Št 208. V Ljubljani, torek dne 27. septembra 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : ,JUTRQ* izhaja vs8k d«n - tudi ob nedeljah in praznikih — ob !/*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18'—, polletno K9—, četrtletno K4-50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28’—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravnlštvo Je na Miklo šičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne v^sč.ijo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor sc priloži znamko. Klerikalci in belokraitfska železnica. Pri nas je že čisto udomačena navada, da si vse stranke laste zasluge za vsak vspeh, ki ga dosežemo, » za vsak nevspeh zvaljuje vso krivdo na nasprotno stranko. Sicer je ta navada vdomačena tudi pri drugih narodih, ali tako nesramna kot naša klerikalna stranka, ni menda v tem oziru nobena stranka na svetu. To se je že stokrat pokazalo, posebno lepo se pa to pokazuje pri vprašanju belokranjske železnice. Že cele mesece trobijo klerikalci, da se začne graditi ta prekoristna železnica v najkrajšem času in da je to izključna zasluga njihovih poslancev, ki so se — po njihovih zatrdilih — zavzemali vedno in povsod z vso vnemo za to, da se ta železnica čem prej zagotovi in zgradi. Mislimo, da ni potrebno posebej pobijati teh trditev, posebno, ker še vedno ne vemo, ako se bo belokranjska železnica v doglednem času res gradila, ali ne. Ako se bo železnica gradila, bo to samo dokaz, da se vlada ni mogla več upirati nad vse upravičenim zahtevam belokranjskega prebivalstva. Ne, teh trditev klerikalnega časopisja ne bomo pobijali, ker so preneumne, pač pa se vstavimo pri nečemu drugemu. Klerikalci niso samo bahači, oni se ne zadovoljujejo samo s tem, da si lastijo vse zasluge za belokranjsko železnico, ker mislijo, da od tega še nimajo dovolj koristi, nego se povzpenjajo do naravnost goro-stasne trditve, da hočejo naprednjaki zgradbo belokranjske železnice onemogočiti! Tu neha vse. Klerikalno bahaštvo razumemo, ker napihovanje in samohvala je ena glavnih lastnosti klerikalnih politikov, ali očitati nasprotni stranki, da hoče onemogočiti zgradbo tako koristne železnice, to ni več sama podlost, nego neumnost, ki se ji mora smejati najzabitejši klerikalec. Kakih koristi bi vendar imela narodno-napredna stranka od tega, da bi onemogočila belokranjsko želcznico? Ko so klerikalci privolili v ustanovitev čisto nemške gimnazije v Ljubljani, so dobili za to od vlade razne nagrade in za svoje blatenje spomina na 20. september dobijajo tudi bogate nagrade, kakor so honorirani za vsako svoje narodno izdajstvo sploh. Ali kaj bi neki imela narodno-napredna stranka od tega, ako bi poskušala onemogočiti zgradbo kake železnice, posebno železnice, ki bi tekla po najnaprednejšem okraju n a K r a n j s k e m, kjer postajajo klerikalci vsaki dan s 1 a b e j š i ? Ali ravno v tem, da se Belokrajina tako naglo in korenito otresa klerikalnega vpliva, je iskati pravi vzrok, zakaj klerikalci tako infamno in neumno lažejo o belokranjski železnici. Ta železnica je za Belokrajino živ-ljensko vprašanje in za to bi se radi pokazali klerikalci kot rešitelji Belokrajine, a narodno-napredno stranko bi radi pokazali kot grobokopa življenskih interesov Belokrajine. Tu tiči vzrok klerikalne gonje, ki ne bo imela nobenega vspeha ker belokranjski kmet je preveč pameten, da ne bi sprevidel, da bo za železnico imel več zaslug oni, ki napada vlado radi zavlečevanja, kot oni ki vedno vpije: železnica se bo gradila, četudi nima za to nobenih garancij. iz slovenskih krajev. Iz Idrije. Dvoje mistifikaci j. Naše mesto je lahko ponosno. Slavni gerent-mi-stifikator Zagula je dobil vredne naslednike. Sedeli so v Didičevem hotelu in ker pri vincu — pa naj si bo že dobro ali slabo — ne manjka dovtipov in hudomušnosti, so jo »pogruntali". »Dajmo v „Nar. dnevniki Ta je bolj oddaljen od nas in ne pozna naših razmer!" Rečeno, storjeno, kot so pričakovali, tako se je zgodilo. „Narodrii dnevnik" jim je šel na lim. To je bilo veselje v Jeruzalemu, ko so čitali črno na belem svoje ekskremente. Da bi pa to veselje prezgodaj ne urinilo, jim je pomagal — „Rdeči prapor" s tem, da je še sam ponatisnil ono mistificirano poročilo. Gotovo je sedaj, da se Kristan jezi, ali kaj pomaga: tiskano se ne da več izbrisati. Gotovo je pa tudi, da bi se kaj takega ne zgodilo, če bi sedeli v uredništvu malo bolj »previdni" ljudje ali če bi se recimo gospodje voditelji včasi nekoliko več potrudili pogledati v tiskarno. Kar se tiče mistifikatorjev ali pleno titulo klerikalcev samih, ve vsakdo, da so vsestranski: zmožni so izdajalstva, pobojev ... In ni nam treba reči dvakrat, da bi vrgli samega boga med staro šaro, kakor hitro bi prišli do tega, da jim ta kramarija več ne nese. Delo kaplana Oswalda. Ko je velikodušni dobrotnik naše občine, katehet Oswald s pomočjo dež. odbora prekrižal naprednemu občinskemu svetu — v zadevi prezidave mestnega poslopja št. 509 v dvorano za shode in gledališke predstave — vse lepe načrte, je gostilničar Didič pod njegovo komando sezidal hotel z dvorano. Mislil je namreč, da bodo naprednjaki vsled pomanjkanja prostorov radi zahajali k njemu. Ali mož se je strahovito urezal. Ne zavidamo mu klerikalcev in nemških uradnikov ter posestnikov, ki so zmožni poštenim naprednim možem čast krasti z mi-stifikacijami. Tudi veterancem, ki prirejajo tam veselice s patrijotičnimi govori, njihove velike ljubezni do Didiča ne zamerimo. Čudno se nam pa zdi, kaj je imel iskati neki odbornik Ciril-Metodove podružnice na odhodnici »oberčuka" kaplana Zevnika. — V Idriji imamo več naprednih društev, ki razven »Sokola* vsa pridno spe ... O tem prihodnjič več. Iz Pivke. V zadnji številki »Domoljuba", se je neki dopisnik širokoustil, koliko dobrega je storil v Trnju prejšni kaplan A. Železny. Da bi kaj dobrega storil ne vemo, toliko pa, da je v šoli otroke tako neusmiljeno pretepaval, da je radi tega imel že s sodnijo opraviti. Kako je on ljudstvo ljubil, o tem še govora ni; kajti kdor ni bil z njim, tega je smrtno sovražil. Nadalje piše, da je tukaj cerkev popolnoma dovršil, kar pa ni res, marveč še veliko manjka, predno bo izgotovljena. Toda vsakdo bi zidal z drugim denarjem, kakor tukaj, ko so mu kmetje nosili denar, ki so ga zaslužili s svojimi žulji. Kako ga je ljudstvo spoštovalo in ljubilo, se je videlo pri slovesu, ko je bilo le nekaj starih ter-cijalk, ki so se nekoliko čmerile, toda potolažile so se kmalu videč, da je že drugi prišel. Šolski vrt. Dotični dopisnik omenja tudi šolski vrt in pravi, ako bi gospodarski odbor poslušal g. Železnyja, ne bi imel toliko komisijskih stroškov radi vrta. Pa kakor se vidi, je bil napačno informiran o tej stvari. Šolski vrt bi bil lahko že pred 20 leti, da se pa to ni zgodilo do letos, je bila krivda duhovnikov, ki so bili tukaj za predsednike kraj. šol. sveta, ter so se temu protivili. To je bilo tako: zemljišče okrog šole je bila last Trnjskih vaščanov, kot vžitek ga je imel tukajšni cerkovnik. Kaplan A. Ž. je pa cerkovnika vknjižil na vrt, tako, da sta bila torej temu zemljišču dva last- nika, cerkovnik in vaščani. Ko se je delala pogodba za šolski vrt, je prejšni kaplan Ž., ki je bil predsednik kraj. šol. sveta to odložil z izgovorom, da gospodarski odbor previsoko ceni dotični svet. Ko je pa gospodarski odbor ceno znižal, (za 100 K) je to zopet odklonil z izgovorom, da je cena prenizka, ter, da po ti ceni cerkovnik ne bo zadostno oškodovan. Naj sedaj sodijo cenj. čitatelji, kdo je vzrok, da ni bilo toliko let šolskega vrta? Gospodarski odbor ali kaplan Železny? Omenimo naj še, da smo hoteli dati za šolo še enkrat toliko vrta kot ga je sedaj in sicer za ravno isto ceno (500 K). A kaplan je to odklanjal rekoč, da ni treba, ker za šolo zadostuje ta prostor. Torej, da šola ni dobila vrta do letos, je edino kriv sedanji župnik v Ihanu A. Železny. Slovanski Jur Madjarizaclja v Bosni, Teh dni se je pričel pouk na novoustanovljeni ma-djarski štirirazredni ljudski šoli za dečke in deklice v Sarajevu. Obisk je nepričakovano obilen: nad 170 — večinoma revnih — otrok vseh narodnosti in veroizpovedanj je bilo do sedaj sprejetih. In ti otroci bodo dobivali razen brezplačnih učnih knjig in drugih potrebščin še na mesec 20 kron izplačanih v gotovini. Samo te ustanove znašajo na leto nad 50.000 kron in jasno je, da to in drugo kot samo kupčija z dušami. No, Madjari pa tudi morajo tako delati, saj drugače nimajo materijala za madjarizacijo. Šolo bode vzdržavalo Julianovo društvo, njen predsednik pa je predsednik odvetniške zbornice in virilist v saboru dr. Jos. Fischer. Prihodnjo jesen kani Julian osnovati še dve šoli v Banjaluki in v Tuzli — za nemadjarsko deco. Bosenski Srbi se organizirajo. Srbske volitve v bosenski deželni zbor je vodil osrednji odbor, ki se lahko ponaša s polnim uspehom, ker so bili vsi kandidati, katere je on postavil za svojo stranko, skoro enoglasno voljeni. S koncem volitev je pa prišel tudi konec osrednjega odbora. Sedat so se spravili srbski poslanci bosenskega sabora, da trdno organizirajo ves srbski tabor po okrajih in občinah. Strankin statut je moderen in zelo strog, vsebuje in zahteva na glavo 50 vinarjev strankarskega davka na leto — in zato ga pozdravlja vsa napredna srbska javnost kot napredek. Splošni pregled. Vodne ceste. V zadevi kanalskega vprašanja je vlada že skoro z dvema deželama spora-zumljena. Kar se tiče Dunaja, oziroma Nižje Avstrije, je sporazum že takorekoč gotov. Predstavitelji iz Šlezije se pa zadovoljujejo z odškodnino 14 milijonov in za nekoliko dni pridejo tudi moravski reprezentanti. Ta naglica in ta uspeh slabi položaj poljskega kluba, kajti če ostane on poslednji pri sporazumu, ne bo mogel računati na pomoč dunajske zbornice. O pruski maniji preganjanja. S kričečimi barvami slika berolinski korespondent »Linzer Volksbl." manire nemškega prusaštva: »Žal je pri nas resnica, da se mora oni asesorizem, o katerem je že Oton Bismarck izpregovoril trpke besede, vedno udejstvovati napram »tujim" narodnostim na nemških tleh z malenkostnimi in ostudnimi policijskimi merami, sicer res misli, da ni opravil svoje dnevne dolžnosti. Poljake sedaj pač pusti pri miru, zato pa tembolj deluje visoko gori na severu proti Dancem. Priljubljeno sredstvo je izgon, ki ponajvečkrat niti upravičljiv ni pri danskili državljanih, ki pridejo potom rod-birtfkih zvez v Nemčijo. Tako so pognali čez mejo danskega zgodovinarja Klau-sena, kateremu so uročili na cesti odlok, dasi je hotel samo obiskati svojo LISTEK. MICHEL ZfiVACO: Otroci papež Roman iz rimske zgodovine. d* [107] Ni si pa upal dodati: »Kakor ste nemara umorili njegovo mlado ženo! . . .“ Papež je dvigal oči v nebo, podoben mučeniku, ki ima trdno voljo izprazniti kelih trplenja do dna. »Ničesar ne bom več povedal, če je treba tako," je zamrmral potrto. Rafaelu se je vračala zavest. In njegovo ihtenje je nekaj minut mučno prekinjalo tišino. „Ah,“ je ječal nesrečni mladenič, »vse hočem vedeti.. vse hočem vedeti! . . . Resnico . . . sveti Oče, za božjo voljo, povejte vso resnico!" »Ako sam hočeš . . . Rafael, sinko moj, naj bo! . . . Strašna, grozna resnica je . . . da so nekaj ur pred tvojo poroko dali moji hčeri protistrupa! . . .“ »Groza! . . . O! . . . Groza! ... To ni mOgoče! . ..“ »Neka ženska . . . satan v človeški podobi . . . podkupljeno od grofa Alma! . . . Rosita sama je povedala zdravnikom vse to! . . . Vsega se je spominjala, revica ubogal . . . Toda bilo je prekasno! . . . Ah, jaz nesrečni oče! Proklct moram biti, da je nebo dovolilo usodi ta strašni udarec!. .. Vsa zdravila so bila brez uspeha! Noben protistrup ni pomagal!... Povem ti, prekasno je bilo!. .. Ah, moja hči, moja hči! . . .“ In papež se je zrušil na posteljo, glavo skrito med dlanmi, ter se razjokal, kakor da ga je premagala bolečina, ki jo je doslej zadrževal. Rafael zdaj ni več plakal . . . Njegove preplašene oči so blodile od papeža do Machiavellija, pa se niso mogle ustaviti nikjer. Samo mrmral je: »Mrtvaški zvon! . . . Kako strašno poje ta mrtvaški zvon! ... Ali slišite . . . Rositi poje!" Naenkrat pa je vstal in dejal z brezumnim glasom: »Hočem jo videti!" Borgia je dvignil glavo. Vstal je in prijel Sanzia za roko: »Pojdi z mano, sinko ... da jo objokujeva skupaj . . . Pojdita tudi vidva, gospoda . . .“ Potegnil je Rafaela s seboj ter stopi naglo proti vratom . . . »Počakajte malo!" je dejal Ragastens mrzlo in mu zastavil pot, »Kaj hočete, gospod? ... Ali hočete braniti temu siromaku, da še enkrat vidi angela, ki ga je ljubil ... še enkrat, preden se vrne v nebo? ..." »Hočem samo to“, je odgovoril Ragastens, »da se ne vrnem v ječe Svetoangelskega gradu! In moj namen je, da tudi temu siromaku, kakor ga imenujeta po pravici, preprečim tisto pot." »Popolnoma se soglašam s teboj," je mrzlo dodal Machiavelli. »Gospoda . . . vajin sum ... po tej moji mučni izpovedi ..." »To ni sum, gospod: to je sama gola previdnost!" »Prijatelja!" je zamrmral Sanzio . . . »Rositin oče je! . . . Milost zanj ... in zame!" Ragastens si je nestrpno vihal brke. Namignil je Machiavelliju, ki mu je molče pritrdil. »Rafael," je dejal Ragastens nato, »saj razumeva in spoštujeva vašo neizmerno bol ter jo deliva z vami . . . Verjetno se nama zdi vse kar je povedala, njegova Svetost. .. Toda vidi se nama tudi, da najvišji Pastir ni sovražnik maščevanja. Prišli smo semkaj, da bi prisilili svetega Očeta, da nam vrne Rosito . . . Izkazalo se je, da je bila njegova hči! Izkazalo sc je, da smo se motili o blagih namenih njegove Svetosti. Izkazalo se je vrhutega, da je naš korak odveč . . . kajti . . . strašna nesreča sc je zgodila . . . Toda enako gotovo je, da smo kruto razžalili svetega Očeta in da bomo v petih minutah vsi trije v kaki podzemeljski ječi. .. Torej, kakor sem rekel, jaz hočem biti oprezen .. . Idimo, Machiavelli! . . ." Machiavelli je prijel Sanzia za roko: »Pojdiva, prijatelj! ..." »Ah, pusti me . . . Hodi sam, če hočeš!" je zajecljal mladi slikar. »Rafael! Ali nas res hočeš pritirati v pogin?" Sanzio je brezumno pogledal Ragastcnsa in Machiavellija. Bolest ga je bila storila slabotnega kakor otroka, odvzela mu vso odločnost in ga navdala Te z eno trmasto mislijo: da hoče videti Rosito. Zadnje Machiavellijeve besede pa so ga silno pretresle: izpustil je roko starega Borgia. Machiavelli je porabil ta trenotek bolne neodločnosti. Odprl je vrata, izmuznil se na prosto in naglo potegnil s seboj prijatelja, ki se je dal brez upora odvesti. Zdaj se je Ragastens obrnil k papežu. »Gospod," je dejal, »dovolite ..." »Gospod," je rekel Borgia, »kadar boste zunaj, bežite! Glejte, da ne padete v moje roke! Sicer ste mrtvi, tako mi Boga živega!" (DaIje) taščo. Pastorja Albecka iz Kopenhagena so takoj izpodili, ker je hotel v zasebni hiši predavati. Nekega danskega rokodelca, ki je že prebival 20 let v Šlesvigu, so tudi brez vzroka poslali čez mejo in ko je neka stara kmetica pozvala iz Amerike sina, da mu preda posestvo, so mu zabranili priti k materi. V očigled tem divjaštvom vpraša dopisnik omenjega lista: »Li niso to razmere, ki se rogajo civilizaciji ? In tako se dela napram prijateljskemu narodu! Se li res hoče dati preganjalcem nemštva v inozemstvu opravičilo v roke?“ Italija svari Turčijo. Ugledni list »Corriere della Sera“ svari Turčijo, da se naj ne nasloni na tro-zvezo. On misli, da se nova Turčija ne more vezati z Nemčijo in Avstrijo, kajti ona ni potrebna prijateljstva, tvorne pomoči in naklonjenosti samo od dveh držav, ampak od vseh evropskih velesil. Kaj bi se zgodilo, če bi se Turčija obrnila samo na Dunaj in v Berolin, že pove vihar, ki se je dvignil pri objavi dozdevne konvencije z Rumunijo. Turčija rabi predvsem denarja in tega jej lahko da nekoč Nemčija, ali ne vedno in ne vsega. Francija pa lahko posodi na leto štiri milijarde frankov. Če izgubi novi otomanski režim borzo, se je sam izgubil in če je prekinil mednarodne zveze, se bodo ugnezdile v Turčiji neznosne razmere. Dnevne vesti. O disciplin! v narodno napredni stranki pojo v »Slovenskem Narodu" nje voditelji, a kaka je ta disciplina, dokazal je najbolje nedeljski shod zaupnikov. Dva zaupnika nar.-napr. stranke sta bila obenem na zaupnem shodu tudi »Slovenčeva” poročevalca in sta poslala imenovanemu listu precej točno poročilo, v kolikor ga namreč niso v »Slovencu” prikrojili po svoje. To je pač slabo in nepremišljeno, da se na shod zaupnikov vabijo ljudje, ki se o njih ne ve, ali so še pristaši stranke ali ne. »Narod" je rekel, da se je vabilo na zaupni shod na podlagi nekega starega zapisnika zaupnikov, a kdor pozna razmere, bi moral pač vedeti, da so se v zadnjih par letih, ko so v deželi klerikalci na krmilu tako izpremenile, da je najhujši liberalec danes že klerikalec. Karfijolcl se v nemških štimcah jeze, ker smo jim s par noticami preprečili, da se niso kazali po Ljubljani, v svojih frank-furtarskih barvah. V svoji jezi kriče, da smo hujskali ljudi na poboj nemških ze-lenjšev, ti ljudje vidijo pač povsod strahove, ako se jim pa stopi malo na rep, pa cvilijo, da se vragu usmili. Prepričani so pa lahko, da so v Ljubljani doigrali za vselej, pa tudi, ako mi ne pišemo niti besede o njih, ali pa ako Lašan komisari še nemoteno dalje. Ekscelenca Haerdtl se grozno boji, da bi mu Ljubljana ne dokazala, kako malo ji je mar za njegove odredbe. Prepričan je, da se Ljubljančani ne bodo pustili terorizirati, da izbero isti občinski zastop; zato pa hiti na vse načine, da se prihodnje volitve vrše že po novem volilnem redu, tako misli ugoditi klerikalcem in Nemcem, sebi pa prihraniti veliko blamažo. Brez komentarja. V nedeljo dopoldne so se šopirile v Konditorei na Kongresnem trgu tri narodne dame. Po Ljubljani so so znane kot zavedne, narodne Slovenke in kot vnete sotrudnice skoro pri vsaki narodni prireditvi. Kaj jih je bilo v nedeljo privleklo v nemško, oziroma nemčursko sladščičarno, o tem ve povedati gotovo njih narodna zavednost? Javna produkcija gojencev Drama tlčne šole se vrši danes ob 8. uri zvečer v areni Narodnega doma. Vsi, ki se zanimajo za naraščaj sjovenskega gledališča, naj po setijo to prireditev. Jugoslovanski prvak-kolesar. Ker je bila prepovedana II. jugoslovanska kolesarska dirka iz Ljubljane v Gorico, je ostal g. Milan Meniga, prvak leta 1909, radi svoje vožnje, ki jo je opravil dne 22. septembra t. 1. iz Ljubljane v Gorico (120 km v 3 urah 46 minutah) juguslovanski prvak tudi za leto 1910. Gospod Meniga je prejel za svojo bravuro darilo in diplomo s slovenskim tiakom, kar pa vse odstopi onemu, ki doseže nov rekord. Zdravstveno gibanje v Ljubljani. V času od 16. do 27. t. m. se je porodilo v Ljubljani 19 otrok, med temi en mrtvoro-jenec. Umrlo je 31 oseb' med temi 20 domačinov. Umrljivost domačinov znaša torej 26 odstotkov. Umrlo je vsled različnih bolezni 23 oseb, za Škrlatico ena, za grižo tri, za jetiko tri in za davico ena oseba. Železni kokrski most pri Kranju dobi v najkrajšem času nove zgornje most-nice, ki bodo obstojale iz tri metre dolgih, 12 cm debelih in 20—30 cm širokih hrastovih desk. Za te mostnice bodo porabili stare deske od prejšnjega lesenega savskega mosta. Delo je poverjeno trgovcu in podjetniku Josipu Novaku v Jami pri Mavči čah. Stroški so proračunjeni na okroglo 2400 K. Argentinsko meso za poskušnjo bo naročilo uradniško gospodarsko društvo za ljubljanske svoje člane. Če je meso dobro za Trst in druga mesta, zakaj bi ne bilo za Ljubljančane. Umrl je v Št. Petru na Krasu trgovec in posestnik g. Ljudevit Špilar v naj-lepši moški dobi. Pokojnik je bil vrl narodnjak in naprednjak. Zadnje njegovo delo je bilo ustanovitev »Sokola". Pogreb se vrši danes popoldne ob petih v Št. Petru na Krasu. N. v m. p. Matura na Idrijski realki. Dne 24. t. m. se je vršila na idrijski realki pod predsedstvom ravnatelja g. Bevka matura v jesenskem terminu. Od treh k skušnji pripu-ščenih kandidatov je bil za višje šole vspo-sobljen samo Josip Bratož iz Rojana pri Trstu, oba ostala kandidata pa sta bila re-pobrirana na eno leto. Zsradi vode v Grubarjevem kanalu so tudi dela pri novem mostu prekinjena. Pomanjkljiva razsvetlava. Ob novem delu Cleiweisove ceste proti železničnemu prelazu čez Dunajsko cesto gore vsega vkup po noči le tri žarnice, kar je pri takem prometu kakršen se vrši večer za večerom ondi taka razsvetljava, pač pod vso kritiko. Pa, saj še v mestu ni ponekod vse v redu! Kedaj vse že pomnoži razsvetljava ob periferiji? Čas bi že bil, da se pomnože električne žarnice po zunanjih cestah. V temi se dogajajo napadi, ropi in tatvine in so taki kraji kakor nalašč zbirališča dvomljivih elementov. Lastavlce so odšle od nas. Letos jih je bilo povsod malo videti; le na deželi so tu in tam poiskale svoja stara gnezda. Sestradani Lahi jih vsako spomlad in jesen na tisoče polove in pojedo. Zgodnjo zimo prerokujejo metereo-logi za letos. Nastopila bo baje zgodaj v novembru s snegom. Laški delavci domov, naši v Slavonijo. Nekaj furlanskih zidarjev je že odšlo domov in nesli so seboj seveda tudi ves zaslužek. Pretekle dni pa je odšlo več Dolenjcev na delo v hrvaške in slavonske šume les sekat. Spomladi se vrnejo. Izgubil je nekdo bankovec za 10 K od dolenjskega kolodvora do Prul. Pošten najditelj se prosi, da ga izroči proti primerni nagradi v upravništvu »Jutra*. Izgubljena je bila v nedeljo na glavni cesti proti Posavju srebrna ura z verižico. Pošten najditelj naj jo odda v uredništvu Jutra". Zamenjana pelerlna.Dotični Sokol, ki je zamenjal svojo pelerino v nedeljo pri tekmi, in sicer pri skoku v višino, se prosi, da isto takoj pošlje na naslov M, Hrovatin v Ljubljani, kjer dobi svojo nazaj. Društvene vesti. Društvo zdravnikov na Kranjskem Društvo zdravnikov na Kranjskem ima v četrtek, dne 29. t. m. ob polu 6. uri popoldne v prosekturi deželne bolnišnice svoje mesečno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. dr. Goestl: Spričevala za sprejem bolnikov v blaznico. 2. Dr. Demeter vitez Bleiweis pl. Trsteniški: O kliniški di-jagnozi, epidemiologi in profilaksi kolere. Izredni občni zbor »Ljubljanskega Zvona". V soboto se je vršil v Narodnem domu izredni občni zbor »Ljubljanskega Zvona". Na predlog predsednika dr. Švigelja se sklenejo sledeče spremembe: Vpisnina se zviša od 2 K na 5 K, letna članarina pa od 4 K na 6 K. V slučaju prostovoljne razdružitve društva, sklepa o uporabi društvenega premoženja občni zbor, ki sklene razdružitev, v slučaju oblastvene razpustitve pa pripade premoženje »Slov. Matici." Za stava pa se izroči mestni galeriji za znanost in umetnost. Predlogi so bili sprejeti skoro soglasno. Izredni občni zbor I. ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva. V soboto se je vršil ob 8. uri zvečer v Per-lesovi restavraciji izreden občni zbor I. ljub ljanskega uradniškega gospodarskega društva v Ljubljani. Občni zbor otvori predsednik prof. Reisner, ki je predvsem poročal o izpopolnitvi društvenega odbora in aktu-elnem draginjskem vprašanju. Pri volitvi so bili izvoljeni: g. Levart načelnikom, g. Pi bernik in g. Lesner namestnikom načelnika, za namestnika v nadzorstvo pa g. Vesel. Nato je prof. Reisner zelo obširno poročal o izredni draginji, posebno v našem mestu. Posebno močno se občuti velika draginja mesa. Vzroki drage živine ne leže toliko v špekulacijah posameznikov, ampak celih slojev. V Ljubljani je sedaj meso relativno najdražje. Radi tega je naravnost dolžnost društva, da se obrne na magistrat s prošnjo, da v tem oziru kaj ukrene. Sredstva zoper draginjo so predvsem: Vravnanje trgovinske zveze z Rumunijo in Srbijo in uvoz argentinskega mesa. Tudi za Ljubljano naj bi se uvažalo argentinsko meso, za kar se sedaj tako prizadevajo druga mesta. — Pri slu čajnostih predlaga g. Tejkal, naj bi se za poskušnjo na stroške društva kupilo nekaj argentinskega mesa v Trstu, za kar je treba agitirati med društvenimi člani, da se zglasi zadostno število odjemalcev. — Konečno naznani prof. Reisner, da ima društvo na razpolago veliko množino šentjanskega premoga, ker ima sklep z družbo in priporoča ta premog. Nato se zahvali vsem članom za obilno udeležbo in zaključi občni zbor. Zadruga mesarjev In prekajalcev ima danes, 27. t. m. ob 10. uri svoj izredni občni zbor v mali dvorani Mestnega doma. Predsedstvo »Gledališkega društva" na Jesenicah naznanja, da otvori sezono 1910/11 z D. A. Guimerovo dramo »V dolini", ki je vžila pred dvemi leti na ljubljanskem odru mnogo denarja. Snov je vzeta iz katalonskega življenja in predočuje razmere med oblastnim gospodarjem in njegovimi posli. Za prihodnjo sezono so pristopile že iz prejšnjih predstav znane moči in poleg se je predsedstvu posrečilo dobiti še nekaj novih, jako dobrih igralk in igralcev. Z otvoritveno predstavo »V dolini" se poslovi od nas priznani igralec g. Franc Pretnar, ki je sl. občinstvu znan izza prejšnjih iger raznih društev. Njegove večje vloge so bile: Kovač (Na smrt obsojeni?), Erazem (Za pravdo in srce), Mirko (M iklova Zala), Kaplan Žigorski (Mladost), Ivan (Mati), in poleg teh še mnogo drugih enakovrednih in manjših ulog. Sedaj se poslovi s ,Sebastijanom", a uverjeni smo da bo naše občinstvo vzelo pri tej predstavi presrčno slovo od našega junaka in ga ohranilo v vednem spominu. Napredni slovenski javnosti! »Domovina" je zopet otvorila svojo dijaško kuhinjo. 100 nadebudnih, nadarjenih dijakov pohaja letos zavod, kjer se jim nudi zdrava in zadostna hrana, ki je potrebna, da mlademu, mnogo zahtevajočemu telesu pri napornem duševnem delu ne zmanjka prezgodaj moči. Menda ni potrebno pov-darjati, kako plemenito socijalno dolžnost izvršuje s tem napredna javnost, ki je s svojimi prispevki ustanovila to dijaško kuhinjo in ki jo je^ dosedaj v tako bogati meri podpirala. Že v prvem letu svojega obstanka ima »Domovina" zabeležiti najlepši uspeh, ki je pripisati edino slovenskemu naprednemu rodoljubju. Ker je pa za vzdrževanje te dijaške kuhinje potrebna mesečno vedno večja vsota, zato se v začetku novega šolskega leta v imenu te naše mladine zopet obračamo na slovensko javnost s prošnjo, da ona ne zabi tega prepotrebnega zavoda, da ga vsestransko podpira tudi v naprej in mu ohrani svojo naklonjenost. Na tem mestu se posebej obrnemo do naših vrlih narodnih dam, da se zopet z ono prisrčnostjo in požrtvovalnostjo poprimejo rodoljubnega dela za »Domovino". Naj bi ga ne bilo med nami v Ljubljani, ki ne bi mesečno ali letno podal kako vsotico v oskrbo učeče se mladine. Ker pa je pretežna večina di-jaštva doma iz dežele, zato gre naš poziv pred vsem rodoljubom na deželi, da se spominjajo prav pogostokrat naše kuhinje. V mislih imamo tu naše denarne zavode predvsem pa naše posestnike. Bogat čas jeseni je tu! Ponekod se pridela toliko živil, da dostikrat ne vedo, kam ž njimi. Naj bi se v vsakem večjem kraju našlo nekaj toli požrtvovalnih oseh, ki bi zbirali te naturalije in jih poslali »Domovini*, ki vsak dar hvaležno sprejme. Ker ima »Domovina* še celo vrsto drugin načrtov, vsled katerih naj bi postala res prava domovina slov. dijaštvu in ker je odvisno le od podpor slov. javnosti, v koliko se dado ti načrti izvesti, zato naj bi ne ostal naš poziv brez odmeval Pošiljatve naj se naslovijo na »Domovina*, Ljubljana, Gajeva ulica 2., sicer pa daje pojasnila društveni blagajnik prof. Ant. Jug, Dalmatinova ulica 3./I. Odbor »Domovine*. Razne vesti. * Število dnevnikov vseh jezikov in narečij se giblje med 5500 do 6000. V Nemčiji izhaja 900 dnevnikov, od katerih je »Postzeitung*, ki se tiska v Frankfurtu, najstarejši časopis v Evropi. Velika Britanija tiska samo 250 dnevnikov. V Parizu samem izhaja 150 dnevnikov; več ko v Londonu, Novem Yorku, Filadelfiji in Bostonu skupaj. Pariz se tudi ponaša s časopisom, ki izhaja v največ izdajah: »Le petit Journal*. Časopisi, ki se tiskajo v deželnih jezikih indijskih, se čitajo bolj kot časopisi kateregakoli sveta. Šest časopisov tvori dnevno književnost Perzije; od teh izhaja eden v sirzijskem jeziku, ostali v deželnem jeziku. Na otoku Borneo se tiska en časopis v angleščini, ,Sarawak Gazette*. Do nedavna se je menilo, da se severneje od Islanda ne tiskajo več novine. Izhaja pa vendar še en časosopis, »Evnma Bulletin*, in sicer v sredini mrzlega pasu na Kap Princ of Wales na Al-jaški. Kitajska sama, ta ogromna zemlja s skoro nepreračunljivim prebivalstvom, nima več kot 24 dnevnikov, zato pa sta dva med njimi, ki sta najstarejša na celem svetu« Časopis »Kin Pau" (King Coo) smatrajo Evropejci za najstarejšega. Ustanovljen je bil 1. 911 in v kratkem bo slavil svojo 1000 letnico. Vse številke tega lista so shranjene v posebnih skladiščih in so pod nazor-stvom kitajske države. V teku 999 se je zunanjost lista le malo preminila; niti tisk niti papir ne kažeta posebne spremembe. Glavni uredniki lista so bili vedno s svojo glavo odgovorni za vsebino lista in posledica te odgovornosti je bila, da je bilo v teh 999 letih 15 njegovih urednikov obglavljenih. Po najnovejših poročilih pa je najstarejši list »Tsing Pao" (Peking News), ki je izšel v prvič pred 1500 leti in izhaja od te dobe neprenehoma. * Ehrlichovo sredstvo 606 bode izdano novembra. Pripravljala ga bode družba »HOchster Farbwerke" na Nemškem. * Vlak v reki. Blizo Claytona v Severni^ Ameriki se je zvalil vlak Rock-Island-ske železnice v reko, ki je narasla vsled nalivov. Več nego 20 trupel so našli in potegnili iz valov. * Izgnano srbsko učiteljstvo. Turška vlada je izgnala tudi one srbske učitelje in profesorje, ki so poučevali na zasebnih šolah. * Verski zaklad uplenjen. Novosadsko državno pravdništvo toži predsednika srbske verske občine v Stari Beči, Živ-koviča in člane odbora, ker se ni našlo pri pregledovanju cerkvene blagajne nič denarja. Vsi obdolženci so srbski radikalci. * Madame Pasteur, žena slovitega francoskega bakterijologa je umrla 84 let stara na svojem posestvu v Jurskem pogorju. * Caruso In njegova nevesta. Slovitega pevca Caruso je tožila bivša njegova nevesta, ker jej je obljubil zakon, a potem zapustil. Ko je namreč prebival v Milanu, je bil obljubil mladi igralki zakon in potem je odšel v Ameriko. Tam se je pa premislil, dočim je ona zapustila gledališče in si nakupila lepo balo. Ko je varana nevesta sedaj videla, da ne more pod avbo, je tožila Carusa. * Bedasto ljudstvo. V Konstantino-grajskem okraju na Ruskem so napadli kmetje člane poverjenstva za kolero in so jih mučili, rekoč, da so se statistiki oni, ki razširjajo kolero. Ko je hotel občinski predstojnik ljudi pomiriti, so ga do krvavega natepli in kdo ve, kaj bi še bili storili, da niso poverjeniki ušli in da ni potolažil bednega ljudstva pop, ki si je komaj pridobil toliko ugleda. * Koliko koristnega bi se dalo napraviti z edino oklopnico. Nek angleški učenjak je izračunal, kaj je mogoče vse napraviti za denar, ki ga porabi ena oklop-nica v ceni 50 milijonov. Za to svoto je mogoče sezidati 10 znanstvenih zavodov za 10.000 dijakov z knjižnicami, čitalnicami, muzeji itd., ali kolonijo z 10.000 prijetnimi, čistimi in zdravimi hišicami, vsaka za dve rodbini. Za isti denar bi dobilo 138.846 starcev za celo leto zastonj stanovanje, hrano, obleko, zdravniško pomoč itd. 176.000 sirot bi moglo biti vzgojevano za isto svoto do 24. leta itd. * Samomor večkratnega milijonarja. V Clevelandu v Ameriki se je v ječi obesil večkratni milijonar Yates. Zaprt je bil radi pregreška zoper telesno varnost, ker je na neko damo, ki se je ž njim peljala v avtomobilu, streljal z revolverjem. Takoj nato, ko so ga aretirali in zaprli v ječo, se je od sramote obesil. * Poroka 92 letnega milijonarja. V New Yorku je 92 letni večkratni milijonar John Lyle poročil svojo 30 letno strežnico. Lylejevo premoženje se ceni približno na 200 milijonov. * Proti švedskim naseljencem na Novaji Semljl. Ekspedicija, katero je odposlal arhangelski guverner na Novajo Semljo, se je že vrnila v Aleksandrovsk. Ko je ekspedicija prispela na severni del otoka, je zadela na pet norveških naselbin. Vsled tega je sedaj guverner odposlal na Novajo Semljo podguvernerja z velikim policijskim spremstvom in mu zaukazal, da mora Švede takoj pregnati z otoka. * Novi perzijski regent. V Perziji je bil izvoljen za novega regenta Nasr el Mulk, ki se sedaj nahaja v Evropi. Bivši regent je namreč pred kratkim umrl. Novi perzijski regent Nasr el Mulk je popolnoma evropsko izobražen in je dalje časa študiral na vseučilišču v Oxfordu. Pred izbruhom revolucije v Perziji, je bil ministrski predsednik in je vodil finančno ministrstvo. * Največja mesta na svetu. Po najnovejši statistiki si slede največja mesta na svetu glede števila prebivalcev takole: London 7,450.000 prebivalcev, Newv York nad 4,500.000, Pariz 2,745.00, Čikago 2,166.000, Berolin 2,103.000, Dunaj 2,021.000, Petrograd 1,550.000, Filadelfija 1,533.000, Moskva 1,412.000, Buenostires 1,147.000. Med onimi velikimi mesti katerih število ne prekorači enega milijona, stoji na prvem mestu Kalkute z 993.000 prebivalci. Nato pride Bombay 978.000, Birmingham 875.000» Hamburg 866.000, Glasgov 860.000, Budimpešta 812.000, Liverpool 763.000, Kairo 693.000, Manchestnr 649.000 in Rio de Ja-neiro 636.000 prebivalcev. * Avstrijski vohuni v Srbiji. V petek sta bila v Belgradu aretirana zopet dva avstrijska vohuna. V trdnjavah so dobili več golobjih pisem. Sploh pa v najnovejšem času po Srbiji kar mrgoli različnih avstrijskih vohunov, ki jih Srbi pridno lovijo. * Orožje v bolnišnici. Ker se je v Umbertovi bolnišnici v Rimu ponovno dogodilo, da so bolniki z orožjem napadli strežaje, je policija zaukazala, da se morajo preiskati vsi obiskovalci bolnikov. Prva preiskava je imela senzacijonalne uspehe. Pri enajstih možkih in ženskih obiskovalcih so našli mnogo nožev, samokresov in drugega morilnega orožja. Enajst oseb je bilo aretiranih. * Bestijaličen umor. V Konstanci je v petek 16 letni fant Jonel Negru umoril svoje starše, da postane tako edini dedič. Ker njegova mati že 14 let ni porodila in je prišla sedaj nenadoma zopet v blagoslovljeno stanje, je sklenil radi tega mater še pred porodom umoriti in jo je v petek tudi v resnici zabodel z nožem v postelji. Nato je udaril še očeta s sekiro po glavi, da je bil revež na mestu mrtev. Bestija-lični morilec je skušal pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo. * Novo sredstvo proti koleri. V Budimpešti je iznašel bivši sanitetni deželni nadzornik dr. Ohia način, kako se da znižati 50 odstotkov smrtnih slučajev pri koleri na 10 odstotkov. Dr. Ohia je že odšel v Mohač, ki je vir kolere na Ogrskem. ^novejša telefonska in brzojavna poročila, Khuen-Hedervary na Dunaju. Dunaj, 26. septembra. Včeraj popoldne je došel ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary na Dunaj in se nastenil v ogrski ministrski palači. Danes dopoldne je imel z avstrijskim ministrskim predsednikom, baronom Bienerthom daljšo konferenco, v kateri sta razpravljaja o vseh perečih vprašanjih. Glavna točka konference je bila predložitev avstrijske note, v kateri se naproša ogrsko vlado, da pritrdi dovolitvi uvoza argentinskega mesa. Vendar se v tem vprašanju še ni doseglo sporazumljenje. Pravi vzrok prihoda ogrskega ministrskega predsednika na Dunaj pa je bila avdijenca pri cesarju radi zadnje seje ministrskega sveta, ki se je pečal s predpripravami za zasedanje ogrskega državnega zbora. Grof Khuen-Hedervary je odšel ob 11. uri v cesarski dvorec, kjer je bil pri cesarju eno uro v avdijenci, nakar se je vrnil v ogrsko ministrsko palačo. Nato je imel še konferenco s finančnim ministrom Bilinskim. Ob 5. uri je odpotoval v Buda-pešto. Ogrski državni zbor. Budapešta, 26. septembra. Jutri se snide ogrski državni zbor. Prva seja bo samo formalna in se bo določil samo dnevni red za poznejše seje. Predvsem se bo obravnavalo o proračunu za 1. 1911. Železniška nesreča na Ogrskem. Budapešta, 26. septembra. Ravnateljstvo državnih železnic javlja, da je danes neki osebni vlak pred postajališčem trčil z nekim vlakom. Tri osebe so mrtve, več težko ranjenih, štirje vozovi in lokomotiva pa popolnoma razbiti, Čehi In narodno-polltlčno vprašanje. Praga, 26. septembra. »Narodni Li-sty* se zelo obširno pečajo z narodnopolitičnim vprašanjem in precizirajo stališče Čehov v tem oziru. List zatrjuje, da bi morala posebna narodna komisija staviti deželnemu zboru o tem oziru predloge. Turško-rumunska konvencija. London, 26. septembra. Atenski dopisnik angleškega časopisa »Temps* poroča, da je bila turško-rumunska konvencija čisto gotovo sklenjena še pred 4. septembrom. Obenem izjavlja, da se konvencija ni sklenila brez vednosti Berlina. »Temps* zatrjuje, da je pogodba med Rumunijo in Turčijo že gotovo dejstvo, toda pri pogajanju glede najetja turškega posojila v Parizu in Londonu se je izkazalo, da se Turčija nikakor ne bo mogla iznebiti odvisnosti evropskih zapadnih velevlasti. Nečak grofa Tolstoja ponesrečil. Petrograd, 26. septembra. Pri vseruski avijatični tekmi se je danes ponesrečil avijatik Kuzminski, nečak grofa Tolstoja. Kuzminski je zadnje tri dni z Blerio-tovim aeroplanom dosegel naravnost velikanske uspehe. Danes pa je nenadoma zadel v neko drevo in padel na tla. Zlomil si je ključnico in zadobil več notranjih poškodb. Zdravstveno stanje Chaveza. Domodostola, 26. septembra. Danes se je zdravstveno stanje avijatika Chaveza nekoliko poslabšalo. Chavez si pri padcu ni zlomil samo nogi, ampak je zadobil tudi težke notranje poškodbe in več poškodb na obrazu. Zgubil je tudi dva zoba. Popoldne so ga obvestili, da mu je komisija priznala delni znesek 50.000 kron. Ko ga je obiskala njegova nevesta se je zelo razburil. Zaroka princese Aleksandre s princem Kristovom. L o n d o n, 26. septembra. V dvornih krogih se razžirjajo vesti, da se princesa Aleksandra v najkrajšem času zaroči z grškim princem Kristovom. Princesa je sedaj stara 17 let in je hčerka najstarejše sestre princa Jurija. Princ je sedaj star 25 let! Avijatik Bonilean mrtev. Chartres, 26. septembra. Danes se je ponesrečil s svojim zrakoplovom avijatik Bouliean in je takoj čez 20 minut umrl. Iz stenografičnega zapisnika državne zbornice. »Svoje pravice moramo prositi mi, ki plačujemo mnogo večji krvni davek, nego drugi; mi, vedno zvesti Avstrijanci moramo zastonj prositi in moledovati, in moramo zvedeti, da nas sme v prestolnem mestu vladi pred očmi psovati, kolikor kdo hoče 1 Jaz kličem Avstriji: spoznaj, kaj imaš biti! Ti imaš biti vsem sinom, rekše vsem narodom pravična mati; ti moraš sredi Evrope osnovati srečno raznih narodov družino, ker sicer te ne bode nihče branil, ko zopet pridejo sovražniki od zunaj; sicer se zate nobene prsi ne postavijo proti sovražniku, kateri te hoče razrušiti. Samo če bodeš pravična, če posilno stiskanje narodov odsloviš iz srca, utegneš zvedeti, da je resničen ta pregovor: »Austria erit in orbe ultima, si erit justa gentibus*, rekše: »Avstrija bode na zemlji poslednja, ako bode pravična narodom*- Govoril slovenski državni poslanec dr. Lovro Toman v seji poslanske zbornice na Dunaju, dne 3. j uni ja 1 867. 1. Listnica uredništva. Piscu članka .Kako postopata dr. Tavčar in dr. Triller*: Predolgo, zavzelo bi več kot celo stran in to je vendar malo prevečl Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 vlm. — Za one, ki iščejo službe 4 vlm. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vim. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob C. url zvečer. Nekaj ključavničarskega orodja se ceno proda. Kje, pove inseratni biro .Jutra*. 273/1—1 Maser In eperater kurjih očes, ki prihaja ravnokar iz kopališča, praktičen v zdravilstvu z mrzlo vodo in terapiji, se priporoča Schmikl, Sp. Šiška št. 9. 269/1-1 Išče se meblovana soba. Dopisi pod šifro .Raoule 200* na inseratni biro .Jutra*. 274/1—1 Iščem soho a uporabo klavirja, morebitno a hrano. Ponudbe pod .Uradnik* na inseratni biro „ Jutra*. 275/2—1 Naznanilo. Podpisana vljudno naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da sem pričela prodajati na Trnovskem pristana v Grčarjev! hiši Istotam se sprejema tudi kruli v peko. Slavnemu občinstvu se vljudno priporoča Josipina Smerke, pekarija, Rimska cesta 5. in prod-ajalnišlco opravo se radi bolezni proda. Natančnejša pojasnila daje O. Šprlnger Novo mesto, Glavni trg 98. Cvetlični salon ANTON BAJEC ZLjj-u/blja^a, Pod trančo štev. 2 poleg čevljarskega mostu izdeluje šopke, vence iu trakove. Telika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne. Vincenc Richterja 1 r je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Schampos“, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. Vincenc Richter, Dunaj IX. Sobifskygasses. Zaloge ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj I., Tuchlauben št. I. I K O Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! Tovarniška varstvena znamka: „ IK O “. I K O I K O Vsak dan sveže rmmk se dobe v delikatesni trgovini I. BTTZZOLHT1. Zasebni uradnik z dolgoletno prakso v vseh pisarniških poslih išče primerne službe. Prijazne ponudbe se prosi na inseratni biro »Jutra* pod »Zanesljivost*. Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalne čepice so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osi-velosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo. 1 čepica z dvojno ventilacijo . . K 6-— 1 „ , trojno „ . . » 8’— Balzam^ pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom 1 stekleničica ... K 2.— 1 „ . . . »4-- 1 . . . . »6-- Naročlla iz province po pošti le proti povzetju. Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročilu čepice naj se navede obseg glave. P. FRČTSCHER, Dunaj III., Barlchgasse 17. + Osobje tvrdke J. C. Mayer javlja tužno vest, da je njega ljubljeni kolega, gospod Anton Verhunc dne 23. t. m. v Velikem Lušinju po dolgi mučni bolezni preminul. Bodi mu blag spomin! Ljubljana, dne 26. septembra 1910. t Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je nenadoma preminul gospod Ljudevit Spilar trgovec In posestnik v nedeljo, dne 25. septembra 1910, zvečer ob sedmi uri. Pogreb nepozabnega se vrši danes v torek dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Št. Petru na Krasu. Št. Peter na Krasu, dne 25. septembra 1910. Leopoldina Špllar, roj. Turek, soproga Ferdinand, Franja, Adolfina, Avgust, Ludvik, Adolf in Hugo Turek, brat in sestri. svaki. Roza Špiiar roj. Jelenc, Gustl, Ferdo in Vlasta, svakinja. nečaki. Ljubljana, Pred škofijo 19 A. Lukič priporoča po znano nizkih cenah najmodernejše površnike, zimske suknje in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. pri novem pokopališču, Ljubljana, Zahvala in priporočilo. Podpisani se zahvaljujem vsem dosedanjim p. n. gg. naročnikom, kateri so me po častili z obilnimi naročili v moji dolgoletni delavnici v Hilšerjevi ulici ter se jim priporočam, da mi ohranijo svoje zaupanje tudi v bodoče. Obenem naznanjam, da sem svojo iS. MONDSCHEIN izdatno povečal In se preselil iz dosedanjih prostorov v Hilšerjevi ulici, v popolnoma preurejeno lastno delavnico Cesta na Rudolfovo železnico 10, nasproti restavracije „Novi svet". Ker mi bo možno sedaj svoje p. n. naročnike boljše in točneje postreči, se vljudna priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela. — S spoštovanjem RUDOLF GEYER, stavbni, umetni in konstr. ključar. §3 Oio-d-ež amerilsanske In.d.-u.strije izumljeno je novo Adirno pero („Maxim“) Za jesensko in zimsko sezono s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik. Ta posebno duhovito ^ —sestavljen aparat služi za [-j,, hitro in gotovo šešte- / V, vanje in so njegove glavne prednosti ob na j pri-/ \ \ \ prostejši uporabi J Sjfiif i o \ in brezhibnem funkcij o- K