev odločala tudi razlika v go-ili. katero si je Odreti v tekmi 'ego precej poslabšal. Tesna zmaga Odreda je torej n -irnja dejstva prav za prav neuspeh iztoki tega so predvsem v netočnem n slabem streljanju na gol nasprot •ika. Do sredine drugega polčasa m irimer zmaga Odreda ni bila vprašuje. kajti domače moštvo je ime pobudo v svojih rokah in stalne -mžalo K-zdijev-' vratr Ttotošn urudori Haclerja in Kroupe, ki sta koristno in izdatno zaposlila napa-lalno trojico, so se nepričakovano euspešno zaključevali. Napadalne •kci.ie Odreda, ki so se vrstile v tem Udobju igre skoraj druga za dru-:o, so številnim gledalcem dajale sluti, da bo Proleter tokrat doživel hud -iraz. Toda večina žog se je znašla v mitu. „ Od sredine drugega polčasa dalje m je Odred naglo popustil in do-mščal nasprotniku, da je s hitrimi n povezanimi napadalnimi akcijami irvarno prihajal pred domača vrata r je le zasluga ožje obrambe, pred-: m vratarja Bencika, da Odred v cm delu igre ni dobil gola ali odšel : igrišča celo premagan! Seveda je ndt Odred v tem času izvedel nekaj rvdorov, ki pa zaradi popuščanja po-. .mrežnih igralcev niso bili nevarni. 0 igralcih Odreda bi lahko rekli le; najboljši na igrišču je bil. brez dvoma vratar Brncik, ki je v tej tekmi ponovno 'dokazal, da se vrača v v njo nekdanjo formo. Od branilcev bil boljši Rupar, medtem ko je ''■ledved zopet izrazil svojo značilno V bo in sicer, da v dvoboju z nasprotnim igralcem v kritičnem trenutku ne zna oceniti položaja, =a je n. pr. > ei krat brezuspešno starta! na žogo, kj pa jo je izgubil. Krilska vrsta tokrat ni uspešno opravila svoje nalo-re. To velja predvsem za prvi pol-as. po odmoru pa so se vsi trije zapravili. O napadalcih bi poleg ne-ičinkovjtosti omenili še to, da .so v napadalnih akcijah dva ali trije igral- 1 -kup -j prodirali proti golu, zaradi esar ie bila podana žoga v sredino kazenskega prostora večkrat plen nato rot ni ka. V moštvu gostov je bil najboljši od ja napada Rupnik, ki pa ni imel kdo ve kako dobre okolice. Sodnik Matančič je vodil tekmo vt ari t ati run. DRUGA in TRETJA (NACIONALNA) ZVEZNA NOGOMETNA LIGA II. LIGA j TEKME V 5. KOLU II. LIGA Roga 14 S 3 3 31: 9 1« 11. oktobar : Podrinje 1:6 Željezničar : Odred Napvedak Odred 14 14 6 6 5 4 3 4 21:16 21:12 17 16 Mefalac : Borite 1:2 Proleter : Napredak Podrinje Borac 14 U 5 6 6 3 3 5 1S: 13 18:12 16 to Napvedak : Sloga 2:0 Sloga : Meialac Vardar Kvarner 13 n 6 5 2 4 5 3 (9: 9 25:23 14 14 Proleter 13 5 4 4 17:19 14 Odred : Proleter 1:0 Borac : 11. oktobar Meialac 14 5 2 7 15:17 12 željezničar 13 4 4 5 16:27 12 Kvarner : Željezničar 4:3 Podrinje : Vardar tt. oktobar 13 0 1 12 10:48 1 NACIONALNA LIGA Borac : Milicioner 1:0 RaflniČki : Veleš 6:0 Proleter : Dinamo 0:0 Eabotnički : Šibenik 1 0 Zagreb : Sutjeska 1:0 Rudar : Železničar 0:1 TEKME 3. KOLA Železničar : Borac Zagreli Veleš Šibenik : Proleter Sutjeska : Rudar Dinamo : Radničkj Rabotnički : Milicioner NACIONALNA LIGA Radn ički 13 8 4 1 47: 8 20 Dinamo 13 6 6 1 25:10 18 Veleš 1 3 8 2 3 25:14 IS Zagreb Milicioner 13 6 4 3 20:14 16 13 7 o 4 17:15 16 Borac 13 5 5 3 21:13 15 Proleter 13 4 4 5 11:18 12 Rabotnički 13 4 3 6 13:23 11 Šibenik 12 4 1 7 15:21 9 Rudar 13 4 0 9 10:31 8 Sutjeska 12 2 3 7 7:18 7 Železničar 13 2 0 11 6:52 4 vnf . m Danev Karel — „oče košarkašev Železničarja »Ne vem, koliko podobnih trenutkov, sem že doživel. Včeraj sem bil vesel in ponosen zmage, danes jezen in slabe volje zaradi poraza. Zadnji čas sem bil res bolj navajen slišati — zmagali smo —. danes pa je spet obratno. Častno pa prenašamo tako zmage kakor poraze« — nam Je hudomušno razlagal Danev Karel, vodja košarkašev ljubljanskega železničarja potem, ko so imeli za seboj zmago nad državnim prvakom Crveno zvezdo in bili poraženi od beograjskega železničarja. Se le ,P° rCK?'U,iZ Trsla- Leta 1922- 5e prišel v Ljubljano, fmel tredne u/pehe narasca*ikov ^bijanskega Sokola III. tri vTntonici“ ”” V Itallj° ” Nemčii°’ k^ * nežive! Njegovo pravo delo pa se je začelo takoj prve dni p0 osvoboditvi. BU je eden izmed pivih organizatorjev TD Partizana za Bežigradom. zace.ku je bil za vse sam in je prvi organiziral redne ure splošne telesne vzgoje. Ko je kasneje kot načelnik telovadnega društva Zelez-mčar slučajno prišel_ v stik s prvimi košarkaši, ga je stvar takoj zagrabila. Videl je ze »razorano polje«, zato je »prijel za plug« »Zapuščina« stare sekcije je štela vsega 12 fantov in deklet. Ko ie bil postavljen za načelnika košarkaške sekcije je sam zbiral in vabil nove moči in kaj kmalu je sekcija zaživela. »Strma in težavna je pot do uspeha« — to vam večkrat ponovi. Poleg poKlica na železnici poučuje še telovadbo na železničarski šoli, kjer pravi, da vrši resnično selekcijo mladih telovadcev za vse športne panoge. Danes, ko je v sekciji »Železničarja« kot na velikem mravljišču, je Danev Karel kot matica, ki vse organizira, nadzoruje in pomaga, da se čimprej izpolnijo naloge, ki še stoje pred najboljšo delovno sekcijo v državi. Pionirji ga dobro poznajo. Kontrolira jih, kako se uče, se zanima, kako živijo in pomaga kolikor more. »Ce Korlna ne bi bilo, ne bi bilo nič. On predstavlja roke, noge in glavo sekcije. Poglejte novozgrajeno igrišče, spomnite se naših gostovanj, poglejte naše uspehe. Čigave zasluge so to? Kdo nas je vzgajal in vzpodbujal, kdo se je z nami jezil in smejal? Naš Kori! In še tole: »Kdo je to organiziral?« V rokah kapitana ligaškega moštva Vozlja je zašuštela brzojavka. V njej je stalo, da pride v nedeljo, 17. t. m., kot gost Železničarja v Ljubljano štirikratni košarkaški prvak Francije »Asvel«. »Naš Kcrl!« — se je glasil odgovor. Nekaj pripomb k letošnjim VELIKIM PLAVALNIM PRIREDITVAM Na letošnjem evropskem plavalnem prvenstvu, katerega so se udeležile tudi nase plavalke, so bili Jugoslovani šti-rinaj.stkrat v finalu. Le Jugoslavija je imela na nekaterih disciplinah (200 m prsno, 1500 m, 400 m in 100 mprosto) celo po dva finalista. V tekmovanju za evropski cup (vse moške discipline plavanja, skoki in waterpok>) se je Jugoslavija plasirala s 40 točkami na četrto mesto, d očim je naša reprezentanca leta 1947 zavzela osmo mesto s trinajstimi točkami. Mnogi strokovnjaki so poudarjali moc zastopanih moštev po razmerju udeležencev v finalnih tekmovanjih in tako ugotovili, da je izenačenost naših plavalcev dokaz velike moči in jamstvo se večjih uspehov v bodočnosti Jugoslovanska plavalna ekipa je tako zapustila na evropskem šampiona!u močan vtis. Posebno velik napredek so pokazale plavalke, ki so postavile na tem prvenstvu tri jugoslovanske rekorde., Niso pa izpolnili naših pričakovanj _ naši crawlisti. zlasti veliko obetajoči Marjan Stipetič. Njegov neuspeh so tuji novinarji in trenerji ocenili kot posledico slabe taktike v fi-;*kmah, Her se Marjan ni držal , faktičnega plana svojega trenerja in je y začetku plaval prepočasi. Poleg tega je Marjan Stipetič preveč plaval ter je nastopil na vseh progah prostega stila in se samo čudimo, da ga vodstvo ni prijavilo tudi na 100 m hrbtno. Zato je počasi padal v formi Tudi naša štafeta 4x200 m ni izpolnila pričakovanj, predvsem zaradi neposlušnosti plavalcev Mladosti, ki so onemogočili ponovno izločilno tekmovanje med njimi in Beograjčanom Stevanovičem. Pozneje seje ugotovilo, da je Stevanovič boljši od ICvinca in da bi z njegovim sodelovanjem naša štafeta dosegla boljši rezultat in tudi oni dve sekundi s katerima bi lahko prema-gaa _ štafeto Francije in tako osvojili boljše mesto na evropskem prvenstvu. Naša skakača Keber in Dobrin še nista dosegla mednarodnih uspehov padlega partizana Branka Ziherla, vendar se mu vedno boli približujeta, kar velja zlasti za Dobrina. Obema skakalcema se pozna, da nimata dovolj izkustev, ki jih moreta pridobiti le na velikih nastopih v ostri mednarodni konkurenci. Pomemben je uspeh naših vaterpolistov, ki so se plasirali na tretje mesto m nevarno ogrožali drugo mesto Švedske. Tudi s tretjim mestom naših vaterpolistov na evropskem šampio natu smo zadovoljni, ker nam to mesto omogoča sodelovanje na turnirju Slovensko košarka se kvalitetno dviga Odlični uspehi Železničarja - Tudi Enotnost se popravlja Sele jesenski del tekmovanja, je prinesel slovenski, oziroma točneje, ljubljanski košarki, velike uspehe. Mladi m nadarjeni slovenski igralci so le prebili ,ed tudi v tej. pri nas najmlaj-si športni panogi in se pričeli uvrščati med najboljše košarkaše Jugoslavije. Zlasti moštvo Železničarja se je kvalitetno izredno dvignilo. Obe ljubljanski ekipi Železničar in Enotnost pa sta zainteresirali za to lepo športno panogo številno občinstvo. Ta ugotovitev je pomembna, še predvsem zaradi tega, ker se bosta na ta način oba klubu počasi lahko pričela vzdrževati iz lastnih finančnih sredstev, ki so predvsem pri nepopularnih športih pereč problem. Z veseljem smo ugotovili, da se ie Ljubljana uvrstila med središča ju- MARLJIVI ŠKOFJELOŠKI SMUČARJI so sl zgradili svojo kočo Mile zime v zadnjih letih so povzročale mladim škofjeloškim smučarjem velike skrbi. Nikdar! niso imeli v bliž. nji okolici dovolj snega, da bi mogli trenirati, zato so bili navezani ha terene v višjih legah na Starem vrhu, kjer so prirejali vsako leto svoja društvena tekmovanja v alpskih disciplinah. Stari vrh — Zapreval — je vsako leto privabljal mlade Skofjeločane, kjer je smuka še v aprilu odlična. Pokazala se je potreba po graditvi koče. Lani, 29. novembra, so škofjeloški smučarji sklenili zgraditi v prihodnjem letu kočo za bivališč« mladim in agilnim članom smučarske sekcije TD Ločan. Jeseni so s prostovoljnim delom! obnovili skakalnici v Vincarjih, Kredita, ki je bili planiran, niso porabili, Hoteli so zgraditi še več — smučarsko kočo. S prostovoljnim delom so pokazali, da so sposobni re. siti tudi težje naloge. Naloga, zgraditi kočo na starem vrhu je bila velika, vendar se je niso ustrašili. Osnovali so gradbeni odbor, ki je čez zimo preskrlsel material, spomladi pa so ga prepeljali v Zapreval, kjer je bilo izhodišče na novo gradilišče na Kopišču. Treba je bilo urediti dosedanja in napraviti nova pota, postaviti barako itd. Na dan volitev, 26. marca, so škofjeloški smučarji že zgodaj volili, potem pa so naložili prvi kamijon z gradbenim materialom im ga zapeljali v Zapreval. Vsako nedeljo je bilo udarniško delo. Sprva so delali vedo eni in isti, a kmalu ni bilo več Ločana-smučarja, ki ne bi na Starem vrhu pomagal. Tako jih je delalo 13. avgusta 76. Delali so vse nedelje, mnogim so doma branili, ker niso šli k maši. »Ne boš srečen,« so dejali in vse mogoče prerokovali. Mladinci pa so vztra. jalj do konca. Danes je koča dograjena. Precej je bilo treba delati. Cez 8000 prostovoljnih delovnih ur, okoli 300 prevozov materiala, to je lepo izpričevalo za škofjelške smučarje. Pri tem so se najbolje izkazali tov. Kalam z 470 urami, Grundner Stane 266 ur, Vodopivec Lojze 264, Zakotnik Tone in Gašper, Stanovnik Franc, Ferdin Tone in še mnogo drugih, katerim so bile preteklo nedeljo na svečan način podelejene udarniške izkaznice. Veli ko požrtvovalnost sta pokazala pri prevozu materiala i prostovoljcev šoferja Rupnik Tone in Osojniki Janez, Tomaž pa nam je vedno pomagal s prevozom od ceste do koče in nam nudil streho, kadar smo prišli k njemu. Koča je dograjena in opremljena ter čaka na slavnostno otvoritev 17. septembra. Vodopivec Lojze. Loška koča na Starem vrhu 1102 m goslovanske košarke, kar ugotavlja v svojem članku v »Našem športu« od 7. t. m. tov. Sokolovič ki pravi, da je Lj-ubljna za Beogradom največji košarkaški center v državi. KAKŠNI SO IZGLEDI SLOVENSKIH LIGASEV V TEKMOVANJU Košarkaši Železničarja se bodo po vsej verjetnosti plasirali na. tretje mesto prvenstvene lestvice, kar je izreden uspeh za slovensko košarko- Voz-lieva četa se ie uspešno borila v pomladanskem delu tekmovanja, še večji uspeh pa je dosegla v prvih tekmah jesenskega dela, ko je premagala Enotnost, Jedmstvo, Mladost in državnega prvaka Crveno zvezdo, dočim je zaradi nepazljivosti izgubila od istoimenskih tovarišev iz Beograda. Izgie-di fantov v preostalih tekmah so prav dobri. Nevaren nasprotnik jim bo le ekipa Partizana, katero pa so že lani v prvenstveni tekmi premagali. Morda ne bo vsem prav, če zaupamo čitalcem »skrivnost«, da bo Železničar igral več tekem z inozemskimi moštvi doma m v tujini. Točen datum vemo samo za tekmo s prvakom Franclje Asveiom, o kateri pišemo na drugem mestu. Enotnost v letošnjem ligaškem prvenstvu nima sreče. Čeprav ie ekipa tehnično dobra in borbena, ie trenutno še vedno v spodnjem delu lestvice. Omenimo lahko, da ima izredno smolo. saj je izgubila 6 tekem z enim ali dvema košema razlike. Za izgubljene tekme nosijo del krivde tudi sodniki, iki so oškodovali ljubljansko Enotnost s svojimi nepravilnimi odločitvami vsaj za tri zmage. V tekmi proti Zadru, ki se ie končala s tesno zmago gostov z rezultatom 31:30, je Enotnost vložila protest zaredi slabega sojenja Kloičnika, ki je priznal koš za goste v času. ko je zapisnikar že odpišita! konec prvega polčasu. Na protest košarkaške sekcije Enotnost ni dobila nobenega odgovora. V drugem delu prvenstva se je moštvo popravilo ter je premagalo Mladost, beogra jskega Železničarja in Proleteria- Tudi v ostalih tekmah z »lažjimi« nasprotniki računajo fantje na uspeh. Tudi Enotnost imai nekaj tekem v dogovoru z inozemskimi košarkaši, točne iših podatkov in datumov pa za enkrat še nimamo. NAJBOLJŠI SLOVENSKI KOŠARKAŠI — ČLANI ZVEZNE LIGE Kot zanimivost objavljamo lestvico najboljših igralcev - košarkašev Železničarja in Enotnosti na posameznih mestih.. Branilci: 1. Supančič (E), 2. Feguš, Dvoržak (oba Z). 4. Mravlje (E), Tosič (Ž), 6. Ogrin, 7. Steiner (oba E). Krila: 1. Amon (Z), 2. Fugama, 3. Breznik (oba K). 4. Resnic, W. Juvan (oba E), 6. Brdnik, 7. Skrjenc (oba Z), 8- SerJbec II., V. Juvan (oba E). Srednji napadalci: 1. Vozelj (Z). 2-»rbec L, 3. Urek (oba E), 4. Deu (Z). Ob zaključku želimo slovenskim košarkašem v nadaljnjem tekmovanju veliko uspehov, ki bodo gotovo še bolj dvignili- kvaliteto, kvantiteto in popularnost košarke v Sloveniji, katero moramo dvigniti na tako ravan, da bo beograjskim ekipam vedno najresnejši in najnevarnejši nasprotnik. najboljše šesterice, ki bo drugo leto in nam bo tam dana prilika, da se povzpnemo na boljše mesto. NEUMLJIVO STALISCE PLAVALNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Kljub vsem tem uspehom pa moramo vsekakor grajati, da se evropskega prvenstva niso udeležili plavalci, ki bi po svojih dosedanjih letošnjih uspehih to tudi zaslužili. Predvsem imamo v mislih drugo najboljšo jugosovansko hrbtašico Majdo Pelanovo. Marjana Fincija in pa skakalko Cirilo Majerje, vo. Le-ta je prišla v Mariboru na kolodvor, se poslovila od staršev, hotela vstopiti v vlak. pa ji je bilo šele takrat sporočeno, na ne potuje. To je tembolj obsodbe vredno, ker je bilo delegatu PZS v Zagrebu sporočeno (in časopisi so to tudi objavili), da Majarjeva potuje in ker je 25 člansko reprezentanco vodilo nič manj kot. štiri, najst funkcionarjev (nekateri sicer trdijo. da so šli na lastne stroške, vendar je dejstvo, da so bili vedno skupaj z našo reprezentanco ter tudi uživali vse bonitete kot reprezentanca). Zlasti Cirila Majerjeva bi v mednarodni konkurenci pridobila nekaj nujno ji potrebnih izkustev, dasi sicer ne bi imela izgleda na boljši plasman. Pri tem še poudarjamo, da z našo reprezentanco stalno potuje v inozemstvo Nikša Lo-zica. brat podpredsednika Plavalne zveze Jugoslavije Pera Lozice. Prepričani smo. da bi denarna sredstva, ki so bila uporabljena za njega, bila bolj uspešno uporabljena za tekmovalca, njegove posle pa bi lahko, s pridom opravljal eden izmed številnih ostalih funkcionarjev, — IZJAVE ŠVEDSKIH GOSTOV PO LJUBLJANSKI PRIREDITVI Gospod Sallfors, generalni tajnik evropske plavalne lige (LEN) je povedal, da je že od angleškega waterpoio sodnika Scota mnogo slišal o prisrčnosti in gostoljubnosti Jugoslovanov. Teh nekaj dni bivanja pri nas pa je le potrdilo Scotovo mnenje, Z veseljem je ugotovil čudovit sprejem. Nadalje je dejal, da je bila organizacija tekem zelo dobra ter da ima vtis. da jugoslovanska plavalna organizacija stalno napreduje in bo v nekaj letih med vodilnimi v Evropi. Prepričan je, da lahko Jugoslavija organizira evropski šampicnat v plavanju. Prav posebno je generalni sekretar LEN poudaril fair in športne borbe naših reprezentantov in pravilno zadržanje športne publike v Ljubljani. Predsednik švedske plavalne zveze gospod Lindpuist je rekel: »Skoda, da Jugoslavija in Švedska nista geografsko bližje. Lahko vam rečem, da tako uspešnega mednarodnega dvoboja doslej še nisem videl Borbenost tekmovalcev dobri rezultati po napornem evropskem šampionatu, odlična organizacija in sprejem, so napravili name nepozaben vtis. Upam, da bomo po olimpijskih igrah v Helsinkih imeli povratni dvoboj pri nas na Švedskem, verjetno v Stockholmu. Italijanski waterpolo sodnik, g. Ragi-one, je izjavil po naši zmagi prvega dne: »Jugoslovani so zelo napredovali. Oni igrajo odličen waterpolO. Po tempu so nam podobni, vendar se obvladajo tudi če izgubljajo Niso še sicer dovolj vigrani. včasih dodajajo neprecizno in tudi neprecizno streljajo na gol. To velja zlasti za .Ježiča. 'Kljub temu pa je zmaga prepričljiva in bi lahko Pila še večja, če ne bi Curtini naravnost »umetniško« zadeval okvir vrat.« Posebni dopisnik »Afton Bladet« Akebi Pele je rekel: »V svoji dosedanji praksi se mi še ni pripetilo, da bi bil v toku enega tekmovanja priča štirim tako dramatičnim tekmam v katerih je bila zmaga odločena Sele v zadnjih centimetrih. Bile so to tekme na IDOm hrbtno 400m crawl, 3 x lOOm mešano za moške in 200 m prsno za žene. Jugoslovani so pravi športniki, publika je objektivna, sprejem pa je bil' odličen.« SKOKI, NASA SLABA TOČKA Predstavniki slovenskega plavalnega športa bijejo že nad petnajst let boi za uveljavljanje skokov v vodo. Zato so predlagali že številne ukrepe, vedno pa so naleteli na silen odjior obmorskih društev, ki skokom sploh ne posvečajo nobene pozornosti. Tudi lanskoletni plenum je sklenil, da se bodo skoki šteli v končno oceno na državnem prvenstvu. Ostalo pa je le pri govorjenju in je februarski' plenum molče prešel preko omenjenega sklepa prvega plenuma. Vse to se nam maščuje in se nam bo maščevalo, dokler ne i !?va na zveza Jugoslavije zavzela bolj energično stahsče napram obmorskim društvom, ki se branijo skokov v strahu za svoj nrestiž. Tudi točkovanje skokov ne sme biti več vprašanje diskusiie in je treba posamezne discipline skokov točkovati prav tako kakor discipline poedijicev. Le radikalna uvedba skokov na državna prvenstva in točkovanje, kot je obi- čajno na mednarodnih tekmah, nam bo zasiguralo mednarodne uspehe z olimpijskim programom, katerega sestavni del so tudj skoki. Nikakor pa ne smemo zavzeti stališče, ki je blio v Ljubljani po tekmi s Švedi v besedah izraženo: »Slovenci, u Skokovima treba još više da radite, da ne bi gubili mediu-narodne susrete i da ne bi gubili bo-dove, koje noše plivači i »vaterpolisti.« Da so nas v tekmovanju s Švedi ravno skoki »pokopali«, nam kaže naslednja razpredelnica: Točke Jugoslavija Švedska Moške discipline 52.5 34.5 Zenske disciphine 30 46 Skupaj 82.5 80.5 Waterpolo 10 6 Skupaj 92.5 88.5 Moški skoki 8 13 Skupaj 100.5 99.5 Zenski skoki 4 15 Skupaj 104.5 114-5 O SAMOVOLJNOSTI GENERALNEGA SEKRETARJA PLAVALNE ZVEZE JUGOSLAVIJE ANTE LAMBASE Na letošnjem plenumu Plavalne zveze Jugoslavije ter na strokovnih posvetovanjih, sejah in V dopisih je bilo srečanje s Švedi predvideno za 30. in 31. avgusta v Ljubljani. Organizacija je bila zaupana PZS. O kakšni spremembi datuma ni bilo govora niti na sestanku 13. avgusta v Zagrebu, ko je delegat PZS do podrobnosti razložil organizacijska vprašanja tega tekmovanja. 22. avgusta smo presenečeno brali v »Ljudski pravici«, da nastopijo Švedi 29. in 30. avgusta v Ljubljani, " de" ' ,, ...... obvestila . —, j- generalni sekretar PLISAJ Ante Lam-basa pismeno (po kurirju) potrdil te-lelo-nSiKo sporočilo, na j bi bij a tekma en dan preje. Prireditveni odbor je z ozirom na dovršitvena dela na Kol e zi ji, ki so bila planirana tako. da bo prireditev 30. avgusta (Plavalna zveza Slovenije je prevzela stadion od vodstva gradilišča šele 29. avgusta ob 18. uri, ko so se začela dela na pripravi pta-vališča in dekoracije, kar je trajalo do pozno v noč) brzojavil na Dunaj, da iz tehničnih razlogov sprememba datuma ni mogoča. Naslednjega dne je postavil Ante Lambaša snet telefonsko po »Ljudski pravici« ultimativno zahtevo. da mora plavalno srečanje s Švedi v Ljubljani biti 29. in 30. avgusta, ker ga bedo sicer prestavili v Zagreb. Ljubljana pa bo imela le propagandno tekmovan je s Švedi 31. avgusta. Plavalna zveza Slovenije je energično odklonila spremembo datuma in vztra. jala, upoštevajoč vse priprave za tekmo za 30. avgust. Ne moremo najti besed, da izrazimo svoie začudenje nad postopkom generalnega sekretarja PLISAJA ki samovoljno spreminja sklepe nlenuma. Smatramo, da bi moral ravno generalni sekretar braniti stališče plenuma m izvršilnega odbora PLISA.TA in nikakor jTodleči »kuharjem« ki izgleda, tega srečanja niso privoščili Ljubljani, ko je bilo slednjič zagotovljeno, da pride Ljubljana prvič po osvoboditvi do kvalitetnega mednarodnega dvoboja. MLADINSKI DVOBOJ Z ITALIJO Do sedaj smo imeli z Italijo tri .mladinske dvoboje in sicer z naslednjimi uspehi: »vaterpolo Ljubljana 1948 Neapelj 1949 Zagreb 1950 Tu® v tem dvoboju, na katerem »o prvič nastopile tudi mladinke, so bili skoki naša »Ahilova peta«. To kaže naslednja razpredelnica: Točke J I 3:2 (2:0) 36 28 5:0 (7;0) 5:0 (1:0) 39 37 4:3 2:2 (3:2) (1:0) 98 79 JU2C$' Točke vi.in Babja Plavanje ■ >. skoki 15 26 Vsekakor je treba poudariti požrtvovalnost Dobrina, ki je v vnemi za našo zmago skakal prvič s stolpa in dosegel prvo mesto. Z uspehom Dobrina na tem tekmovanju smo vsekakor pridobili drugega dobrega tekmovalca s stolpa. Ostre in lepe plavalne borbe v mladinskem dvoboju z Italijo in zelo raz. burljiva »uradna« waterpo!o tekma, so vse prisotne zadovoljili. Tekma sicer ni bila tako dobro obiskana kot ljubljanska. vendar ie tudi s tem tekmovanjem bilo mnogo storjenega za napredek našega plavalnega športa. Značilno ie. da so na tem tekmovanju naše plavalke zmagale v vseh disejplinah in sicer precej sigurno. Naše d rti ga ni rivalka 'pa je v glavnem skorai vedno vodila ostro borbo s nrvo plavalko italijanske reprezentance. Dr. Bronfslav Skabcrne Posebni dopisnik »Poleta« ing. Megušar Maks: Nadaljevanje ™LDJt! na evropskem prvenstvu v Bruslju STADION HEYSEL Drugi dan po našem prihodu v Bruselj smo bili pričaj zadnjih, mrzličnih, tehničnih priprav za dokončno ureditev stadiona Heysel. Prireditelji evropskega prvenstva so nad poldrugo leto do zadnje podrobnosti pripravljali obširno organizacijo, ki je zahtevala ogromen aparat sodelujočim Vsaki državni reprezentanci so bili dodeljeni poseben vodnik, tolmač in avtobus, ki je vozil tekmovalce iz hotela na stadion in nazaj. Zadnji dan pred tekmovanjem, to je 22. avgusta, so nas v glavnem informirali o celotnem obrisu izvedene organizacije, razume se, atlete - tekmovalce posebej o tem, kar bo njih zanimalo, vodie ekip pa so oix>rožili s številnimi informacijami, naslovi in telefonskimi številkami raznih komisij, ki jih bodo potrebovali- Naša reprezentanca si je ogledala stadion Heysel v torek dopoldne pred tekmovanjem. Bila je nemalo presenečena, ko le ob vhodu na stadion kot prvo od vseh sodelujočih evropskih reprezentanc srečala vprav — sovjetsko — z znano svetovno rekorderko Nino Dumbadze na čelu. Sovjeti so pravkar odhajali iz stadiona, pa smo se srečali v ozkem prehodu, ki je bil določen za atlete. Nobene druge reprezentance ni bilo na stadionu, razen teh dveh. Videli so nas, slišali tudi, mi seveda njih prav tako — kaj več ne bi mogel o tem prvem srečanju pisati, če si ne bi hotel izmišljati. Pač, nekaj si le ne bo treba izmisliti. Ko so na stadionu naše atletinje »knipseli« belgijski fotoreporterji, se je iz grupe sovjetskih atletov izločil človek srednje rasti (za hrbtom je imel v roki svojo Leico), hitro je počepnil in že jih je »za spomin« tudi on ujel na svoj trak- — Na sam stadion nismo smeli. Tam so se vršile zadnje priprave za njegovo dokončno tehnično ureditev. Prvo, kaj- človeku pade v oči, je s krasno, mehko in kratko striženo travo, kot živobarvno zeleno preprogo, Stran g pokrito igrišče. Cela armada čestil-cev. pomožnega tehničnega o sob ja. vsi v enotnih temnozelenih trenerkah z rumenimi platnenimi trakovi na rokavih, dalje vrsta pleskarjev in slikarjev napisov, pred častno tribuno pa. skupina vrtnarjev, ki so pravkar urejali s cvetjem nakičene pletene košare — samo ti so bili izvoljeni in srečni obiskovalci stadiona, vsi drugi smo vse to smeli gledati le od daleč. Telefonisti so hiteli napenjati kable, in žice za telefonsko povezavo sodniških komisij s tolpom za objavljanje rezultatov, s kabino za rad ioni i po vedo-valca in z novinarskimi ložami. Slavnostno tribuno so pravkar pregrinjali z vijoličastim žametom in zastavami, pred njo so nameščali stopničasto ogrodje za. razgiaševanie prvih treh zmagovalcev, nad velikim semaforom — objavno desko za rezultate — pa so že bili nameščeni trije močni drogovi za zastave držav prvih treh zmagovalcev. Ko sem vse to radovedno ogledoval, so mi še venomer zvenele v ušesih želje mojih športnih prijateljev iz domovine, ki so mi ob odhodu zafoičavaii: »Dobro si oglej, kako bo vse urejeno, zapiši si vse, tudi nariši, saj znaš. če pa bo možno, fotografiraj ali Hlipaj,- da prineseš domov, prav vse nas bo zanimalo.« Skuša i sem ta naročila čim vestneje izvršiti, sicer me je pa tudi kot tehnika osebno prav vse živo zanimalo- Stadion Hevsel je ogromen. Lahko sprejme 70.000 gledalcev, imel ie »samo« 24 vhodov. Vsi so bili obeleženi z ogromnimi črkami — ravno za eno abecedo. Razumljivo je bilo, da so bila za to potrebna posebna navodilu, kje smeš, odnosno kje moreš vanj. Vsi tekmovalci vseh djžav so prejeli za to posebne legitimacije, moški svetlomodre, ženske pa bele barve. Na le animacijah so poleg točnega urnika za vseh pet dni tekmovanja in informativnega pregleda naslovov raznih komisij, za katere so morali vedeti, bili označeni tudi številni vhodi v stadion, dalje tramvajske smeri, razne telefonske številke itd. — Za ogrevanje atletov so bila določena štiri manjša igrišča v neposredni bližini samega stadiona s posebnim mostom preko dovozne avtomobilske cesto. Pred vsakim nastopom se je moral vsak tekmovalec s svojo legitimacijo javiti v posebni objavni sobi, tam je prejel tudi tekmovalno številko, ki jo je po tekmovanju vrnil- Za vsako točko je tekmovalce pripeljal pred tribuno posebej določen sodnik, da so tam pozdravili občinstvo, čim Pa je tekmovalec končal, je že moral z igrišča, tako, da je med tekmovanjem bila preglednost čim večja. Za tekmovalce, ki niso trenutno tekmovali, je bil ob glavni tribuni določen poseben pokrit prostor, kjer so lahko sledili tekmovanju kot gledalci. Tu je bil pravi mednarodni živžav, »velesejem« prvakov in rekorderjev. nosilcev olimpijskih kolajn in svetovnih naslovov, vseh tistih, o katerih če sto čitamo, si jih po svoje predstavljamo, tam pa si jih videl od blizu v trenerkah ali v civiiu, pomešane med seboj, kako so jih napadli radovedni novinarji za intervjuve, kako so jih lovili fotoreporterji na trak, kako so se med seboj sklepala nova poznanstva. delili avtogrami, dajale take ali drugačne izjave, skratka, tu na tem prostoru je bilo zgoščeno vse tisto, čemur se je v petin dneh tekmovanja posvečala svetovna pozornost- Ko je ob otvoritvi prvenstva stadion »zadihal« kot ogromno telo z nad 30 tisoč pljuči, tedaj so organizatorji tega prvenstva prav gotovo poživeli prijetno zadoščenje za svoje skoraj dveletne priprave. Ko so stopile v delo številne komisije, podkomisije in ekipe, je dobro upeljan mehanizem stekel kot precizna ura. V posebnih brošurah, v dnevnem časopisju in najštevilnejših objavah, je organizacijski komite tisočem gostov iz vseh evropskih držav nudil pisana in slikana pojasnila, kako so pripravili to prvenstvo. Za nas kot kandidate za organizacijo prihodnjega pn/enstva v letu 1954, je bil in še bo ta material prav gotovo dragocen in nujno potreben, Je preobširen, da bi ga tu mogel samo pregledno izčrpati, komisij, katerih vsaka je imela po dve Ce samo pomislimo na 12 osrednjih do tri podkomisije s številnimi člani, vsaka od njih pa posebno barvno ali drugačno značko, bodisi s trakom z napisom za na suknjič, ali platnenimi trakovi za na rokave, ali posebnimi legitimaciajfni, vse to je šlo v neverjetne podrobnosti, tako da se nisi mogel pretihotapiti niti skozi drug vhod kot ti je bil določen, niti na kako dru- go mesto na stadionu, če nisi imel za fo določene posebne značke — ali pa, če nisi znal dovolj spretno manevrirati, da si si jo »izposodil« od koga, tako kot študent ob veliki premieri v gledališču, ki pride na dijaško stojišče tudi tedaj, ko je že nabito oplno. NOVINARSKA IN OBVEŠČEVALNA SLUŽBA Dnevno si mogel kupiti posebno tiskan program s podrobnimi navodili, z imeni, številkami in zanimivimi navedbami o tekmovalcih, z objavo vseh svetovnih in evropskih rekordov in rezultatov dosedanjih evropskih prvenstev, s poimensko navedbo vseh članov komisij,_ sodniškega zbora in častnih gostov in seveda še z neštetimi potrebnimi tehničnimi podatki. Tudi novinarji so dobili dnevno take programe, vendar že kar servirane na svoje novinarske mize. S temnomodrim svilenim trakom in kovinsko značko ter posebno legitimacijo s fotografijo (kar vse si moral vedno nositi na suknjiču ali srajci da se je že od daleč videl napis PRESSE — TISK), si imel posebne privilegije, ki so pa tildi bili omejem. Smel si nemoteno do novinarskih lož v II. in III. nadstropju tribune, tik v sredini nad častnimi sedeži, odkoder si imel lep širok pregled čez ves -stadion. Ta značka ti je omogočala, da si dobre četrt ure po vsaki končani točki že imel pred seboj na mizi na elegantnem belem papirju razmnožene rezultate pravkar končane da si res videl, da sta središče pozor-tekme, za mete in skoke pa celo zapisnik vseh izvršenih poskusov, tako nosti na takem tekmovanju predvsem dva: tekmovalec na igrišču in zastopnik javnega mnenja — predstavnik tiska na svojem novinarskem 'prostoru. Bi! sem eden od dvesto dva in sedemdesetih. Prav tako značko in legitimacijo s sliko sem nosil kot vsi ostali zastopniki čudovite organizacije, ki ji pravijo TISK. In vendar, kolikšna razlika napram tovarišem, med katerimi sem imel svoje mesto. V čem? Vsaj petina predstavnikov naivečjih športnih časopisov in nekaterih iz Amerike, ie oddajala poročila svojim redakoi-v samem Bruslju, pa v London, Oslo, Pariš, Rim in drugam kar neposredno s svojega sedeža, preko posebnih mikrofonov. Druga skupina Je imela postroji in ii.rn diktirala svoje vtise ne-leg sebe tajnice s prenosnimi pisalnimi posredno v pisalni stroj, tako da so poročila odhajala s prvimi avioni v njihova mesta, treti i zopet so vse to opravljali sami ne glede na 'to. da smo rezultate itak dobivali leno razmnožene. Velik del teh dopisnikov ie imel telefonske linije zavzete po cele ure, vezane direktno na stadion, kjer je bilo poleg vsega tega še šestnajst telefonskih govorilnic s posebno avtomatsko telefonsko centralo. Od štirih dopisnikov iz Jugoslavije so’ ostali trije tovariši vsaj vsak dan oddajali poročila telefoninčno, vsaj pol ure če ne več. Premišljal sem, kje sem in kaj pravzaprav predstavljam ? V tem Babilonu jezikov, vrvenja ih novinarske naglice, v tem čudovitem tempu, ki sem mu komaj sledil vsaj z registracijo vseh teh vtisov, nisem zastonj premišljal, da sem na zunaj enak njim, pa vendar tako sam, tako majhen in skromen v primeri z njimi. — Nisem jim pa tega pokazal, nasprotno, vedel sem. da smo tudi mi iz Jugoslavije za njih zanimivi, pokažimo jim, da znamo z voljo, vztrajnostjo in iznajdljivostjo nadoknaditi tisto, kar oni že imajo z ogromno tradicijo, pa tudi z ogromnimi sredstvi, O TEKMOVANJU IN TEKMOVALCIH Tako med organizatorji in tekmovalci je bila pred samim tekmovanjem zanimivo znatna nervoza. Ko se je zvedelo za žreb predtekmovanj, šo atleti najrazličnejših držav hiteli z na. segedin Peter, naš najuspešnejši tekmovalec na evropskem prvenstvu hiranjem informacij o for mlin rezul. tatih svojih konkurentov Od naših tekmovalcev so vzbujali pred tekmovanjem pozornost predvsem tisti, ki so bilj znani ze z velikih mednarodnih tekem, taxo_ na primer Segedin. C-ubi-ujacic, Sarčevič (slednji tudi zaradi svoje velikosti) in še nekateri drugi. , Zaradi nasičene »hiperoreanizacije« m pa velikega števila istočasnih dogodkov med tekmovanjem, ni bilo nič lec Georg e s Damitio ob finalu v višino, čudnega, da je znani francoski skaka, kjer je bil s 190 cm šesti (skače pa sigurno nad 2 metra) ogorčen da! novinarjem izjavo, kaj vse ga je pri vinarjem izjavo, kaj vse ga je pri tek. movanju motilo. Jasno je, da so časopisi naslednji dan prinesli, njegove iz. jave kot malo senzacijo, ki pa ponazo-ruje resnično vse tisto, kar smo sami doživeli, ko zaradi obilice dogodkov, zaradi stalnega napovedovanja rezu!, tatov v treh jezikih, raznih pozivov objav, sporočil, opozoril itd., prav res nisi mogel istočasno, sl ec iti vsemu, celo kot gledalec ne, kaj. šele kot tekmovalec, ki potrebuje mir za živčno zbranost. Tekmovanje je bilo pripravljeno s točnim urnikom ki pa se ga niso mogli vselej v celoti držati, izgleda dai V ^merMlnTOU* Za,‘°' ker niso V do-voljni men upoštevali vremenskih mo. teni (krajši pogosti nalivi so v Belgiji znan pojav), drug zad^zek m so b?to nososte° vmeZqadnjih dneh tekmovanja’ ?itw n,e ceremonijalne nrogla- torata himn VajC?v' Teda5 ^ je vedno ra od drz?ve Prvega zmagoval, na drmPo^b Lreh najboljših pa so se rade ob vsaki Proglasitvi dvi- se Jo ?Phove zastave. Enkrat samkrat J® tako dvignila v Bruslju tudi jugoslovanska zastava za Segedinovo urugo mesto. Moramo pa priznati, da smo ze skoraj uživali, ko se je Segedin zavrteti tudi ploščo z našo himno. Skoda, da nam to ni uspelo kljub veliki Segedinovi borbenosti, saj je tekel zelo lepo in odlično, pa je bi! vendarle Ceh Roudni hitrejši. Četrto evropsko prvenstvo je končano. Bruselj in vsi vtisi, ki smo jih prinesli od tam, pa še niso razvrščeni v našem spominu venomer se še uojav-ljajo nove slike. Doživetij je bilo preveč, da bi se.jih dalo že sedaj pozabiti. O borbah, ki so prinesle mnogim fa-voritom neprijetna presenečenja, o najrazličnejših 'godbah in zgodbicah, ki. srno iih' videli, doživeli, ali slišali o njih o srečnih n en ri čakovan ih zmagovalcih in o iižala-njh veličinah ki so izsubile, o tem. kako so se obnašali eni ali drugi predstavniki dvajsetih tekmujočih evropskih držav, o vsem te mše kako besedo... . v nadaljevanju prihodnjič. Atletski dvoboj z Italijo >* naša najtežja preizkušnja Tekma dveh učencev iz iste šole V dneh 16. in 17. t. m. bo Milanu atletski dvoboj med reprezen. tancama Italije in Jugoslavije. Prvotno je bilo to tekmovanje predvideno kot troboj, na katerem bi sodelovala tudi Finska. Finci pa so sodelovanje že pred meseci odpovedali zato se je skušalo pritegniti avstrijsko reprezentanco. Tudi ta poizkus je ostal brezuspešen in bo tako izveden ie dvoboj. Prvi dvoboj med italijanskimi in jugoslovanskimi atleti je bil pred 15 leti, leta 1935 v Vidmu. To je bilo na t?oboju, na katerem je nastopila še avstrijska reprezentanca. Kako drugačna je bila takrat moč posameznih reprezentanc od današnje, dokazuje končni rezultat dvoboja, na katerem je zmagala Avstrija z 98 točkami pred Italijo- (89 točk) in Jugoslavijo, ki je dosegla le 65 točk. Ce upoštevamo le visoko zmago jugoslovanske atletske reprezentance letos koncem julija na Dunaju, si bomo takoj na jasnem, da so se moči v teh letih, kar velja zlasti za zadnjih pet let, popolnoma iz. premenile. Avstrija je kot resen nasprotnik popolnoma odpadla, kaj pa Italija?: VZPON ITALIJE OD L. 1935 Italijanska atletika je bila cenjena sicer že pred več desetletij, predvsem po zaslugi uspehov nekaterih izvrstnih posameznikov. Imena kot Facelli, ki je bil izvrsten tekač če ozvire, Ta-vernari (200 in 400 m) in še mnoga metod svojega učitelja povzročil enaki preobrat v Jugoslovanski atletiki. OBOJI SO UCENCI ISTE SOLE Na medržavnih dvobojih, ki smo jih gledali zadnji dve leti v Zagrebu in Beogradu, smo brez posebne težave opazili, da je slog naših atletov mnogo boljši od gostujočih. Da bi si bili v tem na jasnem, smo vprašali za mnenje prisotne inozemske strokovnjake. Bili smo veseli, ko so nam tudi oni potrdili naše mnenje, ne da bi ga mi pred tem izrazili. Nič manj ni zanimivo mnenje italijanskih atletov. O tem je pripovedoval na svojem zadnjem treningu pred odhodom na evropsko prvenstvo naš rekorder Sabo-lovič. Dejal je, da so bili italijanski atleti tia olimpijskih igrah v Londonu zelo presenečeni nad uspehi naših tekmovalcev in niso mogli doumeti, da so naši atleti dosegli tako visoko tehnično stopnjo. Zelo čudno se jim je tudi zdelo, da je njihov slog enak slogu naših atletov. Na jasnem so si bili šele, ko so izvedeli, kdo trenira jugoslovanske atlete. KAKŠNI SO NASI IZGLEDI V MILANU? Dejstvo je sicer, da italijanska atletika ni več tako močna kot pred vojno, vendar pa drži, da ni mnogo slabša. Naši atleti bodo torej imeli zelo težko nalogo. Končni rezultat dvoboja je negotov, odloči! bo plasman v tistih disciplinah, kjer so atleti obeh reprezentanc enako močni in kjer bo odločala boljša forma ter boljše^ razpoloženje posameznikov. Najmočnejši del jugoslovanske reprezentance _ so teki na srednje in dolge proge, dočim so italijanski atleti najmočnejši v tekih čez ovire, v metu diska in v sprintih. Vahter Z. Izbrana je naša ekipa dvigalcev uteži za prvenstvo FLR3 V torek, 5. t. m. je bilo v telovad. niči realne gimnazije v Vegovi ulici prvenstvo Slovenije v dviganju uteži. Prvenstva sta se udeležila le Krim ter Železničar iz Ljubljane. Mariborski Železničar, ki ima nekaj uspešnih prvenstvu priliko opaziti nekaj novih mladincev — delavcev. Ker je potreb, no ravno pri dviganju uteži mnogo resne in vztrajne vadbe, da težko-atlet doseže uspehe tudi v mednarodnem merilu, je le želeti, da mladi Zaradi zanimivosti objavljamo najboljše dosegli italijanski in jugoslovanski atleti. uspehe, ki So jih letos 100 m: 209 m: 400 m: 800 m: — 1500 m: 3:57.8 5000 m: 15:38.0 10.000 m: 31;22.6 118 m ovire: 15.0 400 m ovire: 52.0 ITALIJA 10-6 21.6 48.4 1:53.8 4 v jfiOm: 4 X 400 m: višina: daljina: troskok: palica: krogla: disk: kopje: kladivo: 41.5 3:11.0 185 7.10 14.15 3.90 15.16 55.47 62.59 56.69 Luccese Moretti Paterlini Fracasi Pa-schetto Righi Beviacaua Albanese Filrout Italna Italija Pin Lombardi Bertacca Romeo Profeti Consolini Matteuci Taddia JUGOSLAVIJA 10-8 Pecelj 22.0 Pecelj 49.3 Racie 1:53.7 Hanc 3:53.0 Cera: 14:37.6 Segedin 30:50.4 Mihalič 15.3 Zurkovič 55.5 Zupančič 42-5 Beograd 3:19.2 Jugoslavija 190 Dimitrljevič 7.09 Brnad 14.48 Zagorc 3.91 Milakov 15.66 Sarčevic Sil pfe 54-57 Gubnan Kot vidimo so Jugoslovani na prvem mestu devetkrat, Italijani pa desetkrat. Segedin četrti najboljši tekač na sveta . ____ ------- nsneh je dosegel jugos Svetovnemu rekorderju Consoliniju ne bo nihče ogrožal prvega mesta druga, so nam še živo v spominu, če. prav segajo njih uspehi na mednarodnih tekmah tja v prvo desetletje po prvi svetovni vojni. Nekoliko pozneje so se pojavili Cerati, Beviaqua, Bec-cali, Lanzi, Oberweger in ostali, ki so znanilci ter pozneje nosilci najslavnejšega obdobja italijanske atletike. Vzpon italijanske atletike je tesno povezan z imenom ameriškega trener, ja Comstocka, ki je prišel v Italijo 1. 1935, da pripravi atlete za olimpijske igre v Berlinu. Ni dvoma, da je dobil ta Amefičan v italijanskih atletih izvrsten material, ki ga je bilo treba le pravilno obdelati. Comstock je napravil v tedanjem sistemu treninga italijanskih atletov pravo revo. lucijo. Potavil je na glavo vsa njihova dotedanja pravila, ki so temeljila predvsem na nemški šoli, pri kateri ima odločilno vlogo fizična sila ter odprl vrata novemu pojmovanju tre. ninga, ki postavlja v ospredje kot najvažnejši činitelj slog. Ritem, refleks, sproščenost in avtomatičnost gibov so bili evangelij njegove šole. Uspehi italijanske atletike, ki je bila sedaj sproščena okorelih vezi stare šole, so se večali iz dneva v dan. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bila italijanska atletika med naj. višjimi mesti v Evropi in na svetu, ne samo zaradi uspehov posameznikov, ampak tudi kot celota. Vojna je razbila stare pozicije ne samo na političnem in gospodarskem področju, temveč tudi v športu. Z gospodarsko osamosvojitvijo so si osvobojeni narodi omogočili tudi večja napredovanja na športnem polju- Največji napredek od vseh je dosegla Jugoslavija, kjer se je tudi v športu prenehalo s staro, neplodno prakso. Stari sistemi nas niso več zadovoljevali, iskali smo novih poti. Pripisati moramo več ali manj slučaju. da je dosegla jugoslovanska atletika vzpon (v zgolj strokovnem pogledu) na isti način kot italijanska, le da je bilo to deset let pozneje. Leta 1947. je prevzel strokovno vodstvo jugoslovanskih atletov Comstockov učenec Giordano Cumar, ki je z uvedbo Po prvih uspehih atletov Partizana sledijo nadaljni uspehi, ki so jih dosegli v preteklem tednu. Pred nastopom v Stockholmu! je bilo tekmovanje v bližini glavnega mesta, kjer so dosegli jugoslovanski atleti nekatere prav dobre rezultate. Žerjal v metu diska z 48.12 m, na 1500 m je bil prvi Ceraj v času 3:56.2, 6. t. m. pa je bilo v Stockholmu veliko mednarodno atletsko tekmovanje, katerega so se udeležili vsi najboljši švedski atleti, dalje Velike Britanije, Jamaike, Islandije, Norveške, Nizozemske in) ZDA. Največji uspeh je dosegel jugoslovanski tekmovalec v teku na 3000 m čez zapreke Peter Segedin, ki si je priboril prvo mesto s časom 9:01.0, kar je eden najboljših rezultatov na svetu. Nov jugoslovanski rekord v teku na 1500 m je postavili Ceraj z izvrstnim časom 3:53.0. V teku na 5000 m je bil najuspešnejši Šved Alberson, medtem ko je Jugoslovan Djuraškovič s časom 14:41.2 zasedel tretje mesto. V teku na 400 m je zmagal svetovni rekorder Mac Kinley s časom 46,7, član Partizana Sabolovič pa je bil drugi z 49,6. tekmovalcev, je udeležbo brez navedbe vzroka odpovedal. Zaradi tega tudi konkurenca ni bila taka, da bi bili doseženi rezultati dejanski prikaz zmogljivosti naših prvakov. Ce upo. števamo, da imata Srbija, posebno pa še Bosna in Hercegovina povprečno zelo kvalitetni ekipi v dviganju uteži, je treba izostanek močnejše konkurence na tem prvenstvu tembolj obžalovati. Po drugi strani pa je razveseljivo dejstvo, da se je število tekmovalcev v obeh društvih, ki sta na prvenstvu nastopali, posebno po nedavnem mednarodnem srečanju Dunaj : Ljubljana, močno dvignilo. Tako smo imeli na Ceraj Je na Švedskem postavit nov državni rekord na 1500 m Zelezrcžžarji (Lj) pred težko preizkušnje* V nedeljo, 17. t. m. se' bo ljubljanski Železničar srečal ob 13,30 na svojem igrišču s prvakom Francije »Asve-lom.K Ekipa »Asvela« je trenutno na specialnem treningu, kjer se pripravlja na gostovanje po Jugoslaviji. Francoski košarkaši bodo igrali 13. t. m. v Beogradu proti tamkajšnjemu Železničarju in 15. t. m. proti Crvenl zvezdi, nato pa pridejo v Ljubljano. Košarkaši Železničarja so s to tekmo postavljeni pred težko preizkušnjo, pred težek mednarodni športni krst, katerega pa bodo nedvomno uspešno opravili. Velike kolesarske dirke v Krškem Avgusta 1948 je bil v Krškem ustanovljen kolesarski klub, ki se prav lepo razvija. V letošnjem letu je n. pr. priredil že štiri uspešne kolesarske cestne dirke. Dne 17. t. m. bo klub priredil stadionske kolesarske dirke na stadionu »Matije Gubca« v Krškem, katere bodo združene z avto.moto društvom v Krškem, tako da bodo obiskovalci videli razvoj kolesarstva in motorizma v Krškem okraju. ZAČETEK VADBE TD TABOK Uprava telovadnega društva »Tabor« v Ljubljani sporoča vsem telovatiečim oddelkom, da se prične redna vadba oddelkov v četrtek 14. t. m. po sledečem redu: ob ponedeljkih in četrtkih: od 17.—18. moški pomiadek, od 18. do 19. pionirji, od 19.—20. mladinci, od 20—21.30 člani: ob torkih in petkih: od 17.—18. ženski pomladek, od 18. do 19. pionirke, od 19.—20. mladinke, od 20. —21.30 članice. dvigalci obeh društev pokažejo tudi v bodoče takšno vztrajnost in borbenost, kakor so jo pokazali na, prvenstvu. . Na prvenstvu je nastopilo 16 dvigaL cev, od katerih sta zlasti mladi Dorer in Rozman pokazala lep slog. Razumljivo, da njih rezultati niso mednarodnega pomena. Izjema je bil le Ušaj, tekmovalec Železničarja, z znamko 275 kg, v dvoročnem sunku pa je dvig. nil celo 110 kg, kar je najboljši slovenski dvig po osvoboditvi. Tekmovalci so nastopili kot posamezniki in ekipno v olimpijskem troboju, to je v dvigu dvoročno tezno, dvoročno na poteg ter dvoročno s sunkom. Posamezni rezultati so naslednji: bantam: 1. Dorer (Z) 177.5kg, 2. Sedej (Z) 132.5 kg; perolahka: Jenko (Z) 210kg, 2. Roz. man (K) 195; Lahka; 1. Markovič (K) 237.5 kg, Jašovec (K) 230 kg; srednja: 1. Kolar (K) 225.5 kg. 2. Uršič (K) 217.50 kg. V poltežki kategoriji Ušaj (Z) 275 kilogramov ter v težki Dolenc (K) 245 kg nista imela konkurence. Ekipa dvigalcev Krima je dosegla tri prva mesta in si s tem priborila pokal za leto 1950. SLAB ZAČETEK VELENJSKEGA RUDARJA V nedeljo. 3. t. m. se je začel jesenski del nogometnega prvenstva za celjsko okrožje. Zmagovalec spomladanskega dela, Rudar iz Velenja, se je pomeril na domačem igrišču v »Volno« iz Laškega. Tekma je bila. zelo razburljiva, končala pa se je brez gola. To je vsekakor precejšen neuspeh za »Rudarja« saj je »Volna« na predzadnjem mestu v celjskem okrožju. Temu neuspehu je delno pripomogel srednji napadalec NK Rudarja, ki je samovoljno zapustil igrišče, češ, igrajte brez mene če morete. Le odlični vratar Suha ter branilca Vajthauzer in Antal so rešili moštvo poraza. Igralci »Volne« pa so dokazali, da imajo nekaj zelo dobrih nogometašev, primanjkuje pa jim realizatorjev. Na koncu pa še to: Uprava »Rudarja« naj prihodnjič posveti nekoliko več pozornosti igralcem, kajti igralec, ki se ne pokorava sodnikom in ne izpolnjuje navodila vodstva ter se zanaša sam nase, poleg tega pa se nepošteno vede do tovarišev, ne spada med igralce. Centrih. LOGATEC — V nedeljo je bila v Logatcu tretja prijateljska nogometna tekma med moštvom Borovnica A in Logatec A- Zmagalo je zasluženo moštvo Borovnice. Gole sta dala Hribar II. 3 in Akički 2. V predtekmi sta B-moštvi obeh društev igrali neodločeno 1:1 (1:0) Gola sta dala Lovšina za Borovnico, za Logatec pa srednji napa-I daleč iz kazenskega etrela. BOROVNICA. — Prijateljska nogo-I metna tekma med pionirji Rakeka in I Borovnice se je končala z zasluženo zmago pionirjev iz Rakeka z rezulta-I tom 5:0 (1:0). BREŽICE- — V torek ie bil tu namiznoteniški in teniški dvoboi ter tekma v odbojki med ZSSD J. Gregorčič (Jesenice) in S8D »Razlag« (Brežice), v tenisu je zmagal Razlag z 2:1. (Se-pec (R) : Pahor (G) 3:6, 6.2. 6.3, Kromščik (R): Božič (G) 6:2, /:9. 6:8, Sepec, Costa (R) : Pahor Božic (G) 6:0, 6:1: v namiznem toniku pa Gregorčič s 5:1- Za Gregorčič so nastopili Strumbl, Jeram in Korbar, za Razlag pa Vodenlič, Leoar m Costo. Rezultat v odbojki je bil naslednji: Razla£:Gj^-dorčič 3:1 (6:15, 15:11, 15.11. 15.4). Verstovšek OKRAJNO IN CONSKO, PRVENSTVO V ODBOJKI Preteklo nedeljo se je v Kamniku samo dvoje moštev borilo za naslov ss&bsšs Lssaa. RezufiSt tekme je bil 3-0 v korist Kamničanov Ostale vrste, kakor člani m clanice Domžal ter mladinke Kamnika, so postali prvaki okraja brez borb. Krivdo za tako malcštevilčno udeležbo nosijo vodstva društev okraja, ki se kljub razpisu in zadovoljivim pogojem niso odzvali tekmovanju. V nedeljo 3. t. m. pa so prvaki okraja sodelovali na prvenstvu gorenjske cone v Kranju, kjer so mladinci in mladinke Kamnika postali prvaki brez borb. dočim so članice Domžal zavzele drugo mesto za Kranjem, člani Domžal pa drugo mesto za Tržičem. • Spored republiške nogometne lige Nedelja 17. septembra: Arigoni — Nafta ob 16. (Weisbaher) Kladivar — Sobota ob 16. (Pretnar) Korotan — Miličnik ob 16. (Dorčec Ivan) Krim — Proletarec ob 16. (Franetič) Gregorčič — Železničar Mar, ob 16. (Tršinar) Drava — Zel. Gorica ob 16. (Podvečan) Branik — Odred B. ob 16- (Novšačc) Bled bo kmalu prizorišče mednarodnih kolesarskih dirk ... _ _ to— V — KovKo T) Mednarodna kolesarska dirka, ki jo organizira Kolesarska zveza Slovenije 30. septembra in 1. oktobra okrog Bleda in na Vršič bo zopet privabila najboljše jugoslovanske , tržaške, avstrijske in italijanske dirkače. Prav gotovo bo tudi ta dirka izredno zanimiva, kajti posamezni tekmovalci, kakor moštva bodo hotela doseči čim lepše uspehe in v mednarodnem svetu potrditi svoje sposobnosti. Nastopili bodo tekmovalci iz posameznih mest Jugoslavije, Avstrije, Italije in Trsta, tako da lahko trdimo, da bo ta dirka prestižnega pomena za vsako posamezno mesto, kakor Dunaj, Linz, Graz, Trst, Zagreb, Ljubljana, Beograd, Nova Gorica itd. Ze p jugoslovanskih tekmovalcih lahko trdimo, da so njihove moči zelo izenačene, tako da danes ne moremo trditi, katero je boljše. Čeprav še niso sestavljene reprezentance Zagreba, Beograda, Ljubljane, Nove Gorice itd., lahko ugotovimo, da bo borba med njimi zelo velika, saj n. pr. Zagreb lahko postavi moštvo, ki ga sestavljajo Strain, Osrečki, Foredski, Solman in Zrinjski; Beograd: Ješič, Cmobmja, Petrovič, Mičič, Sironi; Ljubljana: Grajzer, Perne, Vidali, Zanoškar, Polak; Nova Gorica: Sosič, Godnič, Mozetič, Lulik, Mladovaru Pa tudi Mariborčani lahko postavijo solidno moštvo, saj sta zopet v izvrstni formi Podmilščak in Rozman. To so torej samo jugoslovanski tekmovalci. Prav gotovo pa bodo tudi mesta iz Avstrije in Italije ter Trsta poslala svoje najboljše tekmovalce. Mednarodna kolesarska dirka okrog Bleda bo nedvomno v središču športnih dogodkov. Mnogi bodo lahko sledili borbam na Vršič in okrog Blejskega jezera, saj bo Kolesarska zveza Slovenije s Putnikom organizirala posebne vlake, na kar že danes opozarjamo vse naše športno občinstvo. MOŠKI: Tek 100 m: 10.2 Fortune 19-3 La Beach 10.3 FaCy£en‘ey 10-4 H.^fda Silva 10.4 Lang Tek 203 m: 20.3 La Beach 20.6 Bienz 20.6 Presher 20.3 Andersson 20.8 Stanfield 20.8 Ewell Tek 400 m: 10.2 Fortune 10.3 La Beach 10.3 Mc Kenley 10.3 Fayos 10.4 H. F- da Silva 10.4 Lana Tek 200 m: 20.5 La Beach 20.6 Bienz 20.6 Presher 20.8 Andersson 20.8 Stafield 20.8 Ewell Tek 490 m: 45.8 Rhoden 46.0 Me Kenley 46.7 Whitfield 48.9 Cox 47.2 Voght 47.3 Moore 47.3 Pueh Tek 809 m: 1:48.7 Boysen 1:50.0 Wtiitfield (Kuba) (Panama) (Jamaica) (Uruguay) (Panama) (USA) (USA) (USA) (USA) (USA) (Kuhal (Panama) (Jamaica) teši (USA) (Panama) (USA) (USA) (USA) (USA) (USA) (Jamaica) (jamaica; (USA) (VSA) (USA) (Anglija) (Norveška) (USA) 1:50.2 Chambers 1:50-5 Parlett 1:50-7 Gehrmann 1:50.7 Hansenne 1:50.7 Bannister Tek 1500 m: 3:46.6 Reiff 3:47.0 Strand 3:47.2 I. Ericksson 3:47.2 Slijkhuis 3:47.8 El Mabrouck 3:48.0 Nankeville Tek 1609 m: 4:05.5 Wilt 4:06.2 Reiff 4:07.2 Strand 4-07.7 Newkomb 4:07.8 Mc Mitlan 4:08.4 Persson Tek 3n90 m: 8:09.6 Reiff «:!?:$ SSKf 8:11.0 Taipalle 8:11.4 Jobansson 8:12.2 Wilt Teu 5000 m: 14-03.0 Zatopek 14:19.4 Wilt 14:21.2 Posti 14:22.8 Sehade 14:25.6 Koskela 14:26.0 Mimoun Tek 10.000 m: 29:02.6 Zatopek 30:21.0 Mimoun 30:26.8 Popov 30:30.8 Koskela 30:31.6 Aaron 30-32.0 B. Albertsson (USA) (A%sja) (Franciia > (Anglija) (Belgija) (Švedska) Švedska) (Holand) (Francija) (Anglija) (USA) (Belgija) (Sveciska) (USA) (USA) (Švedska) (Belgija) (Finska) (Finska) (Finska) (Finska) (USA) (CSR) (USA) (Finska) (Nemčija) (Finska) (Francija) (CSR) (Francija) (SSSR) (Finska) (Anglija) (Šved) LESTVICE NAJBOLJŠE ŠESTORICE atletov in atletinj na svetu v LETU 1950 Tek 110 m zapreke : 13.5 Attlecey (USA) 14.1 Albans (USA) 14.2 Bulančik (SSSR) 14.3 Herdes (USA) 14.5 Marie (Franclja) 14.5 Burelle (Angina) Tek 400 m zapreke: 51.5 Moore 51.8 Filiput 52.0 Goudine 52.2 Holiand 52.2 Ault 52.4 Lituev (USA) (Italija) (USA) (New Zel and) (USA) (SSSR) Tek 3009 m stipl: 9:00.0 Sbderbeerg 0 UiniN 9:05.2 Roudny 9:08.6 Stone 9:08.8 Blomster 9:11.2 Sjostrand (Švedska) I!- R-T) (CSR) (USA) (Finska) (Švedska) Tek 200 m zapreke: (USA) (USA) (Australija) 23.0 Ploover 23.1 Steinfield 23.3 VVeinberg 23.4 Rademacher 23.R Goodarce 23.9 Redi Tek 4 x 180 m: (USA) (Australija) (Australija) 40.9 40.9 41.1 41.2 L t,-inf od (USA) (SSSR) (Madžarska) (Aglija) 41 4 (Fraciia) Mtlnehen (Nemčija) Tek 4 x 400 m: 3:09.4 Morgen State (USA) 3:10.2 (Aglija) Vlij! (Svedsjca) m ‘ “js! Maratonski tek: 2.22:39.0 Ki JonH°n (Koreja) 2 28:29.0 Van Chmg Lmg (Kitaj) 2129:09.4 Vanjin (SSSR) 2.31:03.4 Hoiden (Anglija) 2.32:45.4 Karvonen (Finska) 2.34:26.0 Leandersson (Šved) Skok v višino: 2.05 Walters 2.04 Brazetto 2.04 Stewens „ 2.03 T. P. Gallo 201. Mc Grew 2.007 Paterson Skok v daljino: 7.85 Banhollen 7.80 Biffle 7.69 Wiliams 7.68 Bryan 7.65 Priče 7.65 Holiand Troskok: 15.71 Bruce Oliver 15.70 Sčerbakov (USA) (USA) (USA) (Francija) (USA) (Anglija) (USA) (USA) (Anglija) (USA) (Juž. Afrika) (USA) (Austral.) (SSSR) 15.35 Mc Keand 15.14 Zambribore 15.06 Yimirs 15.01 Moberg Skok ob palici: 4.57 D. Laz 4.58 Richards 4.40 Cartel 4.40 Lundberg 4.39 Matos 4.34 Schmiedt Met krogle: 17.95 Fuchs 17.48 Chandler 16.93 Lipp 16.90 W. Thomson 16.79 Fonville 16.77 Lampret Met diska: 55.47 Consolini 55.16 Gordien 54.53 Tossi 53.69 Franck 53.41 Fuchs 53.37 Lewis Met kopja: 72.74 Berglund 72.60 Hyyt iainen 72.51 Raulavaara 71.26 G. Petersson 71.13 Held 70.78 Doleflod (Australija) (SSSR) (Japonska) (Švedska) (USA) (USA) (USA) (USA) (USA) (USA) (USA) (USA) (SSSR) (USA) (USA) (USA) (Italija) (USA) (Italija) (USA) (USA) (USA) (Švedska) (Finska) (Finska) (Švedska) (USA) (Švedska) Met kladiva: 59.88 Nemeth (Madžarska) 58.68 Storch (Nemčrja) 57.96 Kanaki (SSSR) 57.41 Wolf (Nemčija) 57.32 Strandli (Norveška) 57.18 Felton (USA) Deseteroboj: 8.042 B. Mathias (USA) 7.364 Heinrich (Francija) 7.351 Albans , (USA) 7.297 O. Clausen (Island) 7.175 Tannander (Švedska) 7.120 Mc Conne 1 (USA) ZENSKE: Tek 100 m: , , 11.7 Blankers-Koen (Holand) 11.9 Dillema (Holand) 11.9 Majšina (SSSR) 11.9 de Jongh (Holand) 12.0 Sečenova (SSSR) 12.1 Glockner (Nemčija) Tek 290 m: 23.8 Blankers-Koen (Holand) 24.1 Dillema (Holand) 24.3 Jackson (Australija) 24.5 Strički and (Australija) 24.6 Hall (Anglija) 24.8 Sečenova (SSSR) Tek 80 ra zapreke: 11.1 Pyson (Anglija) 11.1 Blankers-Koen (Holand) 11.4 Strickland (Australija) 11.4 Gyarmati (Madžarska) 11.4 Cudina (SSSR) 11.5 Ostermayer (Francija) Tek 4 x 100 m: 47.3 Južna Afrika 47 4 Angina 47.4 Holandska 47.5 48.2 48.5 Skok v višino: 1.69 Aleksander 1.67 Cudina 1.65 Beckertt 1.63 Tylor 1.63 Ganeker 1.60 Blankers-Koen 1.60 Kundsen SSSR Madžarska Francija (Jamaica) («8j (Holand) (Danska) Skok v daljino: 6.02 Gyarmati (Madžarska) 5.97 Cudina (SSSR) 5.91 Wiliams (New Zeland) 5.91 Hoffknecht (Nemčija) 5.87 Bogdanova (SSSR) 5.76 Courtet-Chabot (Francija) Met krogle: 14.42 Andrejeva 13.92 Točenova ----- 13.66 Ostermayer (Francija) 13.36 RADOSAVLJEVIČ (FLRJ) 13.27 Schaffer (Austrija) 13.27 Schaffer 13.23 Deste Met diska: 50.24 Doumbadze 49.19 Joczane 46.51 Sumskaja 46.17. Cordiale 45.68 Armanova 45.24 Bargajenčesa Met kopja« 51.56 Cudina 50.17 Smirnickaja 50.07 Zibina 48.43 Zatopek 46.69 Mtiller 44.52 Barnia (Austrija) (Francija) (Madžfrska (SSSR1 (Italija (Nemč; (Au: (SSSR) S CrentnšelC Zvezna košarkaška liga Kljub zmagi Železničar ni zadovoljil V nadaljevanju državnega prvenstva v košarki je bilo med tednom odigranih več tekem. Slovenska predstavnika Enotnost in Železničar sta bila v torek odn. sredo premagana od Črve. ne zvezde in beograjskega Železničarja. V petek pa je Enotnost premagala Proletera iz Zrenjanina, sinoči pa je tudi železničar beležil zmago nad Fro-leterom. Presenečenje predstavlja ne. uspešna igra Partizana v Zagrebu ki so v obeh tekmah proti Jedinstvu in Mladosti dosegli le minimalno zmago. BSK se je z zmago nad Jedin-stvom povzpel na 6. mesto ter se tako sam izločil iz vrste kandidatov za izpad iz lige. Tekme Zadar : BSK, ki je bila odigrana v Zadru, ob zaključku lista nismo prejeli. ŽELEZNIČAR ; PROLETER 49:44 (27:16) Železničar: Vozelj 2, Amon 30, Feguš 5, Dvoršak 2, Tosič 5, Brdnik 5, Remic, Škerjanc, Gričar, Deu, Miiiler. Proleter: Putnik 3, Radojčič 19, Ambroži 6, Slavkov 12, Rošival 3, Atana-siju, Stankov, Bijelič. Igra je bila slaba, polna netočnega podajanja. Tudi meti na koš so bili zelo neprecizni, posebno s strani do. mačih igralcev, ki so imeli veliko priložnosti, katerih pa niso znali izkoristiti. Od domačih je zadovoljil edino Amon, ki je dosegel 30 košev, dočim so Vozelj, Dvoršak, Remic in Feguš igrali zelo nervozno ter so bili tudi precej nesigurni. V vrstah Proleterja je bil tokrat najboljši Radojčič, ki je bil 19 krat uspešen. Od ostalih se jj-danes izkazal tudi Slavkov, dočim je Putnik igral siabo. Tekmo, kateri je prisostvovalo okrog 600 gledalcev, sta vodila Minic iz Beo. grada in Klojčnik iz Ljubljane. To je bila zadnja tekma, ki so jo igrali košarkaši ljubljanskega Železničarja na domačem Igrišču. ENOTNOST : PROLETER 42:38 (13 :14) Enotnost: Fugina, Supančič 17, Breznik 7, Šerbec I. 13, Mravlje 2, Urek 3, Juvan, Steiner, Filipan, Šerbec II., Ogrin. Proleter: Putnik 2, Atanasiju, Ra, dtojčič 24, Ambroži 4, Slavkov 3, Mi-leusnič 3, Rošival 2, Stankov, Bijelič. To je bila tretja zmaga Enotnosti v jesenskem delu tekmovanja. S to zmago so si pridobili igralci Enotnosti nekoliko več upanja, da bodo ostali še nadalje v zvezni košarkaški ligi. Do zaključka tekmovanja morajo odigrati še 3 tekme in sicer z Zadrom v Zadru ter BSK-om in Partizanom v Beogradu. Ce bodo zmagali v dveh tekmah, bodo ostaii v zvezni ligi. Enotnost je igrala požrtvovalno, vendar tekma zaradi izredno prvenstvenega značaja ni bila na posebni višini, V moštvu Proleterja je igral najboljše Radojčič, ki je dosegel' 24 košev. Pri domačih pa sta bila zaslužena za uspeh Supančič in Šerbec I. Sodila sta Klojčnik iz Ljubljane in Minic iz Beograda. Ostaii rezultati: železničar .81. Healtley (A) 152.52:ZENSKE — 250 m prsno: Gordon (A) 3:03.9, Lorper (N) 3:05.7. Wrighiey 3:08.7; 100 m pr.: Linton 1:10.3. Nieisen (vse A) 1:11.5, Herrbruck (N) 1:13.2; 100 m hrbtno: Mc Dowell (A) 1:16.3, Herrbruck 1:16.8. Marckland (A) toljčekfTu^ekliosi.^NemeT Tjff.t J3Wj War£a Garai 1:12.8; 200 m prsno: Pavvlicek obe ^)l^o.3^%^evrnian(A)123.3U n-An n ihocctt o-/i7 c i a (V-zh NTomr* i 4x 100 m pr«. Anglija 4.4/.o. N emcija 2:46.0. Utassy 2:47.6, Gold (Vzh. Nemč.) 2:49.8: 200 m metuljček: Nemeth 2:43.4. Tumpek 2:43.6: 100 m hrbtno: Gyongy-osi 1:10.4, Szillard 1:10.6: 4 x 100 m pr,: Madžarska A 3:58.4, Madžarska B 4:08.0, CSR 4:13.6; 4 x 200 m pr.: Madžarska A 8:57.4, Madžarska B 9:22.4: ZENSKE — 100 m prosto: Szekely 1:05.8 (madžarski rekord): 100 m hrbtno: Temes 1:16.8. I. Novak 1:18.0: 100 m metuljček: E. Sze-kely 1:19.2 (rekord). Litomericky 1:22.2, 4. Kofler (A) 1:26.8 (rekord): 100 m prsno: Killeiman 1:23.2, E. Novak 1:23.4, 200 m prsno: .Novak E. 2:59.0, ..Kil- naslednji lerman 3:00.0. Kofler (A) 3:08.0; 400 m pr.: Szekely 5:18.8 (le 6 desetink slabše od rekorda). Nagy 5:42.4, I. Novak 5:50.0; 4 x 100 m pr.: Madžarska A 4:39.4, Madžarska B 4:56.6. Poljska 5:21.8 (rekord); 3 x 100 m mešano: Madžarska 3:54.6. AIex Jany je v pariškem bazenu Tourelles z lahkoto že šestič zaporedoma osvojil veliko nagrado mesta Pari. za z zmago #ia 100 m prosto v času 57.6 pred Švedom Laarssonom 1:00.6 in Cor-nuiem 1:02.2. Ostali rezultati mednarodnega tekmovanja so bili — 100 m hrbtno: Zins 1:11.8: 200 m prsno: Lusien 2:48.8. Blanco (Sp) 2:54.5; 4 x 290 m prosto: Franciia 9:08.1, Španija 9:37.8; ŽENSKE — 100 m prosto: Schumacher (Niz) 1:07.6, Arene 1:09.3: 200 m prsno: Vergamven (Belg) in Bonnier (Niz) V mrtvem teku 2:58.9, G. Wallerey 3:10.0: 3x 100 m mešano: Nizozemska 3:54.8. Francija 4:02.0. V vaterpolu je Francija premagala Španijo 8:2 (3:1). 4:59.0. Razen tega so Angleži zmazali še na 400 m prosto pri ženskah po Wil_ kinsonovi ter uri moških n i 100 m hrbtno po Brockwayu. na 400 m prosto po vVardropu in štafeti 4x200 m prosto. Teniški turnir v Carigradu končan Na teniškem prvenstvu Carigrada so bili v finalnih srečanjih doseženi naslednji rezultati — posamezniki: l:\icelli (D • kova.eski (ZDA) 7:5. 6:2. "C Cf*y • i .'vi-rp''rrirp' Uen/] ; Weiss (Arg) 6:4. 6:2: moški pari: Har-per (Avstral), Weiss (Arg) : Dorfman ženski pari: Head. Weiss : Musslodov, (ZDA). Kovaleski 2:6. 6:4 6:4. 6:4: Gorodecki (Turčija) 6:3. 6:2: mešani pari: Head. Dorfman : Hermsen. Linck (Niz) 6:1. 6:4. Svetovno prvenstvo v modernem olimpijskem petoboju v Bernu je bilo včeraj končano svetovno prvenstvo v modernem olimnij-skem petoboju. Po petdnevnih borbah v jahanju, streljanju s pištolo, sabljanju, plavanju na 390 m in crossu na 4.5 Je osv°jh naslov svetovnega prva-ka pved Larf Hall z 19 točkami pred Italijanom Erignettijem 23 in Fincem Vilkom 33 točk. Consko namiznoteniško prvenstvo v Kranju Kranj, 10. septembra. Danes je bilo v Kranju consko prvenstvo v namiznem tenisu, katerega se je udeležilo le malo ekip. Prijavili sta se samo dve tnoški in dve mladinski ekipi, medtem ko se je od ženskih ekin prijavil le Železničar iz Kranja. V dvoboju moških ekip je zmagal Železničar (Kranj) nad Radovljico s 5:2. z istim rezultatom pa so premagali kranjski mladinci svoje tekmece iz Radovljice. 2ELEZICAR (Krani) : KRIM (Ljubljana 5:2 Poleg nrvenstvp je bil v Kranju tudi dvoboj ligaških moštev Krima in Železničarja. Krim je nastopil z dvema igralcema in je s tem praktično že izgubil tekmo. Miličnik — namiznoteniški prvak ljubljanske cone Ljubljana, 16. sept. V veliki dvorani -"sindikalnega športnega društva »Slovan« je bilo danes consko prvenstvo v namiznem tenisu, ki so se ga udeležila sledeča društva: Miličnik, Jarše. Slovan, Grafičar s I. moštvom, 2elezničar-Ljub-ljana in Slovan (mladinci). Kot se je pričakovalo, je zmagalo moštvo Miličnika, ki si je z zmago nad Jaršami z 'rezultatom 5:2, z Grafičar jem 5:4 ter proti Slovanu z rezultatom 5:0 (p. f.) priborilo prvenstvo. Boksarji Slovana so gostovali v Hrastniku SLOVAN : HRASTNIK 11 : 5 Hrastnik, 9. sept. Telovadno društvo Hrastnik je ob priliki prevzema tovarne po delovnem, kolektivu priredilo pri jalel.fski"6bkš-meŠ''ž'''E>6Kšarš!td'‘sekcijo Slovana iz Ljubljane. Prijateljski boksarski dvoboj Viktor Lenac (Reka) : Železničar 8:8 Boksarji ljubljanskega . Železničarja so se v četrtek zvečer pomerili z boksarji reškega kluba Viktor Lenac, Borba, ki jo je gledalo približno 1500 gledalcev. je ostala neodločena z rezultatom 8:8. MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA NASA KRILA : BOLDKLUB 3:0 (2:0) Beograd, 10. sept. V mednarodni nogometni tekmi so se »Naša krila« danes pomerila z danskim moštvom »Boldklub 93«. katerega so zasluženo premagala 3:0 (2:). Gostje niso igrali podrejene vloge, bili pa so neučinkoviti pred vrati domačina. L MEDNARODNI TENISKI TURNIR V MARIBORU Mariborčam premagali tleljačane 13:7 Žižek : Moser, Schmidt 0:6, 6:1. 6:2-Igra ženskih dvojic je prinesla visoko zmago domačinkam z naslednjo zmago: Zamanja, Voglar : Gatternig, Kre-mer 6:1, 1:0. Igra mladinskega para Horvat, Goleč : Harb, Resler bo jutri. Turnir je prav lepo uspel, ker so bile igre zanimive in napete, zanimanje občinstva pa veliko Gostje so bili navdušeni nad lepoto mariborskih teniških igrišč in bližnjo okolico, posebno nad Mariborskim otokom in Pohorjem. Bergant st. Tenisko prvenstvo TSeogradn Beograd, 10. sept. V prvih kolih teniškega tekmovanja za prvenstvo Beograda ni bilo posebnih presenečenj in so favoriti pemagali svoje nasprotnike. Prvo večje presenečenje je bilo včeraj, ko je državna mladinska prvakinja Mariborčanka Witerhalterjeva izgubila v polfinalu mladink proti Lu-kačevičevi (Srbija), katera pa je danes izgubila v finalu proti drugi Mariborčanki Lovrečevi, ki je tako osvojila mladinsko prvenstvo Beograda v tenisu. Preseneča tudi današnja tesna zmaga Branoviča med Petrovičem v petih nizih Rezultati zadnjih iger so naslednji: Člani, polfinale: Branovič : Petrovič 6:3, 2:6, 3:6 6:3, 6:3; Palada : Mitič 6:4, 6:2. prekinjeno zaradi teme; članice, polfinale: Leovič : Laszlo 6:1, 6:4, Bačkor : Soldatovič (Sr) 6:0, 6:2; finale Bačkor : Leovič 6:4, 6:0; mladinci, polfinale: Nikolič : Živkovič 6:1, 6:3, Panajotovič :Joksimovič 6:4. 6:4 mladinke, polfinale: Lukačevič : Winterhalter 6:3, 6:1. Sovrec : Petrovič (Sr) 6:2, 6:0: finale : Lovrec : Lukačevič 6:4. 9:7. Prvenstvo bo končano jutri s finalnimi igrami članov, mladincev in parov. Maribor, 10. sept. Včeraj in danes j je bilo tu povratno srečanje teniških j reprezentanc Maribora in Beljaka, ki, je tokrat nastopil ojačen z najboljšimi igralci Teniskluba - Poreče (Por-tschach). V prvem srečanju v Beljaku so zmagali Mariborčani z rezultatom 12:3, sedaj pa je nastopilo 9 članov, 3 članice in 2 mladinca. Med člani je imel Slana precej dela s prvakom Beljaka Russom, katerega je premagal 3:6. 6:2, 6:0, Podlesnik je sigurno nadvladal Baumgart-nerja s 6:1, 6:1, Jagodic je imel težko borbo s Trautivetterjem, ki se je končala 6:3, 9:7. V svojem prven nastopu je bil Albaneže uspešen z zmago 6:0, 6:3, nad Tichvjem. dočim je inž Mešiček moral kloniti pred mladim Res-lerjem s 3:6, 6:2, 3:6, Golcu je s težavo uspelo premagati HšLrba v treh nizih 3:6. 6:2, 6:3, Bergant st. je sigurno premagal hitrega Moserja 6:0, 8:6, , Tomovič je klonil pred Kolichom s j 7:5, 5:7, Cop pa je moral prepustiti zmago boljšemu Preissegerju z 8:10. 5:7. Tako so Mariborčani zmagali pri članih s 6:3. Domače članice so vsa l_ i srečanja sigurno odločile v svojo korist z naslednjimi rezultati: Voglar : Baumgartner 6:3, 6:2, Zamanja : Kremer 6:0, 6:2. Trop : Gatter-r.ig 6:2. 8:6 Pri mladincih je bila med Bergantom ml in HSrbom ostra borba. ki jo je Bergant odločil v svojo korist s 4:6, 6:4. 6:3. dočim je moral Horvat prepustiti zmago boljšemu Reslerju s 3:6, 2:6. V igrah moških parov so bili gostje uspešnejši ter so dosegli tri zmage, izgubili pa dve igri 7. naslednjimi rezultati: Slana, Jagodic : Trautivetter. Kolich 6:3, 6:0, Podlesnik. Goles : Tiehv. Preisseger 2:6. 3:6, Albaneže, inž. Mešiček : Harb. Resler 3:6, 1:6. Bergant st. in ml. : Baumgartner, Russ 3:6, 2:6, inž. Lange. Republiška nogometna liga Železničar : Drava 2:1 (1:0) Maribor, 10. sept V precej nezanimivi in slabi igri za prvnestvo slovenske lige je domači Železničar danes tesno premagal Dravo iz Ptuja z 2:1 (1:0). Gola za Železničar' sta dl?1" segla Žižek in Kučar, za Dravo pa je bi! avtogol zaradi nesporazuma obrambe Železničarja. Sodil je Kukanja iz Murske Sobote dobro pred 600 gledalci. V predtekmi za prvenstvo pionirjev je domači Branik premagal Dravo 2:1. Bergant st. Korotan (Kranj) : NK Murska Sobota 3:1 (0:1) , Murska Sobota. 10. septembra. Danes je bila odigrana v Murski Soboti prvenstvena tekma slovenske lige. v kateri .ie moštvo NK Korotana iz Krama premagalo NK Mursko Sc-boto z rezultatom 3:1. V prvem polčasu ie bilo moštvo Sobote boljše in je vodilo z 1:0. v drugem polčasu pa so gostje zaigrali boljše in zasluženo zmagali! Tekmo je sodil mz. Božičev. Cisti dobiček tekme ie bil vpisan v korist ljudskega posojila. Kaki Krim : Miličnik 5:2 (1:2) Danes sta se na stadionu Odreda srečali enajsterici Miličnika in Krima iz Ljubljane. Zmagal je Krim z rezultatom 5:2 Igra je potekala v veliki premoči Krima. Miličniki so nudili odpor le v prvem polčasu, medtem ko so v arugem. kapitulirali pred odlično razpoloženimi Knmaši. Gole so dosegli »-Knm: Narode 4 *er Božič 1. za Miličnika pa Petrovič in Kunst po ene. nnvv1inlk 9rel ',z c-!ja je prav dobro opravil svojo nalogo. Proletarec : Gregorčič 2:1 (1:0) . Zagorje. 10. sept. Danes je bila odigrana v Zagorju na igrišču Svobode pred okoli 800 gledalcev nogometna tekma za prvenstvo slovenske lige med nogometnim klubom Proletarec iz Zagorja in Gregorčič z Jesenic, ki se ie končala z zmago Zagorčanov. Tekma ie potekala v najlenšem redu. sodil io je Pucihar, iz Ljubljane dobro, vendar z manjšimi napakami. Slovan : Papirničar 5:2 (2:1) Ljubljana, in. s