Listek. Kjer ni Boga, ni sreče. Skozi mesto I. je sla kmetsko opravIjeaa ženica, kateri se je na prvi pogled videlo, da ni domača v mestn. Skoro pred vsako hiSo se je ustavila in pogledala aa hiSao Stevilko. Dolgo je morala iskati, predno je našla hiSo, ki je imela številko 45. Dvakrat je pogledala na Stevilko, če je prava, potem pa stopila na dvorišče, kjer se je igralo mnogo otrok. Cudno se je zdelo žeaici na tem dvoriSču in ni vedla, kam bi se obraila. Nazadaje je pristopila k neki mladi, bledi ženi, ki je ravno prala ter jo vprašala, kje atanuje mizar Dolinar. Žena je nekoliko pomiftljala, potem pa ji pokazala po stopajicah navzgor. S težjim srcem ko do sem, nastopila je starka pot navzgor; komaj je prišla do konca stopnjic. Pred ajo so bile prisloajeae vrata, na katere je potrkala. A nihfie se ai oglasil. Zato se ojunači, odpre vrata in stopi v kuhiajo, t kateri je bilo vse v neredu. Skoro s 8trahom potrka na sobiaa vrata. »Noter!« oglasi se ženski glas iz sobe. Komaj stopi v sobo, skoči k njej mlada žena od zibelke svojega bolaega otroka in objame ženo. »Mati, mati, torej ste vendar prisli!« zakliče mlada žeaa. »Da, prisla sem, moj Bog, kakSao te najdem, Viktorica.« odvrae mati ia objame hfier. Dolgo ni mogla aobeaa besedice izpregovoriti. Naposled posadila je Viktorica mater na stol in ji pripovedovala dogodbe življeaja, njej, edini osebi, kateri |e upala svoje nadloge potožiti, da si vsaj nekoliko olajša trpljeaje. Mati ni imela besede v tolažbo za hčer, — nemo je povzdigaila roki proti nebu in prosila pomoči za aesrečao Viktorico. Viktorica je bila jediaa hči mizarja v neki vasi blizu mesta. Še ne 20 let stara, bila je nevesta mladega mizarja Doliaarja. Ta je aekdaj delal pri njenem ofietu in zato se ta ni protivil možitvi, ker je vedel, da je Dolinar dober delavec. Materi pa ta možitev ni bila vSeč, ker je zvedela, da je ženin popolnoma brez vere. To je povedala ona hčerki in ta potem svojemu ženinu. A ta je neizkuSeao deklico z nekaterimi darili tako premotil, da si ai dala nič dopovedati. Nekega dne pa je izginila Viktorica. Črez fitirinajst dni so dobili starisi pismo, v katerem jim je naznaaila, da je že vse za poroko pripravljeno. Sedaj so mogli hotč ali nehotš privoliti v ženitev. Poroko pred posvetao gosposko so natanko opravib, a o cerkveni ai hotel ženin Bičesar sliSati. Bogokletao je imenoval cerkveno poročitev le »komedijo pred oltarjem«. Nič ni pomagala prošoja stariSev niti nevestina. Zenia je vedao trdil, da popolnoma zadostuje poroka pred posvetno gosposko. Zdaj še le so se stariSem oči odprle. Jezila sta se in drug drugemu očitala krivdo. Počasi pa sta se tudi onadva potolažila, zlasti ko sta videla, da ne moreta nič več pomagati in njima je Viktorica jedno pismo za drugim pisala, kako se ji boljSe godi v velikem mestu, kakor pa v vasi. Toda ta sreča ni trajala dolgo. Prvo dete je umrlo takoj po rojstvu. Ne dolgo potem je zbolel mož. Več mesecev ni mogel nič delati in vsled tega so prišle v hiSo skrbi, žalost in revSčina. Rudečica je izgiaila s Viktorinega obraza in ravno tako, kakor se je zgubljala njena lepota, pojemala \e tudi moževa Ijubezen do aje. Drugo dete se je narodilo slepo in je takoj po rojstvu umrlo. Mož ni aasel nobenega veselja več v domači družiai; postal je vsled tolikih nesreč navaden kričač in zapravljirec. Družina doma pa je stradala. Še enkrat je prisijala sreča v mizarjevo hiSo. Tretje dete, lep deček, ga je s svojim nedolžaim smebl]anjem omehčil, da je ostal doma. Toda komaj pol leta star je zbolel. Oče je prekliajal, zeaa je jokala, a ni si ve- dela pomagati. Sedaj Se je le videla, kako je življeaje brez Boga. Videla je, da bi bilo lahko vse drugaCe, ako bi od začetka drugače živela. Na ediaega človeka se je v svoji bedi spomnila, o katerem je upala, da se je usmili, namreč na mater; oče ji je med tem umrl. Pisala ji je ia jo lepo prosila, naj se je usmili ia ji pomaga v stiski. Ia ktera mati se ae usmili svojega otroka in mu ae pomaga, če je že padel tako globoko! Tudi Viktoričiaa mati je prisla, kakor smo videli v začetku povesti. Bilo je ravno veliko soboto. Viktorica je povedala materi vse svoje nesreče, ki so bile hujše, kakor si jih je mati misliti mogla. Med pripovedovaBjem se je zmračilo. Mati je vstala in vzela bolnega vnuka iz zibelke. »Viktorica, kaj si že rekla da mu je?« vpraša mati. »Davico ima in bojim se, da mi bode tudi ta umrl, kakor njegova bratca«, odvrne žalostaa bči. »Ali nista poklicala zdravnika?« vpraša zopet mati. »Da, saj je tam-le na polici zdravilo. Moj Bog! Otrok mi umrje vsak čas ia Se kržčeB ai!« izpove Viktorica. »Kaj, Se krSčea ni, ia že pol leta star?« čudi se mati. »Kako vendar živita, ste-li v tem mestu sami neverci? Ia tista dva otroka, ki sta vama umrla, ali sta bila krščena ? — Govori!« »Ne, nista bila!« zašepetala je hči ia od strahu ia žalosti zdrhtela. »Ia ti si v to privolila, ti brezverska mati, in ti — ti — si — moja — hči, — ti da bi bila — moja hči!?« govorila je v pretrganih stavkih jezna mati. Viktorica ai vedela odgovoriti Ba te ostre materine besede. Mati je aekaj časa stala s skleajenima rokama in prosila pomoči od zgoraj; potem pa stopila k mizi, vzela steklenico z vodo ter rekla: »Draga moja, ako ni druge pomoči, odprive tej duSi pot v aebesa!« »Kaj boste storili, mati? vpraSa Viktorica. »Tvojega otroka hočem krstiti«, odvrne mati. Viktorica gleda aekoliko časa mater, potem pa reče: »Krstiti more samo mašaik in mi ga aimamo tukaj, tudi ae vem kje kateri staauje; ker odkar sem v mestu, nisem bila Se v cerkvi.« »Strasno, kaj takega 8e nisem slišala, kar sem aa svetu!« čudi se mati, »veadar v sili zamore vsak kristjaa veljavao krstiti; to bi morala ti vedeti, ako Se veS kaj iz krSčaaskega nauka!« V tetu bJpu stopi v sobo mož v delavski obleki. Aro »i ga bolje ogledamo, vidiiuo že nam znanega pijanega Dohaarja, kateremu se je preaeumao zdelo, pustiti svoje otroke krstiti. Ko je zagledal čudea prizor v sobi, zaklical je: »No, kaj je to? Kaj hoče ta stara žena tukaj? Ali sta obe aekoliko prismojeai?« Starka se ni zmeaila zaaj, ampak pazila le na otroka, žeaa ga je pa jezno pogledala ia rekla: »Vedi se vsaj spodobao, ne vidiS li, da ti otrok umira, ia ta žeaa je moja mati, kaj je ne pozaaš več?< >Ka—aj, moja tašča tukaj? Nekaj posebaega!« mrmral je pijani mož. Ker mu nihče ni odgovoril na te besede, postal je usiljiv in začel govoričiti: >No, tašča, kako se imate, kaj? Kaj pa imate v tej steklenici, žg aje ? Dajie mi ga brž, grozno sem žejeal« »Ali se ae sramuješ takih besed ? Ali ne vidiS, da ti dete umira?« S temi besedami pomoli mu žena dete. Obličje s smrljo se borečega otroka gaailo je nekoliko moža, stegail }e roko po njem, a starka ga je zavraila: »Pusti ga, brezbožaež, nisi se brigal poprej zaoj, zato se ti tudi sedaj ni potreba in ne braai mu poti v aebesaU Surovež ni razumel ajeaih besed. >Stara \e prismojena«, mrmral je ia Sel v kuhinjo iskat večerje. »Zdaj pa ne smemo več odlagati, da nam prej ne umrje«, rekla je starka, vzela steklenico v roke, vlila vodo na glavo otrokovo govoreč besede: »Anton, jaz te krstim y imenu Očeta, Sina in svetega Duha!« Otrok je pri teh besedah zajokal, vzdignil prsa, nato se krčevito zvil — potem pa je bilo vse tiho — — — Prej ko se je mati zavedla in je prišel iz kuhinje mož, bil je otrok že mrtev. Glasno je zastokala nesrečna žena v tej največji nesreči. Starka pa ji je vzela otroka iz rok, ga položila na posteljo in se obrnila k hčeri, govoreč: »Bodi potolažena in zahvali Boga za to veliko milost, tvoj otrok je sedaj angelj v nebesih in ti bodeS imela vsaj jedno dušo v nebesih, ki bode za te Boga prosila!« Med tem se je mož streznil. Jokal je, kakor dete, in poljubljal mrtvega ljubčeka. 2ena pa je bila kakor v omedlevici, od žalosti ni mogla ne jokati ne govoriti. Le starka je bila pri zavesti. Pokleknila je in molila rožni venec. Tako so prebili celo noč pri mrtvem otroku. Začelo se je daniti. Veličastno so peli zvonovi velikonočno jutro in oznanovali vstajenje Gospodovo. Mlada mati je šedela in jokala pri svojem mrtvem otroku, oče pa je korakal temno pred se gledajoč, po sobi gori in doli. Obeh misli niso bile, kakor se spodobijo za Velikonočno nedeljo. Ne enemu, ne drugemu ni prišlo na misel, da bi se vrnila k Bogu, čegar roka zadela ju je tako ležko. Le v starkinem srcu bil je mir. Molila je za svojo hčer, ki je bila nekdaj tako pridna, a sedaj padla tako globoko. >Kaj bosta sedaj začela?« vpraSa starka, ko se je žalost nekoliko polegla. Hči ni odgovorila, pač pa obuDno zrla materi v obličje. »Obleči se, in pojdi z menoj!« reče ji starka, ko so zopet zapeli zvonovi. Nemo ji je sledila hči, med tem, ko je mož ostal doma. Mati jo je peljala v cerkev. Po štirih letib stopila je zopet žena brezverskega delaVca t cerkev. Še tisti dan je poiskala tudi duhovnika, kateremu se je spovedala svojih grehov, potem se pa potolažena vrnila domov. Tukaj je našla mrliča samega. Na mizi pa je ležal list od moža, v katerem ji je ta povedal, da s tako prismojeno in nesrečno žensko ne more več skupaj živeti. On izjavi, da je zakon ločen in da si gre iskat boljSe sreče po svetu. »Naj gre kamor hoče«, reče mati, »vajin zakon pač ni bil zakon pred Bogom, bolje je, da se ločita in da neha tako brezversko iivljenje.« Tako se je tudi zgodilo. Ko je bil otrok pokopan, Sla je Viktorica z materjo domov, kjer je pridno delala in trpela za grehe svoje mladosti. — 0 možu pa ni nikoli več sliSala. Tako je življenje brez Boga! Micika Topolnikova.