Stev. 1'S V Trstu, v ponedeljek 19. mala 1919 l efr.IR XLFJ Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje. - Dopisi naj se poš Ijajo ured-ništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol jetn L 18 — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. \J Posamezne številke v Trsiu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtni iov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., ogasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I-—. O^I.ise sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in rekla -a-rije se pošiij ija izkl, upravi Edinosti. Uprava in inseratni ciiclck se nah;ij :a v Trsu, a.. sv. Fran-lika As 2X Kirouna Rosfraca. Italijansko-jugoslovan-ka pogajanja« Lista »Homrae Libre« in Action rrancaise« govorita — kakor že včeraj »Temps« — o di-rek'.nih podajanjih med Italijani in Jugoslovani, da bi se našla podlaga za sporazum. Kakor trdi »Homme Librc«, so se ta pogajanja že začela na podlagi, ki jo je predočil »Temps« glede reškega pristanišča. »Action Fran?aise« opozarja, da so podrobnosti, kakor jih je podal »Temps«, vsaj prenagljene in nikakor ne podajajo italijanskega naziranja. — Glasom *Action Fran^a'se« bi bil položaj tak-le: Na včerajšnjih razgovorih so Wilson, Clemenceau in Lloyd George sklenili, da se bodo za sedaj držali ob strani in da prepuste italijanskim in jugoslovanskim zastopnikom, da skupno in medsebojno iščejo podlage za sporazum. Gotovo je — pravi rečeni list —, da žele vsi sporazuma, in ravno tako gotovo je, da je spor »topil v fazo, ki je minie akutna. (Ce imajo te vesti pariških listov reclne podlage, bi mogli vendar zabeležiti znamenit korak v dejstvo, da se je Italija začela pogajati z Jugoslavijo. Opozarjamo na včerajšnjo notico pod naslovom »Veliko vprašanje«, kjer srao se na podlagi Secola« dotaknili vprašanja, ali ne bi bilo koristneje za obe strani, če bi takoj bile stopile v direktna pogajanja, da bi mogle reči: Pariz mi ne potrebujemo tvojega posredovanja, naše stvari uredimo že sami! Lahko bi odbijale vsak odpor. Razločno nam govori tako vprašanje porazdelitve brodovja. Frip. ured.) Foraz-elitev brodovja bivše Avstro-Ogrske. MTLAN, 17. »Secolu« poročajo iz Pariza: V komisiji za vzpostave so začeli včeraj zopet z razpravljanjem vprašanja avstrijskega trgovinskega brodovja. To vprašanje je prešlo dve fezi: prva ie bila italijansko-jugoslovanski napor za razdelUev brodovja med razna pristanišča Jadrana; drj^a: italijanska pritrditev načela skupnega vojn Ja plena. Ns moremo razumeti po došlih nam vestefi, je-li gre sedanja akcija naših zastopnikov za tem, da bi med tema nasprotnima si stališčema prišlo do poravnave; tem manje pa moremo razumeti v tem slučaju, kako se morejo nadejati uspeha. 1'zd tolikimi misterijoznimi domnevami je ena pač gotova: Anglija bo i-n .la, le seštejemo svote, trgovinsko brodovje skoraj enako, kakor je je imela pred vojno; Ze-cinjene države pa, ki ne zahtevajo ničesar, pač pa odjemljejo marsikaj, dobe 700 tonelat. Gorje siromakom! Prvi plenarni sestanek avstrijsko-nemških delegatov. SAINT-OERMAIN, 17. Francoski, angleški, italijanski in avstrijsko-nemški delegatje so imeii danes predpoldne prvi plenarni sesta-rek, kjer so razpravljali o vprašanjih prehrane Nemške Avstrije. Brockdorii pred odhodom? CURIH, 17. Iz Frankobroda javljajo: Poročevalec »Frankfurter Zeitung« iz Versaillesa opozarja na možnost, da Brockdorff odpotuje v Berolin. To potovanje pa ne bi pomenjalo, ne da se pogajanja prekinejo in tudi ne, da se zavlečejo. Odšel bi ie za najkrajši *.»s radi tega, ker je potrebno, da se načelnik c cije po- razgovori z vlado. Kako se razkosa Turčija PARIZ, 17. »Echo de Pariš« piše: V nekoliko tednih, a morda tudi v nekoliko dneh preneha obstanek turške države. Zdi se, da je konferenca trdno odločena za to, da se Turčija popolnoma odpravi kot neodvisna evrop-cka država. Del evropske Turčije se prisodi Grški, drugi del bo tvoril novo mednarodno državo Carigrajsko, ki se bržkone postavi pod američanski mandat. Tak mandat se je ponudil Franciji, ki pa ga je baje odklonila. Armenija postane država pod protektoratom Amerike. Mezopotanija in Palestina ostanejo Angliji- Sirija se odkaže Franciji, ki pa bo imela tudi dele mandatov na planoti Anato-1 je. Italija utegne dobiti okraj Adalijo in predvsem protektorate nad Turki, ki bodo imeli v Brusi in Koniji svojo novo prestolnico. IZ FRANCIJE. Socialistična parlamentarna skupina In mirovna pogodba. PARIZ 17. Socialistična parlamentarna skupina -scstavšl se v bourbonski palači, ie določila *estnajstorico svorh članov, pripadajočih vsem tendencam stranke, ki naj skupno s šesfcnaistorizo, imenovano od u-pravne komisije socija!ist;čne stranke, prouče klavzule mirovne pogodbe Skupina je sklenila na to, e vkorakaj v Odeso na čelu ruskih čet, neakcijonarec m izda- jalec proletarijata, tako. da je Komenev, člen sovjeta in delegat za Ukrajino, bivajoči v Karlovu, proglasi proti njemu sveto vojno ruskega proletarijata, nrepovedjujoč, da boljševiki skoro zopot zavzamejo Odeso. Naglaša;prazni*ev Odese? IZ BOLGARSKE. Vzpostava trgovinskih odnošajev med Bolgarsko m Italijo. BERN, 17. »Correspondance Balcanique«, glasilo bolgarske tiskovne pisarne, objavlja: Dne 26. marca je prispel v Varno (bolgarsko pristanišče) italijanski parnik »Costantino-poli«, naložen z raznim italijanskim Blagom. Dohod tega parnika je bal pravi praznik za prebivalstvo Varne, ki je gostom posvečalo vso pozornost.__ IZ POLJSKE. VARŠAVA, 17. Poljski deželni zbor je soglasno odobril predlog, predložen od socijalisti čnih poslancev, ki izjavlja slovesno, da poljska republika ne nameruje na noben način priključiti velike kneževine Litvanske k Poljski, ter da želi zveze z narodnostmi te kneževine na podlagi pravice samoodločbe. Poljske čete so izsilile prehod preko reke Stohod. PODLISTEK KIRola] Sw!rftw. Ruski spisal M. Arclbašev. — Pos'ovenil M. Čas je hitel in krčevito bitje srca je pone-havalo, hropenje se je ublažilo in tesna trud-cost mu je odprla stisnjene pesti. Kakor bi se bilo v njem nekaj razdvojilo, nekaj skrajno napetega, tako so razpadala njegova čutstva in misli, kakor počene strune. Prevzel ga je oni odreveneli, mrtvaški mir, ki se polasti človeka, kadar mu denejo zanjko na vrat in mu ne more več pomagati nobena pozemska niti ne'ceška moč. Prevzela ga je popolna ravnodušnost in če bi se bili v t»-m trenutku prikazali njegovi zasledovalci, gotovo bi se ne bil branil. Njegova fizična odporna sila je bila zlomljena- Krog nje^a so se dvigali beli, megleni stvori, ogrinjajoči ga, kakor mrtvaško platno, in so ga ločili od sveta. Tiho zvonenje je zaslišal, in zaželel si je samo, da bi v tej temi, miru in repremičnosti poginil. »I\e smem zaspati,« se je dejal; toda težka me la je oblegala z nepremagljivo silo njegov duh in mu je oropala vso zavest, tako da je cele minute spal z odprtimi očmi. Od časa do časa se je prebudil, in takrat se Iz pošouora s šfcJsisRim rol&Roin. Mednarodnost bratstvo, enakost si le zapisala socijalna demokracija na svcio zastavo. Lepe so te besede, vendar slovenskemu delavcu so prav malo koristile. Kdor količka! pozna prejšn.e razmere v slovenski domovini, ve prav dobro, da koTravno v mednarotjiLh _sociialiio. demokraUčnJjL ofganlzaciiah. Ali je mednarodnost pri nas bila sploh mogoča? Ne in ne! Mednarodnost ni pomenila za slovenskega delavca mednarodnost, ampak naravnost nemšku-tarstvo. Slovenski delavec ni bil tako datečTČa SI pri sVOlćin pohlevnem značaju mogel kljubovati mamečim besedam naših narodnih nasprotnikov, ki so obetali odpadnikom nebesa že na zemlji. Obetati, pravim, sa-j besede niso držali nikoli, pač pa so izkoriščali slovenskega trpina za najslabše plačana mesta. Mednarodnost je tista kuga, ki nam je požrla že tisoče naših tovarišev, ki so svoj čas kot pridni in nadarjeni Slovenci stopili v delo, v katerem jih je ravno cuh mednarodnosti tako omamit, da se sploh niso in se več ne zavedajo, da jih je rodila slovenska mati in se celo sramujejo svojega materinega jezika! Ne smemo se temu čuditi, sa; so obcajali našega človeka v tej organizaciji ljudje, ki naravnost zaničujejo naš jezik, ki so vedno hvalili le blaženo nemščino. Z našim človekom niso nikdar izpregovorili -čomače besede. Slovenski trpin ni slišal svo>e materine govorce ne na zborovsniih in shodih, ne v osebn-em pogovoru, zato je počasi otrpnil, obupal nad tem, da bi b.l mogoč napne-cek Slovenstva, ter je izgubi! zadnio iskrico ljubezni do rodne grude in do materine govorice. V resnici ;e mednarodnost nemških soc. demokratov veino bila le hu-mbug. Očita resnica je bila in je še, da vlada v nemški soc. dem. organizaciji strogo nemško-naciionalen duh. Saj še sedaj pišejo, da so »veknemci«. V prvi štev. letnika 191? scc. mesečnika »Der Kampa« stoji razločno na strani 29: Die dcutsche Socialdemckratie v/i-rd knmer »grossdeutsch« sein (nemška soc. demokracija bo vcfno »veTcnemška«); in nekoliko nižje na isti strani beremo: VVeder Militargewalt noch Aus-himg-erutnspolitik wird die Arbeiterschait davon abbringen restlos w-eiterzukamprcn fur die natio-n-!e Freiheit des d-eutsehen V.olkes^ls Vorbedin-gungfTur jen sozialen Befreiungskampf- (Ne vo-j!r>1ča~"šTIa, ne izgladovahla UdTTTIka ne bo odvrnila celavstva od boja za narodno svobodo nemškega naroda, kot predpogoj za socijalno svobodo.) Mednarodnost so zahtevali samo od drugih, sami so bili in so še vedno sovražniki vsega, kar k malo diši po slovanstvu. Ravnotaki so kot njihovi nem-ško-nacijonalni brat:e, samo z razločkom, da so nemški nacijonalci odkrito priznavali sovraštvo c o našega naroda, medtem ko soc. demokratje tega na zunaj niso*kazali. Kdor ne verjame, naj povpraša tovariše, ki so se udeleževali 'Vuvf ^nega delovanja v Mariboru, Celju, Ptuju, Ce >e kdo hotel govoriti slovenski na kakem dem. zborov2n;u, je hitreje zletel ven, kot je prišel nc-ter. Slovenskemu delavcu na takih prireditvah niti privaten pogovor nI bil dovoljen v slovenskem jeziku^ Zadnje čase pred vojno so se morali kloniti tudi soc. demokratke slovenskemu jeziku. ali to le na Kranjskem; na Štajerskem je pa vladal slej ko prej nemški >ezik. Mednarodnost noče poznati narodnostnega čuta in zavednosti, ki je za slovenskega delavca ži-vljenski pogoj. Nemci so pred vojno pritiskal! z ogromno silo od severa na nas in prej ali slej bi nas gospodarsko popolnoma aasažnifli in ugonobili. Soc. dem. organizacija bi nas ne mogla braniti vsled svojega programa. Trdila ie sicer vedno, da imamo pravico do obstanka, ali za ta r^š (: : ni ganila niti z mezincem. 2e cd ne' dal ie t;'a tc-za slovenskega delavca mednarodnost naravnost pogubna. IL Med vojno so nemški soc. demokrati zagnali svojo mednarodnost med staro šaro in se pokazali kot najhujši nemški nacijonalci. Ko !e zverinski Viljem Z2žgal svetovni požar, so se mu pridružili nemški scc. demokrati. Niso protestirali proti svetovni vojni. Ko je nemška zver hetela žrtvovati milijone človeških življenj svojemu imperijalizmu, da zavlada človeštvu in ko so odrekla vsa poganjala, je ostalo še eno upanje — in'.ernacijonala. Upali smo, da nemški socijalisti z o:ločnim nastopom pre^^jokjrvavo merijo, ki je bila naperjena p-eti svobodi Jn"c:ivil!2aCTjr Vsega sveta, zlasti pa proti Slovanstvu. Ves svet je to upravičeno pričakoval od internacijonale, sa} so bili internacijo-nalci največji oznanjevalci miru in rekel bi apostoli zbližanja in prijateljstva vseh narodov. Zastonj je bilo vse pričakovanje; prišlo je do voh>e. Zažarel je horizont od vzhoda do zahoda, jeli so grmeti tpovi in padale so ogromne žrtve. Se vedno je tlelo rahlo upanje, ca ugledamo krdela hrabrih mož, ki so ostali zvesti svojim idejam in si nadeli nrlogo, da poskusijo po možnosti ugasniti grozni požar. Toda ni biln iiinnk""r-^; bi ostali zvesti svojim načelom in bi začeli boj proti barbarskemu nasiPu nemških vo:nrh bogov. Atesto, da bi jeli gasiti, so jeli dokladati na ogenj polena, in da dokažejo višek svoje nedoslednosti, so položili tudi svoj »rdeči prapor«, simbol svobode, prijateljstva in ljubezni, na ta ogenj in ga žrtvo- naroda. re zaničuj govorice, li te je ti"i!a tvo'i mati in ljubi s\ojo drrr.ov i o, svojo redno grt:uo! Slovenski soc:'al'>t n ora odločno zavedati svoje narodnosti! In tc^a se bo.ijo pregan:ači nemške lažrinternacijcnale! Bojijo se narodnega socijalizma med slovenskim delavstvom, Ker potem je c-dkknkalo za vcc'no njihovemu sospoJstvu med in fiad nami. Živel narodni socijalizem! ........I. ZeTenrka. 2cnsM ucslniK. je spomnil na vse. Vztrepetal je, pogledal okrog sebe in zopet zadremaL Vsled dotika z vlažno ilovico se je neprenehoma stresal. Tik pred njegovimi očmi se je vil na počeni steni vzorec stilizirane rozete, in to ga je silno bolelo. Včasih je razločno videl, da je to kos razbitega marmorja, na katerem se je še dalo razločevati cvetlice, potem je naenkrat te vzore* obdala megla, in zdelo se mu je, da ra-sejo, se pregibajo, postajajo vedno daljše in širše in sestavljajo strahovit človeški obraz. Končno je moral vendar podremati, kajti po tem — kakor se mu je zdelo — po kratki dobi je odprl oči, in obdajal ga ^ je temnomoder mrak gor po razvalinah in se strinjal v kotih v goste snovi in lezel naprej skozi vrata v prazne dvorane. Sence so se premikale naokrog, kakor bi bile nekdanji stanovalci v tej hiši, kakor bi bile tukaj ljubile, trpele in uživale, pa tudi tukaj umrle in se vzbudile k novemu življenju. Sevirjov se je prebudil. Zdelo se mu je, kakor bi ga kdo silno sunil. Kekaj posebnega se mu je zgodilo: prvi trenutek ni vedel, kje se nahaja in kaj se je za njim zgodilo; blazna ekstaza sc ga je lotila in imel je občutek, kakor bi bilo njegovo srce iz tankega stekla. Spomnil se je na velikansko vizijo. Halucinacijo je imel, in že davno omedleli spomini so se vzbudili v njem, ali pa so bile to le stvori njegovih utrujenih, izmučenih možgan. »Kaj se je zgodilo? Kaj sem videl?« se je vpraševal ves- preplašen. »Nekaj strašnega, pomenljivega, v čemer se vtopi življenje, kakor kaplja v morja ... Kaj je bilo to? ... Spomniti se moram... Moram ...« Zdelo se mu je, kakor bi železen zrstor zakrival njegove oči. Za njhn pa bi se svetlikala svetloba, ki bi mu morda omogočila razločevanje; toda njegove moči niso zadostovale in to je mučno vplivalo na Sevirjovo zavest. Sanjal je, da je do smrti izmučen možicelj z razkuštrano brado, in da leze po navpičnem, strmem prepadu. Za njim prihajajo ljudje v gostih množicah, kakor črni valovi, in tudi oni plezajo za njim, da bi ga ujeli in na kosce raztrgali. Milijoni rok hlastajo po njem, grabijo njegove noge, njegovo suknjo, mu t^ajo ^Meko raz°telesa, toda on pleza vedno višje. Njegovi preganjalci ostajajo daleč za njim, komaj jiU še vi d it Cisto sam stoji tam gori v vrtoglavi višini, samo ostri veter ga obdaja. Še višje gori na skrajnem vrhu pečine naenkrat zagleda dve postavi, ki sta višji kakor svet in sta sami v neskončni prostornini. On čuti, da imat-r v sebi uganjko njegovega življenja, čuti, da bo prav kmalu izvedel, čemu je moral splezat* na to strašno, samotno višin«, čemu so ga črni zmešalo, ker ustane-.!.t zavetišče za služkinje, vali svoji imperialistični nemški dnmnvni- I?dali_ Čili ?o žalostni časi! Nasprotovalo je vse ut-tano- Posclsko vprašanje. On!, k! so natančno -preč ':!i i. oj dopis v »Rdi-nosti« dne 11. majnika. so ?c gotovo uverili, da je posetsko vprašanje treba drugače rešiti, nego vprašanje delavk, k! delajo v r. ziičnih industrijskih podjetjih. Turi so mi nekateri -svetovali, da bi bilo bolje, da napišem b-n uro o tem \a2nem no-selskem vprašanju. To lahko ukrenem pozne'e. Danes hočem le v kratkih poležati ocrtati. bi se dalo urediti to ; ereče posclsko vprašanje. Čudil se bo marsikdo, da ni?em niti omenila v svojem dopisu »Zavoda sv. Nikolaja«, zavetišča za breziposelne s!užkin?e v Trstu, češ, kaj je treba druge organizacije, j --vod zadošča poselsiketr.u vprašanju. Ali temu ni Ut'- o! »Zavod sv. Nikolaia« se ij-e ustanovil, ko -ni nihče mislil na organizacijo služkinje, izvzemši uoviteljico samo. Bili so 6-si. da se ni smelo riti sprožiti vprašanje o kaki organizaciji služkinj. Dokaz naj bo ta. da so šteli ustanoviteljico med oi:^, katerim ni vse v redu v glavi. Celo javno ic je gc orilo, da se ji je vltvi zavetišča. Oviralo se je vse in protivilo se je vsonru. kar je pripadalo k numeiui izboljšanra razmer služkinje, katera ni imela nikakih pravic ter jo je smelo vse zatrru;i. Takrat bi bi!o vse naiSiprotovc-Io organizaciji sluzi-: nj. Ustanoviteljica se je torej morala, alo ie letela zboljšati položaj služkinje, ozirati na v . • :io mišljenje in čustvovanje občinstva, d i bi * ' krlikortoliko hra-nila te sirote ipred i-'.g!.eške sodruge. da bi pomagali nem-, škim soJrugom in ne pustili uničiti nemške domovine. Ali seda-? sedrugi izven nemških ne poznajo ne internacijonale, ne usmiljenja, kakor ga prej niso poznali nemški sodrugi. ni. Mirovna konferenca sodi In razsoja, krpa krivičen, imperialističen mir. Nik'er ne vidimo svetovne internacijonale, da bi tem sodnikom povedale. k?a zahteva svet pravičen mir. Francoski, sto?r:i n!ače itd. nagleški in dru.sji socijalisti so istotako najprej so-j 2. Prisiliti se motajo pospodin'e. kartere bi po- cij dim o. siuga »Zaveda sv. N -je končno vendarle ■ zastarele prećsoćke. N^vi v ospredje. Gore -m? m m, k ter hoče zaustaviti reko, 'kitero drvi z vso silo naprej. Dokaz temu je, 'a 'r-kinje ho-jijo plakat, da naj se jim c .jze r.aveiišCe sv. Nikcla-ja, katero je vsled sedenj,h razmer brez stanovanja. Dan za dnem pmsijo, da poslovati, ker h-ez .7nv. Kedaj se jim bo mog'a : Upam pa, da tcdaan;e služIJnje, pač pa vse ženstvo, katero na;j se razdeli v več ra«rc< ov. 1. Vse s-hižbujoče mladenke od najvišje do naj-n'?je stopinje, t. j. od governantke do pomlvabke. Vsak razred naj bi plačeval mesečne .prispevke po Svetovna vojna pa med s ter o šaro vse ori vstajajo ter silijo ne m;74imc toka Časa j zavod začne .zoret t i;e morejo živeti iti ta žel:a, k<.'o ve! : novi jena org;:niza-:l zo-et svoje člove-r»oprlni, ka'ior zahte- agleški in drusji scci-jalisti so istotako nvprej so-1 i-risum ve i.io:ajo so-^pocm e. Katere di po-ijalisti in potem šele intemacijonalirsti. Kakor vi-| trebovale službu-ieče cscb-.e. da plačajo v skupno imo, imajo vsi mednarodnost le tolko časa na j blagajno vsak mes--*c d&! ćen prispevek ter vsaki- jeziku, dokler ne škoduje njihovemu narodui Zaiu pa slovenski delavec ne bo poslušal več lepih besed o internacijonali, ker so le r^sek v oK, ki :iaj slepi slovenskega delavca, da bi pozabil na »svoj rod in častil nemškega m al! k a. Nemslci kapitalizem in nemški mternacijonalizem. čeravno sc prepirata med seboj, imata oba enake cilje: cba s-+a imperijalista. Nemški kapital je hotel cbvladati svet z močeni, nemški internacijcnalizem je pa pijenir, ki pripravlja prvemu pot in je nevaren tembolj, ker prihaja hinavsko in prilizn:eno ter ped krinko lepih besed in naukov vrši svo'e ras-narodovalno delo. V plačilo mu pušča kapital vlado nad drugorodnim delavstvom. To je izraz nemške duše. ki je bila in bo v •svo'cm je»:'ru vedno nacijcnalna. naj si že nadevlje črn ali rdeč plašč. Uničen je nemški kapitalizem, razkrinkana je nemška internacijcnala, svetovna vojna je pokazala narodom, da so Nemci vedno lagali. Priha ali •bodo k nam z novimi načrti in njihovi pri.ganjači med nami so že zopet začeli vpiti: živela internacijcnala! TI slovenski delavec-trpin, zamaši takim ljudem usta, zabrani delovame ljudem, ki zopet glacijo pot nemškemu Imperijalizmu. Slepijo slovenskega trpina z raznimi puhlimi frazami. Najraši vpijajo: Kaj narodnost, želodec je prva stvar! Kaj mi pomaga, da sem Slovenec, če pa stradam! Resnično je to, dragi sotrpin, toda zakaš pa Nemec ne proda svoje narodnosti, dasi-ravno se mu ne godi nič bo!j?e. nego tebi? Stradal boš in stradali boJo še hujše tvoji otroci, če ne skrbimo za to, da na domači zemlji dobiva kruha domačin. Narodnost je za slovenskega delavca največje socijalno vprašanje! Zato se ne da} premotiti, sTovemki delavec, z lepim! besedami. Bodi socralist. ker le s socijalizmom si zboljšamo svoj položaji. Vendar pr! tem ne pozabljaj svojega •k in j o posebno pritstoj- 'j .gospodinje, naj in stare s-lu. kinje. " t-!di med de:j\kami, "e mesečne • r s^ev-H 73. duševno razve- valovi ljudi |ako jezno preganjali in čemu ga hočejo uničiti na vsak način. Obe temni postavi sta še oddaljeni od njeija; toda vedno večji postajati in se mu prifcližujeti. Sevirjov beži proti njima z nerazumljivo naglico in zavest, da je našel rešitev uganjke, navdaja njegovo srce z največjo blaženostjo. »Pravijo, da človek občuti to nepopisno srečo, ki se je ne da primerjati z nobeno drugo, samo v trenutku, predno zblazni; o, to vem!« si je dejal Sevirjov in začutil, da sanja. Z nadčloveško silo se je oprijel teh sanj, da bi videl njihov konec: gledal je razpoklo pečino v nedosegljivi višim, odaljeno solnce, neznansko oddaljenost razgleda z mesti, zavitimi v živo meglo, svetlo modrino daljnega morja. Nad vsem tem pa so se dvigali dve temni postavi ... Prva stoji sama s prekrižanimi rokami, njeni koščeni prsti se zadirajo globoko v lastno meso in veter se igra z njenimi razkuštranimi lasmi. Oči ima zaprte- ustnice stisnjene; toda fine, kakor zlomljene poteze nosijo izraz odu-ševljenosti, v lastno meso vdrti prsti se tre-vjo. Obdajajoča in tresoča se atmcsrera je postala kakor struna, ki se je vr'ed neznanskega duševnega napora začela tresti... Druga postava leži na z razvalinami pokritem, ravnem kraju. Nieno krasno telo se pri- igrat, ko najemačo novo blno. Vsi prl-jpevkl, J-.ate-e I bi se stekale v ziakiaii zr 3. Nabirale naj bi se CU katere naj bi plačevale : ke. D:nar n j bi se r o drilo. društvene prir-j 'itve, nakupovanje knjig, časopisov itd. 4. Kot izredni član? na; bi pristopal! tudi moški delavci ter plačevali n>ajh::e prijpevke, da bi ženska organizacija -lagije s - 'bela ter najetje. a!i na-kirp lastnih -prosto; ov, izobraževalna sredstva itd. 5. Članica naj bi bila vsaka -žena, -bodisi delavka, služkinja, samska, ali poročena. Zato -pa, da plača majhen znesek mesečno, nnj bi bila deležna koristi, ki >ih nudi društvo s svoj-im izobraževalnimi, razvedrilnimi sredstvi. 6. Crganiz.ad'a naj bi se imenovala »Ženski dam« ter i.mela lastne wadne pros-tore in plačui.3 ženske uradnice, -katere f?a} b; vodile vse posla pod nadzorstvom organizacijskega odbora. Gmotna sredstva bi bila: pekrovitelnina enkrat vselej 100 lir, us-tainovnina enkrat za vselej 40 lir« podipornina gosocdin'e I liira, članarina 20 stot* mesečni pri-spevki s?tr?iin.T 20 stot., darovi. Glavni namen organizacije naj bi bil: Moralna in materijalna -poopona predvsem brezposeln m služkinjam, oziroma Zavodu sv. Nlkolarja, zavetišču za brezaeseine služkinje, a prav tako tirdl služkinjam sip-loh. Ker Ima že Zavod svoja praviJa, bt bilo najbolie da se le-ta še nekoli-ko popolnra za »ženski dom«.»Zert?ki dom« naj bi Ime! enkrat na leto svoj občni zbor, vsaki teden redno sejo, erikrat na* teden .predavane, enkrat ui mesec določen dan za veselico, svojo knjižnico, svoje lastno glasilo »Naša žena«. vija v svoji nagi polnosti sladkobno na trdo kamenje, — feolo, vzvišeno, nesramno telo s pohotno dvigajočimi se nedri. Vsled zagrizenega posmeha vztrepeta rožno telo in okrogla, rožnata kolena belih nog nesramno stiskajo granitne skale. Njene roke objemajo kamenje, pod njim pa se svetijo v solnčnih žarkih ravna polja. In v brezglasni, nepremični tišini se oglasi: »Jaz sem človeška slabost! Zapeljivost sveta, življenja, zemlja sama s svojo temno, strahovito pohotnostjo, slabost, ki poplačuje vsem tukaj živečim z bolečinami! Božji duh, ki je postal človeški! Jaz vidim tvoje misli, vidim, kakšno bolest in prizadevanje brez vsakega smotra — kar je gsenkejše, kakor smrt — vidiš v svoji bodočnosti... Ti trpiš ... in ljudje bodo kamnali tebe, kajti jaz sem lepša in dov-zetnejša kakor si ti. Za ves svet neopazno se je v tem trenutku završila tvoja usoda; jaz sem slabost tega sveta! Hotel si fciti človek, da bi v njihovem jeziku govoril z njimi; jaz pa sem postala človek, da se borim proti tebi. Govori z njimi; toda jaz jih potegnem z nepremagljivo silo nase, omamim jih s sladkostjd svojega objema, tebe pa stiram v smrt, ti po-« sebnež, nepojmljiv asket... V tem trenutka sva oba umrljiva ... Palmi me torej dol... Uniči slabost sveta, saj si itak prišel sem, da Stran II. ' »EDINOST« štev. 136. ^ V Trstu, dne 19. maja 1919. Moje mnenje ie, da bi bilo najbolje, alf o bi »2er?jki čom« stop:! v stik z »Višjim kulturnim svd om« ter spcrnznrrno žnjim -deloval v bfcffor oašesa ženstva. Uspeh bi bil tako večji, -keT bi imela »Ženski o. S svežo skušnjo in pridnostjo ji nej-več ker isti; o, pcznajo vse \rste -prevar £o.':te je ,priš!o hrralcu na misel, da bi šel v zlo-činjci.o cel:.*o in vjeJ tam njegov glas na -fonegraf. PtL ni-s bi bilo to seveda neinogcčc. v Ameriki je pa in dali so mu dovoljenje Dva dni prcii iT-'.nrtitvijo ;e sel v celico, zločincu se je zO.Ia stvar s.Tiešm in T-cbrc volje je obširno pripovedoval, kšil.o je izvršit zadnji uraer. Na dan t,mrli so \el:ki p!aka«:i oznanjali, da vsak lahko » liši, iako je morilec go\oril in vse «e je gnetio ♦ . fonegrafu. Pa tudi druge ponudbe dobijo zlcčin-»:i, namreč ženiinc. in ra\no najhujši jih dobijo »njv^č. Mlada irorilka svojega mr/a je dobila v •>reis.kova'nc.m zaperu nad štirideset ženitnih pore b. Včasih ixra pii takih penudbuh vJogo fcidi »seCutje ki potmdba velja inor.tfiti bitju, ki sočutje me odrešiš in gospodariš potem svetu sam. Pahni me torej v globočino .. In nesramno se je vilo golo telo na robu prepada. Orni lasje so mu viseli ob steni, roki sta zdrsnili ob skalnem robu navzdol in okrogle prsi so se elastično dvigale nad brezdnom. Celo telo se je treslo vslcd razburjenja in pričakovalo samo malega sunka, da bi izginilo v prežeči globočini. »Pahni me dol! Potem ostaneš sam! Pahni me, in na veke boš blažen. Saj si prišel, da me odrešiš___Čemu se obotavljaš? Vidiš, tako se vržem sama dol...« Tedaj so se premaknile mrzlično vroče uslnice postave, ki je ostala sama. Male brčiće, ki so ji pokrivale ustno, so se stresle, in odprla je oči. Oči so mrzle in jasne ter gledajo v daljno daljavo, kakor bi njihov prodiren pogled hotel objeti preganjalce in večnost. »Vsa sreča in vse posvetno veselje ne more izenačiti niti enega grešnega giba! V meni sla-best ne more zmagati! Poberi se, satan!« V podnožju sleječi mali možiček se je tresel vsled greze in obupa; svoje slabotne roke je razprostrl in kriknil z vso besnotsjo in fco-Ui.jo: »res zasluži. V grozni bedi Je sleočila v Londonu i.nlada žena z otrokom v naročju v vedo. Otrok jc utonil, njo so pa še živo prtegnLIi ven. Zaprli so jo, a debila je samo par mc-5-ecev zapora, ker -to ui bil umor. Ko je bila še v ječi, ie c»c.b:i jetuišni > tviovnik .pismo, v katerem se ponuja ne-ki mož, Ca jo bo PCTC-Čil. Eil ji je čisto tuj, a rek-1 je, ca '.Ta je žr'cstni ccgcdek »tako pr-e.resel, da je sklenil perejiti jo in ji v ncvccn dernu -ponuditi novo 'srečo. A'Jaća žena je pimdfco sprejela in postala V/a ©rečen par. ' Zasinip'jsvarje z meso m. Slučaji zastrupitve z 'zastrupljenem «mescm pridejo pegesto v poletju 'Sešel an o meso je radi tega :"a:ie tudi sJučaj: Cmrti. Zastrupitev se pojavi takoj po nekaj urah l/ glavobolu, vrtoglavici, bolečini v mišicah, v za-'Jlniku in ledjih. Zdravljenje se izvrši na ta način. L'a se prebavni organi kolikor enegeče naglo in hopo!no«ma izčistijo zastrupljenih jedi. Prva pomeč Te močno sredstvo za čiščenje. VeJiko vlc-so za '.o Igrajo 6rce in živci, ki iih je treba tuniri-ti z vso ♦nočjo in vsemi sredstvi. Zdravnica je treba po-•klicati takoj. Da se izogne t»;aa nepotrebnem« •obolenju, je treba zelo paziti pri kupovanju mesa In ga porabili taikoj, ne ga pustili, da steji na me-•nt«. Posebno poleti ga Je -treba sesekati in peči 'takoj. Na strci za s&kanje je treba zelo paziti in ga držati v najjvečOem redu Stoletne pravde. Pri starem državnem sodišču v VVetzlarju so trajcle pravde še v novejšem česu več sto let.. Prcces, ki so ga imeli med seboj meščani iz Campan in Vagneres, se je začel leta 1254. in kenčal leta 1S92. V tem kraju je bil še en daljši proces, na katerem so delali mnogi pravniki vse življenje, šli v greb in pustili stvar rere^eno svojemu nasledniku. Rekord pa ]e dobil prepir med grefem Reverskim in nekaterimi prebivalci Dcn-zya. Pravda je začela leta 1210 in se je odlečila šel leta 189S. Trajala je tdaj 63S let. Naši predniki niso bili tedaj dosti boljši cd nas. Ženska proti ženski. V Italiji, pesetno južni, nisc vročekrvni s^mo moški, temveč tudi ženske, k' prav tako rade segajo po erežju, da se maiičujejo, kakor moški. Taka vročekrvna in maščevalna ž-e-nlca je neka Ivana Fiano v Napolju. Diciravnc sama lepa in mlada, je opazila, da je začela presedati svojemu sopregu, ki je jel obračati svoje oči drugam, za neko Anuncijato De Rosa. Izpo-četka Ivana ni mislila, da bi znalo postati iz te stvari kaj hujšega, toda ko se je prepričala, da jc ona dva varata v polni meri, tedaj pa ji je zavrele kri. Najprej je i2i>rufcnlla strahovita nevihta c'o-ma, potem pa je Ivana pograbila bodslce ter šle čakat svoje n-asprctnice. PriČakda jo je in ji par-krat zasadila bc-i'alce v spednji del telesa. Težke ranjeno so napac-enko prepeljali v bolnišnico, na padalko pa .pozneje v zapor. Praktičnost an.^Iaiiili hotelirjev. O tem pripoveduje Kipling sledečo zgedbo: Kipl'ngov vrt K mejil z vogalom na neko pot, po -kateri je drve! večkrat na dan heteiski avtomobil Nekega dn-_ pa je bil šofer v »rcžcah«, zato je zavozil v zk vrta. porul in poškodoval todi nekaj drevesc. Ki-pling je pisni hotelirju, naj rr.u povrne škodo, a n dobil odgovora. Slavni irež n;u je pisal drugič, r nič! Pisal mu je tretjič, še mnnj! Kaj naj ukrene: Napravil se je in etopil do hotelirja ter se pritožil. Hotelir je poslušal to pritožbo s spoštovanjerr 'n mu je o." g overil: sJVLister Kipling. Vaše prve pismo sem .prodal nekemu zbiralcu znamenitost za en funt šterling, drugega za tri funte, za tre tjega mi je -prines-d kar pe: funtov. Prosim, da ir. pišete še parkrat; na ta način bcm spravil sku paj svoto in phčal škodo...« Kaj mu je hotel' Eoljševiki v šoli. Pcvsodi so, zakaj ne bi bil tudi v šoli? Nadučitelj pripoveduje o boljševizmi: v ruski šeli zanimive stvari. Spočetka so bile zahteve majhne, a so postajali vedna večje. Sklicali so shed in si prepovedali vsako nadzonstvr učiteljev ter proglasili svobodo kajenja na cest in v šoli. Vclili so tudi razrednika sami, ali o.'pu stili neljubega jim profesorja. Slednja šela ima ee stanke, h katerim ri2 rusie prciescrj-ev s tem, dr zastražijo vbc-de. V neki gimnaziji se je zgodilo, dr. so stavkali prof esc rjL Dijaki imajo šolske svete, šole nadzorujejo starši in — šolski sluge. Brer podpisa teh ne dobe profesorji plače; tudi ca pust n"ce so podpisane od šole k e ga sluge. Slednjič sc odpustili vse profesorje in izvolili nove. Program pouka je bil sprcmen'en. Latinščino in grščino sr odstranili. Tudi mederne jezike so zmanjšal' Vpeljali so novo »kmečko« ortografijo, iz zemlje pisja se uče samo Rusijo. Iz zgodovine se učijc preteklost samo v glavnih potezah, veliko pozornost pa obračajo na revolucijo. V vsaki šoli jt. enako dijakov in dijakinj. Profesor ne sme vznemirjati učencev z izpraševanjem, kadar bi hotel, tudi ne klasiiicirati... Dosti! Človek ne bi verjei a v Rusiji je mogoče marsikaj, v za~adni Evrop. pa tudi. Zdravilišče za divje zveri. To je pa nekaj po-fcbnsga in \cndar je resnica. Roparske živali, katere je treba imeti zaprte v kletki, a so bile navajene na prosto življenje v pragezdih, se loti pogosto posebna bolezen, d o mc lož je, -tako ».'a postanejo slabe volje, so razdražljive in dostikrat nočejo več jesti, tako da »sloi njič poginejo. V Ameriki so pričeli misliti na to. kako naj jih ozdravijo. Pričeli so jim deiat peseten sanatorij, cgra}cn del divjega pragozda, v katerega spustijo bcino žival, da začni zopet živeti po svoji naravi in sc ji povrne zdravje. Tudi erc;js3vi šah v Teheranu. Kiihi-njska oprava se »ceni na 20 milijonov mark. Tudi ameriški milijio-"narji '.jtibljo lepo kuhinjsko opremo. Tako si je Omislil l^lliornstki rnilijcnar A^hfc-urv v svoji vili "v Filadeiiiji kuhinjo za šest milijonov mark. ' Nagrobni spoaienik angleške kraljice Viktorije. "Nad grebem krsJjice Viktorije se dviga krasen "spomenik iz belega marmorja. Kakor znano, počiva kraljica foleg svojega moža. Marochetli je 1zde»lsl njegov spomenik tako, -da počiva na tleh, "pokrit z ct-leko angleškega reda, .glava mu ie lahno ni^.ijeaa na sfcran. Podobno je izdelan spomenik kraljice ViHorivs. Oblečena je v dolge obJeko, na glavi ima krono, obraz ji jp obrnjen notri, tako. da se cbe sohi takorekoč gledate. S te.m se ie lepota sarkciaga. kS sioji sredi kapelice, vsekakor še po-vzdigna*. Na štirih stebričih -spo-cnenikcvili kleče štirje a-n-gelji od belega marmorja •s razcctlnE kri-'li od ibrcna. Tecneij je izdelan h •r'2s?tre.ga marmorja, ki so ga pripeljali s Portugalske, Laške, francoske in Airike. »Motil si se ... motil... motil...« Hoče se zoperstavljati, usodepolne besede bi rad ponovil. Toda borni človeški glas se je izgubil v vsemirju brez učinka; vrha, h kateremu si je prizadeval, ni mogel dospeti. Slabotne človeške roke so zdrgnile, ni mogel dospeti. Slabotne človeške reke so zdrgnile ob pečini. Z človeškim naporom se je hotel obdržati; toda kamen je ostal mrzel, nepremakljiv in mogočen. Majhno, krčevito napeto telo se je zvrnilo v prepad..... V strahu pred grozovito smrtjo je vzplamtel njegov duh in Sevirjov se je prebudil. Okrog njega je bila tema. »Kaj sem videl?... Smrt... Alt ne?... Ali naj umrem ali naj zblaznim? .... Čemu to .... čemu ....? Zdelo sc mu je, da je treba .še malega napora, poslednjega napora, pa bo izvedel vse. Dvomljive, nedeločne besede so se mu podile po glavi. Naraščale so, približevale in videl jih je beljše .... Njegov duh je bil v neizmerno napetem stanju... in naenkrat je vse izginilo. S t.esočimi, na pel cdreveneiimi nogami, bled in preplašen se je Sevirjov dvignil in o-■ prijel x obema rokama za steno, t (Dalje.) ' NaT?6feofi 1. In roskl muzlk. Ko je v lotu iS12. prišel Napoleon na Rusko, plačo 1000 rutljev na leto, ki pjtujejo cu sel Jo sela preko prostranih ruskih pokrajin. S-plch j ia Rus V1: m tcliko zdravnic, dn -tekmuje Ruska g!c "e njih števila z Združenimi državami v Severu Aicsriki. Zdravnice imajo dalje tudi na Francc skem, v Indiji, v Švici, na švedskem, na Nemšken — z eno besedo povsod. Zsrjbljens znajdlie. Leta 18C5. je bila cela Evro "a vznemirjena, ker so znašli novo razstnrlivnr nov, ki bi bila dala modernemu vojskovanju čist -ruTačno smer. Bila je to z najdb a učenjaka Savv jrj.lge v Eksetru na Angleškem; vzorci, poslrr angleški vladi, so pričali, da je razstrelivna rac novega streliva prekašala daleko vse, kar so imei takrat v tej stroki. Ponujali so Savvbridgu pol mi lijena krcn, naj proda svojo znajefto, a jo c-dklcn zaenkrat, češ, da se mora odločiti najprvo an^le ška vlada. Ravno ko ie hotela vlada napraviti po goclbo z njim, prkle porcčilo, da yz šla njegov: Jelavnica v zrak in on ž njo. Ni pa zapustil nebe :iih zaznamb, in četudi so raz aline natačno pre '•skali, se vendar ni posrečilo priti znajdb' na sle-." n še do danes niso prišli. — Pred -debrimi 50 lei je odkril Italijan Luigi Taranti način, kako napra viti barvano steklo one vrste, kakor so ga proiz vaaii stari Feničani. Taranti je začel izvrševat obila naročila, ki so deževala cd vseh stran:. Na pravil je najlepša steklena okna v Italiji in dobre '•2 znal varovati svojo skrivnost; kajti ko -so g. leto p-uzneje dobili mrtvega v delavnici, so videli Ja je vzel skrivnost seboj v grob. Poklicali so naj boljše strokovnjake, da so pregledali sestavine ste kla, a nikomur '=e ni posrečilo izdelati tako stekle — Pred 30 leti je prodajal neki Škot biljard m krogle, ki niso bile iz slonove kosti, a so bil ravnotako .dobre-in so stalo sr.mo tretjino onih. K vzel patenta na svejo znajdbo, napravil je v? krogle sam in ni odkril skrivnosti niti svoji obitelji. Ravno mu je njegovo odkritje začelo nekaj ne-sti. ga je zadel v delavnici mrtvou-d in umrl je, predne je mogel razodeti svojo skrivnost Poslali so njegove izdelke raznim strokovnjakom, a ni nič pomagalo. — Edini mož, ki se mu je pesrec.io \ prejšnjih Časih napraviti barvane fotografije, it postal mučenik svoje iznajdbe, o kateri n? vem< sedaj ničesar več. — Proi nekaj leti je predložil dr. Herber-t Franklin strokovnjakom v Cikadu vrsto barvanih fotografij, ki so tako ugajale, da jc sklenil uspraviti lastno delavnico ali laboratorik Ko je razvijal plošče, je rabil za kurjavo cgl.e, pc je nekoč pozabil odpreti ventilar in dobili so gc zadušenega od ogljikove sopare. Nikomur pa ni bil razodel svojega odkritja in četudi so bile njegove plošče deloma že skero kenčane. so jih glolali strokovnjaki vendar kot nerešeno uganko. — Druga žrtev -take znajdbe je bil Adams. odkritelj talija, eno največjih odkritij *;!oh. Adams je napravil neko kovino, ki ;e bila ravnotako trda kot jeklo, pa samo pel tako drasa in pol tako težka. Vsa Amc-rika ga navdt&eno slavila, velika železniška podjetja so mu pošiljala naročila na tisoče ten te izredne kovine. Pa je bilo že prepozne. Velikanski cnševni napor pri izumetju mu je vzc! razum in prepeljali so 22 kot neozdravljivo bolnega v bolnišnico. , ... Vojni magneti. Ko je izbruhnila vojna, je bila Anglija, kar se tiče avijatiških magtaetov, popolnoma odvisna od Nemčije, ker ni imela nobene tovarne za magnete, niti materijala, iz katerega se narede. Tako jih je leta 1914 z veliko muko dobila samo 1140 kosov. No, leta 1918. je z energijo, ki jo moremo pričakovati le od žilavosti angleškega plemena, imela že štirinajst tovaren, ki so napravile 128.500 magnetov na leto. Najinteresantnejše pa je, da so angleški magneti lažji in trajnejši ko nemški. Napredek ▼ cenah« Mi smo zelo zadovoljni, ?e najdemo jajca po 40 stotink. Ali veste, koliko je stalo jajce v 15. stoletju? Za Štiri novce si jih dobi] sto, a za en novec petindvajset. To se vidi iz računa, ki so ga dali Karlu VIII. v njegovi palači, v Amboise: »Mojstru Luku Vi-gua 14C0 jajec, ki so kupljena za oskrbo vašega dvora, po 4 novce za 100 jajec ..Niso zastonj težili stari ljudje za davnimi, dobrimi časi. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. D. K. Zelo nas veseli, da se po Vaših »žilah pretaka žareče jeklo« — pri nas, ki slučajno vemo, kako se dela jeklo, -in vemo, da ne steče« nikdar, je seveda stvar drugačna — in še bclj nas veseli, da Vaše »oči ne prenesejo senc,« ki jih ni brez luči, česar menda ne veste, in zato: v koš s pretakajoči ni sc jeklom in v koš z očmi, ki so tako brljave, da ne prenašajo senc, in potemtakem še manj — lučil v velik h in na adnih steklenicah se prod ja v skiadisču RUG 3SEO GA^ESL Trst tzlm Pier Luicji eZa Pa!e:i;ina 2 vo L 8 Uter, Šp rit po L 15 liter prodna Mi om Trsi al. Gatfsrl št. 10. z in brez čel ust\ zlate krone in tudi obrobki VU J.iM TUSCHER^^Č IKSi, ut HO. oktobra (ex C^Strma. 13, 11 Ord.n ra od 9 preJp. ao G zvečer. ZOBOZDRAVNIK b\ msi Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Ercztatafco izfaje zai, v\mmi ia unutni zaj]a !! ZA BIRMO !! Velika izDira vsakovrstnih zlatih In srebrnih daril. fllolzil Povb. Trst, Trg G. GtrlUalil a 3 (prej lru Ba r era vic.tna. TvrdHa JAKOB VAT3VEC, uL Torre Manca 19 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ima ▼ zalogi eSJko množino vsakevrsS r.eja fi:o!a, krompsrja in iialil3n£kesa vin?. Dsr- fmnmm ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioa-cbino Rossini 17. vogal ul delK* Po^te. :: Izd;r.tnje zob»»v f>r z bo eiin :: PLOMBIRANJA. ;: UMETNI ZOBJE. Proda v Trsla v do5fe.ii položaja eoilJi sLdcča 1 petnastropna hiša, niva (^sa stanovanja 50 odd na), tik nje enonadstropna hiša s pritličjem in majhna hiša ; ckoii obširno zemljišče za stavbo. — Cena ugodna. Matančna pojasn la daje Q NtfEISSMRNN, ul Ri»o!tella št. 63, I. na^t. - Od 8 zjutraj do 2 popolJn.*.-- Lm«®®"' ijamhskabama Dela glav. ii 3 >, 1) >. > O, Rcs=rv; K j.Ojj (e:tr:hi TkST Via tasi ii Elspoi] 5 - Via S. Itlio:) 1 Podružnire: Dubrovnik, Dunaj,^ Kolor, Ljub» Ijana, M.Uovič, OpUiji Spit. 5ibcni.i. Zadjugodnej$ h pogojih, se imajo poguditi od slučaja do slučaja Hala v mio vrsto pniiJi (ji;:s Jjniiiii). Blagajna posluje od 9 do 11. - j-.-1.1«1*J "T Peter Hsdusšteli u Cbiiđ naznanja Ca 12 trasilll ožuelnBKo pisirno I m top m^m rer^l 31 ?. n. (u mižiniljutlEH^G »rt^ | T^ .cagTnimiTi'iM ^» GUGLIELMO WEISS,Trsttul, Valdirivo23.Teh 23 78. Izjrst;i3 6213 U crni uLio dilniatlnsKa In ilallla^Ho. BifilassiD 03 L 2.431.1 «2J. - DlTUllniln p3 L In ue:. Sam s na debelo, faxo na dabelo. prodaja tvrdka i. ParU^a v Trstu, Torrebianca 20. Tet 29-53 od L 4.— d > L 4,81 v 2Htrskih steklenicah. ===== Preprodzjal^ni va'i' P°P-st — Maršala tvrdne Carla Ma tinez, 17s.opinjska, vennouth, ša:np njec „Carte blar.ciie-, kipeči as!lt re.ošk, prošećem, moškat, razni lik.t.I, italijanska in ist ska žganja.--- Vse po k »nkurenčntt cenah.