Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 (ld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec X (Id. 40 kr. T administraciji prejemali, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 fld., za četrt leta S (Id., ia en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. ! Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „K&tol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. lakaja viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. Štev. 255. V Ljubljani, V torek 7. novembra 1893. Letnik: XXI. Boji za šolo v Gorici. 11 Gorice, 6. novembra. Kakor smo pričakovali, tako se je zgodilo. Mestni očetje goriški vložili so protest zoper odlok deželnega šolskega sveta, ki je ukazal zapreti novo otvorjeni laški šoli. V utoku goriških Lahov proti odloku deželnega šolskega sveta na ministerstvo pogrešamo glavnega, pravega, jedino resničnega vzroka, zakaj so podali utok. Navajajo su vzroki, da je deželni šolski svet ravnal nezakonito, da si nasprotuje, ker je prej zapovedal mestu, odpreti novih laških šol, sedaj jih zapira, da krati tolikemu številu otrok dobroto pouka, da visokorodni grof Alfred Coronini, državni in deželni poslanec, nima prava, pisati uto-kov proti sklepom mestnega šolskega sveta itd.. .. Glavnega vzroka utok niti ne omenja. To je s stališča goriških Lahov naravno. Zato ga povemo mi: Mesto, ker po zastopu zagrizeno laško, mrzi slovenske šole; brani se jih, kakor zlodej križa; uver-jeno, da bi moralo zidati in vzdrževati Slovencem šole v bližnji bodočnosti, deluje z vsemi silami, da jih potisne v daljno, mračno prihodnjost. Ker postavne poti več ne v£, zagrabilo je nezakonito sla-mico. Otvorilo je dve laški šoli, predno je bil rešen in vročen priziv goriškim Slovencem proti otvor-jenju omenjenih šol. Se ve, da deželni šolski svet ni smel prezreti nezakonitega postopanja mesta, ter da je pravično in dosledno ravnal, ko jih je velel zapreti. Ta ukaz je bil Lahom , nov povod utoku. Vsak utok in tudi slednji zadržuje in odlaša zidanje slovenske šole. Evo namen utoka. Znano je dalje, da se je sklicevalo mesto v prejšnjih prizivih proti slovenskim šolam, da nedostaje gmotnih sredstev. Ako bi bil deželni šolski svet molčal, bi bilo imelo mesto še večjih troškov, ko doslej, ker bi bilo vzdrževalo dve šoli več. Kadar bi pristojna oblast zapovedala zidati Slovencem šole, bi Slovencem naklonjeni mestni očetje vnovič kovali utok, v katerem bi se naslanjali na vedno rastoče troške za laške šole in Slovenei bi morali ko doslej plačevati zasebne šole. Kdor zua, pa zna. A do kedaj bo ministerstvo mirno gledalo, da se mesto Gorica ne pokori ukazu višjih, pristojnih mest, da kakor za stavo odpira nove laške šole, odlaša vstreči zakonito utemeljenim tirjatvam goriških Slovencev?! Upamo, da se v kratkem ojači ministerstvo ter ukrene, kar zahteva zakon. Politični pregled. V Ljubljani, 7. novembra. Sestavljenje nove vlade. Knez Windisch-griitz se je povrnil na Dunaj in začel z vodjami treh velicih strank posvetovanje o sestavi nove vlade. Program za bodočo vlado so baje že preskrbeli vodje treh glavnih strank. Kakšen da je v vseh podrobnostih ta program, ne vemo, posebno obsežen ne more biti, ker sicer bi se o njem vodje ne bili megli sporazumeti. Knez Windischgriit» gotovo dobro pozna ta program in se hoče ravnati po njem, ker drugače bi pač vlade ne bil prevzel. Kdo bodo novi ministri, se še ne ve. Govori se, da bode učni minister Poljak. To se nam zdi precej verojetno. Levičarji in konservativci so si posebno nasprotni v stvareh, katere spadajo pod to ministerstvo. Poljaki pa v tem oziru zavzemljejo nekako posredovalno stališče Ko bi bil kak odločen konservativec ali pa kak odločen liberalec imenovan za učnega ministra, bi to že v začetku oviralo skupno delovanje treh velicih strank. Govori se pa tudi, da portfelje notranjih stvarij in tinanc dobe levičarji v roke. Če je to resnica potem bodo konservativci imeli pač največjo škodo od premembe vlade. Ta dva portfelja sta velike važnosti. Minister notranjih stvarij je nekako duša vsega ministerstva. Ou imenuje politične uradnike, kateri potem vodijo razne volitve. Če dobi levica v roke ta portfelj, jej bode to za dolgo koristilo, posebno ako pride naposled do razpusta državnega zbora. Levičarski finančni minister bode pa že gledal, da se davčna reforma ne izvede v škodo velicih kapitalistov. Trgovinsko ministerstvo se baje razdeli v dve ministerstvi, trgovinsko in komunikacijsko. Če se to sedaj zgodi, storilo se bode le zaradi tega, da bode več portfeljev razdeliti mej vodje strank. Nekaj bode pač tudi ministrov brez portfelja, najbrž trije, češki, poljski in nemški. V nedeljo je baje grof Hohenwart predlagal knezu Windischgriitzu, kako da naj razdeli portfelje in danes ali jutri morda že kaj natančnejega izvemo. Poljskemu „(Jzasti" se piše z Dunaja: Vsi po časopisih razsejani zaznami kandidatov za ministre imajo za podlago prosto kombinacijo. Govorijo prav, ker jedna stvar je že danes trdna, in ta je, da naj se kakorkoli konča kombinacija, Plener na vsak način pride v kabinet. To je izključna zasluga največjega njegovega neprijatelja, dr. Stein-bacha, auktorja projekta volilne reforme. Stoječ jedenkrat na stališču koalicijske vlade, treba se je s tem vstopom pl. Plenerja v kabinet ne samo spraviti, ampak uvažati to za pozitiven fakt. Kajti pred vsem ima pl. Plener v jako visoki stopinji zaupanje svoje stranke in je torej osebni porok trajnosti tej kombinaciji; nadalje je to človek nenavadno lojalen, in tako ne bo rabil nikomur na škodo koalicije, katero je sprejel. Tudi iz Hohenwartovega kluba je izšlo geslo, katerega se morajo poprijeti tudi Poljaki, da je treba pri vstopu pl. Plenerja v svet kronin pokazati proti njemu popolno lojalnost in zaupanje, ko se more s trdnostjo pričakovati solidna vzajemnost v tem oziru. „Ehrliche Feinde, ehrliche Frennde!" — Na tem mestu treba še opomniti, da ima vstop pl. Plenerja v kabinet za ostale stranke še drug pomen. Misel koalicije, če prav teoretično jako prosta, predstavlja v izvršenju neizmerno tež-kočo. Tu zahteva in zmore jako natanko ravnotežje LISTEK S e k e 1 j i. (Rodoslovna in životopisna razprava.) (Dalje.) Tndi v stranski kapeli župnijske cerkve v Ormožu se nahaja ličen nagrobnik, katerega si je dal Jakob Sekelj napraviti, predno je bila cerkev frančiškanov postavljena. Dotična v tlak vložena plošča je okrašena z grboma Sekeljev in Szecsijev in ima napis: „Hie liegt begraben der Kdel Wohlgeborne herr herr Jacob Ziikhel von Kevent, herr zv Frie-dav und Margareth von Oberlimbach. Im Jahr M.CCCC.L.XXXX.V ist gestorben Jungfrau Catha-rina am Montag nach Inventis Crucis. Jungfrau Barbara ist gestorben den Frejtag nach Unser Lie-ben Frauentag der Scheidung M.CCCC.L.XXXX.VII. In den Jahr ist gestorben herr Franz am h. Kreuz Erhohung. Gestorben ist Jungfrau Eustachia am Montag St. Georgi anno Dni M.D.I. Denen Gott gnadd." Vdova Marjeta, ki se je bala, da bi dolgoletna pravda z grofi Schaunbergi utegnila zadnjo voljo njenega soproga razveljaviti, je oporoko predložila cesarju Maksimilijanu, ter ga prosila, naj jo potrdi. To je dnč 17. marca leta 1506. tudi storil z odločnim pristavkom, da imajo vse gosposke oporoko v popolni veljavi pustiti iu da ne smejo ničesar spremeniti. In oporoka je ostala veljavna ter se je v vseh točkah po željah Jakoba Sekelja izvršila. Predno pa o bratu Miklavžu in otrocih Jakoba Sekelja govorimo, opišemo naj še njegov rodovinski grb. Rodovinski grb Sekelja je bil moder ščit z rumeno črto v sredini. Nad črto v gornji modrini lesketali ste se dve zvezdi, a pod spodnjo modrino je bila tekoča voda, iz katere se je povzdigoval velik siv pes z rudečim jezikom. Tudi iz venčane čelade nad ščitom, katera je imela moura in rumena krila, molel je jednak pes. Razven tega grba imeli so Sekelji tudi ščit, na čvetero razdeljen. V desnem gornjem in levem delu je njihov rodovinski grb, v levem gornjem in desnem spodnjem delu pa je rudeč ščit in v njem rumen kronan dvoglavui orel. Ta grb so Sekelji dobili od Szecsi-jev.s) Kakor je iz oporoke Jakoba Sekelja razvidno, živeli so izmed njegovih bratov in seBter leta 1504. še Eleonora,Urša,Pudencijana in Miklavž. (' Rokopis v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. ») Stadl, Ehren-Spiegel d. Herz. St. O Eleonori vemo le toliko, da je s svojim soprogom Bernardom pl. Thurocz, kolovodjo plemstva hrvatskega 3), živela večjidel v Slavoniji; tudi njeni sestri, Uršo, soprogo Janeza barona Rav-berja, in Pudencijano poznamo le po imenu. Miklavž, najmlajši sin B 1 a ž a S e k e 1 j a s sestro Ivana Hunyada, je z bratom Jakobom in stričnikoma Janezom in Benediktom v listinah večkrat naveden. Dokler je njegov brat Jakob živel, bival je Miklavž večinoma v Borlu, po njegovi smrti pa se je podal na svoja posestva v Slavoniji. Tam je posedal grad Stupčaniea, a po bratu podedoval še polovico grada Dobra kača pri Daruvaru. Tudi na Sedmograškem je imel obširna posestva, katera je deloma bil priženil, deloma pa po bratu podedoval. Imel je sina Štefana, ki je po očetovi smrti okoli leta 1514. prevzel obširna posestva, katera so mu v poznejših letih pustošili Turki. Na Slatini, graščini v Slavoniji, nahaja se latinski rokopis, pisan od jednega iz Sekeljeve rodovine, najbrž od Štefana samega. V njem se poroča, da ko so Turki leta 1522. zgoraj imenovana grada Stupčanico in Dobro kučo bili v svojo oblast dobili, je Štefan Sekelj bil prisiljen, svoji hčerkici Ceciliji pri svojih sorodnikih na Slov. Štajerskem, in sieer v gradiču Svetince (Mindszent ad Petovium), politično v kabineta. Kajti le aa ta naiin morejo stranke, umirjene, kar se tiče največjega svojega dobra, katero bo nekako deponovano v kabineta, lotiti se dela na tem tesnejšem polju, ki bo njim vsem skupno. Pl. Plener je tako precizna osebnost, da bo to političuo ravnotežje zmoglo sklicanje znamenitih političnih sil iz drugih klubov, da bi bila zadovoljnost, o kateri govori, utrjena. Ustvarjenje kabineta pa je danes večjega pomena, kakor kadarkoli, da koalicijski kabinet ne bo stvor — za daljše življenje neizdaten. Pri tem pa je jako verojetno, da dobe Poljaki razven ministra za Galicijo še dve mesti v kabinetu; v tem slučaju bi Čehi dobili znova lastnega ministra. Parlamentarna komisija »Poljskega Kola" je imela sejo, kjer je predsednik Jaworski poročal o svojem postopanju glede vprašanja krize. Komisija je sprejela poročilo. Položaj je splošno nepremenjen. Poljaki poslanec IVlodzimierr Gnie-tvosz je poročal pretečeni torek okoli devetdesetim svojim volilcem o svojem delovanju v državnem zboru in predstavil delavnost »Poljskega Kola" v tiru cele krize. Volilci so mu dali jednoglasno zaupnico fn ob jednem zahvalo za celo »Poljsko Kolo" za odločno postopanje v obrambo interesov dežele. Volilna reforma. Ce so poljski listi dobro poučeni, se poljski klub strinja glede na volilno reformo z levičarji. Poljski časopisi namreč priporočajo, da se osnuje posebna delavska kurija. Da pa Poljaki ne zgube dosedanjega svojega vpliva, mislijo poljski časopisi, da se mora pomnožiti število ga-liških poslancev še v dosedanjih kurijah. Da se pa varuje deželna avtonomija, se pa mora poprej vprašati tudi gališki deželni zbor za mnenje. Ker imajo Poljaki z levičarji in Coroninijevci večino v zbornici, je vsekako mogoče, da taka volilna reforma naposled obvelja. Bes da je za osnovo posebne delavske ku-rije treba dvetretjinske večine, ali ni izključeno, da nemški nacijonalci in konservativni veleposestniki ne bi se dali pridobiti za tako premembo volilnega reda. Rumunsko vprašanje. Pomenljivo je, da nekateri mažarski listi prihajajo do spoznanja, da je nezadovoljnosti mej ogerskimi Bumuni krivo to, da se povsod Bumuni odrivajo. V šolah imajo le mažarski dijaki ustanove in v javnih službah se le Mažarom daje prednost. Po mnenju teh listov bi se Bumuni hitreje sprijasnili z razmerami na Ogerskem, ki bi se v šolah in v javnih službah bolj ozirali na Bumune, kar ti listi priporočajo. Seveda ti časopisi nočejo nič slišati o narodni jednakopravnosti. Na ta način le upajo vzgojiti mažaronov, ki bi pospeševali njih namene. Mislijo si, da bi ti rumunski Ma-žaroni lahko vspešneje razširjevali mažarizacijo mej Bumuni, nego so jo dosedaj mogli mažarski uradniki. Nadejamo se pa, da Mažari tudi na ta način ne dosežejo namenov svojih. Wekerle in Apponyi. Ogerski ministerski predsednik Wekerle je moral preklicati v zbornici očitanje Apponjiju, da ni nič dal za honvedski spomenik. Pri tej priliki je pa ministerski predsednik razkril, da je tudi on dal nekaj za ta spomenik, če poiskali varno zavetje. Tudi več njegovih podložni-kov je, hoteč se rešiti turške sužnosti, zapustilo svoj dom v Slavoniji ter se na Slovenskem naselilo. Nadalje piše Štefan Sekelj, da je njegova hčerkica v Svetinskem gradu umrla in da je bila v kapeli na Trsteniku (in sacello ad montem Tersztenik) pokopana. Ta kapela ali cerkvica je brezdvomno cerkev sv. Urbana, grad Svetince pa je prej ko ne stal na kribu v bližini sedanje vesi, ki je od grada ime dobila. 4) Po tem ovinku vrnimo se zopet k glavni panogi Sekeljev na Slov. Štajerskem, namreč k otrokom dne 27. avgusta 1504 umrlega Jakoba Sekelja. Ta jez Marjeto pl. Szecsi, hčerjo Vladislava Stecsi-j&, graščaka v Gornji Lendavi na Prekmurskem, in Marije »Maladiae" 6) imel sicer več otrok, a večjidel so že v nežni mladosti še pred očetom umrli ter počivajo, kakor je razvidno iz zgoraj navedenega nagrobnika, v stranski kapeli župnijske cerkve v Ormožu. Soditi po oporoki, zapustil je Jakob Sekelj [leta 1504. še nekatere sine in hčere, a od teh so najbrž le trije več časa živeli, namreč Liza, Suzana in Lukež, kajti drugih nikjer ne zasledimo. (Dalj« Bledi.) 4) Poročilo Fr. Krambergerja, bivSega oskrbnika na Sla- tini v Slavoniji z dne 14. julija 1871. tudi imena njegovega ni v seznamih, katere so objavili časopisi. Označljivo za razmere na Ogerskem je pač, da mora ministerski predsednik v zbornici poslancev zatrjevati, da je tudi on kaj dal za spomenik tistim, ki so se puntali zoper vladarja, ker se mu je drugače bati za popularnost. Ruski vojni minister Vanovski baje odstopi zaradi slabega sdravja. Njegov naslednik bode baje general Obručev, ki je sedaj načelnik generalnemu štabu. Na Obručevo mesto pride geueral Ku-ropatkin, ki je sedaj poveljnik ruske vojske v kaspijskem ozemlju. Volitve za pruski deželni zbor vrše se danes. Kakor se da sklepati iz izida volitev volilnih mož, katoliški centrum obdrži vse dosedanje mandate. Nov deželni zbor bode blizu jednako sestavljen nego je sedanji, nekaj malega pridobe konservativci in liberalci izgube. Zaradi tega je pa po liberalnih glasilih že veliko javkanje zaradi propada liberalizma v Prusiji. I$čejo se uzroki te prikazni, seveda se vse drugo navaja, le pravi uzroki se ne povedo, da ljudstvo baš zaradi tega zapušča liberalizem, ker daje le kapitalistom svobodo ga izžemati, in ker sploh spoznava, da mu liberalne naprave niso v prid, četudi ga mnogo stanejo. jFrancija in Nemčija. Zadnji čas se po časopisih mnogo govori o nekem dogodka ob meji, ko je nemški gozdar ustrelil dva francoska tatova divjačine. Tatova sta bila gozdarja baje napadla in on se je branil. Komisija je dognala, da se je ves dogodek vršil na nemških tleh. Vsa stvar se bode lepo gladko poravnala. Francoski listi tudi zaradi tega dogodka niso zagnali tacega hrupa, nego so ga navodno v prejšnjih časih. Vidi se torej, da je v Franciji zavladalo nenavadno miroljubje. To gotovo jedino zaradi tega, ker sedaj vedo, da ni dobiti nobenega zaveznika, ko bi začeli vojsko. Dolgo so se nadejali na Busijo ali poslednji dogodki so jih pa prepričali, &a je car pač za prijateljstvo s Francijo, pa le tako dolgo, kakor bode francoska politika gojila le mirovne smotre. Tirard. V Parizu je umrl senator Peter Emanuel Tirard. Rojen je bil leta 1827 v Genfu in je leta 1846 prišel v Pariz, kjer je sprva bil inžener, pozneje se je pečal s trgovino. Leta 1870 je bil žapan druzega pariškega okraja in drugo leto je t a Pariz zastopal v narodnem sebranju. Leta 1879 je bil prvi pot minister. Pozneje je pa mini-stroval še osemkrat in bil celo ministerski predsednik. Njegovo vlado je posebno občutil general Bou-langer._ Slovstvo. Slovensko-nemški slovar. — Te dni je izšel v »Katol. Tiskarni" sedmi sešitek novega slovensko-nemškega slovarja, kateri vrejuje prof. M. Plete r š n i k. Besedoslovje se nadaljuje v tem zvezku od besede k r u h do besede m e d č a s j e. Franc Ks. Kramer poslednjič korar v Ljubljani. — Njegovo življenje in delovanje popisano od njega samega. — Po njegovi smrti na svitlo dal in dopolnil Karol Klun, stolni kanonik, deželni in državni poslanec itd. — V Ljubljani. Natisnila kat. tiskarna 1883. Oena 60 kr. — Dobiva se v »Katoliški Bukvami" v Ljubljani. — Namen knjige pojasnjuje gosp. izdajatelj v predgovoru tako-le: Po smrti svojega starega ujca, stolnega kanonika Frančiška Ksav. Kramer j a, našel sem v njegovi zapuščini njegov življenjepis, ki ga je bil v visoki starosti spisal on sam Hvaležnost za premnoge dobrote, zlasti pa za lepe in modre nauke, ki sem jih od svojih otročjih let do smrti njegove kot otrok, dijak in duhovnik v preobilni meri prejemal od njega in ki so blagodejno vplivali na mojo odgojo, in prigovarjanje njegovih mnogoštevilnih prijateljev, sta me pripravila, da sem na svitlo dal ta vpis ter svetu ohranil zanimive in v kulturno-zgodovinskem oziru za narod slovenski znameniite črtice, ki se nahajajo v njem. Objavil sem ga najprej v XXV., XXVI. in XXVII. letniku »Drobtinic", po katerih je ponatisnjena ta knjižica. Posvetil sem jo vrli slovenski duhovščini, katero je pokojni kanonik tolikanj ljubil, kateri je bil ves čas vzor pravega duhovnika in dobrega dušnega pastirja in ki zaradi tega v njegovem življenjepisu najde zanesljivo vodilo v raznih okoliščinah dnhovskega življenja in delovanja. Vsem duhovnim sobratom bode torej gotovo dobro došla ta prezanimiva knjižica, v kateri o.u. .>~šli krepko spodbujanje, k zvestemu in marljivemu spolnovanju svojih duhovnih dolžnostij, pa tudi obilno tolažbo in voljno trpljenje v raznih bridkostih, katerih je kanonik Kramer tolike imel v svojem življenju, ne da bi bila dostikrat tit* duša vedela s* nje. Pa nikdar ni zgubil poguma in zaupanja v Boga, zato pa tadi v svojem početja nikdar ni bil osramoten. Knjižica pisana je jasno, v nenavadne krepki besedi, iz katere vsakdo kaj lahko spozna enačaj pisateljev po starem francoskem reku: „Leetyle cest 1'homme — kakoršen mož, taka pisava, alt: iz pisave spoznate moža." Mi najtopleje priporočamo to knjigo, v kateri se v tako lepem ogledalu zrcali plemenita duša možatega pokojnega Kramarja. Umetnost. t Jan Matejko. Vernih duš dan popoludne proti tretji uri se je raznesla po Krakovem žalostna vest, da je umrl Jan Matejko. Poljska slikarska umetelnost je zgubila ž njim svojega stvoritelja, svojega najduhovi-tejšega zastopnika, domovina plače nad sinom, ki jo j je goreče ljubil, ki ji je žrtvoval vse sile svojega i bogatega duha. Mej delom, tako rekoč, je padel j velikemu umetelniku za vedno kist iz roke. Rajni Matejko se je rodil dne 30. avgusta leta j 1838 v Krakovem češkim starišem, ki so pa po dolgem bivanju med Poljaki že popolnoma vrasli v poljskem narodu. Začetno šole je dovršil v Krakovem; slikarstva se je učil na Dunaju in v Mona-j kovem; v rodnem mestu je odprl svojo umetelniško ! delavnico; v samotni zapuščeni podstrešni sobici, od j koder je prehud mraz pregnal nekega fotografa, je j pričel svoje delovanje prvi poljski slikar in jeden največjih slikarjev na svetu. »Karol Gustav v grobu Vladislava Lokietka" in »Žiga III., ko daje plemstvo profesorjem krakovske akademije", sta najimenitnejši sliki iz te dobe. Leta 1864 dovršeno delo »Pridiga Skargina" je že po celem svetu raznesla slikarjevo slavo. Od tedaj je bilo njegovo delovanje skoraj neizčrpno. Nekatere njegovih slik naj tukaj naštejemo: »Bej-tan", »Vilček brani samostan proti Ogrom", »Štefan Batory", »Zveza lubelska", »Kopernik", »Bitva pod Grunwaldom", »Sobieski pred Dunajem", »Za-mojski pod Bičino", »Vernigora", »Ivana d'Arc", »Koščusko pod Raclavicami", »Sv. Klrga", »Konšti-tucija 3. maja" itd. Neštevilni se dalje Matejkovi mojsterski portreti, koder po jednoglasni sodbi presojevalcev, nima sebi jednacega. Krasni so njegovi albumi, n. pr. „Obleka na Poljskem", »Kralji poljski" itd. Dvajset let sem je mojsterski vodil krakovsko »šolo lepih umetelnosti". Narod ga je spoštoval in ponašal se ž njim. Še prošlega ponedeljka je delal novo sliko »Svatba Janeza Kazimira", in ko se je otvorilo gledišče, so ga še navdušeno pozdravljali. V nedeljo je zbolel ; tožil je, da ga tišči v želodcu. Krč ga je hudo lomil. Bolezen je brzo napredovala in dne 2. novembra se je že videlo, da mu ni več upati zdravja. C. g. Krupinjski mu je podelil sv. zakramente za umirajoče; pobožno jih je prejel, saj je celo svoje življenje kazal v besedah in dejanjih svoje nfiporušljivo katoliško prepričanje. Ko je duhovnik po dokončanem svetem opravilu pozval navzoče, naj molijo, odprl je umirajoči zadnjič svoji ustni in zašepetal: »Molimo, najprej za domovino." S temi besedami v ustih, ki so mu bile celo življenje za geslo, je umrl prav v tisti hiši, .v kateri se je rodil. Krakov in Lvov ima obilo črnih zastav v njegov spomin. Grob ima v »grobeh zaslužnih mož" na Stalici. S poljskim narodom žalujemo tudi mi, ki smo ga že preje imeli za last vsega Slovenstva. Duhovitost in neumorno pridnost njegovo sta spremljali kakor dve zvezdi-vodnici dve najlepši čednosti slovenski: ljubezen do Boga in domovine. S poljskim narodom molimo tudi mi: Bog daj slavnemu slikarju slavo nebeško 1 Naj v miru počiva! Cerkveni letopis. Obnovijenje sv. misijona v Nazaretu na Štajerskem. Slovencu je prirojena ljubezen do duhovnika, do duhovnika, ki ga podučuje, vzgojuje in ljubi. Že mati naša vsadila nam je to žlahtno cvetko v naše srce, da ljubimo in čislamo duhovnika. Ni Čuda, ako se slovensko ljudstvo torej veseli, imeti v svoji sredi svojega ljubljenca — duhovnika. Sin naroda, raaziljenec Gospodov, je pa tudi najboljši učenik, tolažitelj tlačenega ljudstva; on ga krepi v težkem boju za vsakdiaji kruh, on ga vodi z besedo in dejanji k večni resnici t kar se godi posebno ob časn sv. misijona. Nazareška duhovnija doživela je pred štirimi leti izredno veselje sv. misijona; navdušenost je bila takrat nepopisna, tembolj, ker se do leta 1889 nikdar sv. misijon ni obhajal. Pa skrbni naš dušni pastir, oče svojih faranov, hoteli so še enkrat svojim ovčicam to dušno dobroto nakloniti ter so naprosili preč. oo. iz Jezusove družbe gg. Doljaka in Toma-žetiča za obnovljenje sv. misijona. Že pričetek dne 22. oktobra je pokazal, da je bila srčna želja vseh faranov, slišati zopet gorečih govornikov; in do konca misijona je ljudstvo kar vrelo k pridigam ter spovednicam. Smelo rečem v tolažbo preč. oo. misijonarjem, v spodbudo čč. duhovskim sobratom, da se je cela fara udeležila sv. zakramentov; ali kaj hočem govoriti o fari, ker je obhajencev bilo čez tri tisoč! Do vrhunca pa je prikipela gorečnost ob sklepu misijona; cerkev, akoravno prostorna, bila je do zadnjega kotička natlačena vernega ljudstva. Vsakega brezverca pretresti bi moral glas pobožne množice slišati govoriti krstno obljubo; mi verujemo. Upamo, da bo pa ljudstvo to svojo prisego tudi izpolnjevalo. — Prisrčna hvala bodi izrečena preč. oo. misijonarjema; enako vsem čč. gg. dekanijskim, ki so to slovesnost povzdignili s svojo navzočnostjo. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. novembra. (Volilni shodi.) Gosp. deželni in dižavni poslanec Miha Vošnjak bode poročal o političnem položaju v teh krajih in te-le dni: V soboto dne 11. t. m. zvečer ob 6. uri v Mozirju v gostilnici poštarja Goričarja, v nedeljo dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne v Gornjemgradu v čitalnični dvorani, popoldne ob 4. uri v Ljubnem v Podslemen-šekovi gostilnici. O teh prilikah predstavil se bode tudi g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celiu, kot kandidat za mesto deželnega poslanca, ki ga bodo volila mesta in trgi celjske mestne skupine dne •21. t. m. (Vežni tarifi na dolenjski železnici.) Z Dolenjskega se nam poroča: Govorilo se je mnogo in tudi pisalo, da bodo vožne tarife na ddenjski železnici s 1. novembrom znižali zdatno! Imamo že 4. novembra in cene so še iste! Naj bi vendar merodajni faktorji to stvar v roko vzeli, naj prvo tisti, ki so izposlovali nam železnico. Kakor se kaže, se prav malo gleda na korist dežele. Bog nam daj £e dosti tacih dobrih letin, kakor letos; drugače bo kranjska dežela dobila jetiko ! (Od Kolpe), 6. novembra: Metliški odsek za nadaljevanje dolenjske železnice iz Straže v Belo Krajino in odtod čez Kolpo v Karlovec vabi za dan 9. t. m. k zborovanju, ki se bo vršilo ob 5. uri popoldne v gostilni g. Makarja. Dnevni red zborovanju je nastopni: 1. Volitev prvomestnika tega odseka in njegovega namestnika. 2. Gosp. vitez Zaviuschegg poroča o sklepu ožjega komitč-ja. 3. Pokritje prvih raznih troškov. Na vabilu je podpisan župan g. F. Sallocber. Vidi se na vabilu tudi uradni občinski pečat z napisom: „Gemeindeamt der landesfitrst-lichen Stadt Mottling in Kram". Ne bi bilo prav in lepo, da ima tako odlično narodno mesto, kakor je Metlika, tudi slovenski uradui pečat? (Iz Gradca.) Skoraj vso akad. slovensko mladež v Gradcu druži v sebi društvo „Triglav". Poslalo je že dosihdob obilo število odličnih slovenskih mož v domovino, kjer zdaj branijo svoje pravice z orožjem, katero so si pridobili za akad. svojih let; ravno preteklo leto, znamenito v zgodovini „Tri-glavovi" tudi radi nekaterih neljubih, ali srečno prestanih dogodkov, poslovilo se je iz naše sredine lep broj mladih mož, da služijo državi in domovini svoji. Na njih mesto stopila je vrsta mladeničev pri-šedših na novo iz gimnazij, da šteje zdaj društvo nad 60 člauov. Med vsemi društveniki zavladalo je kaj živahno gibanje; isti akademiki, ki se skušajo zdaj v umetnosti političnega kombiniranja, potem pa v milem petju in tamburanju, sklepajo prijateljske vezi v veseli družbi, so si ognjeviti nasprotniki na društvenih sejah, utemeljevaje svoje nazore v zanimivih debatah. Kaj živahno je bilo zadnje zborovanje dne 3. novembra 1893, na katerem si je društvo izvolilo tudi nov odbor sestavljen tako-le: Predsednik drd. med. Fran Krušič; podpredsednik drd. med. Josip Malerič; tajnik stud. phil. Fran Iiešič; blagajnik eand. iuris Vinko Stigar; knjižničar stud. phil. Milab Mencinger; gospodar stud. phil. Ivan Žmavc; odbornik namestnik drd. med. Bela Stuhec. Prvo dejanje novega odbora bila je inicijativa zastran Preširnove slavnosti; zbor je z navdušenostjo odobril sklep odborov, da priredi društvo tudi to leto v proslavo našega pesnika-prvaka koncert in sicer v drugi polovici januvarija meseca. »Triglavu" pa, ki se začenja zopet tako krepko razvijati, je želeti obilo vspeha. Tekom tega tečaja izvrši se tudi preosnovitev društvenih pravil in stvaritev poslovnika, da se popravijo nekateri nedostatki ter natanko označi smer in pot društvenega življenja. (Kmetijska podružnica.) Kakor se nam poroča, se snuje v Sodražici kmetijska podružnica, k kateri bodo tudi posestniki od S?. Gregorja pristopili. Tako je prav! Kmetu se treba pomagati. (Slovesno obnovljenje prisege vojaških novincev v Gorici.) Kakor po druzih avstrijskih mestih ponovili 60 goriški vojaški novinci v Bojcah pod Gorico dne 1. listopada slovesno prisego, storjeno pri novačanju Bogu in cesarju. Vsled premeščenja ča- i stitega g. Jakoba Marzidovšeka v Trst prevzel je j na prošnjo ta nalog veleč. msgr. dr. J. Gabriev- j čič, bogoslovniški vodja. Pričetek bil je točno ob i 9. uri. Po sveti maši stopil je pred šotor ter na- j govoril navzoče vojake v slovenskem, potem pa v i laškem jeziku približno v glavnih točkah tako-le: „Vojaci! Zbrani ste danes tu, da vestno ponovite slovesno vpričo svojega poveljnika, častnikov, dru-gov in prisotnega občinstva, prisego Bogu in cesarju. Kaj prisežete? Zvestobo, pokorščino! Kaj je prisega? Jeden najsvetejših činov. Zakaj? Ker kliče stvar svojega stvarnika za svedoka, da resnico govori. Pravična prisega je Bogu dopadljivo delo. Bog sam je večkrat prisegal, kakor priča sveto pismo. Prisegali so najsvetejši možje starega in novega zakona. Bogu storjeua prisega velja v nebesih in na zemlji. Kriva prisega ali prostovoljno prelomljenje prisege je najhujši, najostudnejši čin proti Bogu. Vi boste po pravici prisegli, prisego zvesto držali v obrambo prestola in oltarja, v vašo vojaško, neoskrunjeno čast, v slavo Avstriji. V to Bog po-mozi!" Oba govora trajala sta okrog 20 minut. Pazno sledili so vnetim, prepričevalnim besedam zuanega govornika prostaki, pa tudi častniki, poveljnik in drugo odlično prisotno občinstvo. Po govorih so ponovili vojaki drugi za drugimi prisego. Veličasten je bil prizor. Lovci, domobranci, potem pa artilerija s topovi z vojaško natančnostjo in oliko. Vsem navzočim vtisnila je slavnost prelep spomin ter poživela vero v Boga in svetost prisege. Da ne bodo pozabili prisotniki oduševljenega govora, smo uverjeni. (Nagla smrt) Iz Škofje Loke: Dne 6. t. m. zjutraj se je, gredoč od kapucinov, zgrudila nagloma Marija Triller, po domače Kovačkova iz Vincarjev pri Škofji Loki, in je bila takoj mrtva. (Misijon) imajo v St. Juriju pod Tabrom, pričela sta ga dne 1. t. m. čč. oo. Fr. Doljak in M. Tomažetič. (Nove ptlaščevalnice.) Javil je že »Slovenec", da je sezidala »Lega nazionale" za deset laških otrok v čisto slovenskem Sv. Križu laško šolo. Namen je jasen. Sobotni »Corriere" opisuje delovanje "lege" in dodaja k sklepu poročila nasvet, da bi »lega" resno in goreče mislila na u s t a n o v i t e v 1 a š k e g a otroškega vrta v D e v i n u (čujte!), da bi za naprej ne zanemarjala hribovitih krajev, ker n. pr. v Šmartnem (strmite ljudje božji!) i n v Brdih je veliko Lahov. Bog zna, kake naočnike nosijo „Corriereu-jevi redniki in vredniki! Da bo „lega" polagoma res zidala laške šole v omenjenih krajih in zavedla kakega nezavednega na laški zelnik, se ne drznem dvomiti. A delovanje „lege" izziva Slovence k skrajnemu odporu ia žrtvo-ljubju, da z združenimi močmi in s svetim narodnim ognjem pojdejo na delo tam, kjer je kaj obvarovati, in otmejo, kar bo možno oteti. (Reške novice.) Dne 3. t. m. so jeli štrajkati tukajšnji odvetniki. Povod štrajku je dal apelovalni sodnik dr. Zarevic. — Hiša „za delavsko podporno društvo" se bode v kratkem začela graditi. Ker je tukaj v tovarnah mnogo delavcev, z veseljem pozdravljamo novo društvo, katero bode delavce podpiralo v njih bolezni. (Prodaja otrobij.) G. in h.-, intendancija tretjega voja v Gradcu naznanja, da se v nekaterih postajah njenega okoliša prodado večje množine pše- uičnih in rženih otrobij, ki se imajo nabrati leta 1893/94. Množina teh otrobij porazdeli se na posamezne postaje nastopno in po naslednjih cenah : Gradec 870 meterskih eentov po 2 gld. 69 kr., Bruck ob Muri 14073/* meterskih centov po 2 gld. 78 kr., Maribor 1711 V, meterskih centov po 2 gld. 71 kr., Celovec 570 meterskih centov po 3 gld. 247t kr. Te otrobi je v manjših količinah možno dobiti konec novembra in decembra 1893, konec januvarija, februvarija, marcija, aprila, maja, junija in julija 1894. Otrobi odpraviti se morajo v dveh mesecih, oziroma v 14 dneh. Odpravo in odpošiljate* preskrbi proti primerni odškodnini tudi vojaška uprava, oziroma izposodi proti plačilu v to potrebne vreče. Izkaz, zadevajoč prodajo teh otrobij, pogleda se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Narodno gospodarstvo. (Konec.) Tudi živinorejcem je kemija mnogo koristila. Vsak živinorejec gotovo redi živino zato, da bi naredila veliko gnoja in da bi jo slednjič dobro prodal. Vsak želi ob jednem več teh namenov doseči, toda ako ne bode živine primerno in modro redil' se mu njegov trud ne bode splačal. Kako pa da se živina primerno in modro redi, pove le ločba. LoČba uči živinorejca, kake in koliko piče naj podaja svojemu živinčetu. Pokazala je najprvo, iz katerih prvin da obstoji živalsko telo, nato pa sklepala, da je treba živali v hrano ravno takih snovij podajati, iz kakoršnih sama obstoji, torej dušeča, i kisleca, vodenca, ogljenca, soli, žvepla iu fosforja, j Hrana živalska mora biti trojna: toplotvorna, i katera daje primerno gorkoto, gradjetvorna, koja živalsko telo redi, in rudninska, katera je obstojni del kosti, dlake itd. Med temi tremi vrstami hrane mora pa biti v vsaki krmi prava razmera. In tu so ločbarji zopet proračunili, da prava razmera je ona, kakoršna je v navadnem dobrem senu, v katerem je štirikrat več toplotvorne, kakor gradjetvorne hrane. Ker pa 8 senom ni vselej mogoče, pa tudi ue vselej najprimernejše iu najvarnejše, krmiti, more ! vedeti umni živinorejec natanko vrednost raznih tva-! rin, ki jih klade živini namesto sena. Sicer bi jih ne znal primerno mešati ter bi podajal preveč gradjetvorne, premalo pa toplotvorne hrane, ali pa narobe. S pametnim mešanjem krme se splačajo živinorejcu tudi slabejše in manj vredne tvariue mnogo bolje. Kmetijska Kemija pa ni sama povedala, kake hrane da je treba živini, ampak tudi koliko. Z velikim trudom so proračunih, da je treba živinčetu, ki nam ne daje nobenega vžitka, dobrega sena ravno za Veo ž're teže. Taka hrana, katere je treba samo za življenje, se imenuje životna hrana. Živina pa> od katere dobivamo kako korist, torej molzna in vprežna živina mora dobivati polovico več hrane, torej '/so sv°je teže. Ta hrana se imenuje užitna hrana. Ako hoče pa živinorejec svojega vola ali svojo kravo odebeliti, mora pokrmiti na dan trikrat več, kakor v prvem slučaju, to je, J/20 žive teže vola ali krave. Tako hrano imenujejo pitovno hrano. Ako bode živinorejec vse to dobro vedel, bode vselej dobro pogodil, pokladaje svoji živini različno pičo, in imel bode pri manjših troških lepšo živino. Iz kratkih teh podatkov zamore sleherni raz. videti, kako važna je kmetijska kemija za umno gospodarstvo. Liga -f- 62. Društva, (Iz Vipave:) V nedeljo dne 5. novembra vršila se je volitev odbora novega društva „Kmetsko rokodelsko bralno društvo"; izvoljeni so bili gg.: Anton Pavlin, predsednik, Ivan Mesesnel, namestnik, Franc Dolenc, tajnik, Štefan Zorko, blagajnik; odbornika gg. Ivan Orel in Štefan Poniž. Namen društva je, da se priprosto ljudstvo izobražuje z branjem časnikov, kar je vse hvalevredno. Posebno zaslugo ima g. Štefan Hrib, ker je lepo sobo prepustil društvu brezplačno. Odbor. Telegrami. Dunaj, 6. novembra. Cesar je prišel iz 71- " *>ešte in sprejel ob 11. uri kneza Alf. Windisohgratza v jednourni avdijenci, potem je pa sprejel ministerskega predsednika grofa Taaffeja. Sestavljanje ministerstva napreduje. Kar poročajo Časopisi o članih bodočega ministerstva, je deloma neresnično, deloma prenagljeno. Tudi so popolnoma brez vsake podlage poročila časopisov o tem, kdaj bode sestavljeno ministerstvo. Budimpešta, 6. novembra. Kralj je predsedoval ministerskemu svetu, ki se je posvetoval o predlogi o uvedenju civilnega zakona. Kralj se še ni odločil in si je pri-držal, da pismeno da vladi dovoljenje predložiti dotično predlogo. Peterburg, fi. novembra. Skladatelj Čajkovski je umrl. Santander, 6. novembra. Pri katastrofi v Santandru je bilo 600 ljudij mrtvih. Portsmbuth, 6. novembra. S častniki in 1 pomorščak dveh angleških ladij so ubiti in 5 pomorščakov ranjenih, ker se je razletela vladna praharna blizu Rio de Janeiro. Šli so bili na breg po pesek. Brazilijanci so jih imeli za vstaše in zatorej hitro zažgali praharno. Umrli so: 5. novembra. Frančiška Binder, posestnikova hči, 0 dni, Parne ulice 14, jetiKa. — Janez Terček, delavec, 28 let, Poljanski nasip 50, plučnica. 6. novembra. Amanda Karlin, profesorjeva hči, 83/4 leta, Streliške ulice 11, uramie. — Janez Juvan, mestni ubog, 901, leta, Karlovska cesta 7, ostarelost. V boln i šnici: 5. novembra Josip Spelič, delavec, 56 let, oslabljenje Tu j c i. 5. novembra. Pri Maliču: Lowy, Kritsch, Schuiidt, Spiegler, trgovci; Martens, Thieben, Haas, potovaci, z Dunaja. — Masehek; Buchta, stotnik ; pl Oppach, nadinžener, iz Gradca. — Franke, potovalec, iz Brna. — Kellner, potovalec, iz Prage. — En-derer, potovalec, iz Inomosta. — Mazer iz Budimpešte. — Podobnik z rodbino z Dolenjskega. — Janžar iz Maribora. — Bruner iz Kočevja. — Hafner iz Trsta. — Lakner in Jerši-novic iz Črnomlja. Pri Mfonu: Frohlich Kaiser, Teich, dr. Pfeifer, Lazar, Havel, Konitz in Koblmiiller z Dunaja. — dr. Globočnik iz Kranja. — Popp iz Celovca. — Mahorčič s soprogo s Sežane. — Pleničer iz Inomosta. — Buchwald, trgovec, iz Krnova. — Blochman, trgovec, iz Trsta. — Beck. trgovec, iz Regensburga. Canaval s sogrogo iz Beljaka. — Kesselberg iz Monakovega. — Filesz, poročnik, iz Ljubljane. Pri avstrijskem caru: Razboršek, trgovec, iz Šmartna. — Zmar od sv. Ivana. — Košir iz Preserja. — Saršon, trgovec z lesom, od sv. Matije. — Saccon in Wolf iz PuljaJ Pri Juittem kolodvoru: Nettl, potovalec, iz Hohen-elbe. — Pagnini, zasebnik, iz Trsta. — Grossmaier s spremstvom iz Gradca. Vremensko sporočilo. Dani Cas Stanje Veter Vreme > S »3. b «# S opazovanja zralcomera v mm toplomera po Celzija •g« £ S rt ^ a 6 7. n. zjut. 2. n. pop. 9. ».zveč. 731"0~ 728-7 7287 10 2 122 11-4 si. svzh. si. zap. oblačno » M 21-50 dež Srednja temperatura 11'3°, za 5"4° nad normalom. Zahvala iu priporočba. Našim sestram, ki so ravnokar pobirale milih darov po lavantinski škofiji za zavod, skazovali so vsepovsodi prečast. gg. dušni pastirji toliko krščanske ljubezni in dobrovoljnosti, da se predstojništvu zdi potrebno za vse to izreči njim najtoplejšo zahvalo. Povrni jim Bog po priprošnji preblažene device Marije njih brezštevilne dobrote. Ob enem pa se predstojništvo tudi zanaprej ponižno priporoča vsem prečast. ge. duhovnikom v točno in najcenejše lzdelovanle, popravljanje in snaženje raznovrstne cerkvene obleke in cerkvenega perila. Maribor, dne 4. novembra 1893. 553 1 Predstojništvo zavoda šol. sester III. reda sv. Frančiška. Športni cirkus F. Corradinija v LJubljani na Cesarja Jožefa trgu. JJ3T Samo Se 7 dnij! Jutri v sredo dni 8. novembra ob 772 uri zvečer velika paradna predstava ■ popolnoma novim velikanskim programom, nastop najboljših umeteljnlh močlj v njih sijajnem izvajanja. daljo g. ravnatelja F. Corradinija £ njegovimi najboljšimi, čudovito J edinimi na ta način lzvežbantmi Jahalnimi, skakalnimi ln izpuščenimi konji. — Nastop vseh olownov itd. Pojutršnjem v četrtek : W 2 veliki predstavi ob 4. nri popoldne in ob 7 V, url zvečer. Cena prostorom: Sedež s številko 1 gld., 1. prostor 80 kr., II. prostor 60 kr.. galerija 30 kr. Otroci pod 10 leti in vojaki do narednika plačajo polovico. Listki se prodajajo vsak dan od 9—10. in od 3—6. ure pri cirkusu. 552 2 Razglas. * 6°l0no bolgarsko državno S hipotekama posojilo. X V rs I