SPOMNITE BE SLOVENSKIH PEGUNCEV. 8 KAKIM DAROMI AMERICAN IN SPIRIT—F01 IN LANGUAGE ONLY SISKA ff DOMOVINA AMERICAN HOME; ’.HH SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 55 CLEVELAND 8, 0„ WEDNESDAY MORNING, .MARCH 19, 1947 LETO XLU-VOL. XUX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE *** (Došle preko Trsta) RllSijO, dd bi dobllfi NAJDENO TRUPLO UBI- krik deklet priklical ljudi o pra- fQ kili i An A V TEGA DUHOVNIKA. — V ne-' vem času in so končno napadalci MlllJUllUf ki jami blizu Sabotina nad Gori- j zbežali. Policija je nekatere iz-co so našli truplo župnika tega'med njih tudi že prijela. Tako kraja Alojzija Obida. Imenovani je bil rojen v Srednjem pri Čedadu. Partizani so ga odpeljali iz župnišča v januarju leta 1944 in ubili ter vrgli jamo. Odprtino janje so razstrelili in tako zaprli. Truplo je imelo še duhovniško obleko. Prepoznala ga je njegova sestra. v NAJDENA TRUPLA V KOJ-SKEM. — Blizu Kojskega v Brdih so našli v neki jami skupaj 13 oseb, ki so bile ubite pred približno dvema letoma. Tako pri- Z Bevinom sta zavrnila obtožb«, da bi dbbila od Nemčije 10 bilijonov Moskva. — Ameriški državni tajnik George Marshall je hlad- j no zavrnil zahtevo Sovjetske skuša partizanstvo terorizirati vse, kar ne trobi z njim v en rog. V DOLINI PRI TRSTU so aretirali nekega Angela Streina, ki je bil soudeležen pri ugrabitvi zdravnika Passalaque. Tega Unije, da bi dobila od Nemčije' zdravnika so 4. junija poklicali za 10 bilijonov vojne odškodnine.) iz Trsta, kot da ga potrebujejo On in pa angleški zunanji mi-j za nekega bolnika. Ko je prišel, nister Bevin sta ostro zavrnila' so ga zgrabili in ubili, z njegovim' Molotovo dolžitev, da so Ameri-j avtom pa se odpeljali v Jugosla-I ka, Anglija in Francija vzele iz vijo. Odpeljala sta ga neki Can- Nemčije v tekočih izdelkih vred-j ciani in Petros, Strein pa je po- ' nosti za $10,000,000,00«. hajajo na dan stari zločini “ju- SfiJK1 j .,Vže™jje bilaeaa najb?lj bur' naških” nartizannv I J ?0 8V1J0’ pniel pa J® večkrat, nlh sej, kar SO Jih Še imeli mini- Trn Sre I pogledat domov. Tako tudi za stri Velike četvorke tukaj. TVF _ Da nnrliviannst nor j pa 80 *a prileli- Njegovi že poprej so se udarili pri tem, f! ' 5p n’ vnoala nri^oi^nn.1 komunistični tovariši so prir e-j ko sta Anglija in Amerika za-k • 'll vra'hitev ’nosampznih ker so ru9ke vojaške 0bla- iz Minnesote, je izjavil, da nas bo pomoč Grčiji in Turčiji morda vodila v vojno, toda če pa pomoči ne damo, $e bomo znašli še hitreje in v strašnejši vojni. “Zato pa je moje mnenje, da nimamo nobene izbire, kot da takoj pomagamo." «■ Zdravniki bodo preiskali duhovnika, ki je zažgal Bevin je rekel, da je čital o'( znan med Slovenci in je vse živ-4 gyojo CerkeV teh obdolžitvah v ruskih časopi- ijenje živel tukaj. — Mestna _ sih in da se je pri tem prav do- zbornica je sprejela postavo, ki bro zabaval. nalaga kazen od $5 do $200 u- Ko je bila debata, če se pripu- službencem gostilen, ki bi prosti k sestavi mirovne pogodbe za j dali opojno pijačo mladoletnim, Nemčijo tudi male^države, je' enako pa tudi mladoletnim, ki ameriški zastopnik pokazal na bj Jahali o syoji starosti. Go-rečeno, da bo Kanado, ki je šla v vojno še pred' stilničarji so zadovoljni s to po-grška pristani- Rusijo in ki je mnogo priporno- staVo, ker ne marajo mladolet- Odsek je za podaljšanje racioniranja sladkorja Washington. — Bančni odsek poslanske zbornice je odglasoval, naj bi se podaljšalo racioniranje sladkorja do 31. oktobra. Ako kongres ne bo ničesar storil glede tega, bo racioniranje končano avtomatično 81. marca. Prej zameti, zdaj povodenj v Angliji London. — Visoki zameti so pozimi dvakrat prekinili promet med severno in južno Anglijo. Zdaj se je pa začel sneg topiti, potoki in reke so prestopile bregove ter zalile ceste in železniške proge. Vlada se boji, da bodo premogarji pustili delo, tudi brez ukaza Lewisa Washington. — Vladni uradniki so izrekli bojazen, da bodo unijski premogarji vseeno pustili delo, čeprav bo njih predsednik John Lewis odpoklical stavko do 30. junija. Prvotno je Lewis naznanil, da velja pogodba z vlado samo do 31. marca. Najvišja sodnija mu je ukazala, da to prekliče do 25. marca, ako ne bo unija plačala globo v vsoti $3,500,000. Lewis bo najbrže to tudi storil, toda premogarji bodo najbrže pustili delo. To sodijo vladni uradniki po tem, ker vlada med premogarji velika nevolja, ker je vlada zmagala v boju proti uniji in Lew-isu. Po Pennsylvaniji in drugod se že govori med premogarji, da lahko pričakujemo “trubel." gla do zmage. Ruski delegat Višinski je odgovoril, da je to res, toda izjem se ne more delati in je proti temu, da bi male države pomagale delati mirovno pogodbo. Samo Veliki štirje imajo pravico delati pogodbo za Nemčijo, “ker ruske krvi je v vojni preteklo več, kot pa vode v Kanadi,” je rekel Višinski. Stalin je imel včeraj pri sebi francoskega ministra Bidaulta 95 minut Pričakujejo, da bo kmalu poklical tudi Marshalla in Bevina. Italijanskega urednika •o ubili Milan. — Urednika, Franco de Agazio, Id je priočeval okoliščine o smrti Benito Mussolinija, je neznanci ustrelili ROVI GROBOVI sti aretirale Belo Kovacsa, anti-komunističnega člana parlamenta in generalnega tajnika stran- Ivana Terček ke malih posestnikov, ki je do- Kot smo že poročali je umrla bila pri zadnjih volivah večino, včeraj zjutraj ob 5:30 v Glen-v parlament vilic bolnišnici Ivana Terček. Bi- General Sviridov, poveljnik la je stara 59 let in vdova; pre-ruske okupacijske armade na: bivala je na 5357 Stanard Ave. Ogrskem, ne pusi zapadnim za-j pri sinu Franku, pri katerem je veznikom, da bi prišli preiskovat živela zadnja tri leta potem, ko razmere na Ogrskem. Papež in Gandhi kandidata za Noblovo nagrado Oslo, Norveška. — Med kandidati za Noblovo nagrado se omenja tudi papeža Pija XII. in vodjo Indcev, Mahatma Gandhi. nih v svojih prostorih. Gostilničarji morajo razobesiti v svojih prostorih napise, ki določajo to odredbo. Postava ne določa kazni za starše, ki pošiljajo mado-letne po pijačo. ■ ■ ------ Senator Taft je za to, da ostane kontrola za najemnino šel leto Washington____Ohijski sena- tor Robert Taft in Joseph McCarthy, senator iz Wisconsina, sta vložila predlog, po katerem bi ostala kontrola najemnine vladnih rokah še eno leto. Po tem predlogu bi bilo prepovedano splošno zvišanje najemnine do 29. februarja 1948. Milwaukee. — Trije zdravniki so odločeni, da preiščejo umsko stanje dr. Johna Lewisa, ki je obtožen, da je zažgal svojo presbiterijansko cerkev, kjer je požar napravil škode za $150,-000. Dr. Lewis je star 72 let in je po svojem zagovorniku izjavil, da se čuti nedolžnega. Obravha-va se bo vršila na mestni sodniji. Ako bodo zdravniki spoznali duhovnika, da ni možgansko normalen, ga bodo poslali v državni zavod za umobolne, ako ga bodo pa spoznali za zdravega, se bo vršila obravnava. ------o------ Poljska rekrutira fante 20 let stare Varšava. — Poljska vlada je poklicala za dve leti v vojaščino vse fante,’ ki so stari 20 let. Dalje nabira tudi prostovoljce v starosti 22 in 23 let. deljena tistemu, ki stori v pretečenem letu največ za dobrobit človeštva. ....—o Premogarji bodo dali po Štorklja ni gledala na koledar Louisville, Ky. — Mr. in Mrs. John Walsh sta bila zelo razočarana, ker se tetka štorklja ni držala koledarja. Na 7. dec. 1944 jima je namreč prinesla sinčka, na 7. dec. 1945 pa drugega. Na 7. dec. 1946 sta ves dan pričakovala obiska štorklje, pa ni hotela priti. Sele v jutro na 8. dec. se je oglasila in prinesla — hčerko. je njena hiša na 61. cesti zgorela v plinski razstrelbi. Mož Nick ji je umrl lete' 1943. Njeno dekliško ime je bilo Celarc in je prišla v Ameriko leta 1905 iz vasi Smrečje, fara št. Jošt. Poleg sina Franka zapušča tudi hčer Mrs. Anna Kovačič. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Kitajski komunisti bodo izgubili glavno mesto Nanking. — Iz dobro poučenih virov se poroča, da bodo vladne čete zavzele v teku enega tedna glavno mesto kitajskih komunistov, Jenan. Vladne čete so samo 12 milj še od glavnega mesta. Doznava se tudi, da komunisti svoje prestolnice ne bodo branili. BERLINČANI NE DAJO OBA ČEVLJA Odsek poslanske zbornice bi rad znižal davke za 30 odstotkov Washington. — Republikanci v odseku poslanske zbornice so namenjeni, da bodo znižali dohodninske davke na splošno za 20%, toda takim, ki najmanj zaslužijo, pa od 26% do 30%. Odsek se še ni sporazumel na celi črti, pač pa upa, da bo imel nekaj konkretnega do konca tedna. Mnogo republikancev je proti predlogu poslanca Knutsona, ki zahteva, da se zniža davke za 20% vsem enako, bogatim in revnim. Največ jih je za to, da se takim, ki manj zaslužjo zniža v Noblova nagada je vsako leto po- jih, kjer bi se to izkazalo potrebno. Predlog tudi govori, da predsednik ali kongres lahko vsak čas odpravi kontrolo najemnine. Dalje govori predlog, naj bi posamezne države same sprejele tozadevne poetove ter Toda predlog pa dovoljuje zvi- je večji meri davke, kot onim, ki šanje najemnine v gotovih okra- mogarji dolarju za kazen Pittsburgh, Pa. — Unijski prevzele kontrolo najemnine. premogarji bodo dali po dolarju, da pomagajo plačati kazen, ki je naložena uniji in predsedniku Lewisu. Premogarji bodo na to način zbrali $360,000. Kadar morate ponoči preko teste, Imejte im tebi vedno kak bel predmet, da sat to-ije opati. šnja izučila in zato ne dajo v po- našel pot na črno borzo, kjer ku- pravilo obeh čevljev, ampak samo enega enkrat, potem pa zopet drugega, kadar prvega dobijo nazaj. To je edini način, pravijo, da dobijo čevlje nazaj. pujejo take popravljene stvari za drag denar. Ljudje niso zadovoljni z denarjem, ki ga dobe za “izgubljen” prfedmet, ker ne morejo Sodišča so polna pritožb, ker dobitj drugega za noben denar. ljudje ne dobe nazaj obleke, čevljev, ur in drugih predmetov, ki so jih dali popraviti. Vedno dobijo izgovor, ds se jim je pred' met izgubil, sežejo v žep in pla-čajo žrtvi denarno odškodnino. Zato pa tok, ki ima raztrgano o-buvalo, neee k čevljarju 1 čevelj jn kadar dobi tega nazaj, da v popravilo drugega. Čevljar samo enega čevlja ne more prodati Šolarji ne vedo, kako bi rekli učiteljici Satana, Kan. — Mrs. Verne Miller je sprejela službo učiteljice, vsaj začasno, ker je prejšnja učiteljica službo pustila. Trije šolarji v njenem razredu zdaj ne vedo, kako bi učiteljici rekli: Mrs. Miller, goepa učiteljica, ali pa kar — mama. Učiteljica je in tako se predmet ne “izgubi.” namreč njih mati. AMERIŠKA DOMOVINA. MARCH 19, 1947 AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMJS8 DEBEVEC.. Editor) Mil St. CWr Are. ClneUnd 3, Ohio Pnbllitiod dolly cxcppt Saturday«, Sunday« and Holton BESEDA IZ NARODA Immi minimum in mit t*****«u umi imww 1 NAROČNINA: Z» Ameriko na leto $1.00: n Cleveland In Kanado po poiti aa eno leto 18.00. Za Ameriko pol leta »4.00; aa Cleveland to Kanado po poiti pol leta 14.60. Za Ameriko četrt leta «2.50; aa Cleveland In Kanado po poiti četrt leta $115. Za Olveeland ln okolico po raenatelclb: celo leto 11.00. pol leta $4.00. četrt leta $3». Posamezna itevllka etena 5 centov. ■-------- " SUBSCRIPTION RATES: united States «1.00 per year: Cleveland and Canada by mall «$.00 per year U. S. $4.00 (or 6 month«. Cleveland and Canada by mall $410 (or 6 months. U B. 1250 for 3 months Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months. $2.50 for 3 months. Single copies 5 oents each._____________ Titovim “udarnikom” v razmišljanje Pile Math Tekavec Entered as second-das« matter January ith 1908. at the Post Offlce at Ohio, under the Act ot March 3rd 1619. »88 No. 56 Wed., March 19, 1947 Kako se brani odpadli duhovnik C ■ Euclid, O. — V “E” št. 42, z dnem 28. februarja, je v “Urednikovi pošti” natisnjeno pismo, ki ga bom v odstavkih skušal razmotrivati. Upam, da bo, kot “je zanimiva vsebina pisma,” tudi komentar “zanimivosti” odgovarjal. Ivan Oblak odgovarja na vprašanja sestre (Mrs. Cecilija Hočevar, ki stanuje na 5135 Stanley Ave., je sprejela zanimivo pismo od svojega brata Ivana Oblaka iz Zg. Zadrobav. V pismu Ivan Oblak odgovarja na neka važna vprašanja, ki posebno zanimajo naše čitateije pa zato vsebino tega pismai priobčamo spodaj.) Uredniku je morala biti vsebina pisma zelo pogodu. Takoj v uvodu poudarim, da ne j«,,..«... ... urednika in ne čitateije Duhovnikom | smatram za tako neumne — če imajo še kako smisel zdravo pamet — da bi vsebini verjeli. I. Stoji v “E” kot je tukaj ponatisnjeno. Prosim, da ta “važni odgovor” skrbno prečitate. Vsebina je vredna, da si jo vtisnete v trajen spomin, ker kaj ista oseba na dveh ali treh krajih istočasno navzoča? Po partizanski logiki je to mogoče! Dokažem.. V partizanskih .pismih,'ki so duševna hrana “E,” je bilo že priobčeno pismo, ki pove: “da je škof Rožman šel nasproti Hitlerjevi vojski, ki je udrla v Jugoslavijo.” Isto se enkrat “posveti.’ Odgovarja na vprašanja glede škofa Rožmana Ti vprašaš v svojem pismu kaj je storil škof Rožman, da je bil pregnan, škof Rožman je bil eden prvih hlapcev okupatorja.' On in Natlačen sta šla osebno samim stavkom podrl to natolcevanje in to, če je prva taka otipljiva laž razkrinkana, kaj naj tratim čas z drogo. A se v vašo dobrobit hočem dalj časa pomuditi pri tem. Počasi gre res, a iztreznjenje prihaja, s tem pa tudi zavest: čemu opustošenje, žrtve, revščina, kdo je tega kriv? na vaše tulenje bi škof Rožman prispodbbil: “Izpusti nam Barabo, Kristusa pa — križaj!” Bodimo pravični. Razmere in sovražnika našega rodu sta predvsem kriva te nesrečne, sramotne bratovske prelite krvi. Vendar, če bi tretji sovražnik, ki je zrastel iz lastnega komunizem — ne ponavlja k6t pred Kajfovem senedriju — priče se ne ujema- j naroda jo — kajti, če je škof Rožman bil izrabil prilike in razmer, bi šel pozdravit okupatorja na nikdar naš narod ne štel toliko N|a5i čitatelji se še spominjajo, da smo 3. dec. poročali kako odpadlil duhovnik Lampret tam v stari domovini napada druge duhovnike. Rekli smo, da si to tam lahko privošči v komunstičnih listih, ker se napadeni ne smejo braniti. Mlade fante, ki so jih privlekli s Koroške, so partizani zvezane streljali. Veliko partizansko junaštvo! Duhcvnikorr so zaprli usta, potem jih pa obrekujejo. Enako junaštvo. SANSovci so Lampretu sporočili, da komunizem še ni zavzel kapitola v Washington in da je torej v Ameriki še svoboda tiska ter da torej “naprednim” lahko napiše, kar mu pride na misel. Te pravice se je komunistični poslanec po-služil na debelo. Kot odgovor na naš članek piše o linčanju črncev, o ameriških protestantovskih sektah, o ameriškem krompirju in kitajski lakoti. Zlasti pa seveda kot bivši katoliški duhovnik vse najslabše o Vatikanu in kardinalih Kako bi mogel na te pozabiti. Saj se jih še naš John™jP!c, vselej spomni kadar vihti kadilnico pred Titom. SANS je takega se komaj vsakih sto let podal izvajanja “duhovnika” Lampreta v vseh “naprednih” ” listih. Glavna misel odgovora je — sovraštvo. Najprej proti Ameriki. To sovraštvo proti Z. D. je sedaj osnovni ton vse moskovske propagande. Zato mora tudi tovariš Lampret igrati na to struno. Tako beremo, da Amerika, ta dežela ka-pitalistov, kljub dobri letini noče podariti žita delovnemu ljudstvu v starem kraju. Še hujše je, da pusti ta Amerika govoriti kardinalu Spellmanu ... No, v Ameriki dobro ve-mo, da je ta dala potom UNRRA-e stotine in stotine mihjo- tako grdo zlorabili za krepitev komunizma. Zato je Lampretovo divjanje zelo prazno vpitje, ki se morda imenitno sliši za železnim zastorom, ki pa se v Ameriki zelo plehko glasi, ln če ima celo Lampret pravico V ameriških listih širiti sovraštvo proti Z. D., menda ne bo kak greh, če tudi Spellman brez Titovega dovljenja katero reče, Prav tako pa lete sline tovariševe jeze na nas, ki smo mu rekli, naj vsaj mrliče pusti na miru. Izgleda, da partizani sploh mislijo, da bo mir na svetu šele tedaj, kadar bodo z ognjem in mečem iztrebili vse, kar se ne ukloni njih veri. V svoji netolerantnosti ne puste poleg sebe nikogar s kako drugo misliio. Jakoso nekdaj delali mohamedanski Turki, pa nam zgodovina pove, da so morali dosti prej odnehati kot so dosegli svoj cilj. Po teh “krščanskih” nazorih tovariša, bi bila Slovenija še dolgo klavnica, predno bo vse kolmlo pred partizansko jezo. Spomnili smo se nehote oh teh izbruhih tovariševih na Hitlerja, ki je tako tuleče oznanjal sovraštvo in žel nazadnje —- svoj lastni pogin. Pa smo se spomnili, da je odpadli duhovnik kdaj bral pri sv. Janezu. “Kdor sovraži svojega brata, hodi v temi; tema ga je osle-pila.” Taka duševna tema pripelje tega kvizlinga Cerkve do takih-le trditev: “Ljudje, ki urejujejo in pišejo v ta dnevnik (Amer. Domovino), ne vedo za navadno enačbo v pravih ljudskih državah,je OF — ljudstvo, da jc Tito — vse jugoslovansko ljudstvo, razen izdajalcev, ki so se zatekli v ‘Združene države" ... Ko beremo tako trditev se vprašujemo: Ali tovariš Lampret res verjame, da je v Jugoslaviji vse navdušeno za Titove medalje? Ali res misli, da so ljudje v Ameriki tako neumni, da bodo na njegovo besedo kaj takega verjeli? Če bi bilo vse ljudstvo za titovstvo, zakaj se potem tovariš jezi na neke duhovnike, ki ne marajo ljudske oblastf? -Če je vse ljudstvo za novi režim, zakaj potem jeza na neke reakcijonarje (kot se on izraža), če ji pa niti ni, ker je po njegovem vse za Tita in so samo v Ameriki neke izjeme. Čemu ne puste vsakemu svobodno govoriti, pisati, postaviti kandidatne 'iste pri volitvah, če je vse z režimom? Česa se potem bojite? Samo svoje vesti? Ko bi pisec zapisal namesto ljudstvo “vladajoča plast ljudstva,” potem bi j v čast in slavo naše ekspedi-imelo njegovo opletanje kak smisel. Sedaj pa je samo vara- cije je, ker se nismo ravnali po nje in mešanje pojmov kot to komunisti delajo po celem znanih zabavljicah: Mica Kova-svetu. | čeva, pila nič plačala; ali pa po: V čem sploh obstoja tista svoboda, o kateri toliko govo- plačal bo pa tisti, ki b« za nami rjp c,n, C* baha, “da ljudstvo noče dovoliti reakcijonarne- prišel. Nak, mi ne hodimo s taki-ga tiska “(kot se on izraža). Torej na eni strani sam pripo- mi principi po svetu, ki se sicer veduje, da ni dovoljeno pisati, da ni svobode tiska, na drugi včasih obnesejo, včasih pa ne. pa trdi' kot da je svobode kar na mernike. Njihovega (to je Naš glavni blagajnik, Tone Grdi-komunističnega) časopisja niso financirali kapitalisti. Tako na, je segel po “boto” in odštel pripoveduje in je prav pov'edal. Njihovo časopisje je nasta- predpisano kvoto za^banket. Polo iz — tatvine. Država se je s silo polastila tiskarn, strojev, " ”” “ ! L papirja, uredništev. Z lahkoto in res brez kapitalistov so pri-š!; Hn svoiega tiska. Enostavno ukradli so ga. To časopisje sedaj mora zagovarjati vsak rop komunistov. Ali ima vse to kaj opraviti s svobodo? In če piše o' ameriškem kapitalističnem časopisju, ali misli morda tovariš na “Enakopravnost” ali “Prosveto.”’ Če ne, dokazuje, da je v Ameriki lahko časopisje svobodno, ko v Jugoslaviji ne sme biti. (Konec jutri.) sever, istočasno ni mogel biti na jugu, “da je osebno šel po Italijane in jih pripeljal v Ljubljano.’* Pa vzemimo še eno navzočnost, ki bo odgovarjala zgodovinsko in ta priča bo najbolj odgovarjala veljavnosti resnice in to je p. K. Zakrajšek O. F. M., ki v svoji znameniti lpjigi “Ko smo šli skozi morje bridkosti” piše: "Da je na cvetno nedeljo, 6. aprila leta 1941, istočasno, ko so Nemci prvič bombardirali Ljubljano, opoldan delil v stolnici škof Rožman mašniško posvečenje no-vomašnikom.” — Dostavim še, kdor vsaj malo pozna katekizem in cerkveno upravo, ve, da je na veliki četrtek (ki je istega leta 1941 padel na 10. aprila) v sleherni škofiji samo škof tista oseba, ki posvečuje sv. o-lja, ki služijo v zakramentalne svrhe.—In če so naslednji dan, veliki petek 11. aprila 1941 prvič' izobesili italijansko zastavo na ljubljanskem gradu — kako naj ta “zanimiv” odgovor na vprašanje glede škofa Rožmana odgovarja zgodovini! V korist podjetja dobrohotno svetujem: Bodite malo bolj previdni, število žrtey, ki jih je dosegel. Videl sem statistiko/ki pove: da je druga svetovna voj^g zahtevala od Norvežanov na tisoč oseb 6 žrtev; nekako tako od Dancev 7, Belgijcev 6, od Holandcev 8 — to je od tisoč prebivalcev. V Jugoslaviji pa —strmite—na 1,000 oseb »to in šeatnajat žrtev! V korist naroda? Ne! Da se je uveljavila komunistična s u p e rfašistična “demokracija,!” Ploskajte, “udarniki” s slepoto udarjeni': “Živijo, Tito!” Menda ja ne boste trdili, da so Jugoslovani, osobito Slovenci, s to grozno žrtvijo skrajšali vojno. Če postavimo na tehtnico moč osišča pa našo revščino, bomo še veliko pretiravali, če rečemo, da je naš’slovenski doprinos skrajšal vojno in prispeval, da je strl Hitlerjevo premoč za 48 ur! In to za tako ceno, da je skoraj narod izkrvavel! Kaj mislimo sedaj, ali bi ne bilo boljše za slovenski narod, da je sledil škofu telesno in nravno se uničujejo. škoda za žrtve.” '“Iz nekaterih vasi so bili odpeljani v zapor vsi moški. Kdaj se bodo vrnili, če se sploh bodo? čemu trpljenje teh mož, žalost žen in otrok? Ali vse to kaj vpliva na potek in konec vojne?' Vsak otrok ve, da nič. Bodimo pogumni, da, toda na drug način. Ničesar se ne bojmo razen nezvestobe v službi Gospodovi. Borimo se za kraljestvo Onega, ki je mogel reči: “Zaupajte, jaz sem svet premagal.” (Jan. 16. 33.) Zaupajmo Bogu tudi tedaj, kadar ne moremo povsem doumeti, zakaj tolikšne stiske dopušča, zakaj dovoljuje satanu toliko svobode. V preganjanju nam stavi Bog vprašanje zaupnice: Ali mi zaupaš, da te vodim prav] in V tvojo srečo tudi zdaj, ko pustim, da te sovražniki moji preganjajo in uničujejo?” “Odgovorimo Bogu Očetu svojemu: “Zaupam, četudi ne razumem Tvojih potov.” Iz takšnega brezpogojnega zaupanja nam zraste nepremagljiva moč, tudi moč mučeništva, če je to v božjih načrtih.” — (Glej koledar Ave Maria leta 1943, stran 138). Da, zgodovina bo povzdignila tisteg* ki je narodu hotel dobro, a žal ni poslušal svojega pastirja, šel je narod za Kidriči, Kardelji, Bebeli, Kocbeki itd. čudno,' da se tem “naroda boriteljem” ni ničesar hudega zgodilo. Znali so si zavarovati svoj hrbet. Le mase so krvavela in umirale po la-gerjfh, da so se ti “osvoboditelji” privlekli na površje. Kdor je čital redko knjigo “V znamenju osvobodilne fronte” in še poznejšo “Črne bukve” — ve, kdo je kriv nesreče sloven- novo društvo, če imate doma veliko družino, že lahko kar doma ustanovite novo društvo. Oče naj bo predsednik, mati blagajničarka, hči ali sin zapisnikar, sosede pa dobite za nadzornike, pa bo društvo. Končno pa želim vsem odbornikom, članom in članicam ter vsem prijateljem in znancem prav vesele velikonočne praznike. Joseph Bučar, preds. Zveza Oltarnih društev Cleveland, O. — Po sklepu seje Zveze Oltarnih društev slovenskih župnij bo skupna molitvena ura od 2 do 3 popoldne v nedeljo 23. marca v St. Paul Shrind na E. 40. ,St. in Euclid Ave. Že večkrat prej pri naših pobožnostih je bila cerkev polna do zadnjega kotička, zato se pričakuje tudi sedaj enake ali še večje udeležbe. Vabljene so vse članice Oltarnih društev in sploh vsi Slovenci iz Clevelanda in okolice, da pridemo skupaj v velikem številu in se združimo v molitvi pred Jezusom v Najsvetejšem zakramentu, ki je vedno izpostavljen v češčenje v tej cerkvi St. Paul Shrine. Pokažimo drugim narodnostim, da smo Slovenci še vedno veren in pobožen narod. Mrs. F. Baraga. v Ljubljano. On le tudi soodgovoren za smrt tisočev talcev, ki so padli kot žrtve okupatorja. Škof Rožman kot visok cerkveni dostojanstvenik, bi lahko, če ne preprečil, pa vsaj omilil njih usodo. Tega pa ni hotel storiti, temveč so na njegovo pobudo marsikaterega še ustrelili. Ni bil obsojen zato ker je škof in . duhovnik, temveč zato, ker je izdajalec slovenskega naroda. čast, za kar čast! In to ’čast’ naj brez vsake zavisti uživa: prvi, ki je ta odgovor napisal, drugič pa “E” in z njo vsa tista napredna svobodna neumnost, ki takim “zgodovinskim” pris-modarijam načelno ' ploska in jih odobrava. Hvala—rečem, morda se zna še najbolj neumnim nekaj v glavi posvetiti, če znajo vsaj malo še z lastno glavo misliti in bi skušali spraviti v soglasje z resnico. Vprašam: Kako -je mogoče, da je ena in kg^ponatiskujete^ kajti tako otipljivih laži bi menda razen “E” nikdo ne priobčeval. še enkrat: čast komur čast! če ne bodo taka pisma prevrnila partizanske vere, potem niste do skrajnosti neumni, pač pa tudi zlobni! — še nekaj sem pozabil. In to je Rožmanu, ki mu je 24. oktob- skega naroda. Vse laži, ki so ra 1941 poslal pastirsko pismo 1 jih navlekli po “udarniškem” komunističnem propagandnem in navajam odlomek: “V obstoječih razmerah moram z vsemi močmi vplivati na ljudir da s$ drže reda in disci- Darovi za cerkev na Kopanju v Sloveniji |časopisju, kot je pred resnico, kot soncem._____________ pline, da ne StBfe ničesar, kar bi oblastnike nagnilo, da začnejo strožje in ostreje nastopati. To bi le obteževalo naše življenje, ki je itak težko dovolj. Podvigi raznih osvobodilnih gibanj nerazsodnih ljudi v sedanjih razmerah naro- 0 i ko ste s tako naslado priob- du nič ne koristijo, pač pa mu čevali v “E” sodni proces proti škofu Rožmanu, če bi bil šel on osebno po okupatorja, bi moral biti postavljen v sodni protokol. Sami veste, da tega poročita niste priobčili. V tem listu “A. D.” smo čitali tudi o-sebni zagovor obsojenca škofa Rožmana (pripomnim, da ste ga v “E,” če vam je kaj do resnice, bili dolžni objaviti, da bi vaša publika imela priliko spoznati obtožbo in zagovor), pa ni nikjer omenjal ali se zagovarjal radi zločina “da bi šel na sever pozdravit Nemce, ne na jug šel po Italijane.” Pogovorimo se še, da je . . soodgovoren za smrt tisočev talcev, ki so padli kot žrtve o-kupatorja.” Lahko bi z enim hudo škodujejo.” /Naša dolžnost je, da po svojih močeh narodu prihranimo večje zlo. Zanesljivi po. datki dokazujejo, da so bili mnogi mladi ljudje, dijaki in vajenci od 15. do 18. leta, izvabljeni pod lažnjivimi pretvezami “v hribe,” odkoder se niso smeli vrniti, dasi bi se bili radi, ko so ^poznali, kam so zašli. Nekaj od teh ljudi je bilo ujetih, nekaj pa v boju ubitih. In čemu? Ali ni škoda za ta mlada življenja? Slovenski narod bi jih v bodoče silno potreboval. Tudi ženske so pregovorili ,da so šle v hribe, zlasti akademičarke, od katerih je bila vsaj ena ujeta. Njihovo življenje je nepopisno mučno Društvo Sv. Družine št. 1DSD Joliet, 111. — Dragi bratje in sestre, čiani tega društva! Naznanjam vam tem potom, da se bo naša prihodnja seja vršila v nedeljo 23. marca ob 1:30 popoldne v navadnih prostorih — Ferdinand dvorani. Prosim vas, da se udeležite v velikem številu. Obenem bi vas prosil, da bi sedaj ko imamo zopet svoje glasilo odborniki ali člani tudi pisali kake dobre članke ali dopise. Prav tako bi prosil tudi našega duhovnega vodjo Father Kebeta, da bi tudi oni kaj napisali za Družbo Svete Družine, ker so nam tudi na konvenciji obljubili, da bodo večkrat pisali in ker so dobro poznani s žensko zvezo, bi jih mogoče kaj pridobili, da bi pristopile v našo Družbo, ki je katoliška. Prav tako bi prosil tudi Slovence v Clevelandu in drugod, da bi ustanovili društvo za Družbo Svete Družine, ker že s petimi čani lahko ustanovite Kopanj, Slov. — V minuli vojni je bila požgana in bombardirana med drugimi tudi župna cerkev na Kopanju v Sloveniji. Za njeno obnovo so darovali sledeči kopanjski župljani in nekateri drugi naši rojaki v Ameriki v dolarjih: Jože in Rozi Zajec 35, Jože Zajec ml. 5, Janez Zajec 10, Mary Poderžaj 2, Mr. in Mrs. Stupnik 10, Frances Koprivnik 1, Ignac ‘E’C zginejo i Fink 5, John Košak 10, Mary sneff nrerl Prešeren 1, Mr. in Mrs. Anton 'feme5, Helen Marn LMr. in Mrs. «/<5fe ifastehc lu, ral-čar i; Mary Močnik 5, Victorija Deslich 10, Frances Barič 1 vsi na Ely; Joe Tomšič 10 na Gilbert; Mr. in Mrs. Joe Zajec 5 na Hibbing; Mr. in Mrs. John Strojan 10 in Mary Strojan 5 na Hibbing. Skupaj $142.00. Vsem imenovanim se podpisani najprisrčneše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. Naj vam kopanjska Marija vse darove obilno poplača z nebeškimi dobrotami ! Lani se je cerkev znotraj za silo popravilo in je bila 23. junija blagoslovljena. Manjka pa še stranskih oltarjev, klopi, krstnega kamna, prižnice, orgel, zvonik je še brez strehe in ure. Zato prosim tudi vse druge kopanjske farane v Ameriki, ki še niso pozabili svoje domače cerkve, pa tudi druga dobra slovenska srca v Ameriki, da se spomnijo kopanjske cerkve s kakim milim darom. Darovi naj se pošiljajo na naslov: župni urad Kopanj, pošta Grosuplje, Slovenija, Jugoslavija. ^IvamJ4^ovšek^župnik^ to vtiUAMnt ak'lil sem na pisano besedo, ki je s številkami dokazovala, za koliko smo težji in priznati sem moral, da je bil račun primeroma nizek. Kdor bo hodil tam okrog, naj ne pozabi, da bo obiskal Ke-gleve prostore, če bo lačen in žejen ; bo dobil prijazno in zelo pošteno postrežbo. Poslovili smo se od prijaznih ljudi, jaz sem z milim pogledom še enkrat objel tiste kadice in škafčke in globoko obžaloval smolo, ker se me ni mogla prijeti vsaj ena tistih posodic. če se med tem kaj ne primeri in če bom še štefnal po lepem Wisconslnu, že kar tukajle obljubim, da se bom oglasil pri Keglevih 'n tam se bova z eno tistih posodic “vzela.” Pa šele domov grede z Willarda, ker tam gori bi se znalo kadici ali škaf-čku primeriti kaj nevšečnega in bi šel brez nje domov. Zunaj smo jemali slovo; od nas se je namreč poslovi dr. Set-ničar, ki se nam je vsem zelo prikupil s svojo neprisiljeno domačnostjo. Povedal nam je še, kako se bomo najlažje rešili Milwaukee-j a in našli našo cesto, ki vodi na severni tečaj in se spotoma spodtakne tudi ob Willard. Rekel nam je, da naj vozimo po tej in tej cesti, tam zavijemo na desno, potem na levo, zatem naj vozimo nekaj časa naravnost, 40,000,” razlaga gospod Tone. dvakrat zavijemo na desno, pet- “Vaš Cleveland ima menda ka-krat na levo in če bomo do takrat kih 800,000 duš, to se pravi brez še pri zdravem razumu, bomo že okolice.” nekam prišli. Iskreno smo se za-j “Dokler je stala še Kurja vas, hvalili za točna navodila, po ka-i je štel nekaj več,’’.povem cenjeni terih se pa, žalibog ali pa v našo druščini” in odkar sem se jaz srečo, nismo ravnali, pa vseeno primaknil nazaj v mesto, je za 6 prišli, kamor smo bili namenje- duš obširnejši, mesto si je odti- ni, kakor boste videli. Dr. Setničar je odšel domov, mi ‘druži” smo pa zopet najeli stega časa zelo opomoglo.” “Sodim, da si je,”” je pripomnil gospod Tone, ki se je pri naš Buick in se odpeljali na dom tem modro držal, torej nisem k Stautovim, nazaj v Milwaukee; prav vedel, kako bi vzel njegovo in 14 njega ven na “kontro.” I pripombo. Prav zdelo se mi je, “Od hudnika je dq)g ta vaš da je zabavljal, aU V38i ščip«d, Milwaukee,” sem omenil domači- pa nisem silil, da bi bila prišla noma, ki sta nama kazala pot. stvari do dna; na tujih tleh jaz “že sam Milwaukee je skoro to- vedno, odneham, kar je zelo priliko kot je naš Cleveland, nikar poročljivo za boljše odnošaje še, da bi deli zraven še West Allis, ki ni dosti manjši, če se ga naglo pogleda.” med narodi. Kmalu smo krenili iz mesta in zavozili na deželo; nekaj časa po “Kako ne, saj šteje Milwaukee položnem svetu, potem pa v ma-biizu 600,o prostor zanje. Kar se radi partizanov nedolžno prebi-1 so zaslužili, bodo prejeli valstvo med zadnjo vojsko, žali- je zarežal hripav glas. In spet SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA Ut ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY i PAINE (0. 8605 ST. CLAIK AVKNVE FRANK CVELBAR, laMalfc. Tudi mnogo drugih Jopičev m vso družino. Odprto dnevno 8 do 5 pop. V raboto 8 do 4 pop. Razprodaja v 2. nadstropju ONE a DAY mmiyiiMMWsaa MUS LABORATORIES, INC Stone Knitting Mills Co. 7500 Stanton Are. 2 bloka severno od Woodland Are .blizu W. St. Našim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: Uprava lista “NOVI SVET” v tfhicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti n$a željo rame oglase, zahvale in naznanila, itd. ter i»te nanj pošljejo za objavo. ra drdrati vlak. čuti njegovo bližino; srca se je dotaknila in sedaj ga objema, oklepa. O, kriknil bi od bolečine! Dobri dom! “Janez,” se je sklonil k sosedu, ki je ždel ob njegovih nogah. “Janez, dvigni me na ramena, da vidim proti domu. Podpri me, da ga vidim še enkrat, če je že to poslednjič! Rad sem ga imel! Nekateri so se vzdramili ob teh njegovih pol šepetajočih pol izgovarjajočih besedah, drugi so globdko sopli, kakor bi bili sladko spali. Taki v kotu je mlad mož, komaj poldrugi mesec poročen, že ves večer ihtel, jokal in vzdihoval ob mislih na dom in ženo. Trije ali štirje so se stisnili in šepetaje molili. Na drugem koncu je nekdo tolkel s pestjo po setni, da bi se vdala. O, ko bi se! Rešitev — svoboda! Tu pa tam je kdo bolestno zastokal, si v temi gladil krvave rane in božal otekline. Oni pa, ki se je ves večer kregal in jezil, da niso po-davili teh krvavih rabljev, je utihnil. Beseda sama ni mogla nič pomagati. Janez se je previdno dvignil, da bi sosedov ne pohodil. Brez besede je ukrivil hrbet, se uprl z rokama ob kolena in šepnil Poldetu: “Stopi!” Povzpel se je na Janezov hrbet, koščeni prsti so se oklenili okenske mreže, željne oči jso se zastrmele v noč, ki je ležala nad obličjem zemlje. Nebo je- bilo posejano s zvezdami med njimi je plaval ozek trak meseca. Sprva ni mogel ničesar razločiti, le temni obrisi dreves so bežali mimo. Vlak je vozil počasi. “Joj, naša vas!” je kriknil. Domače hribovje je zagledal. N» desni se je gubil v ozadju strm hrib s cerkvijo sv. Gregorja. I Tam zadaj je sainevala Travna gora ki je kot zavetnica ždela nad Sodražico. Tam zad*j P* so s« vlekli mogočni grebeni Velike gore: samo temna senca je padala na medlo osvetljeno nebo. In tu spredaj, skotaj da bi jo mogel Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bande in znamke. y3eljr;il M^čki dobijo delo MALI OGLASI Dvorana za bankete Se oddaja za ohceti in ples.# K. P. Hall 1624 E. 55. St. (*) Hiša naprodaj -Ima 7 sob spodaj, 4 zgorej, na novo dekorirana, parna gorko-ta zgorej in spodaj; vsi podi iz trdega lesa, 3 garaže, zimska okna, velika klet. Nahaja se na 1003 E. 71. St. Lastnik prodaja .sam za ceno $12,200. (55) Pohištvo naprodaj Radi odhoda iz mesta moram prodati takoj vse pohištvo za 5 sob; vse pohištvo je v izvrstnem stanju. Zglasite se na 19617 Shelton Drive (cesta vodi iz Nottingham Rd.) ali pokličite IV, 7438. ___(55) Garantirana plača od ure plača od kosa in overtime F. Zimmerman Co. 2040 W. 110 St. (59) Dekle dobi službo v uradu, kjer bo sama knjigo-vodkinja, tipkarica; jako udobni delovni pogoji v mestu. Pošljite pismene ponudbe na urad tega lista pod “Box 100.” (57) Ženske dobe delo Wood finishers Stalno, zanimivo delo Garantirana plača od ure plača od kosa in overtime F. Zimmerman Co. 2040 WW..110St. (59) Harmoniko kupim Kupim 3 ali 4 vrstno Mervarjevo ali Mikuševo nove vrste harmoniko. Pišite na John Pilny, 2618 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. (Mar. 19,20, 21, 26, 27, 28) Poceni naprodaj Naprodaj je Eureka vacuum čistilec s pritiklinami za $18; dalje je naprodaj Maytag pralni stroj za $39. Zglasite se na 819 E. 185 St. (57) SKLADIŠČNIK se sprejme starost 18 do 35 let Stalno delo Plača od ure Overtime nad 40 ur NATIONAL BISCUIT CO. 8226 Woodland Ave. (56) MALI OGLASI SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 10U E. IU 8t. KE mo Ugodna prilika Naprodaj je dobro idoča gostilna z D-5 licenco in posestvo. Nahaja se na E. 55. St in St Clair Ave. Hiša za 2 družini, 5 in 6 «ob, garaže, velik lot, na Addison Rd. južno od St Clair Ave. B. J. Hribar 954 E. 144. St GL 2500 (56) Pomagajte Ameriki, kupujte Vieterg bende in znamke. Pozor, moški! Dobili smo nove vzorce in dobro blago. Ako potrebujete novo obleko, pridite in izberite takoj. Jo6. Gftmik slovenski krojač 15621 Holmes Ave. star krojač — novo blago (57) r I aancBiSKA domovina, march 19,1947 \ —. = LETO STRAHOTE 1793 .VICTOR HUGO Ah — ubijalci! Ali je to mogoče? Podleži! Kakšna strašna hiša p aje to? Ukradili so mi jih, da jih usmrtijo. Usmiljeni Bog! Jaz hočem svoje otroke. Oh, kaj naj storim Nočem, da bi umrli. Pomagajte, pomagajte, pomagajte! Ce bodo morali umreti na ta način, jaz bom — ne vem, kaj bom storila!” Medtem ko je mati tako obupno kričala, so se čuli na planoti drugi vzkliki: “Lestvo!” “Nobene lestve ni!” “Vode!” “Ni vode!” “Gori v stolpu, v drugem nadstropju, so vrata.” "Vrata so iz železa.” “Vdrite jih!” ' “Ni mogoče!” Vmes pa je mati še hujše rj ula: “Ogenj! Pomagajte! Hitite vendar! Ali pa ubijte mene! Moji otroci! Moji otroci! Ah ta strašni ogenj! Rešite jih ali pa vrzite še mene vanj!” Kadar pa so ponehali ti glasovi, se je čulo mirno prasketanje ognja. Marquis je segel v svoj žep in otipal ključ od železnih vrat. Potem se je sklonil pod obok in šel nazaj po rovu, ki ga je nedavno zapustil. Cela armada je stala okoli gorečega grada, ne da bi mogla pomagati. Štiritisoč mož ni moglo rešiti treh otrok. Lestev ni bilo nobenih; ona, ki rt; ■ ’podvmri* '■qUlrLaTltetlBc'." Gauvain je vzel s seboj dvajset pionirjev, kajti rešitev je bila mogoča le, če bi se dala ražbiti vrata. Najprej so poia-susili s sekirami, toda sekire so se razletele. “Na tem železu se jeklo lomi kakor steklo,” je dejal eden izmed pionirjev. Vrata so res tudi obstojala iz dveh z železnimi klini skupaj skovanih železnih ploč, ki sta bili debeli po tri cole vsaka. Nato so poizkusili z debelimi železnimi drogi, ki so jih porinili pod vrata, da jih dvignejo iz,teč a jev. Železni drogovi so se zlomili. “Kakor žveplenke,” je dejal pionir. Mrko je zamrmral Gauvain: “Le topovska krogi ja bi prebila ta vrata. Treba bi bilo privleči gori top.” “In še to je vprašanje,” je pripomnil vojak. Vseh se je polastila pobitost. Spustili so roke in nemo kakor premaganci zrli v vrata, pred katerimi je njihova moč popolnoma obnemogla. Skozi spodnjo špranjo ob tleh je rdeč odsvit pričal, da se požar čedaljebolj širi, zraven vrat pa je ležalo strašno truplo Ima-nusa, kojega izpačeno lice se je republičanom režalo, kakor da zasmehuje njihovo “zmago”. Vsako upanje na rešitev otrok je bilo izgubljeno. Gauvain je z nepopisnim gnjevom zrl v vrtilni l$amen in vzkliknil: “In skozi to luknjo je zbežal mar- ni bila prišla. Ogenj se je širil kakor žrelo vulkana, ki se odpre. Poikus gasiti plamen z vodo iz skoroda usahlega potoka v globeli, je bil smešen: to bi bilo pomagalo toliko, kakor če bi bil poškropil ognjenik s kozarcem vode. Cimourdain, Guechamp in Radoub so se bili spustili v globel, Gauvain pa se je podal nazaj v drugo nadstropje stolpa, kjer so se nahajala vrtljiva vrata iz kamna, tajni izhod in vraita iz železa. Tam je bil Imanus zapalil zažigalno vrv; odtam se je bil razširil plamen. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA SgL Frank Seme ki je umrl 19. marca 1946. Ranjen je bil v Nemčiji in je pokopan v Angliji. Je potihnil bojni grom. za srečo — svobodo — in dom: Junak, pa tamkaj si 06tal. mlado si življenje dal; daleč v grobu zdaj tam ležiš, z nikomur več ne govoriš. Duša pa v nebesih zdaj srečna uživa sveti raj. Žalujoči ostali MARY, mati; Joe, oče; BRATJE in SESTRE. Cleveland, O., 19. marca 1947. ‘In se tudi vrača,” je nekdo odgovoril, vojaki pa so videli, kako se je v odprtini pojavila siva glava. Bil je marquis. Gauvain, ki marquisa že dolgo let ni bil videl tako od bit zu, je stopil korak nazaj; vsi so kar okameneli. Marquis je imel v roki velik ključ. Oblastno je porinil v stran par pioonirjev, ki so mu bili napoti, stopil naravnost k železnim vratom, se sklonil pod obok in vtaknil ključ v ključavnico. Vrata so se škripajoč nastežaj odprla, marquis pa je, glavo pokonci, s trdnimi koraki stopal naprej v morje ognja. Vsi so mu v groznici z očmi sledili. Komaj je bil marquis storil par korakov v gorečo dvorano, se je pod, ki je bil od ognja izpodjeden in po njegovih korakih razmajan, za njim pogreznil, tako da se je med marquisom in vratmi naenkrat odprlo brezdno. Toda marquis ni obrnil niti glave, ampak šel mirno naprej, dokler ga ni zakril dim. Kaj se je z njim zgodilo? Ali se je odprlo pred njim drugo ognjeno žrelo? Ali je morebiti že poginil? Tako so se spraševali vojaki. Ničesar več niso videli ko samo zid iz plamenov in dima. Za njim je bil marquis, živ ali mrtev. Otroci se zbudijo Medtem so se bili otroci, po-mencavši si očke, zbudili. Plameni še niso bili zajeli knjižnične dvorane. Pač pa so metali na strop rožnat odsvit, ki bi ga bili otroci kmalu imeli za jutranjo zarjo. Vsi trije so se zagledali vanj, Georgeta pa se je naravnost vtopila v to čudno-bajno svetlobo. Ogenj je razvijal vse svoje prelesti. V stolpih temnozlatega dima so se vili bleščeče in krvavo-rdeče zmaji. Iz teme so se oddaljevali snopi isker in leteli drug za drugim ko kometi, ki drug drugemu meče žarota svoje dragulje v veter; diamant in 'j oglje sta brata. Iz zidu tretjega nadstropja, v katerem je gorela slama, so brizgali čeli vodometi iz ogromnih isker in zlate prašine. “Lusno!” je vzkliknila Geor- “Moj Bog! Zbudili so se!” je vzkliknila mati. Najprej se je vzdignil Rene-Jean .potem Alain, naposled Georgeta. Rene-Jean je razprostrl ročici, stopil k oknu in dejal. “Meni je strašno vroče.” “Strašno!” je ponovila Georgeta. Mati pa je klicala: “Moji otročiči! Ljubčki! Rene! Alain! Georgeta!” Otroci so se ogledavali, da bi razumeli, kaj se okoli njih godi. Kar može napolnjuje z grozo, to v otrocih budi samo radovednost. Čim lažje se kdo začudi nad čem, tem težje ga je spraviti v strah. Čim bolj je kdo neveden, tem manj se boji. Otroci bi celo peklo občudovali, če bi se odiprlo pred njimi. “Rene! Alain! Georgeta!” je zopet zaklicala mati. Rene-Jean je obrnil glavico. Ta glas ga je prebudil iz njegove zamišljenosti. Otroci se hitro spomnijo; vsa preteklost je zanj en sam včeraj. Rene je zagledal svojo mamico in se mu je to zdelo čisto v redu. Ker je bil obdan od samih čudovitih stvari, ki jih ni prav razumel, je čutil potrebo po nekaki pomoči in zaklical: “Mama!” “Mama!” je zaklical Alain. “Mama!” je zaklicala Georgeta in razprostrla r“eijci. "Otročički!” je divje kriknila mati. Zdaj so vsi trije stali pri oknu. K sreči se plameni ravno pred tem oknom še niso razgrnili. “Meni je takoj vroče!” je dejal Rene-Jean. In je dode-jal: “Peče me!” Zopet je zakli-v dil’ je ponovila Georgeta. Razpuščenih las, razcapana in krvaveča, se je mati spuščala po grmih na dno globeli, kjer sta stala Cimourdain in Guechamp, nevedoča, kaj bi naredila. Okoli njiju so se gnetli vojaki, čisto obupani, ker niso mogli pomagati. Vročina je bila neznosna, toda nihjče se ni zmenil zanjo; vsi so le gledali visok most, navpične stebre, visoka nadstropja in nedosegljiva okna. Kako se povzpeti do njih Vsak je prišel do zaključka, da je to čisto nemogoče. Kar se pojavi Radoub, ranjen, z ramo, razmesar- jeno od sablje in odstreljenim kanje. To so bile šipe knji- 8je so belo blesteli; Vsi so spo- ušesom. Zagledavši ženo, je ^vzkliknil; “Vi tukaj! Ali ste vstali iz groba ’ — “Oh, moji dfcroci!” je zakričala mati. “Prav imate,” je odvrnil Radoub, “zdaj ni čas za poizvedovanja.” In je začel plezati po enem mostovih stebrov. Za-manj! Kamni so bili gladki, brez namanjše razpoke ali iz-topov in Radoub je zdrsnil nazaj. Požar je divjal čedalje hujše. V okviru rdečih oken so se videle tri plavolase glavice. Radoub je dvignil pesti proti nebu, kakor da je tam krivec, in strahovito zaklel. Mati se je bila oklenila zidu in kričala: “Usmilite se!” Skozi prasketanje plamenov se je zdajci slišalo ostro po. žnih omar, ki so razpokale in se usule po tleh. Očividno se je tramovje že udajalo. Tu ni mogel noben človek več nič pomagati. Se en trenutek in vse se je moralo sesuti. Medtem ko so vsi pričakovali konca, so se slišali čedalje bolj prestrašeni vzkliki malčkov: “Mama! Mama!” Groza je bila; dosegla svoj višek. Rešeni! ..Naenkrat se je ob oknu, ki je bilo najbližje onemu, pri katerem io stali otroci, pojavila na škrlatnordečem ozadju požara postava. Vojaki so ostrmeli. V knjižničini dvorani je stal mož, ki se je temno od raižal od svita plamenov; le la- znali marquisa Lantehaca. Zagrabil je dolgd rešilno lestev, ki je bila prislonjena na zid dvorane in jo vlekel k oknu. Zagrabil jo je za zadnji konec in jo z dovršeno pretnostjo in močjo atleta spustil po zidu nizdoli. Odspodaj jo je radostno zagrabil Radoub in vz-kriknil: “Živela republika!” “Živel kralj!” je odgovoril odzoraj marquis. Klepetaj, kar hočeš, dedec neumni,” je godrnjal Radoub, “fest fant pa si le!” 'Prevzem gostilne EDDIE SESEK IN TONY PERUSEK sta kupila od Bob Smekel znano gostilno BOB’S CAFE 1014 E. 63. St. katero bosta zdaj vodila pod imenom Old Oxford Tavern BOČILA BOSTA NAJBOLJŠO PIJAČO, ŽGANJE, VINO IN PIVO Na razpolago bo vedno fin prigrizek. Rojakom se toplo priporočata za obisk. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride Ko je bila tako ustvarjena zveza med globeljo in gorečo dvorano, je prihitelo dvajset mož in se z Radoubom na čelu razmestilo po lestvi kakor zidarji, ki si na ta način podajajo opeko. Na vrhu je stal Radoub tesno prižet k oknu. Spodaj je vsa armada opazovala redki prizor. Marquis, ki je bil medtem z okna izginil, se je vrnil z otrokom, ki ga je bil prvega zagrabil. Bil je Alain, ki je zajokal: “Bojim se.” (Dalje prihodnjič) Kupujte Victory bonde! Ne lakajfe, kadar imate čut, (k se tu prijemlje starost, če težko kontrolirate vodo, če vas peče v mehurju, 6e Imate bolečine v hrbtu. Morda imate vnete žile. Vse to so nevarna znamenja. Pojdite k zdravniku, ki Ima 15 let uspešne Izkušnje v bolnišnici v teh bolemih. Govorim slovensko. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS BLDG, SM EUCLID AVE. TELEFON MAln 0918 Uradne ve: 1* de 4 men ob jredth in pe doforoni VOTE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA “ENGLISH-SLOVENE READER” kateremu je znižana cena O flfl in stane samo: 9 CiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se t vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. 61st St. WHAT THEY DIED FORI Pv