Stev. 114.
e ilobllonl, s soboto, dni 18. mala 1903.
Velja po pošti: a celo leto napre| K 26' -h» pol leta „ IJ-— hm četrt leta „ „ 6 50 :<a en mesec „ „ ? 70
V upravništvu!
,«. elo leto naprej K 20°
c j»ol leta gp n HO'-—
• Ž«W let* M w 5*--sai »i mese» * „ H"?®
v m i»ošll| na <Jom >0 •>» «« mesec
osamezne štev 10 tt
UrcdniŠtVO I* v Kopltar|ev1h ulicah St. 2 (vhod Čez
------dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
me vračajo; nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev, 74
Političen list za slovenski narod
Leto xxxv.
Inserati s
fcnostop, petitvrsta (72 mm)i n* enkrat ^ , 13 h za dvakrat , , „ „ 11 „ za trikrat „ „ , 9 „ za več ko trikrat 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ii 26 h Pri večkratnem ob-Havljenji* primeren popust
Izhaja
<sak dan, izvzemši nedelje praznike, ob pol 6. uri popoldne
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
——- Vsprejema naročnino, inserateln
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
Naprej do zmage.
Najbolj zagrizen zagovornik kancelpara-lirata je liberalni kandidat Ivan Hribar. Od nekdaj že krošnjari z obrekljivo puhlico, da duhovniki ob volitvah zlorabljajo ccrkev in vero. V deželnem zboru je ravno s tem iz-:val prvi vihar naših poslancev. S. L. S. se jc svoji agitaciji pri letošnjih državnozborskih ,-olitvah skrbno ogibala, da ne bi brez potre-De vlačila verskih svetinj v metež volivne borbe. Njen boj je bil pretežno gospodarskega značaja. Seveda ui zatajila svojega krščanskega temelja, toda razvijala jc krščanske ideje v ljudskem, demokratiškem zmislu. Agitacijo so vzeli kaudidatje sami v roke in sak je po svojem okraju izvrševal oko v oko lasprotnikom svojo nalogo. Vspeh je dokazal, da je bilo tako prav na vse plati. S. L. S. si ic v svesti, da mora samo s svojo politiko in s svojim delom prodreti med široke ljudske nase in ne prepuščati vsega truda samo nekaterim zaupnikom.
V Ljubljani se je to načelo s posebno skrbjo izpolnjevalo. Tla so bila tu neugodna, boj neenak. Kandidat Hribar je obenem urad-voditelj vseh volivnih priprav. Ves magistrat je bil uradno iu neuradno na delu zanj. Kakor je znano, nismo proti liberalcem v Ljubljani imeli zaresnega i>olitiškega boja že dolgo vrsto let ne. Prepustili smo jim doslej nemoteno gospodstvo na rotovžu in tudi pri deželno- in državnozborskih volitvah se ne dajo meriti prošli boji s sedanjim. Prvi naskok S. L. S. se je sijajno izkazal. Za eno tretjino smo dobili manj glasov vkljub vsemu neznosnemu pritisku vladajoče magistratne stranke, nego Ivan Hribar, župan v Ljubljani načelnik narodno-napredne stranke. V nobenem volivnem okraju na Kranjskem ni liberalna manjšina niti z daleč tako močna, kot se je pokazala pri prvem nastopu S. L. S. v Ljubljani nasproti liberalcem. Vsak si lahko sam izračuna bodočnost. Kaj jc bolj verjetno, ali da bodo razmerno neznatne manjšine po deželi napredovale v prihodnjih letih, ali da se bo ljubljanska liberalna večina usušila. Na to jc lahek odgovor. Kdor ima. pri prvem naskoku na neomejeno vladajočega nasprotnika dve tretjini nasprotnikovih glasov, je močan in ker sc more opirati na ogromno večino v deželi, je v svojem boju nepremagljiv.
Ne zdi se nam potrebno na tem mestu poudarjati, da jc med Hribarjevimi glasovi veliko število takih, ki so nam jih liberalci oropali samo s silo in zvijačo. To se umeje samo po sebi že s tem, če sc primerja nasprotnikova politiška moč v mestu. Eno pa moramo pribiti: Ivan Hribar je sam najbolj
zagrešil to, kar je hotel uničiti s kancelpara-grafom. Najprej jc pri vseh svojih javnih nastopil? zatajil protikrščanski program svoje stranke. Zato, da bi mu ne bilo treba v tem oziru dajati odgovora, je postavil samega sebe za program. Šel je še dalje: brenkal jc na struno sloge in edinosti ua Dunaju in trdil, naj ostane prepir doma. To sc pravi z drugimi besedami: Program naše stranke je samo za doma, ne pa za na Dunaj. To mu pa še ni bilo dovolj. On je naravnost hvalil svoje krščansko prepričanje z jasnim namenom, da bi vjel tudi tiste volivce, ki jim jc versko načelo drago in sveto. Kregar tega ni storil. Hribarjevi agitatorji so pri nekaterih naših možeh versko struno s posebno vnemo ubirali in hinavsko lagali, da sc je kar kadilo. Dosegli so tudi mnogo uspehov, ker je žali-bog politiška zavest v Ljubljani še mnogokje silno malo razvita. Naravnost pod kancel-paragraf pa spada, da sta za Hribarja z vsemi silami agitirala dva župnika, Berce in Vrhovnik. Trnovski župnik jc imel na svoji pisalni mizi že nekaj dni pred volitvijo odkrito glasovnico ki je bil na nji napisan Ivan Hribar. V svoii agitaciji zanj jc šel tako daleč, da utegne čutiti sani neugodne posledice novega zakona. Čudna usoda! Zagovornik kancel-paragrafa ima sam med svojimi agitatorji edinega duhovnika v naši deželi, ki je osumljen, da je s svojo agitacijo prekršil zakon o volivni svobodi.
Za Hribarja so šli tudi obrtniki, ki imajo zaslužek izključno lc od cerkve in cerkveni ključarji, ne samo iz ene fare. To dejstvo kriči do neba in jasno izpričuje, kako krivično se očita S. L. S., da jc predvsem klerikalna. Socialni demokratje, ki vedno zamenjavajo organizacijo naše stranke s cerkveno, naj pomislijo, kaj bi mi storili, če bi bilo to res, kar nam očitajo. Ali bi bili mogoči Vrhovniki, Kozaki, Zorci in drugi v naših vrstah? Z roko lahko vsak potiplje ob teh dogodkih, da ie S. L. S. politiška, nc pa cerkvena, ali verska stranka. In uprav ljubljanska volitev je pokazala, da ima svojo moč edino le v svobodnem .prepričanju ljudstva in nikjer drugod.
Ožja volitev se bliža. Z zastavo, ki .ie ravnokar iz desetih bojev z zmago ovenčana ponosna izišla, gremo na boj. Pasti ne moremo. Zc v prvem naskoku smo silno odrobili liberalno nasilstvo, popolnoma gotovo ie, da ga bomo v drugem še več. Hribar je že premagan. To. kar je dosegel dne 14. maja, ni njegovo. Nemci v »Grazer Tagblattu« sami javno pripovedujejo, da je mnogo Nemcev volilo Hribarja; socialni demokratje tožijo ravno to o svojih pristaših. Število Hribarjevih volivcev ne kaže, koliko ie liberalcev v Ljubljani, marveč le to, kolika ie bila še pred 14. majem njegova brezozirna moč iu kolika
.ic predrznost in lokavost njegove stranke. A že prva volitev je to moč strla.
Naše številke so trdne. Za nas so šli izključno zavedni naši pristaši. Zidajmo naprej! In če zvršimo vsak svojo dolžnost, bo dne 23. maja Ivan Hribar videl to črno ua belem, kar žc danes razboriti libcralci javno priznavajo, da je liberalna stranka v Ljubljani v odločni manjšini vkljub župnikom in cerkvenim ključarjem, ki agitirajo zanjo.
Dr. Šusteršič o l]iiMian;Iii volitui.
Voditelj »S. L. S. se ie napram uredniku našega lista izrazil sledeče:
»Po izidu volitev dne 14. maja jc ljubljanska ožja volitev le boli lokalnega pomena.
Slovenska liberalna stranka je kot parlamentaren političen faktor uničena, naj bode izid ožje volitve v Ljubljani tak ali tak. Posamezen poslanec v parlamentu ki šteje 516 članov, ie ničla, na kojo se nihče ne ozira, naj si bode posameznik še tako nadarjen in delaven. V poštev pridejo le številne parlamentarne organizacije. A nobena taka organizacija ui mogoča, v koji bi Hribar igral kako vlogo. Skratka: S Hribarjevo volitvijo si Ljubljana le škoduje, ker vzame edino merodajni Slovenski Ljudski Stranki pravico in dolžnost, biti oficijelna zastopnica interesov ljubljanskega mesta in vseli slojev ljubljanskega prebivalstva!
Silno naivno je mnenje, ki ga razširjajo razni agitatorji, da bi Hribar, kot župan, Ljubljani lahko mnogo koristil, če bi bil obenem državni poslanec. Ljubljanska županska čast v Ljubljani gotovo nekaj velja — saj občutimo to osobito v te.i volivni borbi toda v dunajskem parlamentu pride le poslanec v poštev, ne pa župan itd. le tisti poslanec, ki ima kaj prida drugih poslancev za seboj. In konečno: kedo pa bo Hribarja zastopal na ljubljanskem magistratu, ko bode ua Dunaju izvrševal svoje poslanske dolžnosti? Zanemarjati bo inoral Hribar eno ali drugo županstvo ali poslanstvo - gotovo ne v korist Ljubljani in svojim volivcem.
Najnevarnejše za ljubljanske interese pa ie, da Hribarjeva volitev napravi umeten iu popolnoma nepotreben razdor med Klavnim mestom in ostalo deželo. In vendar potrebuje Ljubljana ravno tako kakor ostala dežela trdno zaslombo v močni parlamentarni stranki na Dunaju.
Hribarjeva ideja, da bo našel zaslombo pri mladočehih, je sama posebi naivna, sedaj pa tudi še ovržena po izidu volitev 14. maja Naivna sama po sebi, ker parlamentarne stranke iščejo le močnega zaveznika in bi se
radi Hribarjeve osebe gotovo nobena resna slovanska stranka ne hotela zameriti »S. L. S.«, koji bode vsekako med slovanskimi strankami v parlamentu pripadla merodajna uloga; ovržena po izidu volitev 14. maja, ker so liberalne češke stranke skoraj ravno tako zdrobljene, kakor naša liberalna stranka.
Ce pa Ljubljana dne 23. t. ni. izvoli kandidata »S. L. S.« potem je hipoma ustvarjen ■jasen iu s stališča ljubljanskih interesov na vse strani zadovoljiv položaj.
»S. L. S.« je potem oficijelna zastopnica Ljubljane v dunajskem parlamentu. To pa je za Ljubljano največje vrednosti, kajti že dosedanji izid volitev kaže, da pripade »S. L. S.« v noveni parlamentu važna uloga. Glede na ogromno število soc. demokracije je položaj tak, da brez »S. L. S.« nobena pozitivna politična kombinacija v novem parlamentu niti mogoča ni. Mi bodemo vedno jeziček na tehtnici, naj se »kombinira« kakor hoče! Ljubljana bi si morala le častitati, čc bi si priborila našo stranko kot parlamentarno zastopnico svojih interesov. In če bi Hribar v resnici prav spoznal in na prvo mesto postavil interese Ljubljane, bi se sedaj glede na splošni izid volitev dne 14. t. m. — odpovedal kandidaturi. Bilo bi to še iz marsikaterega stališča najbolic. Toda ne splača se, dalje razmotrivati slučaj, ki se gotovo ne bo pripetil.
lz predstoječili označenih vidikov gledam ljubljansko ožjo volitev in čakam ravnodušno na izid.«
Tedenski pregled
Pregled državnozborskih volitev. Slo-\ enska Ljudska Stranka praznuje zmago. Popolni poraz cele liberalne akcije na deželi je popa ril tiste kratkovidneže in lahkoverneže, ki opazujejo vso našo javnost le skozi očala lažnjivega »Slov. Naroda«. Liberalci so bili tako zapeljani, da so kar strmeli, ko so čuli o velikanskih večinah glasov, ki so jih prejeli kandidatje S. L. S.; mislili so namreč, poučeni po »resnicoljubnih« poročilih »Slov. Naroda«, da pade gotovo več naših kandidatov. A to jili nc moti, ter se bodo dali imeti za norca še nadalje.
Kandidatje S. L. S. so dobili velikanske večine in siccr: Dr. Šusteršič 4210 glasov (Zirovnik borih 587 »štimc«); dr. Krek je izvoljen z večino 4070 glasov; Pogačnik je ix>-gazil dva protikandata z večino 2738 glasov; Demšarja jc volilo 4507 mož; Jaklič jc prodrl z večino 3268 glasov; Šuklje .ic dobil 5031 glasov; dr. Žitnik je zastopnik Notranjske z večino 2487 glasov; Gostinčarju sta naznanjala smrt dva protibojevnika, a sta obadva na tleh, za Gostinčarja .ic bilo 4731 mož; dr. Janko Hočevar je prodrl z lepo večino 2280
LIK6K.
„Lira" contra »narodov Glas".
(Izvirno poročilo.)
V deveti deželi, 13. V. 1907. Danes se .ie vršila pred tukajšnjim sodiščem znana porotna obravnava, za katero je kazalo naše občinstvo skrajno zanimanje. Kakor znano, je prinesel pred nedavnim časom občespoštovani dnevnik »Narodov Glas« strogo. a jako primerno in povsem utemeljeno kritiko o zadnjem koncertu pevskega društva Lire«. Da seveda ta kritika ui bila všeč »Liri« in njenim pcvceui. najmanj pa še njihovemu učitelju prof. Hudimanu, je jasno. Društvo in kapelnik sta tožila — s kakim uspehom, jc pokazala obravnava.
Razpravi jc predsedoval g. sodni nad-svetnik dr. Vinko Pošten, votanta sta bila gg. svetnika dr. Luka Strankar in Pcpc Razum, zapisnikar jc bil g. avskultant dr. Janko pl. Naprcdaj. Privatne tožitelje »Liro« in prof. Hudiinana jc zastopal odvetnik dr. Brezupnik, obtoženega urednika »Narodnega Glasu« g. Fridolina Zličarja pa g. dr. Fran Konj.
Na porotniški klopi zapazili smo skoro same znane prvoboritclic za sveto napredno stvar, večinoma gospode iz Prostega Rovta in Napredne doline. Načcloval jim je gospod Svobodoslav Čistavcst.
Porotna dvorana je bila občinstva natlačeno polna.
Po končanih formalitctah se prebere ob-
širna obtožnica, v kateri trdi zasebni obtožitelj, da je »Narodov Glas« žalil s svojo »neprimerno iu zlobiU), poleg tega tudi neresnično, zavijajočo in neutemeljeno kritiko« na krut in nezaslišan način tako ves pevski zbor društva »Lire«, kakor šc prav posebno njenega kapelnika profesorja Hudiinana. Dočim je tega društva pevski zbor naravnost slovel, iu uživa tudi njegov učitelj v vseh, tudi izvende-vetodeželnih glasbenih krogih izboren reno-me, skušal'je »Narodov Glas« se svoio oceno pokopati pri občinstvu ugled in zaupanje tako do društva, kakor do njenega kapelnika. Zasebni obtožitelj pa da je vedno v prijetnem položaju kjerkoli dokazati, da so trditve v obtoženi oceni popolnoma neutemeljene, in da je kritiko narekovala neuniljiva, nepoštena tnr-žnja.
Po prečitani obtožnici popraša g. predsednik dr. V. Pošten obtoženca, če se čuti krivega, na kar ta izjavi, da »nc«, da ie bila kritika povsem upravičena, znanstveno in umetniško utemeljena, odkritosrčna in poštena, in niti ne prestroga, marveč naravnost prizanesljiva in rahločutna. »Rad bi vedel, vsklik-ne končno, kaka bi šele bila, če bi jo bil pisal naš navadni umetniški recenzent gosp. prof. Knofel.«
Predsednik: Ali ste kritiko sami pisali?
Obtoženec ponosno: To .ic uredniška tai-uost, katere pri našem listu nikoli in pod nobenim pogojem ne kršimo.
(Sodni dvor prepričano prikimuje.)
Predsednik: Torej dobro! Vi prevzemate vso .odgovornost!
Obtoženec: Vsekakor. Jaz se nikogar nc bojim, mene vse spoštuje. Jaz sem osebni pri-
jatelj gospoda Ivana Groznega: občujem tudi redno z g. Ivanom Velikim; mene ceni deželni odbor in mestni svetniki: znan sem z dvornim svetnikom . . .
(Sodni dvor posluša poln spoštovanja.)
Dr. Brezupnik: Kaj nas vse to briga to vendar ne spada k stvari.
Obtoženec: Ce vas nc briga, briga nas. Sploh s klerikalci iu tako svojatjo ne govorim. G. predsednik, prosim, da me varujete takih nesramnih napadov.
Predsednik (strogo): G. dr. Brezupnik, izvolite se premagovati. Osebnosti v sodni dvorani nc trpim.
Dr. Brezupnik: Prosim g. predsednik
Predsednik (mrzlo): Gospod doktor, sedaj vi nimate besede.
(Nemir in ogorčenje nad dr. Brezupnikoni na porotni klopi.)
Predsednik: Nadaljujmo torej. Gospod obtoženec! Tožitelia vam očitata, da ste ju žalili, jima izpodkopavali ugled itd. — Kaj pravite k temu.
Obtoženec (sarkastično): Izpodkopaval ugled! Kakor bi se dalo šc ljudem izpodkopati ugled in čast, ki hodijo popivat in popevat v »Unijo«. Mislim, da jc odveč, da bi vam, prečastiti gg. porotniki, razlagal obširno, kaj imamo misljti o tem najperfidnejšini vseh podjetij. Kake stvari se ondi gode pod pretvezo muzi-kalnili prireditev . . .
Dr. Brezupnik: Prosim, gospod predsednik. tf> vendar nc gre. da sc obtoženec v eno-mer zaganja v vsako napravo, na kateri iz teli ali drugih ozirov nc participira sam. Nai govori k stvari! — Kaj ima zopet to s cclo zadevo opraviti.
Obtoženec: To jc nesramno, ali odločuje tukaj sodni dvor, ali je tukaj divje politično torišče za take ekzistence kakor je doktor Brezupnik . . .
Predsednik: (i. doktor Brezupnik — obžalujem, toda če ne boste mirovali, pripišite si posledice sami.
(Vsi votanti z resno zaničljivim pogledom prikiinuiejo.) Predsednik sem jaz, in jaz odločujem, kai sc bo razpravljalo. Ker pa sem predsednik in nadsvetnik, c. kr. nadsvetnik, je to dokaz, da mi lahko vsak zaupa — tudi vi g. Brezupnik.
Dr. Konj: Gotovo, gotovo, brez dvoma.
(Prof. Hudiman se v hudi zadregi prisiljeno smeje in drsa po stolu nemirno sem in tija.)
Predsednik (objektivno): G. dr. Konj, vaših priznanj sodni dvor uc rabi. Sploh prosim gospoda zastopnika, naj ne motita razprave, če ne, ne pridemo do konca. (K obtožencu): G urednik, vaše dokazovanje je morda prepričevalno za marsikoga, ali nam nc zadostuje. Izvolite nastopiti naravnost dokaz resnice!
Dr. Konj: Visoki sodni dvor! Prečastiti gospodje sotnišlie . . . gospodje porotniki, hočem reči. Tu se nikakor ne gre zato, kak vtis ic morda inkriminovana ocena napravila na osebne prijatelje g. Hudiinana, ali na sorodnike pevskega zbora. Ni dvoma, da so mojega klijenta vodili najčistejši motivi, ko jc napisal napominano oceno, ali jo vsaj dal natisniti v svojem cenjenem listu. Pomislite gospodje sodniki, da ste gotovo sami čitali omenjeno oceno, in da ste bili vseskozi prepričani, da ic stvarna in da odgovarja svojemu namenu —.
Dunajska »Zeit.« piše: Z gotovostjo sc že lahko računa na to, da pridejo v novi parlament krščanski socialci močni okolu 70 mož in da jim združenim z nemškimi konservativci pripade najmanj polovica vseh nemških mandatov. Ker od druge polovice nemških mandatov odpade znaten del na socialno demokracijo, nemški svobodomisleci ne bodo imeli kaj posebno impozantnega zastopstva.
VHke novice.
14. maj na Vrhniki je bil vesel dan. Z ogromno večino je zmagala S. L. S. Še nikoli se niso udeležili volivci volitve v tolikem številu. Okrog devetsto mož in fantov je prišlo na volišče.
14. maj in naši liberalci. Prešteli smo ta dan še zadnje ostanke popolnoma propadle i stranke. Mogočen liberalec vrhniški je po volitvi milo vzdihnil: »Kje so pa vendar naši naprednjaki? Ali nas tli nič več« — Poraz pri občini jih je razpršil na vse vetrove. Pametnejši so stopili v Ljudsko stranko in nekateri so preskočili v socijalno demokracijo. Večina so pa zapustili politično življenje, ker se boje ljudstva in so se naveličali delati mogočnja-kotti tlako. Nekdanji veljaki s svojimi agitatorji Kosi, Jurci, Kalendri, Hrenci, Tomšiči in notarjem so suhe bilke brez veljave in moči. — Hišo, kjer se prodaja »Slovenski Narod«, je ljudstvo že zelo opustilo in jo opušča še vedno bolj. Dotičniku svetujemo: »Bodi pameten in nikar nič več ne verjemi nekdaj mogočnemu Jelovšku t« — Ne prevzetni liberalni ošabneži. le ljudstvo je, ki vse živi!
Ponesrečena agitacija v Bevkah. »Slovenski Narod« kliče na pomoč državno pravdništvo in sicer radi dogodkov v Bevkah. Resnica je, da Bevčani Grudna, Jelovška, Premersteina in znanega tajnika Novaka niso hoteli poslušati. Zato so jih kratkomalo odslovili in na vsiljive liberalne agitatorje vrgli par gnjilih jajc. Piscc v »Narodu« dobro ve, da je vse zavil in sc debelo zlagal in zato se tudi ni upal podpisati. Lažnjivci in obrekoval-ci le z imenom na dan in potem bodete imeli priložnost svoje trditve dokazati. Kedaj je župnik oznanil v cerkvi shod? Koga jc le z besedico ščuval ali podučeval, nai shod razbije? Lumpari.ia nezaslišana so besede, razprto tiskane: »Koncc farovža pa je na vrtu med ženskami in otroci stal povzročitelj tega tolovajskega napada, župnik Anton Poljšak, se veselo smejal in ploskal svojim razbojnikom, bodreč jih s tem k nadaljevanju, bodreč jih na nasilnost in uboj.« Ni besedica ni resnična in vse zlobno, izmišljeno. Pesnica je, da je župnik zvedel celo stvar šele, ko se je žc vse izvršilo. Pripomnil je potem: »Ako je padel kak kamen ali poleno, to ni bilo nikakor prav.« Razume se. da je bilo ljudstvo razburjeno vsled nesramnega početja liberalcev v Ljubljani. Zato nai Gabrijel Jelovšek in tovariši ne zamerijo, ako so nesli iz Bevk rumene hlače. Državno pravdništvo naj prime take tiče. ki lazijo po krajih, k.icr zanje ne marajo in kjer nimajo čisto nič opraviti. V'dopisu se slikaio imenovani liberalčki kot nedolžna jagnjeta. »Sli smo k maši«, kar ni res. Čudno, da ne pravijo: »Prišli smo v Bevke na božjo pot in ljudje so nas zato skoraj ubili.« Zamolče pa surovo preklinjanje tistega mladega pobiča, zmerjanje, s katerim so obkladali poštene bevške gospodinje in streljanje g. Viteza. Hinavci! Skratka le to-le: Jelovšek in tovariši, držite sc doma, ker vas poznamo, in v Bevkah bo mir.
v Kolodvor nad Verdom ob Južni železnici so pričeli delati pretekli teden. Seveda delo še ne bo kmalu dokončano.
Novice lz Zagorja ob Savi.
z Izid volitev v zagorski občini je bil: Oddanih glasov 567. Kandidat S. L. S. g. Fr. Povše jc dobil 73 glasov, Cankar 495, razcepljenih glasov je bilo 6, dve glasovnici sta bili prazni. Za g. Povšeta so oddali glasove le prav odločni katoliški možje. Kdor je le količkaj omahljiv, so ga preslepili nasprotniki, ki so agitirali z velikanskim terorizmom, z laž-
mi in z obrekovanjem. O načinu te agitacije ii o njenih sredstvih bomo še govorili.
z Pridobljena postojanka za S. L. S. i,
občina Kotredež, kjer je mnogo let neomejetK in svojevoljno gospodaril kotredeški Pintar Letošnjo zimo je Pintar izgubil pravico do žu panskega stolčka, na katerem se sedaj po kri vici še vzdržuje, a se ne bo več dolgo. In se daj v nadebudni spomladi je zmagala S. L. S dasiravno so združeni nasprotniki delali z vse mi silami. Poprej sta vedno dobivali nasproti* stranki po več glasov kot naša, a letos je Pov-še zmagal nad združenimi nasprotniki z ve. čino 19 glasov.
Požar na Krki pri Novem mesti1
(Izvirno poročilo.)
Na Krki, 17. maja. Danes in šele na I k. mesta požara je mogoče v nasprotju s prvin-poročili zadobiti stvarni pregled o situaciji včerajšnjega požara. Preje pa imamo še neka-opazk omeniti glede na prvotno poročilo. Ogenj sc je aviziral iz Bajnofa in ne iz mlinr v Mačkovcu. V gradu gospoda Grma so bil v prvem trenotku sami mnenja, da gori v Mačkovcu ali njega bližini. Pomota se je kmalu razjasnila in to telefoničnihi potom naznanilo v mesto. Vsled tega ic bil tudi odhod požarne brarnbc nekoliko zadržan. Vendar pa je glavni zadržek iskati v vzroku, omenjenem v prvotnem poročilu. Nujno priporočamo politični, kakor tudi mestni upravi, da se v tej zadevi takoj potrebno ukrene. Naj sc določijo trije ali štiri posestniki konj, ki imajo v slučaju požara takoj odposlati svoje konje, pred mestno hišo ter jih prepustiti vodstvu požarne hrambe. Kdor je preje na licu mesta, tega konji se vprežejo. S posestniki naj se sklene ali kontrakt za gotovo dobo, ali pa se plača vprega le od slučaja do slučaja. Podrobneje o ti stvari sc tu ne moremo pečati. In sedaj k požaru samemu. Goreti jc začelo okrog -4. ure popoldne na podu posestnika Jermana. Ljudje so bili večinoma izven vasi po njivah in vinogradih. Močan piš raznih vetrov je ogenj hipoma raznesel po sosednjih poslopjih. Kakor bi bil kdo nalašč zažigal, začelo je hkrati na vseh koncih goreti. Prestrašeni domačini so hiteli s polja in vinogradov domu. Fdcn izmed prvih tujih poina-gačev je bil gosp. Košak iz Novega mesta. Za njim so prišli dijaki. Izven pozneje došlih ognjegascev .ic dijaštvo največ trudilo se pri gašenju ognja. K.icr je bila največja sila, tam so bili dijaki z neustrašeno požrtvovalnostjo pri rokah. V podrobnosti sc seveda ne moremo spuščati. Izrekamo jim pa javno prisrčno zahvalo! Požarna hramba pod vzorno-spret-nim vodstvom je delala skoraj čudeže. J'ako pogumne, čcsto naravnost vratolomne požrtvovalnosti šc kmalu nismo opazili pri naših vrlih ognjegascih. Posebno g. Recelj, izvošček v Kandiji, in g. Scifert, knjigovez v Kraj-čevi tiskarni, s sodrugoma Grebene in Lenart so sc pri rešitvi važnih predmetov (hran. knjižic, denarja itd.) v žarečem plamenu stoječi hiši Goršeta ml. tako odlikovali, da so se celo njihovi kolegi čudili njihovi skoro predrzni hrabrosti. Gospod glavar in štab požarne hrambe .ie lahko ponosen na svoje delo izobrazbe in srčnosti podrejenega mu moštva. Primanjkovalo pa je pomoči pri sesalki in drugih akcijah gašenja. In tu moramo priznati, da se je med drugimi meščani in poleg župana g. Zurca ter orožništva posebno odlikoval gospod okrajni glavar baron Rechbach, ki je ne le celo akcijo spretno vodil, ampak tudi z lastno roko poprijel, kjer je bilo treba. Odločno pa moramo braniti uboge pogorelce pred krivičnimi napadi, češ, da so se gašenja branili. Naš poročevalec je o ti stvari se natanko informiral in poizvedel, da domačinov ne zadene krivična obsodba. V celi vasi ie komaj dvajset moških, in ti so bili vsi tako prestrašeni, da so komaj sc zavedali, da treba braniti doma svoja poslopja. Nestanovitna sapa je zanašala iskre na vse kraje. Vsakdo se je tresel, da zdaj pa zdaj začne tudi na nje-
glasov; krasno večino so priborili volivci tudi kandidatu Povšetu, ki je dobil 4751 gla-ov. Živeli junaški borilci za zastavo Slovenske Ljudske Stranke!
Volitve po drugih slovenskih pokrajinah. Na Goriškem jc zmagal dr. Gregorčč z dvotretjinsko večino; istotako je prodrl kandidat »Sloge« Fon, Laharnar je prišel v ožjo volitev z liberalnim Štrekeljem. Od vseh laških liberalnih kandidatov na Primorskem je zmagal samo v Gorici župan dr. Marani. V tržaški okolici so povečem volili vsi dr. Ry-bara. Na Koroškem je zmagal Slovencc Grafenauer; slovenski kandidat Ellers-dorfer je prišel v ožjo volitev. — Na Šta-.i e r s k e m so izvoljeni kandidatje »Kmečke zveze« dr. Korošec, Roškar, Ploj, Pišek; za dr. Benkoviča se bodo še enkrat udarili. Propadel je v celjski okolici dr. Povalej. Namesto poslednjega je izvoljen mož poštenjak Roblek, ki zavrača protiverske točke »Narodne stranke«. V Istri ni izvoljen noben laški liberalec. Prodrli so trije Hrvatje Spinčič, La-gin.ia, Mandič.
Splošni rezultati so izraženi v dveh besedah: Poraz liberalizma in naraščanje socialnih strank. Liberalizmu zmanjkuje tal. Ali ga je zastopal minister ali malomestiii filister, nič ni pomagalo: povsod so ga podrli. Naraščajo pa stranke, ki imajo nalogo, skrbeti za revne stanove. Krščanski socialci so dosegli zlasti lepe uspehe na Dunaju, kier je ostal samo en liberalni poslanec, 18 pa je krščanskih socialcev. Krščanski socialci so se dobro držali tudi na Nižjem Avstrijskem, na Štajerskem in Koroškem, na Tirolskem in Predarl-skem. Strašno so propadli nemški liberalci na Štajerskem.
Velike uspehe si jc priborila socialna demokracija: zmagala je v prvi bitki s 58 kandidati. fo število sc bo šc zdatno pomnožilo pri ožjih volitvah. Demokracija gospodari osobito na Češkem, kjer so Mladočehi na tleh. Kričač in pročodritnovec Schonerer je propadel, istotako tudi znani Stein, bratec naših rajnih liberalcev na Dunaju. Za njima bo šel tudi neslavni Wolf, ki jc v ožji volitvi.
Ministri v stiski. V ožjo volitev so prišli ministri: Derschatta, Korytowski, Fort. Marchet je pogorel ter poda! ostavko, ki pa še ni sprejeta. Propadel je tudi bivši minister grof Bylandt.
Mladočeški politiki v ožji volitvi. Češkim voditeljem se godi tudi slaba. V ožji volitvi so: Dr. Herold, dr. Kramar, Kaftan, Fie-dler, dr. Baxa. - Splošni propad liberalizma je moral zadeti in podreti tudi Mladočehe. S porazom Mladočehov je prizadet tudi Hribar, ljubljanski kandidat, ki ie bil tako naiven, da .ie nanje zidal svoje zlate gradove
Ljubljanska voltev. Sigurni so bili libcralci. da Hribarju nc more izpodleteti. Za zmagoslavje iti streljanje in tuljenje jc bilo že vse aranžirano, pa jim ni ostalo drugega, kakor da so kleli nad tistim, k je provzročil, da mogočni župan ni zmagal protikandidatov. Odločevala bo v četrtek ožja volitev.
Magistratna stranka je delala za izvolitev župana Hribarja s toliko nesramnostjo in terorizmom, s takimi nasilnimi in kaznjivimi dejanji, da .ie kar nečuveno. Podkupovanje, volitve s tujimi legtimacijami, pijača in denar, tc in enake reči pridejo pred sodišče.
Splošno se čuje, da hočejo odslej pristaši S. L. S. strogo izvesti načelo »Svoji k svojim«. Sijajni uspehi po deželi so ljubljanske volivce S. L. S. kar navdušili; cel dan so oblegali uredništvo »Slovenca« in čakali poročil. Na večer so se zbrali v dvorani hotela »Union«, kjer so z glasnim ogorčenjem ožigosali liberalna nasilstva ter so se ob navdušenih govorih naših voditeljev vneli za krepko nadaljno delo, da zmaga pošteno slovensko ljudstvo tudi v Ljubljani.
»Glasbena Matica« v Ljubljani pred sodbo »Slov. Naroda«. Ta ali oni užaljen, ha.idi po njej! Tako se z lepa še ni urezal ta list, kakor zadnjič, ko je »Glasbena Matica « zopet žela vsestransko čast in hvalo ter krasne
Dr. Brezupnik: Vsa čast sodnikom, ali v glasbenih zadevah menim . . .
Predsednik (mrko): G. dr. Brezupnik, vi res ne poznate mej . . .
Votant dr. Razum (k drugemu votantu): Nam kai takega, ki vse znamo in vse vemo!
Votant dr. Strankar: In ki imamo vedno prav. kakor se konečno pokaže!
Dr. Konj: Na bedasti napad svojega omejenega kolege dr. Brezupnika . . .
Dr. Brezupnik: Gospod predsednik, takih invektiv mi pa vendar ni treba požirati . . .
Predsednik: Hm! Požirati! Kdo je pa pro-vociral? G. dr. Konj, dober odvetnik, se ne da prevladati od svojih čuvstev, če zastopa še tako pošteno stvar. Torej prosim!
Dr. Konj: In če ne bi bil že po dejstvih samih vsak bralec »Narodnega Glasu« o primernosti tc »strokovnjaške« kritike prepričan, renome tega lista je tak, da mu je, kakor veste vsi, verjeti vsako besedo; kaj vsako besedo, celo vsako črko!
(Živahno pritrjevanje na porotni klopi. Sodni dvor pa ostane objektiven, samo oči gospodom pomenljivo, a komaj zapazno za-svetle.)
Obtoženec: Mislim, da je s tem stvar dokazana na vse strani. Prvič sem dokazal, kaj imamo soditi o koncertih, proizvajanih v »Uniji«;kajti, kakor hitro se ondi priredi kak tak koncert, zgubi sam ob sebi vsako umetniško vrednost. Drugič, je ocena v našem listu bila sama na sebi utemeljena in strogo strokovna in objektivna; in tretjič, jc to, kar ^jše »Narodov Glas« sploh vse res in govorjeno in napisano, kakor pod prisego.
uspehe s proizvajanjem Verdijevega »Requie-ma«. Dal se jc na razpolago užaljenim junakom in spustil v svet kritiko, ki je imela zloben namen: vzeti čast »Glasbeni Matici«. Dosegel sicer ni svojega namena, a žalostno je, da jc kaj tacega sploh možno. Naj se pere sedaj kakor hoče, umazal je le samega sebe! Zupan Hribar in ostala frakarija se ni udeležila nobenega izmed zadnjih dveh koncertov.
Potrti so italijanski liberalci, ker so zmagali Ic z goriškim županom. Dali so tiskati žc 50.000 razglednic s podobami štirih tržaških liberalnih poslancev. Sedaj so odstopili celo od ožjih volitev, češ, da jim jc vlada nasprotna. Dalmacija ne bo imela nobenega italijanskega poslanca.
Raznoterosti. V Madridu so dobili princa; mati-kraljica in prestolonaslednik se dobro počutita. Na dvor jc bilo poslanih na tisoče brzojavk. Novi avstrijski poslanci bodo sklicani na Dunaj baje 12. junija. — V imenu S. L. S. jc Šusteršič častital koroškim Slovencem na sijajnem volivnem uspehu. — Zaroto proti ruinunskemu kralju je odkrila policija v Bukareštu. Nemški kršč. socialci bodo prišli močni v novo zbornico, kajti šteli bodo nad 60 mož. — Prestolni govor španskega kralja povdarja tudi ljubeznivo skrb sv. očeta za Španijo z zagotovilom, da bo ostalo tudi nadalje nemoteno soglasje med obojno oblastjo. V Trstu so socialni demokratje priredili v četrtek zvečer velik obhod po mestu z godbo in rdečimi zastavami. V četrtek je bil velik požar na Krki pri Novem mestu: pogorelo je 20 gospodarskih poslopij. Dunajski glavni brzojavni urad je v torek sprejel in oddal 46.000 brzojavk, Neki vojak v Peterburgu se ie izdal, da ie bil najet, naj umori carja. Prosil je, naj ga varujejo, kcimu zarotniki prete s smrtjo.
Godovi prihodnjega kvatrnega tedna: Binkoštna nedelja 19. maja: Prihod sv. Duha, Celestin, Ivo; binkoštni ponedeljek 20. maja: Bazila, Bernardin; torek: 21. maja: Valens, Feliks; sreda, 22. maja: Helena, Julija, Emil. Roman; četrtek, 23. maja: Dezideri.i, Andrej 13.; petek, 24. ttiaia: Marija Dev., pomoč kristjanov. Ivana K.; sobota. 25. maja: Cire-gor Vil., Vrban I._
Glasovi po volitvah.
»Marburger Zeitung« piše: Končna posledica torkovih državnozborskih volitev je ta, da ni iz cele Štajerske in tudi iz celc Avstrije skoro nobeden nemški poslanec izvoljen. Na celem Štajerskem je bil izvoljen samo eden nemški poslanec, namreč v Celju, in še ta le vsled ugodne razdelitve vol. okrajev. Maribor jc izgubil svojega zastopnika, ptujsko-Iip-niški okraj ie v nevarnosti, da pride v roke klerik. analfabetu; kmečke občine Srednje in Zgornje Štajerske so volile klerikalno, mestnih in trških okrajev so se polastili socialni demokratje, in sicer z nepričakovano večino. Celo v Gradcu, deželnetp stolnem mestu, so priborili socialni demokratje dva mandata, v drugih dveh okrajih pa sta minister dr. pl. Derschatta in prof. Hofmann pl. Wellenhof v ožji volitvi. prvi s klerikalcem, drugi pa z neznanim krščansko-socialnim »In-teligenzparadlerjem«. V najbolj nemškem mestu v Avstriji! Cela Štajerska leži v razvalinah in skoro ravno tako nemška Avstrija. Vse jc črno in rdeče — od Nemške Ljudske Stranke, ki je štela preje okolu 50 poslancev, jih je ostalo le pet. Padla sta Schonerer in Stein. voditelj »prostih Vsenemcev« bode najbrže v ožji volitvi premagan. Dunaj je v velikanski večini krščanskosocialen, deloma socialno demokratičen; Nižje Avstrijsko je črno in tako ali podobno je tudi v drugi nemški Avstriji. Tudi lepa soseda Koroška, je trpela hudo, zlasti Labodska dolina, ki mora nositi »sramotni pečat« kaplana. VValcherja. Sicer so tudi Mladočehe socialni demokratje deci-mirali, vendar niso trpeli tolikih izgub, kot nemško zastopstvo, ki se .ie onemoglo zgrudilo pod bremenom črnih in rdečih glasov.«
taki dokazi nc zadostujejo niti za najožje somišljenike kake stranke, kaj še za javnost. »Narodov Glas« je očital g. Hudimanu, da nazaduje; da svoje pevce slabo šola; da se tudi pevci-solisti z najboljšim materijalom pokvarijo pod njegovim vodstvom. Očital pa mu je tudi brutalnost; zalučil mu je v obraz, da tiranizira vsakogar, ki se mu slepo in brezpogojno ne ukloni. Nadalje je kritik obsodil tudi proizvajanje skladbe »Lux aeterna . . .«. češ, da so bili vstopi pevcev, navzlic vsiljivemu taktiranju, slabi; da se ni noben takt sploh precizno pel itd. To vse naj obtoženec dokaže, in če jc krivda na naši strani, in smo zaslužili z napornim svojim večmesečnim delom tako kritiko . . .
Predsednik: G. dr. Brezupnik. vi se vsak čas oddaljujete od predmeta. To nas čisto nič ne briga, kaj je delal vaš klijent — pač ali je »Narodov Glas« žalil ali nc!
Dr. Konj: Mi sc ne umaknemo niti za korak, in če želi »cenjeni« g. nasprotnik čuti faktičtio resnici odgovarjajoče kritike, naj si potem to sam pripiše. Naj se zaslišijo priče.
Predsednik: Pričnimo z dokazovanjem! Naj pride prva priča dr. Zlahtnik. — G. dr. Zlahtnik. Ali ste vi prisostvovali onemu koncertu, v katerem sc jc pela znana klerik . . . znana mazuitfa »lux aeterna«. . .
Votant dr. Razum (tiho): Saj ni mazurka. To je valček, ker ima tričetrtinski takt . . .
Votant dr. Strankar: A nc vseskozi. Časih je tudi polka. Ker sc pa takt menjuje, pravijo takim muzikam potem putpuri.
Dr. Brezupnik: Oprostite gospod predsednik ali »lux aeterna« je vendar svetov-
noznana skladba. Da bi se mogla nazivati mazurka ....
Dr. Konj: V muzikalnih stvareh se bomo najmanj prerekali z gospodom dr. Brezupni-kom. Jaz sem vendar član intendance naše »komične opere«, in vem, kako stoji s tisto cerkvcno rapsodijo, katero jc naš dični gospod predsednik v gotovem zmislu povsem prav occnil kot mazurko. Če bi le tista »lux aeterna« saj dobra mazurka bila . . .
(Porotniki se veselo zasmejejo, 10 jih prične capljati z nogami.)
Predsednik: Čemu ves ta prepir. Muzika je muzika, kaj bomo cepili dlake! Prosim priča g. dr. Zlahtnik. Ali vam je ugajala tista skladba. tisti koncert.
Dr. Zlahtnik (važno): Ne mogel bi tega trditi. Meni je bilo jako dolgčas. Tudi dosto-jtn človek nikdar ne kriči — pa najsi da poje. Nekateri pa so tako kričali, da so celo orkester prevpili.
Dr. Brezupnik: G. dr. Zlahtnik vendar ni kompetenten soditi o petju in godbi . . . saj nima posluha, in sploh ni muzikaličen.
Dr. Konj: Prosim, presvetlo sodišče! Dr. Zlahtnik jc jako muzikaličen človek, to iaz vem, ki sem ga čul že večkrat v gostilni peti, n. pr. tisto: Al' si jo že vidu . . . Tudi igra v svojih prostih urah na kampelj . . .
Predsednik: Vi ste torei mnenja, da koncert ni posebno uspel.
Dr. Zlahtnik: Nikakor nc. Meni ie bik) žal za vstopnino.
Predsednik: Ali ste vi tudi tistega mnenja, kakor gospod kritik »Narodnega Glasu«.
Dr. Zlahtnik: To se pravi — on je morda mojega mnenja — jaz sem vajeti povsodi si
sam vstvariti svojo sodbo, jaz dr. Zlahtnik.
(Sodni dvor sc priči spoštljivo prikloni, ki odkoraka ponosito iz dvorane.)
Predsednik (k priči dr. Rozinci): Gospod doktor, vi slovete kot imeniten glasbenik. (Dr. Rozinca se prikupljivo nasmeje). Dovolite, ali so vam znani odnošaji, ki vladajo v društvu »Lira«, in kaj sodite o zadnjem društvenem koncertu.
Dr. Rozinca: Jaz se pečam od mladih nog z glasbo. Igram na dromljo, mali boben, činele, velik boben, tamburico, obe frmonki iti okarino. Kot pevec pojem vedno »naprej«, vsaj pa »čez«. Glas imam kakor zvon v nižjih legah, od fis-a naprej pa kakor srebrna piščal. Tako mi večkrat rekla že moja stara mati, naša kuharica Mana, pa tudi druga dekleta. Razmere v »Liri so jako čudne. Inteligentne pevce zmečejo venkaj ali jim pa odka-žejo taka glasbeniška opravila, ki jim zabra-nju.iejo nastop v javnosti. Meni so svoj čas rekli, da sem dober, za pisanje — not. Pevci so vsi oplašeni, in ni dvoma, da bi 300krat boljše peli. če bi vedno ne trepetali v strahu pred kapelnikom, ki navzlic vsej moderni pedagogiki rabi šc vedno palico, s katero je celo pevcem na koncertu žugal.
(Porotniki se čudeč spogledujejo, sodniki majejo z glavami.)
Dr. Konj: Res strašne reči!
Predsednik: Torej ic opravičljivo bilo govoriti o brutalnosti.
Dr. Rozinca: Jaz navajam samo dejstva.
Dr. Konj: Dovolite gospod dr. Rozinca. Ali ni enkrat prof. Hudiman sodnega svetnika soprogi premilostni gospei Fini Kvakarjevi rekel, da napačno poje . . .
govem domu goreti. Vrhutega so hiše na zunaj iako raztresene. Res pa je, da je bilo veliko takih iz obližja, ki so raje prodajali svoja zijala, nego pomagali sosedom in požarni brambi. Zgorelo je vsega skupaj 18 objektov, med temi dve hiši, in sicer Goršetu. Prizadetih posestnikov ie pet, in sicer: Anton Jerman, Ana Oorše, Jože Mesojedec, Franc Mohar in Matija Oorše. Le-tenui je pogorelo prav vse. Kar je bilo zidanih in z opeko kritih hiš, so vse rešili. Kako je ogenj nastal, se ne ve, domneva se pa, da po otrocih. Škode je približno do 40.000 K. Zavarovani so večinoma pri »Slaviji«. Posebno obžalovanja in podpore vreden je Fr. Mohar. Požarna bramba je šele proti I. uri po polnoči ostavila kraj nesreče. Danes posamezno še gori, vendar je nadaljuj razvitek ognja zadušen. Pogorišče ima žalosten pogled. Plamen je včeraj tako visoko segal, da so ga videli celo v tri ure oddaljenih Toplicah. Krma, žito, živež itd. je vse pogorelo.
Tržne vesti.
Špekulacije je zopet sama sebe zgrizla, ker tržišča so se znatno pomirila in vladajo danes kolikor toliko normalne fazmere. Bu-ditnpeška hos je izzvala na drugih tržiščih napačno mnenje, da jc v Avstroogrski položaj slabši, kakor je v resnici. Ali naša država razpolaga še s tolikimi množinami cerealij, da pokrije svojo potrebo do nove sezije, pa tudi jesenske periode. Budiinpeški terministi sami niso zaupali visokim cenam in vsled tega smo videli znatne kurzne spremembe.
Danes je gotovo, da je položaj setvi ugoden in da bomo imeli najbrže srednjo letino. To so čutili tudi borzijanci in so se umaknili s svojimi neupravičeno visokimi cenami. Vsa tržišča poročajo, da je mnenje postalo mlačno m tendenca popuščajoča.
Promet je .iako skromen ker nc lastniki ne kupci sc nočejo spustiti v kupčijo. Kupci \ zamejo le promptno blago s trga.
Pšenic a. Maj 9 -90—9 95, Oktober !0-31r10-32.
Rž. Oktober 8-53—8-54.
Turši a. Mai 6'02—6'03, julij isto.
Oves. Oktober 7-—, — 7 01.
Moka. Hos pšenice ie prinesla tudi višje cene moke. ali kupcev ni bilo in višje cene se niso dale doseči. Pač pa je druga roka prodala svoje sklepe z primernim dobičkom mlinom nazaj. Položaj mlinov danes nikakor ni prijeten, kajti skrčeno število sklepov bo mline v kratkem prisililo rcducirati obrat, ako se ne pojavi v kratkem promptna kupčija. Sklepov za novo kampanjo najbrže pred setvijo ne bo, ker na podlagi oktobrskega pšenič-nega kurza danes konzuma ne kaže kupovati.
Kava. Terminska borza v Trstu bo najbrže že s 1. junijem začela delovati. Akcijska družba likvidacijske blagajne se ustanovi z 1 milijon kron glavnice. Finančno ministrstvo je odobrilo predložene uzance in regulativ za blagajno.
Sladkor. Poroča se o dvigajočih cenah sirovega sladkorja in zato lahko pričakujemo višje cene rafinadi.
VOLITVE V GALICIJI.
Dne 17. t. m. so volili v Galiciji in sicer v 17 mestnih in .36 kmečkih volivnih okrajih. V III. lvovskem volivnem okraju so bili 16. t. m. krvavi spopadi. V mesto je došlo namreč kakih 200 socialnih demokratov, ki so nosili rdeče zastave in pa deske z napisi. Ustavila iih je policija in zaplenila deske. Socialisti in policisti so se spopadli. Policisti so potegnili sablje. Več socialistov so nevarno ranili. Zaprli so dvanajst oseb. Gališki namestnik grof Potočki je izdal razglas, ki javlja, da je storil vse, da zagotovi volivno svobodo. Kljub temu se boje krvavih bodočih izgredov. Glede na gališke volitve je do zdaj znan izid iz 10. volivnih okrajev. Izvoljeni so: I konservativec,
1 narodni demokrat, 2 napredna demokrata, 3
Dr. Rozinca: Da, iako glasno ji je to rekel.
Dr. Konj: To sc pravi rezko, ne res.
Dr. Rozinca: Da, rezko, res je.
Dr. Konj: Zadri se je nadnjo. Torej čuj-nio. Nad povsem dostojnimi narodnimi damami, ki so se žrtvovale za sveto narodno stvar, se profesor Hudiman dere, dere! pomislite, kaj sc to pravi. In čc sc to takim go-spem zgodi, kaj še-le drugim!
(Porotniki kašljajo ogorčenja; sodnik ma-jejo z glavami; občinstvo mrmra nejevolje. Profesor Hudiman pa si briše hinavsko obraz in čelo z veliko dirigentsko ruto.)
Predsednik: Lepa hvala, gospod doktor. Naj pride prihodnja priča, gospodična Nežika Dostojanstvenikova. — Gospodična vi ste tudi hodili v »Liro« in bili na njenih koncertih?
Nežika: Gotovo gospod predsednik. A sedaj ni več tako, kakor jc bilo včasih. Takrat ic hodil še moj Tonček — to sc pravi gospod Anton Tarča k skušnjam. Sedaj pa na Dunaju itis študira. Torej, se je vse spremenilo, ni več tistega zbora, kakor nekdaj.
Predsednik: Vse prav. Ali nas bolj zanima glasba. Ali je gospod profesor Hudiman res surov s pevci: — pevkami postopal.
Nežika: Was ein gemeiner Kerl sagt, kimmert mich vvenik. Meni se ni upal nikoli nič reči; iaz bi mu že dala. Naj pa sam poje. Kar nas je deklet, die vvir so 20—30.000 ha-ben — si nc damo nič dopasti. Kaj pa misli, da je. Saj od nas živi, sagt mein Papa.
Predsednik: Prosim gospodična — kaki so pa bili »vstopi« na zadnjem koncertu.
Nežika: Oh, vstopi! lficherlich! Ce mu ni bilo prav, nai bi pa bolj takt markiral.
demokrati, 1 divjak. V ožjo volitev prideta en napredni demokrat z narodnim demokratom. Eno volitev so razveljavili zaradi neke formalne napake. Zanimivo je, da ni bil izvoljen v svojem krakovskem volivnem okraju voditelj poljskih socialnih demokratov Daszynski, katerega je premagal bivši poslanec Petelenz.
NEMŠKE PRIPRAVE ZA OZjE VOLITVE.
Ministrski predsednik Beck se ie posvetoval 16. t. m. glede na ožje volitve z voditelji nemških svobodomiselcev in krščanskih socialcev. Beck je posegel večkrat v razpravo. Šlo se je zato. da bi sklenile meščanske stranke kompromis za ožje volitve proti socialnim demokratom. Posvetovanje ie ostalo brezuspešno. ker so izjavili voditelji, da stranke niso tako organizirane, da bi ubogali volivci z Dunaja dano geslo. Odločilo se bo krajevnih razmerah. Kompromis da je pa tudi nemogoč, ker se še niso pomirile po volitvah vzbujene strasti. Nihče nima dovolj avtoritete, da bi peljal volivce po raznih deželah k volitvam bodisi za socialista ali pa za krščanskega socialca. Beck sc je posvetoval tudi s kršč. soc. voditelji. Pri posvetovanju z voditelji nemških naprednik strank pri Marchetu, so bili navzoči: dr. Derschatta, Gross, Licht, Chiari, dr. Erler, dr. Soinmer, Kienmann in Kittinger. Beck jc voditelje nujno pozval, da naj sklenejo kompromis s kršč. socialci proti socialnim demokratom. Ze pred volitvami je nastopal za kompromis, a zdaj je čas, da se uresniči vsaj za ožje volitve. Beck je izjavil, da vstraja vlada na svojem sedanjem stališču in zastopa koristi Nemcev. Voditelji so izjavili v dolgotrajni razpravi, da sc kompromis glede na volitve s kršč. socialci ne more skleniti. Včeraj dne 17. so nadaljevali posvetovanja pri Becku. Navzoči so biii: dr. Marchet, dr. Derschatta, Gros, Bodirsky, dr, Chiari, Ober-leitner, Gessmann. princ Liechtenstein in dr. VVeiskirchner. Kršč. soc. so izjavili, da so pripravljeni podpirati po nekaterih okrajih meščanske stranke proti socialnim demokratom. Zastopniki nemških svobodomiselnih strank so pa izjavili, da hočejo oziraje se na krajevne razmere tudi oni delovati za skupni nastop s kršč. socialci proti socialnim demokratom. Kompromisa pa niso sklenili. Za dunajske ožje volitve niso sklenili kompromisa. Pač pa nastopijo združeno meščanske stranke v mnogih volivnih okrajih. Splošno se je pa nagla-šalo, da se mora storiti vse proti vedno naraščajoči socialni demokraciji. Vodstvo agrar-cev .ic izdalo oklic, naj se povsod glasuje proti socialnim demokratom.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE IN BORZA.
Državnozborske volitve so bile pravi »tuš« za finančne kroge, katerim nikakor niso po volji uspehi krščanskih socialcev in socialnih demokratov, ker obe stranki nista prijateljici kapitalizma. Istotako borzijancem ni po volji, da so podlegli avstrijski prusoljubi. Ker industrija in kupčija nc bodeta zastopani po lastnih zastopnikih, upajo, da bodo socialdemokrati ščitili industrijo in kupčijo pred agrarci. Narodnostni prepiri se bodo najbrže zmanjšali, ker podlegli so kakor nemški tako češki nacionalni vročekrvneži. Dvomi se pa, da bo novi parlament rešil nalogo glede nagodbe z Ogrsko. Obe stranki sprevidita, da ogrski židje le zato vise na Avstriii da si s pomočjo te ustanove lastno industrijo. Kadar ne bodo več odvisni od avstrijske industrije, pa nam bodo Ogri pokazali — figo. To izpre-\ idita obe stranki, ki bodeta v parlamentu odločevali, in bodeta zahtevali radikalneje postopanje napram Ogrski, kar pa borzijanskim omahljivcem ni po volji.
NEMŠKE OŽJE VOLITVE NA ČEŠKEM.
Schonererjevi pristaši na severnem zahodnem Češkem so sklenili vsled volivnih porazov. da se priklopijo nemški krščanskoso-cialni stranki. Prosili so za sprejem pri kršč. socialcih v Hebu, ki so jih pa odklonili. Kršč. socialci v Hebu so sklenili, da sc vzdrže vo-
Dr. Breupnik: Pa saj se mu to ravno tako zopet očita.
Nežika: Freilich, maha pa maha, ko ne ve karu bi roke dejal, kedar mi pojemo. Ich sag Ihnen . . .
Predsednik: Lepa hvala gospodična.
Dr. Koni: Šc eno vprašanje. Ali ni profesor Hudiman klerikalec? To je sicer samo obsebi umevno že skladba »lux aeterna« pove vse — pa vendar!
Nežika: Moj brat že to trdi; in to je najboljši politik — der beste Politiker, med našimi študenti.
Dr. Brezupnik: Ali gospod predsednik...
Predsednik: Ne motite nas vendar zopet. Naj pride prihodnja priča! (Profesor Hudimanu se razjasni obraz).
Predsednik: Vi ste profesor Hanslick.
Profesor Hanslick: (se prikloni).
Predsednik: Vi ste tudi poslušali koncert . . .
Dr. Konj: Prosim besede za neko vprašanje na g. pričo. Gospod priča, ali vam ni znano, da ima profesor Hudiman petero nezakonskih otrok, in sicer vsakega z drugo.
Profesor Hanslick: Oprostite . . . kako naj jaz to vem. Sicer se me pa vendar ne bo o tem zaslišavalo . . .
Dr. Konj: Oprostite g. priča. A mogoče je vendar, da jih ima.
Profesor Hanslick: Seveda je mogoče ... jaz saj mislim . . .
Dr. Konj: Prosim naj se protokolira: priča izjavi sledeče: Mogoče je — ali ni izključeno. ali priča misli da ima profesor Hudiman pet nezakonskih otrok, vsakega z drugo . . . Tako . . . Taka izjava, celo iz ust
litev in zato bo izvoljen najbrže socialni demokrat Miiller proti Schonererijancu Jagru. V Aschu nastopijo kršč. socialci in Schonererjevi pristaši skupno za svobodnega Vsenemca Stranskega proti soc. dem. Schuhmeierju. V kmečkem volivnem okraju Falkenau podpirajo vsenemci samostojnega socialista Starka proti soc. demokratu Verkaufu. Stribrski vsenemški propadli kandidat župan Glas priporoča svojim pristašem, naj nastopijo proti krščanskim socialcem za svobodnega vsenemca. V Ašu bo izvoljen najbrže socialni demokrat Schuhmeier. dasi so sklenili kompromis Schonererijanci in svobodni vsenemci. Schuhmeier je namreč dobil toliko glasov pri prvih volitvah, kolikor so jih imeli skupaj Schonererijanci, svobodni vsenemci in kršč. socialci skupaj.
CEHI IN OŽJE VOLITVE.
Zastopniki čeških meščanskih strank v Brnu so izdali oklic na moravške meščanske stranke, v katerem priporočajo volivcem, nai volijo ne glede na stranko, povsod v ožjih volitvah kandidata meščanskih strank proti socialnim demokratom. Kier si pa stojita nasproti kandidata čeških meščanskih strank, naj nastopijo volivci svobodno za katerega kandidata hočejo. Dr. Stransky je objavil v »Lidovih novinah« oklic, v katerem poživlja češke volivce, naj ne volijo čeških socialnih demokratov, ker bodo češki meščanski kandidati v državnem zboru bolje zastopali češke narodne koristi, kakor pa češki socialni demokrati. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je sklenil, da naj sc prično koj po 23. maju pogajanja o združitvi vseh čeških strank v enoten državnozborski klub. Razpravljali so tudi o ožjih volitvah. Vršil se je tudi zaupni razgovor mladočeškega izvrševalnega odbora, ki so se ga udeležili tudi zastopniki radikalcev in pristašev češkega državnega prava. Sklenili so, da ustanove volivni blok. Zagotovljena ie volitev Fortova in Heroldova. Klofač bo izvoljen v Vysoke Myto, v ostalih dveh okrajih pa odstopi od ožje volitve z Mladočehoma. »Pravo lidu« svari mladočehe, naj se ne vežejo s češkimi radikalci, ker se potem socialni demokrati povsod vzdrže ož.iih volitev in tako padejo mladočehi.
BARON HOCK TOŽI VOLIVNO KOMISIJO.
V Alsergrundu pride Hock v ožjo volitev z okrajnim načelnikom Staryjem. V dveh sekcijah so razveljavili glasovnice, ki so se glasile na ime baron Hock zato, ker ui bilo napisano Paul Freiherr von Hock. Baron Hock je ovadil člane komisije zaradi zlorabe uradne oblasti.
MINISTER PRADE O VOLITVAH.
Prade je izjavil o položaju: Govorice o nameravanem odstopu nemških ministrov niso resnične in sc ne nameravajo imenovati na njihova mesta ministri uradniki. Zdaj se ne namerava v ministrstvu nič izpremeniti. Vlada zavzame svoje stališče šele po končanih ožjih volitvah.
DR. STEINVVENDER O POLOŽAJU.
Znani koroški dr. Steimvender ic izjavil o izidu volitev: Velik optimist je moral biti, ki si je mislil, da izpadejo državnozborske volitve drugače, kakor so izpadle. Kjer ni bil postavljen vsem všečen kandidat, je bila zagotovljena zmaga socialnim demokratom. Naša politika ni priljubljena, ker nismo mogli obetati, česar bi ne mogli držati.
TOLAŽBA VSENEMCEV.
Načelništvo »Vsenemškega društva za vzhodno marko« je izdalo oklic, ki naglaša: Vsenemci smo vztrajali že večkrat v težav-nejših okoliščinah, kakor zdai, in naše zavesti, da smo izpolnili svojo dolžnost, ne omaja ničesar. Za bodočnost našega naroda nas ni strah.
nasprotnikove kronske priče, njegovega najboljšega prijatelja takorekoč . . . gospodje porotniki., mislim, da ste si že davno ustvarili svojo sodbo.
(Porotniki gledajo z mrkim obrazom na profesor Hudiinana).
Predsednik: Ali imate še kaj vprašati.
Dr. Konj (ironično): Mi čisto zadostuje! Prosim naprej!
Predsednik: Vi ste gospod Herman Bahr. Kaj mislite vi o delovanju gospoda prof. Hudimana — saj ste žc čuli njegove koncerte.
H. Bahr: Jaz ga osebno sicer komaj poznam, vem pa, da uživa v glasbenem svetu odličen rcnome.
Dr. Koni: Seveda v krogih, ki ga osebno ne poznaio. Sploh, kaj sc to pravi renome? Dovolite, ali vam je poznana govorica, da je profesor Hudiman, že tudi tuje srebrne žlice nosil po svojih rokah . . .
H. Bahr: Na govorice ne dam mnogo, in to tudi nc spada menda k vprašanjju o kon-ccrtu.
Dr. Konj: Prosim gospod predsednik, ta priča govori očitno na prilog obtožitelju. Človek, ki živi nemoralno, kakor je to po pričah dokazano; ki ne loči posebno natančno mojega od tvojega; tak človek sc tudi ne bo pomišljal vplivati na vdane mu priče. Prosim, da se te priče ne zaslišuje naprej.
Profesor Hudiman: Slavno sodišče! Premagoval sem se ves čas, ali konečno so povsod gotove meje. Ne glede na to. da vse to ni res. kar se tukaj kot dognano navaja . . .
Dr. Konj: Jaz slovesno protestiram proti takemu nečuvenemu vplivanju na priče.
VOLITVE V DALMACIJI.
V	Dalmaciji je bilo izvoljenih osem poslancev. Pet jih pripada hrvaški stranki, dva sta Srba, eden pa pristaš čiste stranke prava. Izvoljeni so Hrvatje dr. Ivčevič, Parič. Vu-kovič, Biankini, Tresič - Pavičič, Srb Bjeladi-novič je izvoljen, Gopčevič je propadel.
PORAZ MARCHETOV.
V	Badnu so zelo poparjeni, ker je podlegel naučni minister dr. Marchet. Nepričakovano pa Marchet ni padel, ker so postavili vsenemci svojega kandidata in vzeli Marchetu 800 glasov.
ZVEZA AVSTRIJSKIH INDUSTRIJCEV IN DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE.
Na občnem zboru dunajske sekcie »Zveze avstrijskih industrijcev« so obžalovali, ker ni bil izvoljen noben zastopnik industrijcev. Osobito so obžalovali, ker je padel komerčni svetnik Vetter na Moravskeni, ki je kandidiral na poziv nemške napredne in nemške narodne stranke. Vetter je rekel, da ga niso podpirali. ker so se ga sramovali. Industrijci naj se bolj udeležujejo političnega življenja, kpr z gospodarskimi programi si ne pridobe množice. Vetter sodi, da sedanja zbornica ne bo dolgo skupaj, ker pride do spora z Ogrsko.
NEMŠKI BLOK V DRŽAVNEM ZBORU.
Nemške svobodomiselne stranke se uspešno posvetujejo o ustanovitvi bloka v prihodnji zbornici. Sodijo za gotovo, da se združijo člani nemške napredne, ljudske in agrarne stranke kakor tudi svobodni Vsenemci v bloku. Končno se sklepa seveda šele po dokončanih ožjih volitvah.
Vesti iz Amerike.
Vesti iz Amerike. V Cheyenne je celo krdelo našemljenih roparjev napadlo ovčji stan. zvezalo pastirje, z dinamitom ubilo 700 ovac ter popolnoma uničilo vozove in drugo lastnino. — 109 let stara je umrla v Ouccn Port gospa Hanna Arunvvorth, najstarejša oseba v Novi Škociji. — Guatemalskega predsednika Cabrera je hotel neki Rafael Rodel umoriti z mino. Blizo mesta eksplozije jc najel hišo, prevrtal predor pod cesto, položil mino in jo zvezal z električno baterijo v hiši, odkoder je izvršil atentat. Predsednik je srečno ušel smrti, pač pa je ranjen general Orel-lans, ki ga je spremljal, konja pa sta ubita. — S 30. aprilom se je končal lov na tulnje. V tej sezoni je bilo par tisoč morskih psov manj ubitih, kot druga leta. Na lovu je bilo 23 parnikov, ki so vlovili samo 240.000 morskih psov. V Springfieldu bodo uvedli izkušnje za rudarje; komisija bode sestajala iz posebnih rudarskih izpraševalcev. Stroški se bodo pokrivali iz pristojbin, ki jih bodo plačevali izpraševanci. — V Jolietu bi se bila imela vršiti poroka v cerkvi sv. Patrika. Ob določeni uri so prišli ženin s tastom in taščo, le
neveste ni bilo. Pred tednom se je bila odpeljala v Čikago, da tam nakupi raznih potrebščin, a se ni vrnila do poroke in vse poizvedbe so bile zastonj. — V okolici mesta Hemming je divjal tak orkan, da je skoro celo mesto razdejal. Deset oseb je ubitih, še več pa ranjenih. — Angleški parnik »Brovvnhill«, ki ie plul v Rio de Janeiro, je zgorel sredi oceana. Moštvo je ali zgorelo ali pa potonilo.
V La Port jc v ondotni ubožnici umrla Poljakinja Menenska v starosti 113 let. pred letom pa Poljakinja, stara 117 let. V John-stovvmi je voda tidrla v rudnik in zaprla izhod sedmim rudarjem, ki se bodo le težko rešili. — Pri regati v Jamestou nu so zmagali amerikanski mornarji. — Na Kitajsko so odposlali za 150.000 dolarjev živil, da jih raz-dele med stradajoče, na parniku »Buffordu« pa so prepeljali štiri milijone funtov moke.
- V minolem četrtleju se je zgodilo na železnicah Združenih držav 20.944 nesreč, 474 potnikov in uslužbencev pa je bilo ubitih.
Dr. Brezupnik: Jaz tudi! In potem naj se zaslišijo izvedenci! Kaj nai dokažejo te babie klepetarije.
Predsednik: Gospod doktor, radi nedostojnega vedenja kaznujem vas po sklepu sodišča z globo 400 kron.
Dr. Brezupnik: Dobro! A da pridemo do konca: predlagam izvedence in sicer gospoda Mascagnija in gospoda Straussa.
Dr. Konj: Tem izvedencem se izrečno protivim. Saj imamo naše stalne sodne izvedence pri rokah, znane po svoji inteligenci, ki je seveda izšla vsa iz naših vrst. Zato predlagam gospoda Rohrmana, izdelovatelia tistih muzikaličnih konjičkov ki od zadaj žvižgajo in gospoda Podvrbosmuka. ki igra pod Tur-nom na lajno.
(Po kratkem posvetovanju sklene sodni dvor. da se odkloni predlog dr. Brczupnika in da sc zaslišita kot izvedenca gospoda Rohrman in Podvrbosmuk.
Predsednik: Gospod izvcdenec, vi ste znan glasbenik.
Rohrman: Nu ja, zakaj pa ne, če bi že radi imejli. Tiste kaničke pa rajs izdelujem. Kdur zna, pa zna.
Predsednik: Kako vi sodite o profesorju Hudimanu?
Rohrman: A taile gaspud? E, slab kunt so; per mani nikoli nič na kupijo. Kaj bojo?
Predsednik: Torej niste bili zadovoljni s koncertom?
Rohrman: Kaj bo tistu. koncert. Farmon-ka, farmonka, ne pa tistu.
Predsednik: Drugi gospod izvedenec! O. Podvrbosmuk!
Jeseniške nouice.
j Volitve 14. maja so tudi ua Jesenicah pokazale, da ljudstvo v veliki večini ne tnara za sleparski liberalizem. Volilo se je na dveh voliščih, na Jesenicah in na Savi. Na Jesenicah je dobil Pogačnik 187, Cop 82, Dermota 57, 23 jc bilo neveljavnih glasov. V celi jeseniški občini je torej dobil Pogačnik 493, Cop 100, Dermota 162 veljavnih glasov in 109 glasov je bilo neveljavnih. Vseh oddanih glasov je bilo 878, polovica znaša 439, torej je dobil Pogačnik precejšnjo nadpolovično večino.
j Udeležba pri volitvah je bila velika. Od 1045 volivcev se jih je udeležilo 878, to je: 83:8 odstotkov. Ce pa odštejemo tiste volivce, ki so bili v imeniku vpisani, pa so ali umrli ah se žc preselili od tod, udeležilo se je volitve 90 odstotkov.
i Poparjeni so posebno liberalci. Pričakovali so zanesljivo, da bo večina volivcev v njih taboru. Pripravljeno so že imeli vse, da bi bili napravil obhod z zastavami in slavili zmago svobodne misli nad mislijo krščansko. Pa so doživeli tako razočaranje!
j Zmagoslavno so še 27. aprila 1907 pisali liberalci v »Narodu«: »Pogačnik bo slabo opravil na Jesenicah 14. maja. Res, radovedni smo, koliko »ljudstva« ga bo volilo. Ej, Pogačnik, ko bi ne bilo Bohinja, potem bi se vam prebito slabo godilo.« ln klicali so: »14. maja naj bo dan zmage svobodnega delavca in kmeta nad sleparskim rimskim klerikalizmom. Vse ni nič pomagalo! Kakor drugod po celcm Kranjskem, poraženi so tudi na Jesenicah liberalci.
j Spregledali bodo sedaj menda tudi zaslepljeni kmetje, ki so volili z liberalci, da je liberalizem gospodaril, in da jc v resnici nespameten kmet. ki leta za liberalci. Na Hrušici Podpac, na Jesenicah učitelj Fabinc, občinski tajnik Humer, železnični uradnik Šinuc in Schreyev pisar Bokal, drvarski mojster Bizjak Luka bili so glavni agitatorji za liberalce. Poznamo vse. ki so pri nas volih liberalca, in se nam iz srca smilijo.
j Ob birmi so bile Jesenice v zastavah. Ob sprejemu ic škofa pozdravil tudi občinski zastop. Zvečer so mu zapeli pevci in tovarniška godba je svirala. Birmamh je bilo 482.
j Grozna nesreča. Zvečer dne 15. t. m. sc je goreča petrolejska svetilka prevrnila na Terezijo Lozar, ženo tovarniškega delavca na ^avi Obleka se ii je užgala in naenkrat je bila vsa v plamenu. V groznih mukah po vsem životu opečena je umrla še tisto noc. Opekel se je po rokah tudi njen mož, ki je hotel plamen na nji pogasiti.
idrijske nouice.
i Razburkale so nas precej volitve. Sedaj smo zopet mirni. Liberalci sc pripravljajo samo šc, da proslave zmago Hribarjevo v Ljub-ljani, ker jc slana v maju poparila Grudna. S. L. S. jc tudi pri teh volitvah pošteno izvršila svojo dolžnost. Porinili smo jo zopet nekoliko naprej. Ob zadnji volitvi v peto kurijo nas ni bilo 150 glasov, za Gostinčarja .iih je bilo pa že 331. Le tako naprej!
i Lahko pa ni bilo pri nas. Županstvo, ki jc v liberalnih rokah, je že izvršilo svojo dolžnost, da ni bilo za nas premehko postlano. Dokaj dela jc bilo s popravljanjem imenika, pa še nismo vpisali vseh naših, kakor tudi nismo črtali vseh nasprotnikov, ki bi nc bili smeli biti v imeniku. Lepo pa ne ravnajo libcralci, čc sedaj govore: Ta in ta bi pa ne smel voliti, pa so ga klerikalci prezrli in ga niso reklamirali ven. Najgrše pa ie, ako kot občinski uslužbenec sedaj nekdo pravi: Sodnega adjunkta pa le niste reklamirali, dasi jc prišel šele 1. julija lani. Sai ste pač plačani, da vodite občinske zadeve v redu. Ako torej sedaj sami govorite, da ni bil ta ali oni liberalec reklamiran, nc morete prav nič za to,
ako si mislimo, da jc prišla kaka pomota v imenik nalašč, češ, saj ne bodo videli.
i 331 nas je bilo, ki smo glasovali za Gostinčarja. Med našimi volivci jc bil tudi 93-letni vpokojeni rudar Peter Mihevec. Silno je želel, da bi mogel oddati svoj glas krščanskemu kandidatu. Gospod Didič je bil tako prijazen, da je dal voz, na katerem se je 931etni starček pripeljal na volišče, ker ni mogel priti peš. Da so bili liberalci hudi, ni treba šc le omenjati. Zlasti nad Didičem so bili ne-voljni. Mi pa, ki smo videli, s kakšnim veseljem je oddajal starček Mihevec svoj glas za našega državnozborskega kandidata, želimo, da bi mož pričakal še dan, ko bo smel ponesti glasovnico tudi za deželni zbor.
i Zivio Gostinčar! je odmevalo po Idriji iu okolici, ko smo zvedeli izid zadnjih volitev. Kaj bi pa tudi ne bili veseli, ko smo čuli že o izidu v našem sodnem okraju. Poročila iz okolice so prihajala po vrsti — vsa radostna. Vojsko, Črni vrh, Spodnja Idrija, Ziri, Cekov-nik vsi kraji so pokazali, da je res ljudstvo zavedno in da smo resnico poročali o naših shodih v Idriji iu po okolici.
i Pihali pa so nasprotniki, posebno je žrlo liberalce, ko so dobivali obvestila, kako slaba prede njih kandidatu, ki so ga šc zadnji dan na. lepakih proslavljali, da jc mož »samostojen, značajen, odločen, naroden in napreden«. A vse ni nič pomagalo. V lastni občini jc komaj dobil par glasov večine, v Idriji sami, kjer ie bival agitacijski generalštab, cele tri glasove več, nego Gostinčar, vkljub temu, da so sramotili našega kandidata grdo, kakor znajo sramotiti le liberalci. Ko je bil znan vsaj po večjem izid ter je bila ne samo gotova, ampak veličastna zmaga Gostinčar-jeva razvidna, niso se mogli več liberalci zatajevati. K.icr si srečal kakega naprednjaka, slišal si zasramljive besede. Odlikovali so se zlasti nekateri dijaki tukajšnje mestne realke. Hodili so okrog po Idriji in kjer so spoznali kakega pristaši S. L. S., klicali so: Ska-labona, metla, pometač in podobno. Najhujše pa ie bilo, ko jc nekaj pristašev S. L. S. se-šlo se na večer na vrtu pri gospodu Didičti, da počaka poročila, kako ie izpadlo po Kranjskem. Okolu Didičeve hiše se je nabralo na sto in sto ljudstva, ki so glasno dajali duška silni jezi, ker .ic zmagala S. L. S. Dijački in dijaki so v zabavo žvižgali, kakor ob zadnjih občinskih volitvah. Upoštevali smo pač žalost in iznenadenjc nasprotnikov. Saj so se pošteno trudili iu veliko žrtvovali pri agitaciji, v svojih glasilih so si obetali veliko zmago. Ze prej so se povpraševali, čitajoč razna poročila: Vsaka stranka pripisuje sebi zmago, kdo vendar govori resnico? Sedaj pa tako grozen poraz! Pomilovali smo jih sicer, a nismo pričakovali, da se bodo tako daleč spozabili ter goste na gostilniškem vrtu ataki-rali. Sai naša stranka tudi ni vselej zmagala in smo v miru pustili nasprotnike in v njih kroge nismo segali, če so sc veselili svoje zmage. Ko so kasneje zvedeli o junaškem činu naših naprotnikov nekateri višji, so sc sramovali svojih pristašev, da se tako daleč spozabijo, a obsodili početje, da cclo mlade dijake begajo s političnimi akcijami. Mladina naj sc raji uči, sai ravno na naši realki niso učni uspehi tako sijajni, da bi se lahko spuščali dijaki na politično polje.
i Hribar ie zmagal, tako so na večer vpili po ulicah. Dobili so menda neko brzojavko iz Ljubljane, ali so si bili pa sami izmislili. To ic bilo vrišča in vpitja, a iznenadenje na večer veliko, ko so spoznali, da so iih tudi tu farbali. Nai se sedaj malo razburjeni duhovi potolažijo, trezni ljudje bodo pa spoznali, kdo govori resnico, kdo pa slepari.
Novice iz Goril pri Bledu.
g Volitve izvršile so sc, kakor že veste, s krasnim vspehom. Bila je pa tudi udeležba, kakor preje šc nikdar. Od 594 volivcev ude-
ležilo se jih je 461, torej 80 odstotkov, od katerih je le pet odstotkov odpadlo na nasprotnike. Pokazali so Gorjanci, da se zavedajo svoje dolžnosti, obenem pa tudi. da stoje vsi za »S. L. S.« Veliko ogorčenje je zavladalo med njimi, ko so zvedeli o podlem napadu liberalnih kričačev na knezoškofa in stolno ccrkev. To jih je ravno še bolj vspodbudilo k ninogobrojni udeležbi. Dan volitve bil jim je praznik, veselje in ponos sta jih navdajala ob zavesti, da glas zadnjega izmed njih velja toliko, kolikor glas prvega moža v državi. Mirnost in treznost, saj med njimi nisi zapazil niti enega pijanega, obenem pa tudi dejstvo da so prišli brez vsake agitacije, torej iz lastnega nagiba je jasen dokaz njihove politične zrelosti. Lahko in s ponosom trdimo, da so Gorjanci s tem stopili v prve vrste kranjskih občin. — Par prizorov naj navedem o zavednosti naših mož. Starček, ki brez bergelj ne more nikamor, poslal je ženo svojo vprašat, če sme kdo drugi mesto njega voliti. Ko se je reklo, da ne, vrnila se je žena urno domov uro daleč v pokljuške hribe in ob 10. uri jc že bil mož na volišču. Drug tudi precej prileten volivec je bil ves čas žalosten, ker zaradi težke bolezni ni mogel na bojno polje. Zopet drugi volivec, ki zaradi bolnih nog skoro ne more hoditi, prikrevsal je z največjo težavo, da jc oddal svoj glas. Pravil mi je sam, koliko ga je stalo, da je prišel od doma. Ta dejstva gotovo popolnoma dokazujejo, da je naš kmet boli prebrisan, kakor ga slikajo »višji« ljudje. Vsa čast takim možem!
g Nasprotniki si niso upali med nas. Pač so poslali parkrat in raztresli skrivaj nekaj svojih volivnih oklicev, vendar od Bleda in Rečice naprej se niso upali osebno. Koliko so tisti oglasi pomagali, pokazale so volitve. Ne, v Gorjah še dolgo ne bo rastla pšenica za liberalne srpe!
g Na Bledu so volili cclo taki, ki ne bivajo že eno leto in tora.i postavno niso imeli pravice. Tudi se pripoveduje, da so posebno železniški uslužbenci volili na »komando« od zgoraj. Veliko izmed blejskih volivcev je neki dobilo že kar tiskane glasovnice od gotovih ljudi, in pripovedujejo, da so veliko Pogačnikov črtali iu napisali .iim nasprotnika.
g Velika nesreča bi sc bila skoraj zgodila 14. maja. Nekega barona Haasa iz Gradca ki je prevzel lov na peteline za 2000 kron, be-l.ial je po novi cesti iz Pokljuke neki gorjanski posestnik. Pri strmem ovinku se naenkrat koni vspne, voz in potnika se zvrneta globoko čez strmino. Sreča je hotela, da sc nikomur ni ničesar zgodilo, ker siccr bi bilo moralo biti vse drobno in mrtvo.
Novo erarično cesto na Pokljuko splošno obsojajo vsi, ki jo rabijo. Speljana jc tako ne-prilično in tako ozko, da je le čuda, ko se več nesreč ue prigodi. Po zimi, ko vozijo »štoke« na žage, so parkrat šle sani z živino vred čez nasip v globino in le visoki sneg je zabranil večje nesreče. Tako je, če sc dela po svoji glavi in ne posluša pametnih mož. Toda gotovi ljudje mislijo, da kmet ničesar ne ve.
g Dobravci. ki spadajo še pod gorjansko občino, so sc o priliki birmovanja 13. maja dobro izkazali, da so bili knezoškof jako zadovoljni, Dobravci pa ž njimi. Železnica je pri njih, kakor se vidi, malo slabega pustila, saj imajo fante, ki so abstinenti, in tudi ob volitvah so se častno izkazali. Lc par zgag. ki mislijo, da vse bolje vedo in iz upornosti drugače delajo kakor ostali, volilo ie nasprotno.
Po svetu.
Modern zobozdravnik. V občini Barkon-ži na Ogrskem je delavec Herman drl kmetu Buzgu zob. Ker ni imel ravno druzega orodja pri rokah, zgrabil ie za kovaške klešče ter potegnil tako krepko, da ni izdrl le zobu, ampak svojemu pacientu odtrgal celo -— čeljust. Buzgo jc omedlel in kmalu potem umrl. Ker so bile klešče zarjavele, se mu je zastrupila kri. Proti Hermanu so uvedli kazensko preiskavo.
Skrb za amerlkanske telefonistinje. Ameriške telefonske družbe, nele da izvrstno or-ganizujejo promet, skrbe vzorno tudi za svoje uslužbence. V uradnem poslopju se nahajajo ločeni restavracijski prostori za moške iu ženske, kjer dobe za mal denar jedi in pijače. Vrhutega pa so na razpolago čitalnica, igralna soba, govorilnica in kopalna soba. Na večjih telefonskih postajah je tudi zdravniška soba in majhna lekarna. Jako važno za dame ie, da stanujejo lahko v uradnem poslopju. Za malo najemnino dobe udobno opremljeno sobo. obenem pa se lahko poslužujejo družabne in sprejemne sobe ter prostorov, odločenih glasbi. V Cikagi in St. Louisu so napravili tudi vrte za telefonistinje, kar so takoj vpeljali tudi drugod. Ker pa navadno primanjkuje prostora, so napraViJi vrtove na strehah, ki so ravne. Vsaka telefonistinja dobi gredico, za katero poljubno skrbi. Ena sadi fižol, kot praktična Američanka, druga kumare, tretja hren itd. Cesto se pa združijo in razdele cel vrt po skupnem načrtu. Na ta način se dame v svoji službi počutijo prav dobro in z vso vnemo opravljajo svojo službo. Pri nas pa čcsto niti toliko ne dobe, da bi mogle svojemu stanu primerno živeti . . .
Iz ljubezni do svoje prijateljice. Pred me-scci so listi prinesli senzačno vest. da je dia-konisa Lorenz streljala na moža svoje prijateljice. Izprva so mislili, da gre za kak pikanten l.iubavni škandalček. Toda razprava pred porotnim sodiščem je Lorenz postavila v svetlejšo luč. Pred leti se jc spoznala z mlado ženo Doro VVieser, s katero je sklenila iskreno prijateljstvo. NVieser je čcsto tožila Lorenz, koliko mora pretrpeti od svojega moža, da jo zanemarja iu da si je ž njo dovolil take čine, ki bi se moglo o njih razpravljati samo v tajne.i obravnavi. Lorenz je šla k možu svoje prjateljice, da ga, če mogoče, pripravi do tega, naj bi lepše ravnal ž njo. Toda brez uspeha! Wieser je svojo soprogo napram diakonisi kolikor mogoče črnil in obrekoval. v Lorenz pa je dozorel sklep, odločila se je žrtvovati sc za svojo lubljeno prijateljico. Pred svojim činom jej je šc pisala pismo, da hoče poslednjič poskusiti, da jo reši tiranstva njenega moža in da jej zapušča vse svoje premično iu nepremično premoženje. Pred sodiščem je odgovarjala popolnoma mirno. Izjavila .ie, da .ie izvršila svoj čin uverjena, da stori dobro delo usmiljenja, ako ustreli moža svoje prijateljice. Zdravniki so dognali, da se Lorenz smatra za mučenico in da ni mogla ust avljati se silnemu nagonu, žrtvovati se za druge ter da je storila zločin v nenormalnem stanju. Porotniki so krivdo soglasno zanikali.
J. R. Huysmans umrl. 13. t. m.je umrl v Parizu znani'francoski pisatelj Joris Charles Hiiysmans v starosti 59 let. V začetku svojega književnega delovanja je bil naturalist ter se .ie najbolj nagibal k Maupassantu, de-tail m ii je bil vzor. Zato Flaubert ni bil ž njim zadovoljen, pa tudi Huysmansu samemu ta s trnja in utešila njegovega umetniškega stremljenja. V njem se je izvršil nenaden preobrat zapustil je brutalni, sirovi naturalizem in po mnogih duševnih bojih končno le dospel do vzvišenega ideala, krščanstva.
Iz ljubezni do arheologije v smrt. Konjeniški major Baldoni v Ankoni je bil strasten arheolog in neprestano kopal na gradu Ostril za starinami, pri tem pa porabil vse svoje premoženje. Strah pred pretečim uboštvoni ga je tiral v smrt. V Ankoni je skočil z neke pečine in obležal takoj mrtev.
Protestantske učiteljice pri sv. očetu. Dne 7. t. m. ie sprejel sveti oče v 'avdijenci približno 50 protestantskih učiteljic z Angleškega. Sveti oče jc nagovoril dame nenavadno ljubeznivo in toplo in jih prosil, naj se pri poučevanju mladine ozirajo kolikor mogoče na verski moment. Sveti oče je naredil na učiteljice nepopisljiv vtisk.
Izvedenec: Cu befel, her Hautman!
Predsednik: G. izvedenec, vi ste glasbenik.
Izvedenec: Javol! Imam imeniten lajcr-kosten, tri valjarje mit Radeckiniarš, himel-plaver ze, die muzik špilt, mladi vojaki unt noh file.
Predsednik: Ali mate tudi lux aeterma?
Izvedenec: Ne boš, cu befel.
Dr. Konj: Prosim naj se protokolira: Ker izvedenec o tei skladbi ničesar ne vc, je to dokaz, da je lux aeterna sploh brez umetniške vrednosti, vsaj pa, da ni znana v deveti deželi, da je to torej protinarodna godba, Ali ni tako, gospod izvedenec?
Izvedenec: Ferštecih. Adie!
S tem jc bilo dokazovanje sklenjeno, in potem so se pričeli zagovori. Dr. Brezupnik je po stari navadi nekai kvasil o dokazih, ki niso v nobeni zvezi s cclo zadevo, in trdil, da ni obtoženec ničesar dokazal. V plamtečem protigovoru jc potem dr. Konj pobil imperti-nentnega tožitelja; ne samo to, da je bila kritika več kot dobrohotna, ampak, da so se zvedele o tožitelju stvari, da človeka kar do kosti zazebe, čc sc nanje zmisli. Dokazalo sc je profesor Hudimanu, da ni samo pohotnež in rokomavh, ampak tudi, da v svoji stroki ničesar nc razume. Konečno ie dr. Konj tudi dokazal, da profesor Huditnan sploh glasbenik ni, da vc o godbi toliko kot zajec o bobnu, in kar je vzbudilo splošno senzacijo, da jc obto-žitelj brez vsakega posluha in pravzaprav gluh. Predlagal je tudi, da se o tej točki zaslišijo novi izvedenci.
Predsednik je v bistvu rezumiral dokazane trditve dr. Konja. Zavzel sc je pa tudi za tožitelja, češ, da so muzikantje sploh jako domišljavi in občutljivi ljudje, in da sc čutijo
cclo tam razžaljene, kier to kakemu juristu niti na um ne pride.
Porotniki so urednika »Narodnega Glasu«, kot smo vedeli že od vsega začetka, povsem oprostili. Profesor Hudiman in društvo »Lira« pa sta bila obsojena v povračilo vseh sodnih stroškov. Tako so dobili zopet enkrat klerikalci, kar so iskali. Zato iz srca globočin kličemo: živela pravica!
Pismo Boltatuia Pepela.
Gespud redehter!
Zdej pa res na vem, al sm ntandlc al babca. Sej učas sm znou vnder še neki raj-tat, zdej pa prou nč. Udkar sma mel tela vulitve, sa se iti use raitnge zmešale. Jest sm mislu in zrajtu, dc uja usi kandedati Sluvenske Ludske Str. du frementa
pugurel, kc sm brau tkula u »Sluvcnskmu Na-rude«: dr. Šuštaršič strašil pugoru! Cez dva
taužent sameh zavedneh neudvisneh mož iz DvicMari uPul se jc s ta nar večini naudušej-nam izreki za Zcrounika. Šuštaršič jc mogu bcjžat! Enkat drukat sni spet brau: ULugacje dobiu iblansk žepan pušlc. Velikansk naudu-šejne za Grudna. Gustinčarja sa iz metla pu-dii. Pol sm brau: Na dohtar Zitnikum vu-liunem shod je blu sam pet žensk in neki utrok! Na celem Notranjskem vse za Dekle-vata. — U Kanink na taužente vuliucu za Sršena! Dohtar Krek se še bliz na upa! Ke sm use tula brau, sm s mislu: Sluvenska Ludska Stranka u šla pr vulitvah pu cupatah in sm iz teh puručil iz »Sluvcnskega Naruda« tkula skp zrajtu: Zcrounik bo mou 17.999 štim, dohtar Šušteršič šc soje ne; Gruden 99.777, Gostinčar 5 štim use neveljavne; Dekleva cn miljon štim in šc neki čez, dohtar Žitnik nubene in šc tiste neveljavne; Sršen u dubiu taka šuma štim, dc ia še zapisat nau znou, za dohtar Kreka še ta mutast nisa dal štim ud sebe. — Taka jc bla moja rajtnga in za kulk štim sm sc zmotu, sami veja. Mene je mal sram, de sm sc tku urezu pr tc rajtng, ampak usega tega je sam »Sluvensk Nartid« uržah, kc jc glih tku rajtu in je niurbet šc več štim za leberalce narajtu, kokr jest.
Sccr pa jest res na vem, kuku b ta reč vn spadla. čc b Gustinčar na pršou iz soja metla Sluvensk Ludsk Strank na puttiuč iu use tiste meljone lebcralnch vuliucu iz te naše zcmlc na pumedu. Sani Gostinčari sc maja za zahvalt, dc jc use tu za nh tku dobr vn spadl. Tekat, kc je Gustinčar iz tistmo paklcam hodu ukul Idrije, kokr jc »Sluvensk Narud« pisu, tekat jc nosu u tistmo paklce use notranjske leberalne vuliuce, sam Buli ve, ta šternajstga maja sa jh pousod ukul iskal, pa jh nisa mogl ncker najdet.
Vidja, gespud redehter! Ena taka metla, kokr ja je mou Gustinčar, b tud mi u Iblan krvau nucal. Um sa gvišn iz Gustinčarjam kej znan. al pa murbt še clu prjatl. Nej mu. nej rečeja, de jm ja u enkat pusodu, on ja zdei tku na u nč več nucu. Kc uja mel uni enkat tista metla, pa nej greja in use tiste leberalce, ke sa ta šternajstga maja iz tistm kukardani na suknali velikm ket kašn rešet ukul pu Iblan mirel, skp pumedeja in u en paklc puve-žeja, pa nej tist paklc iz leberalnm vuliucm tud tku kam skrijejo, de ga na u nubedn mogu najdet, kokr ga ie Gustinčar skrou. Tu b blu fajn, ke b kar naenkrat na dan vulitu na blu ncker nubenga leberalnga vuliuca, Kregar b pa lepu use štimce spravu, kokr jh je Gustinčar na Notranjskem. Pusebn velk punkl b tku u Iblan na biu, zatu k sa leberalci šele na dan vulitve delal leberalne, neudvisne in zavedne vuliuce. Jest sm vidu, kuku je Rohr-mannu Fiki ulekti guluglou enga vuliuca za ušesa na vuliše in ga drezu ke u rebra in upou nad nim: mrha, jest t um že pukazu, a uš neudvisn al ne. Na ta viža sa delal tud ta druh in sam gespud žepan deželnga stolnga mesta Iblane, ni delu nč drgač. Ker sa ufer-mal kašnga muža sa ga zgrabil za kravatlc in ga tulk cajta rukal ke pa sm in ubdelaval, dc sa naredi iz nega zavednga in neudvisnga vuliuca. Jest mislm, de sc na um prou nč zmotu. čc rečem, dc sa na ta viža naredi ta nar ran dva taužent neudvisnh vuliucu. Ke sni jest prašu enga pulcaja, če u Kregarja volu, m jc reku: jest b ga že volu, Kregarja, ke ga mani rad in je fajn mož, ampak gespud žepan sa usm na rotuž zašafal, de inorma bt neudvisn in gespuda žepana volt. Kua pa čm pol. Pcfel je pcfcl! Bolču Pcpc sc jc tud iz soja kuleštra ukul vozu in delu neudvisne vuliuce. Preduvič
Gastitim volivcem
postojnskega okrajnega glavarstva in sodnega okraja Lož!
Iskreno zahvalo izrekam vsem, ki ste mi dne 14. maja že tretjič izrazili svoje zaupanje. To mi daje nov pogum, da hočem s podvojenimi močmi delovati za ljudske pravice, v prid in blagor svojih volivcev in slovenskega naroda sploh po geslu našem: „Z Bogom za ljudstvo!" Živela zavedna Notranjska! Živeli vrli možje in pogumni mladeniči, ki ste kot skala trdno stali v boju za načela naše stranke! Dal Bog, da zmaga vsepovsod pravična stvar!
V Ljubljani, 17. maja 1908.
Dr. Ignacij Žitnik
državni in deželni poslanec.
Častitim volivcem
črnomaljskega, metliškega in novomeškega okraja
izrekam za sijajno izvolitev dne 14. maja t. I. najiskrenejšo zahvalo.
Franc Šuklje
državni in deželni poslanec.
VOLITVE V TRSTU.
Velikanski jc bil naval pri volitvah v Trstu. Od pol 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne so čakali posamezni volivci, predno da so prišli na vrsto. Jedli seveda niso ničesar in so od vročine veliko trpeli. Nič čudnega, da je zato tglšlo mnogo meščanskih volivcev, ne da bi volili.
NEMŠKI KATOLIČANI O AVTR1JSKIH
DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH.
Neki nemški katoliški politik jc izjavil o izidu avstrijskih državnozborskih volitev: Volitve pomenjajo veliko zmago krščanske in socialne misli. Lep je uspeh krščanskih socialcev. Previdno in neutrudno delo Luegcr-jevo, Liechtcnsteinovo, Oessmannovo in drugih je poplačano. Krščanski socialci vsebujejo avstrijsko krščansko in socialno misel. Da ie prestopila Tirolska h krščanskim socialcem pozdravlja. Katoliški konservativci, dasi pošteni možje, so glede na socialne zahteve pre-ozkosrčni in so pretiravali konfcsionalni moment. O socialnodemokraškem napredovanju sodi, da bode napredek krščanskih socialcev najboljša zavira socialnim demokratom. Veseli ga nadalje, ker so poraženi vsenemci. Končno se veseli, da ic nemškemu centru sorodna krščansko-socialna stranka dosegla to-' liko uspehov.
ČEDNA POSLANCA.
Socialnodemokraško glasilo »Arbeiter-Zeitung« očita češk. soc. dem. poslancema Ha-bermannu in Modraczeku, da sta bila pred leti izgnana z Dunaja. Kljub temu je urejeval Ha-berman več let pod imenom Jožef Sumiti na Dunaju časopis »Delnicky listy«.
ie še soje pujske naredu neudvisne. Luba duša kua pa čja pol? Zatu je pa blu tulk neudvisnii vuliucu. de je gespude žepane deželnga stolnga mesta Iblane nazadne sam ena štimca zmankala. Cc b gespud žepan tu vedu naprej, de u šlu za ena štimca, h še Pišetuva mula naredu neudvisna, sam de b dala zanjga štimca ud sebe.
Men nazadne ni glih za tista štima, ampak za cofnštrajh m je žou, k je šou pu vod in jest sm biu glih tist dan pusebn aufgelekt, de b za muska mašeru. zatu, ke sm mal preveč pera spiu in pa lebcraln golaž me je u želode tišu. Na, pol sc je pa use pufrtičl in jest sm mogu it iz pouhnmo želodcam spat.
Pa men se je že use naprej zdel. de neki na u štimal, zatu k ma gespud žepan deželnga stolnga mesta pr vulitvah useli kašna smola. 1'ekat, kc jc u deželn zbor škilu, sc niti je glih tku zgudl, de je šele pr ta voskh vulitvah notr pršou. Tekat je tud, ket kašn petcln iz klinika, pr ii sli šprajneah glava skuz utiku, in puskušu, ki b se dal skuz zlest, pa ncker ni šlu, če je biu prou tekat šc mai bi kumrii, kokr zdej; nazadne ic pa Ic pugruntu ena šprani-ca, kc je žc dohtar Mušc, Buh mu dej nebesa, skuz gledu in tou je hitr skuz tista šprajnea kar čez dohtar Mušeta skuz snniknt; kc sta pa uba naenkrat skus tišala se je pa šprajnea zatulhala tku .dc ni mogu nubedn skuz in sc je gespud žepan deželnga stolnga mesta iz velika muja šele pr ta voskh vulitvah skuz sktibacoti. Kokr vidia, jc tu en cahn, dc maja gespud žepan in tku naprej pr vulitvah zme-ram smola, pa če šc tulk neudvisnii vuliucu fabrcceraja, na gre gladku. Zatu nej se pa nckar ne gritnaja preveč, gespud žepan deželnga stolnga mesta in tku naprej. Pučas in iz muja u žc šlu. Tud uni u ja še pršli u drzavn zbor in sc u ja lohka iz Gustinčarjam gli-hal in še usi jh uja sit u državnmo zbore, murbt še bi, kokr sa uni sit
OČITANJA GALIŠKIM OBLASTEM.
O gališkcm okrajnem glavarju v Cicsza-novu poročajo gorostasne stvari. Z nečuve-nimi sredstvi je delal na izvolitev Kozlovvske-ga. Tudi iz drugih galiških okrajev dohajajo poročila o nasilnostih galiških oblasti pri volitvah.
ZMAGA KATOLIŠKIH ITALIJANOV.
Na Spodnjem Tirolskem je zmagalo sedem katoliških Italijanov.
SIJAJNE ZMAGE NEMŠKIH AVSTRIJSKIH KATOLIČANOV.
Natančni pregled državnozborske volitve izkazuje, da je izvoljenih krščanskih socialcev: na Dunaju 19, na Niž. Avstrijskem 22, na Štajerskem 3, na Koroškem 1, na Tirolskem 12, na Predarlskem 4, skupno 61 nemških krščanskosocialnih poslancev, ki so dobili skupno 550.000 glasov. Skupno z drugimi nemškimi katoliškimi poslanci jc doslej izvoljenih nemških katoliških poslancev 87! To število se dne 23. maja še pomnoži. Liberalna »Neue Freie Presse« sama odkrito priznava že sedaj, da bo v novem državnem zboru nad 100 nemških katoliških poslancev. Za nemškimi krščanskimi socialci ne bodo zaostale tudi slovanske krščanske stranke!
SOCIALNI DEMOKRATJE.
Doslej imajo socialni demokratje 58 mandatov. od teli so dobili 34 mandatov med Nemci. Mnogo mandatov dobe še 23. maja. Trst bo imel pet socialnodemokraških poslancev, ker se laški ircdentovci ožje volitve ne udeleže.
MORAVSKI LISTI O VOLITVAH.
O izidu volitev seveda pišejo jako obširno tudi moravski listi. »Mor. Orlice« pišejo: Moravske narodne stranke so same zakrivile soc. dem. uspehe. Računati se mora zdaj z dejstvom, da so narodne stranke na Moravskeni v 13 ožjih volitvah s soc. demokrati. List poživlja na skupni nastop proti socialni demokraciji. Katoliško-narodnj »Hlas« piše: Odločilni boi sc jc bil pravzaprav med nami in socialno demokracijo. Izid za nas je časten: 4 poslanci v prvi bitki in upamo, da dobimo 23. šc pet do šest poslancev. Narodna stranka jc rešila svojega voditelja z našo pomočjo. Zvezani stranki: ljudska iu naprednjaki niso v prvem boju dobili niti enega mandata. Agrarci so priborili poslanca, a z našo pomočjo. »Lidovč Noviny« pa pišejo: Z gotovim številom volivcev zainorejo računati Ic stranke, ki so zadnja leta sem sistematično delale in imajo trdno, obširno organizacijo, na katero sc lahko zanesejo. Uspeh je pokazal, da sta organizirani katoliško-narodna in pa socialnodemokraška stranka, ki sta v stalni dotiki z volivci in zato sta zmagali. Olomuški »Pozor« naglaša, da je strašni poraz doletel narodno-napredni kompromis. Osobito ljudsko stranko .ic pomedel popolnoma prvi volivni boj in jc postal voditelj državni poslanec edinole z glasovi katoliško-narodne stranke.
RAZMERJE GLASOV NA DUNAJU.
Po odstotkih se dele sedaj stranke na Dunaju takole: krščanski socialisti 48'31 odstotkov, soc. demokratje 38 22 odstotkov, liberalci 5'24 odstotkov, nemški nacionalci 1'57 odstotkov, uradniška stranka 119 odstotkov.
BOJ ZA HRVAŠČINO NA OGRSKI DRŽAVNI ŽELEZNICI.
Oster spor ie nastal med hrvaško-srbsko koalicijo in mažarsko vlado. Ogrska vlada namreč hoče, da se obdrži na ogrskih državnih železnicah tudi na Hrvaškem kot službeni jezik mažarščina, češ. da je državni jezik in da so železnice zasebno državno podjetje. Hrvatje pa zopet nočejo niti za las odnehati. Včera.i, dne 17. t. m., se je vršilo v Budimpešti posvetovanje hrvaških zastopnikov z ogrsko vlado. Ogrski ministrski predsednik dr. \Vekerle je predlagal, naj se določi v službeni pragmatiki, da mora znati vsak uslužbence ogrskih državnih železnic na hrvaškem ozemlju mažarsko. Zastopniki hrv. vlade in hrvaški zastopniki so izjavili, da ne morejo pritrditi VVekerlu. Ogrska vlada pa jc izjavila, da ne odneha. Nato so odgodili posvetovanje. Minister Košut je zapustil dvorano z nervoznimi kretnjami. VVekerle jc izjavil, da upa na sporazumljenje po Binkoštih. Hrvaški zastopniki so ostali pri svoji izjavi. Hrvaški poslanci so odpotovali opoldne nazaj v Zagreb. Hrvaška vlada izjavlja, da vztraja pri svojem stališču. Ker nastopajo proti novi pragmatiki tudi mažarski železničarji, upajo Hrvati, da dosežejo uspeli. V ogrskem državnem zboru nameravajo Hrvati pred glasovanjem podati izjavo in nato skupno zapustiti dvorano. V hrvaškem deželnem zboru ne bodo pripustili, da se promulgira postava. Prepričani so. da cesar ne bo potrdil postave, s katero ne soglaša hrvaška vlada.
POSVETOVANJA O NOVEM KAZENSKEM ZAKONU.
Dne 16. t. m. so se razgovarjali pri konferenci o novem kazenskem zakonu in sicer, čc se določi najmanjša kazen v zvezi s posebnimi olajševalnimi okoliščinami. Najnižja kazen se izdatno zniža, sodnik pa nima izredne pravice za znižanje kazni. Razpravljali so še o kazenskih prošnjah, o krivdi in o jamstvu.
POIZKUŠEN NAPAD NA NEMŠKEGA CESARJA VILJEMA.
V VVicsbadnu jc streljal nekdo na neki avtomobil. Kroglja jc sfrčala skozi okno. brenčala mimo oseb, ki so sedele v vozu in prodrla drugo okno. Ranjen ni bil nihče. Kmalu
i:a to sc je peljai v avtomobilu nemški cesar.
vollunl bol.
Štajerska.
(Za dr. Benkoviča!) Vse somišljenike še enkrat prosimo, da se podajo takoj na neumorno delo za sijajno zmago dr. Benkoviče-vo. Vsak na.i za zmago dr. Benkoviča stori popolno svojo dolžnost.
(Robič še ni propadel! — Ožja volitev.) Najnovejše poročilo se glasi: Izvolitev Ježov-nikovo jc ovrgla glavna komisija radi dveh glasov. Pravo razmerje je: Oddanih glasov 7107, veljavnih 7000, razcepljenih 281. Ježov-nik je dobil 3499, Robič 3203. Dne 23. maja bo ožja volitev med Ježovnikom in Robičeni. Somišljeniki, vsi ua volišče, da zmaga Robič!
(»Učiteljski Tovariš« iz Ljubljane) komandira v imenu »vodstva zveze slov. šta-erskih učiteljev in učiteljic« vse učiteljstvo brežiško-laškega okraja za Roša. Somišljeniki! Na to protiljudsko nesramnost odgovorite s tem, da postavite na volišče zadnjega moža za ljudskega kandidata dr. Benkoviča.
(Volivne vesti.) V Leitersbergu pri Mariboru ie kandidat Štajerčeve stranke strahovito pogorel. Izmed vseh treh kandidatov je dobil Senekovič najmanj glasov in sicer v svoji lastni občini, ki ga je tudi postavila kandidatom. Zavedni volivci frančiškanske župnije so s tem povedali Senekoviču, da on ni za na Dunaj, ampak le za v penzijon. V Mariboru so sc udeležili volitve tudi frančiškani in lazaristi, da s tem pokažejo resnost časa in da je treba tudi samemu storiti, kar drugim priporočaš. V Kamilici pri Mariboru, znanem iiemčurskem gnezdu, ic Roškar sijajno zmagal. Ljudstvo ie govorilo. - Mariborsko mesto jc po volitvah kakor izumrlo. Nekdai vsemogočni gospodie so se kar poskrili.
Dnevne nouice.
+ Strupeni do zadnjega! »Učiteljski Tovariš«, ki je tako kričeče priporočal Zirovnika je pošteno zamolčal, kako je njegov kandidat propadel. Človek bi mislil, da imajo zdaj ti ljudje dovolj. Pa ne, na prvem mestu »Učiteljski Tovariš« vse učitelje hujska proti dr. Benkoviču. Čc bo učiteljstvu tako delovanje njegovega glasila kai koristilo, bo učiteljstvo samo videlo.
— Šukljejcva slavnost na Kamnu. Na se-renado, o kateri smo mi v sredo kratko poročali, so v pisarni nekega novomeškega odvetnika izlili v »Narodu« od četrtka gorostasno brozgo svoje onemogle jeze. Pa to jim še ni bilo dovolj. Poizvedeli so šele v petek za naše poročilo in če smo prav poučeni, bo to pot namesto Šukl.ie.ia »Narod« nas napadel. Zdi se mu namreč premalo, da smo zabeležili le par »pereat«-klicev, med tem, ko jih je »Narodov« poročevalec kar na »stotine« slišal. Obljubili smo že koncem prvega poročila, da bomo o ti stvari še govorili. Čakamo Ic še, da nam »Narod« izda zadnjo inštanco infamne budalosti nezrelega fantiča iz pisarne nekega novomeškega odvetnika. Fantiček naj pazi, da potem »mu bomo tudi mi eno zagodli, da bo pomnil.«
+ Doli z magistratno stranko! V Trstu so se združile vse opozicijonalne stranke v klicu: Doli z magistratno stranko! Abbasso la Caniorra! Liberalna magistratna stranka ima mestno gospodarstvo v rokah samo vsled krivičnega volivnega reda, ona je tako gospodarila s svojo oblastjo in skrbela le za to, da so njeni ljudje prišli h koritu, da sc jc vzdignil vihar ogorčenja proti njej. In ti ljudje, ki so s svojim liberalnim judom dr. Venezianom tako prevzetni, so bojazljivo ušli pred ožjimi volitvami in so vse bojno polje prepustili nasprotnikom. Še pri občinskih volitvah bo treba ponoviti klic: Doli z magistratovci!
Iz Cerknice. Pri nas je dobil Gostinčar 491 glasov, a 129 glasovnic, na katerih .ie bilo s štampiljo natisnjeno Gostinčarjevo ime, je liberalna večina komisije zavrgla, češ, da so neveljavne. Po postavi so neveljavne one glasovnice, ki uc označujejo jasno imena kandidata. Na kak način se ime kandidatovo označi ali zapiše, na to se ne gleda. Ali pa s štampiljo ni dosti označeno ime kandidata? Glavna stvar pri tem ie le, da volivec dovoli. da se pritisne štampilia na njegovo glasovnico. Če svoje ravnanje s tem opravičujete da se štampilja nc sme rabiti za podpis, morate vendar tudi vedeti, saj se štejete k inteligenci, da na glasovnico ne pride podpis kandidatov, ampak samo njegovo ime. Zakaj pa' so bile v Ljubljani veljavne glasovnice, na katerih jc bilo ime Hribarjevo natisnjeno s štampiljo? Pri nas ie pač šlo proti Gostinčarju. A mi štejemo tudi tc glasove za svoje; zmagali smo častno in naša večina jc pravzaprav 275 nad obema. Vi pa si zapomnite: Ljudstvo si bo zapomnilo, kaj ste storili v njegovimi glasovi dne 14. maja. Vi ste zavrgli nicove glasove, a ljudstvo bo zavrglo vas.
Sklep šole v Idriji. C. kr. deželni šolski svet je odredil, da sc letos sklene šola na c. kr. rudniških ljudskih šolah v Idriji izredno že v soboto, dne 0. julija. .Pravijo, da se »Uč. Tovariš« znese nad tem, ker je bil doslej sklep navadno 15. julija in še pozneje.
Vulkanski pojav pri Zavidoviču. 8 km od Zavidoviča v Maglajskem okraju v Bosni je bil srednje velik iu visok griček, ki je na njeni stala turška vas, broječa okolu 30 hiš. Pod gričem teče reka Krivaja. 8. t. m. pa se jc grič začel pogrezati in voda jc zalila vse. hiše iu drevje. Prebivalci so se komaj rešili v okoliška mesta; Ic za dva vaščana nc vedo, sta seli rešila, ali sta utonila. Krivaja je zasuta in voda dere na nasprotno stran preko proge tvrdke Eislcr in Ortlicb, vsled česar :c tudi
promet ustavljen. Ker jc bilo vreme lepo, nič dežja in grič suh, sodijo, da jc katastrofa v zvezi z vulkanizmoiii.
Poštarji. XXV. redni občili zbor društva c. kr. poštarjev, poštnih opraviteljev in poštnih opravnikov na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji združen z X. rednim občnim zborom društvene bolniške blagajne neeraričnih deželnih poštnih uslužbencev na Kranjskem, Pirmorskem in v Dalmaciji se vrši v ponedeljek, dne 27. maja 1907 ob 10. uri predpoldne v dvorani hotela »pri zlatem jelenu« v Gorici. Dnevni red: 1. Letno poročilo o društvenem delovanju. 2. Poročilo bla-gajnikovo. 3. Poročilo o delovanju društvene bolniške blagajne. 4. Poročilo računskih pre-gledovalccv in predlog za absolutorij. 5. Podelitev cesarja Fran Josipa I. jubilejne usta-, nove ubogim otrokom c. kr. poštarjev, poštnih opraviteljev in poštnih opravnikov obojega spola na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji, v znesku 192 K; potem ustanove cesarja Fran Josipa I. v znesku 150 K v podporo neeraričnim deželnim poštnini uslužbencem tržaškega in dalmatinskega poštnega okrožja. Prosilci za navedene ustanove morajo v poslati nekolekovanc pismene prošnje do 20. maja 1907, predsedništvu v Litijo. 6. Prememba pravil. 7. Volitev osrednjega odbora. 8. Resolucije in predlogi. Odborova seja se vrši dne 26. maja 1907 ob 5. uri popoldne v istem lokalu. V smislu S 24 društvenih pravil se vršijo volitve odposlancev k rednemu občnemu zboru za vse kronovine dne 2(1. t. ni. 1907 in sicer za I. skupino v Kamniku v poštnem poslopju, za II. skupino v Vodnjanu v poštnem poslopju, za III. skupino v Ogleju v poštnem poslopju in IV. skupino v Spljetu v hotelu Central-Trieolli.
—	Toplice, 16. maja. Prijazno vreme je privabilo že dokaj bolnikov v slavnoznane dolenjske Toplice, še več iih pričakujemo prihodnji teden. Iz Ljubljane so došli g. podpolkovnik Milavcc, g. Zalaznik, strokovni učitelj Kune. g. Matko Arko itd. Milostni g. škof Stariha odide v soboto za en teden v Belo Krajino, potem gre v Rim do sv. očeta in se vrne zopet nazaj na Kranjsko. Namerava iti tudi na Dunaj do presvetlega cesarja in končno se odpelje preko Švice in Francije k morju, kjer bo stopil na parobrod. Sinoči so mu Topličani napravili serenado z razsvetljavo bengaličnega ognja in g. župnik je izrazil voščila k častitemu imendanu. Skof jc bil vesel nepričakovane ovacije ter sc je zahvalil za ubrano petje, povedal je, kako se je v dalini tujini radostno spominjal krasne slovenske pesmi, ki jo je tudi on nekdaj rad prepeval. Milostni g. škof je prejel obiske nekdanjih sošolcev na novomeški gimnaziji. Rojen je bil 12. maja 1845 v Sodinji vasi št. 5, fara Semič, od trdnih kmetskih starišev Janeza Stariha iu Ane Jurkič. Študiral jc v Novem mestu in bil leta 1866. kot osiuošolcc potrjen k vojakom. Udeležil se je bitke pri Ku-stoci kot korporal pri 17. pešpolku ter dobil kolajno za hrabrost. Leta 1867 io je popihal v Ameriko iu postal škof. Njegova škofija je Leade (Lid) v južni Dakoti.
Meteor. Na jutro od 14. na 15. t. m. ob 2. uri 15 minut se ie na severozahodu videl velik žareč meteor. Letel je prccc.i dolgo in nizko proti vršacu Gorjancev.
—	En dan pa 12 sejmov na Kranjskem. To ie pač redek slučaj, kateremu je zadnji četrtek kot praznik vnebohoda mnogo pripomogel. Kraji sejmov: Kandiia, Lukove, Moravče, Koč. Reka, Roviše, Toplice, Srednja Vas, Sodražica, Vesela Gora, Vel. Lašče, Videm pri Krki in Idrija. Kdor ima veselje naj sc prepriča, čc se ob takem drenju nismo zmotili. Upamo da ne!
—	Zadnji kandijski sejem je bil kar se tiče prašičev jako dobro obiskan. Pripeljalo se je čez 500 prašičev, kupčija živahna. Pri kupčiji gov. živine pa se je poznalo, da je bilo ta dan 12 sejmov na Kranjskem, najbolj je to vsak sejem zase dobro občutil.
»Družba sv. Cirila in Metoda« priporoča svoje nove razglednice s podobo priljubljenega nam pesnika župnika Fr. Ks. Mcš-ka. Razpošilja iili pisarna naše družbe in na to nai se obračaio rodoljubi s svojimi naročili. V zalogi se nahajajo tudi še letošnje spomladanske razglednice, katere naj nc čakajo druge spomladi v prostorih trgovca g. Ivana Bonača v LJubljani.
Premeščen je bil pred kratkim c. kr. logar državne graščine gospod Viktor Dral-ka iz Ravberkoniande pri Postojni na Mrzlo Rupo nad Idrijo.
—	Bolgarski knez v Lovrani. Bolgarski knez jc prišel za par dni na obisk k svoji rodbini v Lov rano.
—	Gledališka vest. 30lctnico svojega de-lolovania ua gledališču je praznoval tc dni v Zagrebu član deželnega hrvaškega gledališča g. Milivoj Barbarič.
Meso kuncev v praških restavracijah. Zadruga gostilničarjev v Pragi je sklenila z ozirom na draginjo, ki onemogočuje gostilničarjem zadovoljiti goste / zmernimi cenami /.;> mesne jedi, klati in pripravljati meso kuncev po vzgledu francoskih, angleških in belgijskih hotelirjev, ki so to že davno vpeljali v svojih gostilnah.
Umrla jc v Knežaku gospa Mafija Sircel, soproga vrlega zaupnika S. L. S. gospoda Antona Sircel, posestnika istotani. Rodbini naše sožalic!
- Obesil sc je v četrtek do|K)ldnc na |wi-du prevžitkar Turk v Vel. Brusnicah. Turk ie bil okrog 60 let star in nekoliko slaboumen.
Podzemeljsko bobnenje. V petek zjutraj okrog 4. ure s • ic culo na kraških tleh ckolicc Novega mesta zamolklo kratko pod
zemeljsko bobnenje, ki je provzročilo na mag-netnicali jako občutno se zibajoče vibracije, liobnenjc jc imelo znake navadnega potresa in se najbrže v splošnem ni občutilo. Ta ix>jav je skoraj gotovo kot skrajni konec valovanja v zvezi s kakim večjim potresnim izbruhom najbrže kje na oddaljenem severovzhodu.
— Žalosten pogreb brez godbe. V torek zvečer so v Novem mestu nesli truplo rajnega, že dolgo bolehnega novomeškega liberalizma k zadnjemu zasluženemu počitku. Novomeščanje imajo navado, da kadar jih »Slovenec« malo pošegeta, tedaj vedno planejo po klerikalcih. To pot si to delo lahko prihranijo. Avtor tega poročila slučajno ni klerikalec in ni Novomeščan, ampak hud svobodomislec. Kot tak menda ni naš prijatelj, gotovo pa vemo, da sovraži sedanji kranjski liberalizem iz dna svoje svobodomiselne duše. On namreč trdi, da kakor cestni pometač Avžin, katerega reveža so novomeški libcralci volili kot kandidata kontra Šukljetu, nc ntore biti resen kandidat, tako tudi ne morejo biti resni svobodomisleci tiste puhle glavice, ki si po krivici ali po neumni nevednosti na-devljejo ime »liberalce«. Škandal za celo liberalno stranko jc. ako v svoji onemoglosti in blaziranosti v tako resnem času, kakor je bil za zgodovino cclc Avstrije ravno 14. maj, iz ubogega reveža, kakor je imenovani Avžin in pa Ilovar, norce brijejo ter ga proglašajo kot svojega kandata. No, osveta jim jc sledila tudi za petami. Uvrstili so cestnega po-metača za imenom »Hribar, župan stolice Kranjske«. Pred njim pa se blišči ime pl. Sla-doviča, župana metropole Dolenjske. Oba visoka gospoda sta postala tovariša Avžinova. To je liberalna nadutost! To smo hoteli omeniti, in sedaj pustimo zopet avtorju voditi kondukt novomeškega liberalizma. Občinstvo se je že dopoldne čudilo, kako da jc v Novem mestu vse mirno in tiho, dočim ie bilo doli v tnali vasi Kandije ua stotin in stotine volivcev. Popreje so sc prirejali tajni shodi in seje, v trenotku pa, ko treba pokazati, kaj so sejali, so vzrastla na mestnem volišču samo lin lika in osat. Okrog 340 volivcev šteje Novo mesto in če odštejemo 47 Šukljetovih glasov, se je volitve udeležilo Ic 22 volvcev. Izmed teh je oddalo osem prazne glasovnice, torej jih jc volilo lc 14. In med temi so volivci kandidatov a la Avžin in Ilovar. Mislim, da takov nastop dovolj jasno pokaže značaj novomeških ■ naprednjakov«. Le malo jih je znalo zakaj jc tako beraška udeležba pri volitvi. Pripravljali so sc na pogreb, ali kakor meščanje pravijo, kondukt. Rozmanov Korl, katerega so neka-:ere pojedine »preobrnile«, je ta dan zopet oblekel svojo oficijelno uniformo liberalca. Prevzel je v oskrbo priprave za dostojen kondukt. Pehal se je, da dobi godbo, ki bi imela igrati same pogrebnice. Pa odkar je lansko leto nepooblaščen pobiral s svojim sodrugom Ogoreutzem denar za »zbolšanje meščanske godbe«, in se ta denar šc danes neznano kje hrani, so menda meščanje zgubili vse veselje do Rozmanovih načrtov. Njegov prijatelj Korl Veliki pa ie novomeškim liberalcem resno pred volitvijo pokazal fige. Ne enega vinarja ne žrtvuje več zanje. On že vc, zakaj! Tako je Korl mali končno le odločil, da bo kondukt brez godbe. In bil je res prav žalosten sprevod. Za slučaj Hribarjeve zmage so novomeški liberalci nameravali prirediti »sijajno« se-renado. Kandijanci pa, v svesti si Šukljetove zmage, so si godbo že pravočasno naročili za Šukljetovo serenado. Obljubili smo, da o njej pravočasno poročamo. Ampak preostaja nam lc še zabeležiti skrajno itnpertinenco nekaterih novomeških domišljavcev. Ko ie godba v paradi začela svirati novemu poslancu na čast, jc ves izbrani cvet novomeške »narodne inteligence« sikal kakor strupeni gadje. Napadli so ravnatelja godbe g. Košička ter v svoji skrajni borniranosti od njega zahtevali, da »prekliče v vseh časopisih«, da on ta »nepremišljen korak obžaluje«, ker jc dal godbo na razpolago v proslavo novemu poslancu. >Kako morete takemu človeku dati godbo«, tako in enako so nanj vpili kar tam na cesti. »Mi vsi odstopimo od godbe, čc tega nc storite. Zglasite se pri Rozmanu, on vam bo sestavil, kako sc pošlje v časopise svoje obžalovanje.« Torej tako daleč smo prišli, to se pravi, so že prišli ti naši ljubi liberalci, diktatorji celega mesta in na čelu njim gosp. Korl. Ta bi bila lepa! No, ali skupili so jo pošteno. Godbeni ravnatelj g. Košiček je mirno pa odločno izjavil, da ima le on pravico razpolagati z godbo v takih slučajih. Godba je bila pošteno plačana in s tem, da je igrala dvornemu svetniku kot državnemu in deželnemu poslancu, ni na svoji časti ničesar izgubila. Ce bi jo bili meščanje preje najeli in plačali, igrala bi istotako v mestu Hribarju na čast, ali pa za pogrebom umrlega novomeškega liberalizma. Ceniti pa sme igrati cclo vojaška godba predpustnim šemam? Kar se tiče časopisov, gospod ravnatelj nima povoda ustreči zahtevi liberalne komande. Ce hočejo gospodje zaradi tega odstopiti, to lahko store, Moral jc že večkrat doplačati sam, bo pa še letos. Iz zanesljivega vira čujetno, da ga je impertinentno postopanje tako užalilo, da sc namerava kot godbeni ravnatelj odpovedati. Ako se to zgodi, bi bila to nesreča, ne samo za pogreb novomeških liberalcev, ampak še večja za godbo in gardo samo. Poznamo novomeško gospodo. Dokler govore, imajo velike jezičke, čc pa treba delati in plačati, pa poskrijejo svoje mošnjičke. Šuklje-tovi nasprotniki naj se le kujejo iu proti godbi rujejo! Zna se mogoče v prav kratkem času zgoditi, da bodo imeli zares žalosten pogreb hrf>/ trnHhe
— Iz Begunj pri Cerknici sc nam piše: Podružna ccrkev na Kožljeku je dobila nov zvon, ki tehta 633 kg. Zvon, ki ima zelo lep glas, napravlja soseski veliko veselje, gospodu Samassi, ki ga vlil, pa veliko čast. Na kvaterno nedeljo bo zaradi tega na Kožljeku služba božja in darovanje za cerkev.
Obešenega so našli na odru neke lope Janeza Skerlja iz Bača. Splošno se sodi, da sc mu je zmešalo ter da že popreje ni bil duševno normalen.
Požar v Kandiji. Piše se nam: Kakor že poročamo, sta v noči 14. maja v Gor. Kandiji ob poti proti Ragov. Logu nasproti frančiškanskega samostana zgoreli dve gospodarski poslopji. K požaru samemu dostaviti imamo le še to, da jc imel »Jakšetov« (sedaj Kovačev) skedenj nad vratmi letnico — če smo prav čuli 1761 torej skoro gotovo eno najstarejših gospodarskih poslopij v bližnji okolici. Treba pa šc pojasniti dvoje daleko-sežnili zadev o tem požaru. Na pozorišču se je od raznih strani čulo ime č. g. patra Blan-ko, ter to ime skušalo vplesti v stik s tem požarom. Namreč, da ie ogenj nastal najbrž vsled raket, katere nai bi bil dotični gospod malo preje užigal v proslavo Šukljeve zmage. Tej verziji nasprotno pa smo od merodajne strani poizvedeli, da gospod pater Blanko v tistem kritičnem času sploh ni zažigal nobenih raket, marveč je bil doma v samostanu, Naj bi občinstvo v sličnih slučajih nikogar nc obdolžilo, ne da bi si bilo v svesti kaj govori in prepričano o krivdi ali nekrivdi. Najbolj abotno pa je, če izvestni krogi skušajo kovati take zadeve v politične namene. Dobro informirani smelo trdimo, da tista raketa, katero ie izpustil knjigovez gospod Seifert izključuje vsak takov namen. Gospod Seifert se je tisti večer selil iz tam blizu stoječe hiše v mesto in ie pri tei priliki izpustil raketo v slovo. To je bil edin njegov namen. Kako pa je nastal požar, o tem raziskovati ni ne naša, najmanj pa stvar nepoklicanih. To bi bilo eno. Druga ost pa je bila obrnjena proti županu gospodu Zurcu, zaradi straže itd. Iz ust rneroda.inega faktorja požarne hrambe ravnokar izvemo, da je dotični gospod sam slišal, da .ie gospod župan svojemu policistu naročil skrbeti za nočno stražo na licu pogorišča. Gospod župan je bil eden prvih na pozorišču, katerega je šele ostavil, ko je bil prepričan, da je vsaka daljna nevarnost izključena. Ce so imeli potem kljub županovi odločni odredbi glede straže res kake sjtnosti, jc zato odgovoren policist sam, ne pa župan. V ostala zbadan.ia se spuščati bi bilo pod našo častjo, in odklanjamo sploh vsako tako polemiko od nasprotne strani.
Posebne vrste volivni komisar. Podgorje pri Kamniku. Volivni komisar Jereb je pri volitvah odpiral glasovnice ter jih glasno bral. Volivci so bili zelo razburjeni in so glasno protestirali, Volivni komisar je nato pozval orožnika ter žugal z aretiranjem. Proti temu nepostavnemu postopanju volivnega komisarja so volivci vložili pritožbo na okrajno glavarstvo.
Slovenske vesti iz Amerike. Na vlaku blizu Cikage se jc ponesrečil Peter Fugina s Poljan na Dolenjskem. Odtrgalo mu je nogo pod členkom. Lani mu je umrla žena. — V Calumetu so se poročili: Aloizii Plantan iz Stopič z Marijo Sadar iz Mini ter Ignacij Herbst iz Hinj z Rozo Pečjak iz Šmihela, — Iz Elyja v Minnesoti poročajo, da je ondi umrl Jožef Ule iz Ribnice. Zapušča ženo in dvoje otrok.
Ljubljanske nouice.
Predovič ob izidu volitve.
»Strela! Je li to mogoče, da »Program« ie naš propal?« Milo Predovič zastoče, ko številke jc zaznal.
»Piva koliko požrli so mi hlapci, vedi škrat; ves čas se brez dela drli: Ziv.io Hribar, kandidat!«
»Kar mogoče, vse sem storil, vse za njega žrtvoval; noč in dan Ic zanj govoril, dvajset svinj sem zanj zaklal.« »Pa zastonj vse pivo frišno, svinje mastne in moj trud! Ce vse to pomislim, gvišno me zadel bo mrtvoud.«
lak je tožil siromače, kuštravo držeč glavo: »Kar pobil bi tc berače, ki so vlekli me tako.«
»Zrli so, seveda žrli, gulaž moj jim šel ie v slast; da pa z glasom bi prodrli, rešili Ljubljani čast,
tega nc, tnreine grde, da le poln imajo vamp. Človek bi najraje v trde buče jim zasadil kramp.
Pa zastoče in zajoče, solze se mu udero; kakor lešniki čez vroče lice v brado mu teko.
li Izkaz nedostavljenih izkaznic I., II., III.
in IV. okraja danes priobčuje uradni list. Izkaz smo razstavili tudi v oknu našega uprav-ništva.
li Nove glasovnice — tajne volitve. Deželna vlada nttpo^llja z«., ožjo v< litev 23. rna-| ■;i Htive .>i..»"i glasovnic«' Za voliti . :4 n.
I mi ljubljanski v->!.vvi imeli t.-.K- tanke
prozorne glasovnice, da jc bila tajnost volitev takorekoč izključena. Nove glasovnice za ožjo volitev niso več prozorne. Vsak volivec bo tako res lahko tajno volil. Prav je,
da jc deželna vlada poskrbela za tajnost volitev!
Ij Dr. Kari Triller ni baš posebno duhovit prorok. Na liberalnem vol. shodu v »Mestnem domu« ie prorokoval o kompromisu liberalcev s soc. demokrati ter pristavil Kristana kandidatom za občinski svet. Mož si je pač domišljeval, da mu bodo soc. demokrati s Kristanom na čelu obliznili kar vseh pet prstov za toliko milost vsemogočne liberalne klike. Mož se ie tedaj zmotil; še kore-nitejše pa sc jc zmotil ta liberalni prerok dne 14. maja na volišču, ko je oddal svojo glasovnico z izkaznico vred ter hotel oboje prepustiti članu vol. komisije. Ko mu je namreč član vol. komisije hotel vrniti izkaznico s pri-poninjo, nai io hrani, ker jo utegne rabiti v slučaju ož.iih volitev, mahnil je liberalni prorok dr. Karol Triller prezirljivo z roko ter se ošabno odrezal: »Je ne bo več treba!« S to opazko je dr. Triller dokazal, kako silno ošabna in domišljava je liberalna klika, obenem pa tudi, da ie zelo slab prorok.
lj Predovičeve solze. Ko jc kralj Elija Predovič, poveljnik vseh prešičev od Triglava do Balkana, lastnik volivnih ekvipaž, fa-brikant volivnega guljaža in drugih takih in enakih dobrot, zavedni, neodvisni županov pobočnik, izvedel, da je Hribar ostal v manjšini, mu je klonila modra glava na prsi, zgrudil se je na stol in pritekle so mu čez lica debele solze. To niso bile morda krokodilove ampak prave, pristne Predovičeve solze, ki .iih je jokal nc toliko nad Hribarjem, ampak nad seboj in nad svojimi prešiči. Kajti vsi velikanski stroški so bili izgubljeni, izgubljene bodo zdaj razne predpravice Predovičevih prešičev, in dragocena oseba kralja Elija, stoji že tik pred vratci, ki vodijo v temo in deželo nesvobode. Kdo se ne bo jokal!!
Ij Za Hribarja proti ljudstvu. Iz raznih krajev ljubljanske okolice nam dohajajo pisma polna ogorčenja vsled agitacije nekaterih tukajšnjih trgovcev in obrtnikov v prilog Hribarja. Tudi v delavskih krogih, krščansko so-cijalnih in soc. demokratičnih, vlada velika razburjenost nad nekaterimi gostilničarji, peki in mesarji, kateri so posebno strastno tirali za Hribarja, in celo svojim uslužbencem kratili vol. svobodo. Opozarjamo na to postopanje zlasti naše zavode. Vsa pisma zahtevajo od nas, nai pričnemo tudi s priobčevanjem imen.
lj Blamaža liberalne stranke zaradi glasovnic. ki iih ne bo treba vsakemu posebej hoditi iskat na magistrat, ampak se bodo po pošti dostavljale, je »Narod« tako zmešala, da se je moral takoj zlagati, češ, da se je to zgodilo »vsled odločnega protesta narodno - napredne stranke«. Vsa Ljubljana se tej novi laži smeje, sai je vsem znano, kako so libcralci, misleč, da se jim je posrečila njihova nakana, začeli pobirati legitimacije, da bi jih potem s popisanimi glasovnicami dali volivcem. Za zelo neumne morajo imeti liberalci svoje pristaše, da iih pitajo s takimi vestmi, katerih lažnjivost ie jasna na prvi pogled. Resnica jc ta, da se ie Hribarjeva stranka v svoji preveliki gorečnosti, da bi oropala vse opozicio-nalne volivce, hudo opekla.
Ij Tolovaji in sleparji se lažejo. »Narod« piše svoje uvodnike v takem tonu, katerega je zmožen le največji cestni potepuh, nobena druga ljubljanska baraba nc zna tako preklinjati m zavijati kakor »Narod«, kar mrgoli »hudičev« in »sovragov«, s katerimi priimki obsipa nas drueomisleče volivce. Ali količkaj nepristranski volivec je moral videti, da smo sc ravno mi in tudi socialni demokrati jako mirno in dostojno vedli, šli smo z jasnim čelom in čistimi rokami na volišče, kar pa liberalci o sebi nc morejo trditi. Mi se nismo bojevali in se zaganjali v nasprotnika kot »hudiči«. ampak to primero naj porabi »Narod« za svojo stranko. Mi nismo goljufali, mi nismo terorizirali, kakor so to delali pristaši magistrata in le zategadelj so si nrlgofjufali glasove. Ko bi imel »Narod« le koiičkai čuta poštenosti v srbi. bi ga moralo biti sram svoiega tona. svojih, laži. Ker pa ie že popolnoma nosu rove! in ker ne more pisati resnice, tc-dai krmi svoje bralce z lažmi. Drugi pot bomo boli na prste gledali frakarski kliki in ii bode zmanjkalo drugega tisoča glasov. Zato pa vsi volivci na volišče, nihče nai sc ne da preplašiti, ker trii bomo zmagali na pošten način, kakor so libcralci hoteli na nepošten. Pokažimo, da smo pošteni in zavedni volivci, katerim sc gnusi barabski ton »Naroda«.
li Naznanite liberalne sleparje! Z nečuvenimi slenarstvi dolaio liberalni agitatorji. Po vseh hišah pobirajo ljudem izkaznice, pod pretvezo, da so poslani od magistrata. Po barju pa hodiio cclo sleparji, ki kažejo ljudem podpisa dr. Šusteršiča in Kregarja, češ, da so poslani od vodstva Slovenske Ljudske Stranke, pobirat izkaznice. Ti sleparji se naj naznanijo pisarni dr. Šusteršiča, kajti nimajo nobenega pooblastila. Nobenemu liberalnemu sleparju, nai sc sklicuje na kogarkoli, ne dati izkaznice iz rok, ampak zapomnite si ga in s pričami vred nam naznanite, da ga spravimo tje, kamor spadalo ti cigani!
Ij Nezaslišane liimparije! Po Ljubljani hodi neki agitator okolu naših somišljenikov in pravi: »Dr. Krek me poživlja, zelene glasovnice hitro sem, iutri iih prinesem nazaj«. Ta lump pobira tudi denar: »Dr. Krek me pošilja, da nabiram za agitacijski fond. Vsak mora dati po 20 do 40 krajcarjev«. Ta človek jc navaden liberalni lump. Primite ga. kier sc
I - - X - I
da za tako »delo« na mestne stroške prosto. Tako pobirajo izkaznice mestni sluga Cene Pogačnik iu mestni delavci Franc Indof Erjavec. vežbalec Dachs itd. Po mestu leta vse polno liberalnih agitatorjev, ki kradejo izkaznice volivcem pod najrazličnejšimi pred-vezaini: »Ce ne daš zelenega listka^ ne dobiš rdeče glasovnice, in ne boš volil. »Ce ne daš, boš pa policaju moral dati.« »Volitev jc neveljavna, zato dobite drugo izkaznico.« Nekateri teh agitatorjev imajo v rokah magistratih papir, s katerim sc lažejo, da jc uradno zaukazano, da sc izkaznice morajo oddati. Ti agitatorji izkaznice nočejo dati nazaj in izjavljajo: Bote žc dobili izkaznico nazaj na dan volitve v gostilni pri Bizjaku, pri Mačku, pri Predo-viču.« Eden takih tičkov je agent Mele! Eden tistih, ki je svetoval liberalnim agitatorjem naj volivcem pobirajo izkaznicc ie zdravnik dr. Rus. Tudi o drugih takih gospodih imamo še zanesljive podatke. Somišljeniki, pazite na vsak korak liberalnih agitatorjev^ in njihova imena in dejanja sporočajte dr. Šusteršičevi pisarni. Ze sedaj je nabranega toliko gradiva, da bo izročena skrbi državnega praVdništva cela vrsta liberalnih agitatorjev! Vsa nasilstva liberalcev nc bodo pomagala: Ivan Hribar ne bo državni poslanec !
lj Hribarjev klub se dela! Hudobni »klerikalci« so trdili, da Hribar ne bo imel kluba na Dunaju, če bo izvoljen. Pa to jc čisto »klerikalna« laž. Goriškemu županu Maroniju se je namreč tudi primerilo, da mu jc volivna kosa pokosila vse liberalne tovariše. Goriški in ljubljanski župan, oba osamljena svetla cekina in liberalna programa, bosta lep par, če se Hribarju posreči doteči svojega goriškega kolega. Škoda, da ie zadrski župan liberalni Ziliotto že propadel, da ne more s Hribarjem tekmovati!
li Pokloue socialni demokraciji dela zdaj Hribarjeva stranka v »Narodu« in sc na vse mogoče načine veseli uspehov, ki so jih dosegli socialni demokratje pri volitvah. Kislo grozdje! Ko so liberalci propadli na celi črti, pa sc hlinijo onim, čez katere so prej najsiro-vejše zabavljali. Pa ravno Hribar nima nobenega povoda zdaj za take komplimente, kajti Hribar jc kriv, da ni žc izvedena volivna reforma za deželni zbor in za ljubljanski občinski svet, po kateri bi delavski stanovi prišli do besede. Hribar obstruira še zdaj ljudsko volivno pravico, in noben delavec, bodisi katerekoli stranke, ne more zdaj dati'svojega glasu Hribarju. Sam sebe tolče po glavi oni delavec, ki voli Hribarja, izdajavec je svojega stanu oni, ki ne bi zdaj storil vsega, da se vrže človek, ki zadržuje ljudstvu volivno pravico. En glas mora združiti zdaj vse delavstvo, namreč glas: Hribar mora pasti!
Ij »Dokazi gorečega rodoljubja?« Vse prav do zadnjega, celo na pol mrtve Mudi, ki so odvisni od liberalcev, so privlekli na volišče, da so morali svoj glas oddati Hribarju. Tako so prinesli ubogega uradnika banke »Siavije« g. Klcmenca, ki so mu pred kratkim nogo odrezali, na volišče, da je oddal svoj glas za Hribarja, in »Narod« slavi to, češ, da je »dokaz gorečega rodoljubja«.Lep dokaz ro-doljubja, čc prineso podložnika, da voli svojega delodajalca! Drugi obžalovanja vredni trpin, g. Pavšek, na smrt bolan, s katerim sc «Narod» ponaša, da jc volil, jc tudi agent banke »Siavije«, Ali se nc pravi to, norčevati sc iz ubožccv, če iih potem še v »Narodu« objavljajo, da so ti trpini v bolečinah morali voliti svojega šefa? Pa šc hujše se je zgodilo Celo i7 bolnišnice so na smrt bolne reveže vlekli na volišče! Tako jc neki g. Lindenber-ger, na smrt bolan ležeč v bolnišnici, moral bolnišnici zapustiti, da je šel Hribarja volit. Hribar je celo telefoniral sam primarijti dotičnega oddelka po tega volivca, da mu naj dajo dve uri prosto. Revež je podpisal reverz, da zapušča proti svetu zdravnikov bolnišnico, da izpolni svojo volivno dolžnost, dasi ni liberalec po mišljenju in je rojen Nemec. Ko je prišel nazaj, jc bil na pol mrtev in jc iziavil, da čc bi moral šc k ožji volitvi, bi bila to njegova smrt. Šc s tem »dokazom gorečega ro-doljubja« se naj Hribar pohvali v »Narodu«! Ce pomislimo vse te slučaje, kako so liberalci vse ljudi, hrome iu bolne, cclo na pol mrtve reveže, privlekli na volišče, potem se ni čuditi, da sc je Predovič jokal, ko vse to ni pomagalo. Kajti toliko jih nc spravijo več skupaj, kot dne 14. maja.
I j Soc. demokratje bodo svoje stališče pri ožjih volitvah določili binkoštni ponedeljek na volivnem shodu.
Ij Hudomušni Tavčar. Iz Tavčarjevih ust ie prišla o Hribarju krilata beseda »cekin«. Iz najbolj zanesljivega vira smo sedaj poizvedeli, da ie hotel dr. Tavčar s tem Hribarja zafrkavati. Tavčar je s tem malo prikrito namignil na živalico, ki je metuljček »cekinček« in jc s tem hotel Hribarja dražiti, očitajoč mu tako metuljasto politiko. Tako je Hribar postal me-tuljček-cekinček (Polyommatus Phlaeas). Ni slaba ta Tavčarjeva hudomušnost.
Ij Liberalci — agitatorji za Kregarja. Ze tolovajska Kamova banda nam ic pridobila precej glasov s svojo sirovostjo. Pa tudi na dan volitve je neki gospod ime nam je znano — ki prav rad tudi od naših somišljenikov kaj zasluži, prav pridno in vztrajno agitiral za našega kandidata. Nekaj naših pristašev .ie prišlo na volišče, a ker je bila prevelika gnječa, so odšli, pripomnivši, da sc vrnejo. ker sedaj nimajo časa, tako dolgo čakati. Takoj pa jc pristopil dotični gospod, milo iih proseč, nai sc prav gotovo vrnejo, češ, sai nc bo zastonj. .. Seveda so mu naši drage volje obljubili, da ustrežejo njegovi želji, kar so tudi moško storili in volili vsi, nc Hribarja, pač pa Kregarja. Naj delajo cekinar-i; tile/, 5P rrmin in sicer v oodvo.icni meri.
Vošr.i ■	«!■<. ''čutiva:. :
> ' .iuah iu na Kont;ics'iem t-ir«; s>
simo gospoda župana, naj ukaže mestni policiji, da poskrbi tam za nočni mir, kajti ni noči, da bi sc po ulici ne razlegalo vpitje in pre-klinjevanje, semintja tudi himne na Hribarja. Cc ne bo miru, pomagati si bodemo morah sami, da ohladimo nekoliko te navdušene Hribarjeve »trubadurje«.
Ij Trnovci, Krakovci in Barjani! Med vami župnik Ivan Vrhovnik strastno agitira za Hribarja. Po vseh hišah mu povejte to: Izmed vseh 686 duhovnikov ljubljanske škofije sta samo dva liberalca: Brce in Vrhovnik. Kako pridejo katoliški župljani trnovski do tega, da morajo ravno oni imeti liberalnega župnika? Zakaj jc Vrhovnik odpravil vse krščanske nauke prve nedelje vsakega meseca in vse krščanske nauke ob praznikih, da mu ni treba pridigati? Zakaj vse delo zvrača Ic na gospoda kaplana, sklicujoč sc na svojo bo-lehnost, zdaj pa tako strastno agitira za Hribarja? Vsi ljubljanski župniki se več trudijo za cerkveno življenje, kakor liberalni Vrhovnik. On agitira za liberalno stranko, ki ima v svojem programu brezverstvo, cerkveni rop, razporoko in šolo brez krščanskega nauka, on agitira za stranko, ki je izjavila, da hoče kakor na Francoskem, ccrkvc ljudem vzeti in jih na dražbi prodati za posvetne namene. -Vprašajte torej tega gospoda Vrhovnika: Ali ste vi šc katoliški župnik, ali kaj ste? Trnovci vaša dolžnost jc, Hribarja vreči, ker sicer vam bo Hribar za Vrhovnikom, ki misli iti kmalu v penzijo, naredil Brccta za župnika, ki ga je začasno spravil k sv. Juriju na (irad. Potem bodo pri vas take razmere, kakor jih jc Brce v Sori naredil. Zato pa bodite Trnovci možje in povejte golo resnico v obraz vsakemu liberalnemu agitatorju, bodisi agent banke »Slavije«, magistratni uslužbenec ali pa liberalec s kolarjeni. O načinu, kako iu s kakimi sredstvi Vrhovnik agitira, pa nam natančno poročajte!
lj Smola liberalnega agitatorja. Včeraj zjutraj, takoj po prvi maši sc jc podal liberalni agitator, trnovski župnik, na agitacijo. Toda imel je smolo. Komaj se prikaže na dvorišču pri nekem posestniku, že je stal prj njeni sosed, odločen pristaš naše stranke. Župnik videč, da vpričo njega ne more agitirati, pravi prišlecu. da gleda po drevju gosenice. »Dobro,« pravi ta, »pa glejva gosenice«. Naposled se ie župnik naveličal gledati gosenice in jo poparjen odkuril. Ko sc je nekoliko oddaljil, zavpije neka ženska proti sosedu, misleča da jc župnik zavil žc za vogal: »Ako potrebuješ kaj kronic, oglasi se v farovžu pri župniku!« V tem pa zagleda župnika, ki je slišal omenjene besede. Vrhovnik agitira tudi tako, da se bo pogledal z državnim pravdnikom.
Ij »Slovenski Narod« in obrtniki. V volivni borbi ima «Narod« staro taktiko, da vsakega, ki ne trobi v negov rog, napada na naj-neutnnejši način. Tako pravi tudi te dni v neki noti, da je krojaški mojster g. Olobelnik ki-movec trgovske in obrtniške zbornice in da jc rogovilil na Cimajni proti naprednjakom. Gospodje nai bi najprvo pred svojim pragom potnedli, zlasti pa niihove kimovce v trgovski iu obrtni zbornici spodbudili, da ne bodo pri sejah dremali. Če g. Globclnik neče za mestne stražnike izdelovati uniform, je gotovo vzrok, da gospodje na magistratu ne plačajo sedanji draginji primerno. Pri majhnih stvareh se ščipljcio kronice, dočim sc pri večjih usiplje denar, ali kratko rečeno: komarje lovijo, d</-čim se konji izpuščaje.
lj Razglas deželne vlade. — Pozor volivci! Deželna vlada razglaša: Ožja volitev vršila se bode v četrtek, dne 23. maja t. I., iu sicer na istih voliščih, ko prvotna volitev, ampak že od 7. ure zjutraj do 2. ure popoldne. V smislu § 35. odst. 4. volivnega reda za državni zbor je pri ožji volitvi vsak glas, ki se glasi na osebo, ki ni privzeta v to volitev, neveljaven: veljavni so torej samo glasovi, ki jih dobi eden imenovanih kandidatov Ivan Hribar, oziroma Ivan Kregar. V smislu S 37. volivnega reda za državni zbor se volivni upravičenci radi tega, ker pri prvi volitvi niso glasovali, pri ožji volitvi nc smejo izključiti od izvrševanja te pravice. Volivne legitimacije prvotne volitve so tudi za ožjo volitev veljavne in naj jih imajo volivci na dan ožje volitve pri sebi. Pristavi se, da pri mestnem magistratu leži še večje število legitimacij, ki se jih ni dalo dostaviti; volivci lahko pridejo v navadnih uradnih urah po nje. Imena onih volivcev, katerim se legitimacije niso mogle dostaviti, razglasil bo mestni magistrat v uradnem listu. Tam se dobivajo tudi namesto izgubljenih legitimacij duplikati. Za ožjo volitev se izdajajo od deželne vlade nove glasovnice rožnate barve s tuuradnim pečatom. Za prvo volitev izdane glasovnice torej za ožjo volitev niso veljavne. Nove glasovnicc se bodo volivcem s pošto (in sicer s povratnico) doposlale. Oni volivci, kateri do 21. t. mes. zvečer iz kateregakoli vzroka glasovnic niso dobili, oziroma kateri so jih izgubili, dobivajo, ako se izkažejo z legitimacijo, glasovnicc za ožjo volitev dne 22. t. ni., od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer: 1. Pri mestnem magistratu (za volivce komisij 1., II. in IV.) v posvetovalnici poleg mestne dvorane. 2. Pri c. kr. deželni vladi, pritličje, soba št. 41, vhod Hilšcrjeve (Gregorčičeve) ulice (za volivce komisij III., IV.. V., VII. in VIII.). Razun tega oddajajo volivni komisarji pri ožji volitvi sami legitimiranim volivcem glasovnice. V Ljubljani, 16. maja 1907. C. kr. deželni predsednik: Schvvarz s. r.
POZIV DO VSEH SOMIŠLJENIKOV S. L.
S. V LJUBLJANI !
Magistratna stranka je delala za izvolitev župand Hribarja s toliko nesramnostjo, tolikim terorizmom, s takimi nasilnimi in kaznji- ' vimi dejanji, da morajo vsi, ki so se ponižali I
do takega boja, dobiti zasluženo plačilo. Pristašem magistratne stranke niso bila dovolj vsa nasilna sredstva, vse podkupovanje volivcev s pijačo in denarjem, ampak so se posluževali še drugih volivnih sleparstev!
Pozivamo vse somišljenike S. L. S„ naj na pisarno dr. Ivana Šusteršiča naznanjajo vse slučaje volivnega terorizma, vsako podkupovanje volivcev z denarjem in pijačo, kar so pristaši magistrata izvrševali celo na dan volitve, vse one, ki so volili ua druga imena in tako dalje.
Za vse take slučaje naj si somišljeniki predno jih naznanjajo, preskrbe dobra dokazila!
Nesramni kliki je treba krepko dokazati, da tudi zanjo veljajo določila o volivni svobodi!
l.i Volivci! Hranite legitimacije za ožjo volitev! Ne izročajte legitimacije nikomur!
VOLIVCI!
Vsak volivec lahko tudi že napisano Hri-barevo ime na glasovnici prečrta in zapiše: Ivan Kregar, pasar v Ljubljani!
Napišite natančno in razločno na glasovnico:
IT AN KREGAR, pasar v Ljubljani.
Ij Javna telovadba, katero priredita združeno ljubljanski in šentviški telovadni odsek v nedeljo, dne 26. maja ob 5. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union«, obeta biti, sodeč po predpripravah, zelo lepa prireditev. Vspored obsega mnogo zanimivih točk, med katerimi bode rajalni nastop in proste vaje gotovo središče cele javne telovadbe. Proste vaje so štiri ter jih bo proizvajalo nad 60 telovadcev s spremljevanjem godbe. Orodna telovadba je razdeljena na telovadbo na drogu, konju, kozi, bradlji in skoku. Poleg tega bo telovadila ena vrsta telovadcev s palicami, druga pa z ročkami. Posebno zanimive bodo vaje vaditelj-skega zbora na drogu in konju ter njih skupine. Po tej spored ni točki pa sestavijo telovadci alegorično skupino. Kakor se nam poroča, že sedaj prav pridno oglašajo svojo udeležbo zastopniki naših društev izven Ljubljane. Naj nihče, ki se količkaj zanima za našo organizacijo ne zamudi si ogledati tega prvega nastopa vrlih naših telovadcev. Zvečer po telovadbi prirede telovadci veselico, za katero se trudijo posebno požrtvovalne naše gospe in gospodične, da bode i ta lepo uspela. Vabila se prično razpošiljati te dni. Vstopnice pa se oddado v predprodajo prve dni prihod-nega tedna.
li Krščanska ženska zveza in dr. Lueger. Tukašnja »Krščanska ženska zveza«, ki sc je dr. Luegerju na poti iz Lovrane proti Dunaju poklonila na ljubljanskem kolodvoru, je sprejela sledeče pismo: »Zupan dr. Lueger žal. še ne more sam pisati, zato izreka tem potoni slavnej »Krščanskej ženski zvezi« za prijaznost, ki sc mu ie izkazala ob povratku na Dunaj iu ki ga jc srčno razveselila, svojo najiskrenejšo zahvalo.«
li Občinski svet ima izredno sejo, katera bode v torek, dne 21. maja 1907, ob 6. uri popoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila o dopolnilni volitvi v komisijo za ožjo volitev državnega poslanca dne 23. maja. Poročilo »Dramatičnega društva« za brezobrestno posojilo. Poročilo o pogodbi, ki se ima skleniti s c. in kr. vojno upravo glede odkupa vojnoerarskega posestva ob Dunajski cesti in gradnje novega vojaškega preskrbo-vališča. Poročilo o prošnji Ivana Kcnde, da se mu odstopi v Lattermannoveni drevoredu prostor za postavljanje gostilniškega paviljona.
lj -10-letnico svojega službovanja kot pomočnik in ekspeditor v knjigotržnici Ig. nI. Kleinmayr & Fed. Bamberg. obhaja na bin-koštni ponedeljek gospod Anton vitez pl. Franken, v ožjem krogu svoje rodbine in nai-bližnjih sorodnikov.
lj Podčastniki tukajšnje garnizije prirede v soboto, dne 18. t. m. v slučaiu ugodnega vremena na vrtu, siccr v areni »Narodnega Doma«, obiteljski večer združen z vojaškim koncertom in šaljivo pošto.
Ij Gad v poštnem vozu. Predvčerajšnjem zvečer so našli na ljubljanskem Južnem kolodvoru poštni uslužbenci v poštnem vozu tovornega vlaka dva velika gada. Poštni uslužbenec gosp. Ravnikar je prijel za nekaj mrzlega in videl nakrat, da ima gada v rokah. Otresel se ga jc hitro, da je gad padci na tir in |X)begnil. Drugega gada so nato poštni uslužbenci ubili. Odkod sta prišla ta nenavadna gosta v poštni voz nihče ne ve.
Ij Vojaške vesti. Generalni inšpektor žan-darmerije, generalmajor Mih. Tišljar, je dospel včeraj v Ljubljano in ložira v hotelu »Union«. Visoki vojaški dostojanstvenik se nahaja na inšpekcijskem potovaniu kranjske deželne žandarmeriie.
lj Stavka mizarjev ic v delavnici g. Petrina.
Za vojaškega kurata je imenovan č. g. Anton Jarc.
iz slovanskega sveta.
sl Nov dvor za bolgarskega kneza. Nedavno so pisali listi, da sofijska občina noče knezu odstopiti mesta za dvorec in da sc je knez odločil, postaviti ga v Tirnovi. Sedai pa javljajo, da je občinski svet Sofije sam dal knezu zaželjeno stavbišče na razpolago.
sl Časnik za srbske srednješolce. V septembru bode začela izhajati »Omladina«, list za srbske srednješolce, namenjen zabavi, po-
uku in književnosti. Vsak mesec izide ena številka, list pa bode stal letno 3 4 krone. Srbija in Avstrija, kak razloček med tiaučnima upravama obeli držav.
sl Kmetje na balkunskej izložbi v Londonu. Na tej razstavi se nahaja popolna vas z Balkana, v katerej žive in delajo kmetje in kmetice iz Srbije, Bolgarskega in Črne gore popolnoma tako kakor doma. Srbija je poslala 20 kmetov in kmetic. Črna gora pa 15. Niih originalne in pestrobojne obleke vzbujajo občno pozornost obiskovalcev razstave. V srbskem paviljonu se nahaja tudi družba srbskih ciganskih godcev.
sl„ Srbsko narodno gledišče v Belgradu. Dohodki srbskega narodnega gledališča v Belgradu so znašali leta 1906 141.233-95 dinarjev, torej za 17.010-53 dinarjev več nego v letu 1901.
Sibirska železnica. Ruska vlada je sklenila, da takoj prične s pripravljalnimi deli za polaganje druzega -tira na progi Sibirske železnice, ker je tudi prvotni načrt napravljen za tvotirno progo. Pomanjkanje drugega tira sc je hudo maščevalo nad Rusi v rusko japonski vojni.
sl Ivan Vazov, bolgarski pisatelj, je napisal roman »Svetosiav Terter«, ki v njem slika najkritičnejše momente bolgarske zgodovine, boj Bolgarov s Turki. Bolgarski listi dela ne morejo prehvaliti.
Zelja po izobrazbi Kmetje v Križkovcih pri Prnjavoru so poslali na uredništvo »Naroda« prošnjo, naj jim pošlje učitelja, ki iili nauči čitati in pisati. Uredništvo je takoj odposlalo dr. Dcdierja, ki je prinesel seboj potrebne knjige. V kurz se jc vpisalo takoi 50 kmetov. Tudi v Slavini-Bačvanih poleg Bosanske Kostanjevice je bil kurz za analfabete; od 24 učencev le trije niso dosegli po-voljnih uspehov. Učitelji tudi pozneje obiskujejo svoje bivše učence, da jih bolj izvež-bajc v čitanju in pisanju.
Razne stvari.
Humor v volivni borbi. Več ali manj je že potihnil vihar volivnih bojev izvojevati bo treba le še več bitk v ožjih volitvah ki ie razburjal duhove in vtisnil času pečat resnosti. Vendar pa je v teh ljutih bojih mnogo momentov, ki nehote privabijo smeh ua ustnice. Na južnem Češkem je kandidiral vpo-kojen uradniški sluga. Da vname volivce za svojo osebo, je obljubil, da jim odstopi del di.iet in da bo stavil predlog, naj se seje državnega zbora vrše vsak dan in sicer od II. ure dopoldne do 6. ure zvečer. Kdor bi manjkal, naj bi plačal 20 kron kazni. Vpokoien stotnik, ki je nastopal kot agrarec - divjak, na shodih pripoveduje, da je bil dvakrat operiran na slepem črevesu in da je nekoč kot iustrukcijski častnik tako izvrstno predaval o nemško-franeoski vojski, da so celo navzočemu polkovniku zableščale v očeh solze. Tudi volivcem bi se utegnilo kai tacega primeriti. ako bi se stotniku posrečilo priti do mandata. V nekem severnočeškeni mestnem volivnem okr. se je potegoval za poslansko mesto »naravni« zdravnik, pozivajoč vse pristaše naravne zdravilne metode, naj ga podpirajo v težkem volivnem boju. Zdravnik je pač n videl, da je parlament bolan in ker druga zdravila niso pomagala, hoče poizkusiti še čudodelno moč vode. Toda »vode« je bilo žc sedaj v parlamentu več kot dovolj in tudi Korber jc uporabljal vodo regulacije rek in zgradbe prekopov a slednjič ie le njega odnesla. V Češkem lesu so postavili kandidatom kmeta. To n. nič posebnega, ker kot kaže izkušnja, matura ni vedno pravo merilo za obširnost duševnega obzorja. Toda priporočilo zanj je malo čudno, kajti kot njegova posebna odlična »zmožnost« obstoji v tem, da ima 12 otrok. Kajpada, v tem oziru iih ni veliko, ki bi mogli ž njim tekmovati. Poleg »divjakov« so nastopali »tajni« kandidatje. K njim spada tudi bivši državni poslanec, ki zanj vztrajno delajo v njegovem prejšnjem \Vittingauskeni okraju, dr. Ryba. Čc sc pomisli., da je v Wittingau največ in sicer obsežnih ribnikov, potem je intenzivna agitacija lahko umevna, saj se je Ryba v vvittingauskeiii okraju počutil kot riba v vodi.
Tudi imena kandidatov so dala često povod raznim šalam in dovtipom. Praški okraj n. pr. je najbolj panslavistični volivni okraj, kajti tam kandidirajo Čeh (F. A. Čech), Srb (dr. Srb) ju Črnogorec (dr. Černohorsky). — V kamniškem volivnem okraju je prišel volivec iu prinesel seboj na buciki uabodenega sršena (Sršen), Tudi večnega kandidata iz kranjskega okraja so pustili doma, češ, da v boj v državni zbor sodijo samo izkušeni, stari vojaki, uc pa novaki (Novak) rek ruti. 2,3. maj pa bode pripomogel, da se izpolnijo besede slovenskega pesnika: »Pojdi v rovte liribar«.
Kaznovanje radi zanemarjenja volivne dolžnosti. Kakor znano, ie vlada prepustila deželam, da sklepajo o tem, ali se uvede volivna dolžnost ali ne. Sklenil jo je nižje-avstrijski deželni zbor in šc par drmnli. Izkazalo sc jc, da na Dunaju 32906 volivcev ni oddalo glasovnic, torej 8:98% od 366.429 volivnih upravičencev. Kdor ne more opravičiti svoje odsotnosti, zapade globi. Vendar pa sc bode pri denarnih kaznih postopalo jako milo in bodo globe znašale k večjemu I do 10 K, primerno gmotnim razmeram volivcev. Seveda kazen ne velja za one, ki navzlic dobri volji niso mogli priti na volišče in izvršiti volivno dolžnost, bodisi, da niso dobili legtimacij ali da iili opravičujejo drugi v zakonu navedeni razlogi: če jc volivec bolan, če je uradno zadržan. če je na potovanju izven Nižjega Avstrijskega, ali če ga morda zadržuje bolezen v rodbini ali pa če so prometna sredstva pokvarjena. Če se vpoštevajo vsi ti slučaji, bo
na Dunaju kaznovanih približno 25.000 volivcev, na deželi pa okoli 15.000. Volivci, ki morejo postavno opravičiti svojo odsotnost, morajo to storiti v 8 dneh po volitvi pri pristojni oblasti bodisi pismeno, bodisi ustmeno. Ce kdo misli, da jc bil kaznovan po krivici, se lahko pritoži ua namestništvo. To velja tudi za ožjo volitev.
Orožnika ustrelila očeta in sina. Ko sta šla v Hrvaškem Brodu dva orožnika na patruljo, so začeli nenadno iz zasede nanja streljati. Hotela sta aretirati nekega Brasnica, toda ta je bežal s sinom v svojo hišo, katero sta od znotraj zabarikadirala. Ker sta vedno naprej streljala na orožnika, sta tudi ta dva začela streljati in usmrtila očeta in sina. Oblastvo jc odredilo strogo preiskavo.
Salon za mačke. 100 članov »Cleveland Cat Club«-a je ustanovilo prvi salon za mačke, v katerem sc bodo pečali le z gojenjem mačjih tačic. Salonu načeluje živinozdravnik, ki snaži kremplje, jih opili iu zgladi. Za drugo telo skrbe njegovi trije asistenti. Listi vztrajno molče o tem, čc niso morebiti ameriške lady vpeljale zopet modo, da si zlate noh-tove, kar je bilo šc pred kratkim pri ženskem
Cerkev sv. Marka se podira. Severno-vzhodni del cerkve sv. Marka v Benetkah so podprli, ker se boje, da se podere. Popraviti morajo ves ta del na novo.
Agrarna stavka na Zgornjem Laškem. Vedno bolj sc širi stavka kmečkih dclavcev v Zgornji Italiji. V provinci Parma sami štrajka približno 10.000 delavcev.
Privezan zrakoplov všel je v Manheimu, ker se je odtrgala vrv. Balon je hitro odnesel 4 osebe in se dvignil 4000 m visoko v oblake. Več izkušenih zrakoplovccv ga je zasledovalo.
Učenjaki o Etni. Profesor Ferreh iz Amerike, ki proučuje ognjenike, zlasti Etno, trdi, da so sedanji izbruhi Etne le začetek velikanske erupcije, ki bode sledila.
Muzej za jetiko. Društvo za sobijanje jetike v Hallu na Nemškem bode ustanovilo muzej za jetiko. S pomočjo statistike in raznih preparatov v muzeju se bode po možnosti razjasnilo bistvo te bolezni, da se tudi neizobraženi seznanijo z vzroki in posledicami te morilke zlasti revnih slojev.
Poslanec samomorilec. V Maros Vasar-helyju se ie ustrelil 71 letni ogrski državni poslancc Albert Filep.
Občinski revež morilec. V Ilzu je ustrelil občinski revež Franc Pass vžitkarja Jožefa Stcinbocka, ranil dninarja Alojzija Dampfa, večkrat ustrelil na Karolino Stein-bock ne da bi jo zadel in se na to ustrelil.
Uporne branjevke. Branjevke v Beziersu na Francoskem so demonstrirale pred županstvom, ker se ni razobesila razstava ob iz-prevodu vinogradniških delavcev. Ker sta 2 policista ustrelila, je razburjena množica udrla v župansko poslopje, zmetala pohištvo na cesto in ga zažgala. Pri spopadu ic bilo ranjenih deset oseb. Bezierski občinski svet je odstopil.
Štiri samomorilke. V državi Java, severna Amerika, so se zastrupile skupno štiri deklice. Še kot šolarice so sklenile, da si vzamejo življenje skupno. Ena deklica je že umrla, tri pa umirajo.
Strela ubila je v Pottensteinu pet oseb, ki so zbežale pod neko drevo, enega otroka pa ožgala.
Nov pravniški list. Docent na dunajskem vseučilišču dr. Pineles je začel izdajati nov pravniški list pod naslovom »Gajus«, ki bo obravnaval zgodovino prava in primerjalno pravo. Izhajal bode vsak mesec enkrat.
Gospoaarstvo.
Nižjeavstrijska deželna zavarovalnica za življenje in rente. »Kdor svojcev ne preskrbi, je slabši od pogana.« ap. P. — Ta stavek nam jc prišel nehote na misel, ko smo sedaj razposlana računska poročila nižjeavstrijske deželne zavarovalnice prelistali. Slika, katera sc našim očem tu odpre, je tako razveseljiva, tako močen razvitek in v resnici socialno delo in učinek svedoča, da si ne moremo odreči, našim častitim bravcem, o tem nekoliko poročati. Nižjeavstrijska deželna zavarovalnica za življenje in rente je imela z 31. decembrom 1906 84 milijonov 902 tisoč in 226 kron stoječe zavarovalnine in okoli pol milijona rente. Prejemki za varščine znašali so v letu 1906 znamenito svoto 4 milijone 5 tisoč in 158 kron, s tem zneskom je nižjeavstrijska deželna zavarovalnica po osemletnem obstanku cclo vrsto drugih zavarovalnih družb nad-k rili Ui in znaša prebitek računsk. leta 162.630 kron. Kakor je iz teli na kratko navedenih številk razvidno, .ie nižjeavstrijska deželnaza-varovalnica z doseženim uspehom lahko popolnoma zadovoljna, s ponosom se pa tudi lahko nižjeavstrijski deželni zbor ozira na to svojo stvaritev. Danes jc ta zavod postal faktor v gospodarskemu življenju, katerega privatne zavarovalnice pač zavidajo, a tudi ž njim računati morajo. Vže sedaj zelo nizke zavarščine. bodo se v teku let še znižale ter se bodo v kratkem na zavarovance dividende razdeliti zamogle. Razun tega nudi ta zavod, katerega vrhovno vodstvo in upravo nižjeavstrijske deželni zbor, oziroma dež. odbor brezplačno vodi in oskrbuje, napram zavarovancem ne glede ua že moralično jamstvo, katero nižjeavstrijska deželna zavarovalnica kot javni zavod nudi ustanovni zaklad od 200.000 kron na razpolago, nadalje jc dovolil kredit do najvišjega zneska eden milijon kron, ter končno še letne denarne |xmioči (subvencije 40.000 kron). Imenovani zneski prekoračijo delniški kapital marsikatere delniške družbe, katera jc primorana delnice visoko obrestovati ter zavarovanje kot svoj posel
(kupčijo) opravlja. Nižjeavstrijska deželna zavarovalnica za življenje in rente opravlja vse stroke zavarovanja človeškega življenja. Navadno zavarovanje za slučaj umretja (smrti). pri katerem se zavarovana svota (kapital) v slučaju smrti ali pa najkasneje ko zavarovanec 85. leto izpolni, izplača; mešano zavarovanje (doživetje in umretje) se izplača zavarovancu, ako dočaka pogojeno starost ali pa takoj po nastali smrti, dedičem celi kapital, ako je le prva zavarščina plačana; zavarovanje proti določeni zapadni dobi in pogojni za-varščini, pri katerem zavarovanju se zavarovalnina v določenem roku izplača, zavarščina pa samo do eventuelne prezgodnje smrti plačuje; in takozvano zavarovanje otročje dote ali zavarovanje otrok ter končno vse vrste rentnih zavarovanj (dosmrtnih dohodkov). Najnovejšo zelo praktično kombinacijo dosmrtnih dohodkov (rent) vpeljala je nižjeavstrijska deželna zavarovalnica, Dosedaj so bile določbe pri rentnem zavarovanju, da ie pri jedenkratni vložbi kapitala, po smrti zavarovanca (rentnerja) ta kapital vsikdar v prid zavoda zapadel, po novemu ceniku pa prevzame nižjeavstrijska deželna zavarovalnica dolžnost (zavezo), da v slučaju smrti rentnerja, ostali kapital, v kolikor že ni na izplačanih rentah izčrpan, zapuščencem izplača. Vsejedno pa prekorači letni dosmrtni dohodek ( renta) posebno z ozirom ua razi. starostne dobe, navadno naloženi kapital, na še enkrat toliko obresti in še več. Svetuje sc torej lahko vsem starejšim osebam, katere imajo manjši ali večji kapital na razpolago, in si hočejo letne obresti podvojiti ali potrojiti, na zavarovanje dosmrtnih dohodkov (rent) pri nižjeavstrijski deželni zavarovalnici. To udeležbo vzpodbujati in na nižjeavstr. deželno zavarovalnico za življenje in rente, katera je v resnici rodoljubno podjetje in vsakomur lahko priporočeno, opozoriti jc namen današnjih naših vrstic. Glavno zastopstvo nižjeavstrijske deželne zavarovalnice in rente v Ljubljani, (Spodnja Šiška), je radevolje pripravljeno, vsa potrebna pojasnila, pismeno ali ustmeno podeliti, ter vse stroke zavarovanja sprejeti.
Štajerske nouice.
š Bakljado so priredili celjski Nemci novemu svojemu poslancu Marckhlu. Na ko-inerzu so povdarjali vzgledno disciplino med celjskimi Nemci, od katerih jih samo 10 ni bilo na volišču.
š Umrl jc 11. t. m. nadučitelj g. Anton 2a-ger v Petrovčah.
š Velik požar. Dne 15. t. m. je gorel vrh v Oreški župniji sv. Benedikta v Slovenskih iricah. Zgorelo je 6 do 7 hiš.
š Doktor modroslovja je postal včeraj g. ragotin Šanda.
Telefonska in brzojauna poročila,
STRAŠEN PORAZ MLADOCEHOV.
Praga, IS. maja. Kako grozno so bili poraženi Mladočehi, na katere se je sklicaval ljubljanski župan Hribar kot na edino svojo zaslombo, kažejo naslednje številke: V kmečkih občinah na Češkem je bilo oddanih 478 tisoč glasov, od teh so dobili Mladočehi 16.370 glasov torej .linpol odstotka. V mestnih skupinah je bilo oddanih 238.710 glasov, od teh so dobili Mladočehi 50.409 glasov, torej 21 odstotkov. V vseh okrajih na Češkem skupno je bilo oddanih glasov 616.749, od katerih so dobili Mladočehi 67.000 glasov. Na ~~lem Češkem so torej Mladočehi dobili le II Istotkov glasov.
OZjE VOLITVE NA KOROŠKEM.
V e I i k o v e c, 18. maja. Socialni demokratje bodo baje povsod podpirali nemške nacionalce. Voditelji socialne demokracije so torej snedli dano besedo. Obračunali bomo prej ali slej. Z velikim navdušenjem gremo še enkrat v boi.
KOMPROMISI.
Brno, 18. maja. Med češkimi meščanskimi strankami je sklenjen kompromis.
Dunaj, 18. maja. Kompromisna pogajanja med krščanskimi socialci in nemškimi svobodomisleci so se razbila. Odločitev je prepuščena posameznim lokalnim odborom.
DASZYNSKI PROPADEL.
K rakovo, 18. maja. Dosedanji poslanec soc. demokrat Daszynski je propadel proti poljskemu demokratu Petelencu.
SOCIALNI DEMOKRATJE NA POLJSKEM.
P r z e m y s 1, 18. maja. Tu je zmagal soc. demokrat Liberman,
KOŠUT GROZI Z ODSTOPOM.
Budimpešta, 18. maja. Trg. minister Košut je v seji finančnega odseka zagrozil, da odstopi ako drž. zbor ugodi zahtevam Hrvatov o jeziku pri železniški upravi.
ZAROTA PROTI CARJEVEMU ŽIVLJENJU.
Peterburg, 18. maja. Poleg vojakov, ki so bili v Carskem selu pred par dnevi aretirani, je bil včeraj aretiran še en kozaški podčastnik carjeve telesne straže iu več vojakov. Vsi priznavajo svojo krivdo, da so bili udeleženi zarote proti carju. Nameravalo se je revolucionarne zarotnike spustiti v carjevo palačo.
Peterburg. IS. maja. Carski dvor se preseli 22. t. m. v Petrov dvorec. Zaprli so v Peterburgu dva ruska dostojanstvenika, ki sta nameravala izvesti prekucijo.
Peterburg. 18. maja. V bližini ruske meje na Švedskem v Koukali je zasledila policija tvornico za bombe. Našli so veliko bomb, in 12 kg. dinamita. Policija je zaprli in odvedla v NViborg 12 Rusov, med njimi 6 altov. Veliki kmečki nemiri so se pojavili v
-v?;*, in '.intulr>kj ••ubcfniii.
KRVAV BOJ V LODZU.
L o d z, 18. rnaja. O krvavih dogodkih se poroča: Na cesti je 30 revolucionarjev oropalo poštni voz in odneslo 2000 rubljev. Vojaki so jih zasledovali ter so streljali. Sedem nedolžnih pasantov je bilo ustreljenih. V KutA nerjevl tovarni je bil hud bo,j med delavci in vojaki. Tovarniška blagajna je bila oropana.
L od z. 18. maja. Pri spopadu v tovarni Kuttner je bilo ubitih 21 oseb, med njimi ravnatelj hi trije knjigovodje, 40 oseh je bilo ranjenih.
NAPAD NA SEMENIŠČE.
Smo len s k, 18. maja. Dijaki so napadli duhovno semenišče, kjer so se vršile izkušnje. Metali so bombe. Vojaki so obkolili semenišče.
NEDOSTAJANJE ŠOL NA RUSKEM.
Peterburg, 18. maja. V dumi se je konstatiralo, da je na Ruskem 8 milijonov*, otrok brez šolskega pouka. Rusiia potrebuje 250.000 šol, ima jih pa samo 90.000.
Borzna poročila.
»Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 18. maja 1907
Zaloibral papirji.
l'l, majeva rent«......
*'/, srebrna renta.....
1*/. avstrijska kronska renta i'/. » ilata renta . . .
ogrska kronska , . . . 4'/. . »lata , . . . 6•/, posojilo dežele Kranjske . I1;,'/, posojila mesU Spljet . . i1/«'/. . , Zader . . * V/, bosn.-herc. šel. pos. 1902 . i"/, češka dež. banka k. o. . . 4'/. » , , i. o. . . i1/.'/, »st. pisma ga!, d. hip. b. . 41/.'/. pešt. kom. k. o. s 10•/. pr. 4,/,7. sast. pisma Innerst. hr. 4V/. > a ogr. cen. dei. br. *V/. . „ . hip. banke. 41/,*/. obl. ogr. lokalnih Jel. d. dr, 4 V/, obl. češke ind. banke . . 4'/. prior. Trst-Poreč lok. . -4•/. prior. dol. šel. . . . . . B'/, „ ju*, iel. kup. • 41;«*/. »vstr. pos. n šel. p. o (r.ika.
Srečke od 1 1860'/„.....
» » . 1864 ......
„ tizske.......
„ zem. kreditne I. emisije .
li n B H. , ,
„ ogr. hip.	banke	...
„ srbske &	frs. 100-— . .
„ turške . .	...
Basilika	srečke . . ,
Kreditne	,	...
Inomoške	,	...
Krakovske	„	...
Ljubljanske	„	...
Avstr. rud. križa	„	...
Ogr- „	„	...
Rudolfove	„	t . .
Salcburške	,	...
Dunajske kom.	„	...
D alal •«.
Južne ieleznice.......
Državne ieleznice......
Avstr. ogrske bančne delnice , Avstr. kreditne banka .... Ogrske „ „ .... Zlvnostenske „ .... Premogokop v Mostu (Brili) ,
Alpinske montan......
Praške iel indr. druibe . . .
Rima-Murlnyi.......
rrbovljske premog, druibe Avstr. oroine tovr. druibe . . Češke sladkorne druibe , .
•V * 1 K » «,
C kr. cekin , . . .
tO franki.....
10 marke.....
Severeigne . , . .
ifarke......
Laški bankovci . ,
Rubljl......
{Vilarll .......
Denar
98	35
99	65 9845
117 -9380 111-70
95	19 11330
9890 9945 99-60
98	75 100 40 106 — 100 —
99	25 100— 100-— 100-26
99-90 99-r>0 303 35 100 —
151 75 2154 50 147 50 265 -272 50 244 -
96	75 190 25
21 50 436 — 82 — 88-67-45 75 28-— 63 -181— 476 —
130-677-25 1765 -658 — 760"— 240 60 126' — 594-50 2610 — 544 90 269 — 649 -148-—
911 1914
23	51
24	— 117-75
95 40 2-52 4-84
Blago
98	55
99	85
98-65 117 20
94'-11190 100-80 11340 10086
100	45
99-70 9926
101	40 107-— 101-— 100-26
100-30
101-101-26
306 35 101 —
153 75 258 60 149 50 275--282 50 253-60 1C6 75 191 25 23 50 445--90--94-63--47-75 30"— 73'— 182"— 486--
130 80 678 25 1775-50 65? — 761' — 241-50 732 -595 50 2616 — 645 90 271'— 551:— 151 —
19 14 19'17 23-58 2408 117-95 9555 253 6 —
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
f
1137 1-1
Ana in Ivan Tavčar, učitelj c kr. umctno-obrtiie strokovne šole naznanjata s potrtim srcem, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, daje Vsemogočnemu dopadlo njuno ljubo hčerko
Cirilo
po kratki mučni bolezni poklicati med svoje krilatce.
Fotograf L. Krema
LJubljana, Su. Petra cesta štev. 27
se sl. občinstvu, vljudno pripo-ročo, da blagovoli uvaževati ob ^ binkoitnib prazn. njegov atelje. Ll
I', fi ' . «* mmaam tsmmti mbus^js SL.^
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom bridke i/^ube najinega iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata, gospoda	lli9
Josipa Stareta
profesorja in ravnatelja
za mnogobrojno udeležbo spremstva k večnemu počitku in darovalcem prekrasnih vencev, izrekava tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, 16. maja 1907.
Amalija Stare in dr. Anton Stare.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, fiim itd.
V7a/bolj. kosm. zobo-
eisti/. sred-str o
Izdelovatelj "Ljubljana, Spital.-Stritar, ul. 7

V
Nova idealna voda za želodec
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju In ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih organih.
Glavna zaloga v LJubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In v ii 23 drožerljah io—2 //.^
Javna zahvala!
Moj soprog g. Franc Pečnik, posestnik in tovarnar zavarovan je bil pri c. kr. priv. Assicurazioni generali v Trstu na življenje.
Umrl je pred kratkim ; ker pa ni bilo v veljavi, zavarovalnica ni bila zavezana zavarovalni kapital izplačati.
Vendar pa mi je družba vseeno izplačala prostovoljno ves zavarovalni kapital, za kar se najtopleje zahvaljujem in to že tako kot kulantno poznano družbo priporočam.
Posebno se pa zahvaljujem g. I. \V. Rčgerju, ravnatelju glavnega zastopa ze Kranjsko, katerega vpliv in priporočilo mi je to dosegel!
I

^ Učenca
za črevljarsko obrt
sprejme "145 3—1
I Ivan Piš
Zg. Šiška 79
Pošta
IIIIIIIIIIIIIKI
Krojaškega ** s® pomočnika
sprejme takoj v stalno delo Ivan Zvezda, krojač Jesenice, Gorenjsko.
IIIIIIIIIIIIIII
1122 1-1
Frančiška Pečnik,
Domžale.
Jasna glava	I
Močni živci	f
2970 7-7 a zdravo spanje #
se dobe po stalnem uživanju
brezalkoholnega
Javna zahvala!
Slavno vodstvo »Kranjske hra I nilnice« v Ljubljani je Vincencijevi ; družbi »Marijinega Oznanenja" naklonilo ; svoto 400 K in se za ta velikodušni dar j slavnemu vodstvu ,Kranjske hranilnicc" najtoplejše zahvaljujemo.
LJUBLJANA, 8. maja 1907. 1121 1-1
Vincencijeva družba Marijinega Oznanenja.
- jabolčnega soka
Nova trgatev znatno cenejša I
Najfinejša in najprijetnejše osveževalna pijača na zabaviščih.
JURIJ SCHICHT A.-G.
oddelek „CERESWERKE", Ustje n. L.
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
Giesslilslfi! kisle vodi.
Jfnj [na jvnjlmMmmuc.
„ 9a k.m hjov dtkhii lic. Jn, ta, mn h mla d.o^iL, Jhi/m Jjidknmim k ono pil.
uvirek: Gjteasirmi&i Ssuerbruau
; Jelei. Mttaja, zdravilne kepaliifte pri Karlevlh var;, ;	Prospekti i.antonj in franko.
V Ljubljani ae dobiva v vaeii lekarnah, va^j.vv j ;<?*}erij*kih prodajalni«!« in trgovinah % joitvin»»i >*■
j V|IW«D.
Zalog« pri HShzat Kasti«»Hii in Pete' J.«M*ik-»
114 62 54
Iščem
Ii a tli r,. I no rjo vi. 14 n«>l|,|,<»vn nlniltiit Itnvt.
sama sc ic obnesla za najokusno|šo primes, ki lahko
prebavna, .. ^ ^ redilna in V krvotvorna ^^ V. speSi zdravje. ^^ >
acenl^e in
predajal^©
za mantifal^tarnc trgc^inc.
Vstop takoj.	1113 3~2.
T. OGRIN, Novomesto.
Lepa pristava
na lepem, mirnem kraju, v dobrem stanu, pripravna za prenareditev za stanovanje, z lepo kletjo, je po ceni naprodaj.
Več se poizve pri lastnici Ani Levičnik, posestnici v Kamniku na Grabnu. 1127 3-1
Obrtni shod.
lj Poročilo o obrtnem sbodu, kateri se je vršil preteklo soboto v »Rokodelskem domu«. Anžič otvori shod po pozdravu volivcev — obrtnikov in podeli predsedstvo g. Rozmanu. Gospod Anžič razvija sledeče misli: Vsak stan si izkuša izboljšati svoi položaj. Ne gre se iiam tukaj za osebo gospoda Kregarja, ampak za princip, da zmaga obrtnik, katerih zastopnik jc kandidat »S. L. S.« gospod Kregar. Očita se, da on ni zmožen, da bi zastopal koristi obrnikov, a ravno njegovi dosedanji nastopi v trgovski in obrtni zbornici pričajo, da ima on več smisla za naše potrebe, kakor vsi liberalni člani zbornice, kjer nimajo obrtniki glavne besede in so močno zapostavljeni. V Lvovu so izvolili kleparskega mojstra za župana, kar priča, da imajo tudi obrtniki dovolj sposobnih liudi v svoji sredi. »Slov. Narod« pravi, da bi bil škandal, ako bi obrtnik Kregar zmagal. Jaz pa mislim, da bi se potem čast nas obrtnikov povzdignila. Pisarjenje po »Slov. Narodu« je podlo; prej bi bili delali, ne pa. da sedai mešetarijo. Posebno Predovič prešičji prekupčevalec se trudi in agitira, pa zastonj. Ako bi bila Hribarju korist obrtnikov na srcu, potem bi on šel h Kregarju in mu želel srečo k izvolitvi. Kako ljubi župan obrtnike naj pokaže sledeči slučaj. Oddal je on neko delo enemu obrtniku. Ker pa ta ni imel zadosti denarja, da bi delo dovršil, šel je h Hribarju nam mu nekoliko da na račun, pa mu ni dal. Med tem časom se oglasi drugi obrtnik pri županu, ki mu je bil bolj pri srcu, in prevzame ono naročilo. Prvi obrtnik je pa trpel zaradi cekinastega Hribarja! (Sramota). Dosedaj se ni Hribar prav nič za naše koristi potegoval, pač pa je marsikateremu grdo krivico naredil, Ce Hribar zmaga (ne, nikoli!) potem nas bo še bolj pritiskal, kakor dosedaj, prevzeten bo še bolj in nas ne bo hotel nobenega poznati. Agitirajmo z vsemi svojimi močmi za »S. L. S., ker ona je dosedaj vedno pokazala, da so ji naše koristi pri srcu. Če bi se pa zgodilo, da bi Kregar ne delal tako, kakor nam je obljubil, dal nam je besedo, da odstopi. On ne bo imel nobenega dobička od tega, če postane poslanec, pač pa škodo in naš ugled bo rastel. Če pa on pade, potem pademo ž njim tudi mi. Vsak naj voli po svojem prepričanju, po svoji vesti. Ne bojte se terorizma magistratovega. ker volitve so tajne in svobodng. Pripeljite tudi druge na volišče in agitirajte za našo sveto stvar, ker če Hribar pade, padejo vsi oni, ki izkoriščajo naš stan. Če Kregar zmaga, zmagamo tudi mi in imeli bomo veliko zaslombo na Dunaju. Napravilo se nam bo obrtno kreditno društvo, kjer bo vsak pošten obrtnik dobil posojilo brez porokov z jako nizkimi obrestmi. Če zmagamo za drž. zbor, potem bomo tudi v občinskem zastopu. Ako stoje delavci v boju za Kregarja, pridružimo se iim tudi mi, da tem zmagonosnejše porazimo naše nasprotnike. Ako mojstri zmagajo dobe tudi delavci boljše plačilo. Potegoval se bo tudi da bodo vsa javna dela oddana domačim obrtnikom. Z burnimi živijo klici na Kregarja je končal svoj govor; medtem je prišel gospod Kregar prisrčno pozdravljen. — Svetovalo se mi jc naj skličem poseben shod za obrtnike, da slišim tudi njih želje. Nekateri so ki se ogibljejo takih shodov iz strahu pred magistratno kliko. Na shodu v Trnovem je bilo precej obrtnikov, ki so pa tam ostali. Nam očitajo, da nismo napredni. Povem pa. da kdor izmed obrtnikov ni napreden, ta ne more živeti. Vsak mora biti napreden, drugače pa v obrti zastane. Četudi iaz ne zmagam, potegovali se bodo pa naši poslanci za obrtnike, kakor so to doslej storili. Pogodba z Ogrsko se mora skleniti tako, da ne bo nam obrtnikom v škodo, ampak v korist. Mi imamo rajši popolno ločitev od Ogrske kakor pa pogodbo ki bi nam škodovala. Obrtno in delavsko vprašanje je tesno združeno med seboj, ker, ako ima mojster mnogo dela in zaslužka, potem dobe delavci boljše plačilo. Mali obrtniki plačujejo skoro povsod bolje svoje delavce, kakor pa veliki trgovci in tovarnarji. Skrbeti bo treba za večji eksport naših pridelkov, za kar naj bi se pridobil Balkan, drugod niso tako ugodna tla. Sklepati se bodo morale take carinske pogodbe, ki bodo nam na korist. Kar se tiče obrtnega zakona, ni noben zadovoljen z njim in tudi tu bo potreba poseči vmes, da se ta zakon prenaredi. V naši trg. zbornici prevladujejo le interesi velike trgovine. Koristi trgovcev in obrtnikov se križajo; zato naj bi se ustanovila ena zbornica za obrtnike, druga za trgovce. V tem smislu že delujejo nekatere zbornice na Nemškem in to z najboljšim vspe-kom. Pri nas zahtevajo mnogo veliki trgovci, za male obrtnike se nič ne stori. V sredo sem v zbornici predlagal nai se obleka za naše poštne in sodnijske uslužbence in uradnike da domačim obrtnikom v delo. Tako bi ostalo precej dobička v našem mestu. Ti so mi namreč tožili, da dobe obleko, katera pa nikakor ni narejena za njih život: ali je preobilna, ali pretesna. Ti pa morajo dati to popraviti in to iz lastnega žepa plačati. Ni li to krivično? Sedai dela te obleke neka judovska tvrdka v Trstu. (Škandal). Vsa dela, ki se lahko izvrše v Ljubljani, naj tu ostanejo. Pove potem več slučajev, kako razlagajo nekateri gospodje paragrafe na magistratu, tako, da jih še sami ne razumejo, kaj šele drugi. V prisilnih delavnicah bode moralo delo končati, ker to se godi nam obrtnikom v škodo. Tudi vojaštvo bo moralo oddajati naročila za različna dela raznim zadrugam. Zdaj pa šele pride kreditno vprašanje. Skoraj vsak prične svojo obrt s praznim žepom, in s svojimi močmi in pridnostjo pride do premoženja. Kredit je .iako potreben. Obrambena zveza se je ustano-
vila v varstvo naših koristi in jaz sem sprejel njen program. Obrtno kreditno društvo se bo moralo ustanoviti. Kmeti imajo svojo »Zadružno zvezo«, kateri da vlada vsako leto 20.000 kron podpore. Če ustanovimo rili svoje kreditno društvo, potem bo vlada tudi to podpirala. Zadruge, kakor so v Kropi in v Št. Vidu, so tudi dobile podpore. Pri nas se zastarajo računi šele po 30. letu. Skrbeti bomo morali za to, da sc ta doba zniža in sicer na eno leto in da se bo denar v enem letu lahko iztirjal. Vi vsi občutite sedaj vladajočo nezmerno draginjo, katere nihče drugi ne povzroča kakor takoimenovani trusti, karteli; to so združeni kapitalisti, kateri določajo stalne cene. Proti tem bo treba izdati stroge zakone in jim vzeti orožje iz rok. Mi bomo delovali na to, da se izpelje splošno starostno zavarovanje. Obrtniki delamo in se trudimo. Na stara leta pa mora marsikateri izmed nas od občine do občine prosjačiti in jim je v nadlego. Taka je žalostna usoda marsikaterega izmed obrtnikov. Liberalci pravijo, da bi bil škandal, če bi obrtnik zmagal v Ljubljani. Sami so pa proglasili na Dolenjskem tudi obrtnika za kandidata in kakor sem slišal, je Hribar ponudil kandidaturo za ljubljansko okolico g. Zakotniku, tesarskemu mojstru. Potem pove o čednih stvareh župana in Franketija, »hofpolbcrarja«, v zadevi bolniške blagajne in onih ogromnih tiskovin. Pač Hriba rja vredne stvari. Omeni, da ima pri nas vsaka nova dobra stvar rak-rano na sebi, namreč koj v začetku nastanejo taki stroški, da vsa stvar lepo zaspi. Kakor sem delal do sedaj nesebično, tako bom tudi zanaprej; vsak naj stori svojo dolžnost, in zmaga bo naša. Obljubljam delati v Vašo korist in prospeh. Sedaj nastopi dr. Šusteršič, ki daje razna navodila za v torek. Vsak naj pride na volišče hitro ko mogoče, da odda čim preje svojo glasovnico in se bo potem lahko razvila agitacija. Omeni različna sleparstva magistratne klike. S. L. S. je vedno zastavila vse svoje moči v prospeh obrtnikov. Liberalci pa niso ničesar storili. Saj je znano, da je Ferjančič, ki je bil skozi 6 let v permanetnem odseku, trikrat odprl svoja usta. Najbolj izmed nas se je potegoval in trudil za koristi obrtnikov g. dr. Žitnik. Liberalci pa kot zastopniki mest in trgov niso ničesar storili. Z novo obrtno reformo nismo zadovoljni in bomo delovali na to, da se ta nadaljuje. Upamo, da bomo sedaj več dosegli kakor prej, kajti dosedaj so imeli kapitalisti največ upliva. Kar bodo obrtniki želeli, bomo vse podpirali in z nami tudi drugi Jugoslovani. Držali se bomo vedno programa ki so si ga obrtniki sami postavili in bomo delovali v sporazumu z njimi. Potem prečita dr. Šusteršič dopisnico katero je v svojem vsestranskem navdušenju poslal presvetli cekin Hribar sam s svojim lastnoročnim podpisom. Med čitanjem te dopisnice, ki si jo je drznil »sladki« Hribar poslati našemu veleugledneniu voditelju, vladalo je največje veselje. Sajno toliko je bilo pogreše-nega na nji. da bi moralo stati namesto Hribar župan Kregar pasar in vse bi bilo v redu. Mi vsi pojdemo v boj za čast Ljubljane. Vsi srno proti temu, da bi pijane tolpe okoli po Ljubljani šipe razbijale in vdirale v hiše pod varstvom policije. Mir in postava naj zavladata, ne pa surovost. Če Hribar pade, bomo drugo leto poinedli tudi na magistratu. Liberalci pravijo, da je Kregar dober rodbinski oče , pošten človek, dober obrtnik, a za poslanca ni, zakaj pa ne? Povsod, kjer je 011 nastopil bil .ie mož na pravem mestu, tako v trgovski in obrtni zbornici, v bolniški blagajni, kier je zasledil defravdacije. tako da bi ves denar ven iz kase pobrali. Na koncu omeni o veliki blamaži presvetlega Hribarja, ki jo ie doživel z »Narodnimi Listi« v Pragi. Znamenje da našega Programa in Hribarja nobeden zaveden Slovan ne mara. Zaključil je svoj govor in shod s krepkim »Živijo Ivan Kregar« in zavladalo ie veliko navdušenje.
Hiša na prodaj.
Proda se iz proste roke v Kranju eno-nadstropna, sama zase stoječa hiša s hlevom, dvoriščem in vrtom. — Več se izve pri lastnici Mariji Tome £t. 20 istotam.	1099 3-1
t Pri nakupovanju #
= suknenega —' in manufakturnega = blaga =3
■■ opozarja na tvrdka
HDGO IHL
v Ljubljani
dpitalike ulico šter. 4 $11 aa-a , Velika aaloga i'i m
suknenlh ostankov. '
Marija Sattner,
Ljubljani, Dunajska cesta «t 19, N. stop., U. nadstr. (Medijatova hlia),
m priporoča pni dnborMimi m
izdelovanja cerRveniR
para-
meritev.
16—M
Ltdeluje oele ornat« kasni* r rseh liturgienih barvah, plnvtjal«, obhajila« bora«, fttol« in vse aa iloibo boljo potrebna stvari, priprosts in aajfineja, kakor ae glasi naročilo, t svilnatem in ilatem Teze njo. — Izdelaj« tudi bandera ia baldahina ter iivrinje vsakovrstno •• r k ▼ • . • perilo ii pristnega platna. Vporablja samo dabra blag«, cena p« BMgofiaattl alzke, zagotavlja trpeino, vestno delo in bitro postreibo. Prenovljeni* starih p&ramentov tudi zadovoljno prevzame.
Vožnja traja dni £ dni
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi velil\ansl\imi parnimi

K . .....
Pojasnila daje zastopnik fr.CcUniO
Jhubljana j^iodvo^e-uiice štv.28
Odhod izjjubjjane vsaKj ponedeleK,torek in četrteK^v tednu.
FILilP LAZAR,
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
VeliRo zalogo na na na na na na na na Hišne oprave
iz mehkega in trdega lesa, vsakovrstnih stolov, miz,
madraoev in iimnio. — V zalogi imam veliko izbero
Rrsi (mrtvašRiR Irug)
od najpriprostejše do najfinejše in pa po najnižjih cenah brez konkurence!
832 6
Naznanilo in priporočilo.
Ker sem svo.e tesališče in lesno skladiS6e opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev
— vseh tesarskih del, —
kakor: stre&ne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd.
Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko.
Franc Pust,	440 10
mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana.
Patent

ernt
asbestnl cementni Skrili
Eternit tovarne
LUDIIVIG HATSCHEK g
__@
Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje vsem'vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. m^^nm— Najdalekoselneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte! — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa Dovje in v Trstu, via Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami.	5k2 9
Veliki novi cenik, pošlje se zastonj in
ki je ravnokar izšel, poštnine prosto. : :
Cenjene hotrice in botri!
Pri nakupovanju birmanskih daril Vas uljudno opozarjam na svojo veliko zalogo vseh vrst ur, verižic, uhanov, brošk, okraskov itd. po najnižjih tovarniških cenah.
Zaradi ogromnega prometa, ker razpošiljam sv( je blago na vse kraje sveta, katero je le prve vrste in priznano najbolje, rti je mogoče vsakomur z blagom kakor s ceno najbolje postreči.
Z velespoštovanjein se priporoča
Veliki novi cenik s koledarjem po pošti zastonj.
po birmon
H. SUTTNER
943 8—6
: : urar in trgovec z zlatnino in srebrnino : : v LJUBLJANI, Mestni trg, nasproti rotovžu.
N kl cilind. r«mont. ura.....gld.
srebrna cilind. remont, ura moška .	„
anker „ „ „ .	„
„ verižica	„
„ žensita ura.......
14 kar. zlata ženska ura..........„
zlati prstan..................„
„ uhani....................,
V&lika zaloga prve vrste najfinejših popolnoma zanesljivih precizijskih ur, kakor : Glastiiitte, Schaffhausen, Ornega, po
tovarniških cenah.
1 * 1" m 'i1*' |**I ^ '11 *-* J"|| "* Iti * VI * !/*.■! ~IIIL * 11 '»I.n.1 »~.fLri t I'I	ni~«llfiil. fn J~j Il~n)l_fi
Zahtevajte švicarske tfnion-ure,katere so najboljše in le I. vrste.
Zaradi velikanske zaloge, katero sem osebno v Švici pred podraženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najboljše postreči.
Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda, da se prepriča.
Tudi imam na novo urejeno bogato zalogo verižic, uhanov, zapestnic itd.
Nikel cilinder-remot. ura .... gld. 2 40

Vsled silnega pomanjkanja prostorov smo prisiljeni razširiti še to leto svojo prodajalno. Da si pa kolikor mogoče olajšamo dvakratno selitev, smo se odločili oddajati spodaj navedene knjige za nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa veljajo samo do selitve, t. j. do 30. aprila tekočega leta. Po preteku tega termina je vsaka znižana cena popolnoma izključena, ker bodo novi lokali ustrezali vtoliko našim potrebam, da nam v svrho pridobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo.
Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne^ krščanske device. Poslovenil B. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2 48) samo K 2-—, zlata obreza (mesto K 340) samo K 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 5 —) samo K 3'—. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki.
Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ki med svetom živijo. Spisal O Nikolaj Meznarič. Peti pomnoženi natis 1899. Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 1-30, » poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik, ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo.
Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubriemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 150, s poštnino 20 v. več. Zlata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko življenje v srečno posmrtnost; knjiga ni stroga, temveč upliva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste.
Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1895. Rdeča obreza (mesto K 160) samo K 1-—, s poštnino 10 v. več.
Kruh Ifčbe&ki ali navod pobožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo, s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami. Na svetlo dal Janez Zapančič, župnik. Četrti natis 1890. Šagrin-usnje, okovano z zlato obrezo (mesto K 3 60) samo K 2-—, s poštnino 20 vin. več.
Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uredil Anton Žlogar Broširano (mesto 60 vin.) samo 30 vin., ve-
zano (mesto K 120) samo 50 vin nino 5 vin več.
Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Ivan Belec, župnik, 1885. Broširano (mesto K —-40) samo K —20, s poštnino 5 vin. več.
Psaimi. Preložil Ivan Vesel 1892 Broširano (mest;) K 2'—) samo K 150, s poštnino 20 vin več
Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Založil Anton Golobič,
1890.	Broširano (mesto K 160) samo K - 90, s puštnino 'JO vin. več.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan Sašelj, 1906. Broširano (mesto K 2-—) samo K l-50, s poštnino 20 vin. več.
Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Lampe, 1906. Broširano (mesto K. 4*80 samo K 3 80, vezano (mesto K 6'—) samo K 4 90, s poštnino 30 vin. več.
Za duhovniško porabo:
Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kržič in Alojzij Stroj. I. in II. zvezek. Broširan (mesto po K 6-—) samo po K 3-—, vezan (mesto po K 7 50) samo po K 4'50. II. zvezek konča v alfabetu z besedo „Ljubosumnost.
Duhovski poslovnik. Sestavil Martin Poč, župnik, 1900. Broširano (mesto K 4 —) samo K 2 80, vezano fmesto K 5 -20) samo K 3-90, s poštnino 30 vin. več.
Katoli&ko zakonsko pravo z oz rom na državne avstrijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, 1894. Broširano (mesto K 2'—) samo K 1 —, vezano (mesto K 3 20) samo K 2 20, s poštnino 30 v. več.
Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. Za_ cerkev sestavil Anton Veternik, župnik. Štiri zvezki broširani (mesto K 9'—) samo K 6-90, vezani (mesto K 12-20) samo K 9"80
Jezusovo trpljenje in sedanji čas. Spisal in govoril dr R Neuschl. Poslovenil F. Hiersche. Broširano (mesto K 1-20) samo 80 vin., s poštnino 10 vin. več.
Duhovni Pastir (za pridigarje). S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzi) Stroj, preje Anton Kržič. Letnik 1887,
1891,	1892, 1893, 1894, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 (mesto po K 8 —) samo K 4 —, s poštnino 30 vin. več.
Kakor že povedano, velja znižana cena
samo do 30. aprila t. L	509 20
Srebrna „
anker-remont. Srebrna verižica . . 14 karatna zlata ura .

3-80
5- — 1 — 1280
131 2)
in trgovec na drobno in debelo, delničar švicarske tovarne U n i o n - u r
UBLJAN1, nasproti frančiškanski cerkvi.
M N N N N N N N N IN
| umetnega steklarstva«slikanja na stekla
FAFF-ovi šivalni stroji
•o najboljši za rodbinsko porabo,
«ar Šivajo, gofijo in p leto
ne prekosilo za obrtne nameri© šivajoč sem in tje (Kugellager).
Glavno zastopstvo« FRAN TSCHINKEL Ljubljana, Mestni trg f.	Kočevja, v grada.
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča preča.stiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
»KATOLIŠKA BUKVARNA" V LJubljani. M
AnnmmanomKinnnA
21
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi »a-n
Narisi in proračuni na zahtavo zastonj. Spričevala mnogih iorršeaih del se aa razpolago p. a. odjemalcem r iglel.
nMMtMmmmm*
m??H?tmmfT?m
i vrs«
i
Cementarna na Pešati Aa Z A J E C P- Ool pri Ljubljani.
Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah.
Preč. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, huhinje mr^ojl/ nlnŠPP v razn'h barvah (do 5) in okus-in hodnike, krasne UlU^ailV JJlUObG nih vzorcih po K3- 5 za 1 m2.
brušenetpirane ..marmornate mozaik plošče44,
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m2 po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz iniitiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	64t 8
Proračuni zastonj in franko. Ceniki in vzorci na zahtevo.
4 i
latina

^^BV'////';
Štajersko.
Ž«l«*niška potinja, p»Ha in brtojavni urad.
§	Krasna lega, zrak
S	poln kislika. brez
-	prahu. Moderna
"S	uredba, živahno
g	družab. življenje.
Popolnoma prenovljeno. Nova hydro elektr. mehan. therapeut. zdravilnica v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in banj. kopeli, inhalatorij, pneum. it parat, parne kopeli, elektr* masa/a, solnčne kopeli, zdrav ^imna-stika — Preizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, irevih, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hamorrhoidah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu in krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih in Marijinih varih. — Novi hotel z dietetiino restavracijo in novim vodovodom z izvrstno pitno vodo. 7463
Prodaja na debelo in drobno.
B11 r n e x
ie iz kranjskega lanenega olja
1610 100-82 prodaja
Udolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv llrnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
i karbolineja in gipsa.
■ »KMBB b-'. jn TJifKmm-mai^KmBmimsamKJasaM emmsom«

Odlikovan z zlatim zaslužnim križcem8 krono.
prva češka
C. kr. priv. ^jjj^
orjelj"in harmonijev
tovarna J. Tuček=a, Kutnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orglje) piano in pianino najmodernejše konstrukcije.
Nizke cene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov. Ilustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko.	912 26—5
Ustanovljeno 1869. 3—5 letno jamstvo.

Cene stanovanj do 1. junija in od 1. septembra 25°/o pod tarifom.
> Zdravilišče Krapina -Toplice na Hrvaškem >
celo leto odprto. Sezona od I. maja do konca septembra.
m	Obiskovalo je v letu 1906 5221 oseb. Od postaje Zabok-Krapina-Toplice zagorske
^železnice eno in od postaje Rogatec, lokalne železnice Grobelno-Rogatec, d?e uri z vozom oddaljeno. Od 1. maja vozi vsak dan po dvakrat omnibus med Zabok-Krapina-Toplicami g; in sicer k vlakom v Zabok ob 7. uri 53 min., 10. uri 8 min. zjutraj in ob 4 uri 16 min. po-o* poludne; z Rogatcem k popoldanskemu vlaku. 30—35° R (375—435 Ci tople akrato kopeli so izborno zdravilo proti trganju, revmi v okostju in njenih nasledkih, ischias, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kron. brightovi bolezni, ohromelosti, dalje pri raznih ženskih boleznih. Veliki bazeni, posebne kopelji v marmornatih in lesenih banjah in tuši. lzborni sudariji Jpotilnice), masaža, elektrotehniška Šved. zdrav, gimnastika Bogato urejena stanovanja, dobre in cene restavracije, stalna zdraviliška godba. Prostrana senčna sprehajal išča, igrišča itd. Kopališčni zdravnik Dr. Ed. May. Prospekt in pojasnila daje
kopališko ravnateljstvo. Pravi naslov: v ,,»,	,	. _ ..	,,
•	.Kopališko ravnat. Krapina-Toplice, Hrvaško.'
K Slovita, moderno urejena V 2&9 8 tovarna	rj
vG.SKRBIC:
$ Zagreb, Ilica 40 A
pripuroča sv°Je obče Poznate solidne in cene
žaluzije, lesene in A platnene rolete, le- ^ sene in železne za-tvornice za izložbe Jt, in prodajalne, jjr
ter prosi, naj slavno p. n. 'a*' občinstvo obrača vedno K* večjo pozornost na to so-
lidno tovarno. rj^jl
ivvssgpy Ceniki ln proračuni na ^ , -	^L-^	zahtevo zastonj.
fecccccccccccc^
Lokal
se odda
mm
•Va
C CQ
Jv5
mmmmmmW
mim
$
'A
«s
O N O
ti
mm
1 AOvM^
Najceneje In najhitrejša vožnja v Ameriko jc 1 pnrniki »Severonemškešs Uoyda'
IZ

□ Bremena
ffe&)-y orK d
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilh@lm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. ■■■"■■I ■ Grosse. mm—m hf>i$' Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozrie listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2518 62-26
Etivard Tavčar-ju, bKolodvorskih ulicah St- 35-
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmor« in na vse ostale dele svete, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
za trgovino z opravo vred na Jesenicah, na lepem prostoru pri novem kolodvoru.	1101 9-3 Več se poizve pri posestniku ANTON CEBULJU, na Jesenicah.
<HK!XUX<aK*BIII
S VAN PENGOV
podobar, izdelovatelj oltarjev itd.
raznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	684 20-3
odobarsko delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice štev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom loletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje . ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.^«
Podpisani uljudno naznanim, da sem svojo slikarsko in pleskarsko obrt iz Kolodvorskih ulic preselil na	1092 3-2
Rimsko cesto štev. k9.
S spoštovanjem
Josip HflKOVEC mlajši.
Podružnica -■^fS^ c. Kr. priv.
avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt
(prej banka L. C. Luckmann)
= v Ljubljani, Franca Jožefa cesta šfev. 9 =
delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000
se bavi z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: z nakupovanjem in prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valut in deviz, preskrbuje in deponuje ženitovanjske kavcije, prav tako tudi službene kavcije in vadije za udeležbo pri ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje njih upravo in revizijo pri izžrebanjih, zavaruje srečke proti kurzni izgubi,
izplačuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pri
svoji blagajni, in
dovoljuje predujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuzemske in inozemsko borze,
prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro-konto, ter dovoljuje imetnikom takih računov da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom čeka A vista,
izdaja obrestonosne blagajniške liste, dovoljuje kredit na tekoči račun,
eskomptuje v tuzemstvu in inozemstvu izplačne menice ter jih
prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, ter
izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice. 725 15—15
»M
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
1 Ljubljani, Selenborgove nllce štev. i
•ter. 981. Usnje sa voščenjs ■ Močnimi podplati K 9 50
' itov. 3611« Boicalf i angleškimi podplati K 18-60.
.ChickV
Pred. štor. 690. Irhovina a Urinimi
podplati K 6 —. Pred. Herr. 720 Isti U lakovine K 6 30.
dobavlja kot znano najboljfie 6 • v I j
Pri naročilih zadostuje pred. itevllka.
Zunanja naro®ila proti poVaiotju. Ceniki brezplačno ia poštnina prosto.
Nepriležai izdelki se zamenjajo.
»Moderno*.
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. itev. 663. Sabakld K. 101»
podplati K 9 —.	, , 667 I»- Boicalf K 18'—•
Pred. štev. 746. Glasgovv Chevreau s	, , 610. Lakovina K 13'—•
močnimi podplati K U'—.	(1323 lt)

Podpisana ima v zalogi n&jrainovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahina, raznobarvno plaičo, kanule, plnvlale, dalmatlke, vo-lnrae, albe, korotoljo, prte itd.
•ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi boiji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje rodno ln poSteno po najnižji eenl bandera in vso drugo obleko.
Predastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih »zir&ti na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dra-Stev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenej&o postrežbo in najnižjo rano, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. NajodličnejSim spoštovanj an se priporoča 2803 26— 22
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
▼ Ljubljani, Wolfove ulloe 4.

Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št. 12.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.
«o
cr. u o.
Razglas.
Vir zdravja
so
s s s brezalkoholne pijače s::
mej temi s pomočjo MarJnerlevIli lomečih limonadnih bombonov.
okus malin, oitron, jagod, čre&enj, difiečih jagod, prirejena
šumeče limonade
eedose£ne. — Edino pristne s to varstveno znamko. — Vsakoletna poraba nad 40 milijonov. — Edini izdelovalec:
■m« Prva češka akcijska druiba ——
orientalnih sladkornih in čokoladnih izdelkov
RroUe?. vinogradi, prej A.Marfner. - Glavni zastop: Dano] VI., TbeobaMgasse 4,
Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje s tem zgradbe novih železo-betonskih mostov;
a)	na deželni cesti v Poljanah, proračunjen na 7000 K,
b)	„	„ v Gorenji vasi, „ „ 2500 „
c)	„ „ „ na Cešnjici	„ „ 2500 „
in vabi ponudnike, da svoje pismene ponudbe z napovedjo popusta ali nad-plačila na enotne cene do
28. maja 1907
ob 12. uri opoldne vložijo.
Ponudniki morajo v svojih ponudbah, katerim je priložiti 5°/o varščino od proračunjene svote, izrečno izjaviti, da načrte in posamezna dela popolnoma poznajo in da se dotičnim stavbnim pogojem brez ugovora podvržejo. Načrti, proračuni in pogoji so na vpogled pri cest. načelniku v Srednji vasi.
v
Okrajni cestni odbor Škofjeloški, dne 1. maja 1907.
Ig. Čadež, načelnik.
1015 3-3
•90 10—10
blizu Naschmarkt-a.
W3BT Najcenejša vožnja v Ameriko. HSS
«
M L
E <
E. Kristan
oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna
za
■Ameriko
v LJubljani Kolodvorske ulice št. 41
71 52—18
>
3
w
IST Najcenejša vožnja v Ameriko.
Nov vozni red na južni železnici.
S prvim majnikom t. I. uveljavi se na progah južne železnice nov vozni red. V kolikor smo poučeni, se bo nov vozni red od sedanjega precej razlikoval.
V	obče se spremene številke vlakov v obeh smerih, t j. iz Trsta proti Dunaju in iz Dunaja proti Trstu.
Do prvega majnika vozijo iz Dunaja v Trst vlaki s soda- in iz Trsta na Dunaj z liha- številkami; s prvim majnikom pa se to zaznamovanje vlakov preobrne in bodo vozili vlaki s sodaštevilkami iz Trsta na Dunaj, in vlaki z lihaštevilkami iz Dunaja v Trst.
V	kolikor zadene to predrugačenje postajo Ljubljano nam je znano sledeče:
Prihod : Odhod : Čas :
št. 1 — v prihodnje	št. 6 12<« 12"> o polnoči na Dunaj.
Brzovlak Osobni vlak Brzovlak Osobni vlak
n	r
Brzovlak Mešanec Osobni vlak
n	b
Brzovlak Osobni vlak
»	n
Brzovlak
Osobni vlak » *
Mešanec Brzovlak Osobni vlak
30 6 —
32	— 35 -
8 — 101 — 59 — 50 -1 — 34 —
31	— 2 —
55 — 58 -100 — 5 —
33	-
kot osobni
brzovlak
kot osobni
31
3
33 36
5
72
78
73 2
35
32 1
76
79
77
4
34
1213 1240
nespremenjeno 4» 452 zjutraj
457	510	s
5« 6«« „ -
nespremenjeno „
v Trst.
1J27 123« 2« 5"
1137 100 3O8 5«
nespremenjeno zvečer 815 8»
nespremenjeno ,
1135 1220
na Dunaj, v Trst. na Dunaj, iz Reke. iz Dunaja, dopoldne na Dunaj, opoldne v Trst. popoldne na Dunaj, v Trst na Dunaj, v Reko. v Trst. na Dunaj, na Dunč^j.
Tudi na progi Ljubljana-Vrhnika se preobrne zaznamovanje vlakov, med tem ko je sprememba prihoda, ozirbma odhoda teh vlakov skoro brezpomembna.
Kar se tiče sprememb na c. kr. državni in dolenjski železnici, so iste žačasno še nedoločene.
Ljubljana, dne 16. sušca 1906.
Starken, ametoi ii koistrik« cijske kljačaraičantrt.
flldrallčne vidre In sesalke
Josip Weibl
J. 8preitz«r-ja nasl. IJUBIJUIA, Sianikova ulici i
priporoma m slavnemu občinstva la prečastiti duhovšinl v izdelovanja vseh v Io stroko »padajočih predmetov: UAno omraftja m stroj, obbajllne mlie, ograjo nn aslrodvorn •bmajno omreftje, volno vrata, balkoni, verando, stolpno krit«, ItodUnlko, strelovod«, koloma okna, telesno atole tU. 8poey ali teta-- valji Ani aaatorl ta solnAne plahte po nsO novejšem sistema a su»o4vigaliM s 1609 63—69	operami bres vijakov.
O
Konces. pogrebni zavod Ant. Marsu c, mizar v ŠKofjl Loki.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril
filiiolKo pogrebnega zavoda
tudi na Jesenicah.
Filijalko vodi gospod Filip Lazar, mizarski tovarnar na Savi, kateri sprejema vsa tozadevna naročila.
Dalje naznanjam slavnemu občinstvu, da imam v zalogi v Škofji Loki kakor tudi na jesenicah
mrliške krste najrazličnejših vrst.
Opozarjam slavna cerkvena predstojništva na veliko zalogo pravih voščenih sveč, za kojih pristnost je zajamčenih 2000 K. V zalogi imam tudi pogrebne sveče različnih cen.
Vsa pojasnila glede pogrebov itd daje za Jesenice gospod Filip Lazar, v Škofji Loki pa lastnik zavoda Anton Marguč. — Vsa opravila se točno in po najnižjih cenah izvr&e. 1014 3—3
Zahtevajte zastonj
Id Iranko mo| vdlkl, bo(»lo lluilr.ta. (lavni cenik i nad SOOO llkiml vatfc •ril alkrlmutlli, aiebralii In rl.tlh u i laimko KoikoLf, Hibi, Um«**, H«h»mi»u»f», «l*-,tiut4e bakoi ludl ra«h »ril lolldolh zl&L.lu la arafcrala tu Izvirala tooialiklh coaak.
Nlktl. rcnonl. ara......K >'—
■UI. Rcikopl ptital ara .... . 4-— , . trn« Ickl. rcaa ura . 4 — ivlc. Iivlr. Roakopl pat. ara . , 5 — Ooldln ram. art .Luna" kalcaft . 8 SO artbr. . , -Olorla" , . 8 40 , , . dvojni plati . . U SO . aktep. vcrlilca i rinile, o. paro In karab , 15 gr. talka . 3-raaka Tala nlkel. ara a aldro i .Luna* kolaijam , 10-50 ari a kukavica K 8-90, budilka K 3 90, kutaln|aka ara K J — ivarcvaldaka ara K 3 80. £a vaako aro Kletno plaoaeno Jamatrol Nikak rlalkol Zaaaeaa dovoljena, ali deaar naa«) I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mosn, 1789 (Briiz) it. 664, Češko. 100-61
Za procesijo
preso. R. Telesa
Petero himnov : O
saerum convivium. Ego sum panis vivus. Adoro te. O salutaris hostia. Lauda Sion. Za mešan zbor, zložil Ign. Hladnik, op. 36. drugi natis. Cena part. I krona.
1112 2 2
Najcenejše
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu lo preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
===== v Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. 16s 62-14 m Popravila tofino ia oeno. mm


1005 20-M
8 Kdor kupuje gvnntno blago za moške	Q
in ženske, najde jako veliko Szder in	|
■ zelo ugodne cene pri domači fvrdki	S
S R. Hikloiic, LJubljana	I
Stritarjeve (Jpitolske) ul. 5.
Tec
o o
stanovanj
z eno, dvema in s tremi sobami se odda takoj ali ob kvartalu v novih hišah llije Predoviča na Selu. «51 & Natančneje se poizve na Ambroževem trgu št. 7 v Ljubljani.

♦
M
M
Sladoled
Ledena kava
pri
974 4
Jakobu Zalazniku,
Stari trg štev. 21.
k a
S
t
s f
bi f



.	v-*.«?1

Botri in hotrlcc. pozor!
Največjo in najbolj iz- E ^ ^ __ —^ _ borno zalogo oblek za	"Ti allCC
priporoča po najnižjih cenah
F- ivi. netsghek
^	0 0 g. kr. dvorni
Jt	———-"
I
m	11
>5
k v
H
A
i!?
8
m «eS.,<
PRI VELIKI TOVARNI"
Resljeva oesta 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta 37

dobi Vatel] 00 ^
- H
V
n
m
A
^•v.-iuuur a
\ „ \
\ S\<sttWe , , , \ O ^TllVvmVtommuamV "ll BMcteVatoi___Jn^
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
84 2M
Kolesa iz prvih tovarn Avstrije:
Diirkopp, Styria (Puch), Waffenrad.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
Adlerjevi pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
i

Tret-Jlfew-Yorfc:
fe najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane v severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, n« prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki »o prostornL varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Polnila daj* In karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Sloa* fckovr* ulico 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Usodno prilika
za trgovino in sostilso.
V najem dam v svoji hiši št. 61 , na Rakeku v ugodni legi ob glavni cesti in v bližini kolodvora: 1. v pritličju prodajal-nico s shrambo, dve sobi pripravni za gostilno, kuhinjo in daljni dve sobi, velik magazin in hleve za konje; 2. eventuelno tudi 7 sob in kuhinjo v I. nadstropju, vse v dobrem stanju. V omenjenih prostorih je bila od nekdaj trgovina in gostilna.
Natančneje pri Francu Lau-riču, trgovcu v Trstu, Riva Mandracchio 2. uio 3—2
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega cenika
gld. 1-50
gld. 3.50
nikel. Roskopf uro .	gl. l 5o
srebrno , „ . .	„ 3 —
z dvojnim pokrovom .	„ 4-—
z 3 srebr. „ .	„ 5*—
plosk, jeklene ure . .	„ 3*5o
prave Roskopf - patent.	„ 3'5o
prave »Ornega- ...	, 9*5o
srebr. oklopne verižice	„ r—
1ikaratne zlate ure .	„ 8 5o
j I4karatne zlate verižice	„ lo —
14karatni zlati prstani	„ 2-—
' stenske ure 7o cm . .	„ 3'5o
bitjem liki zvonu	„ 5*—
z godbo....... 6*—
s kukavico ....	„ 2*5o
kuhinjske ure ...	a 2*2o
budilke......„ l-2o
budilke ponoči sveteče	„ l'6o
z dvoinim zvoncem .	» l"5o budilke z bitjem in
zvonenjem liki zvonu	„ 2'5o
Triletno pismeno jamstvo za neprimerno denar	nazaj. Razpošilja po povzetju urar, zapriseženi sodni cenilec
Mnlff Phhmol D"nnJ» vi.. Margarethcnstr. 27
IlUnj UUIII1ICI9 (v lastni hiši). Zahtevajte moj cenik z 2ooo slikami zastonj in poštnine prosto. 788 52—7
HLODE!!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHI V Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. met. K 19*50
jelkove „ 30 ....... K1B 50
borove „ 30 „ „ „ „ R 1B-hrastove „ 30 „ „ „ „ K 38— B m M 11 .. K 70"—
pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode •/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	225 39
Dober in siguren
HU zaslužek
dobe v tej deželi pridni ljudje z malo kapitala, ki se hočejo pečati s pridelovanjem žganja, ruma in likerjev. — Izurjen, zanesljiv strokovnjak ustanovi take izdelovalnice popolno sposobne za obrat in preskrbi (udi potrebno koncesijo. Pisma na upravništvo „Slovenca" pod šifro: »Gotov denar.«	934 6—4
Zafičitna znamka: „Sldro"
Lmiment. Capsici comp. I
Nadomestek za
Pain - Espeller
je splošno priznano kot Izvratno bol blafnjofc mazilo i cena 80 v., K 1*40 ln K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod pri-Uubljenega domačoga sredstva, naj sa Jemlje le originalne steklenica v škat-Ijah z našo zaščitno znamko lSldro" lz Rlchterjev« lekarne, potem m )a gotovo prejel originalni izdelek.
Richtcrjeva lekarn«
pri „ilBtcin lava" * PrafI
Elizabothstrasse št. B nova.
BOT XHa«»ia« rmmpoMtyma#a<
f

Vlog« u knjižice in raiua 4 % ia 4»|, %. Kupovanj« in prodajn vredn. papirjev. Uprava ia Auvalna zaloge brezplačno.
CESKIH HRANILNIC,
CUstfedni banka 6askyob apefHelen>
Posojila okrajem, mestom, ob&inam In drugim lavnim korporaetjam proti aaaortlzact)! sa 4 .f In •;,•/. upravne pristojbine. Financiranje Javnih podjetij. Emisija lastnih 4*1. ban-kovnik obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost In se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
jiiHtLinii..»m
Dal. kap. 7,004 JOO-—
Tricermnl: .tforiibuka". Deponiranj« kavcij !■
vadij raaalh vrat. Eakoal aicsjic aaaia denarnih aavadov. Bankovna lafornaclj« la »vete brezplačna.
Delniška družba »ZDRUŽENIH PllfOlfAREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvatorc (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). —— pc$iljati>e na dem sprejema restaurater porednega Dcma" g. r ž i 5 n i (Telefen $t 82.) —■
Podružnica s v Spljetu. :	Ljubljanslia kreditna banka v Ljubljani, $«»6 unče m z::: priporoča k žrebanju dne 1. junija 1907 promes e n« »« ,. m j gx \ »=i nar Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do /l_0 -- =dnowzdiga po 12 10.	Podružnica s v Celovcu.:
Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i i		t Rezervni fond i g i i i K 200.000. ■ i i
Krepkega dečka
kot
1078 6
ucenca
poštenih krščanskih staršev sprejmem takoj s popolno oskrbo.	_
Janko Sink
svečar in lectar v Kranju.
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždani In Tečin n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50- 11
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3
pod ..Narodno karano" Električna razsvetljava.
Od 19. maja dovštevši 25. maja 1907:
Otočje
južnega morja.
•-Odda se = f
Šl. 9281.
Kazfflai.
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkom šolskega leta 1907/1908 na novo sprejemali
gluhonemi šoloobvezni otroci
na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so :
1.	Oluhonemost ali takšna stopinja nagluhosti, da sc dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika;
2.	Izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12. leto življenja in
3.	Primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Ravnotako se nc morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano proti plačilu letnega zneska 300 K.
Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrhnjo obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, b parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem znotranjih gojencev v zifvod je
do 15. junija tega leta
vlagati pri c. kr. deželni vladi. — Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami:
a)	z rojstnim listom,
b)	z izpričevalom o cepljenih kozah,
c)	z zdravniškim izpričevalom o gluhonemosti z napovedjo, kako je ista nastala in o telesni zmožnosti,
č) z domovinskim listom,
d)	s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnik
Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za notranjega gojenca, je priložiti vrhutega izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto.
Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 15. juniju t. 1., ali ki bi bile pomanjkljivo opremljene, ne bodo uvaževale.
C. Kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani,
dne 6. maja 1907.	1123 3-1
r
NAZNANILO.
iz proste roke, založena z manu fakturnim blagom, na zelo dobrem prostoru, že več let dobro vpeljana kupčija, »v prijaznem mestecu na Gorenjskem.
Naslov pove upravništvo „Slo-^^venca".	ii24 ^^
Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim botricam in botrom, da sem prevzela vodstvo prenovljene, staroznane, prej sloveče gostilne Katarine Sare
„pri Cenkarju" v Gradišču,
Erjavčeva cesta štev. 1 v Ljubljani
in priporočam priznano naravna vina, geško marčno pivo, kakor tudi izborno kuninjo, gorka in mrzla jedila, ter zagotavljam vsakemu najboljšo postrežbo.
Z velespoštovanjem se priporočam
Roza Krivic
1126 1-1	prej vulgo čonžkova Rozka.
Dve lepi stanovanji
v solnčni legi, vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo peril-nice in delom vrta, sta za avgustov termin oddati na Dunajski cesti št. 60.
1052 6-4
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. PoHredovHlel so izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega drufltva n»
Dunaju, Wippllnger-strasse 2f>. 720 39-39
m
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
sp Klobuke,
cilindre in čepice -m
v najnovejših faconah in v velikih izberah
priporoča 112 52-18
Ivan Soklič.
Pod trančo št. 2. Postaja elek.železnice.
PV Trgovina z oblačilnim blagom!
Marija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice itev. 35 nasproti „Tišlerjeve gostilne". Največja zaloga Izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežini blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajani najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 52—26
Marija Rov&ek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti »Tišlerjeve gostilne*
Fnl/zajemnolavarovolnk
Dunajska cesta št. 19. q v Ljubljani P Medjatova hiša.
zavaruj«
L Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke.
2.	proti prelomu zvonove in
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica!
3985 13-4
Svoji k svojim!

Hiša in sostilna
z gospodarskim poslopjem in zemljiščem, ki se nahaja poleg cerkve sv. Roka v Dravljah št. 51, se da v najem ali pa iudi proda. — Več se izve pri lastniku tstotam.	1133 2-1
VABILO
na
VIII. redni občni zbor
Kmetijskega društva v Srednji vasi
(v Bohinju)
registrovane zadruge z omejeno zavezo",
ki se bode vršil
v nedeljo, dne 2. junija 1907, ob 3. uri popoldne
v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	„ nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
ii32 t-i	Načelstva.
ffvtni/ei ^ trtari/vo
J filter t ieii/o (le/«', po veni in xasnesl/iv*> potovali na/.te obrno/o
c >Si/7it>7i<J{'m c/c/;.«
v £fub//aiii Jčb/odvors/ce ulice2&. 'Ssa/tcvrsfncitPvjas/iiUi ikt/o so brexyiiacno.
W • • V »g
Za pi^ni^a
obenem
za I^ocijaža
se sprejme takoj oženjen mož (brez otrok) zanesljiv in priden ter morata on in žena biti zmožna nemškega jezika. Poleg plače dobi prosto stanovanje in drva. — Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „Slo-
venca
1022 3 -3
443
2? »f
Mednarodna razstava PARIZ 1906.
1. cena, velika zlata svetinja.
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino reo zanesljivo sredstvo za pospeševanje moCne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase In pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1—, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuSdorferstraB* štev. 3 44.
C. Kr. oblastveno potrjeno 20 io* 33 ueilisce za Krojno risanje
branja c7esi/i
Ljubljana, Stari t« St. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri. $
V)ve mesečni so6i
y
na oioh^u Cresu (isola Cherso)
čedno opremljeni, eventuelno s hrano in postrežbo se oddasta po smerni ceni dvema okrepčan j a potrebnima osebama. — Več o tem se poizve v potovalni pisarni
Edvard, ^marda v Ljubljani Dunajska cesta $t, 18.
Mednarodna panorama
Ljubljana, pod Trančo 2. —— Podružnica iz Berolina. -
Razstavljeno od 19. maja do vštetega 25. maja 1907: NOVO! NOVO!
is služb.

mmz
Orehe * . .
suhe gobe kumino .
362 1 1
i
<
oves.
sploh vse	Pfj^lkg;
kupi Anton Kolenc v Celju.
^Zaradi družinskih razmer se proda
Pri generalnem zastopu zavarovalnice ,.Praha" v Ljubljani sprejmejo se:
a)	pisarniška moč,
b)	štirje potovalni uradniki,
c)	stalni (krajevni) zastopniki po vseh večjih krajih jugoslovanskih dežel.
Službi pod b in c oddasta se proti sialni plači in proviziji po dogovoru ter s pravico do pokojnine.	1136 t
Ponudbe je takoj pošiljati na generalni zastop zavarovalnice
„Prahe" v Ljubljani.
z gostilno In trgovino
ter z vel. vrtom.
Dobi se ponizki ceni. — Pojasnila se dobe v restavr. „prl Zvezdi"
v Spodnji Šiški št. 22.
___R
S
H
i 11
I I 1
Zdravilišče in zdravilnica z vodo
Postaja c. kr. drž. železnice i'/4 ure od Ljubljane.
Popolno zdravljenje z vodo (sistem Priess-nitz In Kneipp, solnčne kopeli, ogljeno kisle in električne kopeli, zdravljenje s suho vročim zrakom. — Masaža, zdravil, gimnastika, vporaba elektrike. — Zmerne cene. Otvorjeno od 15. maja do 15. oktobra.
Kopališče Kamnik (Kranjsko).
756 15-4 Prospetke pošilja
Dr. Rudolf Wackenreiter,
zdravnik voditelj in kopališki najemnik.
DEER1NG": ^ Vsem naprej
ROBERT & C0., DUNAJ
„Deering" največja specialna tovarna na svetu za žetvene stroje. Prednosti: Zelo lahko vlačenje. Najboljša snov. Jednostavna kostrukcija. Priročno oskrbovanje.
NOVO I
NOVO!
»IDEAL« je kralj vseh lahko-tekočih kosilnih strojev za travo in zelenjad.	uoo 6—2
Samozastopnik:
fr. Sfupica, Ljubljana.
Veliko tesarjev prejme
Moj proii dobri plači Ivan Zakotnih,
IS
^ 1HI1W|	— .	-'OU -"»«"»>M
- tesarski mojster, Dunajska cesta 40 v Ljubljani SgS
BMmffiimm
M
iS
BinRoStno nedeljo in v ponedeljek dopoldne je odprta prodajalno
JlnglcSKcga skladišča cblcl^ 0. Bernatovič.
Ljubljana, Mestni trg 5.
1134
Poljslii mavec ii
najboljše in najcenejše gnojilo za travnike in vrtove se dobi vedno svež pri
Štefanu Nagy-ju
trgovina z železnino, Ljubljana.
2enitna ponudba. 56
Pošten, priden, trgovsko izobražen in jmojen mladenič, 30 L star, večje lepe postave s premoženjem in 4000 H let. dohodka sedeli v svrho jenitve s^naniti 3 gospodično ali vdovo 3 enakimi lastnostmi, tfesne in natančne ponudbe če mogoče s sliko se prosijo do t.jun.na upr. Slovenca pod Srečen jakon". n3i 1-1
Postavno zavarovano.
Lic H DIEN Alltin ichttrBaliia
t TLI,,,., y a^.,,.., 1,
A« I wwi j m rnfrMi
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
Thierryjev balzam
z zeleno znamko „redovnicaM. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika žpecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5'— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazila
proti vsem i5e tako starim ranam, vnetjem, ran i t vam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se pošlje le proti povzotjn ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na :
Lekarnar A Thierry v Pregrad* pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih
drogerijah. 86 52—1
prodajalna
Z galanterijskim blagom
na jako obiskani cesti v Ljubljani se zaradi premembe stanu takoj odda vse skupaj za 2000 kron.	1117 3—s
Več se izve v upravništvu „Slovenca".
Šfampilije
vsake vrste, paginir. in numer. stroje, kaučuk tiskarn, itd. itd.
dobavlja v solidni izvršitvi
J. Lewinson,
Dunaj, 1/25, Adlergasse Nr. 12. Telef. 12179 Filiala Odesa. Cenik zastonj in franko. Zastopniki se iščejo.	421 12
SM!
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, se odda za avgust-termin v Kolodvorskih ulicah štev. 35.	1125 2
Za 1. september se i&£e v najem ali na račun dobro vpeljana 1106 3-1
gostilna,
združena z branjarijo, z vso opravo. Ponudbe poste restante ,,S. K." Celje.
koncesija
1228 1
\SW za mesto Ljubljana
se odda takoj pod ugodnimi pogoji. — Naslov pove upravništvo.	mi 3—3
Prva domača slovenska pivovarna G. luerjevih dedičev
Ustanovljena leta 1854.	V Ljubljani, Wolfove ulice ŠteVi 12	Štev, telefona 210.
— priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o P a o	—	i6o—3»
■■■ s« c* ■■ 4» |» i m «» v sodcih In steklenica
Pivovarna J. PERL E S
LJUBLJANA, Prešernove ulice 1
priporoča
izvrstno marčno pivo
——- ▼ sodčkih in steklenicah. —— NaJttaraJU avaiartka tvrdka, — Uatu. pr«4 100 M
Fr-S
upeue
Velik uspeli!:::::: Nepričakovan učinek!
1000 in 1000 dam in gospodov, med temi umetnice svetovne slave, kot Emmy Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl»OV
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev.
Manol se dobiva v škatljah po K I"—, K 2' — v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
Praga, Vodičkova ulica 548.
SjjV Ljubljani se dobiva pri A. Kancu in Ant. Korbar ju, drežeriji.	568 25—8
Pariinieiitf
je mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi	0—0
Josip Neškudla
protokolirana veletrgovina in tovarna v
Olomucu (Kraljestvo Češko.)
Priporoča po zelo nizkih cenah bogato vezene paramente ▼ vseh barvah in slogih: hazule, pluvijale. dalmatlke, vela, nebesa, bandera. *astave. preproge, pregrinjala. albe. rokete itd. pod jnmstv.im trpežnosti; nadalje v lastnih delavnicah narejene kellhe, olborlje. monštranoe, svečnike, lestence itd. s krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih.
Navodila zavoda.
Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. za petino prvotne ceno; radi tega se dobo predmeti potom direktnega naročila v Olomucu ceneje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne Češke in nemške firmo.
Ilustrirani ceniki zastonj ln franko.
Plačilni pogoji ugodni.
—— Faramenti se pošiljajo na ogled franko. —
Llužnostaierska kamnoseška
industrijska družba Celje
Nove ulice štev. II.	1044 26-1
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Kolenc, Fr. Strupi.
prlparota velečaitltl dnbovKIn llcr •lavnem, obtlnctv.
njamčeno pristne čebelnO" voščene svil«
i. cerkev, pogreb« In procesij.,
voščene zvitke, Izbami mčd-pltana«
k*|l •• dobiva v ateklenlcab, ik«4|ab In ikaflk v pollnbnl velikosti ter poceni. Kip«|« •• ludl viak ta« med v panjih, aodčklb, kakor Indl va.sk in atiho Batov]«, po kolikor mogoče vliokl ceni. 1» «blla naročila •« loplo priporoča In »(otavlja ločn« la polteno poitrečl.
1160 82-9 Lj JO Bli Ji? fiR, Preitrnove (Slonovel ulice 7. Perleaovn hiša,
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, fasad, nastavkov itd. iz različnih kamenov in cementa.
Špecijalna delavnica in podobarski atelije za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov itd.
Tlakovanje cerkva, dvoran, in hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom
Izdelovanje
pohištvenih plošč iz različnih ter najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah
Mnogobrojna zaloga grobnih I spomenikov I
iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih
narisih in po najnižjih cenah.
	
I Naprava i	8!
zidanih ali betoni-	
ranih rodbinskih	
rakev (grobišč)	
Popravljanja	ifr
spomenikov ter	ic^jL
udelavanja napisov	
v iste	PSI
Brušenje, poliranje	
In struganje kamena	
s stroji	
Strokovno	
dovršene risbe in	i •?
načrte kakor tudi	j 4f\
proračune na zahte-	
vanje brezplačno	
Najkrajša ia najcenejša ff §fn jO „ filfleflkO
TnJltnunitn brezplačno dopošil atev mojega ilust tUlilcVUJIt; cenika z nad fOOO slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek.
6116 2 — 10
Št. 365
srebrna dam-ska remont, gl. 3-50
Št. 322
srebrna meška remont. 3*50
Št. 3i>7. j«?
srebrna ssidro 16 kamnov 5' — dvojni plašč 6"50
Št ?4l, srebrna s sidro F-' 1 dvojniplaščl5fcam-nov, posebno močna 7— 9-50
Anton Klffmnnn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L5., stajersko.
Dobro in ceno
z modernimi , velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v NewYork
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderland*, „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po i novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odtiod iz Ljubljane usak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na Nevv York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej štev. 26. od juž-nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri
„Starem tišlerju". 320 1« 14 V
ANTON KHUSTER
Ljubljana, Stritarjeve ulice It. 1
priporoča
! novosti! L
konfekcije za @ dame in deklice, bluz, deških 0 oblek, modnega blaga za dame in gospode, voile, batist, levantin, garniture, najboljše belo blago za perilo in vsakovrstne preproge.
Uzorci na zahtevanje poštnine prosto!
Solidna postrežba! a 0 S a a Najnižje cene i
Dobro in ceno!
Podružnico:
Pnjn > mtnjalnlcaml: Oraben 35, Mala itran. Moti ollca 17, Bmden, 0o4k» Lip«, Celka Kamnita, RorMakl V-umbfrjc, BMllng, Novi JIH«, Plien, 8vll»v» In Llberee.
Menjalnice na Dunaja:
I. W.lliellc 10, II. Taborilraiee 4, III. Ungargaiic 77 (vogal Rennvega), IH. L5-irengaaae 27, IV. Wledner Hanptilraise 12, V SchBnbrunneritrane 88 a, VII Marlabllerslraaie 7«, VIII l.ercbenlcldcritraire 132, IX. Alirnlraaie 32, X. Pavorllentlraaie 39, XVIII. Wlbr!n(crilraite 82. XIX. DBblinger Hauplalr. Si, XIX. Hanptatraiie 22.
Kženjalničpa delniška družba « lso- e*
MERCUR
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Aliv. irapital K 16.000.000, Reser. safclsd % 7,000.000
Majkuiantnejši
nakup in prodaja
vseh vrat rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, »astavnic, srečk deviz, valut in denarja.
mr Zamenjava in eskomptiranjc
izžrebanih »astavnic in obligacij, srečk in kuponov.
F. P. V i d I c & K o m p., Ljubljana
opekarna in zaloga peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikov -v
..Sistem MflRZOLfl" (sitonsinlzzlejel) ..Sistem HflMOtfl"
Barve: |a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno krifje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.