JUGOSLAVIJA SOVJETIZIRA VSO ISTRO Zavezniki trdijo, da se bo s tem kršila tržaška pogodba Trst. — Jugoslavija je ukazala agrarno reformo po Istri in sicer po vsem onem delu, ki ga ima zasedenega Jugoslavija in v (lveh tretjinah onega, ki je določeno za svobodno tržaško državo. Odredba bo stopila v veljavo 15. decembra. Glasom te odredbe bodo prežgane vse pogodbe med posestniki in najemniki, ki morajo izbočiti vso lastnino državi, ki jo potem razdelila med ljudi po Njih potrebi. Posebni ljudski °dbori bodo v imenu vlade prevzeli gozdove, njive in pašnike, ki bo potem skupna last vseh. Poljedelske stroje bo pa prevzela vladna poljedelska federacija. Zavezniška vojaška oblast trdi. da je to očitna kršitev pogodbe, napravljena z Jugoslavijo leta 1945, ki govori, da ostane sporni teritorij v sedanjem stanju toiko časa, da bo podpisana Mirovna pogodba z Italijo. Tako Jugoslavija zdaj sovjetizira zemljo, ki še ni njena, trdijo zavezniške vojaške oblasti. Vojake oblasti pravijo dalje, da ne •Korejo »i-česar storiti v tem ozi-ker je to zadeva diplomacije. Istočasno so j u g o slovanske °blasti prepovedale svojim ribiškim ladjam, ki dobivajo potrebščine v Pulju, voziti vjete ribe v Pulj. Enako je Jugoslavija Prepovedal voziti iz zone B v Pulj živež. V Pulju so ameriške 111 angleške vojaške oblasti, ki Wo morale odslej kupovati potrebščine, kot ribe in drugo v Trstu, dočim so dosedaj vse to Pripeljali ljudje z okolice. Truman bo poslal v Vatikan Myron Taylorja Washington. — Predsednik Truman je dvignil ameriško Misijo v Iraku v ambasado ter 8 tem ojačil ameriško diplomatsko zastopstvo v Bližnjem Vzhodu. Tudi je odposlal na-2aJ v Vatikan Myron Taylorja kot svojega osebnega zastopnika, katerega je imenoval na Etično mesto že predsednik Roosevelt. Predsednik T r u m a n je rekel, Pošilja Taylorja nazaj v Va-j^kan, da obnovi razgovore ze-važne vsebine s papežem Pi-Jem jn drugimi oblastmi. Kot je videti se predsednik Truman ni ustrašil protesta Protestantovskih duhovnikov, tla bi imele Zed. države diplo- WASHINGTON. — Mornariški kapitan Collisson, administrator, premogovnikov za vlado, je naložil stavkujo-čim premogarjem .$1 in $2 kazni na dan. Ta denar bo šel v bolniški sklad premo-garjev. Kazen je bila naložena premogarjem na zahtevo premogarskih družb, ker se premogarji niso držali pogodbe in odšli na stavko. Kazen $1 in $2 na dan na vsakega premogarja je odvisna od kraja. Ta točka glede kazni je bila še v stari po; godbi in sicer vključena v pogodbo na zahtevo unije, ki je hotela s tem preprečiti takozvane "neavtorizirane" stavke. Vprašanje pa je, če bodo to denarno kazen sploh kdaj dobili od premogar-jev. Ako bi stavka trajala več mesecev, bi znašala ta kazen od vseh premogarjev več kot $50,000,000. Ako bo Lewis poklical premogarje nazaj na delo, bo gotovo prej zahteval, da se ta kazen odpusti. Vladni in linijski odvetniki so pripravljeni na zaslišanje danes pred sod- nijo, kjer se mora predsednik Lewis zagovarjati, zakaj ni ubogal ukaza sodni-je, da ostanejo premogarji na delu, dokler sodnija odloči, če je pogodba z vlado veljavna ali ne. Elektrarna bo od danes naprej rabila olje mesto premoga Cleveland Electric 111 u m inating Co. bo od danes naprej rabila olje mesto premoga. Kompanija računa, da bo pokurila na dan do 200,000 galon olja, kar bo dalo isto gorkoto kot 1,250 ton premoga. V dveh tednih bo imela kompanija vse urejeno tako, da bo lahko porabila 1,000,000 galon olja na dan. Vladni administrator za civilno produkcijo je odločil, da se o božičnih praznikih ne bo smelo imeti električne okraske na božičnih drevesih na prostem. Ta odredba pa ne zadene okraskov v notranjosti hiše. Elektrarna v Warren, O. je začela tudi kuriti z oljem Ohio Public Service Co. v Warren, O. naznanja, da je začela koriti z oljem, da hrani na premogu. Vsak dan porabi 50,000 galon olja. Elektrarna je začela s to idejo, ko je zvedela, da bo isto storila kompanijska elektrarna y Clevejan-du. Vse šole v Trumbull okraju bodo odprte do božičnih počitnic. Devet šol v Niles, O. bo danes še zaprtih radi po-ma n j ka n j a p rem oga. Industrija v tem okraju ni spremenila delovnega časa, niti drugega delovnega programa. Trgovci s premogom poročajo, da jim je dala vlada nekaj dodatnega premoga, šole v Youngs-tow mi bodo pa še danes zaprte Radi stavke je izgubljenih dozdaj 504,000 ton jekla New York. — Ameriške jeklarne poročajo, da je bila jeklarska industrija radi pomanjkanja premoga tako prizadeti". da je do danes izgubljenih že 501,000 ton jekla. To bi bilo dovolj jekla za 3,500,000 ledenic, ali 200,000 avtomobilov Jeklarne so izgubile letos vsled stavk že 12,350,000 ton jekla. Industrije, ki so odvisne od premoga, so morale odsloviti že 100,000 delavcev. Vrhu tega je bilo od Zahvalnega dne pa do danes doma 175,000 avtnih delavcev, da je avtna industrija hranila na premogu Razne drobne novice 12 Cleveland« in te okolice I Mraz smo dobili— V nedeljo popoldne smo dobili v Cleveland mraz in nekaj snega. O polnoči je padel to- Ako premogarska stavka do konca!Plomer ™ 19 stopinj, za danes 1 napoveduje vremenski urad pa še bolj mrzlo. Jutri bo pa spet nekoliko gorkeje. V bolnišnici— Mrs. Terezija Zdešar iz Ar- tega tedna ne bo poravnana, bo najmanj en milijon delavcev brez dala. Premogarji ne morejo računati dosti na podporo od držav Samo 4 države imajo določeno, da se plača brezposelnim delavcem, če so na stavki.ali ne, brezposelno odškodnino. Vse drupe države ne plačajo stav-karjem nič. Te štiri države so: Pennsylvania, New York, Rhode Island in Tennessee. V Penna morajo čakati stavka rji 5 tednov, predno začno dobivati državno podporo. Vlada se ne strinja z akcijo nekaterih premogarskih družb, ki so ustavile ves kredit v kompanijskih prodajalnah stavkarjem. Toda vlada ne more v tem. oziru ničesar storiti in tudi najbrže ne bo poskusila. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) LEON BAHOVEC, znan ljubljanskih lekarnar, se je moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Ljubljani, ker so ga obtožili, da je špekuliral K ljudskim zdravjem in kolo-boriral z okupatorjem. Po besedilu obtožnice se je vključil v okupatorjev gospodarski aparat. Tako je pošiljal razna zdravila v Italijo in Nemčijo in jih tako odtegoval ljudstvu. Svoje uslužbence je odvračal cd dela v Osvobodilni fronti in je.uvedel nad njimi vohunsko sužbo, da bi' preprečil, da ne bi dajali zdravil partizanom. Po osvoboditvi je skril razna zdravila, pa prikril tudi olje, sladkor in mast, ki bi jih moral uporabiti za izdelavo zdravil. Za te zločine je bil obsojen na 16 let. in na izgubo vsega premoženja. Z njim sta bila obsojena tudi dva podpiratelja njegovih prestopkov, neki Cubej Franc in Buzzolini Kari, prvi na šest mesecev, drugi na 10,- 000 dinarjev denarne kazni Vse to poroča samo vladno časopisje. Kdo ve, koliko je resnice? Zdi se pa, da je bila poglavitna stvar zaplemba premoženja. Vedno bolj redki po stajajo oni, ki jim bo še mogo če kaj vzeti. Kdo bo vzdrževal Titov policijski in vojaški aparat, kadar bo zmanjkalo boga tinov, da bi jih razlaščevali? ZGODBA Z ŽIROM. — Opi soval sem vam že, kako je vse komunistično časopisje sedaj polno navodil, opominov, nasve 'tov, ukazov, kako treba zbirati 1 ^atskega zastopnika pri Vati-1 lelos žir, ki so ga bukve menda ka ariu. da se premoženje mlekaren poči ržavi. Ko je bil odbor v ječi, 30 podržavljen je izvršili nastavljeni komisarji. Ko je bilo vse podržavljeno, so odbor izpustili. gedaj ni bil več nevaren in nadležen. Vse iz ljubezni do svobode! DUMPING. — Jugoslavija roši težke milijone, ne samo za (Dalje na 2. strani) novFgroboui John Sliiffrer „Po dolgi bolezni je umrl v mestni bolnišnici John Shiff-rer, star 64 let. Zapušča brata Franka in sestro Terezijo Zdešar. Doma je bil iz Polhovega gradca, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Pogreb bo jutri popoldne ob 1 iz Za-krajškovega pogrebnega zavoja. -o- Italiji preti civilna vojna ali diktatura, če ne poprimejo rdeči Rim. — Italijanski zunanji minister .socialist Pietro Nenni je izjavil, da preti Italiji civilna vojna ali pa diktatura, ako kma lu ne dobe vladnega krmila v roke socialisti s komunisti. In to da se mora zgoditi v prihodnjih par mesecih. V političnih krogih se čudijo nad to izjavo vodje socialistov, ki so v zadnjih šestih mesecih izgubili toliko vpliva in moči tned narodom. komunisti, bi bilo drugače, Byrnes podpira zdaj Molotova za večjo odškodnino od Italije V istem času so pa za nižjo odškodnino od Bolgarije New York. — Ameriški državni tajnik Byrnes se .je prfdru-ži reškemu ministru Molotovu, ki hoče, da se zahteva za vojno odškodnino od Italije zviša, a od Bolgarije zmanjša. Byrnes je v tem oziru popolnoma spremenil evoje stališče, ki ga je naglašal pri konferenci v Parizu. Takrat se je bil Byrnes pridružil Angliji, ki je zahtevala kolikor mogoče manjhno odškodnino od Italije na račun Jugoslavije ter je nasprotoval zahtevi ruske delegacije, da bi se zmanjšalo zahtevo vojne odškodnine od Bolgarije. Ta prememba mnenja tajnika Byrnesa je bila najbrže posledica tajnega razgovora, ki ga je imel z Molotovom, ki je za dosego svojih zahtev potem popustil pri Trstu in pri paroplovbi po Donavi. Molotovje zdaj tudi pristal na to, da dobite Jugoslavija in Grčija enako visoko odškodnino od Italije, dočim je prej zahteval, da dobi Jugoslavi ja še enkrat toliko kot Grčija. -o--— V Ohio bodo spet dvojne licence Columbus, O. — Ohijski motoristi bodo dobili za drugo leto zopet dvojne avtne licenčne plošče za avto, za spredaj in za za-dej. Tekom vojne je dajala dr-Ako bi tako govorili žava samo eno ploščo, da se je ki 1 hranilo na kovini. JUGOSLAVIJA BO SPREMENJENA V INDUSTRIJO Belgrad. — Titova vlada naznanja o načrtu, po.katerem bo poljedelska dežela Jugoslavija spremenjena v industrijsko deželo. To 1)0 vlada izvršila s tako zvano petletko, kot jih izvajajo v Rusiji. Toda istočasno bo izveden tudi poljedelski program, naznanja Tito. Dežela bo morala nekaj časa sicer še uvažati žito, toda stradal da ne bo nihče. --o-- Hitler je smatral sebe, Stalina in Mussolinija za največje državnike Washington. — Iz zaplenjenih nemških listin priobčujejo ameriške oblasti zdaj eno, ki ni bila še objavljena nikjer in ki govori o tajnem sestanku, ki ga je imel Hitler s svojimi vojskovodji pred napadom na Poljsko. Takrat je Hitler govoril svojim generalom, da je potreben napad na Poljsko, pa naj sveb misli o tem kar hoče. Hitler je dalje povedal svojim generalom, da bo korakal zdaj s Stalinom, s katerim si bosta "razdelila svet." "Stalin in jaz sva prav za prav edina, ki vidiva v bodočnost," je takrat zatrjeval Hitler. On (Hitler), Stalin in Mussolini so edini veliki državniki, dočim se na japonskega cesarja Hirohiti-ja ni zanesti, je govoril Hitler. To je govoril Hitler, kot je razvidno iz zaplenjenih listin, svojim generalom na predvečer sporazuma s Stalinom in manj kot 10 dni prej, predno je ukazal napad na Poljsko, v katero sta korakala Hitler in Stalin vsak Dva nemška generala sla obsojena na smrt radi pobojev Ukazala sta postreliti 335 italijanskih talcev v neki duplini Rim. — Angleška vojaška sodnija je obsodila na smrt dva nemška generala, ker sta ukazala ustreliti v duplinah pri Rimu 335 italijanskih talcev komaj 2. meseca prej, predno so zavezniki zavzeli Rim leta 1944. Generala sta: Eberhard von Mackensen, načelnik 14.. nemške armade, ki se je borila na obrežju Anzio in Kurt Maeltzer, načelnik rimske garnizije. Ko jima je sodni tribunal naznanil, da bosta ustreljena, sta samo nemo prikimala z glavo. Občinstvo, ki je bilo navzoče pri obravnavi, je navdušeno aplav-diralo, ko je bila naznanjena smrtna obsodba. V Rimu je bilo iz zasede ubitih 32 nemških vojaških policajev, nakar je nemško poveljstvo ukazalo postreliti s strojnicami vseh 335 v je ti h Italijanov potem, ko so vsakemu zvezali roke na hrbtu. To je bilo na 24. marca 1944. Za ta masaker bosta zdaj plačala oba nemška generala. --o- Novotarija se menda ne bo obnesla Watertown, Wis. — Paul Hil-fiker, sirar v tem mestu, je oni dan presenetil farmarje. Ker Iz raznih naselbin Cassidy, W. Va. — Dne 12. ll0v- je umrl John Kastelic, do-iz Stične, Dolenjsko. Bil je '"^iski. Mrtvega so našli v nje-k'°Vem stanovanju. . Ed ison, Kins. — Dne 14. no^. \e Po dvodnevni bolezni umrla . h Kernc, stara 84 let. v Ame-40. let. Ves čas je živela v j^nji naselbini Dunkirk in bi-^ vedno zdrava. Zapušča poroko hčer, pri kateri je umrla, iti Z preteklo jesen posebno bogato obrodile. Vse komunistične organizacije so morale navduševati ljudstvo za to žirovo zbirko.. Celo letala so vpregli v propagando. Toda pri ljudeh je v mnogih krajih prav ta propaganda rodila trmast odpor. V Tržiču, kjer je bilo prej mnogo gorečnežev za OF, se je oglasilo za zbiranje 5 ljudi, na! Jesenicah 12! Gorenjske mlekarne. — Gorenjske mlekarne so imele že pred vojsko .svojo prodajno organizacijo. Pred dvema pridobivajo na moči, pa ki vse-! Nove licenčne plošče bodo ze- 0(j one strani. eno kažejo voljo, da sodelujejo lene in bele. Morda bo država z ostalimi strankami pri vladi, uporabljala pri tem celo tako ko-Nekateri sodijo, da hoče minister Nenni s tem pridobiti socia- bor Ave. se nahaja težko bolna v Huron Fd. bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Zaroka— Na Zahvalni dan sta se zaročila Anhe Jeanne Pierce, hčerka Mr. in Mrs. Frank Pierce i z 16102 Holmes Ave. in Mr. Henry S. Grosel, sin Mr. in Mrs. Anton Grosel iz , 15615 School Ave. Zaročenka je graduiraia iz Villa Angela akademije in pohaja zdaj v Ursuline kolegij, zaročenec je pa graduant Col-linwood višje šole in pohaja zdaj na John Carroll univerzo potem, ko je služil dve leti Strica Sama tekom vojne. Vesela vesl— Na 27. nov. so prinesle vile rojenice družini Mr. in Mrs. Ray Rossman zalo hčerko pr-vorojenko. Tehtala je ob rojstvu 8 funtov. Dekliško ime mlade mamice je bilo Esther Ver bič. M rs. Jernej Krmus iz il2. ceste te tako postala prvič pra-stara mama. Mladi ata je sin Rossman družine ha Heck-er Ave. Čestitke! Lelna seja— Društvo sv. Marije Magd. št. 162 K S K J ima nocoj svojo letno sejo in volitev odbora za 1947. Seja bo v navadnih prostorih. Članice naj se te važne seje udeleže v velikem štvilu. V Florido— Včraj zjutraj so odpotovali z avtom v Florido:: Mrs. Helen Por lin iz 221. ceste v Euclidu, sin Jimmy in hčerka Rose. Prebivali bodo v Tampa, Fla., kjer so si kupili lepo hišo. Cez nekaj časa se jim bo pridružil še gospodar Matt in potem se bo družina za stalno naselila v Floridi. Želimo jim prav zadovoljne čase na lepem jugu. Vile rojenice— Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Andy Zadeli, 7301 Donald Ave., in jim pustile za spomin zalo hčerko, 7 funtov težko. Mlada mamica je hči poznane družine Mr. in Mrs. Frank Končan iz 6512 Bonna Ave., ki sta s tem postala prvič stari ata in stara mama. Mladi ata je pa sin . , , , .... , , i Mrs. Katarine Zadeli iz 16018 ima svoje letalo, ]e sel m z leta-! ,, , . , . . . , , , , , . . Holmes Ave., ki je postala s lom obiskal 12 farmarjev, pri katerih je naložil mleko in ga pripeljal v mlekarno. Vse sku-paj ga je vzelo 2 uri, kar je bilo' Važno obvestilo— tem že šestnajstič stara mama. 1 Čestitke! -0- vipe, da plošče ne bodo zarjavele že prvi mesec. Govoril je o smrti in umrl Battle Creek, Mich. — Rt. Rev. Msgr. Maurice Walsh je VAM JE TUKAJ »OBHO. ZATO SE r.tl VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE_ več ,kot če bi šel po mleko s trnkom. Torej se novotarija ni obnesla. ŠELE ZDAJ IŠČE GOSPODARJA, KO JE TREBA POPRAVITI STREHO PRI HIŠI Zanesville, O. — Nek moški ne poznate gospodarja," se je za- veg vnukov. Doma je bila iz mesecema so zaprli ves odbor gratia pri škocjanu, Dolenj- teh "Gorenjskih mlekaren." ' Odbor namreč ni hotel pristati, listom moč, če ne drugače pa vsaj na vozu komunistov. -o- Rusi bodo izpustili zdaj Japonce Tokio. — Prihodnji mesec bo začela Rusija pošiljati domov ja- kdaj g^ bo doletela smrt, zato Pritožil se je, da pušča streha v "Nikomur," je pojasnil moža ponske vojne ujetnike. Prvi me- moramo biti vsak čas priprav- hiši, kjer stanuje in je prosil kar. "Takrat sem videl, da je hi- sec jih bo izpustila 25,000. Ru- ljeni stopiti pred Sodnika. Ko urad, naj gospodarja takoj naj- ša prazna, pa sem se naselil no- sija ima vsega skupaj v ujetni- je govor končal, se je zgrudil de. tri. Ampak če ne bo nihče po Elizabeth Sofran, roj. Miller iz Feketič, Bačka, Jugoslavija, naj se zglasi na glavni policijski postaji v Clevelandu, 2001 Payne Ave. soba št. 103, kjer bo dobila važno obvestilo od doma od Helene Lehr iz Zagreba. govoril ob pogrebu nekega fa- je prišel v urad OPA, kjer ima- čudil uradnik. "Komu ste pa pla- Zadušnica rana. Rekel je, da nihče ne ve, j0 vso oblast nad najemnino, čevali najemnino?" "'vt l- V torek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Voebovzet« na Holmes Ave. maša za pokojnega Johna Perko. štvu 1,250,000 Japoncev od kon- in umrl, zadet od srčne kapi. ca vojne. Zed. države so naga- Bil je star 65 let. njale Rusijo že dolgo, da ne- --—o—--- upravičeno zadržuje j aponske slovenski izgnanci so si , KES1U LE GOLO ŽIVL.1E-ujetnike. 1 NJE_ POMAGAJMo JiMt "Koliko časa pa že živite v ti- pravil strehe, si bom moral po- Pismo ima pri nas— sti hiši?" ga je vprašal uradnik, iskati drugo stanovanje. Kakšni Pri nas ima pismo Rudolf 1 "Nekaj več kot 5 let," je pove- so vendar to ljudje, ki ne skrbi- Nadbath. Naslov na pismu ie: dal možak. jo za svoje hiše," se je pritože- 1166 E: 60 St., toda tam ne sta-"Pet let že živite v hiši pa še val "vestni" najemnik. nuje. 1S i Ml^Sral^OOMOVINfl 3 DAROM! : AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN SLOVENIAN MORNING LJ IN language ONLY AMERICAN HOME NEWSPAFER no. 235 cleveland 3, o., monday morning, DECEMBER 2, 1946 leto xlviii—VOL. xi /Ui Premogarji kaznovani $ 1 na dan "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMBS DEBEVBC, Editor) 6117 St. Clair An. * HXnd«non 0828 Cleveland 3. Ohio __Published daily except Saturdays, Sundays and HoIid»ys_____ NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; «a Cleveland In Kanado po po&tt za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; u Cleveland In Kanado po pošt* pol leta $4.60. 2a Ameriko Četrt let* $2^0; n Cleveland In Kanado po poiti četrt leta $2.75. Z« Cleveland In okolloo po rmnalalnlh: oelo leto $740. pol leta $4.00. fcrtrt leta $2.&0. POflUttWQA ItevUlLA italic 0 OWltOTi United atatee $7.00 par year; Olereland and Canada by mall $$.00 per year. 0. 8. $4.00 (or $ month* Cleveland and Canada by mall $4-60 for 0 months. (7. 8. $340 tor I monthj. Cleveland and Canada by mail $3.76 tor S month«. Cleveland and euburbe by Carrier $7.00 per year. $4.00 tor « month«. $2 JO lor § month* Uncle oopice 6 oeote each. Kntered M leoond-claji matter January 6th 1$0$. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187$. »88 No. 235 Mon., Dec. 2, 1946 Težave poljskih komunistov Sovjetski »Uniji je uspelo, da, je okrog sebe ustvarila vrsto komunističnih diktatur, ki se trudijo, kako bi kot opi-cč v vsem posnemale moskovsko vlado. Ponekod se jim je to posrečilo bolje, ponekod malo slabše. Izgleda, da so imeli še največ sreče v Jugonlaviji. Tam so izvoljenci Moskve izpeljali prve "voljtve" po totalitarnem načinu z eno samo listo že pred letom dni in letos so izvolili na isti skrivnostni način soglasno tudi zastopnike v pokrajinske skupščine. Bolgarski komunisti so šele letos na podoben način izvolili "ljudsko" komunistično sobranje. 17. novembra so končno v Rumuniji "zmagali." Amerika in Anglija sta sicer izjavili, da to niso bile demokratične volitve, pa ju je diktator Peter Groza zavrnil, da je to,vtikanje v notranje zadeve neodvisne države. Če bi sodili spretnost boljševiških izbrancev, ki izvajajo politiko Kremlja v raznih,,6d Rusije odvisnih državah, bi še najslabše sodili poljskega diktatorja Boleslava Bieruta. Ta bo "zmagal" pri volitvah šelfe meseca januarja prihodnje leto. Pa ima ta njegova počasnost mnogo vzrokov, radi katerih more najti odpuščen je za svoje neuspehe pri moskovskih gospodarjih. Predsednik poljske vlade se ima najprej z orožjem boriti proti tistim Poljakom, ki se nočejo ukloniti komunistični diktaturi in mislijo, da je puška uspešno orožje proti njej. Podtalni oboroženi odpor je tolik, da ga doslej ni mogla zlomiti niti policija niti vojaštvo. Pred nekaj dnevi je poJjska vlada sama priznala, da pade dnevno vsaj deset njenih ljudi kot posledica bojev s protikomunističnimi organizacijami. Neusmiljeno goni policija in vojska te "upornike," pa jih ne more iztrebiti. Kot niso mogli nemški nacisti nikdar popolnoma streti poljskih podtalnih organizacij, tako jih sedaj ne morejo komunisti. Ljudstvo — pravo ljudstvo namreč, ne komunisti — je žejno svobode in resnične demokracije in pomaga tem borcem proti komunistični diktaturi, kakor le ve in zna. Odpor dviga neprestano upanje, da bo te diktature konec. Nekateri upajo na demokratične volitve, da bi pri tistih vrgli komuniste, drugi še zmeraj upajo na zapadne velesile, ki so obljubile Poljski svobodo. Dokler komunisti tega upanja ne ubijejo, tudi ne morejo strahovati oboroženega odpora. Ti uporniki so organizirani v treh skupinah, ki nastopajo vsaka zase. Prva orgnaizacija WIN, kar znači "Svoboda in Nezavisnost," ima le en namen, vreči sedanji režim. Druga skupina NSZ (Narodne oborožene sile) nastopa ostro proti komunistom in judom. Kadar koga ustavijo ti uporniki, ga baje vprašajo, ali je komunist ali jud. Če je eno ali drugo, pravijo, da je izgubljen. Tretja organizacija je v ukrajinskem delu bivše Poljske, UPA (Ukrajinska partizanska armada). Ti ukrajinski narodnjaki so proti komunizmu in zato proti sedanji poljski vladi. So pa drugače kot Ukrajinci proti vsaki poljski nadoblasti. — Dopisnik "N. Y. Timesa" pravi, da so mu pravili zastopniki poljske vlade, da ima izdatne izgube v bojih s to poljsko podtalno oboroženo silo tudi sovjetska armada, ki še vedno ni vsa odšla iz Poljske. Predsednik Bierut pa tudi pove, kolik je odpor, katoliške Cerkve proti komunističnemu režimu. Prav za prav bi se komunist, ki se načelno bori proti vsaki veri, ne smel pritoževati, če se napadena Cerkev brani. Ali naj Cerkev mirno gleda, če komunizem trga mladino od nje in če hoče streti vsak vpliv vere na človekovo javno življenje? Dva tako nasprotna si nauka kot sta komunizem in krščanstvo ne moreta živeti v prijateljstvu. Bierut se pritožuje, da so zlasti na kmetih duhovniki spremenili prižnice v govorniške tribune proti komunizmu. (Ali je kaj bolj naravnega, da duhovnik s prižnice uči, da je komunizem protikrščanska zmota?) Predsednik poljske vlade se dalje jezi, da duhovniki nočejo komunistov cerkveno pokopavati. (Čemu jim bo cerkveni pogreb, če so res komunisti, ki ne priznavajo Boga? Če pa so še kristjani, zakaj drve za komunizmom, ki ga je Cerkev obsodila kot zmoto). Zelo je Bierut užaljen, da Vatikan ni priznal sedanje poljske vlade. V svojem ogorčenju pravi, da drži Vatikan z — Nemci. Domačim duhovnikom pa očita, da simpatizira-jo — s sovražnikom. Vselej, kadar gre proti Cerkvi, postane mednarodni komunist narodnjak in očita drugim, da so z — Nemci. Popolnoma ista taktika povsod, naj bo v Jugoslaviji ali na Poljskem. Taktika je naročena iz istega moskovskega vira. Na Poljskem je bito v zadnjem času mnogo duhovnikov klicanih tudi pred sodišče in obsojenih. Največkrat se jim očita, da drže s podtalnimi protirežimskimi organizacijami. 22. novembra je bil obsojen na smrt eden teh duhovnikov, češ, da je bil eden voditeljev skrivnih protikomunisti-čnih nasprotnikov. Pri vsem tem pa pravi Boleslav Bierut, da je nova Poljska "dežela verske svobode." Pravi, da je Cerkvi obljubi), da ne bo zaprl samostanov in šol ter da bo imela "polne pravice." Ali ni zanimivo, da vse komunistične diktature ,qd moskovske do jugoslovanske tako rade govore o "verski svobodi?" Samo predstavniki Cerkve so tako zabiti, da te svobode ne vidijo in ne razumejo. Ob tej "verski svobodi" sme biti v celi ogromni Rusiji en sam katoliški duhovnik in še ta je Amerikanec. Radi te "verske svobode" so v Jugo- i BESEDA IZ NAHODA tin«my«iitww*w Iz urada tajnice "Clevelandske podružnice" Lige katoliške slovenskih Amerikancev Tu so še nadaljna imena bla-godušnih darovalcev župnije sv. Vida: Po $10.00: Frances Kasunic. Po $2.50: Frances Mihelcic. Po $2: Mary Stanonik. Po .$1.00: Louis-and Helen Zele, Miss Mary Gornik, Rose Verbic, Frank Rode, Neimenovani, Jennie Malovic, Mary Modna, Theresa Villing, J. Velic, Mary Vuksenic, Andrej Skerl, Tony Turk, John Merhar, J. L., Mr. and Mrs. Henry Szy-manski, Rose Koporc, Andrew Tome, Anne Klopcic, Mary Hočevar, Mary Dolenc, Miss Marie Orazem, Neimenovani, Nick Tome, Andrew Bajt. Anton Meznarsic, Mr. and Mrs. W. Buckley, Mrs. Frank Skrab, John Russ, Mrs. F. Pernach, John W. Lokar, Bernie Sajovic, J ames C e r n i 1 o g a r, Frances Klancai* Ludwig and M. Farc-nik, Andrej Tekalic, Frank Per-me, Karel Wintar, Miss Christine Malovic, Anton Kodrich, Mr. Jezek, Anton Kasic, Gene- vieve Jaksic, Mr. and Mrs. Joseph Rausel, John Znidarsich, Joseph Somrak, A. Sajovic, Jr., Mrs. Frances Turk, Frank Kuhar Family, Rose Urbancic, Mrs. Mary Lach, Joseph Mis-mas, Agnes Schmuck, J. Mulec, Neimenovani, Anna Klancar, Frances Hribar. Po 55c: J. Chos. Po 50c.: Miss Josephine Go-rencic, Mrs. Theresa Gorencic, Jakob Mohorcic, Theresa Verbic, Frank Bogovich, Jr., Mary Baznik, Jennie Pate, ter 8 neimenovanih. — Manjši darovi, to je od 40c pa do 2c, so bili pa v svoti $76.37. Iskrena hvala vsem tem številnim darovalcem. Bog plačaj, in ubogi siromaki onkraj morja bodo gotovo v svoji hvaležnosti za vašo dobrosrčnost molili za vas in prosili božjega blagoslova vam in vsem vašim. Prihodnjič pa pridejo zopet imena darovalcev iz drugih naselbin. —Pozdrav. Maria Hoclievar, tajnica. Hvala Girardčanom Cleveland, O. — V nedeljo 24. novembra smo bili pohiteli v slovensko nasebino Girard, O. Po zaslugi tam bivajočih rojakov Dolčiča, Anžička in še nekaterih družin, o katerih bo še poročano, smo imeli ta dan zopet velik užitek v veseli družbi, kakor je bil v Girardu že večkrat za clevelandske, poset-nike. Prej omenjeni so nam pripravili vse potrebno, da se je ta dan vršila tam slikovna predstava, katere namen je bil razveseliti domačine s primernimi slikami, kar je bilo tudi storjeno v veliko zadovoljstvo vseh navzočih končno pa, da se ž nizko vstopnino dobi nekaj dohodkov v sklad za revne begunce, ki se nahajajo v veliki potrebi in pomanjkanju širom sveta. U-speh je bil res lep — $117.00. Na ta način je bila ta prireditev zares dobrodošla obojestransko. Kaj takega bi morali prirediti še po drugih naselbinah. To je res blag namen, ki odgovarja v teh časih v dobro naroda tu mecl nami v izobrazbo in obenem pa tudi onim, slaviji pometali redovnice iz njihovih šol in iz bolnišnic, radi te "svobode" so zaprli stotine duhovnikov, prisilili katoliške starše, da morajo pošiljati svoje otroke v šolo komuni-; stom! Radi te "verske svobode" se vlada na Poljskem vtika v to, ali naj duhovnik pokoplje — komunista. Menda je za zlorabo besede "demokracija" največja zloraba, ki jo uganjajo komunisti vseh dežel (s slovenskimi v Ameriki vred) zloraba, besede "verska svoboda." Spor med Cerkvijo in sedanjim režimom na Poljskem postavlja v polno luč poziv kardinala Hlonda, da ne sme noben katoličan voliti strank, ki so sovj-ažne veri. Ker gre samo za dve, za komuniste in kar se zbira okrog njih, in pa za kmečko stranko in kar se je zateklo v njeno zaščito, je jasno koga je kardinal mislil. Predsednik poljske vlade v gori navedenem interview-u končno tudi grozi, da se mora Cerkev prilagoditi režimu, če hoče še nadalje obstati. Podobno kot grozi — Tito. Tretja težava poljske vlade je, da ima še vedno opozicijo. Druge stranke se je posrečilo spraviti s poti. Socialisti so se vrgli po večini v naročje komunistov, drugim strankam so kratkomalo odbili pravico, da se registrirajo. Toda Mikolajčikovo kmečko stranko morajo še trpeti, ker so po tej stranki ob sporazumu med Moskvo in zapadnimi zavezniki prišli na površje. Trpeti jo morajo radi tega sporazuma do — volitev. Voditelje te stranke sicer zapirajo, cenzurirajo in konfiscirajo njene liste, razbijajo njene sestanke, vendar do volitev morajo priznavati, da imajo opozicijo. Ves svet ve, da je ta opozicija številčno močna, ker ima za seboj kmete, dalje vse, ki ne marajo komunizma, in verne Poljake, ki so slišali kardinalovo poslanico. Zato je odpor opozicije velika neprijetnost komunističnega režima. Toda te tretje nadloge se bo rešila vlada pri volitvah v januarju. Kot je gotovo, da je opozicija številčno močnejša kot vlada, prav tako je gotovo, da bo zmagala vlada in dobila zadostno večino, da vpelje čisti komunizem. Vsaka avtoritarna vlada zmaga pri volitvah — naj bo Hitler ali Tito, pa bo tudi Bierut. O volitvah v Romuniji, ki so jih izpeljali komunisti 17. nov., pravi neki dopisnik takole: "Da bo zmagala vlada, je bilo gotovo, kot je gotovo, da bo pes še naprej grizel ljudi. Čudno je samo to, da ni bila vladna večina večja." Tako kot v Romuniji, bo tudi na Poljskem. Vse diktature se razvijajo po istem kopitu. In bodo propadle po istem kopitu, ko bo čas dozorel. Kruh v zgodovini Bili so časi, ko še človek ni umel peči kruha. Prej je moral človek prehoditi dolgo pot razvoja. Trajalo je tisoč in tisoč let, preden se je od krvoločnega lovca povzpel do umnega živinorejca. Marsikaj, kar se nam dandanes zdi vsakdanje in samoumevno, si je človek davnine pridobival počasi in mukoma. Polagoma se je učil vplivati na živalski svet, polagoma je začel segati še po rastlinah ter jih negovati. Postajal je kmetovalec. One pradavne čase, ko je človek prvič redil domače živali in sadil koristne rastline, prebival pa ne več v jamah, ampak ob jezerih v stavbah na koleh, imenujemo novokameno ali neolitsko dobo. Ime nam pove, da je bil človek tedaj že dovolj spreten, da je iz pripravne kamenine, zlasti iz kremenjaka, izdeloval orodje in orožje. Zakaj pa ne iz železa? Ker ga še ni umel dobivati iz rude. Odkrili so na mnogih mestih (n. pr. v Labudski dolini) ostanke, ki pričajo o živl.ftenju v onih davno minulih časih, ko se je človeška omika šele porajala. Ne na Koroškem, pač pa v Švici so našli tudi ostanke najstarejšega kruha. Ležal je varno zakopan med ropotijo neolitskih mostiščarjev, ki so nekoč životarili ob švicarskih jezerih. Radi boste verjeli, da ne gre za kake kolače. Prazgodovinski kruh ima vse polno napol zmletih pro-senih in pšeničnih zrn. So pa vmes tudi cela zrna. Kruh je brez luknjic, iz česar lahko sklepaš, da ni bilo kvašenja. Z drugimi besedami — testo ni vzhajalo. Zoglenela skorja priča, da so kruh pekli na jako vročih kamenih in ga povrhu pokrivali z žerjavico. Izkopavanja v Švici so spravila na dan tudi zelo preproste žrne (mlinske kamene za ročno rabo). Iz teh najdb moremo precej točno ugotoviti, kako je naprav-ljal neolitski človek svoj kruh. žitna zrna je med dvema gladkima kamenoma toliko časa mlel, da je nastala nekaka debe-a moka. Tej je prilil vode in ko je mešal, je dobil tisto. Kamni in žerjavica so bili že pripravljeni, testo je prišlo brž v vročino in pe^a kruha se je pričela. Silno klavrn je bil ta kruh in dandanes bi peka gotovo zaprli, če bi na tak način kvaril ljudsko zdravje. V onih časih pa je pomenil tak način peke prav znaten napredek. Saj so pred mostiščarji živeli še navadnejši ljudje, ki niso sadili, niso mle-li in ne pekli. Jemali so zrna od trave, ki je rasla v prosti naravi in jih žvečili. Nedvomno se je v pradavnem času večkrat prigodilo, da je pustil človek testo ležati, nakar se je začelo kvasiti. Spočetka je človek to zmes seveda zavrgel, češ, pokvarjena je. Po naključju, ali pa ker je videl, da mu zaloga pohaja, jo je dal kdaj vendar peči in nastal je — pravi kruh. Kajpada je minilo precej časa, da se je iznajdba udomačila in razširila. Vse kaže, da domovina prvega kruha ni v Evropi, ampak v Egiptu in Mezopotamiji. Sploh sta jti dve deželi poleg Indije in Kitajske zibelki človeške omike. Feničanski trgovci so pluli po Sredozemskem morju ter širili kulturne pridobitve, ki so jih bili videli pri Egipčanih in Ba-biloncih. Ti isti trgovci so kasneje zanesli kruh med Grke. Od Grkov pa so dobili kruh Rimljani. To je po vsej verjetnosti pot, ki jo je hodil kvašeni kruh — pot od vzhoda na za-pad. Mostičarji v Alpah se iz svojega menda niso nikdar povzpeli nad strnjeno, zrnato delo. šele Rimljani so po svojih osvojitvah utrli kruhu pot v Galijo (Francijo), Belgijo in Anglijo, v alpske in renske dežele. Ko so bili Rimljani še preprost narod kmetovalcev, so se hranili z močnikom, ki so ga zva-lali "puis." Moko od pire so zalili z vodo, solili, zamesili v testo in potem skuhali v cmoke. Rimski vojak ni dobival "ko-misa." Nosil je s seboj vrečico pšeničnih zrn in iz njih si je sam — v žrnvah — mlel moko za kruh in zdrob za kašo in močnik. Peka in kuha se je zdela Rimljanom tako imenitna spretnost, da so govorili: "Tega nas je učil grški bog "Pan." Zato so kruh nazivali "panis." DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) ki se obračajo s prošnjami do nas za pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste delali, da Je bila tako lepa udeležba in obenem vam tudi hvala za tako gostoljuben sprejem nas Clevelandčanov. Tako se bodo spomnili še begunci na Girard, ko bo njim v pomoč in o-lajšavo ta skuptiček od vstopnine prišel na pomoč. Rojaki, ne zamudite prilike, ne preslišite prošenj ubogih in pregnanih, ki se nahajajo sedaj v tako težkih razmerah, ko ne vedo, kaj bo. z njimi jutri ter kje in kako se bodo preživeli. Postavite sami sebe v njih položaj in premislite, če bi bil kdo od vas eden izmed teh. Dasi so tam mnogi iz vaših družin, vaši sorodniki, ki niso nič krivi, i pa trpe. ičie se teh ne spomnite, vedite, da se bo vse to gotovo vrnilo ob svojem času. Danes meni — jutri tebi. Bratje so nam po krvi in po narodu. , Anton Grdina. _Ena četrt buče kantalope, ki meri 5 palcev v premeru, da ! več kot eno tretjino C vitamina, ki ga naše telo dnevno potrebuje. (Nadaljevanje z 1. strani) komunistično propagando na Goriškem in na Tržaškem, ampak tudi v Italiji sami. Sredstva dobivajo na ta način, da uvažajo razna živila in jih me-čejona trg za nizke cene. Tako dobite po Benečiji marsikako jugoslovansko blago po dosti nižjih cenah kot pa domače. S tem dosegajo dvoje: Prvič denar za propagando, drugič pa hočejo dokazovati, kako poceni je vse v komunistični Jugoslaviji. V resnici pa morajo ljudje v Jugoslaviji nasilno oddati po od države določeni ceni razna čivila. To se pravi, da mora jugoslovansko delovno Ijudsitvo garati in stradati v •'misijonske namene" rdeče zvezde. SKRIVNOSTNA ZGODBA. — Korupcijo, ki vlada med partizani izpričuje tale zgodba: Bilo je v Tržiču na Gorenjskem. Neki okoliški kmet je celo leto vozil drva za gozdno u-pravo. Za svoje delo in za uporabo živine je končno dobil izplačano večjo svoto denarja. To je bil njegov zaslužek celega leta. Še tisto noč pa so vlomili v njegovo hišo neznani ljudje. Ti so mu kar rekli: "Mi dobro vemo, da si danes dobil 20,000 dinarjev. Daj nam jih . . . sicer." Neznanec je pomolil prestrašenemu kmetu revolver pod nos. In res je kmet v strahu izročil denar. Drugo jutro je šla krrietova žena v Tržič na policijo, kjer je povedala, kaj se jim je zgodilo. Zasliševal jo je sam komisar OZNA-e, kateremu je ženska vse natanko povedala. Komisar jo je vprašal: "Kakšen pa je bil tisti " In ženska je odkrito povedala: "Prav tak kot ste vi!" Komisar jo je opomnil, naj govori bolj previdno, ker bi jo radi takega govorjenja lahko zaprl. Ženska je vendarle odvrnila: "Saj nisem rekla, da ste bili vi, ampak povedati sem pa le morala, da ste vi prav takšen, kakor je bil oni, ki nam je snoči vzel denar." Komisar jo je še enkrat nahrulil, da kaj takega ne. sme več ziniti, če hoče še nositi glavo na ramenih, in jo zapodil. O vsem tem se ne sme govoriti, -pa . . . ljudje vseeno vedo in govore .. . Nekako ob istem času je bilo tudi vlomljeno v tržiški kon-sum, odkoder so znani "neznanci" pobrali težke denarje. Tudi o tem se ne sme govoriti. Policija skrbi, da kdo o njej sami ne govori kaj slabega. NI DOBRO BITI PREVEČ NATANČEN. — Sploh je sedaj prav nerodno biti vesten policijski uradnik. To je poskusil fant iz Naklega, ki je šel služit v milico in se tam priri-nil celo do neke šarže. Zasledoval je neki zločin, pa naredil preiskavo tudi pri nekem mogočnem komunistu pri sv. Ani. Pri preiskavi je odkril tudi stvari, ki jih ni iskal. Ta mogočni komunist je imel kepe zlata, napravljene iz pokradenih monštranc in kelihov. Fant je mislil, da mora aretirati tega komunista. Res ga je odpeljal in vse najdeno blago vestno izročil policiji. Cez nekaj dni je bil komunist prost. Minilo je še nekaj dni, pa je pregoreči policaj sedel v ječi. Tudi o tem se ne sme govoriti, pa se vendar govori. . . . Če verjamete al' pa ne "Poldne je, pri šornovih zdajle servirajo," sem vzdihnil iz globočine svojega lačnega želodca, ko smo drveli čez most v Rocky Riverju. "Saj ravno ne silim, da bi ustavljali za kratko kosilo, ampak samo tako o-menim, da nekaj rečem," sem dodal po kratkem odmoru, ko se ni nihče oglasil k moji iskreni sugestiji. "Pane bomo, če ti je vseeno," naglo pritegne zdaj Jakšič, ki je spil pol ure prej doma sedem šale kofeta, pojedel tri klobase, štiri kose kruha in nekaj drugih pripomb, da bo za prvo silo, kot je rekel. "Ofy ali pa naglo prijem« leš," sem se razhudil. "Saj nisem lačen, ampak neumno se mi zdi, da bi bil v Ameriki opoldne brez kosila. Ali veste, kaj se Je nekoč prigodilo možaku v Dupljah na Gorenjskem v takem položaju," "Bi morda povedali," je pr^ jazno svetoval gospod Fronc, k' rad sliši pametne primere. "Bom povedal, ker smo ravno sami. Nek Dupljanec mi je sam pripovedoval, torej mora biti do pičice resnično." "Le kar povejte, saj ni treba že vnaprej namigavati na nas dvom," sili g. Fronc. "Veste, pol poldne je bilo m dotični možak v Dupljah je b'1 strašno lačen. Kosilo je bilo že pripravljeno in drugega ni bi'0 treba, kot da bi se oglasil P«1' danski zvon, znamenje, da va-ščani lahko sedejo za mizo. trebuh se je držal od slabosti i11 vlekel na ušesa, kdaj bo zazvonilo. Revež ni dočakal po!dne-Deset minut prej je od lakota umrl. In tedaj so modri obči'1' ski možje sklenili, da se kaj kega ne sme več pripetiti. Uka' zali so, da mora odslej vsak da*1 zvoniti že ob pol poldne." "In od tedaj ni v Dupljah nihče več umrl," dodajo g. Fronc; Ce bi mi kdo drugi to dodal, ^ mu brez pomisleka pritrdil. An1' pak, kadar se pa taki ljudje glasijo, je treba biti previde"' zato sem se lepo izmazal in 1>e' l;.el: "Od lakote že ne." Lačen Tbom v tej druščini, se^ si mislil in potipal kokoško, ^ sem jo imel zavito v papir l)0j leg sebe. Ali bi si napr»vl banket ? 'Pečeno kokoš imam s boj," spravim s primerno bog11' boječim glasom iz sebe, "ali J° črno?" Da ne, so .vsi trije odkleni I li. Se reče, saj če bi jih rav? silil, bi jih /morda pregovor1' da bi zastran lepšega vzel vS* kak košček. Ampak silil,jaz ' bom nikogar. Saj putka ni ^ la bogzna kako velika in z koliko trudom bi jo tudi sa zmagal, če bi jo jedel po receP^ prijatelja Jtma, ki je stvari brez kruha in brez S0' te. Enkrat sem ga videl, ka^ si je napravil sendvič iz , klobas. Eno je prerezal po ^ gem, del vmes eno celo in se'1 c vič je bil gotov. Kruh mi1 ] gre, je preveč moke notri, P1 Vi" J» "Ampak večerjali pa n®® y bomo, ali ne?" sem v stra0, vprašal, boječ se, da bomo v . žili prav na Willard tešč, kot se vozili za pokoro. "I, lahko kje ustavimo ^ čer za malo kofeta," sladko P ,j voli Mr. Grdina. Aha, sem)(J mislil, vam bom že pokazal kofeta, samo da bom enkrat b m del kje za kako pripravno ^ zo. Kakšni pa so to ljudje-bi hodili po svetu ob svoj en1'1v ki nobenemu ni sile, da bi ral stiskati tistih par šestič, ^ jih ima s seboj. Bom že da bom jaz fural takole V* večeru in kaj si bom mogel V^ magati, če mi bo pa Buick sam z'avil na kakšno dvoi'1 ^ kjer bo dišalo po kaki PratlCgii' solatici, pa še ki je nedelja-mo meni dajte v roke, to j; sem si mislil, pa bomo d r štacjone kot notranjski fu* , ni. _______ 1946 DEC. 11946 Sa]|Mo Tn WejfTklljFVj [Sa JJ2 Č LM® T L8JL? 10 11.112 I.13II14I I15J116J 22123 17 181119 1201121! 24 25i|26 271128! 29JI30, 31 ur ] He's Got BotFi Liberty ancTSecurity llflppillli^.-- < Si-..:-. " '••>-' mmIS J5V57Ž-A?/ Hp^ess Af ^^uBeery m^ t^BuTMonem / BUY AND HOLD V plamenih rdečega pekla Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV običajni Silvestrov večer. 1947 JANUAR 4.—Društvo sv. Ane št. 15C KSKJ priredi plesno veselico \ Slovenskem narodnem domu ni 30. cesti. 24. St. Vitus Cadets št. 2i. SŽZ prirede plesno veselico ^ Slovenskem narodnem domu n St. Clair Ave. li v svoje društvene prostore, tam zaslišali in potem spet izpustili. škof je za to zvedel šele kasneje. Na ta edini slučaj sc naslanja vsa ta točka obtožnice, ki je.v svojem posploševanju popolnoma neresnična. 3.) Neresnično je,, da bi kato-iški študentje bili fašistični zaupniki, ki bi razsojali pri masovnih aretacijah, koga naj se internira in koga izpusti. Sodišče ni niti poskušalo, da bi kaj takega dokazalo. Fotografija umorjenega študenta Jaro*lava Kik-ja v uniformi italijanske žan-iarmerije, ki naj bi dokazovala njegovo konfidentstvo, je bila te. svoječasno pred vso javnostjo razkrinkana kot zelo nerodna 'otomontaža. če bi bili katoliški študentje pri fašističnih racijah res izvrševali konfidentsko službo, kako je tdeaj bilo mogočej da je bilo poslanih v koncentracijska taborišča toliko znanih katoliških di-jakvo, po celem mestu znani pristaši komunizma pa so bili izpuščeni na svobodo? IX. 1.) škof je sodeloval pri organiziranju slovenskega domo-branstva. | 2.) Svojim zaupnikom v MVAC je dal takoj ukaz, da vstopijo v slovensko domobranstvo, prevzel je tudi s svojimi župniki in kaplani propagandno! delo in pomoč pri rekr utiran ju •.a domobranstvo. 3.) V časopisu "Katoliški bo-: goslovec" je napisal sestavek, v katerem poziva bogoslovce v boj proti osvobodilnem gibanju. AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem. MAKE one!a|day MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD Ptrhapt you nt*d vitamini. If yew do, you wont vitamini that aro-Putont, Eaiy and Convenient to take, Economical. Each Ono-A-Doy (brand) Multiple Vitamin Capsule containi the full baste daily quantities of five vita-mini, whose requirements In human nutrition have been establithd. Take one capsule every morning ond yo>* con forgot about vitamin supplements until the next day. That's CONVENIENCE. Pay for only one capsule each day. *ha»'» ECONOMY. GUARANTEE. Your money back If, after taking a single One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule every day for lixty days, yau are not entirely latiifled. Be «ure to ask for Ons-A Day (brand) Multi-Pi* Vitamin Capsules. MILES LABORATORIES, INC. Elkhart. Indiana i- Trdil je, da mu je bilo pri za-o sliševanju prebrano vse njego-a vo delovanje in označene vse v osebe, s katerimi je bil v zvezi a kot kurir teroristične organiza--jcije. Polastila se ga je groza e in priznal je vse. V ječi so 0 mu tovariši očitali, da je bil -.ovaduh, kar ga je spravilo po-3 pol noma iz ravnovesja. -1 "Priznam, da se nisem juna-i; ško držal, ker sem se bal vis--' lic, ali ovaduh nisem bil," se - je z jokavim glasom branil ;.orožnik. , : > j Prosil je, da ga premestijo v 1 sobo komunistov, toda tam se 1 i je zanj začel šele pravi pe- i 'kel. Prišel je pod nadzorstvo : 1 GPU med kaznjenci, ki je ime-: la nalog, delati preiskave pri | političnih osumljencih, bolje ! političnih obsojencih, ki jih je 1 j komuna sumila ovaduštva, lik- 1 i vidatorstiva in oportunizma. 1 Ob takih prilikah so se agantje 1 GPUa skrili pod posteljo, do- s kler niso vsi odšli na sprehod, nato pa šli na delo v imenu de- ' lovnega ljudstva. "Večitaš", kakor se imenuje * na dosmrtno ječo obsojenci, je sestavljal prošnjo za znižanje J' kazni, GPU mu je to njegovo j pisan j e ukradla; na podlagi ? tega pisanja je potem ugotovila da je bil res ovaduh. Ko 1 jim je zagrozil, da se pritoži na upravo, je komuna dejala: "Prijaviti nas hoče, ker smo v, mu vzeli dokaze, da je res ova- ' duh." Ko večitaš zadeve kljub te- '! mu ni prijavil, so rekli: "Vidiš, niti prijaviti si ne upa, ker smo ga ujeli pri delu." Večitaš je bil zelo potrt, ker je j J bil z ene strani za svoje pro- '.. j tidržavno delovanje obsojen .. {na dosmrtno ječo, z druge stra-j ni pa so ga proticlržavni ele-menti imeli za svojega, sov-ražnika. Vložil je prošnjo, da (| ga premestijo v drugo kaznil- 1)( i nico, in je tudi uspel. ! "On je bil sploh samo 'pro c| j forma' obsojen, da med nami p i vohuni," so pootem med seboj j j. govorili, "sedaj bo pa izpuščen. \[ Na mpravi, da gre v drugo kaznilnico, toda mi že vemo kam e: .... 5 V vseh sobah, kjer je komu- k na vladala, so tovariši živeli v d prisrčnem prijateljstvu. Le v eni sobi je bila komuna v manjšini. Tu so imeli trdno postojanko likvidatorji. Obe skupini nista vzdrževali med seboj nobenih stikov. , Ideolog komune je bil mladenič, sin zaradi špekulacije propalega veleposestnika. Padel je pri maturi in v vojski pri korporal-skem izpitu, t?)rej imel vse sposobnosti za rdečega generala. Kmečka dekleta so se ga izogibala, ker je bil gospod, gosposka pa, ker je bil siromak. Mladeniču to ni ugajalo. Slišal je o svobodni ljubezni in se zanjo ogrel. .Svojemu neraz-po-1 oženju je dal duška s tem, da je napisal letake, ki jih je v družbi kmečkih hlapcev nalepil po vasi. Oblastva so ga kmalu izsledila in zaprla. Letaki niso bili toliko protidržav- | ni kakor nemoralni, ker je v , njih pridigoval svojevrstno! svobodno iljiubezen. Dobil je i razmeroma nizko kazen, čeprav je bil že kot dijak zaradi nagajanja dekletom in drugih 1 nemoralnih dejanj v šolarskem vlaku večkrat policijsko kaznovan. Brž ko je postal član komune, se je kmalu uveljavil. Pričel je predavati dialektični ma-! terializem. Prišlo je do lepih in zanimivih razpravljanj. Tovarišem je razlagal svoje stališče o vprašanju svobodne ljubezni. --o- •(Dalje prihodnjič.) — Pivo kuhano iz ječmena so pili v Babilonu že 5,000 let pred Kristusovim rojstvom. Moj odgovor. 1.) Pri organiziranju slovenskega domobranstva ni bil škof na noben način udeležen, kar sta celo obtožena Rupnik in Roesen-er, ki sta to morala vedeti, izpričala. 2.) škof ni dal nikomur naročila naj vstopi v domobranstvo in s propagando in rekrutira-njem ni imel prav ničesar opraviti. Tudi te trditve ni sodišče z nobeno stvarjo dokazovalo. 3.) časopisa z naslovom "Katoliški bogoslovec" nikoli ni bilo, torej ni mogel škof v njem priobčiti nikakega sestavka. Tudi pod kakim drugim naslovom ni bilo nobenega lista za teologe. Cela stvar je čista izmišljotina. X. Sodelovanje pri zaprisegi slovenskih domobrancev. 1.) Škof je kolaboriral pri zaprisegi slovenskih domobrancev, da bi Slovencem pokazal, da se strinja z nacistično politiko. 2.) Obtoženec Roesener je izpovedal, da je škof odobril besedilo prisege. 3.) Isti je trdil, da se je škof ob času parade slovenskih domobrancev po zaprisegi 30. januarja 1945 proti njemu izrazil, da je zato prišel namenoma k. paradi, da. pokaže slovenskemu narodu svojo soglasnost z :emško politiko. Moj odgovor 1.) Pred zaprisego slovenskih domobrancev in policije dne 20. aprila 1944 sem na prošnjo ofi- irjev in moštva bral na Stadionu tiho mašo. Pri tem ni bil navzoč noben nemški vojak. General Roesener in ostali gostje so prišli šele kasneje. Bil sem sicer povabljen k častnim goltom na poseben rezc?v;ran prostor, pa sem vabilo odklonil. — Po maši sem bil na tribuni, kjer je bil altar, sam s svojim kaplanom, dokler nisva spravila mašile obleke, ki sem jo potem vzel s seboj. Med posprav-j an jem je Roesener govoril in je komandant Krener bral prisego. Ko je bila obleka pospravljena v moj avto, sem se odpeljal, ne da bi s kom govoril. Mašo sem bral, ker so bili možje in fantje verniki moje škofije in še niso imeli svojih kaplanov. 2.) Ko sem bil naprošen, naj berem mašo pred zaprisego, sem si dal predložiti besedilo prisege, da se prepričam, da ni slovensko domobranstvo zapriseženo na Hitlerja. Če bi se to zgodilo, ne bi bil bral maše. For- 0EL0 DOBIJO 1EL0 DOBIJO TAKOJ SE POTREBUJE MOŠKE NEIZVEŽBANE TEŽAKE ZA točilni in oddajni oddelek Nočni sift 4:30 pop. do 2:30 zjutraj Pet dni delo v tednu, stalno delo DOBRA PLAČA NA URO, TEDENSKA PLAČA Počitnice s plačo—zavarovalnina Zglasite se v Employment uradu vsak dan razen v soboto od 8 z j. do 5 pop. CARLING'S BREWERY 9400 QUINCY AVE. r. ^/rv SAVINGS BONDS M*. - --•"A malno pa nisem aprobiral besedila prisege. 3.) Besed, ki jih navaja Roesener, nisem govoril. Pri drugi zaprisegi sem se odzval samo vabilu, da prisostvujem mimohodu. Ko me je- Roesener pozdravil, sem mu samo rekel, da sem prišel pogledat slovensko domobranstvo. Vsakdo ve, kaj je naredila nacistična politika proti Cerkvi in duhovščini. Nacistična politika je zaprla stotine duhovnikov in jih izgnala, prepovedala slovenski jezik celo pri molitvah in petju v cerkvi, odstranila verski pouk iz vseh šol in vse verske znake, zaplenila vse cerkveno premoženje, med tem tudi škofijska posestva in posestva verskega zaklada, škofijsko gimnazijo in semenišče z vsem inventarjem, knjižnice in učne zbirke, pobrala premoženje pregnanih duhovnikov, itd. itd. In k vsemu temu naj bi škof rekel, ia je z nemško nacistično politiko soglasen! Kdo more kaj takega verjeti? škof ni nikoli o-riobril te roparske politike, ampak večkrat proti temu protestiral, tako direktno pri nemških oblasteh, brž ko je bila u-stanovljena poštna zveza v nemško cono, pa tudi preko apostolske Stoiice. (Dalje prihodnjič) VEČ POMOČNIC ZA CAFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden ■'} Hrana in uniforme zastonj. Zglasite Se t " 'j ihe Ohio Bell Telephone Company ,/] soba 901 700 Prospect Ave. MALI OGLASI Posestvo naprodaj V Št. Jerneju na Dolenjskem je naprodaj lepo posestvo in sicer v vasi Dobravca. Lepa prilika. Podrobnosti zveste, če pokličete SIC 3483 ali MI 6156. ____(237) Peč naprodaj Naprodaj je,fina peč za gretje 3 ali 4 sobe; je na plin in se proda poceni. Kdor jo hoče kupiti, naj se zglasi po 6 uri zvečer na 1190 F. 60. St. Isto-tam se proda tudi* skoro nov bicikelj'. 2 ali 3 sobe iščeta Mlad, zanesljiv zakonski par brez otrok išče 2 ali 3 sobe, ali rieopremljen apartment v bližini cerkve sv. Vida. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 5141-_" (Dec.2,4,6) Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandei Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Moške in ženske se sprejme za tovarniška dela MOŠKE: inšpektorje truckerje ŽENSKE: asemblerce varilke Za 2 in 3 šift 5 dni v tednu Stalna zaposlitev z 60 let staro družbo Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. ______(240) MALI OGLASI Naprodaj je hiša za 2 družini Nahaja se v okolišu 185. ceste; vsako stanovanje 5 sob in kopalnica; novo prebarvana, 2 nova furneza. Hiša je v jako dobrem stanju. Jo morate videti, pa se vam bo gotovo dopadla. The Jos. Huber Co. - Realtor > 1308 Center Rd. Tel. YE 2388 zvečer Po 6727 (235) Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje. Borko vodo aH paro. Resetting $15 — ClSčenje «5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 __Govorimo slovetisfco (x> Par išče stanovanje Mlad slovenski zakonski par išče stanovanje v Euclidu. Kdor ime kaj primernega, naj pokliče KE 5520. (236) Stanovanje iščeta Slovenski veteran in žena iščeta 3, 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče PO 1985. (237) WIDGOY'SPHOTOSTIMO 485 East 152nd St. I Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Od prt t ob nedeljah V novi obleki sem prišel brez vsakega zadržka do svojega stanovanja. Spotoma sem rfašel dekle, ki je bila prav za prav proletarka, a je bila Prisiljena, prodajati se bur- j žoaziji. Mislil sem si, da se bom z njeno pomočjp lahko 1 niaskiral. V hotelu sem naro-! ^il dobro večerjo in steklenico 1 šampanjca. Ko bi videli, dra- j &i tovariši, niti enega policista 1 11 i bilo blizu. Kdo bi si pa tu-1 di upal legitimirati elegantnega gospoda, ki z damo pije , šampanjec? Naročil sem sobo | ln se priglasil kot upokojeni' Polkovnik z ženo — imel sem niir, zakaj policija vendar ne vznemirjala svoje lastne ' buržoazije. "To si pa tudi moral tudi ,: d°kaj denarja zapraviti, goto-! i v° si ga imel pri sebi," se je P ^rznil vprašati Milenka mlad i1 čevljarček. i < _ "Vidim dragi moj tovariš, da ( 81 še mlad in neizkušen, sicer ' lahko vedel, da kominterna 1 Ne daje profesionalnim revolu- ' cionarjem dve sto dolarjev Plače na mesec za to, da bi z 1 nJimi počeli kaj drugega kakor kar koristi proletarski revo-luciji." I Ko je tovariš Milenko prišel I L v kaznilnico, res ni imel nič Proletarskega na sebi. Vsak -1 bančni direktor bi mu lahko 1 Zavidal, toda Milenko se je ob-^ači! elegantno najbrž le zato, 1 ('a pokaže proletariate kako c' bo v socialistični družbi pod diktaturo proletariata. 11 Ker Tomažu Kranjcu eleganca na račun lačnih in raz- " žganih ruskih mužikov ni bila ; ^ ^ič kaj všeč in tudi ni znal j ^ držati jezika, se mu je Milen-1 V ' l*1 *o maščeval s tem, da ga je! sPravil na glae ovaduha. "Ova- j " duh uprave" je bilo v rdečem " domu skozi vsa leta najcenej- ^ Se sredstvo, da nezaželenega 1 tovariša spravijo ob ugled. ^e pred leti se je pripetil .. ^ed teroristi zanimiv dogodek,! PH katerem je imela tudi ko-' ' ^Una svoje prste vmes. Biv- ^ 81 orožnik je prišel na robi j o ^ 2 dosmrtno ječo. Njegova are- *acija je bila zelo zagonetna. DECEMBER 14.—Slovenski dom na 6818 Denison Ave. plesna veselica. 28. — "Maccabees Red Jackets" plesna veselica v avditori-juSlovenskega: /narodnega doma na St. Clair Ave. 31.—Društvo Orel priredi zabavni večer na Silvestrovo v šolski dvorani sv. Vida. 31.—Direktorij Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi —-o Pojasnilo stofa Rozmana 2.) Ta skupina dijakov je — po obtožnici — s pomočjo škofovo organizirala svojo lastne policijp MVAC, ki je aretirala po cestah in stanovanjih aktiviste osvobodilnega gibanja, jih zapirala v svoje lastne ječe, k: .jih je imela v-škofijskem semenišču. Tam jih je mučila in stra-.-no zlostavljala. 3.) Ti in drugi katoliški dijaki so sodelovali pri fašističnih racijah po mestu kot zaupniki, ki so odločevali, kdo izmed aretiranih naj b0 interniran, kdo pa izpuščen. Moj odgovor 1.) Natančnost obtožbe je razvidna že iz tega, da ne ve niti parvega imena te študentovske ; organizacije! "Straža v viharju" se je imenoval tednik, ki ga je izdajala ta skupina, skupina ! sama pa se je imenovala "Straža." To je vedel vsak izobrazen Ljubljančan, škof je bil do te skupine v istem razmerju kot do vseh drugih katoliških dijaških organizacij. 2. Nikdar nisem slišal, da bi ta djaška skupina ustanovila kako svojo policijo, toliko manj je res, da sem kako tako stremljenje podpiral. Dalje tudi nisem nikdar zvedel, da bi ti dijaki imeli svojo posebno ječo. Natančno pa vem, da kaj takega v semenišču nikoli ni bilo. Res pa je, da so ti študentje ! enkrat nekega komunista, l^i je b'l nastavljen, da je špijoniral, kdo hodi v hišo, kjer so ti študentje stanovali in imeli svoj društven lokal, pograbili, "pelja- JAREM PREGREHE (povest— spisal P. Bohinjec) Robert Houchi u, star 13 let, je obdolžen umora svoje mačehe, Mrs. Imogene Louderback. Zagovornik mladega morilca si je prizadeval, da bi ga poslali v kako prisilno šolo, a je izgubil. Ko ptičica sem pevala, sem sladke sanje sanjala. A zdaj pa nikdar, nikdar več veselje p reč je, p reč! AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride Kar bi bil človek brez jezika, to bi bil narod brez TISKA Z jezikom govori človek — z tiskom govori ves narod, ves svet. Brez tiska bi postal svet mutast. SLOVENSKI NAROD so dvignili .slovenski književniki in pisatelji s pomočjo tiska. Ves njegov kulturni dvig, ves preporod je prišel slovenskim ljudem potom tiska. Tisk je torej velevažna stvar za vsakega človeka. AMERIŠKI SLOVENCI bomo narodno zavedni toliko časa, dokler bomo imeli med seboj lasten slovenski tisk. Zato podpirajmo in vzdržujmo svoj slovenski tisk, dokler ga imamo! "NQ¥!SVET" je najzanimivejši slovenski list v Ameriki. Prinaša poučne članke, poljudne novele in povesti < in poleg vsega tudi objavlja zgodovino ameriških Slovencev. Če kak list, tedaj zasluži "NOVI SVET" vso našo podporo. Zato naročajte in širite ga vsepovsod. Zvesto je vlekel Janez besede na uho. Zmaje z glavo in reče polglasno: "Te še iii nikoli pela! Pa zakaj to 'veselje preč, je preč'? Kaj se ji ne godi dobro?" Ko Janez tako premišljuje, stopajoč proti podu, mu pride oče nasproti. Kar ima na srcu, to mu pride na jezik: "Oče! Zakaj pa Polona več tako ne poje, kakor je včasih?" Oče se nasmehne sinovi odkritosrčnosti in odgovori: "I, saj veš, Janez! Otročarija tudi nekrat mine. Zakaj pa ti ne poješ?" "Jaz nisem za to!" "1, menda menda tudi Polona ni več za to." In res se prične nato Janez sam sebi smejati, sedeč v hlevu na svoji postelji, da je mogel tako otročje povprašati očeta in sestro. Ko pa se priziblje—• malo je bila šepasta —; v . hlev stara dekla, poprime Janeza zopet i ailovednost. "Agata, ali veš, zakaj se Polona tako (Jrži že nekaj časa sem?" "Aha, saj ;je res! Tako sitna je kakor muha. Pa nevšeč-na, kako! Nobene stvari ji ne naredim prtov. Sama je danes pa že dvakrat prevrnila lonec po peči. Le počakaj., Janez, jo bomo že izvohali." Nedelja je bila. Agata in Polona sta se napravljali v cerkev. Agata je kmalu odložila svoje delavno krilo, oblekla se v rožasto in si privezala belo pečo. Nato je pristopila k Poloni in ji pomagala pritrditi si pas. Pred njo na mizi je bila mala podobica, katero je imela Polona shranjeno med obleko. "Polonica! Bog ve, kako podobico bodo letos dali gospod kaplan, ko pridejo biro pobirat?" "I, boš že videla, kaj si pa tako radovendna " "Gaj, pokaži mi svoj molitve-nik!" ' Agata je neizrekljivo rada Stane letno za Zdr. dr. $3 za inozemstvo $3.50. Naroča se na naslovu: "NOVI SVET" 1849 West Cermak Rd. Chicago 8, 111 Delniška seja "SLOV. DELAVSKEGA DOMA" Obvešča se vse delničarje in društva delničarje "Slovenskega Delavskega Doma 15335 Waterloo Rd., Cleveland, 0." da se vrši delniška seja korporacije V NEDELJO, DNE 26. JANUARJA, 1947 Pričetek ob 2 uri popoldne. Za direktorij, VINCENT COFF, tajnik. EVEN THE OLD MAN CANT GET EM CLEAN WITHOUT 60AP — SAVE USED FAT IF YOU WANT MORE SOAP / IZŠLA JE BARAGOVA PRAT1KA ZA LETO 1947 Stane s poštnino 50 CENTOV Za Ameriko in stari kraj Zelo informativna in praktična knjiga za vsakega slovenskega človeka. Naročite jo dokler je v zalogi! Naročnino pošljite v Money Ordru, čeku ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA "Na, še enkrat pij in pa Jen-zu reci, da naj pride pit." In prišel je še hlapec pit. "No, ali še ne greš" povpraša Krajec vstopivšega soseda. "Kmalu poj dem. Imam še nekaj opravka", odgovori sosed. "Janez, kar pojdita s Polono, ker se vama tako - mudi! Jaz se pripeljem s sosedovimi, imava še s Cenetom nekaj govoriti", reče naposled Krajec. Janez in Polona sta se naposled odpeljajla sama. Oče pa se je pripeljal že pozno zvečer s sosedom. Tako se je vselej rado zgodilo, kadar je šel Krajec v semenj. IV Rože je na vrtu plela, Pesnji pela je glasno— Kaj da vrta več ne dela, Kaj ne poje več glasno? S. Gregorčič. t Vas je vas. Hiša za hiso, hlev za hlevom, pod za podom, vrt za vrtom, kozolec za kozolcem. Vse to pa veliko in majhno, lepo in grdo, čedno in nemarno. Imovitost in ubožnost, pridnost in lenoba, gorečnost in mlačnost odseva na teh dolgovih. To je svet v malem. Tako je z Bičjem. Pogor-ska vas je. Kakih dvajset številk ima. Sadja mnogo obrodi na bičevskih vrtovih in travnikih ; hruševe vode in hruševca, češpljevca in suhih češpelj je dovolj pri vasaki hiši. Polje je seveda bolj pusto. Kaj se hoče! Kamen je kamen, prst je prst. Bolj na sredi vasi ob cesti stoji hiša, katere prebivalce že nekoliko poznamo. Vsa je zidana in z opeko krita. Tudi j hlev je zidan, a krit s slamo. Pod pa je lesen. Nad hišnimi vrati visi lesena deščica z veliko užgano številko, katero in.ajo otroci za "sedmico", kadar se uče šteti. Nad številko I m ^ r i V BLAG SPOMIN ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Mary Beck PBUBirA 2_3L ki je za vedno zatisnila svoje mile oči 2. decembra 1935 Krida smrt, čemu odvzela si umri drago mamico? Kar najraje smo imeli spravila si v jamico, : - J ■ i V:"-,.: ' ■ 1 ■ ■■■ ... „ žalujoči ostali: OTROCI Cleveland, O., 2. d©c. 1946. Kljub splošni republikanski zmagi pri zadnjih volitvah je bilo izvoljenih tudi nekaj demokratov med temi so iudi trije, ki jih vidimo na sliki in ki so izvoljeni v senat. Od leve na desno so: Kenneth McKellar iz Tennessee', J. Howard McGrath trikratni guverner v Rhode Island m Joseph C. O'Mahoney iz Wyoming. 1849 WEST CERMAK ROAD,—CHIC AGO 8, ILLINOIS ■je pa udollyna, kjer sedi na prestolu Mati božja z Detetom \ naročju. Podoba kaže, da mora imeti'ta hiša hčerko goli ečo za božjo čast. Vsa je v 1 i ?.latih in srebrnih penah. V , j stranskih kotičkih te udolbine • stojita dve posodici s žeravcem, ki povpenja svoje dišeče liste okrog podobe. V sredi stoji durga posodica, iz katere kli-jejo sivkasto-zelena stebelca s klinčkovim vcvetjem, viseča po zidu, kakor oltarni prt'ič. Navzdol pa visi ob robu udolbine višnjeva svetilka, ki daje v temi tej skupini prav čarobno lice. Bela hiša ima zelene veterni-ce pri oknih in na koncu je naslikal Lužarjev France svetega Florijana, ki ima v roki večjo golido, kakor pa je cerkev poleg njega. Ako še pristavimo, da gleda izpod strehe . okno zgornje sobe, povedali smo vse. Gospodar jo je dal napraviti sebi za stare dni. To je bila Krajčeva hiša. Krajec je štel oseminpefcde-seto leto o sv. Verbanu tistega leta, ko smo ga videli na kranjskem sejmu. Vdovec je bil. Žena mu je bila umrla pred dvanajstimi leti. Dvoje otrok je imel. Polonica ima sedemnajst let, Janez pa gre v dvajseto leto. Pač bi bil Krajec lahko izbiral nevesto pred dvanajstimi leti. Saj je bil takrat ko-! maj izpolnil šestintrideseto leto, in moški rod ne vene tako hitro kakor ženski. Tudi njegovo imetje ni bilo beraško in redil je vedno po desetero ži-vincet. Vina in belega kruha je bilo vedno za potrebo pri Krajčevih, in gospodariti so znali. Poslov niso imeli razen stare Agate, ki je bila že od mladih nog pri hiši. Ta je tudi gospodinjila, odkar je mati Zatisnila oči. Kar pa je Polona "nauk" odpravila, je ona velijala za gospodinjo. Vendar Agate ni nikdar imela kot deklo, ampak ljubila jo je kot svojo lastno mater. Saj jo je zibala in pestovala, v cerkev vodila in moliti učila. Kajpak je Agata j'ada potožila kaki svoji prijatelejici, da ji sedaj ni več tako kakor ji je bilo. A to je že navada pri starih ljudeh. Hudega ji ni bilo, le to ji ni moglo v glavo, da bi znalo tako dekle bolje gospodinjiti kakor onak Bila je dobra, ta Agata! Tako rada je imela Polonico, kakor bi bila njena hčerka. Nič manj pa tudi Janeza. Hujše ji je bilo, če je čula o njem kaj napačnega, kakor da bi se njej sferni zgodilo kaj zlega. Dokler sta bila še otroka, sta bila ta-■ ko največ okrog Agate. Oče Krajec se ni mnogo menil za otroka in njiju vzgojo, kakor je to že navadno. Žensko srce je že tako bolj ustvarjeno za otroško naravo in tudi z njo tesneje spojeno. Kolikor pa sta otroka bolj zorela, toliko tesneje sta se oklepala očeta. Janez je bil očetov ljubljenec. Saj sta vedno hodil^ skupaj, delala in govorila, kolikor sta., j Janezova ljubezen je bila zaupna, odkrita, naravna. Polo-J nina ljubezen do očeta pa je j bila bolj boječa, skrivajoča v j sebi več strahu nego zaupnosti. I Ljubila je očeta, a bala se ga je še bolj. Polona se je sukala po kuhinji. Vesela je bila poprej zmerom in prepevala je po hiši kakor ptičica. Nekaj dni sem pa se ji ni tako ljubilo. Tudi cvetlicam po oknih je že nekaterikrat pozabila priliti. i Vse to se ji je zdelo nekako o-, Jtročje. Pač pa je mnogo več j mislila kakor prejšnje čase. Še' y vedno so ji šumele po ušesih• > sladke Cenetove besede, in pri-y šla je naposled do sklepa, da y Cene le ni napačen človek. > "Polona, kaj pa tako premiš- ( t liaš? Glej, včasih sem bil na > dvorišču in sem slišal kako k žvrgoliš po kuhinji in sem te, i bil vesel. Še meni se je zlju-L j bilo, da sem zaokrožil kakšno (I veselo, dasi sem, kakor veš, ve-, J lik pustež in moje grlo je ta-' ko, kakor bi tolkel po reni", r dokonča Janez svoj govor. "Hi. hi!" se zasmeje deklica,' ^ "kako si vendar otročji!" "Zakaj ? Ali samo otroci po-; jo?" "Menda že," se zopet zesme-j je deklica. Janezu pa ta smeh ni bil po ^ volji. Nejevoljen odide iz kuhinje. Komaj pa je zunaj veže, že se zasliši iz kuhinje pe-' sem: .ogledovala podobice, j "Kaj ga nisi še nikoli vide-i t' la?" In Polona zaloputne pokrov obilne skrinje, v kateri je ime-- la shranjeno obleko in tudi mo-; litvenik. Agati pa se zazdi čudno to Polonieino vedenje. Še bolj jo' prijema ženska radovednost, j Opoldne prideta iz cerkve, i Polona pusti ključ od skrinje j i v ključavnici! Težko je čaka-. ; la Agata, da odide Polona v! • kuhinjo. Odpre skrinjo, pogleda po njej, premeče nekaj i obleke iii — kaj najde?" Tisti "papirček" in pa srček," j ki ga je bil kupil Cene Polo-' • "i- "Bog in sveti križ božji! j Aha, zdaj pa že vem, kaj je! ' Saj sem vedela, da ni brez vsega." | Od veselja si mane roke in toliko, da ne pozabi zopet deti v red obleke in zapreti skri-j nje. Naravnost v hlev hiti; tu- kaj najde Janeza, ko je ravno j živini pokladal. "Oh, Janez, kaj sem videla!"! "I, kaj pa?" "Ne. Povem pa ne, za no- j bene denarje ne." "Meni boš pa vendar pove-j dala! Le čakaj, drugi teden pride Tirolec po voli. Ce ne, |poveš ne dobiš nobene dvoja-, če." j "Samo tebi, Janez, saj veš,! drugemu ne!" ! In Agata pove, kar je videla.. "Saj to ni nič takega, Agata! j Bog ve, koliko si jih ti pokupila j \ svojih mladih letih!" jo po-; draži Janez. "Oh, nikoli ne nobenega-. Kdo je to rekel? Kako bi si potem upala komu pogledati v obraz? Kaj misliš?" Agatin glas je bil vedno višji. Janez ni hotel nadalje govoriti o tem. Neko prirojeno j spoštovanje ga je odvrnilo, da se ni več norčeval iz ženice.