6Z.ifnnta. .4, I ijriflHL t UrM U;bm HL _______________——^^—^—— — i_________ __ ■ _____ Ul.lltl. ^-------------------------------------------------■------------------------------------------------------------------------------- .skirnsu Nitod* ve** ^ patu, ■a sntfe bNto Avstro -Ograke: . n Ncsrfljo* Sit teto ; lili 15— I M Amerito ia vk drage dežele: na s*sec . • • . . g-50 ■ četo fcto uprcj . . . . K 70-— lajanjem glede truemtov se nj priloži u odgovor dopisnica aH zmaki m—nmvo frpodaj. primke, kvo). Isafisia sliea it i, tiltlss stao. bMna at srtanajo po porabtfSMi mHoh hi star 1 sav vtaek sv MmM Motte: eoknt ao ttvkL, tvaknt po livac, tafkmt po 10vam. Poateao (eaak pmttrir 30 vWl, nirte li nimfe (atak stota«) 90 vtaatjev. m ■^■JUnat flans^nstfalflflsfe —*- A- --------- ■*¥■ VSSESasa aaaaaaa^Sa^aaaaaaV BSMS. BBMnSBSBBSBYVM • ■• ™^^*|S^^W w^^^r^^^^^^^^^ yw^r vBap^araBrvWSSt VM^^^ ^k^k^^h^^^aaVi - - * — ■—-——*—■ ^^^^^Sj^^k^A MA^a^A asiasasakt - — — - » - ^ - ^ dBBaaa^aaa ■aaaian BlaVa^BS^BBDMa SSBI BasaSVSSBBBj BBBBSBbsSSbSBI vaaaaaaaaa aSBBBBff^ SBSBj SBjsnanTBBBBnBBSSBSL. ^^SBBBBBJ ——^^ — ^b^bvwwvwi ■■^■v ^r^^^^^#^^»^^ ^^^i^^^^^^^^^^r^^ w^^^^^^^v BaaaBBBBV bbf^Bf aaaiBflBBalBaaBBaBaavaBBBBr ^aaBBaaBBj ■a Mat ftttsttat atrttte arci pttlatrt etaarjt •§ at aura— stat* •tiratL uM areAaa flakarsa** talelsa st S#, .Storeaaki Narod* velja v »f*Bl|ssti dostavljen na dom ali tt ae bodi ponj: ćelo lete napftl • . . . K 58*— I tetrt leta aaprej . . . . K 15 — pol teta...... 291— | na mesec . .._..*> 5r— Posamezna Itevilka valja 30 vinariev. Doptsl na) se franltlrajo. Rokopfs! se nevraćAjo. fraisillvSi Ksaflova mlloa ŠL S (v L aadstr. levo), tilsl— ŠL 14. Naša izvestitcJjska služba. Od svojega stalneua švicarske sa dopisnika smo snr.ci sprejett hrzoiavho, s katero nam sjn;ro£a. da prekinut iz vesliteljsko služba za nekoliko dm ker ma povoda misLU. da nismo prejeli *se?t poslanih nam brzojavk, murve: da so bile nekrucrc na potr zadrzunc cd strani* ki ie interesir.ma na ttiu, da dobi naša javnost fzcUkor mog oče mani ali zakasneUJi vesti I^rriskava n..toni aiedzavezniške komisije na Unnnji ic v teka in čez nekai tim rnr.^čc že w-iutrajšnjem, se bi. wša izvc-6titcljs!;a služba nadalizva:a in v kraikem eniti kot tampanjte. Ali mogoče £C sploh niti 11^ bi rabil hli-ntti šaim>fniec -- s;«j taic kongres se lahko rodi samo u nmerjenih možgan in razigranosti, Ki bama ne ve, kaj ji je vzrok. Ni imel težkeir^ dela kongres. Karte in centimetri so tili tu. tebi toliko,1 tebi toliko dosti. da boš zidane volje. kaj hoćeš še več? Glavno, da at zaba-vaš na kongresu, da boS dobro volje, ko priđeš douiov, ali te bo kdo kaj vprašal? Tako je bilo v začetku stolet-ja devetnajstejra po Krlstovem roj^tvu, ko ie bil na Dunaju kongres, o katerem so rekJi. da pleSe, a ne priđe nikamor. T>a bi se vrnilo njegovo razpoloZenje vsaj Še enkrat! — pa ne v predpustu. Prišle so revolucije nad Kvropo. ene bolj hode, drujre boli mitne. med zadnilmi menda najboij znamenita ti-sta v neki nemski državici, ko so prišli meščani na balkon Kraljevski palačkc, se spodobno odkrili in zaklicaJi- »Par* lanient hoCcnio!« Vladar se Je pokaza! z nočno ćepico na slavi in rekel: »Saj ^a boste dobili, zdaj pa pojdite spat« Ker so svesti podaniki Ie šc čakali STOlo-Rlavi, iih je vprašal: »No kaj pa še?« »Revolucijo Li radić. »No, tu Imate se revolucijo, zdaj na zbogom.c In mešča-ni so se priklonili ter Sli. Tuđi tu je bilo plesočc, Cc ne kongres, pa revolucija. AH vsak jo ic Čutil. da prihaja... Kaj. revolucija, vojna, blaznost? Vse obenem. Ko je izpregovoril nekdanfi neniški cesar besede, da ie bodočnost neimkesra naroda na vodi in je govo-ril Churchill pred »eti svoj jeovor, đa mora bili razmerje anjr!e5ke mornarice proti ncmšfci kakor 3 : 1 in pristnvil. da ie Anslija na koncu svojih moči in da ne bo več mogla vzđrževati tejra obo-roževanja, je vssflc vedel. kaj to pomeni iti je samo še vprašcJ: Kdaj? Prišlo Je hitreje, kakor jo, kdo pričakoval in m šio v maniri revolucije v nemški državici ampak kakdtr Iiockl!nova »Vojna«, ali Maapassantov »Horlac Šio ie po zemlji, nad in wd zemljo ter po člove-šk\h moždanih, pretvorilo morje v jrro-bovje. zemljo v pnš"čavo, zrak v za-strupljevalnico. ^lovcške mozgane ▼ parni koteL Kafoor hi postala zemljani at i trudna in bf se liotota vleči k več-nemu počitkn. )e izbruhnila iz sebe vse misli, s katerimi U bila lahko poflia. člove^tvo stoletia. Roka ?*e onemogia, telo se je skrrvUo, streslo m telebnilo. Ostali so mož^^i, preveHki, m prena-ueti sami zase. $e morelo ođdati svojih cnergif — grozila da počlfo. In sedaj so se »brali ljtidje, da iz-pre^ovore in mrtfl vstmejo, Sahara se sjemeni v Elđorftlo ia možgani se $e-sedejo kakor t%ma» apna Vetifc |>q, caor og to isvTSfi ni *n* vo^fMgmt n- Ekspozć g. dr. Anta TrumbUm. ministra za imanje zadeoe kraifevtm* SHS. in delegata na miromti imfe-rend, pred odborom desetortm. 18. febnutrju 1919. V imena kraljestva SHS. bom samo na kratko razložit nafte zahteve 111 očrtal podlace, na kalere jih opiratno. Gre za dežele bivše avstro-ogrske monarhije, ki \ttt ob Jadranskem morju ali ki itit proti njemu in y katerib prebiva jugoslovanski rod. Kakor so ponovno izrazili na javnih manifestadjah ohdelni zastopnfld našega naroda, utemeljujemo svoje teritorialne zahteve x narodnostnim načelom in s samoodločbo narodor. Na tej osnovi zahtevamo za našo dfžaro dežele, katerih prebivalstvo je južne slovanske narodnosti in ono stanovništvo, ki boče stopiti v nalo državo. Na sploh je pripomniti najpm, da glede govorjenega jezika in narod- , nega Čata vsa jadranska obala nekda-nje Avstro-Ogrske, od Tržiča do Špu- ia, obljudena gosto in nepretrgoma z Jugoslovani. Vsa dežela in ćelo zaled-je tega obrežja sta jugoslovanska ražen 5 itaiijansk'h vaši, ki se nahajajo se-verno Pulja. V največ mestih tvori slovanski živelj večino, izvzcmši par osamljenih tnest, kjer pr»?v'.ar1tije iaški element, kakor v Gorici, Trs \u " mcst?h zapadne istrske oba!?, Lo;:r\ Rcka in Zađer. Italijanski živelj tvori iorej tu igolj oaze ali zagozđe v siovenskem okolišu ter nikakor ni mejaš italskega poluotoka. Jugoslovansko većino so od vse-lej zatirali. T^k je bil položaj skozi več ko 4 stoFija beneškega gospostva. Slovanstvo orooano sl~htne narodne pravice, ni moglo pod tem gospostvom doseći nobne Sole v svojem jeziku niti po mes^h, niti po kmetih. In vendar se beneškemu pospostvu ni posrećilo poitali^nciti nobenega ozemlja ter ni zapastMo za sabo vzdolž jadranskega bre^a drugega ko nekoliko rodbin poleg sledov beneškega narečja, Lakor je stcer to storilo tuđi na ostrovih Jonskega in Egejskega morja, ki so jim vladale Đenetke. Avsulja je Se naprej nporabliala v teh provincah sistem, ki ga je bila nasla. Avstrijsiri režim je bii antidemo-krstald. Temeljil je na razdelhvi v raz-tede in narodnosti tako glede favnega fcskor zasebnega prava. Zatorej je bilo jožno atovanstvo vselej zatirano in po ■ajEilO ^anemtfjano, dolini je nžtval tetid zlvcij po mesiih jMaprar^ Cyg "se je t 19wT mžffa i|mwi vottBa pravica ▼ austrijskih deželab, ao prve volitve dokazale, da je jttgostovanski element veliko močnejši, nego se je dozdevalo. Narodno vibnjenje jngoslovansirih nmožie se je začelo po vpeljavi konstitucije 1. 1861. Taca« ae je vnel po-Mricni boj med naiim in iUlijansk>m življem. Naše ljudstvo je demokratsko; bori se za svobodo svojega jezika, za svoje politične in dražbene pravice. Cisto naravno je vtej borbi zmagovalo dan na dan in napredovalo v zahtevi po svojih pravičan, dobivaje novih postojank. Preidem k uporabi narodnostnega načela in proste samoodločbe narodov; ta bi rad omenil pokrajine, za katere gre. Za laž je pojmovanjic tega vpra-šanja bom govoril najprej o krajmah, ki leže na jadranskem obrežju počenši od rta Premantora (Promontore) vzdolž* iztočne istrske obale, potem preko Reke ob ostalem hrvaSkem primorju od datmatinske obale tja do Spisa (južna meja Dalmacije), in o vseh kvarnerskih ia dalmatinskih otokih, ki tvorijo v akdnjem oziru bistven dei tega pobre-žja. Primorje, o katerem sem pravkar izpregovoril, je skoro izključno oblju-deno po Jugoslovanih bod »si po selih in trgih, bodisi po većini mest. Prebivalstvo italtjanskega narečja živi samo raztreseno, v skupinah, po nekaterih mestih, vendar v tako neznatnem šte-vilu. da ne more imeti ta činitelj nobenega vpliv a na narodni značaj tega primorja in njegovih ostrovov. Jugoslovansko prebivalstvo tvori velikansko većino, ima globoko zavest svoje narodne enote in je navdano odločne volje, da ostane v naši, že ustanovljeni državi. Tuđi v imenu na-rodnega principa zahtevamo, da se celo obrežje z otoki vred združi z našo državo. Naglasiti je treba, da so vsi ti kraji ubožni in se bodo mogli ekonomsko razvijati samo v neodvisni državi, ka-mor bo pripadalo njih zaledje. Proti temu obrežju gravitlra vse narodno Življenje, gospodarsko in trgovsko več-jega dela dežel naše države, to je Hrvaške, Slavonije, Đačke, Banata, severne Srbne, Bosne - Hercegovine, Dalmacije in Črnegore, kjer vse naravne poti in železnice, kolikor jih je sedaj, vodijo k morju. Otoki zopet prodajajo vse eksportne produkte obrežnim mestom. Gospodarska politika Avstrije ni hotela dovoliti zgradeb transverzalnih komttnikačnih poti, kakor bi bilo v interesu teh krajev. Na-sprotno« zgradiia je loogitodinaSne trgovske poti od severa St jugu, v na-li«,^i^Jife n« BAtam. Nafog« naše države bo/ da spremeni popduoma to poKHko m zgradi tranavettafae železniSke proge, da pripomorek razvoja prekomorskib trgovskih odaošajev in to v prvi vrsti z Italije Edina trgovska Železntca pelje « Reke v Hrvaško - Slavonijo, Srbijo, Bosno in Ogrsko. Ogrska vlada je zgradila to železnico s sredsdri ogrsko-hrvaSke države, ki je bila skupna v času, ko je odtrgala na podlagi faln-fikacije zakonov iz L 1868 Rdco Hrvatom. Vsled tega je dandanes ta Inka edini trgovski izbod na morje za vse te dežele. Brez Reke se ne bi mogle normalno razvijati, Danes, kp se peca mirovna konferenca z zasiguranjem trgovskih izhodov na morje, tudt aa-prtim narodom, ki nimajo direktnega dostopa, bi bilo nepojmljivo, če bi se hotela vzeti našemu narodu pristani* šča, ki se nahajajo na njegovih terito-rijih in na lastnem obrežja.' b teh razlogov zahtevamo, ^ da se pripozna naši državi celo obrežje z otoki vred, za katero gre. V kotlini gornjega Jadrana sta deželi Goriška-Gradiičanska, Trst svojim območjem in zapadni del Istre. USTEK. Dr. Bogdan Drč: Dskrlriitn a trnUh ii latere Kakor vedno po hudih katastrofah, ki so zadele človeštvo, najsibodo nj me in lakota, bolezni ia povodnji, voine in tako dalje, po hudih nesrečah, ki so razredčUe Število prebivalcev sveta, se bode tndi po tej najstrašneišl katastrofu po svetovni vojni na novo poživcla skrb za naraščai narodov. m Samo oni narodi bođo obstali, ki imajo še v sebi silo: rejreneraclje, to so oni, ki so še v jedra zdravi fizično in duševno. To resnico izpTevlđel je za svojih dni že veliki vojaškl cesar Napokon in skušal z vsemi silami PfT«««-niti po številu in po zdravstvenikako-vosti naraščaj svojega naroda, P6 ceu Franciii nstanavlial je najđeništiice* a-rotišnice in otroška vzgajaliSča m uka-zal, da se vz^ajajo v teh državnih za-vodih otroci na stroške držav©. ne da bi se poizvedovalo po materi m ocem otrokovem. Iste idw oprflel se Je « svojo državo tuđi avstrHski cesar Jo-žef II. in tako ie nastala kot prva v ceH bivši Avstriji vsied Mbroliotnosti ta radodarnosti oekeza Ucbljanskejca •*• ščana v Lfubljani pri Sv. rforiiaa« Mana nam najdenišnica. Vsled slabili sdravstveaOi ospdW> čkov. ki so za infekcijo, prenajajoćo od euega na druzesra tako strašno dovzet-ni. so se pola^oma jeli ti zavodi opo-ičati. Namesto starih najdenišnic so vstopilf moderni* pod strogim zdravstvenim vodstvom nahajafoči se zavodi, ki odtrovariajo vsem zahtevam moderne hijfiiene. Seveda so pa v stari Av-strifi nstanavljali take zavode, ki sta-nejo na leto inilijone in milijone, samo za državljane pn*esra reda, za Nemcc m Madjare na Dunaju. v Bađlmoešti in v P^asri- Ćehi priboriii so si na Praški naj-dcnišnici s težo svfve tx>seMno stanje. Za Slovence in Hrvate pa ie otfcd pn-zen: nič, iz umljivega razlojca ta upa »jih bode saj manj«. Ti modemi zavodi hnajo statistiČno dokazano v viakem ozirn idealne uspehe. Vsaka država ima nah'aiiicj^i interes na tem. da ima velike a*made zdravih delavcev in vojaka*', da se obresMe hi kapitalizira v zdravem otrofni naloien kapMai Ta kapiial ob-stoja delouta v zrr^nliani in izjrnHjcni delavni sl!i matere, kl med nosečnosrio, porodom m doknjem navadac svofe dc-l**9* —fa«g jvrsUi ne aore^ te^ alfo-mdcv sa pofoC vo j# sa poaMo* Bfsjpa^ pomocire* za parao hi ■jhbjb* sc oairajg se na skrb hi trud« ■ tapjiMa sja a0fsvtB matere, bol^ćisc si tsiM) ilsljpb DilaVs. ps> more MQC|acvowii ssjs^saMsasjpo*: '''Shcm •Viivais sa edin. apsM stva za narasli Švedska. Vsied sto-letnih težkih vojn ?n razHčnili strašnih aim, |e že itak redko obHodena Švedska z ozifom na svoje prebrvahtvo skozi več stole ti števUno vedoo nazadovala. Poslcdica teica te bilo smotreno skrbstvo za naraSčai Se leta 1T55. so na Šveđskent postavljali na sramotni eder vsako uviten ki ni 6o|iU svojega otroka in že k-fa 1740. 50 ustanovili prvo kliniko za otroške bolezni fm svetu: v Stockholnn:. -.- i ?..- \>a ne m^fćc na Svcdfkem ne eneica mesta, ae enega tijra, ne enesa tovamisJrefa soifctia, kjer se ne IH *iah?rinie oaideiiMcc đo-jnišrnce, oskrliovalnice ra SMKcre aH jasftea. Vsied te«ra pa ima tndi dvedska najmanjso mnrliiv ost otrok samo M % proti 21 % stare Avsfro-Ognkr Ako hoC-mo, da se snrod nr^cne rira, da se št«rrik> prebivnlsTva **&*, moramo ai» zvi^in *tevi?r; porodov sm saižari onniSvoat Zviiati stevihi ponv rov jyuB ni ntogoče. ker fe ljttbcren ćm otrak. oa, žeUo po otroktt modonlCaa* svojhnl v^likmskiml težkoćami v pritot Hc%enih nzmctmh. U>Jkfilt«io ut~*n» Isjsss« ctvBtBactio skncaf sopsisossE SPSS w^B^^^> ^^^^^R^S^.'^^^^'^^B^ i^ff^ ^PIj^■ ~T* *■■-■■*'''" ' \ striji smo hneli pred vojno Se 11% porodov več nego smrtnih slučajcv. danes pe fe je to razmerjs gotovo ie iz-jcdračUo Ne sme.no se tolaiiti, da smo iz-med \ sih av>trijskih šlovanov Jugoslo-v;uii srled porodov in umrljivostt otrok $e na najboškni! V tem oziru predna-čiio vsem i5rbi, pred Hrvatt hi Slovenci. Slovenci smo bili ie pred vojno na lujslabšem. Vsa ta tolažba veBa pa samo za predvojni &ts. sedaj se bodo tadl pri nas razmere uosUMala in Krase postati sa Stovtocc ooapne. Tuđi pri nas je postal ©don naf-stra^nej^m družahnih pojavov; splav iz nantena, udofračena stvar! V start Avttttti ie umrto v prve« letu svoje dube 2! % đojenSGov, tedaj od (*ovpf TSn^sa §tyvili enesa mil^ona ^otodov >U*j000 H*dL Ako ra£«namo stroike 2a isiiiea novernjecsćka. tedaj ro aictovi smrti deuarno ^R«bo ž njim, po Bfgdvoini sisfi smtno 100 kroa, aw»j »mtba na vsakoletnem Juptelo 21 niUionov kron! KJe pa Ie vračvna-ua isjcnba v detavskih Ko^h in pa iz-sMba am kfeatsu dobrotah V urvem mcasofi $*e|e dobe nmre f% otrok. Kaj innnisju tepati is te-ga ec Jg ▼ satessctti svoji ataiocti aipSK 'IsIod vaNsl đal «k! cetsknpsv pr-isislaa. asarigvtorti /t %. Zafittf smav ^H^-^Btfft^ai a^ ^^M^Mf ^^M^^^^B- »■ HMA« lUKsa^>bbibsj% 111J0 sfonta sssi si SjBBBSz m/m SJBBjf' SS9S2BVSBJP BJBBJS/ 'vBvS^ s^aajBiSjiBisjr ai otfolu fsfflKvKi sse Samo oni narodi stoje tut visoki stopnji civilizacije in kulture in so etično visoko stojeći, kl smatralo vsokega ofro^a za dragoceo dar, za bogat, do-brodoSei prirastek na im^tju in naj si ?c otrok tndi 2e ia bratec Kako pa ie pri nas? Sram me Ie odffjvarHti na to tvprasanje. vsaj pri nas smatraio po ve-Čini otroka za tnjefa kričalu vsOfivca in nepotretaega. vedno lačncca pože-nrna, kl samo stane in nič se koristi! NaJveOa nmrifivost dojenčkov je ub, kar ie statisttčoo dokazano, kjer matere ne do|ef ampak 7aHvaJo otroke s strupenim kravilai mlekom. Izmed Jn-foslovankih provmc ima Dahnacik daleko najmanifo umrOlvoki otrok. Naj-vecjo pa Koroslca a Kraafska. Vae trt dežele so sorske deteie, tsc tri dtiete ao revne, med njhni nairevneisa Dahna-ciia in vrh« vseca stofi Dammciia v d-vflizaclii najnižle, ker je tam med ma* terami 80 % anaiftbetinj. Torej. zakaj stoti DafanacOft etičao a svojim preblval-stvom tolika visje kator Kranjska, kler nahajamo v vsak^ h® najsadoje gorske vaai pofitlCno časopisle? V inihsarg issi vsaka žena Sat odgovoraoeti ia sfoiegs otroka. sa dojenje |s lit Min do naraščaja! Edin evet, ki bi sm s» gel staviti tvofim jsvajasfem, ie %% d# |e znano, daje po eetsstsVesjiy Isis-*ugfyi arsjsi' assnpfans^ ^ esnsg vsnai Stran 2. „SLOVENSKA NAROD * One 13. marca 1919. 62. stev. GoriSko-Gradiščanska sestoji iz dveb, narodnostno in gospodarsko po-polnorna različnih delov. Zapadni del, ki se razteza do crte Kormin-Gradiš-ka-Tržič, živi svoje lastno življenje in tvori gospodarsko enoto. Z ozirom na jezik, ki se govori v tej pokrajini, je tu 72.000 Italijanov in okoli 6000 Slo* vencev; x geografskega stališči je tt pokrajina samo podaljšanje beneške planote. Tega ozemlja, ki se imenuje Furlanija in pripada po narodnostnem principu italijanskemu naroda, tuđi ne zahtevamo zase. Ostanek te province, vzhodno in severno crte Kormin-Gra-diška-Tržič, obsegajoč gorato pokrajino, je naseljen s 148.500 Slovenci in 17.000 Italijani, od teh jih je 14.000 v mestu Gorici, kjer tvorijo polovico prebivalstva. Gospodarsko in intelektualno srediŠče te pokrajine je mesto Gorica. Slovend so civiliziran narod, ki je jako napredoval in se zaveda v najvišji meri narodne skupnosti z osta-limi jugoslovanskimi ljudstvi. Zahtevamo, da se združi ta pokrajina z našo državo. Trst in njegovo območje tvonta zetnljepisno nerazdružen del čisto slovenskih teritorijev. Većina prebivalcev v tem mestu je italijanska — dve tretjini glasom statistike, med tem ko je ena tretjina slovanska. Slovanski živelj igTa važno vlogo v trgovskem in gospodarskem življenju Trsta. Sicer pa, če bi bil Trst v narodnostnem stiku z Italijo, bi pripoznali v imenu narodnostnega principa pravo večine. Pa vse zaledje Trsta je čisto slovansko in 20 km slovanske obali loči Trst od italijanskega ozemlja. Vendar se mora gledati na važnost Trsta s stališča njegove trgovske in pomorske vied-nosti. Trst je luka svetovne trgovine. Kot tak je izraz svojega zaledja, ki se razteza do Ceškega, in v prvi vrsti svojega slovenskega zaledja, ki tvori tretjino celotnnga tržaškega prometa. Trst je odvisen od svojta zaledja, kakor zaledje od Trsta. Če bi pri**l Trst pod oblast Italija, bi bilo to mesto politično odrezano od svojega tr-govskega zaledja. Ta ločitev bi bila neizbežno v škodo njegovi trgovini. Ker se je Avstrija kot država podrla, je naravna rešitev tržaškega problema, da se združi z našo državo, in to tavno zahtevamo. V Istri prebivajo Slovani in Itafi-jani. Glasom zadnje statistike je bilo 223.318 Jugoslovanov in 147.417 Italijanov. Slovani prebivajo strnjeni v srednji in vzhodni Tstri. Italijani prebivajo tu ▼ sooradičnih skupinah v ne-katerih manjšlh tnjih. Po ogromni ve-čini naroda je srednja in vzhodna Istra slovanska. Italiiansko stanovništvo prebiva v večjem številu na zapadni obali Istre, zlasti po m^stih in samo v peterih vaseh sevenio Pulja. To so edina sela laskepfa jezika na vsej obali jadranskega morja od Tržiča do Špu-ža. Slovani so naseljeni po obrežnih mestih in po vseh drugih vaseh. Itali-jansko ljudstvo premore torej eno samo teritorijalno mesto. Iz teh vzrokov in tuđi za to, ker je istrski poluotok teritorialno zvezan s Kranjsko in Hr-vaško, dočim je ločen od Italije no Jadranu, se mora sklepati, da je treba priznati ta poluotok kot uerazdružljiv del naše države. To tuJi zahtevamo. V splošnem je pripomniti, da ni-ina noben okraj jadranskegi primorja (od Tržiča do Špuža) nobenih živlien-skih interesov skupnih z italijanskim poluotokom. Nasprotno pa jih ima vsakteri njih z našimi pokrajinami, s katerimi so zemljepisno spojeni. Ta vjšji razlog je treba upoštevati v tre-notku, ko se rešuje sedanji problem. Glede avstrijske statistike se mora pristaviti, da je napravljena po av-strijskem zakonu po pbčinah. V mestih, kjer živijo Ju^oslovani z Italijani kakor v Gorici, Trstu, Pulju, Reki, Zadru, so občine v italijansKih rokah. Ako se ozremo po murljivcsti otrok iz stališča ozira na premoženjske raz-mere starčev in vzamenio velikost stanovanja za merilo. najdemo ^ledeče številke. (Po štatistiki naj znaša na-je;nnina za stanovanje icdna petino vseh đohodkov družine.* Na Nemškem so dognali* da umre od iisnč dojenćkov pri ljudeh. ki Imaio za stanovanje samo: sobo in kuhinja s predsobo 17-7% (od teh 4-9 rc đojernh otrek), tri sobe s k u h i n i -> in predsobo U \£ (3 odst.) od teh ie tri odstotke do-jenih otrok, štiri in več sob s kuhinjo m "predsobo 8 % (2*8 %\ od teh ie 2-S od-stotkov dojenih otrok. Ka? sledi iz tesa? 1.) Da r»iso otfoci revnih sraršev, ako jih mature doje, veliko na slabSom, k;*kor oni od bo^aiašev (4*9 % : 3% : 2.) Ker umre, kak^ smo vicjeli v i«tih razmerah veliko več otrok zaHva-nih s kravjim mlekom kot doienčkov pri prsih, se mora vsaki materi oinogočitl dojenje. O veliki razliki. kemičnt. fiziVallčni ili biologični med msUernlm in kravjim mlekom ne bem *Kako to, da Sr! i vzciržujejo vojaški red, ko pa smo nu drugi odšli branit naravnost svoje dainove.« \ em, da je temu iskati tuđi drugi« vzrokov, a eden izme4 njih je baš — zaobljuba. Zaobljubljuli so se Srbi! Zaobliul^ lial se je izza tragedije na Kosovern polju vsak Srb, ki je pel svojo narodno pesem o Jugovićih —- žrjavih, ki so po-ginili, in o žrjajovičih. ki so ostaU. Za-obljubil se je pred sto leti iznova Ka-ra^jorgje in sto srbskih src se je zaklo-lo, ko je pred 40 leti Avstrija vzela Bosno. Takrat se ic zaklel tuđi sam Peter Mrkonjić, današnji krali *.«• svojo zakletev je izvrševal, odkir ji 4^5«- \ del prestol, ter jo evo U^Tiii v »vetnv« ! ni vojni, pa preko meja. ki pomeiiiju srbsko Lme in srbsko pravoslavno vero. Iz rnaie Srbije je nastala velika Jugo* slavi ja. A Srbi se iiiso samo v duši zaoh-ljubili, iskali so tuđi pota, kak > UvrAitJ zaobljubo. Odkar kraljuje Peter. so s»? na srbskih tleh množile organizacije, ki so imele namen. srbski narod dejat^AO pripraviti za veliko dobo osvolvojenja in ujedinjenja; vroče naiaviiost je postajalo, ko je Avstrija — čisto v na^ vzkrižju s srbskimi tendencami — po-segla po okupirani Bosni, da sd ]o tuđi formalno osvojL Te daj je vstal »Slovenski hisr< in 2i njim se ie uredila »Narodna Odbranat; žark! tesra ognja so srreli tuđi med hrvatski in slovenski svet in prof. Skerlića, tega izvanred-nejca apritatorja za veliko idejo popol-nesa ujedinjenja vseh treh delov naroda, smo videli že leta 1910. na Vrazovi akademiji v Ljubljani; videli smo sra, a tuđi sli šali rovariti in naglašati, kako je naša razcepkanost po pokrajinah pravi pravcati srednji vek, kiše iz nje»?a moramo resiti, če nočemo zaostati za vedno za Italijani in Nem- | ci, ki so svoj srednji vek premacraH ter nacijonalno ujedinjeni stopili v svojo novo dobo. Leta 1911. ie bilo okoli 70 srbskih profesorjev v Zagrebu in Ljubljani — čuli smo poziv, a vere v na3 ni bilo, ali pa ne DOKiima . . . Reklo se je, da so pred vojno biH med Slovenci samo trlje Jugoslovani. In res, bilo je naravtiost nevarno, govoriti o Jucroslovanstvu. če se nisi hotel ispostaviti nevarnosti, da &p ti bodo smciali ter te imeli najmani za fanta« sta, če že ne za blazneira. Bilo ie tako v privatnih družbuh. v društvik \v na zborovanjih. V Ljubljani je bilo skoro nemosroče, dobiti večje število ljudi, ki bi hoteli pri u v družbo Srbov ali Hrva-tov, če so bili ti - le prišli v Ljubi]ano. Izjave o skupnosti so bile zsrolj platonske: malo iih je bilo, ki b\ vse svoje osebno delo hoteli identiMrati % oni-mi iziavami, ki bi pri vsakem dclu, storjenem na Slovcnskem in za Slovence, mislili: »Ali se da pri tem tuđi kai doseći za uresi čenje iugoslovan-skesra etlinstva?« Politične stranke nišo prišle preko papirnatih resoludj. Kre-kovo socijalno delo je bilo omejeno na katolišKi del naroda. Nekatcri so bili le za rmlitično jiigoslovanstvo, a nišo pomislili, da sta si kultura in politika v vzaiemnem ra^meriu, to je. vsaka iz-med njiju more bit! vrrok in učinek, Bledi pomisleki, zavarovanja in omejc-van ja ?o jemala vso važnost in moč ideji, ki bi bila morala biti eoa, do n o 1 n a, celotna In neomejena. Će se je mladina upala malo naprejl in je začela govoriti ćelo besedo, k\ H pomerila baš zaobljubo, s« nišo zgražali le orofesorji, ki so bili y straha za disciplino, airinak kruto je bila zavmjena tuđi s političnih mest. Dokazano je, da se zdrav nikom ft-zioIoKoni in kemikom mdi do danes Že ni posrećilo naiti kake mešafiice tujevr-stnega mleka »n razredčevulnih šesta-vln ali ćelo trmetno narejene^a hranlva, ki bi tuđi pod naiuEodnejšmii zdravotve-nimi pogoji, najsi tuđi v ve56ih rokah moglo namestovati Ie za silo dojenje. Vojna pri nesla je prebi valstvu vclt-kansko zla. Ražen strašnih nalezljivlU bolezni, ki bodo še desetietja unićevale živeče prebivalstvo in ne manj njtgov naraščaj že v kali zatrle. ražen duŠev* ne, kulturne deoravacije, nam ie prrae-s!a tuđi neka} dobrot. /a na^ ena prvih ie ta, da je podrla fiktivno in nam&ljeno resnico, da na§e matere nišo zmoine la dojenje svojih otrok. Vatikansko po« manjkanje mleka ie prisilio matere, da so tuđi one, ki pred vojsko tega nm bt storile, poskuslle dojiti hi fflej kras«ieni vspeha! Na Dunaiu je pred vojftke> đomo samo 33 % mater, med vo)«ko pn V3*7 odstotk;ov. Lcpšega dokaza si smoi-nost dojenja, naj s! bodo mđi ^am, kVf Seoske v več rodovlh nišo već dojile, nam m potreba! Vsak otr^k inora hiti, kak.r je dokazala Statistika in ruložilt nedvojbeno znanost, najmini tri mo-sece pri prsih. Mani kakor tri mmecm đojen otrok Ima splsan inrtvaSkl listi Normalno !>a mara biti vsak otrok IS-klj«?r^> retnUenih porodniiolc tanl-denlSinG. Teh dobrot posltževal* bi ae lahko omoiene m samak« matert o^ Uvke, one iz malih obrtnilki)! *"*«>¥• žene malih uradnikov, one delavka, kl a svojem domu delalo in uot««01 PJ Sanje, U do dane* itti W»g«iaimi podpor nmiajo. Videli smo stathrttfn* Št^rftk^ kl nmm absolutno dokmsut^lo. da bre^^djv !«nia ni sdrave«ra in tilnefta naralOAJft. Zatore) bodi naia najveOia skrb tflna, raz&irjent hi prepričuvajua ptopaiaM« m 4<*m*. ^ ■nBL H^V ^^^^^^^^^B a^B^HB^t^B^B^^K^B^Bl a^a^Ba^BB^BlB^B^B^BVB ■■Ib^b^b kV ■/■■■■■■ vavavBaVavBBHBs v^vbw^v^^^^^^fv »Romatl« v Beocrmd * Mfe mrtvo nevamo sa ncled. za pottttSiio »tre»-nost« romarjevo. In vendar vidimo »•* da^ da tivtra prav sa prav vsa Mita našeg* sad»nj««a T*txom* do HalOa-npv - okapatorjov boa Ir teua. ker T Petrograd« nišo niti vdM »a nas. fc» se ie skltnal londoaaU pnkt Se 0 SrUh nišo bili dovolj poučeni; taj se je mar. šal ruslroga dvora fajil, ila crnogorski oficir rudi govori srbskt Rusom ofitati, da se niao brijali u na«, ie sicer mo-proče, a bolj zaslužimo oćtttk m i r k I s e sami sa sebe nismo bri«alL t. j., nismo viaj ladniih deset let pred vojno, ko je bilo *e jasno, kam meri ra*» voj stvari, preko Srbije in direktno v Rusiji opozarjaii na nai svet, poučevalt, agitirali itd. Ko bi leta 1913. imeli Ru-siio ea sebe, ali bi potom iriilo sploh do londonske« paku? Seveda, če bi se ne bil sklenil ta pakt z Jtalijo. bi mor-da U-le ne vstopila v vojno, mislim pa« da vstop Italije v vojno rikakor ni bil odločilen xa končni propad centralnih sil. Italija je vczaU del avstrijskih ar-mad to je bilo vse. a kar je centralnim silam dalo zadnji udarce, ni til morda nedostatek Iastnih ^rmai' (imele so Iih dovolj, vsal «a nspešno iJefenHvo). am-pak notranji gospodnrsRi in tuđi politični razkroj Leta 1013, sam imel v Oorb! dvoje predavani, ki s?a imeli ramen, pekajsati, | (!^ se zaman zanatamo, resiti narod sa- I m tt s podrobnim Jelom, s snovanjem ' bmejnih Sol itU.t da «am je marveC misliti tuđi na vnanio politiko, ki K> moremo vršiti preko Srbiie; pnde lahko do katastrofalnih da^tjdkcjv v Cvropi in takrat bo za nas odlomite*/, ali borno ml iinc!: v \" ^ki dtplnmagiji zasćitnike ali r.c. PuMiJu «e 1c po mojih prcđavar.JIh 5A?-:tfc1i!a v cfva oštro loćena tabora: pro in cniura. Nckoč iihdeta k meni dva vi-■•■;ij >šolca; resno 7::.3neta govoriti o mojih goriških Uvaia«uih; mlslfl sem, da me pozoveta na - viteUd odirovor, ker sem la\H nacionalni Ideal. V tnkem mili-jeu sem se Cutii takrat, F>ila &ta pa —• Vladislav fabjaniifi m A. Jenkof ki sta ine prKJa nrc**U ^aj bi ono predavanje Ime! tuđi * LiubijanL Med vse* ucilisko mladino ^a je bil meJ lem duh že preobrni; Pabiančič In Jcnko (kl le padel y $rbiji v boju proti Avstriii, Tab-janč;c je bil ranjen), sU to pokazala s ćini. NaS narod v ec eti pa za vojno med uermanstvom tn SlovanstvOm ;H bil pripravljen, Le cm del nteii^nce m mladine je hitro vedel, /a kaj i:re Široke maso so drevite hrabro za avstrijskimi o?IU si v blasiemijo u^cu* potolaja zaukale trobojnico za čepiće, ko jih >« nenilki poročnik uvrščaval v marikompanife, in so često v NemčijS vtdele na$o savez-nico in prijateljica So na bili tuUi taku ki so sicer pmklinjafi WUhelma, reiva irrazitejra zastopnika pravega Nenv štva. a so zaljubljeno trledall na Hunti posebno po Karlu in Ziti Kakor.da ni moral biti naš slavni rili, razbiti Av-strljo! Da ie naše ljudstvo tako sb» bo razume»o naš položaj Tn ves »nacaf vojne, to je težtca krivda Slovensko Lj. Stranke, ki le imela Ijo-tstvo v rokah, pa ta ni pripravila /a veliki hip! V drugi polovici ^vojne te SL5. skuSala popraviti, kar je bilo zamajenov Majska dekladacija je storila mnogo, a vendar fe bi!r> že pozno; Ihidstvu smo morala talvorekoč >ADC^ Jugoslavije razlagarl, zato smo pa bili vedno nokaj korakov z a Cehi... Zaoblinbfli se nismo pred vojno; zato smo »amudili mnofo In te/ko popravljamo. Mislili smo, da lahko Slovenci živimo za sebe »n posebei P* SJno se motili v enem in drujjem. V tem spoxnanju radostno poxdrav-liamo one, ki so razumeli čas ter pora-bili do^odke, da so kot emigranti delaH tam runaj ali zlasti kot Clani jugoslo-vanskih iesrij v ruski ali srbski^ a.rmadt izpolnjevali rvoJo pravo vol-iiko dol-žnost Stj. Radić mi Je nekoć rekel: Skoda teh lludi! Doma bi jih rabili. To-da takib. kakor je bil Radić. Ki so Iiabs-buržanom skladali slavospeve, t-mo imeli doma dovolj, no pa hvala fr>gu tuđi nekaj takih, ki *o vsdefl, kaj je bilo treba storiti tu doma, da delo onih tam zunaj ne bo zaman ... Zdelo se mi ie potrebno o tem li-pregovoritu da bi pravilno presujaii se* be in svojo prošlost ter »nali primerno postopati v bođoče. DteđlZMflt Srbija !• mileno prtgffla. pm 1» trptla neverovatno sa neteofiko točim ovof rata ti sada mitnlk kad prote kroc niu ne6« je noći poenati i pitate se )• H to oot zenfja onako napredna. benta i cvitva kakva jo bila pm ovog rati? Srbija M sad natasl o lalosnom stanju | to ce pasti u oči svakom kog makar naipovrinije stvari pottnatra. Meni se ukazala U prilika« i )a sam prošao neke krajeve Srbije, mogao se lično uverlti o onome što šore rekoh, video sam Beograd, Smederevo i jedan deo Snmadije. Moje utiske iz totra puta. po tim sumornim krajevima iznosim čitaocima »Slovensko* Naroda« u uvereniii. da će ih zanimati i interesovati. Vožnja do samog Zemuna nije prijatna kao ranije u vreme mira, ali tek pred Beogradom se osati kakve te teškoće dalje nastajati. Tek odavde Čo-vek oseti da je tu strasni rat ostavio puno tragova. Prelaženje biva ladjotn \z Zemuna u Beograd kao 1 u opšte pre-nolanje sve robe kola je za Srbiju odred jena... Pretrpanost na Ženu nikom pristaništu sve doći Kako je još haos koji tamo vf ada .,. Ladfa me ie prencU pred sam mrak januarsko« jerinog dana kad vetar brisao preko Dunava noseći snear 1 hladnoću. Sfunih nojrom na beogradska kaldrmu i odmah me obrue čudno, ne-verovatno tutno i sumorno raspoloženje. Ponova kao da sam preživljavao sve časove ofasa I nesreća koje sa ovn orestonicu zadesile jrledan one razvaljene kuće. izrešetane tgrađe od topov* skih i pnSčamh zrna, ostatke i svedoke užasnih borbi što su se oko lepog nekad Beograda vodile ... Beograd u istinu nije vile ono Sto je bio. Napredna varoi i prestonica sad ie jrotovo zamrla, život n svakom pogleda, aćutao. svet se većinom pov*-kao i ne pokazuje veselost« niti radost Sto je jednom minulo groeno doba strahota ratnih, već je gotovo postao ravnodušan i apatlčan. Na mitu mi je bio Kalfenegdan. lepi nekada Kalimerdan koH fe }o& tneg đo> krivao. nleeove staze nije ni !s daleka kao pred je; nema nftgovih Seta!aca. On čeka tek vredne ruke da ga nred«, očiste i dadu ma onu niema uobičajen« sli* kn i prijatnost Taj KaBrnegdan, tstorH-sko mesto sad 6e )o5 imamenltill postatt Sa nieira će i dalje umorni šetalac a ve* če posle Šetnje sa krajnie stase baciti svoje pogleda « ravni Srem i Bačko. plodne ravnice obasjane veselim tracima zafazeće? snnca... Setate ti aHcama beogradskim m sre^ete poznata vam Hea. Kao da još rasstureni stanovnici ne dolaze svojim domovima znajući da su kuće opustošene, razrušene ih" bar opljačkane. Oni odalažu dan povratka zađržavajiičt se negde q Francuskoj, ali Svajcarskof. Srpski narod te dos?* Mo rr>*;ttrren po sveta navikavši se da tata čeznoćl za domo\7inom §to je uođ nepriiateHeni groznim i bez milosti čamila n ropstvo. Ali dan je došao ot&teg narodnog oslo-bedjenia. I oni če nateađ n^nHati domovima. Sad pak uflctma prolaze vojnld i oficiri msnih stranih uniformi Ensrležl, f rancazi, Amerikanci. Joi m vidiais austrijske \ nem^vo "^ ' "■"' • svr s-godile. Kao da |e čitava vefcnost protekla od našeg razstanka. Imali smo tako jedan drugom nriDovcdovaii. ili smo pustili te ćuteći gledali &mo se. Ladja iz Beofrrada đo ^ntedereva davala je vojničku sliku, i karakter. Prepuna vojnika Sto su Kućama hitali n^ odsustvo ier toliko vrrmena ne v|-deti svoj dom, većito na fronto, u borbi van otadžbine ili u ropstvu laželeli se oca, majke, iene. sestre i brata nišo tie-dali niti su marili što Hladni severac briše. Tunjtajuff© u ratu stradala. Osečase iedmo oskudica u svemu, kao I ostalim mestima Srbije što le potledica neprifateljskog odvlačenja namirnica. Snmadija sama nije ono $to je bila. To se pri meča je i po eertma I varoSt-ma. Oskudica, skopoća i drugo snaet s« kof! svedoće koliko ie Nemae opropa* stia AQ bogat kraj on če se brzo pooV 61, osobito ako mu se prltekne o pomoć, a to nadležni neće I ne smejo pto» pustiti. Malo moste Palanka obična o kome sftm nekoliko dana proveo att-e&lo j» da sam mogao otresti se tuŠ-nih otisaka, što sam dobio v Beogradu i Smederevu. Iskrenost toplina do* čeka tamdmifli stanovnika dale so ml dokaza ponora o starom gostoprimstvo srpskom. Ja se i tih momenata s ra-došću sećam. To medjn svojtm utiscima iznojim, da citaod vide. MnoKl Skw veoei i sami ća se motda spomenuti takvftj momenata što si ueno dative*. _____________________m. cwe> Rak« rana. %Lt čevtie sodi na| — kopitars trđfl io ie naš nesmrtoi pesnlk. s ?t-mar nas ie hotel gotovo opoecorttL da J« cotovo naiboUe. ako se vsak bolezni se oddajajo zdravOa itd. Tukaj &e poilaCoje matere, kako pripravljati hrana za otroka, ae oddaj* mleko za doien^ke. podada po-nčne spise in z živo besedo bodri ma* tere v njihovem te2kem poloialo. V teh oskrbovalnicah se posredojo aa delo sa matere. poarednSe za doike in pod gdravniškbn in skrbstvenlm nad« sorstvoen odđaja otroke na »amfonje« tiotnm. To dek> oskrboie idravnik v cvezi o otroško skrbnico. Otroke oddano na »amlenie« pre-giedajeio na njihovem domo. opošteva« M sanitarna rasmere. okroini alt okraj* ol sdravniki oke bobico in otroike skrbnica. Đri ko postane otrok goden sa loto alt otrošk! vHee. prevzemo šolske octroma sodnllake oblas*i a svojim H-robatvom skrbstvo aa naraščal. Treba nam le todai centrale, is ka* tere bi se smotreno vodilo vse skrbstvo in ta centrala mora biti samo modema otro*** bohiišnfca. ki bt »proto- OBOOOOOHp w ^^^^^P ^V^^^^^^^^^^^^ ^^^» ^O^VOr^^^VV^^^^^Ot "r ^^» v dojenišnico matere in otroke iz državnih porodnišnic. Najdenišnici oziro-ma dojer^išnici naj bi bil prik]opl>en dom sa noseče tene, sa one revice, ki vsled svosega stanja ne morejo več delatl to prešivliati se. Tam bi se po njihovi moči porabUevale v doieništnci za domača đe« la in ob jednem naučile ae ravnati unv stveno x otroci. V najdenlšnlci se stekaio vae pod, kl vodijo dofenčke v arananjo oskrbo k ženam, ki doje afl so sicer po svoji iz~ obrazb! v stanu rediti umstveno malfi-ke pred šolsko dobo. Od tod se nadzi-ra zdravstveno stanje v zunanjo oskrbo oddanib otrok. V področiu bolnišnice za otroke spada tudl ambolatoiit oziroma oskrbo-vainica za doienčke in matere bi vsa njene podrulnice, Tod bi se stekali viri drsavne pomoći in javne dotnrotljlvosti, in bil bi s malili v narodnih obzirih intransingrentni) li smel skriviti las na glavi nemšku-jarja. SledeČ tem smerem ni čuda ako te bivša vlada imela na vseh svojih šestih sposobnih« in »zanesliivih« — ponietačev in tuđi — dvornih svetni-tovjri so a si s^oreli navdušenja za pravično državno blagodat ier pridno de-lali v občno in posebno v svojo bla-luajo, Dogajalo se je tako ob Časih, ko so pri H3s vladali avstrijski nedemokra-rični absolutisti in mi, revna plebs smo morali molčati, kai ti pravica je bila lc ena in to so krojili — na Dunaju. Sedaj si na pravico kuje narod sam in da bo ta pravica dniszače iznadla ka-kor je bila dunajska in budimpeštanska, si menda vsaj želimo, ker bi bila drugače zastonj potekla dragoeena kri za osvoboditev iz jarma Dunaja in Budimpešte. Da se pa nahajamo še vedno v njenih duševnih okovih. je pa faktična resnica. Dokazuje nam to posebno naš — Uradni list kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovcncev, ki nam skoraj dnevno prinaša cvetke našega zasuž-njenega mišljenja, s katerimi pritiska naša vlada na svoje sodržavljane ter jih potiska v nekdanje podloŽniške raz-mere brez ozira na dejansko spreme-njene okoliščine in novodob. demokratične zahteve. Iz Uradne^a Usta bi čiovek posnel pravo sliko vsega na-rodnega živi ien ja, ako bi ta uradni list sam se postavil ua res demokratično stališče. Ali. da se iz njega izlušcH vsaj kaka trohica resnice, trebalo bi razsrr-niti jrosto zasrinjalo, ki zakriva marsi-kako nepravilnost, katera se v listu sa-mem odkriva kot samo ob sebi umev-na, lepo odičena resnično potrebna nkrenitev v podobi — naredbe. Ali vroimo se k stvari sami. Brali smo v zadnjem Času nebroi člankov in notic kako so se pri nekaterih obla-stvih naše narodne vlade pod roko za-sedla mnoga dobro noseča mesta brez daljnih dolgotrajnih razpisov ter se ista oddala več ali manj »žlahtnim« in zaslužnim (i. s. za Avstrijo) gospodom, gotovo le v interesu — službe in države (t j. dotičnih seospodov samih). Pa so se s tem zasedla vodilna in ne-vodilna, a dobro dotirana mesta. je samo po sebi umevno, kajti kdo bi se pač pulil za bagatele v današnjem času, ko priprosti delalec - verižnik zasluži lahko na dan stotake! Da se je pri tem pozabilo — skoraj brez izjeme — n a nižje uradništvo ie pa le znak — očitega nedemokratizma, čeS, čemu bi pihali v stvar, ki nas ne peče, saj je za vse to uradništvo merodajna — službena pragmatika in drugi tostvarai pr od piši, k! so še v veljavl! O, sacro egoismo! — bi vzkiiknil naš sosed in prijatelj Lah. Delajo ti U ud je prav kakor mi, pri tem pa kaže-io na nas kakor na — machiavelliste. Ali nismo tuđi mi sklenili londonske pogodbe ter na njej vzjrajamo, čeprav nas je rimski dogovor in Wilson sam spravil na — laž! Če vztrajamo pri londonski pogodbi je to za zato. ker v tem imamo svojo korist ter ne dopuštamo, da b! tuđi majhnl narodi prišli do svoje veljave. To treba streti in zadušiti kakor mi to delamo v za-sedenem ozemlju. MI imamo sedaj m o Č v rokah in nič nas ne brigajo obupni klici tlačene raje in Wilsonove točke o demokraciji- To so fantazije, kl se jih da odpraviti z avtoriteto! Ali si to mišljenje ni podobno? Ali ne mislijo tuđi ti na novo pečeni svet-niki in nadsvetniki, ravnatelji in ood-ravnatelji istotako napram ostalenm nlžjemu uradništvu, ki je sedaj odvis-no od teh »jugoslovanskih« predstojnikov kakor je nekdaj bilo od velemož-nih avstrijskih birokratov? Hiša se vendar začne zidati pri temelju nav-xgor. Pri nas se je začela graditi pri — dimniku! Ne čudimo se torej, da med nižjim uradništvonr dan na dan narašča nezadovolinost ki jo Dev^čuje 5e naraščajoča draginja. Uradnik vidi danes v svojem predstoj. mnogokrat pohiepnega sebičneža in egoista, ki ne privošči tuđi njemu kotiČka na solneu. temveč .ima dve merili: eno — boljšo — za se, drugo pa za podrejeno uradništvo. Dočim si lahko sam osvoji ker je pri koritu kar več ali manj v razsod-stvu ali znanstvu z »merodajnimi« kro-gi, pušča, da nižji uradnik dalje strada ter poginja, Dočim se pri namestitvi vodilni-ških boljših mest ni zahtevalo tolpco kvalifikacij i. dr„ navajajo se nižji uradniki od prav istih »predstojnikov«, ki so bili že deležni višje »milosti« — na instančno pot ter smeriajo v centrali v Beogradu potrebe razpisov mest, kvalifikacije itd.. da se Ie odpra-vijo za trenotek ter dalje — stradajo. Boje se gospodie socializma: boje se j strašnih boljševikov. AH pa nišo bili sami najvecji vboliševiki«, ko so se trgali za — boljši kotiček v državnih službah? Ali ne pomislijo. da s svojim sedaniim postopanjem proti nižiim uradnikom silijo te. da se pridružilo socialistom in ćelo boljševikom? Leno je »voditi«, ali kai če obča nezadovolj-nost prevre? tuđi najboliši voditelj io tedaj ne more potlačiti. In da je neza-dcvoljnost velika, to nam kažejo član-ki in notice v časmfleih, ki navajajo vsak dan rtove pritožbe zapostavijeiie-ga uradništva. Kai pa če bi vse voditeljstvo od-povedalo ter bi si uradniSka nižja masa naenkrat zahotela pribori« svele »csvftf* ~—ation%2 • • * I Mnogo je ▼ Sloveniji uradnisidh I mest. ki so jih prej zasedaB znani nem-curski podrepniki avstrijske države, li so se sedaj — menda ne začasno — odpravili ter dali na razpolaco nemSki Avstriji. Clovek bi mislil, da se bodo vsa ta izpraznjena mesta takoj razpi-sala ter podelila dosledno onim našim prosilcem. ki so bili v prejšnji vladavini najboli prezanjani. Ustanovilo se je tuđi več novih uradniških mest kar se tuđi utemeljuje z nastalo potrebo državnega obrata. Tuđi ta mesta bi se bila morala razpisati ter od dati »demokratično« onim, katerim je v Av-strin šiba pela radi njih prostodušnega ni51jenia n^^'zlic njih spretnosti in spo-sebnosti. A motil hi se. kdor misli, da se je t») storilo. Na mesto avstriiskih biro- kraiov so tx> Rornjih imenovanfih stopili več ali manj zakrknjeni jugoslo-vatiski birokrnti. kuteri pridno stopi-eajo po poti rijih prednikov. ki so bili precnani. Roljša mesta se kar kratko-malo zasedeio — brez konkurzov in na nie stopalo (ali so že stopili) velmoži, ki so imeli za Avstrijo res velike zasluge, kar je ista itak kolikor toliko pri poznala, ker jih je pustila plezati po lestvici navzgor. Ali za Jugoslavijo? — Menda ne mislijo ti gospodje zbir a ti si zasluge na tak način tuđi za demokratično Jugoslavijo, da iz svojega seda-njega visokega sedeža smatrajo nižje uradništvo kot nekak potreben — pri-vesek. ki se ga pa lahko omalovažuje ali celoma prezira? Dočim je boljših uradniških mest morda 10 odstotkov vseh Lzpraznjenih in novo sistemiz i ranih, se jih je — brez razpisa popolnilo vseh 10 odstotkov in še več; nasprotno je pa izmed 90 odstotkov ostalih tuđi praznih mest ne samo popolnjenih k večjemu 10 odstotkov — druga pa Še razpisana nišo! Pač pa se razpisujejo razna mesta — uradnih slug, kakor bi bila naša država ustanovljena, da pokorni sluge dvorijo milostnim ukazo-valnim gospodom — višjim uradnikom. Tuđi druge razpise peremo v urad-nem listu. Tako straši ta že tretjič v istem razpisa za popolnitev »cestnih in rečnih mojstrov« in 18 mest »cestar-jev«, kako važnost se daje tema raz-pisoma, bodi povedano, da zavzemata 104 tiskane vrste, mesečna mezda cestar ja znaša pa celih — 60 kron. Ako pomislimo, da trikratno inseriranje teh razglasov samo stane vsaj 300 kron ter da se za ta tako mastna mesta gotovo ne bodo potegovali razni svetniki, pripoznati moramo, da se je postavi in občnim pravilom zadostilo, ker se iz-praznjena mesta — tuđi razpisujejo! Da se ie za sestavo teh razpisov rabila tuđi »v to poklicana in zato sposobna konceptna m o e«, to spada pa v posebno poglavje, katero bi bilo za nas predolgo razmotrivati. Tu naj le omenimo, da je ta konceptna moč oni — kopitar, o kateri Veh* pesnik, da je edino le sposobna — čevlje sodirj. In da nam na vseh koncih in krajih pri-manjkuje — pravoznan cev (kon-cipistov), je to razvideti iz vseh pogo-vorov z našimi »merodajnimi« činitelji, radi česar treba neki forsirati ustanovo lastne vsaj pravniške univerze. Kaj pa, če bi nam primanjkovalo boli dobrih demokratičnih čevljarjev, krojačev, trgovcev, izvrše valnih urad-nikov in drugih delavnih — strokov-njakov, ki bi znali misliti s svojo glavo brez obremenujočih zamotanih paragrafov in dlakocepstva, katerim bi bila res na srcu blaginja naroda, ne pa mrtva stvar? Kaj če bi se pobrigali več za realne rotrebe in zahteve današnje dobe ter ne polagali toliko važnosti na obliko in formo? Predvsem nam je resiti pereca vprašanja in tako vprašanje je ono — nižjega stra-dajočega nradništva. Pri te-mu velja: bis dat qui cito dat_______ Inž. Lev Bloadek: Avtomolillne mit (Koncesiionlranie.) Uvod. O pomenu in porabnosti avtomo-bSov kot promet, sredstva tratiti še. dandanes veliko besedi. bi bilo od več; zadoshu'e, da pokažemo na vsestransko uporabo teh strojev in na sijajne uspe-he avtomobilne službe v svetovni vojni, bodlsi že v čisto vojaških zadevah in namenih« ali pa v oskrbi zaiedja. Ce ie avtomobilizem že danes va-žen tekmovalec železnicam posebno tam, kjer bi gradba tuđi le ozkotirne železnice ne bila gospođama, bo avtomobilizem še pridobil na pomenu v hodoče vsled daljšega razvoja in na-predka te stroke, ki ga lahko pričaku-jemo z vso sijnirnostjo tako. da sme-mo smelo trditi, da ne bo izhajala v bodoče nobena moderna država brez obsežnesa omrežja avtomobilnih zvez. Zveze kot zasebna podjetja. Pri razmotrivanju te važne zadeve vsiljuje se predvsem vprašanje, v koliko je interesirana — oziroma ćelo dolžna se interesirati — država na ustanovitvi, obstoju in razvoju, na red-ncm obratu in zlasti na koncesijonira-nju avtomobilnih zvez. Do sedaj so bila vsa taka podjet-ja — vsaj pri nas — v rokah zasebni-kov, poedincev ali konzorcij. In ako naj smo odkritosrčni In nepristranski, moramo priznati, da so bila ta podjetja pred vsem drugim le spekulativna podjetja* ki so doprinaiala lepe dohod-ke podjetnim kapitalistom, kojim ini ni Mio dosti za pravi namen zvtz. to je sa priraerno ispopoinitev prometnib sredstev po vsestransJ^ Dfitrebi v svrho rveze posamfnrih, djde&,w stran, leže-J Tako daleč seveda ni $d interes zasebnih podjetnikov, kar je tuđi w»-poinoma naravno, kajti ta interes je predvsem dolžnost države, in tako ori-hajamo takoj in neposredno do last-nega preameu svojih vrstic. Cc ne bi Imela država kot *aka sploh nobenih moraličnih obveznosti v ravnokar navedenem oziru, ee ne bi bila sploh ali če bi bila le neznatno interesirana na avtomobilnih zvezah ter na številnih drugih vpraianjih. ki ori-deio pri tem v poštev, ne bi bilo gotovo ugovora proti d ose danjem u načina koncesijoniraiija. A zadeva ni tako enostavna. ako jo le vsestransko uvažujemo. Zasebniki so se dosedai in se bo- ' do gotovo tuđi v bodoče naravno zanimali predvsem le za proge, na katerih je pričakovati živaJien osebni promet, dobiček, dočim mora biti moderni državi gotovo ležece ua tem. da olajša, oziroma omoKoči po možnusti zvezo vseh kraiev z ostalim svetom. Da bi pa prevzela država v svojo upravo samo postranske pasivne pro- | Ke in prepustila vse ostale, dobička-polne proge zasebnikom, tega vendar ne bo zahteval in ne more zahtevati nihče. Razmerie med zvezami In sorođnfanl državnim] podjetil. Ražen razmerja - države do avtomobilnih prog Iz omenjenega osebno-in blagovno - prometnega. kakor tuđi recimo iz kulturnega ozira napram od-daljenim krajem, ne moremo prezreti ozko zvezo državnih interesov tako z opravo avtomobilnih zvez kakor tuđi in zlasti z ustanovitvijo. z opravo In z obratom vseh k zvezam spadajočili naprav. V tem oziru naj navedem samo dva najpoglavitnejša momenta, in sic«r: a) Vzdrževanje državnih čest — in to bodo s časom, kakor vsaj upains. vse deželne in nekatere važnejše okrajne ceste — ne bo v bodoče moeo-če brez tovornih avtomobilov in brez so rodnih strojev, kakor drobikev kamna in cestnih valjarjev. b) Istotako bo rabila vojaška upra-va — torej zopet država — tuđi v mi-rovnem času precejšnie število razno-vrstnih avtomobilov in bo vrhu tega zelo interesirana na strogi evidenci in dobrem stanju vseh tuđi zasebnih avtomobilnih sredstev v svrho usoešne rekvizicije v času sile. DeJavnice, V ravnokar navedene natnene bo treba razea btrojev tuđi primemo §t(^ vilo delavnic za popravila, skladišČ za obratna sredstva in ara raž, kot pr\*i temeljni pogoj sa redno funkciioniranje avtomobilnih voziL a) Gospodarstveni ozirL S staliSča nacijonamega gospodarstva pač ne kaže. da bi imela podjetja morda privatnih avtomobilnih zvez zepet *voje lastne take priprave, brez katerih pa ne bi zimgla le ta za-za^cstlts zaVrivani poštne in vojaŠke uprave elede emotetesa rednegt obiata oziroma prrme!2 ter glede pri-iiitsrneca vzdr2evs*ija svojih lastnih vozil. A uporaba državnih delavnic in ga raž tuđi po zasebnikih bi pa povzro-čala U] ±o komplikacij. da bi taka re-šitev aU sploh ne bila ali bila le težko izvedljiva. b) P o g o j i za ustanovite v. Glede nožnosti ustanovitve in glede uepeha deiavnic v naši doniovini naj navedem sedanjo avtodelavnic/ y Ljubljani, ki se je ustanovila — četudl v začasni oblik! in v začasneni obsegu — v najtežavnejšlh dnevih preobrata in ki Izvršnie vkljub temu že danes tako rekoč vsa potrebna, da, tuđi večja popravila in kateri zahvaljuje zlasti vojaška uprava redno vzdrže\ranjc potr ebnega števila sposobnih avtomobilov. Sodeč po uspehu te delavnice, ne bodo pogojt za uMonuvilev povsem oJg^varjaioczn **elsviilc tud! v naši domovini nikaker posebno tezavnl; imamo že danes nekoj sposobnera in-ženirskega osobja, lepo vrsto zmožnih monterjev, delavcev in šoferjev. A vendar naj bo takoj na tem ntestu Is-recno povdarjeno. da se bo treba pred vsem drugim v ravnokar navedenem oziru sigurno zavaravati, predno se odločimo za daljše korake. Potreba uvozm strojev In vozov. Trenutne težkoče nastaneio dalje tuđi glede nabave neobhodno potrebnih strojev za delavnice In vseh obratnih sredstev. ter bo v tem oziru bržkcne treba počakati normalnih mirovnih časov. Da ne borno nikakor izbajali s sc-danjim parkom, ki je po večini zeio obrabljen, deloma nesposobea in de!o-ma nerabljiv, da bo torei neizoiibno potreben uvoz novih vozov je, mislim, samo ob sebi umevno. Iz Uii vidikov kaže torej* da se posvetimo vprs^anja avtomobilnih zvez z vso te važne In najre zadeve vređru vnerno takoj v svrho, da ne oadaljlmo njeno udejstitev do datjne bodočnosti Enotsost tNw stroi#v, j Glede tipe strojev sera mnenja. da ] je njena enotnost, vsaj glede vsake vr- : ste vozil posebej in v obsecn gotovih okrožlj (defel) neprecenlitve vredno- ; sU radi zanesljivosti pri nnjni, hitri Iz- . menjavi posameznih delov (podobno kakor je enotnost kalfrrm pnft neiz-ogHmi pogoi zm armado) in ne manj nuli cenejše nabave te em^Bk po-prAvil. p» mi posebno povdariti: a) Ce je moralična dolžnost države prcvzeti pasivne prose, bo le povsem pravilno in pravično, da prevza-me le ta v krit je pasiv tuđi vse aktivne proge. b) Za tako prevzetje govori tuđi neposredni in posredni ter dalekosežni interes države na čim večjem štev i 1 u lasinih avtomobilov. ter v zvezi s tem c) narodnogospodarski moment Iz ozira na dejstvo. da bo država — vse-stranski in kar največ na avtomobilnih zvezah interesirana, ter imajoč že itak lastne delavnice, saraže in skladišča — zamoKla uspešnejSe ustanoviti čim-več proK in omogočiti ceneiši promet. d) Enostavno lešitev vprašanja po možnosti enotne tipe. e) garancijo slede kakovostl stro ; jev in vozov, in končno f) izbolj sanje socjalnega stališča zaposlenih delavcev. Kooccsteniranja državi. Nadejam se, da sem — četudi na kratko — vendar pojasnil da ima na avtomobilnih zvezah v pretežni večini vseh v poštev prihajajočih ozirov eminentni interes država, iz česar sledi, da ima tuđi ona največjo pravico ne samo do koncesije za te zveze, ampak tuđi do čisteza dobička, kojega zamore boliše kakor zasebnik upora-biti v splošne koristne namene zlasti pa v korist dejansko delajočih, to je delavskih moči. Koncesioniranje avtomobilnih zvez državi pa nikakor ne izključuje primemo, da ćelo potrebno sodelovanje tuđi drugih, posredno interesiranih faktoriev in inŠtitucii. Tuđi za kompromis, to je za kon-binacijo »država in zasebni konzorcij« se ne morem nikakor navduSitL Ne samo, da bi izgubile vse udobnosti, ki sem jih naStel, precej na vrednosti, bi podpirala država v tem slučaja le ko-modno bosatenje, kupičenje kapitala posameznikov v Škodo neposredno zaposlenih, v škodo celokupnosti, pre-vzemajoč ob enem sama vse delo, vso skrb in na vse zadnje tuđi vso odgovornost Sicer pa — strogo vzeto — se ne gre pri celem vp rasan ju za nič več in za nič drugega, kakor za vsestransko irpopolnitev oziroma preureditev ci-vilnedržavnih poštnih zve^ v moderni obiiki. Civilno - državna uprava. Organizacija iavnega avtomobli-nega prometa ter vseh zraven spada-jočih naprav delavnice itd.) tvori naj torei en del državne, in sicer civilne uprave. Vsaj mora biti vodstvo te organizacije kakor tuđi vodstvo vseh delavnic da ćelo posameznih vozov v rokah veSČakcv mženirjev ozirorua tehnično izvefbanlh moči. Le takrat dosežemo sigurno In povsem zadovoljno svoj cilj, ako resimo vsako vpraSanje strogo in Izključno le stvarno; zaposlimo torej vojaka le pri voiaškem, inženirja pa in tehnika sploh pri tehnicnem delu. Soomlnjajte se zaklada „Slot. sokolske zveze". O. Svaigar: Preskrto ieteznic s premoaofii. Iz T^bo^*e^» >?lavnesa premogov-nika na slovenkem ozemliu prihala vest, da tamošnja dobava prernoga vedno bolj nazaduje. Ali se vračaio čaši pretekle vojne ali kaj je {cimi vzrok? To važne in usotlepolno vpra.šanje si stavi marsikdo, ker se mu vzbude nc-Ijubi spomini na časc, ko radi pomanjkanja potrebnejra poriva nismo zamogli odpravljati zadosttio število vlakov za osebe in tuđi ne z;i tovore, ko smo bili prisiljeni redati v nczaKurjene osebue vozove ter se prepustiti usodi zamud-nega Ln nerednc^;i potovanja. Kje tiči torej vzrok tein \znemirljivim vestern iz Trbovelj in druprih premogovnikov? Ali bomo res primorani zopet skrčiti promet na minimum, .ili bomo zopet čakali na vsako naročeno blago daljSo dobo? Svetovna vojna je postavila vst nauke o narodnem gospodarstvu na glavo in ni prizanesla nobcncnui podjetju — tuđi rudnikom ne. Vojaštvo. ki je zadobilo glavno bcsedi ne lc v po-litiki in vojevanju, temvec tuđi na go-spodarskem polju je za£ospot!;uilo tuđi nad premogovniki v naši domovini in je z brezprimerno brozvest-nostjo z vsemi moč mi izkori-š č a 1 o tuđi to panojio dobave. Posebno pa so trpeli ravno ruiimkt na 51o-venskem. ker so bili fronti na jugozapadu najbližji in ker so ležali v etapnem prostom, kjer je imelo vojaštvo edino besedo sploh. šio se je v prvi vrsti edino za kolikor mogoče iz-mozganje rudnikov; nikdo pa se ni brigal za bodočnost. nikdo niskrbelzato, da bi rudniške naprave ostale trajno dobre za vedno enako .ili eelo večjo količino dobave. To ni brigalo avstrij. mogotcev in nil:do si s tem ni belil glave ražen Isstmkov rremogov-nikov. Danes. po preporodu, smo navezani edino na naše pre inog ove rudnike, ki jim vojna ni prav nič pri-zanesla. Vsled nepojasnenega politič-nega položaja moramo sami skrbeti, kako bomo izhajali iz lastne moči, kako bomo zadostili našim železnicam, našim tovarnam in drugim obratom. Po podat-kih dr. Brezingcrjve brošure o narodnem gospodartvu je znašala skupna produkcija vseh slovenskih premogov-nikov (Trbovlje, Zagorje, Kočevje, Krastnik, Karpan, Sv. Stesan, Skale, Zabukovica itd.> leta J913. okroglo iS milijonov 810.000 stotov rjavega premo-ga ali na dan ca. 522 vagonov po 10 ton. Produkcija se je razdeltla sledeče: Tr-bolje dnevno 190 vagonov. Zagorje 170 vagonov, Hrastmk 67 vagonov, KoČev-je 40 vagooov. Krpan v Istri 22 vago-nov, skale 55 vagonov, §t Janž 12*5 vagonov dnevno, v ostalih inanjših pre-mogovnikih pa ca. 75 vagonov na dan« Danes pa lahko računamo povpreč-no produkcijo na dao nekako takole: Trbovlje okoli 100 vagonov maksimalno, Zagorje in Hrastnik skupno okoli 90 vagonov. Kočevje 25 vagooov. Skale 30 vagonov in ostali rudniki skupno 25 vagonov, dobimo skupno kakih 300 vagonov, ki odgovarjajo komaj 57%' dobavi v leta 1913. Letno znašalo bi to okoli 10*8 milijonov stotov, kar komaj krije domačo vporabo, za iz-voznepreostaje nič. Vsled spre-menjenih razmer pa snio prisiljeni da na vsak način podpiramo so-sednje pokrajine našega kraljestva s premogom, dalje pa moramo skrbeti tuđi za dobavo južno-železniškim progam po NemšSd Avstriji do Murzzuschlaga, kar izda tuđi lepo svoto dnevno. Ako torei pomislimo, da moramo vzdrževati sami svoje želez-niške in tovorne obrate, kakor tuđi pod-pirati sosede in tujino z našim premo-gom, uvidimo prav kmalu, da seda-nja produkcija daleko ne z a -dostuje vsem potrebam. Iz tega razloga bo torej potrebno, dobavo nnjno zvišati. Koliko potrebujejo dandanes naše železnice od ćele produkcije? Pavšalno lahko trdimo, da porabi državna želez-nica okoli 15 vagonov, Južna na našem ozemlju pa okoli 30 vagonov najmani dnevno. Drugim pokraiiuam moramo oddajati dnevno 45 voz, južni železnitf za njene proge v Avstriji pa tuđi zopet najmanj 10 vagonov dnevno Skupno potrebujejo nate železnice ob sedanjera prometu okoli 95 do 100 vagonov afi 33% celotne dobave premoga. Kje so ostali obrati, gospodinjstva itd. itd.? Iz tega zopet sledi, da se mora produkcijo zvišati, ali pa bomo prisiljeni takoj zopet znižati Stevilo osebni h vlakov ter skrčiti Že itak pičli tovom i promet: ker mora. mo pač skrbeti za to. da bodo imeli tuđi naši obrati, tovarae itd., dovolj goriva, ker v slučaju neobratovanja t/ornic itd. tuđi železnice ne bodo imele nikakega dela. Kako torei naj se produkcrgi zviša? Večina vseh premogovnikov (Trbovlje. Zagorje, Hrastnik, KoĆevie itd.) so last »TrboveOske pfeiaogovne dnđba«. Kapital ie franeoskt, družba pa Je poslovala v naših krajih zvcol n e m S k i ter je predstavljala pred preporodom enega izmed onih znanih stebrov nemSkega mostu k Jadranu. Ta družba kot lastnik ima torej dolžnost svoje vsled vojne podirajoče se radnike popraviti pod-preti podzidati ter opremili z vsem potrebnim. Ato pa tega ni volina alt zmož-na storiti, pa naj naša vlada brez oblčajnega, ciocanja In obo-tavliania poseže s prav že-ležao energijo tu vmes ter ntj napravi ufii red iiLi*« gotovi tako do vol Jio 4e^*x« Starao 4. .SLOVENSKI NAROD«, dne 13 marca 1919. 62 S1CV. t o r i v a. — Po koncu vojne je bilo časa, ljudi in priložnosti za »Trboveljsko premogovno družbo, dovolj, da bi bila spravila v red v prvi vrsti Trbovlje samo, uredila dovaževaiac in druge naprave, pogasila goreče rove ter skratka omejila in zaprečila daljše propadanje rudnikov. Glejmo, da ne bo prepozno in da ne borno iznenađeni oJ dogodkov, ki bi slabo, skrajno slabo vplivali na ćelo gospodarstvo obratov, tovarn. želez-nic itd. Danes za daljšo dobo ukinjevati prometa ne bi bik) oportuno in bi rodilo zle posledice vsepovsodi. Torej naprej! fta delo!______ Novinski pregled. »Pravda« priobeuie razgovor svo-desra sotrudnika z bivšim črnoeorskiTn rninistrskim predsednikom A- Radovi-oem, ki ie bil potera naiizraziteisi predstavnik crnogorske emicrra^iie. ki ie stremila za tem. da zrušiio dinastijo kraiia Nikole- Ko ie bil Nikola iotil v roke Radovića. ea ie obsodil na smrt. pozneie pa pomilostil- Radović pravi o Btaniu v Crni gori. da ie povsem zado-voliivo- Dela se na ureditvi državne uprave in narodnesra življenia na v*eh TK)liih- Prehrana ere na bol'e. Nemiri o Božicu so bili sad intrier airentov bivšega kraiia Nikole- Zavezniki so do-slali v Crno goro posebno komično, da se prepriča o razmerah, potem ie prišla še američka komisija, fe dr.i pa. ko je prišla nova naednarođna komisiia. so prišli tuđi rekrmi na Cotinie. Pozvanih ie bilo 1000. prišlo na iih ie 4000. kar ie bil naiboliši dokaz za ko-misiio. da so Crnocrorci za uiedinienie toliko boli. ker so iz onih kraiev. kier so ie iz\T?il o Božicu poskus pobune. prišli pa so na poziv narodnesra izvr-sevalnesra odbora- Ameriski raaior ie vpražal neke era rekruta: Kai bi ?t orili, afco bi se vrnil bivši krali Nikola? Odgovor: Ubili bi ea! — Zakai? — Zato. ker nas ie izdal- — Slične odgovore ie dobil na več me^tih- > Epoha* se obraća v Članku 3 r»od-V&Bom svoiesra clavnesra urednika Sav-čića do vlade kraliestva in notraniesra ministra Pribičevića ter ga, svari pred DreganianiL ocitno naDeriemmi proti Srbom, ki so bili v rasu okiinaene ostali doma in se iim očita, da so paktirali z A vatri:»ci. dasi deiansko ni^o storili nič drueeera nego srledali. de. r#»*iio živ-lienie sebi in svoii družini- Tuđi Miloš Obrenović ie delal približno tako pred sto leti- koneno Da so snoznali, da ni bil >oašin sluca<. marveč da je ob ta-kratnih razmerah s svoio Dolitiko se naibolie koristil svoti domovini Gorie rnu. ki «iedai voha za izdaialci in Loce Pripraviti presranianie med izraur?:nirn prebivajstrom. katcio ie potrebno miru in r^Hnih razmer- Minister ne pozna t^pictk- ki se pleteio pod niesrovini pla-£ćem- Zato pa mu iih odkriicmo: V Leosrrad so došli z Vami Vidnan. Fn-lanović in Trnski. triie avetriiski urad-lUrti. ki 60 poslali na vi sliče mnosro J6e<>grradč«inov. [ih internirali na ti?o-rx iii onecostili iDnoe srbski dom- Zakai so prišli? Zato. da pod Vašo apra-vo znova napolnuo beogradske ieče- 0 tem Vas obveščam in Vi me boste 1 a-liko umeli. ker veste, kai se pravi trpeti t>o Lođolžnem. -Slovenec« piše ob slovesu kardinala Bouma: Ne vr :o. koliko ie n.^sa asada že pisana, vemo pa, da smo si v kardinalu pridobili odkritesra in iskrene Sa priiatelia, ki bo o naših etvareh informirat vpo aneleško iavnost. infor-miral Pariz in Rim- Nai bi tuđi danes odlomi te v bila proti nam. definiti\Tia ne bo- In svet bo tedai pozn^l nas. na-S« pravice, naše težnie. trplienie. po-ainal pa tuđi našo sposobnost in naso kulturo. >France Milftaire« prinaža iz po-resa franeoskesra voiaskeea kvitirarii srenerala Malleterra č-lanek. ki trdi. rta ie italiianski ereneralissimus Diaz po 4 dnevnih liutih boi ih prebil avptriiski centrum in provzročil debaole avstrii-ske armade- Glede na zahfove Jusroslo-vanov pravi Malleterre: ^Ob vsei sim-patiii do Jusroslijv.'inov ne ememo po-rabiti, da &o tvorili đel avstro - ooreke inonarhiie in da so zla?ti Hrvatio Hl! liuti protivnik! italiianske voi^ke- Tn-croslovani imaio gcdai novo državo in srecne se moralo §feti. da *o dohili svojo neodvisnog t>o za^lneri zavezni-kov. med knlerimi ie rudi Italiia- Ne snre za to. ali ie mani ali več Slovanov ali Italiianov v Istri. Dnlmaciii nl\ Kraniski. marveč irre za to. đa se od redi mela. katero mora Italiia braniti proti navalom Nemcev. ker Jueoslova-v.]. Oehi in PnJiaki ni-^o dovoli mer-ni. da bi so upirali Nejnčiii. oiaceni z av-siriiskimi Nemci« Sigurnost Slovanov ie boli odvisna od mo?i zavezrikov r.esro od niihoveiri ieuinFtva Kakor mora Francoska ime ti stražo ob J?enu. tako io mora imeti ltnliia na Jadranu in na Dunavu. > sodolovaniem slovan-skih držav. ali kot slavna interesirala sila za sebe fn za liero narodov- — Ta jsreneral pa slabo r-ozna potek bofev ▼ B©ne^iii in čisto napačno mnenie ima o Italiianih- Za to. da bi nam uflmHli Ttalitani te naše tlovansko Primorie in tuđi del KranUke ter nas potem >branili« proti navalom Nc-moev. pe pa Jepo zahvaliuiemo franooskemu cene-ralu, kakor tuđi za t(». da postavIU Tt»-liiane za strpžo rta Jadranu fn 5e trn Dunavu- Sme^no nara\Tiost! Ne Ie na-Si. tuđi franeoski ir.ieresi so ne skladalo s takimi izvaf;in1i- »Mominjrpost« trdi. da ie doi/.nost AnerleŠke. da brani tremoS ItalHe na Jadrann, iuffoslovan&ke zahteve r-a nai podpfra »amo toliko, kolikor nis^ v na-sprotiu z italijajiskimi zahtevf»mi. »Le Pavs« pravi, da ie važna okolnost, da se insroslovansko - italHap&ka teritoriialna vuralania rašifo is^dob-no s franoosko - nemškimi terit-3riialTif-mi vpraSanii- Zahteve Jucoelovanov moreio biti odobrene. Italiia Đa re sme Wtl raeočarana^ — Na6i •ovražaiki s»i-liio v U>. da bi se on»eniena teri^jriinl-na vprašania re&evala iatočaanD. k^r hoSefo nas nr&v nesranmo odcviiti za nafto zetnlio. »Sloboda«, rlasllo »odiallfiHcnih inteleklaalcev. od eo vari a Rađ-I^ai na ntrirov pamflet rtroti socifelistom, ro-koč: Vi. eo«Dod Radić, pri nao pretendirate na zastopatiie sociif»lne revolt cii©. Vi. ki ste sooiialni. kulturni renk-dionarec. protektor frankoveke kleri- kilM wđušU mBto te omni frt*> kovskeca razanla. Konitatinuno. dm r ▼som svoiem sedmnjeoi deio^r^iHtt »od-retniete vitalne latefeee kmetov, to V agrarno reformo, rekim vmmlmim. lainlivim. «t»ekuUti\ nim. ^iocirsriM interesom nacijonaUstičnejc* #er»rsr tizma- »Stara Srbija.« {# priobćila pr^v lep članek >Naše merec iz pere« a rekeffft Dalmatinca, ki pravi: Srečni etno. ds> smo naš Jadran s svoio silo odrzeli m>~ vražnim rokam- Sodft4 ie n»5. vsdoll vse obali, kolikor daleč seea kralicsiTO Srbov. Hrvatuv iu Slovencev. Jadransko roorie bo otvoneno. svobedno mor* ie- Po niem bodo piule pod našj čast no trob&iuico trsovske lddie, naiožene z žitom, mesom in sadiem. sirom nieeove čiste 5irine bo ra7našaJ veter iako b©-sodo in vesele v»kiike nažih fclohodnih mornariev našega prestraneara kralie-ftva- — Italiia ni se inuiiio. da l»i ne Hlr> tnko. ali tako. kukor r>ravt aaš vrli Dalmatiner, mora biti t ^traiac v .Mariboru pravi v evo-,eui uvodniku, da dežclna vlada riape-nia -\ :e sile. da bi c-redotoči!« vse tav-no živlieiiTo slo\ .:nsk<»ca o^emiia v J-iulliani- Tal;o bi t~e u-vaiiala posebna država., neia^o iindkra!'e^tvq. ki -e proiivi nametnu T»ro£rramu da ledi naša država .^kozi ni2ro mki bi t>e ustanovilo na fcjnier-.kem. Kudar--ka šo!a pririče v Trbovlie in ne v Liubliano- KoverieJno ie. da her-e de-želna vladu tuđi obratno ravnateljstvo južne železnice spraviti v "Liubliano To bi si>r>dalo m\ Staier~ko- Š samim narodnim navdu&eniem se ne onravi vse. Treba to navdnšenie podoreti tuđi z cmotnimi .-credstvi- Pismo \i Beofirsđa. DELO V NARODNFM PREDSTAVNIŠTVU. — DEMOKRATSKI KLUB. — PRESTOLM GOVOR IN ADRFSA PARLAMENTA: NAŠ NARODNI PROGRAM. — AGRARNA EfTOR-ALV, USTAVA, SOCIJALNA P*n.O- T!k\. (Poročflj »Slov. MnreJit«. Beograd, U. marta. Veriiikacijski Ousck ic sinoči ko*?-čal svoj nekoliko doYgotraiv*-Štva, da nam veliki narodi pri»a|o pra- rtBo aa to tar jt atk Parlament bo refemo odiovorfl s posebno adreso, katero bo tzdetal v to svrho irvol)eni odbor. Povodon raz-prave o tej adreai, kl ba Tsab-jvala program naie nove domovina* bodo tastopnild naieci naroda pr-vić imeli priliko pretresati velika naia zunania In notrania vpratanja. Pri ta* prfliki se bodo prvić mcnli •centralisti«, to so vsi oni, ki boCejo moćno Jedinstveno državo s »separatisti« t. i. onimi. ki bi radi tako krvavo in s toltkimi žrtvami osvoboieno in ujedinjeno domovino 10* pet deiili po plemeniti, pokrajirub in ža-lostnih tradicijah metode, katero smo v Avstriji nazivali »divide et impera«. Ali bo že pred to raspravo ali ie Ie po njej prilika, da si parlament da nekoliko prožnejii poslovnik nego Je se-danji srbski, ki ga je Narodno i*redstav-ništAro začasno osvojilo, se bo Sele pokazalo. Kakor izvem lo minister za konstituanto v kratkem o tem razprav-ijal s posameznimi strankami. Kot dve najvažnejsi nalogi začas-nega parlamenta bo prestolni s^ovor ba-jc označi! predlogo -» agrarni reformi in o začasni ustavi. Vlada hoče. da se čim preje loti pravične razdelitvc zem-iie. Zato ne bo ča ka! a. da parlament vsa tozadevna vpraSania uredi zakonitim potom, tcmveč si \*> Izprosila po-sebno pooblastilo, da ojrciii iiajnujnejše narecibenini potoni. Takisto hoče minister za socijalno Dolitfko prositi za po-oblastilo, da nvede nekatere r.ainujnef-še socijalno politične reforme. Tu sem rrada delavsko zavaro*anic, oseinurnl delavnik, ustanovit e v dclav-skib rbornic itd. Med nnlnejSe zađe ve spada tuđi predlo^a o državljanstvu kraljestva 5HS. katera |e, kakor sem se informira! v ministrstvu za konstituanto, že izdetana in ki mora Ie še skozi komisijo in pred ministrsiti svet, da se predloži Narodnomu Predstavništvu. O začasni ustavi je bilo ?-e mnogo (>batiranja in mnogo kritike. Vse to je *Ho v gotovem oz:m Jep'asiranc ker ne jrre za to, da se sedaj ustvari neka! novega (to je stvar konsrtttiante) ne-Ko. da se razte^nejo totnvi deli srbske ustave na ćeli teritorij SHS. fAlniKtrskl s\et je dotični zakonski predio* že so-cja«tno odobrit In vsi ministri tuđi so-cr*3!>t KoraĆ in dr. KoroScc so t°čko za točko glasovali za nrediog in ra'o, da se ustava n a 1 d e in o k r a t i Č-trjše države wi]atne Zveze se vrši v nedeUo da« 16. marca 1919 v društveni dvorani v Narfninem doma v Ljubljani. Dnevni re4 * !)opo!dne ob 9. uri: 1. Naznanilo preJscilstva. 2. Delavsko strokovno gibanje. Poročevalcc tajnik NSZ. Ivan FavCar. 3. SociiaJna za-konodaja in politika. Poročevalec dr. Vladimir Ravnihar. 4. Naredni s-orljall-«em in internadjonala. Poročevalec dr. Viađ. Knaflič. 5. 2ena v ddavski organizaciji. Poročcvalka Manlca Koniano-va. 6. Dclavska mladioa. Poročevalec Ivo PenztL 7. Rc^^ocijc Popoldne ob 3. ari 1. Posvetovanle o propagandi za. ffSZ. Poročevalec predsednik NSZ. Rudolt Jovan. ?. Dt> lavski risk. Poročcvalec ttfntk NSZ. Ivan TavCar. 3. SWep Glavne Sft«p$čme %m •delti«: t. dam NSZ 2. 2a*pniki NSZ. in 3l Imenom* povabilcfri rostle. »ODI Uf ZBOROVAff JA JD« DRE f. MARCA. Zađnio nedeljo fe prlredfl* Jmo-slovanska demokratska stranica »opet več, deloma krasno ospeHti shodov In *borovanj. Posebno veličastno se Je obnesk) ustanomo xborovanie v Sev-mmL nar m m aMi MM SMavf in olcotlSanoir, da se ie moralo zboro-▼mtt pod m'iUm Bebom- Shftd« ie pred-sedoval dav&tf momittU Rndott VI-vod. poročal ie dr. Ravnibar. Zbo-rovanje Ie trajalo ittri ure. Razpravtja-lo se je tadi o znanih sevnttkih docođ-kfh meeeca ianaarja 1919. Govornik ie obliiiMk da se bo adeva natanCno pre-lakala ter bo vsaka krivica popravljena. Nastopilo ie tadi več govornikov lc ljudstva, ćelo nekaj Žensk. Izvolil se ie prlpravljabri odbor za krajevno organizacijo. — Prav kpo sta uspela tuđi sboda vKranju in Kamniko, kjer je temeljito poročal dr. žerjav o politi&iem položaju. RazpravUalo se Je tudl o raznih važnih krajevnih stva-reh. — Tudl v Starem trgn ori Ložu je prišlo nad 300 oseb k usta-novnemu občnemu zboru, ki se je vsled tega sp remeni i v hnpozanten shod, a to kljub agitaciji s prižnic in po hišah. Govorila sta gospoda Ivan Pu-celj iz Velikih Lašč in Ivan Rus iz LoSkega potoka. — Na daljnji Fhodi so bili: v Atedvodah (govorila dr. Lavrencič in dr. Krivic). v 5 k o f! j i c i (govorila dr. Lah in profesor Jug), v Dolenjem Golem (govoril dr. LovrenČič), v Š m a r t -nem ob Savi (govoril dr. KavČič). — Krajevni organizaciji za ŠiŠko in Kolizejski okraj sta imeli občrri zbor, kjer ie govori! profesor Brez* n 1 k. — 2e!eti bi bilo, da se povsod shodi vestno pripravilo. SIfODI JDS PRIHODVJO NEDELJO. V nedeljo, dne 16. marca priredi Jugoslovanska demokratska stranka sledeče shode: na Vrhnlki ob 3. ponol-dne. v Rajhenburgu po zgodnji ma51 in v Trbovijah (ura nam ni naznanjena). DIKTATURA PROLET1RUATA- Zagreb. \2. marca. »Hrvat« pile pod naslovom »Diktatura proletarijata«, da se naše sodjalistične stranke kla-njajo boljSevizrnu in se tzlavTjajo za diktaturo proletarijata, ker ne verojeio, đa bi se brez revolucije mo^li doseći njih ciljl Beogradske »Padničke Novlnec pravijo: *Ako hoče proletarijat ustvariti svoje cilje, mora se v prvi vrsti boriti proti buržoazijski oblasti. Ne po parlamentu, ampak skozi đldakturo parlamenta vodi pot k socijalizmu. »Hrvate pristavlja k temu citatj: Lepo! Mesto diktature buržoazije ustv.irftt diktaturo proletarijata bi značilo pri« % dežja pod kap. ¥i se borimo proti vsaki diktaturi in menimo, da ie dovolj« Če vsak sam odloča o svojih posllh. Odkod naj hrta ena skupina pravico, da diktira večini? Socijalizem mora najti druga pota, da doseže svoje cflje. Ce tega ne zna, ni tega kriva buržoazija. NOVO GLASILO JDS V BEOGR4DU LDU. Baosrat tZ- BMr>» fJT>U) V gxM sadnii seli ie »klenil kht* ju cosiovansk« demokrat«lr« stranke, ila osnvie v Beoerada svofe ffli^lo* L*U> Đfines popoldna \m bila plenar?m sefa demokratske«* kluba- Na sefi m fo nai-prei uredilo vpralaiite o kaodidaluri nodpmUednika aa narodno predstavništvo. Ker te poslane« Miltn Bole ikOcIo-nil reled »labcea. zdravia kaiđlđaloro. w Wo đolofeno. da m poveri kandidatura sa pođDredMđni&ko bmsIO tkmIm cu dr Ivanu Ribari«, čltnu d^moVrat-skera Irinba. Nadalie ■* ie razt>n%vlialo tudt e acrarni reformi ter se ie d«>eefflo Bocl^sie. da se okrene ▼ vpra^anio ne-ions« nadih agrarnih razmer vse. da w izvede z odobritviio paclam<*iiia- Nek»-tori t" rarnlki so Dovdariali. da na^ta-fato pnnckod vsled nanačneea -.tifnrv ▼an1a že eedai spori, ki fehko učlx»lra1e n^ v* dt-lovatiic lemlie TRETJA SEJA NARODNEOA PRED STAVNIŠTVA. LDU. Beograd, 12. marca. (JDU) Predsednik verifikicijskega odbora Pecič je otvoril kot začasni predsednik narodnega predstavništva današnjo plenarno sejo ob 10-15 đopoldne. Zapisnik zadn}« aeje je cital tajnik dr. Vladimir Corović. Zapisnik se je vzel na znanje. Po odobritvi zapisnika je odobriio narodno predstavništvo ne-katerim poslancem dopuste. — Minister za notranje stvari Svetozar Pri-bičević je sporočil skuplčini, da ne-kateri posland iz Dalmacije nišo mogli prm* v Beograd, ker jih talijanske okupacijske oblasti ne pnste iz zase-đenega ozemlja. (Veliko ogorčenje in izrazi protesta v ćeli dvorani.) Mini-strove sporočflo se je nato odkazalo verifikaciiskema odbora v nadaljno obravnavanje. — Nato je prešla zbornica k đnevnemu reda: Poročilo je čital tajnik vcrtrBcadjskeea odbora dr. Hinko Krizman v srbo-nnratskem jeziku. Nato ga je prićel čitati slovenski (3an odbora dr. Lončar v slovenSčini, kar pa je zbudilo med slovenskimi posland velike nemire. Ministrski podpredsednik dr. Koroiec (Jugoslo-vanstd Idub) je nato med odobravanje« ćele zbornice predlagat, naj ae Otanje v alovenlcisi takoj opust:v ker vat Slovenci razvmejo trbo-brva-šfino. Nato je Uto čitanje poro*la v atovggeini preHnjeno. Predsednik mi-nUtiaega aveta Stojan Prorić je pri-ponmil« da bi nocala tBdl nanjihia vtnfikadjatega odbora predložiti svoje pprocDo pismeno. ZastopoJk manjiine Petroviit (radikalni disident) je odgo-voril, da je to manjšina opustila, 4a ne bi preveč zavlekla dela narodnega predrtavnjitva. Predtednik Pgć iespofočO, da k <*obil verifika-ćm «*of po **!*&* avokn dsii ie poverilnieo tstrskega poslanca Maflca Lafftnje obenem s protestom dr. Cer* rarja, ki dokazuje, da so votitve tstnkib poslancev ražen Matka Lagtnje izvriene nepravilno. Pribodnja seja bo 13. t m. ob 9. dopofdne t dnevnim redom: Debata o poročilu verifikatijskega odbora m>:dstrankarska konfbrenca* LDU- Beoarađ. 12* (JDU) Jutri se vrbi međstrankarska koafereaea 0 pooinožitvi Stevila mandatoT in maniie-sUdil predsedni$tva narodnesa pred-stavnifitva- KCIVOIMENOVANI MTNISTOEt PRE-HRANE- LDU. Be#and. 12- marca- (JDU> Za roinUtra prehrane ie imenovan Pavel MariBkovi^ poslanee srbak« aa-preine stranke, nai dosedanii olplo-matični zastonnik v BukareStl- NOVOIMENOVANI mOTSTER ZA 6UMF, IN RUDB. UDU- Belcrat 12- marca- ODU-) Vi in istr om za rudarstvo in ffozdar«tvo ie imenovan poslane« Sefklia Grubih musliman iz Bosne (Jneofilovanakl demokratski kfabV KER NI DOBIL LJUD8KEGA ZA-UPANJA- LDU- Beograd. \% marca- iJDTT■} Minieter brez portfelia dr. RaltevM (CrnoKorec) Ie podal oetarko- NASI VJBTNIKI DOMOV! LOTj- Beocrad. 12- marca- fJT>TJ) Ministrski svet Ie ekleniL da ae držav-Jianl našesa ozemlia. ki so b\\\ tekom to ine uieri kot vojaki bivše a\*strt»-'iirrske monarniie in so sedai ▼ Ku^'li kot uietnilef. evatniralo i% Rnsiie vod kontrolo đrfare* Ta ualori se r»oreri oosebni misili. ki bo imela rvoi «^dei ▼ Odesi- SANAT NAS. TOPA BRBZ TBWB6-TARA. UDU- Beocrad. 12- marea- Dopisnik »Epoche« brzoiavlia is Parisa: Govoril »em z našim i nai veli avneišimi delegati-Snlosno so zelo KadovoHnl s ujoehora (zlp&o naiih mei napram Romani U- Zna-riliio ie. da so se ronmnski delecati kar pemii srdite nemoči. ko amo predložili sveie nacrte o akvpnih melah- Keči moremo. da bo Selezniška proara B^la Cerkev-Temešvar naša in da bo vava-rovana po pasa. Setnđi borno mornll ▼ interesu dobrih odnošaiev žrtvovati Te-mc^var sam. AMliJUCANI RBS ODHAJAJO Z KEKK? LAHI ZASEDLI SPLIT? LDTJ. Roka. 12- marea- (Dan. kor. or«) Amerikanska posadka ie- Janes upustila mesto- Spanski konzul ki za-stopa amerikanske interese. Ie p'izval vse podanike Zedinienib dršaT. da nai £* lakoj pripravHaio sa odpotovivue-Amerika hoče ostati nevtralna v Votv-flikto, ki bo nafbrže izbruhnil med Ju-eoslovani ia Italiiani- LDU. SDlit 12 marca* fDui- ker-crO ItaUianske trupe so sasedle Spl\i* Italiianski general ie prevsel por9Hnl-srvo nad mestom ia pristaniMem- An-clesks 6ete in ladie so odprole* On- ur>: Vest da nainerava Ameri* ka vse *voie posadke odstraniti iz na* deffa Primoiia. smo prlnesli med *▼<>-itml posebaimi brzojavnlmi poročili fe pred enim tednom- Ćelo italijansko csr sopisie in slasti pariški in švicarski laeJd acenti in odposlanci so to vest rassirili po ©©lem evetu kot doka*, da hcos Amerika te eete odtecnitl zm to. da ee ne sapleteio v aroae£i IiukofIo-▼anski laski spor. Ako Amerikanci res odhaiaio. i« to v svezi samo s nilhovo demobllixaciio. ne pa s sporom. N%loh ne veruiemo, in ?9 *e tuđi veei o odhodu uresniči. ne moreno verleti nieneira vzroka, dokler prihaia vest ii tenden£nih lasko-nemskih poro-til ne pa iz ameriskih- Sliftno ie fflede Splita- Pred par dnevi so Lahi razsirili neresni^no vest da ie Split zaseden* Se vfieraf 1« *pilt-^ki >Dahnatinski dopisni urade to vrst rr ncerno oznaell* Lfta laska ve«t ie sedai preko Sviee in dunaiskeea doni^ne-ca urada prišla k nam- Dokler is ne oobimo kot izviru* vesti sami ali pa notom katereca na&h dopisnih ura4«>v. smatramo torei tadi to vest za laileo raco TIHOTAPLJEKJE V MARIBORU 1~DTJ* Maribor, 12- marea- Z odrom na tihotapstvo. orflranizirano v atriam otseen v Mariboru, ki ima svoje sveze zlafiti s Hrvatsko in Kranisko. ie izdala državna policija odredbe o pooštreni kontroli. Danes so na cesti v Kar&ovl-no zakačili tihotapca Laaiča, bale is S^ Petra pri Maribora, ki 1e akušal & koni utihotapiti preko mete- Priieti se ie izftovariaL da pelie konje v Pesaieo k Prahu, da mu iih isro& v rejo- Prah pa ie znan, da ie t svesi s Reiben-bchiihoni iz Pobreiia. ki se peča s tiho-taplieniem koni in ie bil pri tem iele pred kratkim zasacen v Spiliu % 22 ko-n1i- Nadali« i« polieiia danes saaladila pri ietezničariu Uraiču t Karčorini J0 s« fineca tobaka« aameoienesA tuđi preko meie- Pri niem so dekllee ▼ ta namen iidslovals cigareta, ki iih i« »toiinija aaplesila Ucotovllenili 1000 kosoT- »FLErTKB GRA6KIH NEMCST T MARIBORU. STROGA KONTROLA* LDU- Maribor. 13- maroa* Kakor sumo. 90 tukaJinfi uemlkt selezničarii 9 .** oooali. da se omenieni teteznieartt rorariio na Dodlaci takosraneca shiS" beneea naloca, ki era nod raznlmi or«-tvezHmi dobivaio od Đristoinlh ielesiil-Ikih urador otiroma od nesaneslilvili uradplkov. Proti tei slorabi ie varnost- 62. ttCT, „JLOVeHSKI fVMOCT dm 13 marca if13. ------^— ___:____ Stran 5. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovence* Na naslov deieln* viade Pred ne- kaj dnevi smo zonet sliialL da misli dežeIna vlada raspustiti nafto politično ekspozituro, katera i© bila pred ©em-skim navalom v Borovliah in ki sedai posluie v JLiubiiani- Koreški bettunci hi vsekako prosili, da vlada leca ne stori. ker potem bi se ne vedali kam obraćati slede oor. živiL poiaenil in drtutih važnih stvari. KoroSki begund aa imamo r prvi vrsti zahvaliti ravne no- litični ekspozituri v Borovlith. eadai v Ljubljani, odnosno vodii iste ar v|»o po^ lupala elas onih. ki vedo kai ie za nie ta ek&pozi-4ara. Upamo pa. da se kmalct vro^mo v Daš Korotan in z nami koh* cd vladni svetnik, kateremu so vse naše težoie in luzmere znane in ki deluie v na^o in v korist nade nove države- Mi ki >mo ir-peli deset in desetietia rabimo đelavne. razumne in demokratične uradnike. ki poznalo sami težnie prešan inncov gat ie te težnie baS e* vladni svetmk &am okusil kot okraini elavar v Radoviiici od koder ea velika većina nus Kcroš-cev pozna. — Več koroških bceuncev Nad prvi nroračnn- LDU- Zaereb 12- narca Listi noročaio iz Beoirrada. da bo Dredložll fmančni mini *ter na-roduemu predstavništvu fce kour^ra te-era meseca prvi proračun kraliestva SHS- Promet Skoplie - NiS in Solun-Beojrrad- LDU Beograd- 12- marca-Dne 20- t- m- bo otvorien redni žele/-nitk* promet brez prekladania na pro-iii Skoplie - Niš- S 15- malem pa bo vzpoptavlien popolni železniški promet mod Solnnom in Beogradom« Srbski *las za nas. LDU- Beoerad. 12- marea- Današnja >Epohac orinasa o3ter članek pod naslovom >Mirovni konereso V članku piše med drueim: Na konferenci v Versaillesu ne kuiein danes vsled Jncroslaviie. ampak vsled evropskoga miru- To nai dobro pomi-sliio oni, ki so danes na mestih Bismar-ka. Andrassvia in Su valova ter druerih. Nai pomisliio. da bo padla nanie odgovornost za ustanovitev nove Alzaciie-Liorene in nove Bosne* Nai vedo. da zra Srbiia ravnotako braniti in varovari evofe istokrvne brate, kakor zna biti zvesta in loialna- Nai oomisliio. ie-li raosroče, da pozabiio narodi na one | svečano obiavliene principe entente, pozabiio na krivice, ki iih lim prinese I versailleški konerres namesto miru in ki bodo predmet »ovim spooadom- Jeden nifh - • . LDU- Saraievo. 12-roarca- Včerai ie bil aretiraa finančni ravnateli dr* Klein . SuepenOirar te ol svoie službe brez pravice «t** pokoini-nd> Finanćni ravnateli i« po?tavli^n pod težko obtoibo. da ie m(-d ^oino iz-bral iz vrst svoiih nastavliencer talc^-Prehrana Dalmacile- Liablivifiki dopisni urad- Dalmatinski dopisni urad obiavlia: Reski zavod sa prehrano Dalmaeiie ie poslal zavezniŠki pre-hranievalni kcmisiii na Reki spomenico, v kateri ie ocrtano sedanie teiko stani© Dalmaeiie v vprasaniu prehrane- V spomenici ie natanko poiasnieno gospodarsko stanie Dalmaeiie za ča«a I votne, kakor tuđi nien sedanii položai- I Kar se tiče živil. ie Dalmaciia pasivpa dežela- Da rokriie potrebe prebival-stva. ie morala istotako že pred vomo uvažati moko. žito. sladkor, mast kolonijalno bltiizo itd- Re&ki zavod za nre-lirano Dalmacije ie imel že v času voi-ne važno misiio- Nabavlial ie direktno bodiei potom asrentur ali sličnih 7avo- dov živilii iz Hrvatske, Slavonil©. Banata, Romuniie. Srbite. Ćeske. Dunaia in Budimpešte Vsa živila is navedenih kraiev so se v«led pomanjkania drue]»' hredstev odpožiliala po železruci av Pveke. kler se iih ie vkrcalo «a Daimaci-io- Na ta T*a^in se ie na Reki vkrcalo >en transitc kakili 92000 ton monopo-liziranega živeža letno za Dalmac^fo. ne fflede na asasebno treovino- Za na-dalino odpravo tesra blasra i« ReKe ▼ Dalmacijo eo biii na razpolaeo ra*ei» stalne proee 4 pamikov društva >Dal-maliac tuđi 3 parniki >Offr»Hrv. par-društva«, i^olee teh pa so se ▼ iwf»rtrin Diimerih uporabliali tuđi večii parniki Mesecno so prepeliali 6830 ton- Zavod ie mosel razviiati evoie delovanie do meeeoft novembra pretekleira leta- Tr dai so nastale resne težkoče in TaTjr«; ke- Naivećia težkoča ie bila zar«m transita na Reki. ki 1o ie sakrivala mestna uprava, odnosno italnani-ki >Conaiirlio narionalec. Zavod ie o<#re doval pri roikem mairistratu m ^vez-niškem voinem poveHniitm na R*ki. a kliub tema ie >Consi«lio naziotiale« r.abranil vkrcanie iivil «a Dalmacijo. Spomenica navala nadalie. kako zavod ves čas okupadie, t. I- tekom 4 mese-cev. ni mo^el odposlati v Dahnaciio ve5 kakor 330 ton žita. moke in sladkorta. Ražen teikoc s transitoni obstoi« tudU režkoče zaradi prometnih «ve« med «*-ko in Splitom Tezkoće na Reki bo prisilile upravo savoda. da W £on5?J" 1J* nuaria podala ostavko, tor tej^tejj; da 1e nemoiroCa nadaltna p«*1^£~I maciie preko Keke* Soomenloa *<««•• prošnio. nai »avezniska kommia po-sreduie pri oristoinih oblastih. da. ** cim prei ukreM ootrehno sa oreanira-ciio transporta ia transita ter *»kg.^? prei tuđi poman bednemn preoivai-stvn Dalmacije- Is Parisa ▼ Beerra* U?tt B^ irrad.12- marca. V Beograd !• dpsDju dr- Mihailo Gavrilović, isradni poalan« in pomočaik mlnistretva sa inostrane zadeve. ki m ie'mudil sedal ▼ Pfrtgt Listi poročaio. da bo oođal ▼ tate! sto narodne«* predstavništva ooSirnejsj i)oročilo o stniaoiem ooloiaftt nas* «*-žave, in opoteku docovoroT as> snfOf* | ni feosđsffsttfls* ^JtUSF* l***—** tsvstssf ▼ Trsts Ie raspusta za£etkom tesm miiiifi obQ»- SL^Sff? ^ Kobarfcta te Bove« hras vsa-5? *££*** »slsts- Vse ljudstvo obes ▼asl uoli atosmiao sa ttaUića zdruissia * JojiotUvijo, Občimike posle v obeb ob-anaa vodila i^in**^^ krali, komlsarla. Dhrlasls HMBimnktMM voisstva as °*<*s Krka. Italijaasko vojaitvo at Krka Ie ztfo nediscipUnirano io nepokorno. Vašim Uudem trsajo kokarde raz prs, kljub temu, da so dovolle&e, ker Krk si prtzadet v kmdonskem paktu. V poslednlem času so sa£eiT italiianskl vojaki tuđi ropaU. Priha-Jajo v hiie, si puste odpirati vse In odna-iajo, kaj se iim ljubi. Vse prltožbe pri 1U-lijanskih oblastih ne zaležejo nlčesar. Vojaitvo )e skrajno zrcvolucijonirano in se ie sedaj boji oborolenega konflikta z Ju-eodavijo. Prod WD9ona! V Mallnskl (otok Krk) se je nabaJaU na molu tabla z napisom: »Zlvio WUsoaU Dne 3. marca so pa Labi to tablo sneli, jo vreli v morje ia razobe-sili na drog laško trobojnico. Nove aretadfe ▼ Alđov^iaL Italijani nadaljujejo brezobzirno preganjanje ajdov-skih Slovence v. Te dni so are ti rali župana Kovača ia notar ja Lokarja. Dva naša oroznfka zaleta. Pred demarkacijsko crto v lvanjem selu so LahI dne 9. marca zajeli dva slovenska orožni-ka iz Bezeljaka« in sicer Podlosarja in Coljo. Poveljstvo laSkia oblasti ie baje izdalo naredbo, da se naši orožnlkl ne sme-jo približatl demarkacijski crti na 3 km. Ker sta se pa dotičnika nahajala čisto blizu, so Ju aretirali. Odpeljana sta bila na poveljstve v Raketa. Kaj se je z njima zgodilo, nam ni Se znano. Ponizevanje. Na obCinsid desiti na Rakeku visi razelas v slovcnskem leztivu. Izdan od vojaškesa povelistva na Rakeku. Klasom katerega so orlmorani vsi MvSl vojaki pozdravljati la?ke oficirje. Kdor b1 se temu ne pokori!, bo kaznovan z zaporom. — Nekt slovenski fant 12 Ra-eka ni hotel preteklo sohnto pozdraviti laškesa oficirja. Ta se ie radi tega tako razk&čil. da Ka Je na cesti orice! pretepati s palico. — Kako dolffo ŠC? Kruto ravnanje z nafta! vietnikl ▼ Ita-Mfl. Slovenec - volak, ki ie ubežal iz vjet-niške^a tabora v Gor. ItalIJL nam je prlpo-vedoval jjrozne stvari o trpljenju JukosIo-vanskih vjetnlkov v italijanskih tabori§C!h. rfleb kruha* ki ie namenien enl osebi, raz-dele na 6 porcil. zraven tejra preimejo šc po en slanik dnevno. T'cr po slaniku člorov in nezadostne hrane zboM in skoro dnevno se zgodi, da naiđeio zjutra] na slami kaketca na?e*a mrtve^a vojaka. Žallenje tržašklfa Sforenc&v. V vseh tržaSkih tiradlh zaničujejo in Dsulejo slo-vensVo ljudstvo in sovorico. Ce ima kdo Ie slovensko elaseče ime, ea rahruliio s »sciavo«. Zjcodfli so se slučaji. da so kara-Mnjerji ostavili na ulici slovensko Rovore-Če 1?ndi ter jim prepovedovali razsrovar- IfaH se v tem »turškem« Jezfku. — Iz poH-tfčnih vzrokov so Izsmafl go^D. kanlana Kosa iz Rojana. Češ. da je pri§el tec:a in tejfa leta v Trst In da n! tla prlstojen. — V Trstu nameravaio vse NeitalHane. 1d so se rraseflfi v letifa 1912.-1918. J>op1sati te potem Izjrnati. SlowfflBhT^eL r^Ska spomenica rndi aem^idil snletk> LDII- Pariz. 1?* narea- TBres-žično-'i Ceho - sloraški roinister za zn-nanie stvari Beneš ie v torek nređložil svetu desetorice snomenlco. ki ie na-slovHena na Clemenc^aiiia kot Tire«!-seđnika konferenc©- Vlada ▼ Prari oni-snia v tef BDomen^cl vpe poizfcuse aseti-tov berlinske, danaiske ^ in bnđimne- Iptanske vlade napraviti V5ertom efrnn-stl in težkoCe 1% briolavk. kl so iih dobili v roke Cehi. so doznali zK kom-r»lot. ki Ie bil r»roti č-e^ki vlpdi naner-len v 8^Tfto T>rit>rave eventnelne vstaio med icfkimi in midetskimi Neme?- ?Tftt desetorice ie z ^elikim zanimaniem Rpreiel to r>oroči1o na znanie ter p! sklep o TsSe^ri T»r'«lrzal. dokler nišo totovi tozadevni dokumenti t>nHl v Pari*. PoHska volskar I^DU- Pariz. 11-marca. (Jynn- kor- tnrad- — BrezSi^no > Iz Variave e« noro^a: Poliska nnvodna sktmSfcina 1e dane« o^oHrila xakon. 8 katerim ee Dozivlia 600-000 mož v vola-ke. in sicer letniTrt 1ft91 do Ig96-_______ Zaveznlbt. PrefiraTnbeni oltimat A»«ri1ce Itfc-L*fi. LDU- Beosrad. 12- marca- Jaffoplo-vanski dot)i«ni urad rorofca iz Pariza, da ie Amerika z&flrrozila Ttalili. da ustavi dobavo votaških potreHSčin. »k^ Italiia nadalinie mvoIo inroerialisti^no politiko in ne otvori iufiroelovanpkib mei- (To veM prinesel >Slovenski Na-r«jd« že Dreičnio soboto-> Stalna armada Zeritafonin DrSar Američkih- LDU- WashinsrtoTi. 11. m»r-ca. (THin* kor- urad — Brezžično-> ^pf ^en^ralneffa Štaba namerava 200000 voiakov iz sedanie vol ne nrfdržati. da obrani s tem Zedinienin driavam vo-ia&ko moč. ki nai s Časom naraste na pol miliiona mož- Prehlaleni WflfMm- TJDV- New York. 11. marca- fDmi- kor« urad. — Đrezžicno.) Predsednik Wil«on se ie nrehladil in ie na selio zdrarnika ves daa v sobi« Donmevafo da dosr»e ladia 13- t- m t Breet- Pred^ednik bo odno-toval takoi v Pariš, ker ie na 14- t- m-zopet dolocena sef* mirovne koafe~ reace* PriSenlttr^t Is etnhm> IDU- An-sterdam. 13- mar» (Dnu. kor, vnđ) Glaaoa Renteriere^a orada 1« isiavtt 1 ^anninr naoras sastorjnikon lisiov. da te mom kakor hitro nocote dktonltf mir in Doslati vl^kl s Hvill ▼ Ne»«io ©• •• hoče vwt ibraroTBtl vrad mhv hHo- LDU- London. 1% merea- (Brtsfltao) V ggptonbTn let« 1917- fe runmrllal Đonar T*w w poslandd ibomkl • nr»-Uktm vndai« Im Mmnehm ttr Mtifl pri tei Brilfki da 1« nriiU Ttedm m «»-Bllianin vofaikfh ta nomorsklli rilga kor do »raorleanlft, da m te aafirt aa mora ranl^nrtl nad *ataa. V tnaali lfak Ie Bonar Law ▼ sbornkl idaantU »Olada vradmatnaM vradora aem ie ▼ I •tika • francaska ▼Uda tar m bo ta urador takoi sačel «raditl~c Ta i«1avm san dokasute. da ao odatran1«Ba naaaracia med TOliARUal in oomorakimi obUatmi-1* • to aasprotla \m bilo rlav-ni ia adiai s^driak eradbe pn-dora Predor bo omogočil vsak daa aravos SOO00 potnikov ia 804)00 ion blan Brzovlak bo rabil is Londona do Parisa ne ▼a&kot 6 ur- Delo bo trajalo 5 do 6 let-_______________________ Hlrovna ftonferenci I«To^i>v brodovia in aMcrba z li-vili. LDL- Pariš. 11- marca- (Brezžio-no ) General KoBslvn Wemvs« ee ie iz Londona podal y Pari« in odrmtuie od-tod v Brase li kier bo v 5etrtek nemski komiti i i ia oremirle označil skleoe ali-irancev o izročitvi nemžkeea trcovske* era brodovia in o zopetni priskrbi z živi U- Sedaf notriuie tndi nem^ki kanrler vest o t>ričetkn r»o«r«iani. LDU- Nauen. 11. marca- ^Brcz:"i<'no-> V nlennrni eeii i#oslovnice za mirovna nogai&nia nem-bkeea orada za zunanie stvari ie na-clažal državni mini ste r sa znnanle stvari erof Brockdorff - Rantzau. da se more z ozinm na vesti listov računati okoli 20- marca s Dričetkom poeaiani o sklenu premina O arrtrii*kf»m drihivnem doim-LDU- Pari a. 12* marca- fDun kor- up.) >«rence Havani rcroča nradno: Odžkod-ninpka komici ia ie iela razmotri vati načela elede solidarne zaveznoeti eo- . vražnib držav. ki imaio do ali i ranih in a8oc;:mnih sil fin-mcielne ohv«»«ioeti ! Orlando v Parizu- LDU. Pariz 11. j maro^ rRres^'čno-) Ministrpki nred^ed- ! nik Orlando ie dosrjel ▼ torek riutrai t Pariz I Dclo fe?5VA knmisiie rre li konea* l.OU Pariz 12- inarca- fDnn- kor- ur*1 AiTPnf^e Fnvp^ poroča urar'Tio: Odeek i ?a felio-?lovfške zr»de%'e ie nod nr«d- i ^ed^tvom .Tnl<*fft Pf>Trthont r?»7nravlial o več vnr^nniih- Delo komtsile se Dri- bli?r:i<* f-:onrn- | , Kedrj bo koneef LDU- PaHw 12- j mfir^- f^un- Vnr. nrrdO R*>nteriev urnd T>oroča: KHiibn vnem naimrotnrm . iziavam 5?e trdi z nvtoritativne strani da bo možno skleniti račaRni mirovni dotrovor nainrei v sredi meseca aprila- Iz Avstriie, Madiarske, Nemčije, Turske. Medzaveznjški nrehrambeni fc««n»i-»arii na Daiiain. LDU* Dunai. 12* marca (Dun- kor- urad-) Glasom večernih lietov ie dosx>ela danes dopoldne 8 po-?iebnim vlakom iužne železnioe komifli-ia sa tivila. ob^loieoa iz zastopnikov Amerike. Anarleške. Franciie in Italiia med ni im i Gre^eri. Battler in polkov-nik Ceudev iz Trsta- Poeraianiđ se bolo naibrže že danee nonoldne vršila v državnem nradu rh liudsko prehrano- Windisch*ratsova senzacionalna idava o sedanii ocrsld vladi in o imo-m Tiitsa- LDU. Bern. 10- marca- (CTU) V Švici bivaioči bivši minister Drine Lradevit Windiscberatz ie oodal na-fiterpno iziavo: V zadsiem tedrm fe oarr-ska vlada smatrala sa potrebno, da me po vsem ta- in inozemskem časopista dolži različnih zločinovv Zadnia obdol-žitev Dravi, da sem 6 člani bavarske kralieve rodbine pripravlial umor Karta £jsneria> Kakor sem izvedel iv 5asoĐisoT. sahteva osrrska vlada moi i izzon iz Sviće in sicer saradi malver-zacii pri budimpeštanski centrali rm krompir- 2e pred dvema meeecema eem ecTski vladi oficielno in neofleielno ponndil. da ii dam v tei zadevi vsa potrebna poiasnilp Namen vseh teh mahi-nacii ie iaeen- Prerjrefiti ho^eio. da bi bilo vplivni t>rici veeh dbrodkoT ki so spravili Pedanie moerotee do vlade, v nevtralnih oi*žavah moeoče. obiaviti ▼se. kar bi sedanio vlado kazalo ▼ pravi Ino i- Ako išče orrek* vlada morile*, nai ve. da po meni znane vse podrobnosti nmorrn grofa Tisse* V vravem tre-notka bom vso zadevo poiasnil i>red iavnostlo Bvrone Slniil seai tri leta kot volak na fronti: nikoli iMt ni sem ino-rabii morilnia iirrtMfv. da bi odstrmnil politične nasprotnike-________________ Pokrajinske in dnevne vesti. Šiškarfi! V petek. 14- t. m- ob 7K zveber ee vrsi v sokolski telovadnioi predavani«- a) >0 sokolski mislic in b> »Telovadna dru§tvac- Vabiio se vsi Sokoli in priiatelii Sokoletva- — Odbor. Odhod polkovnika Ulmanfikera ia Ljjnbliane- V torek ie lapustil Liublja- I no bivši načelnik eeneralneea &taba II-volnetra okrožia polkovnlk Milan Ul-manskv- Vaakomnr so se dobro v epo-minu dnevi preobrate TieoČi vračaio- j čin se voiakov poplavili co našo zem- i lio. med tem pa ie pretila nevarnoet. da ostane velik del naaih roiakov pod vlado tuiea* Trebalo ie od pomoći, tre- ' balo ie v trenutku osnovati mlado narodno voisko- Kot eden prvih ie prispel v načo prestolico polkovnik Ulmanekv. da nam kot brat stol i ob strani* Posve- i til nam ie vse svoie smožnosti in vse svoje moći. ter redil v voiaskem oziro položai prvih meseoer preobrata- Ne- | nmoroo no^. in dan delniooenm uspeh ni isostaL avaležnost naroda nai mn bo zato nailepše plaoilo. V tpomin in snak traine hvalesnosti in spoitovania na-klonil ie odhaiaioeemu polkovniku častniiki ibor bivšega II- voinecrm okroiia primarno darilo. pri odhoda vlaka so pa biU sterilni easteiki na-vsoei. katari so se preartno ia ■ tnsnim araam poslovili od nad ts« priliublia-nen pradrtoinika. tar ara ialeU vae aalboliia sa bodoeaoat. VsasiMšta kassMpi hna svofo desa> to radno at*n r seboto. dat 15. mara ob 5. popokme v def etei palaa. Blahnisovm c8teTanska vniTanac t T»atm caaj* Bstn i dna % asanm 1- 1- inata* amenie. da bi Mla aa aaio aaivarao amV vrtearaafta s^ianla tepai«arska vo-«aJaisa> kar ie aiea okolti miran daw lila ari nekoliko onaske- Tomiiaamka : ▼■jiaaifin aaM&raai aajlftaao salo pfiamtsa aa aarfvarao. l^r aa aa Uaa arirm ▼ aiaaasi atofcaTJat aamlo taam MH sss^aaa^B^Bk aaBaas^ sssl ^BaVi VsIMbsssssh. fl^BssVBs^aa, av> aaa^KAB^aal a ' HaHaVV W Val ^W 4^a^^^ap al^Ma^V W HHH * i f ▼aiainieo postaviti novi centralni ke-kMTor. katareka Linbliana nuino po-trabaia> Krai sa U kolodvor bi bil nav pripraTneisi ia morda edini v smtri podaJiiano Wilsonove fDunaiske) cesta, ased to in podališano Reslievo cesto, nekako na prostoru sedaniih smod-niskih skladii£- Tam ie že mnogo tirov poloienih in ie tuđi vspostavliena zve-sa a vsemi sedanilmi prosramL kar po-ntent da ie zo naimani H dela za centralni kolodv- takoiekoč izeotovlieneera Ako bi bil tu plavni kolodvor, kar bi tuđi tarifarično uarodno vplivalo bi ee lahko izpelialo pro^o iužne železnice. ki teče sedai pred Tivoliiem nekako Čez Vič (nnkladi^e za opeko> za Rož-nikom čez Koseze (zonet nakladišče za ooeko) in Hiško na centralni kolodvor* Tu bi se ootem konca Ie oziroma začele tuđi proce: Dunai. oziroma Trbiž. Novo mesto-Kamnik-IJubliana. Reka. Trst Zagreb itd Vsled preložitve. oziroma spoiitve sedanieea iužneera in državne-era kolodvora v centralon kolodvor, hi postali sedanii nrostori teh kolodvorov prosti. Ali ne bi bil eden nailenših kraiev za bodočo nniverzo prostor kier stoii sedanii iužni kolodvor. To bi imelo kot posledico tuđi. da bi se k one no uravnala sed&nia Kolodvorska ulica. ki ni kakor ne dela čast Liubliani- UnJ-verza na namišHenem nrostoni in pred nio primeren trer v dimonziiah, ki iih občuduiemo v Zaerrebu. bi dala y zvezi s sedaniem Slovenskim trerom Liubliani na mah velikot>»estno lice- Ob enem pa bi se pridobili vsled preložitve nroar prekrasni stavheni prostori v blizini Tivoliia in v ^iški- Se- Stanovani ie dovoli! Pod tem na-elovom piee v^eraišnii >Nar>rei<: Sta-n^vani ie v Liubliani dovoli. samo na-lanč-no in nenristransko nsi se pre-išč»\ol Tako imaio naslednie slr2:»ke za par oseb velika ^tanovania, ki »:V« lahko odJaio ^e eni ćeli .stranki in ni» morda samo kako mesečno sobio G-Trenz drž- pravdnik v p., ima ** dve osebi 5 velikih sob v Vesrovi nliri ( F.t bežnikova hiia^: podnolkovnik v p- c- Putianv ima v irradu Ti voli za 2 opebi Bedem velikih eob: sra. Račić vdova dvor- svetnika. Me^tni tr*» ima pama zese več eob: e- Jasodic. Stritar-iwva. nUf*?^ Ima već velikih sob: ere« Drašber in fieera vrtove. 3tritnr->v* uli ca 6. imaio veS pob: tako tuđi ff* dr-FJchoppl. ravnateli KranisVp >nn:!nice v p-, Knaflfeva uMca9.. in ie žena last-nica grrai^čine >Freihofc pri Fndolfo-vem: sr- Velkavrh, nadp- v p«. Komen-skeea ulica, ima (?am zase ćelo vilo: e. 2asar. maior v p-. Reslieva ce«ta. ima sam s sinom ćelo vilo: ea« Schleimer. vdova. Šelenbnrerova ulica 4. ima sama več sob: ea- fekaberne. vdova. Mestni tre 10. ima fama 5 sob: era- dr- Schreiv. vdova. Reslieva cesta, ima Fama s hčer-ko 5 sob; sr Raiko Siškar. tainik Kraniske hranilnice v p.. Virantova higa. ima za 2 osebi 6 velikih sob: sra-Tornado. Polianska cesta, ima sama veliko stanovanie in ie laatnica Filioo-ve^a dvorca in vile v Savliah: e- Ran-zine^r. stareiši. ima s se eno oeebo veliko stanovani© in vilo v Kamniku* Prav potrebno bi bilo. da bi šle po hi-pah stanovaniske komi?iie. kakor nedavne za ekritimi zaloeami. in vi del i bi kmalu. da bi ne bilo treba tolikim dražinam iiveti v tovomih vaeonih za sklađisčem državneea kolodvora ali pa se mrcvariti po raznih barakah- Priporoeam Vam. da se naročite na >Domovino4. polinđen tednik. ki orina-8a preeleđe o vseh domačih in svetov-nih doerodkih. Vsaka Stevilka ima radi več zanimivih političnih, firospodarskih in drugih člankov- ki iih vsled poučne vsebine radi čitaio moški in ženske. stareiSi in ralaiSi- >Domovina< ie bila. ker se ie nevstraŠeno borila za narodno svobodo. med voino polieiiffki ▼stavliena* Preer&niana pa ie pridobila Se novih priiateliev- V^led svoie ne-v^traJSenosti. pravionedel*>k ponoči bilo podrto v Ti voli na več kra-ilh okoli parka, poles: mostičkov. var-nostne tablice razbite in vtakniene v svetiIke Pred tednom. ko se ie vračala stoerlava množica *z hoteJa >Tivol5c po policijski uri ie plesala do H12- uri po noči pred tivolskim gradom s harna oni ko in plesalci so se meniali. da eo po dva ali tri pikali na kar-'enitneir podstavku nekdaniera Radecketra- leta zabava se ie že tekom tedna ponovila dvakrat. da ffospodie prinaiaio nado-mesti ti Radeckeffa- Kako pa bode sedaV ko se usadi spomladanska ali poletna flora- Na ta sedanii način ne bode srtlob moffoče tamkai usaditi karkoli. — Dra-bolisib krocovc. ki ie imela oklncan svoi otroSki Tozifiek z eksotiCnlmi rastlinami. ki rasteio v Ti volim* Ali ni to naravnost bedasto? Posebno dame Človek vidi trumoma is tivofckesra rozda hoditi s celimi ionki smrečia in drnffera zelenia iz tlTolsker cm coađa. kateri ie ie itak nbosr in to malo ia. kar tam raste ie pod roko ta-korekoft vdceno- Pollciia se sa take re-Q aa brica Ia fo tuđi ni blizo- Nasade ▼ rada T«dri*Tmti. 1a sploh sedai nemo-cooe. kar Ie Hudstvo posurovelo. i nfL* mi ▼«* ae dati in nadzorovalnih orva-noT ni- Ako Ko ia dalie tako ilo. ne boba imeli anlon več naividov ie zana-mariene parcele iz starih boliših ča^or. Od Todatra aMstna Trinarii« nai -« «e »ahte^aio nemoinoatL ako oMinrtro aa pripogaora ja«a nekdaniih do-aaa vaBCBavaBs^i itHflftv -i^k ia ^d a^^ einahra sameca ie odvisno niih neeo-vanjo- PodCasteUko iole v Beogradu bi Stopila. Gospod vojni miuister in minister za mornarico J6 z naredbo F. Dj. O. U. 34.135 od 6. februarja 1919 odredil: S 1. majem 1919 se sprejemajo v beogradsko ia skopeUsko Solo za pebotne podčastnike %o-jenci iz civilaega in vojaikeca stanu. Po* goji za sprejem v imenovane sole so sle» dećl: 1. Državljanstvo kraljestva Srba* Hrvata i Slovenaca; 2. dokončano 16. in ae prc-koračeno 26. leto: 3. dokončanie najmanje 4 razredov ljudske Sole; 4. nrav« st-cDo obnašanje in sodniSka breanadel-iio^t; 5. če je prosilec vojak, — priporočilo predstojnikov. Navedene pogoje je utrditi s spričevali. Rellektanti iz civilnega stana odd^io pismene prošnje osebno ali po poiti najpozueje do 1. aprila 1919 komandam ta svoje (pripadne) divizijske oblasti. V prošnji mora navesti prosilec da se vsem po-soje tnpodvrže, ki so predoisani za pod-časiniške sole. Tuđi drugi spričevaia na| se prilože prošnji. Vojaki, ki žele v pod-častnisko solo vstopitL prosijo ustmeno pri raportu svojega poveljstva, katero to prošnjo pismeno predloži in jej prida dotična sprtčevala. Vsi prijavljeni reflektanti (iz civilne-a stanu ali vojaki) se moraio javiti dne 20. aprila 1919 do 10. dopoldne v domobranski vojašnici (26, pešpolk), kjer se bodj zdravniško pregledali in bodo izve-deli, a!i so sprejeti v Solo ali ne. Prcjenv nt%<\ izpita za solo se ne zahteva. Oojend se nainestijo po končani soli v peSpolkih, kit;r hodo v sorazrnernem času povlSanL dojenci. ki končajo solo z odlfko. ali ztlo dobriin uspehom, pridobe s tem pravico, da prlože častniSki izpit. — Komanda Dravske divizijske oblasti. Klopi v mestnih Darkih- Nostronež. kl misli, da ie §q v marcu snee ie ia* kliučeo, nam piše: Prišla ie zooet ltuba-porplad in vrerae ie krasno, da ie ve-selie- Vse hiti v najavo vživati tODlesra soLnca, parki eo se zopet oživili- Manf* kaio sedai se klopi v ni ih- Unamo, d* ne borno predoleo čakali n^ nie. Iz TrbovelJ. Na dopis »Iz rudarskih* krozov v Trbovljah« požarno mdniško nad-zorcvalno oblast v Cc4Ju in Ljubljani, da takoi vse potrebno Bkrene ta vpliva na me-rodaine činitelje v Trbovljah, da se šesta* vi takoi novi šolski odbor za nadaljevalne rudarske tečaic ali še bolje, nai vlada ctvorl take tečaje v Trbovljah in honorira učitcljstvo. Taki tečaji so* res na)bot}Sa prl-pruvnica za rudarsko Solo v Ljubljani Pa prosimo takoj, ker jesen bo kmalu tu — moramo si nabrati nekii gradiva za nm» daljno izobrazbo. — Več bivših afien-c e v. Gibanie nrađništra đenarnih «avo-đov- Uradcištvo đenarnih zavodov ▼ Lriubliani te na nestanku ob pol 8- zfnr frai v hotelu * Union« srjreielo nasled-nio resoluciio: Uradnifitvo denamlh zavodov v LinbUani iemlie na đvoiem sestankn dne 13- marca t. 1- v dvorani vGnionc v vednoet. da bo uprave Liab-lianske kreditne banke. Jadranska banke. Ilirske banke. Kmetske posolih nice in Zadružne zveze na sestankn s cGDosland nradoiške oreranizacUe in zastopniki deželne vlade dne 13>* t- m» se izlavile po svoiih odposlancih, da uristaneio na zahtove nradnifttva, isn^ žene v resoluciu I. ž dne 9- februari«; t. 1- in sicer prvi štirie savođi v veem obsecu. Zadružna rveza pa % malo im* ieroo- Uradništvo konštaruie, đa lfnln Uarjski zavodi: Mestna hranilnioa. Bra^ nllnica kmečkih občin, Lludska Doaoiil-1 nictt. Vzaiemno podporno druStvo 2a-» dražna centrala. Zveza Slovenskih lan drucr. Splošno kreditno dmJtvo tn Obrtno pom- društvo do danee 8. sjit* trai še nišo odcovorili- UrađnlStvo Mi sosrlasno priđruiiiie zahtevi arotlh od« Doslaneev. T>od«ni v,\ veerjlšn'em se-stanku z odpoelanci uprav denarniti zavedev pri poverieništvu za. Bociialno skrb. da nprave onih đenarnih zavodov« ki so posrote uradništva ie sprelele, •skupno vplivajo ua uprave vseh onih zavodov. ki tecra do đanes Se nišo ato-rile. da istotako penaivečii moznosd u srode zahtevam uradniStva v smisla respluciie I- V ta namen ae stavka pre-; loži in ee stavi tem zavodom koncili rok za odgovor do eooote. dne 15- marca 6» ure zvečer. Gledo Mestne hranllnioe liublianske celokapno aradniStvo od-ločno vstraia pri zahtevi. da upravan tuđi tesa kot prvoflra in naimoŽneUegai zavoda svoje vrete v JueoelaTiii pristane brez izieme ca vse v resolnciti V navedene zahteve in povdaria. da bo uradništvo Mestne hranilnice fte vedno slabSe plaćano neeo uradniStvo dnudh zavođov. Pozivlia občinski svet Mub-Uanski. ki ima danee selo. kot vrhovno upravno oblast Mestne hranilnice HuV>-ljanske. da potom nulneffa predlosa« pristane na točko 10> resoluciie 1. Ux da upravi Mestne hranilnice Hubliaueko polno moč. da more izreci nradni^lci or-cranizaciii obvesno iziavo- (rlede Eraniske hranilnice se prosi dcželna vlada, da dopusti izvrsitev skUfoa, a* katerim ie uprava Kraniske hrani Inioe i>ri7nala evoienra uradniStvn sbolisa* nie preiemkov v smislu resoluciie I-Fro6i se Zveza iujfoslovanskih hronil-nic da porabi vw vpliv pri svoflo* clamcah. da ustrežeio brez izieme vse po svoti naivečii moinosti zahtevam uradništva* O nadalinem postODaufo bode uradniStvo nkrepalo ▼ nedelio. one 16- t. m- ob 10. dopoldne ▼ verandi hotela >Union< Unrl fe ▼ Kandili nri Novem me-stu tainik mestne hranilnice ▼ Noreia meeru g- Lavoslav Ropas* N- v on- o! Speh se bo dobfl od sobote do srede pri mesarjn Jesflm v Solskem dreroredn. CUej inserat! Vremensko poroSlo. TI Cat Stl*Jt B& "^"™" "^^"^ 5 wja. imm ZM________________ 12Iz pop. 7376 ldr« ti |gs. I jaa»7" . fc tv. 371 g-1 ti Jgs. 13 7. tj. 7350 M sL tvs. (^tookt PadaviiM v 24 orah mm OA — Sudnja vCetailna tonoeratnra 9*9, »**» malM 31« - Vremtnski napore* ga Jat* Stran 6. .SLOVENSKI NAROD-, dM 13. marca 1919 62. ttev. Zdrovie. 1 TeđensM izkaz nalezUMli boleznl na ! oonlj* detdnc vlade za Stovenfjo v Uab-aot. od 23. svečana do 1. suica 1919. Skr- i a ti n ka (Sariitia*): Celje: mesto (1 oseba »bolda). Da vica (Diphteria) Celjski okraj: bčlna Sv. Juilj ob Tabora (1 oscba obolcla) Crnomeljski okraj: občina Semič (1 oscba ob.) Ljubljana: mesto (2 osebl obol.) Maribor: me-tto (1 otet* obol) KočevtUokra): občina Ko-Ifevje (I oaebaoboL) Pcgivec (Typhus «an-tttematicns) Ljubljana mesto (2 osebl obolelt) nba vojaka, Maribor mesto (1 oseba obotela 1 jnrii) slučaja iz prejšnjega tedna. Kamnik fbODM Mekinjc (4 osebe obolele. 2 osebi umrli) psepnlce (Variola) Črnomeljsld okr?j: obči-pa Metlika (2 osebl obole!i) en slučaj iz prej-fiajega tedna občina Vinica (3 osebe obolele) dva slučaja iz prejSnjih tednov. Ljubljauski oknj: občina Slivnica (8 oseb obolelo) občina Ofosaplje (1 oseba obolela) Kranjski okraj: iobOna Oaellca (3 osebe obolele in dve umrli) Maribor: mesto (1 oseba obolela, 1 oseba umrla). Prlpomba: Novo rnesto, občina Prečna: 9 osebi ngriznjeni po steklem psa oddani v jftMtearfev zavod v Zagrebu. Kultura. »Glasbena Matica«. Z 1 a t k o B a-lofc o v i ć, naivečii iusroslovanski eo-HftTT1" umetnik sodanie dobe bo v svolom liublianskem koncertu v petek. • 4 gnarca »večer ob t-ol 8- izvaial slede&t krafni vseskozi elovanski 5por-3d: HL Anton Dvorak: Koncert z& eosli v [A-molu- I« Allegrro moderato- II- Ada-kno IIL Finale- (Ta skladba v 3 stav-kib spada med naiznameniteiša dela svetovne goslarske literature-1) 2 Os&ar JJoeefović: Sonata za erosli in klavir v [F*s-molu v treh stavkih« I- AHocto tti<> «61 a to II- Adaffio- III- Pre?to seher-fssndo (Skladba ie izborno delo znunie-autese. hrvatskesra modernesra sklala-ralja in posvećena ir.oistru Zlatku Ra-lukcvlću,) 3* Anton Dvof&k: a) Slovar pkl ples v E-mola- b) Slovanski r^les v jCronni- c} Bedrich Smetana: >Iz moje doinovine<- 4- Wieniaw:>ki: Ruski kar Jaeval (Skrajno efektna virtuozna skladba*) Klavirsko spremlie-v-anie iz-Jraia vseačiliški Drofesor dr Husron pl-Jtfihalovich. — V?topnice se dobivaio y prećprodaii y trafiki v Prešernovi ni; cl Slovenci, udeiezite se kon-^na *•• mnocobroinem številu- Del čistesra dn-hodka zrtvuie BalokoviĆ na korist iKola milosrdnih sestara SHS<- Pokroviteljstvo te dobrodelne orsranizpcne za Sloveniio izvršuie prebiaStrahovic za atx»ne-ment >C<- V petek. 14- t- ra- ostane cle-dališče zaprto- V soboto. 15- t m ob pel .8 zvecer >Revolaciiska svatba< izvtn abonementa- V ned^Ho. lfv t- m- ob t>"1 3. ivecer >Revolueiiska svatba« za uho-nement >Ac. Operno gledališče: V četrtek, 13- t- m- ob pol 8- /w-.v >Boheme< za abonement >A<- V potek. 14* t- m ostane cledaliSoe saprto. V co-boto, 13- t- m- ob i>ol 8- zvečer >3lovn-Ska princeskac za abonement >A<- T nedelio, 16. t. m- ob pol 8- zvečer ^Fio-TB^ka princeskac izven abonementa* 1» a^eđališke pisara©- Nar* dno ffledaJišče v Ljubliani nnino pot»*«*T»aie orifrinal Gk>rkiieve drame >Na dntic ter prosi -vliudno one?a e- liubi^olia književnosti, kateri bi kniisro slaSai^o imel. da nm io posodi- Prav tako iro-simo Tse eospode. ki ima ruske uratne V oricrinalo. da nam naznanilo evcie itenv naslove in imena kniicr- Ge- Disa-itolie in prevaialce prosimo, da nam na-smanik», katere drame nrevaiajo. .^zir nsitliio prevaiati- Umetnišld koncert t Slov* Bistrici Primani umetnici ea. Pavla Lovše-tova fpevka) in edc- Dana Koblerieva (abeolventinia konservatoriia v Praši) priredita dne 18- sušca t- 1- ob 7- zvefter v dvorani Okraine hranilnice koncert m izbranim in zelo zanimivi^m etiore-đom. Ga. Lovšetova bo pela linbke pesnice 1% Zapančičeveera Ci^ibana. Devo-▼o >Ptičkoc, Krekovo >Tam zona i ie eoee:<, razne slovenske narodne ue^mi. rosko narodno >Slav6ekc. Zaičevo >Ko-\o< in drnero- Gdč- Koblerieva pa bo icrala Smetanovo >Na morskem bresru*. Chopinovo >EtpaTo< in drusro- To ie pr-Ti poskns. prirediti y Slov- Bistrici mnetniški koncert nai torei nikao ne sanradl teea izredneea nmetniškegra užitka- Upamo. da se bodo koncerta vđeležili zlasti tndi rodolinbi iz okoli-oe in sosednih občin. Koncert pa ni ra-menien samo intelicrenci. ker se bo zlasti ob pesmih iz cikla Cicibana jrotovo tuđi vsak đelavec in kmet ravno tako aavdnšil. kot akademik«_______________ Gospodarstvo* Oeki pravijo. da hodeio trrovske iiteaP s nami- Kompenzaeiiska noeod-ha* LDU- Pnura. 11- marca- Čehoelov-tisk. urad poroča: Vest >Slovenca< s «tne 9. t- m- o trjrovskih zrezah med Ita-liio in Nemško Avetriio ter Cehoelova-iko ropnbliko ni resniena- Med Jueo-alaviio in Oehoslovaško republiko s« !• doseeel sporazum slede kompenza-eijske tremvske noffodbe. ki vsebnie vse panocre izvoza Cehoelovažke republike fn uvoza in izvoza Jneoslaviie- Ta kompenzaeiiska poffodba se ie definitivno sklonila dne 26- ianuaria t- 1- Z Italiio in s Nemško Avstriio se ni pod-pisala nobena kompenzaeiiska pogodba* Z Italiio so se sicer vzpostavile tr-crovske zreze in stavili predlosi slede provizornoga trsovskecra dosrovora Do teera dogovora pa ni priSlo, ker 00 «e pokazale velikanske težkoče* Ni ree, da obstoii pogodba z Italiio in Nemško Avstriio na škodo Jueoslavile- Naši odnošaii do naše zaveznice Jnroslavi-ie se moralo postaviti na naffiirio pod-lajTO, đočim ie treba tnrovske odnoiale s Nemško Avstriio. ki ie nam sovražna deiela. tema primerno urediti. Kako si Čeki vtiaiofeBan*™-LDU- Praga, 1% marca. (&SV\ Vlada Driobčaitt naredbo, a katero se ureiuie razmerie med Ceho - slovaško republiko in AvBtro - Ocrsko banko- Razglae ima nastopne točke: 1 Izvršuioč pred-pise sakona dne 25* febrnaria 1919 o žigosaniu bankovcev in oddaii premo-ženia. prevzame v upravo finan^ni mi-Bister obrestonoano državno posolilo. kl ie nastalo po vpellavi. bankovcer. potom vse bankne iiro - račune in ▼»* Umm UflU. kita« fe iađai ckml zavod banke tn niene podrmlaiee; % V ■ to svrho prevsame fi naučni ministar ; vsa poslcrpia in premicnine. katere ima ; glavni bančni zavod in niegove podružnice v ozemliu Ceho - slovaške repu- j blike- Uradniki in nastavlienci ao dola- ■ ni delovati za upravo: isto dolžnoat j imaio tuđi instituti, ki se baviio 1 bančnimi agendi* Ureditev zasebno i pravnih obveznosti, ki se ne tiče države I in banke ie podvrzena docrovorn med finančnim ministrom in banko- 3. Fi* , naučno ministrstvo se bo pecalo z na- dalino zakonsko urediiviio državne ' iunkciie bankovnice- V svrho *trokov- ; niaiko ureditve teh funkcii. ustanovi | finančni minister bančni urad. katereea elani v vodstvu te na eni strani bančni j odsek finančneffa ministrstva pod pred-sednistvom ministra ali nieeovecra na-mestnika in na drugi strani strokovnia-ško naobraženi bančni uradniki- V bančnem odseku ie osem članov. katere imenuie minister- V 6 točki si pridržu-ie minister imenovanie državnih komi-sarjev pri posameznih podneknićnih ■ zavodih- V področie baneneea urada \ spada predvsem upravitelistvo držav- i nesa dolara- S Kazsias. St- 8480111-19- Brzojavni in telefonski promet z inozemstvom iz- I vzemSi Nemško Avstriio ustavlien- Ker ! do soda i ni šo ureiena iedinstvena ya-luta in 1 ?r ie republika, Osrrska ustavila brzoiavni promet s kraljevino Srbov. Hrvalov in Slovenoev. ie pp odloku ■ ministrstva za pošto in brzoiav ustav i llen v celem področiu kralievine SHS 1 ' ves brzoiavni in telefonski promet z i inozemstvom izvzemši Nemško Avstri- | io. v katero se smeio se nadalie pošilia- j ti državne in trcrovskoposlovne brzo- I iavke- Telefonski pogovori so dovolie- | ! ni med Dunaiem in Jueoslaviio. Dovo- j , liene pa so drža^Tie in časopisne brzo-iavke iz kralievine SHS preko Dunaja v švico in preko Švice s Franciio in obratno s poffoiem. da se brzoiavne pri-sioibine plačuieio v frankih ali T>a v kronah t>o Dredpisanem ktirzu- — Tuđi T>rivatni brzoiavni promet med ozem-iiem. zavedenim po Italiianih in med ' ostalo Jueroslavito ie u^tavlien- Poziv >sem železniskim invalidom ! in %T>okoiencein! Vsi železni^ki invali- » di nai takoi ne*e\o. svoi odlok o nezsro- ! dah (Bescheid der TJnfalleassa) na Tur- 1 ia&ki trgr št- 41. in zadnii odrezek de- • narne nakaznice- Od tam nam bodo za- 1 imprei nakazan©, naše rente za nezeo- i de* Vpokoienci iužne železnioe bomo dobivali našo pokpinino. na Glavnem I kolodvoru, državni r>a pri niih ravna- telistvu Nai se to sporoči vsem priza- detim osebam- Prosimo pa tem potom. slavno deželno vlado, da se nam rento takoi nakažefo. da se nam vsai delno odpomore, od našesa petletnejra trp- J lienia. katereea trpimo po krivdi av- i strijske vlade in oderuhov! Poziv začasne delavske cavaroval- niče zoper nezgode v L,iubli?ni pođiet- nikom crlede vpla^ila zavarovalnln. j Vsi podietniki na ozemliu kralievine I SHS. ki so bili poprei člani delavskih j zavarovalnic zoper nezcrode v Gradcu j ali Trsta, se pozivliaio. da takoi vpla- ; caio vse zaostale, kakor tndi tekoče za- j varovalnine za druero polletie 1918. v ! kolikor lih nišo vplačali še preišniim ! zavarovalnicam potom poštnesra čekov- S neea urada SHS v Liubliani na čekovni račun stev- 306 začasne delavske xava- rovalnice zoper nezeode v I/iubliam- Položnice ie zahtevafi pri zavaroval- nici. TuriaSki tre štev- 4- Obenem % vplačilom ie vposlati zavarovalnici tu- j di proračun za tisto prisnevno dobo. za katero se ie volačala zavarovalnina- ' Poziv Začaipnera ohc>*a pokoinin- { skera zavoda sa nameičence v Linblia- } ni slažbovaJcem crlede vplačevania za- : varovalnin- Vsi službodavci na ozemliu j kralievine SHS. ki so bili T>or>rei člani ! deželnih uradov občeara nokoininflkeara i zavoda za nameščence ▼ Gradcu in Tr- I fitu. se s tem pozivliato. da tAkoi vpla- j čaio vse zaostale preraiie. v kolikor jih i nišo vplačali še preišniim deželnim I ura dom. in da tuđi vnanrei redno vpla- 1 čuieio mesečne zavarovalnine potom i čekovneea nrada SHS v Ijinbliani na čekovni račun štev. 307 Začasneera ob- čeca pokoininskeffa zavoda za name- 6čence y Liubliani- Položnice k» zahte- vati pri zavarovalnici. Turiaski tr« štev* 4- Obenem z vplačilom Ie obvesti- ti pokoininski zavod za katere mesece in za katere nameščenoe se ie vplačaia zavarovalnina Podružnica cozd- druitva v Maribora. LDU« Maribor, 10- marca-Podravska podružnica cozdarskeca društva ie na včeraisniem prvem red-nem zborovaniu v Narodnom domu sklonila resoluciio. naslovljeno na deželno vlado in ministrstvo za rudarstvo in srozdarstvo v Beogradu, v katerem se v glavnem predlasa. nai se airrarna reforma glede polia takoi izvede, na-sprotno pa nni se z reformo srlede raz-delitve gozdov po Sloveniii de oočaka. zlasti z ozirom na Pohorie. kier pome-' ni gozd&rstvo za tamošnje prebivalstvo edini pogoi za obstanek- Sklonilo se ie obenem poslati tozadevno resoluciio na ministrskega podpredsednika dr- Ko-rošca. ki vodi tuđi posle ministra za gozdarstvo. in na dr. Kukovca kot re-i ferenta- Nadalie se ie spreiel predlog o ■ definitivni ustanovitvi društva za ćelo Sloveniio in razsirieniu društvenega delokroga na podružnice za Štajersko, ki se nai ustanovi v Celju za Savinisko dolino in v Mariboru obenem zač&sno tuđi za KoroŠko* K dnevnemu redu sta govorila inženir Pahernik in Urbaa-Živahno odobravan je bil tfbvor po-fiestnika Podlesnika i% Ribnlce na Po-horiu. ki 1e med drugim stavil seoraj omenieni predio«, da se nai z reformo glede razdelitre gozdov de poćaka-Zborovaniu ie predaadoral Glaaer iz Smolnika- ObrtniSki gertaaek v Skefli Lok> V nedelio Ie Mi tukat seatanek obrtni-kov škofieloškeea aodnega okraia. ka-terega ie priredilo Društvo obrtnike* sa politični okrai Krani Seataneir so poeetili skoro vsi obrtniki teca okraia-O pomenu društva sa obrtnike ie obSJr-no poročal g. L- Reboli is Krrnnla. O orffaaizaciii obrtnikov ie govotil g- E-Franchetti is Lfabliane. O aoepodar-6tvn in o zadrugah pa ata poroUa mu-, A- Inaihar iz Rakovce in J- Pototelk li i Kraniar f Drvfttv* «4r6Hk«v ma vaHIIIU okral Krasi priredi v nedelio. «ne 1«. : t- m- ob S- uri popoldne ▼ proetorih «•• . atilae Perm« v Trticu seateaek otetai-I hhgm kgtA^t^* &wmi*, K^-a* a« ^m*» rilo o onraaisaeift In o •apredorairfn obrtnikov. ae pricaknie obJie cdeleshe-Odbor >Obrtnega društva ▼ Kraniu«* Zadrmca r«koaa4akia in aandnih obrtov v Kranln naznanla. da se vrše v ootrtek. dne 27- marca, t- 1- ob 8. siatrai preizkusnie vaiencev in vaienk- Pri-glasiti se ie naikasneie do 24. marca t^ h — Načeistro-__________________ Društvene vesti bi prireditve. Siov. oe\s,ko drmii\o »UnbUanskl Zvon«. Danes ob £ /večer važen sestanek vseb &s. pevk io bi. pevcev. Ker se borno razfiovarjoli u nujnih zudevah, je polno-Številna udeležba nujno po-trebniu forei v«i! Društvo za tradbo doma Sofeota v ^tegiijiii vaši inu v D&dcljo, dne 16. marca 1919 točno ob 2. poucldne v telovadnicl svoj obeni ?bor. Pridite Dolnn^tevilno! Zahtete poštnlb utldjantov. Pod tem naslovom je bil«> v ijjMjanskih listih objavljeno poročilo občnejca zbora mariborske podruinuc o^rediiiena društva poštnih adiunktov, oficijantov m aspirantov z dne 23. februaru I0\o V dotičnem dopisu na dnevnike je izostala beseda »starej^i« v stavku, da se nai pri razdelltvi poštarskih mest. upc§tevaio v pivi vrsti star ej ši moški prosilci Ta zahteva pa se je sploh same radi tej;;i storila, ker se ie izrazilo, da se vsi peštarska m^sta pođete ženskam in, ker je biv^e avstri i >ko postno ravnatelj-; stvo v Gradcu opetrvano imenovalo znat-I no mlaj^e ženske moči /a poStarje, kakor i starejše tnoške. - sairr, ker so bile Nem-| ke Toliko v pcia^nilo, ker je nastal nehote* I nesporazum. Pri ter prilika odločno najfla-[ samo, du priznavimo popolno enakoprav-! n<\st našmi krleciniam in katero slaii^če ( zastopi osobito naniki vseh poStnih uradniskih oreranizacii (ražen društva inaturantov)- Odzvali so s© vabilu za-stoDniki društva prasrmatičnih prometnih poštnih uradnikov, zastonniki dru-štev uradnikov poštne uprave, to so nadpoštarU, poštarii in poštni odprav-niki. ter poštni adiunkti. oficimnti in aspiranti- Namen sestanka ie bil razeo-vor in predpriprava za združitev imenovanih kateerorit v skupno društvo-Doses-el se 1e popolen sDoraenm posameznih skunin. Snreieta ie bila obsirna spomenica, ki zahteva enotne ureditev poštne?a uradniškesra vprašanjia in katero zahteva udruženje pošte in tele-STafa v Beosrradn do 15« marca 1919 v svrhu neposrednie izročitve ministr-stvu v Beosrradn- Zastopniki poaamez-r»ih skupin so prevzeli nalo^o, poroća-ti o tem razgovoru in sklepn svoiim društvom, katera skličeio v prihođnilh dneh izredne občne zbore ter se definitivno in končnoveliavno iziaviio in oprimeio tesra že tako đolsro prieakova-nera ziedinienia Nato se v kratkem dovrše prodpriprav« za veliko »kiip-ščino. oziroma se wli6e ustanovni ob&> ni zbor noveea velepomembneffa društva* Led ie prebit prepad premosten! Na delo. za skrroni stanovski blaffor! Pri tem pa oponmimo na nek ialosten poiav na§ih koleerini. katere se našemu vabilu nišo odzvale. vsai oficielno ne! Želeti bi bilo pa sodelovanje v«eh ietih. katere se ie pod staro Avstriio KiedMo preko imm* Clani društva noStariev in noitnili odpravnikov oboiesa spola za Sloveniio se vabiio k rednemu obenemu zboru, kateri se vrši dne 23- marca 1919 v Liubliani. reetavrant >Novi svete. Pre-šernova soba. ob 2- popoldne. Za eluČAi nesk'enčnosti ob določenem ?asu se vrši isti dan in na istem prostoru eno uro pozneie skupščina pri vsaki udeležbi* Glavna točka dnevnega reda bo raz-; pust obstoiečeea in ustanovitev društva vseh poštnib uradnikov Sloveniie Ustanovni obSni zbor »Zveze tr-rov^kik nastavllenrev na slovenskem ozcralia« se vrsi v nedelio. dne 16. marca 1919 ob pol 10* dopoldne v dvorani Mestneca doma* Tovariši in tovari š i oe! Vsi v organizacijo! Jesenifiki Sokol se tem potom iskreno zahvaliuie odboru tukaišne plesne sole za vsoto 314 kron 20 vin, to ie že đrueo ve^ie darilo Plesne Sole v kratkem času Jeseniškemu Sokolu- To nai bo tuđi odeovor tištim redkim. ki isće-io nasprotstev med Sokolom in plesno solo- Kdor Ie kolicicai pozna Jeeenlške razmere. tedai mora samo odobravati in pozdravliati marliivo delovanie plesne sole ki zbira mladino in ii nudi zdravo in koristno zabavo ter io varuie pred moralnim propadom, o^abito sedai ko Ie Sokolu onemosročeno deTo^rnie v telo-vadnici- Le tako napret! Na zdarf JeeeniSka plesna lola ie darovala tukaišniemu Sokolu 143 K v priliki svoiesra izleta v Moistrano. sa kateri dar, se odbor naitopfole zahvaliuie. Celjsko pevsko drmitro priredi ▼ soboto 15- marca koncert v Mestnero cledalisču. v nedelio na v Nar- domu celiskem- Začetek ob pol 8. zvecer, ozir-v nedelio ob S- popoldne Na teh koncerti h nastooi prvič v Celiu naizname-nitejsa slovenska koloraturna pevka ea, Pavla Lov setova iz Novčara meata- Pela bo med drucimi nf»inovei?e Pavcic>ve ( saraospev« iz O 2upančičeve sbirke >Cicibanc in slovecb rosko pesera Alabieieva >Slavček<. kier mnetniea razpolacra z ogromnim ob#ecotn dve in pol oktave (od >a do d<>. Spored bo Pri vsakftm koncertu drue sa nedelio osobito nade narodne- Obenem nastopi naša linba znanka izza lanukih ko»oert«v — odlična pianistka ste Dana Kobler-ieva. ki ražen teca spremila na klavir-in točke će- Lovsetove. Pevaki zbor (hez 70 pevk in ©erreevV na bo prolava-1al skladbe Adamica. dr- O Kraka. Fer-iančica. Risto Savina to dr- J. Ipavea. na tuđi focoslovanske narodne P^pj- — Nata&fan spored prihodnH«! — Od-daliene coste in Hubitelie petfa opozar-lamo ElasH na nedeliaki konoatt- ^^ PM- 2easko društvo ta Ptaf gM^oHco 1a miredilo dne ^»«U eitahuikib prostorih nenavadno dobro obinkan proteetal abod Kooer laika te nemSka nasilstva. Zborovanie ie otvorila m dorrieao boaađo •»•J^J ?sr«fT c«va- Kasala Io sa vetike delo, Utejt opraTlf att poraod. na dnuri strani pa na đeistvo. da stopa v novi demokratični dobi tuđi naše ženstvo v politično areno. Slovenske žene in dekleta \tM-caio 8vo1 Klas soper Lahe in koroske Nemoe in ta elas nai bi nitel daleč tia med može. ki imaio v rokah usodo aveta. odnosno usodo naših bratov na zapadu in severu* Govorili so 6e tuđi I?. Meža o iuKoelovanskem-ladkem. ko-rofiki beeanec pa o koroškem vpraSa- niu* Slednii se ie bridko pritoževal nad brezbrižnostio prei^nle vlade, koiet Ie edino pripisoval krivico, da so razmeće danes na Koroškem na tako žaloernem stališčn* G- Rože pa ie razlagal o srro-zovitostih Nemcev v Thaterhofu. kiT^or iih je videl in na sebi občutil sam. S r >pevaniem >Lepe naše< se ie zakliu-Čil ta lepo uspeli shod I ]>pa prireditev v Šempetru« Dne 2- I sušcu ob 3- popold'ie t- 1 bila ie krasna ter sl^aina prva jut*osloyanska veselica v pomoć Srbskih bednih otrok \ ko-stilni Fran Florilančicevi v Sempetru pr! Novem mestn ra Doleniskem- Vršila se ie v nailep&em redn in v sporedn 9 saliivo pošto- Cisti dobicek v znesku 5) K kot milodar 6rbski siročadi raših sohratov trpinov. poklonil se ie pred-sednici g-ospei dr. Tavčarievi v Liubliani- Dalie so darovali Jueoslovauski rodoliubi ^kupno °96 K. Vsa čast navodnim Sentpeterčanom in Šmarieča-nom! ApravlzatHa. 4- Krušne koniisiie bodo ura^ovale v petek. dne II. t- m- od 8- do pol l- oo-noldne- izdatale se bodo izkazni?e 7a kruh in moko. Zamudnikom 66 ne bodo izdaiaie izkaznice na magistratu- + Iz seje mestnesa aprovizaHi-8ke^a odseka. ki se ie vršila v tort%k dne 11- marca 1919 ie poročati: Aortivi-zaciia ima v svoiih skladišcih se 70 vreč pšenične raoke in en vason koruz-Tiesa zdroba- Zaloera krasne moke za-do^uie torei za en dan in noL — Č!e ne bi priskočilo mestni aprovizaciii na no-raoč tukaično voiaško preskrbovaU^ce, bi se morala ustaviti peka kruha- Vcia-sko preskrbovališce ie po posredovanju mestnecra žunana pripravlieno, pogoditi I 6 vaeronov krušne moke* Za krasno I moko mora aprovizaciia vrniti voiaxtvu I 6 vaeronov ko razne era zdroba. katerecra pa tuđi §e nima- Pričakovati ie. da se tekom prihodnjih dni crlede preskrl>e z moko preokrene r.a boli&e in no ho Liubliana več v voćni nevemosti. da v čez noč zmanika kruha in moke- — Te-koči krušni teden se prodaia na izk»z-nice za osebo: Vi. ker aidove moke a K 2*80 za ks. K kc amerikanske moke a K 4*6G za ke — Pekovska zadrues Ttrosi da m Aprovizačoi odsek se izr^^^ da to vprašanie za onkrat $e ni aktualno in se b?j elede m^etne pekani** sklepalo pozneie. — Mtekar^ka *veza v Liub-ljani naznania mestni aprm'iziHii. da a 1* marcem cviSa eeno mleko od K 2'--na K 2 50 za liter. Mleko dobaviia Mlekarska zveza aprovizaciii z% do-ienčke in bolnike Naznanieri povi^ek aprovizaciia za»»nkrat ne spreime na jmanie. temve^ pros;. aprovi^^^riia de-f^liio vlado, da rszsodi. ali ie novi^nuid v#n mlekti upra viđeno ali ne- — Na liublianskem tren se zahteva sa telceic me&o, pr&šičevo meso. speh in moko rje-primerno visoko <*ene- AprovizaČni odsek pooblaš&a župana, da posreduie pri deželni vladi in zahteva. da vlada v varstvo konsomentov proti dražileen Srvil vae potreiiuo okrene- — Po zadnjih instrukciiah ministrstva 7a prehrano v Beoerradu so odslei upravičena nakupovati uo vsem državnem teritori-Jn v prosti treovjni le iavna aproviz«-eilska zastopetva. Posainezni trgovci in obrtniki nišo npraviceni poslnževati s^ proste^a nakopa* V Liubliani so ui>ra* vičeni rakupovati živila na teritoriju kraliestva SHS Ie žitni zavod, mestna aprovizaciia. vnovčevalnica za živino in vojna zveza. — Mestna aprovizaciia takoi organizira - nakupno agenturo* Aprovizaciia kupuje živila skapno z vojno zvezo- — Za mestno apro^zaciio ie odkazanih v Voivodinii: 100 vaffo-noy pšenice, 5 vaeronov masti. 200 svini, 50 zaboiev iaic. 5 vaconov suhe-«ra mesa in 3 vacrone eraha- — Aprovizaciia bo skusala takoi nakupiti odka-zana živila po svoiih nakupovalcih- Za nakup živil bo petrebovala aprovizaciia dva in pol mili iona kron* Aprovi-zacni odsek pooblaŠČa župana, da si proti naknadni odobritvi občinskeera sveta proskrbi potrebni kredit. — Sele mestnesra aprovizaciiskoera odseka se vrše odslei vsaki četrtek ob 6* zvecer- 4- Meso na rđeče izkaznice Đ bo đelila mestna aprovizaciia v petek, dne 14- t- m. in v soboto. dne 15- t m- v cerkvi sv* Jožefa- Đoločen ie tale red: v petek, dne 14* t- m. popoldne od 3* do pol 4- štev- 1 do 200. od pol 4. do 4- štev. 201 do 400. od 4- do pol 5* stev* 401 do 600. od pol 6- do 5* štev 601 do 800. od 5- do pol 6* štev. 801 do 1000- V soboto. dne 16. t- m- popoldne od 1* do pol 2-štev- 1001 do 1200. od pol 2 do 2* štev-1201 do 1400. od 2* do pol 3. štev- 1401 do 1600. od pol 3* do 3- štev- 1601 do 1800. od 3- do pol 4- štev. 1801 do 2000. od pol 4- do 4- štev 2001 do 2200. od 4* do pol 5* štev. 2201 do 2400. od pol 5- do 5- štev- 2401 do konca- 4- Kronmir za VII. okraf Stranke TU- okraia dobe krompir v petek. dne 14- t m- pri Muhleisnu na Dtmaiski cesti- Določa se tale red: dopoldne od 8-do 9. štev- 1 do 160. od 9- do 10- štev* 161 do 320. od 10- do 11. štev- 321 do 480. od % do 3. štev- 481 do 640. od 3- do 4- Stev- 641 do 800. od 4* do 5- štev- 801 do konca. Stranka dobi za vsako oeebo 5 kar krompirfa. km stane 80 vinariev* ™ '^J^mP!F' 5l Vt *kr*1' Stranke VI- okraia dobe krompir v soboto. dne 15- t •> in v ponodeHek. dao 17- t- m* pri ifOnleisnu na Dunaiski cesti- Đolo-ea os tale red: v soboto. dne 16- t m-dopoldne od 8- do 9. štev* 1 do 140. od 9-do 10> štev- 141 do 280. od 10- do 11 Stev- 281 do 420, od 2. do 3- Stev* 421 do 560. od 3. do 4- šetv- 561 do 700. od 4-do 5. itey. 7011 do 840 V ponodeliek. dne 17* t- nv dopoidne od 8- do 9* štev* 841 do 900. od 9. do 10. štev- 981 do 1120. od 10. do 11. štev* 1131 do konca. Stranka SJL5L7??*0 2S8*?. 5 k« kroioplrlt* kilocrasi stana 80 vinarfev Hainovejša poroSla. TOefonska potočOa »Slov. Naroda* iz Zagreba. USODA REKE ZAČASNO ŽE ODLOČENA? i Zagreb, 13. marca. .Jutranji list" poroča iz Reke, da so na Rcki razširjcnc vesti, da je na mirovni konferenet glede Reke že padla odločitev in da je sklenjeno, da Reka ne pripade za sedaj niti Italiji niti Jugoslaviji, atnpak da bo začasno internacionalizirana pod protektoratom ene izmed velesil. Italija se je trdovratno naprezala, da bi ona dobila ta protektorat, pa ji ni uspelo. Najbrže ga prevzame Anglija. Po preteku 5 let pa bodo velesile razsodile na podlagi izkušenj, komu naj Reka pripada. (Ta vest je najbrže poizkosna s franeoske strani, vsekakor pa jo je treba sprejeti z vso rezervo). ARETACIJA RADI ZLOĆINOV ZAČETKOM VOJNE. Sarajevo, 13. marca. V Mostaru je bilo te dni aretiranih 56 oseb raznih veroizpovedanj radi sokrivde na krvavih dogodkih iz leta 1914. PRIJETI TIHOTAPCI. Karlovac, 13. marca. Oblasti so prišle na sled veliki tihota-pski družbi,ki ji načeljnje pred-seduik mesarske zadruge Iv. Luketič. Družba je dnevno spravljala velike množine ži-veža in drugih stvarido Bakra in od tam deloma z vozovi de-loma po morju na Reko. Samo prošli petek je vrednost celega tihotapljenega blaga presega-la 100.000 K, skupna vrednost pa več kot 10 milijonov. Tiho-tapci so pod ključem. Nakopi-čeno blago se jim je konfisciralo. ŠTRAJK BANČN1H URADNIKOV. Zagreb, 13. marca. Štrajk bančnih uradnikov traja v polni meri dalje. Posredovanje poverjenika za socijalno skrb g. Bukšega je bilo brezuspešno. Glasilo stavka jočih javlja, da stopi jo v štrajk tuđi bančni uradniki v Sloveniji in Bosni. Z ozirom na notranji položaj in na velike težave, ki jih to gibanje povzroča, je vsako trmoglavost naiostreje obsojati, zlasti ker so n. pr. državni uradniki potrebnejši takojšnje pomoći. OLAJŠAVE POSLANCEM. Beograd, 13. marca. Odpravljena je cenzura za pisma poslancev, ravno-tako jim je dovoljen interurbani telefonski in brzojavni promet v lastno rabo. (V Beogradu še namreč posluje vojaška komanda srbo - franeoska in veljajo še vse vojaške omejitve.) LAŠKI PRITISK POTOM SREDNJE-ZAVEZNIŠKE KOMISUE. Zagreb, 13. marca. »Narodna Politika" javlja iz Splita, da je interaii-irana komisija pod pritiskom laškega zastopnika ustavila splitski list Jadran' za 8 dni. REORGANIZACIJA ŽANDARMERIJE. Beograd, 13. marca. Reorganizacija žendarmerije na celem ozemlju Srbov Hrvatov Slovencev je izvedena. Žandarski zbor se deli na 6 brigad. V Beogradu so nameščeni 3 bataljoni, v Sarajevu 3. v Zagrebu 3, v Ljubljani 2, v Skoplju 2 in v Splitu 1 bataljon. NOV SRB3K1 IIST. Sarajevo, 12. marca. V nedeljo popoldne se je vršila v Sarajevu konferen-ca nekaterih meščanov ter se je skle-Bilo izdajati nov list pod imenom a Srpska Rijeć«. Glavni uredn k bo Stipo Kobasica, bivši >Raucho\ Srbin«, kakor ga je krstil Pribičević Poročtta Ijabljanskega korespondeninega urada, NA NAŠI SEVERNI MEJL SOBOTA OSVOJENA. LDU poroča z dne 13. marca iz uradnega vira: Dne 12. marca ob dveh popoldne so naši oddelki zopet osvojili Soboto, ki so jo napadle nemške koroške čete. Pri Drumljah in zapadno od Laboda so Nemri streljali s stroj-nicami na naše postojanke. SLABE VESTI. (TODA IZ ITALIJE.) LDU. Mllan, 13. marca. (Brezžično). Francoski minister za zunanje stvari Pichon je izjavil časnikarjem, da zvezoe vlade Še nišo priznale Jugoslavije. PREHRANA NEMČUE. SAMOODLOČBA. LDU. Pariz, 13. marca. (Brerfično). Minister za zunanje stvari Pichon je izjavil časnikarjem, da je oskrba Nem-čije z živili odvisna od predaje trgov-skih ladij. Minister je nadalje izjavil, da bo mirovna konferenca odločevala, ali se nemška Avstrija združi z Nemčijo. Intatata« !■ odsovorri aroMki I > Vakrtfai Kopitar^ 62. štcv. .SLOVENSKI NAROUVdne 13. marca 1919. Stran 7, Fraff M/pn»tGrfJe ** »»ceHrlf«. tate UJU B fratri. Utrt trg 4, 3875 Vnnifko mu 2 ^0" naprooaj. k* nOD|lU KH, poveupravnUtvo.SJov Naroda* 2*33 liisatVft *■ *«•■» krajaitvo te tprejme UL8DU v Mtepnovi «im ttaV, i. Kop! n kU! kilogrami parafina. Ponudbe na poitai preda i 27. 29S2 nagradi, Ponudbe pod t&Mttraktor* na upravo .SI. Naroda*._____________29 6 Vrata v ah »IH— pooolnorea nova. ln "fislfl I HThIBI okfogla polltirana miza i: trdega lesa se proda. Nas'ov pri uprav. Slov. Naroda. 2997 Rmkna vsakc vrste po zmernih ce-uUD-OaC n»h rfobatlia redao tvrika Pr. Medica. LjsUJasa. Trtaika ci Postrežba točna In solidna._______________^3^1 iDjHB PHOJin vanj« pri ftVoosrf c*. varovalai fto«reeioval»lel fiiasla ltifca nlica 7/ni. TJradnc ure od 9—11. dop, in 3.—^- pop. *993 I Ulil SlBaUJlf. vcditelivuke vrste »tro ev, spr» imc-n trd» v r-ntetu Več p" dogovoru. Tartar, £*©fla Uta, tabsiea St. a____________2799_______________ HfttaftMl »flM čisto, svetio, rezervlra-UlVJFinU SUlJO, no ne preoddaljeno od belatjske vojalnlee, liče oficir. — Ponudbe pod »Rezervirano 2906« na upr. Slov. Naroda. 2966 Žita za Da&eljan eleUe lafl picen! dobro izolirana telefonska žica s« kapi v veliki SMOlist. Ponudbe na kniigirno K1eiaawyr & BanbeTg V Lji»« ljaal Kongresni trf 1______ 2?2£ rtSfllDI HlOI veliko vi no pisavo te po ceni proda pri SploSni zavarovafm posredovainici, GledaliSka ul. 7 Hl (ulica pri slovensketn gledalištu a rad ne ore od 9—11 dop. 3—6 pop.) 23 rabhena okna Viata vezi in drugo je naprodal r ranlaaj aUvbaol dmftlji r L'nb Ma»»__________________________2^_7 apratma r»< o.ii'fm drutini proti do bn piaCi Nasop takoi. Ponudbe ta koj na Franji JtfcL Karl.irtc. 29 9 ?a vnti sUanikov ii kiibikn se spretemajo v snalen e in oredela vanje. Boatiovai oa^ta S2. K. aVUli. _______________2731 _____________ HeoleBlai mCnar aB mlisarica ss iste 2t v kmteki vodni mtm. PbCa po dogovoru, Ponudbe na Jaatu Uvlta, t>§ sesrafka ptiaa ii lafe v ftUtja pri Pri-gerieJ a. Dtleaja m. illalea. Kraajska ffift hlfa Ptmtnfno vaake vrst« »ICIO JfljlO, debelo z\ zaklanje, kako r tuđi za pleme, ter svela iaica za valjenje ođ lepe Štajerske patme. raz pcgiljam. Zahteva te een;k! Rndorf Hor-vatie. pttta RrižereJ ari Ijateaiera. 2tO3 RDBBisn innkBT tot !elli?vhri^ rtUpnjetlf imicair Xo>\ fn bukov bodi si okrogeJ ali rezan. Cene sa lea nalo-ten v va?ow te naj naznanljo na V. SCAONETT1, parna taga sa dri. ko- lodvorota, tjtibljana. 2048 fjlw eztr. mm, *tl s%? za pokopaliiCem Sv Kr štofa, aje od-dalo za več let v najem. Interesenti naj se lgtaslio v nedeljo od 1—3 pod. v gosti Ini Laatpert, Ljabljaia, Ktltdforska ■I. II. 2^2 Potrtim areem mziimjafno vttm aofodnikoin, prijateljem In znancem tužno vest, da je naš preljubijeai toprog in dobri oče, goapod LAVOSLAV ROPAS tajnik mtertao awll«loo w aTovtjai amoatai danes, 8. marca ob *'4l. mi popoldne, po dolgotrajni boleznl, previđen • sv. lakninentl, v 60. letn starosti, mimo laapat v Oo^pod«. Pogreb nepozabnejja rajnlka bo v ponsdetjek, dne 10 marca 1919 ob polu 5. ori po pol dne U hiše žalosti, v Kandiji St. 72, na 5mihci»ko pokopati^e. __ ^ Sv. maše sa bUfoc dote omrlega wt bo4o brale v veC ceffnrah. Prtdragega pokojnflra priporo^amo ▼ blag sporaia, Kandija, dne 8. marca 1919. faal Ro»aa ro). Jaiatti »opvoga. IrvUui, uateljica, lora, konservatorist^nja, hčeri. Mi'SU- stud. med., sin. 3034 atstt ptfnhui uni v tofirni Josip ČenOTŠek, postat uradnik narrt^nja v svojem, y imenu tvoje Werko JoitnlM in vteh oatalilt sorodnikov vaem prijatelje« in zrancem pretresujočo vest o nenadomcatljivi lagubi avoj« Iskre-noljubijene, nepozabne, srčnodobre soprojge oiiroma mamice, sestre, a\akinje in tete, gospe Roze ČernovSek ro|. Vomer ld)(v pon«deJ)ek. dne 10- marea 1919 ob pol 3. art popoldnc po dolgem, makepolnem ti pijenju, prevfdena a totaJtll av. vere, v90. letu svoje dobe boguvdano preminaU. Tnrplo nepozabne pokojnice se bo v sredo, drre 12. marca 1919 ob pol 3. uri popoldn* v mrtvaikl vaH mestnega pokopaliMa v Pohfeija svečano blagoslovilo ia nata pololilo v pre*godnjcm grobu k večnemu počitku. Sveti rekvijem i« bo darova! v Cetrtek. dnt il marca 1919 ob 10. uri dopoldne v frančiikanski lapni cerkvi. Maribor, dne 10. nuca I9ia 3057 Zahvala. Im *m iattae Iskrenega aohrtfa povodom piabildla aegabe našega dragega sina, svaka, strica is oecaka, gospoda Henrika Misleja, p*)it»*f* f4ifiiaU tzrakamo najarciMjio zahvat __ .,.-,.. n~..... „,-_ Posebno se uhvaljiijem© pi«t **22rtLlS!^!SlJffft ntttv« i« podnradniitm W §■ ** ^1*?1 *!!SiJC^l* zadnjcwo pocJUu, kahor tuđi waa» darova4alj«ai prakraeaih vtmf ia sopkov. Ljvbilaaa, doe U. ssftca 1919L tila^^il Mla4L _____^— fzai a i ata JSJr*^x ali aams^atoC. atodo)a tr batn v Jogo. ^av^i. Naslov &a^a)vl% ••kolla^ ______________S_4«______________ tmfiiaSpcerDtstpiili Naiov p^vc upravnISivo Stovenskei« Naroda. ________________2W raarošilta tofno rroti predplafilu tr- govina Marila tneBif. Eooilfio. ______________10M_____________ KOLO dobro ohranjeno. i mofno pnevmatlko, se radi odpot vania tako| »roda v tigOv im [M IMilittl !! in l\ll 35 sa mo?W# tralce *n *-• ke p ed->«< nixe, ao proda alt Mm«ni* r* dl kor ali druga tivila, f On iUo i\ I (*la*eiearia). Istoram sr pr da tud komp ernt, Crna, muška oMoka la awioti________________3050 Proprođalolci :wk mr tfobs cenovnik o kremi, masti in trakovih za Cevlje, lRtah ter mnogih mnotinskth o>ed>ne tih gretfs in fiankn tak^i od Eksportne trgovine Adlav, Solaol a> 6o.v Dn-«af (Witn) O.. Fratoratraaaa t« Vora»«d Abt 4. 1951 Velika izbira pokrajinskih umetniških in drugih nimnu Narodna knjigama, PreSernova ulica 7. !! Preprođauaoclmfl!! a«di9*BO raznog Hstovnog papira u mapama i kasetama, kreme ta zube krrme za cpele, cigaretnos; papira fOttoman, Had!ija. Golub, Riz Abad e Rtf Mlrza, Ctub Patent, C'ub Valuta itd), cigaretnih tu!taka, finog toaletnog sapuna in druge razne rob«. Ifvvtairst I komiaiosialsil nosao Mabler & Oplatka, Saajroo, Jolateldov trej lja*« •!. noinnejle vrste mit ratpoSiliam vsako mnollno in vsake vei'kn^ti franko vsako felesviško postajo & K 2-50 kilogram, v balomh a 110 kg netto. UP2Korfi!enes9etil)Ke <« Cistega cinka, sesalni sistem, z vsTkDvrstnimi gor'niki & K 26-—- Ma \Mn WMm i-iiilaike« ođ K I*— naprej. s« dobi v trgovini Kari Saria, Maribor ob Dravi. Mml iflozeA Ue išče za naknp vsakovrsten bodisi obdeian, okrogel alt ttojeC v gozdti, zlasti smrekov. Ponudb« pod ,Ut* na I. Jflfastaraatkt aaeocai la Ufaraaeal savtd Booolioli a> Butane, Ljfltrijaaa. Franćevo nabreije 5. TrgoTfaui ■ nbmI SEVER i KONP. p^b i ffjfaj fflfff|_ aaaaaas kupuje in prodala SE M E N A SUHE GOBL &» obi ata jln^S: »c«t |a iaio do«at aa tafcof iroaa. Opra* ia« Ic ari rtrikl r. * IL Oker, LjaMj3aa, teftakafgata aha It 4 Matisj h preda-•*■*!• »M"fc>ii Mri tflMal tawJNrMH Eno- aO tmmm Hia 'X tgoftlin kunctfifo, na ptuM'« m^ta, 00 amal. Ponudne pod .I50oit«a na U tvejoal-vfcaafcl amosidsi« a lnf<»r-•a4ad nta« Maoifak e> »ttaao LtvMtaoa, »smtavo amkratlo I. _^___________aow____________ Ittem ia t avgatf t. I. stanovanje 2 sob in mfpalki. Mirna strm a 7 oseb ftlaotin Fopit r« upravnik Slovenskega Naroda. Praela aa 1S0O kaj Ispe Me iole w Vfoiođvctrski r^a^vraoltf ▼ Novom moaia na Đoioalakesa 30 4 Gospodar, ki ml da stanovanje 2 sob m prjpadki, d bi kot nagrado vsak masec I Um masti. Pon"dbe na upr. Slov. Naroda pod „Bfaat". o«lot rđaeo (arliaU) t«aanord«6«, 6mof l'talko* 101T la lili nudi MiLSO JB3IH, L' ib»tan»t PlorHn-akat alloo 3i. 2389 iiiii ,»SI ivensliesa naroda" se spreirne. Zglasiti se je v „Nar. tiskani*. Josip Jug stavbnl in potilitvenl n: irtesltar Itt llter sn Rimska cesta ft. 16 Saznanja, da 5e vedno dela s prlstnim blagom Itroltav toonau Saeraio coao. Uradno dOTdlfens to 10 la>t o«* aaolooa —tsjtaF#tio lfolIlaBaka TMiTit i Podarit agentvrno komisioni pooaio Karlovac (Hrvatska) Zašto pavtvoi Miirovica (Srera) i Beograd prcooruču'e se gosp. trgovcima za dobavu ranice, kuUuruia brašna, masti itd uz naipopolnije uvjet e. Proda se: namizni telef. aparat, kompl. pretikaina plošča, motor S4PH, 220 voltov, motor 5PH, 115 voltov, dinamo 5 KW in razne druge potrebščine za električno in telef. napcljavo. Kupi sa: dinamo 35—50 PH. 2950 Pojasnila daje I AnMUnstkl ffliatui ii lefor-aiiii and Besljrt a lolanc Ljubljana. Franfejo nabrežje 5. Vabilo redni iblii zbor „Posoillnice w Ćmomliu" rt a. i a. i* ki te bo vrtU 28. aarca lili oo pal 3. pop. ▼ ■naajilalitit pmtartt s sleđečla DNEVNIM REDOM: 1 Poroflio aaCclatv« • poalovanju »ata tili. 9. fWo£lio račamsklh pree;1eđoval- cev o ra&anslctoi ta>l|u£ko za I. 118 ta razđeM|¥t Ost dobč«a. 3. Porobio revizhslco tevrieno 15. io 16 aprila 191H po Zvezi $lo- vemkth tidiugf Ljubljani. ^ PraeVoajL V aMafo netUepCaosti se nU dr«ai redni oMnt abor na Istem kraj«, z utiei dneveta ftdoea pol ure kaoocjc tj. ob& tirt laMaift, upr. Slov. Naroda. 2958 jaflifft, Ti^o ifl nm] ?3đ3 r;rr Otet f OtsUnj^__________________2737 UmJ« gg) crna fentka obleka, nova mor-rlBBa U nar^ka bi um, plalč. povrlna |oplca u 9—10 letnega dečka. Naslov povt npra^nUtvo ,Slov. Naroda". 3998 Itarnn fnhi i5<*em- na'raje tako) In fe :SElUU ll)U J mogoče s posebnim vho-dom. (OrsoTnost cei dan). Naslov a upravnižtvu .Slov. Naroda*. 2999 firam nnHifltnia 7S renovirani? vile v IS lili DBOuElil ii Ro>nl dol ni. Ponudbe na aTroraft Baarik, Kohmova c#si« St. it/L 2973 {VUU Uli UiUlil proti oovmtvl v dveh me«ec«h 220 • kron. Poni)dbe na unr ^lovenskega Narodi ^od ,Qara8CIJa'2989* ffrn ban* rlnPji s pHmerno šolsko \z-lUB KEijd liclllo obrube. po§tenlh nar-lev, tpretme v uk tovama kanditov In ilfličlč Jos. Scbaml aasl. v Mubljairi. 2978 Pnđariflse tvflTah^r 1?IK da ^' najrm V-č te po Trgove! f liililjaiii. luoCA zračno stanovame s kcpalmco za ta« koi ali pozneje. — Ponudbe na seltsi sredal 144_____________________801» Maihm liln z vrtom vsameaa v am-PJBUU fllU lem. Biti mora v Ljubljani na lepem prostoru. Ponudbe na unr Slov. Nar. pod „vutneoi v lalesj 3020". 3020 Sliri moćne mara !?"l?~ ~ menrne stresne opeke proti dnevnemn zaslužku od K 12— do K ?2—. Pro* sta hrana in stanovanje. BIlBUl Oma* ha«. Tiont« arorav 3037 Mw veliko iSo, ^r£U£ z velikimi prostori in delavnlcami — ▼zasien v sajem za več let, poznefe tuđi kupim. Ponudbe pod ..Tseaott/Mtl" na upr. Si. Nar. 3021 ffiiira tvent z vrtom v RoSnf dolini Ulilll ali Vođmatu. oo smpl. PUČa se 15—18 tisoč kron. Posredovatci iz-kllučenl. Ponudbe pod „takof leatr" aa L ja^otlOTaoski asonCoi in iafaraiaCai ft« v«d 0eseljak * Rozaac FraaCm aatrdUa šter. 5. 3054 Inhn «3lflB J*b»U£"« krh'J« ta mu an-aUUU idlje ika(lzvzem§ifeaii1ka)saM BTfOfrsiBO bl»f» ispsje trf. saed. ia kom. del* dražba „Biliaa4*. Oasaiska cesta U, v vsak> množini po najvišjih dnevnih cenah. Ker se bo kupovalo samo kra-tek čas, naj se Interesenti polurijo. ■flMitl Hf;a ako so sorti rano nabrani. ImJiOUl Iđi;Bt se ptačajo !0 K čea dnevno ceno. Kateri hoče pojasnila. kako nai bodo mešani laaje nabrani oz. nakupljeni, da zasluži pri kiti 10 K več. na) veraia pri tvrdki Ivas SU-rovt. preparaclja la trgtrtaa s tassil i 2alea pri Celja, 2741 flftffefl Irnla ifl podplati se ceno proda. IflUSIU KOII jo. P.oda se tuđi nov foto aparat ln več ploSČ 13X18 ln ia veliko drugih fotografskih stvari ka-kor kopirni papir, svetlljke itd. Tam se proda dobro obranjen otratkl vasl-Uk in nova knhinjska ura. Ogleda se pri J. Rahnetu Sp. SiSka, Poljska uiica 268. 2908 taapoiDflalKniJ^^fS vojaščme prost, z večjlm premolenjem in posestvom. se želi potom korespon-dence v svrho lenitve seznaniti a istotako gospodično. Premoženje po* stranska stvar. Prednost Imalo konto* ristinjc Dopisi pod .SreCa/SOSt* na uprav, Stov, Naroda 3031 Krasraa mnotalak* ropradvkolla v vo6 barvah ZNAMENITE GBOBABJETO SLIKE PRI M0ZJ1 THUBflfUfl USTANOVtTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST* aasasBSBasBBaBVSBSBajaaaaavaaasjssaajBa^ Tlapam §8 taa trn Mraka U osa f auđ> lamat okraa tiaka alowamko Mit, Ta roproiahcUa f amlaii aa|loa4a trn aaj. đowr»onotia kar fth laaaaao aUovncL Cenai m pošto kruti 5*50 iflR. KNJIGaRHA k^H Stran 8. »SLOVENSKI NAROD" dne 13. nulta 1911. 62. Stev. Prima - Bosanske slive - Prima! .|ttlAI> Iva. iptl te kamu*. 4#L JrnAa*. Hl prodaja dokler Je zaloga. fervovtstne bosanske sito a K 5*— za kg. Oddajajo se te samo ćete vreće po _____________________kg aa Vreče je prinesU seboj._________________2962 Pozor, oproviznclle in tvornice! Ehrfla: svinjska mast moka, sir, ptistni llptavtkJ itd., v kolikor se dobe izvoznim ^- dobavljam cean. Kupujem vse industrijske rekompenzađjske predmete. Prostec za brzojavne in pismene ponadbe in oferte. 6. OTUJll Velika Kikinda (Nagyfciklnda) Banat ^^== Priporocam se za ====== S0BN0SL1KARSKA DELA ob točni fzvr&itvi rn rmeinih eenah. — Sprejetnam tud! naročita x defele Fra ne Ambroi, L|nbl{aiia9 Blmalui cesta Ilev 11. I. Jugosl. tvornica štapova Sunja, Hrvatska. tVepomća sve vrste izradjenlh stapova (izprehaiainih palic) na malo in veliko dz najjeftinije dnevne cene; uzorak Šalje «e pouzećem. 1616 Ha privatni ili legat v Mariboru •e prttno I. aprila 1919 novi tečaji za sttnogra Ijo (slovensko In nemSko) artrojoplnjo (slovensko, in nemško) pravoolsia v zvcH • ti-o;ovsklm •plajem, racnnntvo v zvezi ?. navadnim knjigovodstvom, lepopl* •ja)f alovanakl In nemškl jezik. V nadalieva nem tečaju za alovan-ftčlno se bo pouCevala slovnica in korttpondenca. — Nat ^H ^^1 U iam]a no volju] em si tem potom vsem inteiescatoin Bjnuaiiti, ^^m ^^H kaj Imam vedno v zalogi: ^^m H pohlstvo, mohkl les, barvano, H I II I omare, postelje, miže, stole, obešala za obleko aorivmlnfte, knlnaj- I II I ske oprave, zimnice (fedennadraci, dratmadrad), pisalne mŠut v ve^em Stevttu, nadalje imam vedro veliko zaJogo tudi pohifttva iz trdoga lesa. Pripofo£a te 2574 trgovina pohi&tva Vido Bratovi Ljubljana. (KolizeJ). Ljubljana. PrrtajilDS terijer i Celji t b^ Rar. iona je otvorila antenska .Čevljanka Zadruga" t £ Mosiije. Ceviji iz pravega usnja v vseb vntab od delavskih do elegantnih. Trpeino ročno delo. Oglejtc si osebnot 2897 ■■■■■■■■■■■ B ■■■■■■■■■■■■ J Kupim 49 20 mirta 1919 vsako anožlno J ■ IV je±ic ^mu ■ po najviSji dnevni etni. — Prosim ponudbo pismeno kakor tudi mno- ■■ aj žino in Gcao. M 2 lakti Praiii. M«va meta iL 79. g ■■■■■■■■■■■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■ I db tohe j amar" I ordinira od 2.-4. popoldne ^v Prezentom ulici 5, L nođstroplc, ■ Kunuiem I jelive i bartve riaske i tropce I =e= IVAN HARTL, ^^ I Zaarab, Ojorclllteva unca br. Sa. | I Cevlil tovarne I I P©ter KOzina & Ko. I I li uttlaatteva tovro, »akt fm lakavtf* aamfa s ■■■!■«■ H ■ poiplatt m UH* »a iaatmiB aaaafe. ■ 9 troežal slnasld li Hm lalatlaa t §aa4as1M aaMril aa H Pj^v «^ u Jbiiana ~~fl\ \ lito IJablJaoa Itfolfova uL 3. SVETOVNI IZDELKI ililtr. tim ilrtlrilffta ii Ustala, utoiial litaii ^^BnKana? *B^ I* tm: Svatla n. m a WWn ti! J9HI RPlol, tluMima «**» aa a| #a na vntli knfih Slovenije W& ■**• ^H Iama#JailattaanJa pod orodnimi pogoji sa takoj LIHIIU|H1II1U k. »M,,«, ■«, »,11 it W, D^trt«. Nafpopolnejtl, neprefcosl|lv prodnkt )e milo x znamko _____ S«r ..SRNA" -a* lo. Peck. twoffaKa artla la »oda. KraiU. Ugodna prilika za nakup Speha! Špeh od pitanih praSičcv, najboljše vrste oddajtm od sobote 15. do srede 19. t m. po K 3O— kg. Od četrtka dalje po primerno višji ceni. 3056 Jakob Jesih, mesar. Šolski drevored. Ljubliana. Kupujem marvu, telice, svinje, mast itd. po dnevnima cijenama. Preuziimiiem takodjer na komisiju prodajo gore na-vedenega blaga za čitavu Sloveniju. Cijenjene ponudbe Šalju se na Ja&ka »•»•vic. vUtrgottna Uwm i raklnaoai marroa*, Maaltnma. 2941 Trgovci! Trgovci! ■ađlni: kremo za Cevlje najfincjSe vrste (terpenttnovo kremo) crno, znamke • Peifeks«, po K 19-— ia 34* tucat, »Erdal« po K 1O-— tucat, „Eruos" in ..BicleroK po K 19 tucat, Ia Ia poper Singapore kg po K 1401—, la jedrno milo K 12 - kg, cigaretne strojnice (Htls°) po K 13*- in 14'— za 1000 kosov, kristalno sodo za pranje po K 260*— za 100 kg, cigaretne papirčke Ottonan in Golub ter vse drugo blago. Narocila na: Prve dol zastopstvo ttMetropor Novo mesto 81, Polenjsko. ! SUETLA ! Bata*t|a taralaa, alaktratabalaml praaaiali, (teddek sretome slovanske tvornice). Generalna repreznetanca za en groš v kraljeshm SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, "" žacasno Mmbljain«,_______________________IMraka allea ftt. M/L Zameniam veleposestvi MAw, aron dirano, 47 orator, leSete tik Joine žeiesaice, 5 km od postale Poljčaite. 1 km od postaje Zbelovo : vila t mliaom, 8 sob t pohiStvom, bi£a za ma-terja, draga za vlničarja, gospodarska poslopja; vse prenovljeno leta 1914; dva konja, 7 glav goveje živine, tri svinje, voze, sode, orodje; vinograd 10.000 novih trsov od leta 1912, 500 sadnib dreves — za MŠo v Maribora ali v Ljubljani — Ceailna vrednost 900.0CO K. — Bi\ Itsa laiaff, o4-________________________Tatatt, Kaapaa._____________________273^ Vse inozemska dnevnike f9Lf Eche de Parie", „Jeurnal", „Times", ter tedniki „Lf llluetnaticm'S „Graphic", inezemske tehni6ne fai modne časopise dobivate najlažje potom knjigarne 29» Kleinmayr &Bamberg, Ljubljana KtNtgresni trg *t« 2. Zahtewajta cenownika_______Zalrtawajta o#aiowiilfci (em 21 ulil me oUeke aks se s presamajeai starlt It kesicatai entesjeai Tasstsnifc ioseat ten\ NajmoderneiSe barve. prihranek denaria. ^sssss^i^sss^ssssz aUsra BI iMaa fSVrnVaav^ sssssssaasnnnsnBss rlU m BJfiCp PPSL Him a illNajl, lOIKat anali, pap ■ Anwwajl pm Cffnv-' mC DBlaTaVJ TpiafM t PoUnusM asaaa it, 4. »^*7 #■*#•"• VainB>lVnf Padryfnicat lalaabarnjona at.4. _^—_ Pofttna narsćlla no toens feKv/ra*nJ«Ja» ——-^ Razpis. Pri gozdarskem oddeisn deielne vlade zm SloveflQo (poverienStvo za km«-tljstvo) v Ljubljani je namestltl začasno pisarniškega slugo. Pravilno kolkovane protnje opremljene z rojstnim Ustom, z dokaiDI pripadnosti b kraljevini Srbov, Hnratov tn Slovencem in dosedanjem službovanju ter zdravniškim izprlčevalom o sposobnosti za izvritaranje službe Je vložiti do 17a marca 1919. Vojni invalidi — sposobni za službo — imajo prednost v anatn aaredbe deielne vlade za Slovenijo v L|obljani z dne 23. novembra 1918, it 1LS. Gozdarski oddelek deželne vlade v Ljubljani, dne 10. marca 1919. 3029 Cement beton cement beton cement Otment beton cement beton JOSIP CIHIA& betonska tvornica .\ Ljubljana ftuprott tepatfianU veffttfatal prcvzcma rsa v to stroko spađajoča dela L s. železo-beton, stropove, tlakovanje čest, hodnikov, kanalizacije, fundamente, ograje itd. Izdeloje vsa katnnoseSka dela v tunetnem kamna i. s. stopnice, balastrade, plo-Sče za veže, korita itd. Priporoča zaloge beton, oevi, ploSč za tlak itd. 2730 19" Prodaja portland cementa. "^| Oement belon cement beton Cement botoa oomont beton cement