AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 30, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. P blagor očetnjave vam lahko razbijajo, pa morate vse voljno potrpeti M popravljajo, ^ m električne nape-Lz°pet poslujejo ter' ~~ Potniki> ki Pri" it* ^elgrada poročajo, da L ®stolici Jugoslavije poko_ ^ 6.000 oseb, ki so jih bi-^ nemške bombe v dnevih it ' vaP*"ila. V mesto se vratovi normalne razmere. |v v°jaška oblast organi- M 0 testno vlado in začeli %af. v . >iCj ruševine s cest. i^80 Postavili na delo Jude v°jne ujetnike. »t^ naPrave zopet posluje-igj 0 ^udi električne napra-Š n'Ce pa še ne poslujejo, j^go mostov in predo-•lij,. Boje se pa, da bo . Pestil pomanjkanje ži-Wj^'.^ -tudi izbruha epide-1 Poškodovanih vodnih Iv Rdeči križ 1'., jj. e vse one ženske in de-lft(l se Prijavile za delo |::t< Cerri križu v okolici f \da pridejo jutri ihi? do 5 v slovenski «1(1 holmes Ave. k delu. mj 0 doma kaj izgotovile, iL Nesejo tisto s seboj. IV^ na naše ženstvo, da Pi?„ tej humanitarni j Clji. L, ^a obisku lš^ Bukovec, ki služi Stri. P.j v taborišču Forrest, it ^ Prišel zadnjo soboto ■ ^ svojim staršem, ki jih je s svo-ftk0!11 veselo presenetil. liSžfT1 ^ m0ral z°Pet f 'sk/' Pred odhodom iz" Kti.ene pozdrave na vse atelje in znance. Žj »Peracijo |Ve le Prah iz 16123 |fSet,Ave" je srečno pre-jSici*0'-'0 v Huron Road Pio ' Prijateljice jo lahko 1!Do ? do 8 zvečer, ali od I\Pol sedaj nekje na' |J\ 2ll°du (menda v Je- {j.1*1 kabinetu generala IV. ^fviča se nahajajo I"' ^topniki Slovencev. Il'li ^ Se nahajajo v kabi-ministri, ki so I ju.. Jugoslavijo. Med J uf?lednej ši vodje hr- vatske kmetske stranke in sicer: gg. dr. Juraj Krnjevič, glavni tajnik HSS, dr. Juraj šutej, finančni minister ter ban hrvatske banovine dr. Ivan šubašič, kateri zastopa avtonomno oblast Hrvatske. "Dr. Vladko Maček je bil zadržan v domovini. O njegovi usodi ni dozdaj nič znanega. "Iz tega je razvidno, da se nahajajo v vladi kralja Petra II. vsi pravni in edini zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov Pavelič si! je prilastil oblast edino s pomočjo neke vojske. — Bogdan Radica, dopisnik centralnega presbiroja." Nemci pripovedujejo, kako si trgajo zdaj med seboj našo Jugoslavijo Berlin, 29. aprila, — Nemški časopis Dienst aus Deutsch-land, ki je nekako glasilo zunanjega ministrstva, piše, kako si Nemčija, Italija, Madjarska in Bolgarija dele med seboj Jugoslavijo. Takole so si razdelili plen: 1. Nemčija je že vzpostavila svojo civilno administracijo v Spodnji Štajerski in Koroški, ter v severni Sloveniji (Kranjski). 2. Madjarska je zasedla ozemlje med Dravo in Donavo do romunske meje. 3. Bolgarija je dobila južno Jugoslavijo, Vranje, Skoplje in Prilep do Ohridskega jezera. 4. Italija je zasedla vso Dalmacijo in okolico Ljubljane. Natančne meje še niso poro-čane. Ravno tako ne meje hrvatske države, katero je Hitler uradno priznal. -o- Nov grob Po dolgi bolezni je umrl Anton Arko, star 73 let, stanujoč na 3552 E. 80. St. Doma je bil iz fare Zagradec na Dolenjskem. Bil je član društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ ter Najsv. Imena. Zapušča pet hčera: Mary poroč. Blatnik, Frances poroč. Novak, Tillie, poroč. Stržaj, Nettie poroč. Cimperman, Ana poroč. Worafko, dalje sinova Joe in Er. nest, sinaho Phiilis Arko ter tri sestre: Agata škoda, Amalija škoda ter Rose Verbič. Pogreb se bo vršil v petek dopoldne v cerkev sv. Lovrenca iz hiše žalosti, 3552 E. 80. St. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim pa izražamo naše iskreno so~ žalje. Svidenje po 18 letih K svoji sestri, Mrs. Pauline Lozar, 3895 E. 93. St. je prišel Mr. Joseph Kandus. Videla se nista polnih 18 let, torej je bilo gotovo veselo svidenje. Mr. Kandus je pripeljal s seboj tudi svojega čvrstega sinkota. želimo jima mnogo zabave v naši metropoli. Novorojenka umrla Staršem Joseph in Mary Sre-brnak je včeraj umrla hčerka-novorojenka. Pogreb bo danes popoldne ob dveh iz hiše žalosti, 3584 E. 81. St. pod vodstvom Louis Ferfolia. Naše so-žalje prizadetim staršem. Smrtna kosa Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu, 1176 E. 61. St. Frank Škoda, star 75 let. Pogreb se bo vršil iz Frank Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Čas pogreba in drugo bomo poročali jutri. K molitvi Članice podružnice št. 25 SŽZ so prošene, da se udeležijo skupne molitve za pokojno sestro Josephine Slogar nocoj ob osmih v Zakrajškovem pogrebnem zavodu. Vežbalni krožek pa naj ji izkaže zadnjo čast. Plemenit dar Mr. Tino Modic, lastnik gostilne in dvoran Twilight Ballroom, je včeraj izročil konzulu dr. Mallyu $20 za jugoslovanski relif, ker se ni mogel v soboto večer ^deležiti Jugoslovanskega večera. Iskrena hvala zavednemu Mr. Modicu. Važna seja Gospodinjski klub na Jutro-vem ima nocoj sejo mesto v četrtek radi birme pri sv. Lovrencu. NAJNOVEJŠE VESTI Z BOJNEGA POLJA LONDON. — Vlada pripoveduje narodu, da se vrši umikanje angleških čet iz Grčije v redu. Natančnejšega: poročila pa še ne more dati za i enkrat. Toda, pravi vlada, narjud mora biti pripravljen tudi na slabe vesti. # LONDON. — Nemški topovi težkega kalibra so danes neprestano bruhali silne izstrelke preko Rokavskega preliva na angleško obal. Angleške .baterije so ročno odgovarjale v topovskem dvoboju, ki je traj&l brez pre-stanka sedem ur. V prelivu samem so se spopadli angleški in nemški brzi čolni. Nekateri sklepajo iz tega, da Nemčija pripravlja splošen napad na Anglijo. KAIRA. — Tri nemško-itali-janske kolone, ki so prišle na egiptovsko ozemlje pri Salumu, so bile ustavljene pet milj od tukaj pq angleški oklopni diviziji. V Tobruku se angleška posadka še vedno drži, čeprav je krog in krog obkoljena od nemških oklopnih divizij, ki neprestano napadajo. * PLYMOUTH. — Pristanišče Plymouth je tako razdejano od neprestanih nemških bombnih napadov, da je vlada ukazala takoj poslati iz mesta vse otroke. Iz nekaterih delov mesta se je moralo izseliti vse meščanstvo. BERLIN. — Informirani krogi trdijo, da bo cilj nemške armade, ko bo popolnoma zasedla Grčijo, otok Kreta, kjer je sedež grške vlade. Od tukaj bi potem nemška letala ne imela daleč do Aleksandrije, Egipta in Sueške, ga prekopa, ki so glavna angleška oporišča v Sredozemlju. * LONDON, 30. aprila. — časopisi so danes prinesli vesti iz Egipta, da se je sedaj pojavilo v severni Afriki veliko število nemških transportnih letal. Ljudje so začeli ugibati, če ne kodo ta nemška letala vozila parašu-tarje ob Sueški prekop. Vsako teh letal lahko nese 25 mož s polno bojno premo, ali topove ali oklopni avto. Angleški vojaški krogi so presenečeni nad tolikim številom nemških transportnih letal v Afriki. * LONDON, 29. aprila. — Iz Moskve prihaja poročilo, da je sovjetska vlada prepovedala vsak prevoz vojnega materiala preko Rusije, če je to res, bo Nemčija zelo prizadeta, ker je dobila mnogo takega blaga iz Japonske in iz Amerike. Nekateri mislijo, da je to odgovor Rusije, ker je Nemčija zasedla Balkan in da je začela Rusija skrbeti za svojo lastno varnost. Policija vabi na ples v korist osirotelih in zapuščenih otrok V mestnem avditoriju se bo vršil v soboto večer gala-bal pod pokroviteljstvom Policijske bratske zveze, clevelandska podružnica. Angelo Vitale in njegov orkester 20 mož bodo igrali komade za ples in razvedrilo. Med plesom bo podanih za one, ki se ne zabavajo s plesom, dvanajst mičnih in zelo zabavnih predstav. V dvorani bodo jemali premikajoče slike od navzočih in te slike bodo potem kazali v raznih glediščih. Ves preostanek od te prireditve se bo porabil za poletna bivališča osirotelih otrok, kar sedaj vzdržuje policijski urad za preprečitev maldinskih zločinov, dalje bo šel denar v policijski dobrodelni sklad, iz katerega se podpira siromašne družine po mestu in nekaj denarja bo šlo za božičnico revnih otrok, ki bi bili sicer pozabljeni. Vstopnice za ta bal se lahko dpbi, ako pokličete po telefonu MAin 8414, ali pa pri blagajni na večer prireditve. Kapetan Thomas Conry je predsednik pripravljalnega odbora, poročnik Jack Dudek je pa načelnik odbora za zabavo. Našim ljudem toplo priporočamo, da se udeleže po možnosti te prireditve, ki bo prirejena res v blag in humanitaren namen. , ■ . r ——0-t—- Predstava za korist pomožnemu skladu domovini Podružnica št. 14 Slovenske ženske zveze bo imela v nedeljo Materinsko proslavo v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Prirejen bo zelo lep program in potem se bo vršil ples. Ves čisti preostanek te prireditve bo izročila podružnica skladu za relifno pomoč stari domovini. Narod je vabljen, da v čim večjem številu poseti to prireditev, da bo večji gmotni uspeh, ko je tako blag namen. Vrli podružnici gre vse priznanje za ta posnemanja vreden korak. Lepe slike V petek večer ob osmih se bo kazala v šolskem avditoriju sv. Vida lepa premikajoča slika, v kateri je glavna junakinja Deanna Durbin. Predstava se vrši pod pokroviteljstvom dekliške Marijine družbe. Naša dekleta in drugi so prijazno vabljeni. KONJI NE POZABIJO Waren, Pa. — Tukaj je našel Mike Costello iz Spring Creek, žalostno smrt pod kopiti svojih konj. še leta 1935 je bil Costello obsojen na 20 dni ječe, ker je mučil prav te konje. Sosedje so našli konja mirno stati upreže-na v vozu, a pod njima je ležal njiju gospodar, popolnoma zdrobljenih kosti od kopit. V bolnišnici Mrs. Margaret Haffner, iz 14218 Thames Ave. se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer se je morala podvreči operaciji. Obiski so dovoljeni. Zed. države morajo silno zvišati produkcijo vojnega materiala, če hočejo v istem doseči Nemčijo Tajno poizvedovanje je pronašlo, da v Nemčiji vojna produkcija tako fino posluje, da nadkrilju-je ameriško in angleško produkcijo skupaj. Zed. države morajo zgraditi najmanj 80,000 letal na leto. Washington, D. C. — Ameriška vlada je prišla do prepričanja, da se mora podvojiti izdelavo vojnega materiala in potrošiti v treh letih najmanj $75,000,000,000 za produkcijo vojnega materiala, če se hoče doseči ali nadkriliti nemško vojno produkcijo. Ameriške tovarne morajo zgraditi najmanj 80,000 bojnih letal na leto in za izdelavo orožja se mora potrošiti najmanj 20 odstotkov vseh narodnih dohodkov, kot ima v načrtu vladna administracija. Pozdrav iz Virginije Mr. in Mrs. Michael Lah pošiljata vsem prijateljem in znancem pozdrave iz Petersburg, W. ■Va., kamor sta se podala na obisk k svojemu sinu Michaelu, ki tam služi Strica Sama. Podružnica 32 SŽZ Matere onih deklic, ki so članice mladinskega oddelka, ste prošene, da pošljete svoje hčerke nocoj ob 7:30 v dvorano sv. Kristine na vajo, da se nauče zia nastop pri Materinski proslavi. Važna seja Vsi odbori, ki so bili imenovani za prireditev Jugoslovanskega večera, naj pridejo jutri zvečer ob osmih na sejo v glavni urad SDZ. 30 dnevnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida peta sv. maša za pokojno Ano Mae Tur-ney (Brinovec) v spomin 30-dnevnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Ta program, ki človeku jemlje sapo, ko ga sliši, je bil sestavljen na poročilih tajnih poizve-dovalcev, ki trdijo, da je produkcija vojnega materiala v Nemčiji tako fino urejena, da bo visoko nadkrilila skupno angleško in ameriško vojno produkcijo, če se takoj ne podvzamejo koraki za obsežnejšo izdelavo vojnega materiala. Ta dalekosežni načrt za večjo produkcijo je bil napravljen, ko je prišlo poročilo, da je Nemčija okupirala 14. državo in s tem spravila v svojo oblast 231,000,-000 ljudi z 767,000 štirjaškimi miljami ozemlja, nad katerim vihra nemška zastava. Ta program, ki je sicer še na papirju je odgovor na vprašanje: "Kaj mora storiti Amerika, da premaga Hitlerja?" Po tem novem načrtu morajo ameriške tovarne 'zgraditi 80,-000 mesto 36,000 letal letno. Po novem programu se bo zgradilo najmanj 10 novih tvornic, kjer bodo izdelovali bombnike in razno orožje. Mesto 1,400,000 vojakov pod orožjem, kot je v načrtu sedaj, jih bo minimalno 2,-200,000. Načrti so že v kongresu za 28 novih vojašnic za 800,-000 mož. Ena takih bo zgrajena tudi v Ohio. Mesto $7,000,000,000, kar je kongres določil, da se potroši za pomoč Angliji, se bo morala ta vsota podvojiti, ali celo potroji-ti. Mesto da bi se treniralo 50,-000 avijatičarjev, jih bo armada trenirala 150,000. Za vse to pa treba denarja, veliko denarja, kot je razumljivo. Za leto 1942 se že zdaj računa na davke v. vsoti $12,500,000,- 000, toda kot je videti ta vsota ne bo zadostovala. Do leta 1943 se bo potrebovalo najmanj $16,-000,000,000 v novih davkih. Skoro gotovo se bo pritegnilo tudi civiliste k deželni obrambi in sicer v .njih prostih časih. Vadilo se jih bo, na primer, v gašenju ognja, ki ga zanetijo bombe, javljanje sovražnih parašu-tarjev, javljanje sovražnih letal itd. Nemčija ima zdaj v oblasti kar 14 držav Z okupacijo Grčije je prišla 14. država v oblast Nemčije in to v dobrih treh letih, ko je prva padla Avstrija v naročje Hitlerju. Tako je Hitler zdaj zasedel 767,305 štirjaških milj ozemlja, da bodo Nemci lažje "dihali," ali trikrat toliko, kot obsega Nemčija sama. Ozemlje, ki spada zdaj pod nemško oblast ima 152,028,036 prebivalstva, d oči m ga šteje Nemčija sama le 79,375,281. Razen treh dežel je morala Nemčija osvojiti vse druge dežele z orožjem, ter jih je pri tem več ali manj razbila. Samo Madjarska, Romunska in Bolgarija so se vdale Nemčiji brez boja, ko se je prikazala nemška armada na meji. --o- Nov grob V Brecksville, O., je umrla Justina Smoly, stara 40 let. Pogreb se bo vršil iz Frank Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Cas pogreba Še ni določen. UREDNIK LJUBLJANSKEGA "SLOVENCA" BO PRIŠEL NAJBRŽE V AMERIKO Kot nam je povedal konzul dr. Mally, je jugoslovansko poslaništvo v Washingtonu izdalo potniško vizo dr. Lojzetu Kuharju, uredniku ljubljanskega "Slovenca," da pride v Ameriko, če bo mogel iz Jugoslavije, ali če se že sedaj nahaja zunaj Jugoslavije, še ne vemo. Toda če ga dobimo sem, bi bila to ogromna pridobitev za našo akcijo. Toliko nam je bilo znano, da dr. Kuhar radi svoje protinem-ške orientacije ni smel čakati prihoda Hitlerjeve armade' v Ljubljani. Dr. Kuhar je študiral v Londonu in Parizu svetovno politiko, govori poleg drugih številnih jezikov tudi per-fektno angleško in francosko. Priznan je kot veščak v svetovni politiki ter je imel na ljubljanskem radiu vsako soboto poročila o najnovejših svetovnih dogodkih s posebnimi komentarji. Bil je par let tudi v Berlinu, kjer je zasledoval Hitlerjevo politiko. Ko je prišel v Ljubljano, je razkril mnogo tajnih Hitlerjevih načrtov glede Jugoslavije. Dr. Kuhar je bil, ki je povedal, da ima Hitler zemljevid, kjer je Slovenija že zaznamovana kot nemška pokrajina (Karstgau) in to že pred leti. Tak človek, kot je dr. Kuhar, nam je prav zdaj zelo potreben v Ameriki. Ker je bil do zadnjega dne Jugoslavije doma, bo vedel povedati in razložiti ves položaj in znal bo tudi voditi pravo akcijo med ameriškimi Jugoslovani in med ameriško javnostjo za restoracijo Jugoslavije. Kot povedo, je dr. Kuhar še mlad človek, fin dečko, po stanu duhovnik, po rojstvu pa zaveden k6roški Slovenec. Njegovega prihoda željno pričakujemo. DOMOVINA S°' 101 ^ je povedal svoje mnenje o tožbi, še predno Je zaslišal priče. - Odločen nastop odvetnika ^"Helicha je rešil tožbo pred porazom. UV p0 €raj se je vršila sodna obravnava radi Steel Improvement Pin povzroča ropot in škodo prebivalcem na Addison j^°Kolici. Obravnava se je vršila pred sodnikom Frank S. Day-^ ttovem sodnijskem poslopju soba št. 1. Hišne posestnike in •itiT^06 Prizadete okolice je zastopal naš- slovenski odvetnik tj 'Mihelich. K obravnavi je prišlo precej naših rojakov, ka-^ ^ tovarna onemogoča vsak nočni počitek, da ne omenjamo Ss^* jo trpe na svojih domovih. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays end Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ha Ameriko in Kanado, na leto $5.50. 2a Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznafialclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year CJ. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European (subscription, $7.00 per year Single copies. 3c Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 101 Wed., April 30, 1941 Kako si Hitler predstavlja svetovni mir Nemško časopisje ne more prehvaliti ameriškega polkovnika Lindbergha (ki se je te dni odpovedal polkovniške-mu činu), ker je oni dan izjavil, da Anglija ne bo nikdar zmagala v tej vojni, pa naj ji Zed. države dajo še toliko pomoči. In ker nima Anglija nobenega izgleda za zmago, je rekel Lindbergh, bi morale Zed. države začeti takoj z akcijo, da bi se začela pogajanja za premirje ali mir v Evropi. Slavni letalec Lindbergh, ki je res veščak v letalstvu, je pa kot poznavalec svetovnega položaja zelo slabo podkovan. Morda je velik idealist, ki bi rad videl, da bi ves svet živel v miru. Toda ne pozna pa Hitlerja in še manj pa pozna Hitlerjeve načrte. Morda bi- trenutno res prav prišlo Hitlerju, da bi se začela mirovna pogajanja. To se pravi zdaj, ko ima vso Evropo v malhi. Morda bi Hitlerju prav prišlo nekaj let premirja, da bi si lahko zlizal rane, ki mu jih je prizadela dosedanja vojna. Saj menda ne bo nihče trdil, da ne stane Hitlerja vojna vsak dan ogromno denarja in ogromno žrtev. Torej bi mu zelo prav hodilo, če bi ga svet poprosil za premirje in Hitler bi začel zopet graditi nove zaloge tankov, letal in kar najbolj potrebuje: bojne ladje, s čemer bi potem, ko bi imel vsega dovolj, udaril na Ameriko. Da bi se hotel pa Hitler pogajati za kako pravično premirje, o tem pa ni govora. To smo videli oni dan, ko je razbita jugoslovanska armada prosila nemško poveljstvo za premirje. Nemci so odgovorili, da o kakem premirju ne more biti nobenega govora, ampak samo brezpogojna predaja jugoslovanske armade, da naj že določi Hitler kakršne pogoje hoče. Hitlerjev načrt gre samo za enim ciljem in ta je podjarmiti ves svet. In da je res na tem potu, vidimo danes v Evropi. Evropo ima vso, Rusija je njegova dekla, enako Japonska. Treba mu je zrušiti še angleški imperij in zatem Zed. države in stal bo vrh zemeljske oble kot gospodar vsega vesoljnega sveta. Hitler ima namen to doseči, ali pa bo pri tem sam uničen. Na pol pota se ne bo ustavil. Hitler ne bo sprejel nobenih pogojev, on hoče popolno oblast, ali pa nič. Njegovi mirovni pogoji so tanki in bombniki. Drugega on ne pozna. Vsakemu narodu da dvoje na izbiro: ali se mu poda in pridruži, ali pa ga stre. On verjame samo v močno pest in absolutno oblast nad vsakim narodom. Zato pa Hitler še danes daje francoskemu državniku Clemenceau-ju prav, ki je hotel po prvi svetovni vojni popolnoma. streti Nemčijo in ne, da bi se ji naložilo samo nekaj kazni. In Clemenceau bi bil to storil, da mu niso zabra-nili mehkočutni Amerikanci in Angleži, ki so mislili, da je nemški narod dovolj tepen. Hitler zdaj prizna, da je bila radi te popustljivosti zdaj Francija uničena in da je v taki stiski Anglija in da se bo ta popustljivost upletala tudi Ame-rikancem. Hitler je nekoč izjavil: "Kadar bom.jaz delal mirovno pogodbo, ne bo taka, kot je bila ona v Versaillu. Jaz ne bom dopustil, da bi se mogel kak narod še kdaj dvigniti. Kdor mi bo prišel na pot, ga bom zdrobil in če rečem zdrobil, to mislim v polnem pomenu besede." !K|er je Hitler takih nazorov, tudi ve, kaj more pričakovati nemški narod, če bi bila Hitlerjeva armada kdaj premagana. Nič več se ne bo zgodilo, da bi se naložilo Nemcem nekaj globe, potem se jim pa zopet dovolilo, da se oborožijo in jim zato celo prodajalo potrebni material, kot se je zgodilo po zadnji vojni,, ko je Hitler zgradil letala, tanke in drugo z francoskim angleškim in ameriškim materialom. Pa to še ni vse! Amerika, Anglija in Francija so mu celo denar, posodile, da si je zgradil tak silen bojni stroj. Hitler ve, kaj ga čaka v slučaju poraza, zato bo pa zdaj, ko je na bojnem pohodu in ker mu gre vse po sreči, napel vse sile, ne bo štedil ne vojakov ne drugo, samo da bo zmagal. Če bi oni, ki pravijo, da. Hitler ne bo nikdar napadel Amerike, malo pregledali knjige in razne zapiske, kjer so zabeležene Hitlerjeve izjave, bi precej drugače govorili. Hitler je nekoč, na primer, izjavil: "Jaz ne poznam nobenih mirovnih pogodb. Zame velja samo pravilo: popolnoma uničiti sovražnika. Ako pustiš sovražniku samo nitko, s katero se bo držal pri življenju, bo neprestano sanjaril o maščevanju in ob prvi priliki te bo napadel. Človek je žival, ki se ne da trenirati. Toda znanost nam je dala v roke sredstva, da uničimo narode ifizično in duševno. Premirja so navadna laž in zgodovina nam dokazuje, da taki mirovni pogoji ne drže dolgo. "Mir! Mi ne potrebujemo miru v Evropi," je razkladal dalje Hitler. "Kar mi potrebujemo v Evropi je samo nemško nadvlado. Edino potem bo mir. Samo en narod mora biti oborožen in ta narod so Nemci. Potem pa bodo drugi narodi lahko živeli v miru pod nemškim varstvom. Nemci so stan vojakov v Evropi, vsi drugi evropski narodi so pa stan delavcev." Morda bodo kmalu začeli naciji in fašisti vpiti po premirju. Tak klic že prihaja od komunistov, ki so zavezniki fašizma in nacizma. Tak mir v tem trenutku bi.dal Hitlerju čas, da bi uredil podjarmljene dežele in organiziral njih naravna bogastva za nove tanke, nova letala, nove bombe. Zborovanje slovenskih podpornih organizacij dne 19. aprila 1941 v glavnem stanu SNPJ, Chicago, Illinois Zborovanje odpre br. Janko N. Rogelj, gl. predsednik Ameriške bratske zveze ob 9:30 zjutraj s pojasnilom, da je upravni odsek ABZ pozval na skupno zborovanje vse slovenske centralizirane podporne organizacije v Zdr. državah z edinim namenom za skupno pomožno akcijo rojakom v Jugoslaviji, katere je zadela katastrofa kot je že vsem znano; dolžnost nas vseh je, priskočiti na pomoč, kolikor je pač največ mogoče. In taka skupna akcija je mogoča, ako se združijo v to svrho vse jugoslovanske podporne organizacije v Ameriki, ker te predstavljajo do malega 90% vseh Jugoslovanov, bivajočih v Ameriki. To zborovanje naj položi temelj tej skupni pomožni akciji in izvoli skupen odbor iz vseh slovenskih podpornih organizacij za smo-terno pomožno akcijo, t Br. Anton Zbašnik, gl. tajnik ABZ pojasni, da je sklicanje tega zborovanja odziv apela, katerega je izdal jugoslovanski poslanik Fotič v Washingtonu, za organiziranje vseh jugoslovanskih podpornih organizacij za skupno pomožno akcijo prizadetim rojakom v Jugoslaviji, ki se nedvomno nahajajo v brezupnem stanju. Naša dolžnost je, da se združimo za skupno pomožno akcijo, delati moramo skupno ne oziraje se na mišljenje ali prepričanje posameznika, ker le na ta način bo naše delo uspešno. Vsa akcija naj se vrši v soglasju z zakoni Zdr. držav in pod okriljem ameriškega Rdečega križa, ker le tedaj bo potrebnim v Jugoslaviji v resnici pomagano tako, kot mi vsi želimo. Udeležba dokazuje, da je poziv ABZ dosegel prvi namen, t. j. skupno zborovanje, in prepričan je, da bomo dosegli tudi končni cilj, t. j. da bomo vsi skupno pomagali, kolikor nam bo mogoče. Izjavlja, da smo vsi enega mišljenja, pomagati našim bratom v stari domovini, ki so sedaj brez moči in potrebni podpore kot še nikdar preje ne. Nadvse razveseljiv je ta pojav, ki dokazuje, da v času resne potrebe smo vsi edini. Br. Joseph Zalar, gl. tajnik KSKJ, izjavi, da je ta sestanek sedaj prvi v zgodovini Slovencev v Ameriki, na katerem so zastopane do malega vse slovenske podporne organizacije za skupno akcijo, kar je neprecenljive vrednosti; to dokazuje, kadar gre za skupno dobrobit nas vseh, naših rojakov in bratov, bodisi tukaj v naši novi ali tam v stari domovini, smo vsi enega mišljenja, enega prepričanja, in dokler bo nas vodila ta misel, je naš uspeh zagotovljen; upa trdno, da bomo v tej akciji ostali složni, delali skupno in imeli pred nami samo eden cilj, dokazati svetu, da smo mi za edinstvo Jugoslavije in odločno zavračamo vsako cepljenje, vsako separatistično gibanje brez ozira, kje in od koga. Br. Vincent Cainkar, gl. predsednik SNPJ, pozdravi vse navzoče in se pridružuje govornikom, da je naša sveta dolžnost nastopiti skupno in tudi on misli, da je ta sestanek zgodovinske važnosti za vse Jugoslovane v Ameriki, ker ta sestanek bo gotovo pričetek tako potrebnega skupnega dela vseh Jugoslovanov, da nam bo mogoče nuditi res pravo ppmoč našim zasužnjenim bratom v stari domovini. — Predloži naslednji dnevni red: 1) Otvoritev zborovanja. 2) Volitev predsednika zborovanja. 3) Vpisavanje organizacij in zastopnikov. 4) Razprava o pomožni akciji. 5). Izjava in apel na ameriške Slovence. 6) Izjava in!;Zahvala predsedniku Franklinu D. Roose- veltu in vladi Zdr. clržav. 7) Volitev centralnega odbora. 8) Razno. 9) Zaključek zborovanja. Predloženi dnevni red soglasno odobren. Za predsednika zborovanja je soglasno izvoljen br. Joseph Zalar, gl. tajnik KSKJ. Br. Anton Zbašnik predlaga, naj se potrdi zapisnikar zborovanja Peter Bernik; predlog soglasno sprejet. Zastopane so naslednje organizacije: Ameriška bratska zveza — Janko N. Rogelj, Anton Zbašnik. Jugoslovanska podporna zveza Sloga—John Ermenc, Anton Ganoni. Kranjsko-slovenska katoliška jednota — Joseph Zalar, Frank Gospodarič. Slovenska narodna podporna jednota — Vincent Cainkar, Ivan Molek. Slovenska svobodomiselna podporna zveza — William Rus, Frank Pucelj. Zapadna slovanska zveza — Leo Jurjovec, Mike Popovič. Slovenska ženska zveza — Josephine Erjavec, Mary To-mažin. Zastopnikov nista poslali organizaciji Slovenska dobrodelna zveza in Družba sv. Družine. Br. Anton Zbašnik prečita naslednje pismo br. Johna Gornika, tajnika Slovenske dobrodelne zveze: Cleveland, 17. aprila 1941. Committee for Jugoslav Relief 2657-59 S. Lawndale Avenue Chicago, Illinois Cenjeni : S tem potrjujem prejem brzojavk z dne 16. in 17. aprila. Na omenjena vabila Vam sporočam v toliko, da se strinjam s tem, da se organizira Centralni odbor vseh Jugoslovanov, kateri bi zbiral doneske za pomoč prizadetim v stari domovini. Kakor razumem brzojav, da se za enkrat sklicujejo samo zastopniki slovenskih organizacij, kar je dobra ideja le, ako smo mi Slovenci pripravljeni pokazati svetovni in posebno ameriški javnosti, da ne držimo več skupaj z ostalirtii Jugoslovani. Moje skromno mnenje je, da se ameriški Jugoslovani ne obrnemo (zlasti Slovenci ne) proč od jugoslovanske države. Moj skromni nasvet je, da držimo skupaj, pazimo, da ne napravimo napake kot so to storili Hrvatje in to v najbolj kritičnih časih. Glede zastopstva SDZ nismo na prvi sestanek poslali nikogar, prepričan pa sem, da bo naš gl. odbor pripravljen sodelovati v imenu organizacije za pomoč prizadetim Slovencem in Jugoslovanom. Ako bo zasnovan program in napravljeni zaključki, prosim, sporočite. Zadevo predložim na seji gl. odbora dne 27. aprila. 2eleč Vam zdravih zaključkov in veliko uspeha, sem, z bratskim pozdravom, JOHN GORNIK, gl. tajnik. Soglasno sprejet predlog, da se pismo vzame na znanje in zanese v zapisnik. Br. Zalar pojasni, da je prepričan, da bo tudi organizacija Družba sv. Družine sodelovala v tej skupni akciji, akoravno ni poslala zastopnikov; pojasnilo se vzame na znanje. Br. Cainkar predlaga, da so navzoči zastopniki pravomočni zastopati prijavljene organizacije na temu zborovanju; predlog soglasno sprejet. i i0\ Br. Vincent Cainkar predstavi Johna Gottlieba, ki poroča, da se je prejšnji večer vršil sestanek Srbov, ki so izvolili Jugoslovanski pomožni odbor; podrobnosti mu niso znane. Se vzame na znanje. Br. Leo Jurjovec poroča, da je bil navzoč na prvem shodu, katerega je sklical jugoslovanski konzul v Chicagu, na katerem je bilo pojasnjeno, da bo izvoljen začasni pomožni odbor, nakar bo pozneje sklican velik javni shod v svrho izvolitve centralnega odbora, v katerem naj bi bili zastopani Slovenci, Hrvati in Srbi. Njemu ni bilo nikdar sporočeno, kdaj se bo ta shod vršil in kot je bilo sedaj poročano, se je vršil nekak sestanek, na katerega on ni bil povabljen; on sam je pa sklical shod v svoji okolici, toda udeležba ni bila tolika, kot bi bilo pričakovati. Na tem shodu ni bilo ničesar definitivnega sklenjenega. — Poročilo se vzame na znanje. Br. Anton Zbašnik poroča, da se je na Elyju že vršil shod vseh slovenskih društev in izvoljen je bil krajevni odbor, ki bo vršil pomožno akcijo v svojem okrožju po navodilu centralnega odbora, ki naj bo izvoljen na tej konferenci. Poudarja ponovno, da bo popolen uspeh mogoč le, ako se vse organizacije organizirajo za skupno delo in ravno tako tudi društva po slovenskih naselbinah naj se organizirajo na isti način; prepričan je, da se bo to izvršilo ker dogodki v stari domovini so jasen dokaz, kaj v resni uri nesloga povzroči. Ti dogodki naj bodo šola za nas. Naše podporne organizacije v Ameriki so pravi, reprezen-tant našega življa v Zdr. državah. Br. Joseph Zalar poroča, da so slovenska društva v Jolietu tudi že na delu za to pomožno akcijo; bil je sestanek vseh slovenskih društev, izvoljen poseben odbor in ta odbor bo vršil svoje delo po navodilu centralnega odbora. Na vidiku moramo imeti eno dejstvo, to je vršiti to pomožno akcijo za vse ljudstvo v Jugoslaviji, ne smemo nikogar prezreti, kdor je v potrebi, za nas naj bo Jugoslavija kot celota in ne samo eden narod ali ena dežela. Br. Mike Popovič poroča, da se je, kot je bil obveščen, v So. Chicagu vršil sestanek ali konferenca 16 srbskih društev; podrobnosti tega zborovanja mu niso znane, dvomi pa, da bi bil izvršen kak definitiven sklep ali da bi se organiziral kak poseben odbor. Br. John Ermenc poroča, da je bil v Milwaukeeju že sklican shod vseh jugoslovanskih društev in sicer na pobudo JPZ Sloge; odzvala so se vsa društva razun hrvaških; kaj je vzrok, da se hrvaška društva niso odzvala, mu ni jasno. Gl. odbor JPZ Sloge je neoporečno za skupno akcijo in v teh smernicah bo sodeloval po svojih najboljših močeh. Br. Janko Rogelj poroča, da je tudi Hrvatska bratska za-jednica ža skupno akcijo kot je razvidno iz poziva na skupno konferenco, ki je bil poslan iz gl. urada HBZ. Ta poziv ostro obsoja vsako separatistično gibanje, ki je dobilo nekoliko opore med Hrvati v Ameriki. Br. Vincent Cainkar izjavlja, da je že današnji sestanek zadosten dokaz, da smo za skupno akcijo za združeno Jugoslavijo in da smo odločno proti vsakemu separatističnemu gibanju, pa naj se pojavi kjerkoli ali od kogarkoli; zbrani smo tukaj zastopniki vseh slovenskih podpornih organizacij z enim samim namenom, skupno sodelovati v pomoči našim bratom v stari domovini. Organizacije, tukaj zastopane, predstavljajo neoporečno 90% vseh Slovencev v Ameriki; separatistično gibanje, kolikor ga je, je delo nekaterih prodanih posameznikov, ki v resnici ne predstavljajo nikogar drugega kot peščico onih, ki so vedno pripravljeni prodati ne samo sebe, ampak cele narode. Sestra Josephine Erjavec želi pojasnila, ali bo mogoče poslati pomoč v Jugoslavijo, t. j. ali ne bosta Amerika in Anglija oporekali, ker je dežela zasedena po osišču. Br. Joseph Zalar pojasni, da bo vsa pomoč v Jugoslavijo poslana po ameriškem Rdečem križu; kajti po obstoječih zakonih vsaka skupina ali organizacija, ki zbira prispevke ali vodi kakršnokoli že pomožno akcijo za inozemstvo, se mora prijaviti državnemu departmentu za zunanje zadeve in dobiti zadevno dovoljenje. Iz Amerike se vodijo v inozemstvu pomožne akcije edinole s posredovanjem ameriškega Rdečega križa. Ameriški Rdeči križ je del mednarodne organizacije Rdečega križa in za to organizacijo veljajo mednarodni zakoni, po katerih ta organizacija vrši svoje pomožne akcije po vsem svetu ne oziraje se, ali je dotični kraj ali ljudstvo, ki potrebuje pomoči, v miru ali v vojni; v vojnem času vrši svojo pomožno akcijo v deželah vseh zavojevanih držav. Br. Molek pojasni, da se organizacije Rdečega križa sedaj poslužujejo tudi Nemci in pošiljajo zavitke ujetnikom v Angliji in Kanadi in ameriški Rdeči križ vrši svojo -pomožno akcijo že precej časa na Poljskem in deli tam podporo. Sestra Josephine Erjavec želi pojasnilo, ali bodo pomoč dobili Jugoslovani, ne pa Nemci ali Italijani ,ki so momentalno deželo zasedli in jo bodo morda tudi obdržali kot svojo vazalko. Br. Zalar pojasni, da vsepovsod ameriški Rdeči križ deli podporo po svojih uradnikih in ima popolno nadzorstvo nad razdelitvijo, t. j. da strogo pazj, da podporo v resnici dobijo oni, ki so je potrebni in za katere je bila določena, kajti take so določbe mednarodnega Rdečega križa. Dosedaj so tudi Nemci in Italijani upoštevali te določbe; ako bi jih ne, bi bili končno tudi oni prizadeti. • Br. Frank Gospodarich izvaja, da je zelo razveseljivo dejstvo. da se izrečemo za skupno akcijo. Sedaj bo najprvo potrebno, da takoj stopimo v stik z ameriškim Rdečim križem in sporočimo naš zaključek. Za uspešno naše delo bo treba ves ustroj te pomožne akcije dobro organizirati; v vsaki naselbini, kjer je več društev, bo potreben odbor vseh teh društev, ki bo vodil zbiranje prispevkov v svojem kraju, določiti bo treba za vsak tak okraj posebno kvoto; ta odbor se ne bo smel zadovoljiti samo med našimi ljudmi, ampak od splošnega prebivalstva v dotičnem okraju, na sličen način, kot to delajo druge po možne akcije kot n. pr. Britski pomožni odbor, Grški pobožni odbor in kot je vršil Finski pomožni odbor itd. Br. Ivan Molek izvaja, da je za to konferenco pripravil poseben proglas na vse ameriške Jugoslovane za skupno pomožno akcijo in ta proglas predloži tej konferenci v razpravo in osvojitev; prečita proglas ali izjavo. (Besedilo Izjave je bilo že priobčeno v vseh slovenskih listih, zato je tu izpuščeno.—Op. zapisnikarja.) Po prečitaijtju br. Janko Rogelj predlaga, da se ta proglas sprejme kot pr/čitan; vsestransko podpiranje in pri glasovanju je predlog soglasno sprejet, nakar navzoči zastopniki proglas podpišejo. — Br. Janko N. Rogelj izjavi, da je ta proglas sprejemljiv tudi za SDZ in br. Joseph Zalar izjavi, da je ta proglas sprejemljiv tudi za Družbo Sv. Družine. (Dalje na tretji strani) Strelske vaje Vsem članom Slove"1 lovskega kluba v Bart,e naznanjam, da pričnem®| deljo, 4. maja s strelski«11 mi. To je prva nedeljav in zato pa ste vabljeni, prav gotovo udeležite. » ni ste vsi člani s svoji"11 nami in prav tako so v8 tudi vsi prijateli lovske?8' ta- M S Na zadni seji je bilo s* no, da se bo napravilo ^ vse člane in njih druži"®' do prišli k prvim stre!3*' jam v tej sezoni. Pr<>se. da se udeležite v veli^ lu. Lovci zavedajte se, vaj ne bomo imeli usp^1. rej pridite v nedeljo vSl strelskim vajam. Z lovskim pozdravom1 venski lovski klub v & nu, Ohio, J. Lukežič, w Komunisti na ^ Preteklo soboto, • j so se podali komunist1^ da razdele nekaj svoje j re in letakov. Za to 3 ^ so si izbrali JugosloVjJi čer v Public Music J kjer se je pošteni defl^j jugoslovanski narod j, pomore svoji stari J svojim bratom in s&3 jjp tam nahajajo v Ponia f Narod se je zbral * ameriškega Rdečega maga kolikor pač jn°re'.eit Komunisti pa so fl bro vedeli, da se bo m precej lepo število Ju ^ skega naroda in so se ^ dali na delo, a ne za P ^ ji zatirani stari doI*L]jlii( pak zato, da so tam d J strupeno propagalld ' 1 jim pošilja Jože Sta A Vodja teh delili .J stične propagande P8 ^ ja pet Petar Margetick znan komunistični ag . J rojaki v Cleveland". J gira nekako ujedmJ.^ ^ delavcev za svobodo ■ svojih vodij. Vselej^ ljudje na delu, kje>" naš pošteni narod, ^ svoj strup. Že hodi Petar krog na9 od enega do drugeg81 ,,11 ga trgovca in na n»r tov nabira oglase, P ne vstopnice itd. ^ gfl tich bi želel, da bi P^J trgovci, ker po nju so vsi trgovci K J Zato pa opozarjaj da naj bodo od s ^ / zelo oprezni in naj ^f dajo varati takim ,/ nim agitatorjem- ^ kularjih napadajo Musolinija, ki sta Pj šo staro domovi"0; ^ do danes pobrali z J gubili narod in da račun delavskeg^ gflj prodajanjem ra,z'lj oŽ^t " skovin, vstopnic a ^ To naj bi bilo ' ^ j 1 mu poštenemu n? tfrj 'i se vsaj od sedaJ^ $ j h teh izkoriščevalce^ \ da v bodoče v ^ gijfU ) za pravo del* J pravih križane*111 j P> «1 StjeP^1 CHXIXXTXiXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXl SATAN IN IŠKARIOT 11 j ' * Po nemSkem izvirniku BL Maya * CXXXXXXXXXXXXXXXXXX1XIXXXXXXXX1XXXJCXXXXXXXJ • i, ;,rašaje me je pogledal ' A net°U- P°kimal sem mu, is-'/[a®11^ sva bila. Jezdec je raz-!rt» m podprsnico. če-JXNaglo» V skok je mislil jez- 3 A ^ ^ ^ pripravil. Mudilo se a^'f1 je_ I vlemv Je APač pokazal v K J ° Meg sledi. Rahlo sta bi-odtiska dveh predme-8ta bila na eni strani ten-strani pa nekoliko 3o V""1'' se ->e začudil Win-"Kaj pravi k temu Old l Tli I L,ož je imel dve puški. Od- 1,n$L'IU •'e> da bi imel roke pod-z J "co __ >, i;e ne nosi tod dveh pušk % Shatterhanda —. Ce 1 tale človek dve puški, i (U,ena njegova, drugo pa lil "Vst nekje sP°toma —•" P Jmkor. 0emu bi bil pri- Jj teto puški iz Almadena? sfilva je dobil drug0 ~•Ne~ S»Tj30 je vzel —. Komu —?" ligama bo povedala sled." A / Jezdiva dalje!" tirčetrt ure se je Dv°jna sled je pri~ ije, severa, sled begunca br>l iv, ala Proti vzhodu. Ni smo. t A fe^ 8e pride v Almaden?" fi 1Wašal Playerja." ».J^1 vzhodu." n8led Pa kaze> da je Pri" !■ L ler s svojim spremlje- ii C* ,severa II h V krenila v stran. Brez /j «otovo ne." da nJU11 razl°g v * " \ ?rug0 puško- ki J0 ''e v''.;( lt2d,ellerjev spremljevalec, "p i^lte sami dalje na vzhod! > ^ 2a dvojno sledjo proti Y ma šetar me t ,et:ou mi ni prav nič za-^ jj,a nisem njega vzel s se- fl^i'l2Umel Je' da mora eden "J IC ostati pri ljudeh. Yu-| ,ar Pa je bil ponosen, da 11 »al! nje&a izbral za sprem- i'ska' # C* SVa zdirjaIa P° trati' J> V m prej dognala, ali prav J da bi mi tovariši ne |o> ^ Predaleč. .rfH d Crez deset minut sem J® h S° moje slutnje pra~ ' a bi preizkusil Yuma if i'l> * o k" J ?,4iaI D1stroumnost, sem ga »Pi'K41 V w u bova našIa'po kaj" /*l'a belokožca v stran. vf „> j brat, iz česa to skle- Sai • sled, majal z glavo '4 II ' 1i %b ne vidim — tiA \].rat naj ne gleda samo # tudi proti nebu naj < \a, 11 f V) ltr Sem na temne točke, ( , %, nad naipa v zra->'c'|,i W t)uščale niže, pa se spet 4 k,. ' ' ("i.p, 1 je za mojim pu-f ii0j Jli ' se je začudil. "Mr-J Ho ' ^ad enim mestom i1 | \ Mrhovino vidijo ." tli1'1 ni mrhovina. Na mr-^tijj6 take roparice takoj v® j ', Tile mrharji pa še I if,'!1 sicer nad enim me- lVe' nS n si prav Povedak n" en še ni mrtev." bliže in zagledala ^li^jev, teh zdravstve- 4istov narave- v kr0_ ^(jl^lgv na tleh, med njimi trupl°' človek J'e '^/fi^S se J'e zavzel Jm l "Ubit je> mrtev!" (■VJ V *mrtev- Mrharji bi ga ' -2e iztrgali. Giblje se •Vpi ?kajo-" ^ jnf^djj,'0 se dvignili, ko sva Wii«*1 v bližino. Razjahala k truplu, voljo —! Ali je Eden tistih, ki jih j Si^ti-!" Sem se k nesrečnežu. Herkul je bil —. Moji bravci se še spominjajo orjaka Herkula. Iz Evrope je prišel z izseljenci, samo da bi bil blizu svoji Juditi, lepemu židovskemu dekletu, ki se je s svojim očetom vred tudi izselila, ki pa ni marala za njega. Atlet je bil po poklicu, pošten človek, pa nekoliko svojeglaven — in neznansko zaljubljen. Ampak kako je prišel iz Almadena —? In sam —. Ali je ušel iz rudnika —? Hude slutnje so me obhajale, ko sem ga preiskoval. Njegova obleka je bila raztrgana, umazana in blatna. Glava je bila 6tekla globoko na čelo, koža je bila krvavo rdeča. Najbl-ž ga je kdo udaril s puško. Ali je prebita tudi lobanja, tega v naglici nisem mogel ugotoviti. Drugih ran nisem našel. Ko sem se dotikal glave, je tulil od bolečin in se vzpenjal, pa koj spet tiho obležal, ko sem prenehal s preiskovanjem. Vstal sem. "Vrniti se morava!" sem dejal. "Tu mu ne moreva pomagati. Vode potrebujeva." "In če nama spotoma umre?" "Če nama umre spotoma, bi umrl tudi tukaj —." "Kako pa ga spraviva k tovarišem ?" "Na konja ga vzamem." "Takega težkega človeka—?" 'g£ako pa ga naj drugače odpeljeva —? Vranec je močen, bo že nesel dvojno težo. Sicer pa tovariši še niso daleč." Težek je bil posel, ki sva se ga lotila, mučila sva se, da sva ga splavila k meni na sedlo. Hudo je bilo tudi za ranjenca, tulil je, zavedel pa se ni. Končno sem ga srečno položil pred sebe na kolena in odjezdila sva z mesta nesreče, pa ne po isti poti, od koder sva prišla. Ovinek bi bil, ker so tovariši jezdili medtem dalje. Potovali so pi'oti vzhodu, midva pa sva krenila za dvojno sledjo proti severu. Vrniti sva se torej morala proti jugovzhodu. Vranec je moral nositi več, ko dvojno težo, vkljub temu sem ga pognal v skok. Moral sem jezditi v skok, ker je taka ježa najbolj enakomerna in ker je ranjenec najmanj občutil sunke. Tiho je ležal, ni se genii, kakor mrtev je bil. Ko sem došel naše ljudi, so bile vranče-ve pa tudi moje moči pri kraju. Vse je bilo seveda silno radovedno, beli prav tako kakor Mimbrenji. Obsuli so me, govorili in kričali vse vprek in hoteli vedeti, kdo je nesrečnež. Winnetou je bil miren kakor vedno. Odpravil je radovedneže, mi pomagal položiti ranjenca v travo ter se ga koj lotil. Mojster je bil v takih rečeh, razumel se je na rane ko najboljši zdravnik. Ko ga je pregledal, je vstal. "Lobanja ni prebita," je dejal. "Belokožec bo živel, če preboli vročnico. Dajte mu hladne obkladke!" Vozniki so imeli čebre za napajanje živine, kmalu smo našli tudi vodo. Winnetou je nesrečnežu ohladil rano, mu naložil obkladke in mu dal postla-ti na enem izmed vozov. Tako nežna in izkušena je bila njegova roka, da ranjenec ni niti enkrat zakričal, niti prebudil se ni med obvezovanjem. Nato smo krenili dalje. Z Winnetouom sva jezdila na čelu čete. Motil bi se, kdor bi bil mislil, da me je prijatelj vprašal po Herkulu. Molčal je in zamišljen zrl pred sebe. ! Poznal sem tisti njegov ob-• I raz. Skušal je najti pravo sled brez moje pomoči. Taka je bila njegova navada. Ni rad govoril. ZBOROVANJE SLOVENSKIH PODPORNIH ORGANIZACIJ (Nadaljevanje iz druge atranh Br. Joseph Zalar izvaja, naj bo ta proglas prirejen tudi v angleškem jeziku za priobčitev v angleških časopisih; soglasno odobreno. Soglasno zaključeno, da se takoj pošlje ta proglas vsem glasilom slovenskih podpornih organizacij za priobčitev v prvi izdaji in da se apelira na vse ostale slovenske liste v Ameriki, da ta proglas ponatisnejo. Br. Janko N. Rogelj predlaga, naj predsednik imenuje iz med navzočih tri v odbor, ki naj sestavi zahvalno brzojavko predsedniku Rooseveltu in vladi Zdr. držav. Predlog soglasno sprejet. V ta odbor so imenovani br. Ivan Molek, br. Janko N. Rogelj in br. Leo Jurjovec. Besedilo telegrama se glasi: Honorable Franklin D. Roosevelt The White House Washington, D. C. ir The Jugoslav War Relief Committee, Slovene Section, organized by the Slovene fraternal societies in the United States, on April 19, 1941, in Chicago, Illinois, for administering and expediting means for the speedy humanitarian aid to the sufferers of invasion and brutal destruction in Jugoslavia, in conjunc-tibn with and under control of the American Red Cross, extends hearty thanks for the sympathies and help given by you and your administration to martyred Jugoslavia. The Committee, representing 150,000 American Slovenes organized in fraternal societies in the United States, looks hopefully for a continuation of these expressed sympathies and aid given by this great American democracy to our unfortunate countrymen in Jugoslavia. We join in the faith that the victory of the four freedoms, so gallantly expressed by you, will ultimately liberate not only the Jugoslav peoples but all conquered and wantonly-suppressed peoples throughout the world. To achieve this, your aim, we pledge our undaunted support. The Jugoslav War Relief Committee, Vincent Cainkar, Chairman, Joseph Zalar, Secretary, Leo Jurjovec, Treasurer. Sledi obširna razprava, na kak način bi bila ta pomožna akcija najuspešnejša. Razprave se udeleže vsi navzoči. Poudarja se potreba organiziranja posebnih krajevnih odborov, določitev kvote za vsak okraj, prirejanje raznih veselic, piknikov in drugih priredb, katerih prebitek naj bo izrecno namenjen v pomoč bednim v stari domovini, priobčevanje vzpodbudnih člankov v slovenskih listih, sistematično organiziranje zbiranja prostovoljnih darov in prispevkov. Po izčrpani1 razpravi soglasno odobreno: Vsaka organiza*-cija naj zbira prispevke od svojih društev in organizacija naj odda zbrane vsote blagajniku centralnega odbora; v vsaki naselbini, kjer sta dva ali več društev, brez razlike kateri podporni organizaciji pripadajo, naj se izvoli poseben krajevni odbor vseh društev in ta odbor naj bo podrejen centralnemu odboru; naloga tega odbora naj bo zbirati prispevke od posameznikov in vse prispevke naj pošlje blagajniku centralnega odbora; vsi prispevki z imeni prispevateljev naj bodo priobčeni v uradnih glasilih pridruženih organizacij; vsak tak krajevni odbor naj po svojih najboljših močeh vrši naj živahnejšo kampanjo za zbiranje prispevkov in voditi mora natančen seznam vSeh prispevateljev. Br. Ivan Molek predlaga, naj bo v eksekutivi centralnega odbora tudi direktor publicitete; predlog podpiran in soglasno sprejet. Br. Anton Zbašnik predlaga, naj se pooblasti enega izmed navzočih, da se udeleži kot zastopnik slovenskih organizacij konference sklicane od H. B. Z. in naj poroča o zaključkih, sprejetih na tej konferenci; predlog soglasno sprejet. Br. Janko N. Rogelj soglasno izvoljen za zastopnika centralnega odbora na konferenci, sklicani od H. B. Z. Br. Ivan Molek predlaga, naj ima vsaka prijavljena organizacija po enega zastopnika v centralnem odboru; predlog soglasno sprejet. Br. Vincent Cainkar predlaga, naj se centralni odbor sam konstituira; predlog soglasno sprejet. V centralni odbor so izvoljeni: Od ABZ Janko N. Rogelj, JPZ Sloge John Ermenc, SNPJ Vincent Cainkar, KSKJ Joseph Zalar, ZSZ Leo Jurjovec, SŽZ Josephine Erjavec, SSPZ William Ru^ in od SDZ John Gornik, od Družbe Sv. Družine pa Frank Vidic. Soglasno zaključeno, da so uradna glasila prijavljenih organizacij obenem tudi uradna glasila centralnega odbora. Soglasno odobreno, da je ta centralni bdbor samo za slovenske organizacije, kadar se pa organizira sličen odbor od hrvaških in srbskih organizacij, naj ta odbor takoj stopi v stike z izvoljenima odboroma v svrho sodelovanja; v slučaju izpraznitve kakega mesta v centralnem odboru, naj dotična organizacija imenuje drugega zastopnika, ki ^avtomatično prevzame izpraznjeno mesto, Br. Anton Zbašnik predlaga, naj ima ta centralni odbor polno moč izvajati vse, kar je zapopadeno v sprejetem proglasu in drugih sprejetih zaključkih tega zborovanja; predlog soglasno sprejet. Soglasno odobreno, naj centralni odbor potrdi zapisnik zborovanja. Br. Janko N. Rogelj se zahvali v imenu Ameriške bratske zveze za udeležbo in konstruktivno zborovanje, ki je dokazalo, da smo v resnici iskreni za skupno akcijo pomagati našim bratom v stari domovini, ki so sedaj zasužnjeni po brutalnem nacizmu in fašizmu. Br. Joseph Zalar izjavi, da je vesel, da je to zborovanje dokazalo, da smo vsi edini v enem cilju, kako pomagati najbolj efektivno ljudstvom v Jugoslaviji, da smo mi v Ameriki za enotno Jugoslavijo in da se*tako pokažemo tudi pred ameriško javnostjo. Br. Vincent Cainkar izjavi, da ga veseli, da se je to zborovanje, ki je zgodovinske važnosti, vršilo v poslopju SNPJ in da so prostori SNPJ centralnemu odboru vedno brezplačno na razpolago; naše geslo naj bo: neustrašeno naprej po začrtani poti in jugoslovanske podporne organizacije naj skupno delujejo zal dobrobit našega naroda tukaj v Ameriki in stari domovini! — Br. Joseph Zalar se zahvali br. Cainkarju za brezplačne prostore zborovanja, nakar zaključi zborovanje ob 1:30 popoldne. Joseph Zalar, predsednik. Peter Bernik, zapisnikar. PRVA SEJA CENTRALNEGA ODBORA 19. aprila popoldne Br. Joseph Zalar, predsednik skupnega zborovanja, odpre sejo in predloži konstituiranje centralnega odbora. Za predsednika soglasno izvoljen br. Vincent Cainkar; za podpredsednico Josephine Erjavec; za tajnika soglasno izvoljen br. Joseph Zalar; za blagajnika soglasno izvoljen Leo Jurjovec ; za direktorja publicitete soglasno izvoljen Janko N. Rogelj; v nadzorni odbor: William Rus, predsednik, John Ermenc, John Gornik in Frank Vidic. Br. Janko N. Rogelj predlaga, naj bo Peter Bernik stalen zapisnikar centralnega odbora; predlog soglasno sprejet. Soglasno odobreno, naj bo uradno ime tega odbora Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, angleško Jugoslav Relief Committee, Slovene Section.— Soglasno zaključeno, naj se ves denar vlaga na to uradno ime v First National Bank of Chicago na tekoči (čekovni) račun in vsi čeki za dvig vsot morajo biti podpisani od predsednika, tajnika in blagajnika. Soglasno odobreno, naj izredno važne zadeve, katerih rešitev je nujna, reši ožji odsek, katerega člani so v Chicagu in toliko blizu, da se lahko nemudoma udeleže seje; isti odsek naj tudi odobri zapisnik zborovanja in prve seje centralnega odbora. Zaključek seje. VINCENT CAINKAR, preds. PETER BERNIK, zapis. -o- Piščalka (Konec.) "No, pa prinesi mu jo, Giza, j€(li?" je končala stara gospa. Prihitela je Gizela kot krilata, odprla podolgovato škatlo. "Glej, mali, tako se vzame v roke, usta narediš tako, kakor da bi hotel žvižgati, pihaš polagoma. Tako . . ." In ona je zadnji zlog izgovorila na luknjici in v istem hipu zaigrala. "Lepa naša domovina." Da! Bilo je čarobno. Njeni prsti, njena naglica, tako hitro odpira, tako hitro zapira tiste luknjice, kako piha . . . njena prijaznost, prav malo še, in ostal bi bil tukaj za dolgo. Nekoč me je opazil šolski upravitelj (o, da je živ, poljubil bi mu roko), ko sem sedel na pragu in piskal na flavto. Prsti so mi bili hrapavi, ali sluh ni bil hrapav . . . Njemu se zahvaljujem za ljudsko šolo. V treh letih sem končal štiri razrede. Ugajala mu je moja godba. Moj oče se je pohabil v jami. Včasih je bil slabe volje, a sem mu zagodel kaj šaljivega. Nekoč ?e je nasmejal ter mi dejal: "Ali ii prav, da sem tebi tisto zlomil ;er te odgnal na delo, komaj bi iz tebe danes postal človek?!" A ;o je res. Po mnogih prošnjah, laskanjih, postu in izpitih sem prišel na vseučilišče. Po prvem letu sem se vrnil domov. V hiši so spali v globokem delavskem snu. Trkal sem na vrata, enkrat, dva-.trat, večkrat nisem hotel. Usedel sem se na košaro. Že desetkrat sem spoznal hiše, z istimi sencami od streh in ograj ista stebelca, ki od prahu niso mogla večja zrasti. Pot brez diha tiha, zapuščena. Vzel sem violino ter previdno igral pianissimo, misleč na minulo življenje . . . misleš o Ku-li in njenem suhem ornem polju. Kakor da na tej krmežljavosti "iivi več rodbin, več skupnosti. Kolikokrat odnese močnejši po-:etni dež vse posevke! In zakaj se je moj oče preselil, je jasno. Zemljo so razdelili, nanj, na najmlajšega, je odpadla ena njivica v senci in nekaj prašnega kosišča. Mnogo je takih, ki jih delitev iz; vasi požene v mesto. Bosna, revna, tesna zemlja, kaj se v tebi dela, in kaj bi se moglo narediti? Z Vjeternice je pihal blag nočni veter, šumel je izpod zvezd, in meni se je zdelo, kakor da berem neko neresnično novelo. Pa sem znova pritisnil violino k licu in topleje povlekel. Zvoki večkrat predstavljajo privid, ki se ustvarja počasi kot s pečin nastavki, kaplja za kupijo. Slišal sem čez mali tramič pred kuhinjo, da oče govori: "Ali ne slišiš, stara, odkod je to igranje? Kakor da je violina?" "Slišim malo. Naj, daj! Možje gredo nekje . . . Kdo bi naj bil?" "H-uu, h-ee, dobro!" In moj Ivelja je spet zaspal, zatrdno je verjel, da sliši žena ponoči bolje in da v temi razloči več. Ali ona je vstala, nagnila se skozi okno in me videla . .. Ona me je gledala. E, Bog, mati mp io (rloHflln . a nispm hntol pravnukov m trije prapravnuki. —Smrt beračice v hlevu ob sinčku. Na Zg. Hudinji pri Celju pri posestniku Antonu Kvasu so doživeli žalosten dogodek. Pri Kvasu je dobila prenočišče beračica Rozalija Kačičnikova iz Malega Doliča pri Vitanju s svojim 8 letnim sinčkom. Prenočila je v hlevu. Ko se je otrok zjutraj zbudil, je seveda hotel poklicati svojo mater, ki pa je bila ponoči v spanju izdihnila. Mestni fizik g. dr. Podpečan je prišel na lice mesta in ugotovil smrt. MALI OGLASI pozdraviti, igral sem dalje. "Sinko, kdo si ti? Mar si Ru-dane?" Obrnil sem se. že je prihitela, odprla vrata, iztegnila roki . . . "žal ti je, da bi prebudil mamo . . . sinko moj! Ali si dolgo čakal, e, kako se bodo razveselili !" Vsi so Se zjutraj hvalili, da so nekaj sanjali, nekdo veselo, nekdo žalostno, kakor da bi nekdo igral: priletelo je v hišo nekaj polnega svetlobe, slično ptici, a ni ptica, angel, ni angel . . . Najmlajši sestri se je sanjalo, da je zašla v gozdu, pa je iz studenca slišala petje, a ko so iz studenca prileteli pritlikavci, hi, hi, hi . . . kot metulji . . . Lucija je jokala kakor rutica pred zarjo. Stari Ivelja se je dvignil s postelje, napol miže, iztegnil obe roki proti meni s svojimi rogovilastimi prsti. Pritisnil me na prsi ter me z obema brkoma poljubil na obe lici. "E — he, sinko, pa ti si prišel, kaj hočeš, da, kaj!" Nagnil se je nad moje oči, pa dejal: "Ali imaš zdaj kakšno piščalko s seboj ?" "Imam, oče!" "To je torej tisto . . . hm, hvala Bogu!" In zamajal je z glavo, kakor da je tudi on vezal vse dogodke v en snop. F'otem, ko smo se streznili, sem se domislil, da bi odkopal tisto piščalko ... da vidim, če je strohnela. Do takrat mi je bilo mučno samo pomisliti* da bi jo odkopal. Mati se je čudila, kaj počenjam. Prinesel sem v roki trske od piščali. Niso strohnele, nekaj mlečnega in močnega, nekaj mojega diha je ostalo v lesu. In mnogi poljubčki, ko sem igral nanjo, so obvarovali odprtino in pisk in ni kazalo, da bi utegnila razpasti. Poljubi ne izginejo kar tako. Ljubezen varuje pred trohnobo. Dal sem jo očetu. "Np, to! — a sinko, kje je to bilo?" se je začudil on. "To sem v nedrih nesel s Ku-le . . ." "Je-e, je-e! )Siniko moj, (piščalko je ustvaril Bog," je zaključil on. Nisem mogjel spoznati ali se je nečesa spominjal, ali je v sebi obžaloval, a niti sam ni vedel, kaj. (Hrvoje Bor.) IZ DOMOVINE —Dva stara brata umrla v 24 urah. V Vojakovcu pri Križev-cih je umrl v starosti 96 let, posestnik Ivan črneli, točno 24 ur za njim pa njegov brat Luka Črneli, ki je štel 97 let. Kljub visokim letom sta bila oba brata zdrava in sta se dobro počutila, Luka je še brez očal bral časopise. Družina Črneli se je naselila v Vojakovcu sredi preteklega stoletja. Bila je stara katoliška graničarska družina, ki se je naselila v pravoslavni vasi. Družina se je hitro razmnožila, priselilo se je še več drugih katoliških družin, tako da je danes v Vojakovcu število katoličanov in pravoslavnih enako. Luka 'črneli je bil v Vojakovcu nad 30 let starešina. Imel je sedem sinov, ki so si vsi ustanovili svoje družine. Pogreba se je razen otrok in vnukov udeležilo tudi mnogo ZAHVALA Tem potom se zahvaljujem prijateljem za obiske v bolnišnici in na domu, posebno bratu Henry Laurič, svaku Vincent Beno in sestri Mary Pirnat. Prijatelji me zdaj lahko obiščejo na domu, ker sem še vedno bolan, še enkrat, najlepša hvala vsem skupaj. Primož Laurič 1110 E. 76. St. Hiše naprodaj 6 sob hiša za eno družino na Clearaire Rd., lot 50x140. Cena $3,500. 6 sob hiša na Locherie Ave., blizu 185. ceste. Lot 50x150. Jako lep kraj, cena samo $4,000 6 sob hiša na Marcella Rd., lot 79x250. Cena $5,000. F. J. Turk LA SALLE REALTY CO. 878 E. 185. St. KEnmore 3153-W IVanhoe 6668 (102) Soba se išče Išče se ena ali dve sobi brez pohištva, za pečlati. Naslov se poizve v uradu tega lista. (101) Kolesa naprodaj Po nizki ceni se prodajo 4 nova avtna kolesa, 8 ply, mere 7-21. Vprašajte na 1245 E. 55. St. (101) Gostilna v najem V najem se da gostilna z vso opremo; na j ako prometnem kraju. Vprašajte na 1245 E. 55. St. Joseph Nosse. (101) Delo dobi takoj natakarica, ki mora biti stara nad 21 let. Vprašajte v Ko-zan's Tavern, 23721 Lakeland Blvd. "(102) Dekle dobi delo Slovensko govoreče dekle se takoj sprejme v modni trgovini. Vprašajte v Bell's Dept. Store, 15502 Waterloo Rd. (101) Stalno delo Ženska dobi stalno delo pri slovenski družini brez otrok; mora ostati čez noč; opravljala bi splošna hišna in gospodinjska dela; plača po dogovoru. Ali pa se sprejme priletna oženj ena dvojica, ki bi opravljala ta posel in bi imela tudi stanovanje. Zglasite se na 434 E. 157. St. (101) Delo išče Izučen slovenski mesar išče delo. Za več informacij pokličite: HEnderson 2814. (101) Nabiralke se išče Išče se nabiralke (solicitors), ki bi prodajale mlekarske izdelke. Oglasite se na 1365 Addison Rd. (101) Išče se stanovanje Išče 2 veliki ali 3 manjše soba za okrog 15. maja, med St. Clair in Superior, od 64. ceste do Collinwooda. Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov v uradu tega lista. (101) Trava naprodaj Proda se lepa trava (Creep* ing Band) na jarde; cena jako nizka. Vprašajte pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., Euclid, O., tel.: IVanhoe 4991-W. (Apr. 23, 24, 25, 30 May 1, 2.) Hiša naprodaj Proda se hiša na 109. cesti; ima 6 sob, kopališče, prodajalna, 2 garaži. \ Proda se poceni radi odhoda iz mesta. Pokličite Michigan 3434. (Apr. 28, 30, May 2) Bolje bo za vas vse skupaj — če je res, da ste grešili — ako se greha izpoveste in spokori-te." V Kristininem obrazu so se barve kar menjavale: "Ali je kdo trdil, da ni moj mož — da ni bil otrok njegov." Škof je počasi vprašal: "Ali hočeš, Kristina, naj verjamem, da niti vedela nisi, kaj ljudje govore o tebi in tvojem oskrbniku —?" "Ne." Vzravnala se je in stala pred njim z nekoliko nazaj sklonjeno glavo, obraz ji je bil bel še pod valovito navzdol padajočo žensko ruto. "Zdaj vas pa prosim, častiti gospod in oče, ako je kdo za mojim hrbtom širil govorice o meni, za-povejte mu, da jih ponovi meni v obraz!" "Nihče ni nikogar imenoval," je odgovoril škof. "To je zoper postavo. Ampak Jartrud Her-brandova je prosila za dovoljenje, da bi smela zapustiti moža in oditi s svojimi sorodniki domov, ker ga dolži, da se je spečal z neko drugo žensko, poročeno ženo, in z njo imel otroka." Nekaj časa sta oba molčala. Nato je Kristina ponovila: "Gospod — prosim Vas, bodite toliko usmiljeni z menoj, prisilite ti^te može, naj povedo, tako da jih bom slišala, — da sem jaz tista ženska." Škof Halvard je pogledal Kristino ostro in vprašujoče. Nato je pomignil z roko. Iz velike ladje so prišli možje in se postavili okrog njegovega prestola. Gospod Halvard je začel : "Dobri moji možje iz .Sila, danes ste ob nepravem času prišli k meni s pritožbo, ki bi jo prav za prav morali najpo-prej predložiti mojemu zaupniku. Vendar nisem ugovarjal, ker sem vedel, da gotovo ne morete biti tako podkovani v zakonih. Zdaj pa je ta žena, gospodinja Kristina Lavransova z Jorundgaarda, prišla k meni z nenavadno prošnjo — prosi me, naj vas vprašam, ali si ji upate v obraz povedati, da se bil," je srdito, rekel duh' "Kljub temu pa vendar da je bil Lavrans z Jomn(l da poštenjak in globok" človek. Gotovo bi bil ^ šega vreden — ta njeg° pa mu je nakopavala "a sramoto za sramoto. K°( bila odraslo dekle, že je. jo lahkomišljenostjo 23' smrt dveh dobrih fan*0^ še doline. Nato je vrl® odličnemu viteškemu si"u' ji je bil njen oče izbral * ža, prelomila zvestobo, no izsilila svojo voljo "1, la tistega moža, ki je (Dalje prihodnja te govorice ovreči. — Saj nihče ne trdi, da bi bila položila roko na svoje dete —" Toda Kristina je stala bleda tamkaj in ni rekla ničesar več. Škof je spet ogovoril župnika: "Ti pa, Sira Solmund, si bil dolžan, pogovoriti se s to ženo tukaj in jo opozoriti, kaj ljudje govorijo. Mar tega nisi storil?" Duhovnik je zardel: "Iz dna srca sem molil za to ženo, da bi se radovoljno iz-preobrnila od svoje trdovratno-sti ter se skesala in spokorila — moj prijatelj njen oče ni Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI ni—KRIŽ DEKLETA IN ŽENE! Za fino in najnovejše mode SPOMLADANSKO "STER SUKNJO ali SUIT, po nižjih cenah, kakor kje drv to od $14.50 naprej DIREKTNO IZ TOV* in za zanesljivo in točno postrežbo, se obrnite " BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Ali pokličite: ENdicott 8506 ali 3426 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ a aa in stane samo: £■(JU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA il13 St. Clair Ave. Cleveland, O ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina air Ave. HEnder*0" T 1 1 1## le banke vam nudijo svojo postrežbo PRI NAKUPU NOVIH OBRAMBENO-HRANILNIH BONDOV IN ZNAMK ZEDINJENIH DRŽAV OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Začenši jutri (1. maja) vam z sodelovanjem vlade Zedinjenih držav spodaj podpisane banke nudijo svojo postrežbo, da vam pomagajo pri nakupu obrambeno-hranilnih obveznic in znamk. I Te banke priporočajo to zdravo in demokratično metodo financiranja obrambenega programa ter pozivljejo vsakega državljana, da kupi te bonde in znamke kot patriotično dolžnost ter tudi radi osebnega varčevanja. Znamke so tako nizko kot 10c vsaka in bondi tako nizko kot $18.75 vsak ter bodo na razpolago vsakemu moškemu, ženski ali otroku, da sodelujejo pri obrambi naše domovine. JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Skoro bo že tu mesec junij, to je spada posebna električna priprava za mesec nevest, v tem času boste pre- kuhanje kave, ki stane krog $12.95. Ze-mišljevali, kaj ali kakšno darilo bi ku- lo koristen in pripraven je tudi elek-pili nevesti. Najbolj jo boste razve- trični "mixer," ki stane krog $19.95. selili, če ji kupite koristne in praktične Prav tako je zelo priročen "Waffle-električne predmete, kateri ji bodo kaj baker," ki je v vseh ozirih kar najpo-dobro služili v gospodinjstvu. Posebno polnejše izidelan in stane krog $9.95. so priporočljivi električni "toasterji," ki Posebno pa le pripravno poročno dari-stanejo okrog $16.00. K temu pa tudi lo električni likalnik, ki je izdelan ta-.... ko, da deluje popolnoma avtomatično in posebna lučka vam pokaže, kdaj je v likalniku dosežena prava toplota za raznovrstno blago, ki ga nameravate zlikati. V^HfjRi^^^^^l TO je nekaj izbranih priporočil, kaj W 'mMik kupite nevesti kot poročno darilo. Te WW »Bpf J^B^^M vrste darila bodo gotovo razveselila W jP^^I^^^H vsako nevesto in ii bodo lahko dobro ^m , ff^JPš i V }: ^m služila dolgo vrsto let. Sledeče banke bodo prodajale znamke in serije E bondov ter bodo jemale proinje za serije F in serije G bonde: The American Savings Bank Company The Bank of Cleveland The Capital Bank Central National Bank of Cleveland The Cleveland Trust Company The Continental Industrial Bank The First National Bank of Rocky River The Lorain Street Bank The Morris Plan Bank of Cleveland The National City Bank of Cleveland The North American Bank Company Society for Savings Union Bank of Commerce Skozi okrogle odprtine oken visoko zgoraj je prihajalo noter! nekoliko sončne svetlobe, ki je lila med temno rjavimi stebri navzdol. V glavni ladji je bilo zbranih že precej ljudi; sedeli so na klopi, ki je bila krogin-krog ob steni. V prezbiteriju je stala majhna gruča: Jartrud Herbrandova in njena dva brata — Geinulv je nosil roko v obvezi — Kolbein Jonsson, Sigurd Geitung in pred škofovim prestolom Tore Borghildsson. Zadaj za rezljanim sedežem in poleg njega sta stala dva mlada duhobnika iz Hamarja, še nekaj drugih mož iz škofovega spremstva in Sira Solmund. Vsi so trmeli nepremično predse, ko je gospodinja z Jorundgaarda stopila naprej in se globoko priklonila pred škofom. Gospod Halvard je bil visok in rejen mož ter na vso moč častitljiv. Izpod čepice iz rdeče svile so se mu na sencih snežno belo svetili lasje in njegov po-dolgasto okrogli ter polni obraz je žarel ves velik in rdeč; imel je krepek kljukast nos, mogočno brado, in usta, ozka kakor špranja, so ležala skoraj brez ustnic med gostimi, obritimi sivo belimi kocinami — toda košate obrvi nad njegovimi iskrečimi se, kot oglje črnimi očmi so bile še temne. "Bog te sprimi, Kristina Lavransova," je rekel gospod Halvard. Premišljevaje je gledal ženo izpod svojih mogočnih obrvi. Ena njegovih velikih in belih starih rok je oklepala zlati križ na prsih, z drugo, ki mu je počivala na temno vijolica-: stem oblačilu, je držal voščeno ploščico. "Kaj te je prignalo, da si me tu poiskala, Kristina Lavransova?" je znova vprašal škof. "Ali se ti ne zdi, da bi bilo bolj spodobno, ako bi bila do popoldne počakala in potem prišla k meni na Romundgaard ter mi tam povedala, kaj imaš na srcu?" "Jartrud Herbrandova Vas je tukaj poiskala, častiti oče," je odgovorila Kristina. "Ulf Haldorsson je pet in trideset let živel družno z mojim možem; vedno nama je bil zvest prijatelj in pomočnik in dober sorodnik— mislila sem, da bi mu mogla kakorkoli biti v pomoč _»j Jartrud je tiho kriknila, porogljivo ali jezno — vsi drugi so se zastrmeli v Kristino, ljudje iz doline ogorčeno, škofovi spremljevalci pa napeto in radovedno. Gospod Halvard je ostro pogledal okrog sebe, nato pa je rekel Kristini: "Mar si res tako predrzna, da hočeš podpirati Ulfa Hal-dorssona? Nemara veš—" je rekel hitro in dvignil roko, ko je hotela odgovoriti: "nihče nima pravice, da bi te prisilil k izpovedi o tej stvari—nihče razen tvojega soproga — če te ne priganja k temu tvoja lastna vest. Premisli najprej—" "Mislila sem predvsem na to, gospod škof, da se je Ulf prenaglil in pri cerkvi zgrabil za orožje —na to, ali mu ne bi mogla v tej zadevi s tem pomagati, da bi bila porok zanj. Ali pa," je z veliko težavo spravila iz sebe, "bo moj mož v tej zadevi gotovo vse storil, kar je v njegovi moči, samo da pomaga svojemu prijatelju in sorodniku—" | Nepotrpežljivo se je škof obrnil k/okoli stoječim, ki so bili videti zelo razburjeni: "Tisti ženi tam ni treba ostati tukaj. Nj&ni zagovorniki naj .medtem počakajo spodaj v glavni ladji — vsi pojdite doli, dokler bom govoril z gospodarico — in ljudje naj gredo medtem ven,, — in Jartrud Herbrandova z njimi." Eden izmed mladih duhovnikov je ravnokar pripravljal škofovski ornat. Zdaj je mit-ro, okrašeno z zlatim križem, previdno položil na razprostrte gube koretlja, odšel doli in rekel nekaj besed ljudem v veliki ladji. Drugi so šli za njim. Soseska in z njo Jartrud je zapustila cerkev in cerkovnik je zaklenil vrata. "Omenila si svojega moža," je rekel škof in jo pogledal kot poprej. "Ali je res, da si se v minulem poletju skušala spraviti z njim?" "Da, gospod." "In do sprave ni prišlo?" "Gospod — oprostite mi moje besede — toda nisem prišla tožit svojega moža. Prišla sem k vam, da bi govorila z Vami glede Ulfa Haldorssona—" "Ali je tvoj mož kaj vedel o tem, da pričakuješ otroka?" je vprašal gospod Halvard; bil je videti jezen zaradi njenega ugovora. "Da, gospod," je rekla čisto tiho. "In kako je Erlend Niku-lausson sprejel to novico?" je vprašal škof. Kristina je stala pred njim in sukala med prsti vogal rute, ki ji je visela navzdol — ter gledala v tla. "Marše ni hotel spraviti s teboj, ko je to slišal?" "Gospod, oprostite mi —" Kristina je močno zardela. "Vseeno je, ali je moj gospod Erlend tako ali tako ravnal z menoj — če more njegov prihod Ulfu kaj pomagati, tedaj vem, da bo Erlend takoj prihi-tel k njemu." Škof je nagrbančil in jo pogledal : "Ali misliš, da bo Erlend iz prijateljstva do tega Ulfa — ali zato, ker je stvar zdaj prišla na dan — vendarle priznal otroka, ki si ga spomladi rodila?" Kristina je dvignila glavo — zastrmela se je v škofa z velikimi očmi in napol odprtimi usti. Zdelo se je, kakor da šele po malem razumeva pomen njegovih besed. Gospod Halyard jo je resno pogledal: "Res je sicer, žena, nihče razen tvojega zakonskega druga nima pravice, da te obtoži zbog te stvari. Gotovo pa razumeš, da ,se bosta hudo pregrešila, ako prevzame nase očetovstvo za otroka nekega drugega moškega, samo da zaščiti Ulfa. je tukaj po dolini govorilo, češ da njen soprog Erlend Niku-lausson ni oče otroka, ki ga je spomladi povila?" Sira Solmund je odgovoril: "Na vsakem dvoru in v vsaki koči po dolini so govorili o tem, da je bil otrok spočet v prešuštvu in krvoskrunstvu med gospodinjo in njenim oskrbnikom. In zdi se nam kaj malo verjetno, da ta žena ne bi vedela, kaj se govori okoli." Škof je hotel nekaj reči, toda Kristina je rekla glasno in odločno: "Pri Bogu Vsemogočnem, Devici Mariji, Svetem Olafu in nadškofu svetem Tomažu — nikdar nisem vedela, da se o naju širi ta laž." "To človek težko razume — čemu je bilo po tvojem tako hudo potrebno prikrivati, da pričakuješ otroka?" jo je vprašal duhovnik. "Skrivala si se pred ljudmi in si vso zimo komaj kdaj stopila iz hiše." "Dolgo je že tega, odkar sem imela kaj prijateljev med kmeti te doline — zadnja leta sem le malo občevala z domačini. Čeprav do današnjega dne nisem vedela, da so nemara vsi moji sovražniki. Toda vsak praznik sem prihajala v cerkev," je rekla Kristina. "Res — a zavijala si se v debele rute in se tako oblačila, da se ni moglo videti, kako se širiš pod pasom —" "Nič drugače, kot to dela vsaka ženska — ki bi bila pred ljudmi rada dostojna," je kratko odgovorila Kristina. Župnik je spet začel: "Da je bil otrok od tvojega moža, kakor praviš — se gotovo ne bi bila tako daleč spozabila, da bi s slabim ravnanjem zakrivila njegovo smrt." Eden izmed mladih duhovnikov iz Hamarja je priskočil in hitro prestregel Kristino. Tre-noteik nato je stala kot poprej, bleda in vzravnana; s poklo-nom se je zahvalila duhovniku. 'Sira Solmund je srdito nadaljeval : "To so pravile dekle z Jorundgaarda — tudi moja sestra,, ki je prihajala na dvor, je to videla —. ženi se je mleko cedilo iz prsi, tako da so bila oblačila skoz in skoz premočena — toda vsaka ženska, ki je videla dečkovo truplo; lahko izpriča, da je od lakote umrl—" Škof Halvard je zamahnil z roko: "Dovolj, Sira Solmund. Ostati moramo pri stvari, in sicer gre za to, ali se Jartrud Herbrandova, ki je obtožila svojega moža, ni opirala na nič drugega kot na govorice, o katerih gospodinja tukaj trdS, da so zlagane — in ali more Kristina