,PeR'M°R,SKI DNEVNIK 13 majaIZi94a5i V Trs,u scikPaT= c|kiostirodaz5m2°že; na Ptembra io-m d 17' se' v tiskan194! Se ie ,iskal G°vcu w "Doberdob« v Si, od 1? Gorenii Treb“-do im9'- s®Ptembra 1944 »Sloveli3 1946 v pri 'Pri d0 S° Vo'skim Pa » ™ 8- maja 1945 kier je S°,e"em Trstu, ka Bil 5 2adn)a števil- t'2ansk| dnevnik3"1 par' suž"ieoi Evrooi V 23' primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 159 (13.097) Trst, nedelja, 24. julija 1988 Marko waltritsch leUi°iQQtl ie danes veliko govora o razv ■ k’ b° “sodno za nadaljnji let,,, J Evrope. Velikokrat tisti, ki to Vse n° 0Iyieniai0. uiti n® vedo, kaj ziinij e^videvajo mednarodni spora-HoS[j Evropski gospodarski skup-Vse j ^no Pa j® gotovo: padle bodo ske D°sedanje carinske in gospodarski .Ere9rade, nastal bo velik evrop-k0v 5 z nekaj sto milijoni potrošni-loie'v , rode Evrope bodo še vnaprej b0 i . e državne meje, še naprej jih Ps sb k Val pogovorni jezik, vendar d0v nodo iju(ije Qd norveških fjor-t^rsl/ 'l0 9rških otokov in Gibral-e®e s6 °z*ne čutili kot sestavni del Ev3*116 volik® družine. voji^psk3 misel je sicer šele v poditi veliko poti bo treba še nare-tistjjEre.den se bodo uresničile želje stonji.Ei so po drugi svetovni vojni Zdfn*1 na nelahko pot evropskega todiZtVania *n sodelovanja med na-ptej'k* so si bili še do kakega leta evii • nasprotniki v grozni uni-He n.?1 vojni. Evropska misel pa si DanPlr? P°tj samo v Zahodni Evropi. don-.5 Prisotna tudi na Vzhodu in Zvezi zadnjih let v Sovjetski ti0stj °dpirajo še nepredvidene mož-pt6(j *udi na tem področju. Tudi tnecj kratkim sklenjeni sporazum H0gej S in SEV bo k temu pripo- T0 smo sestavni del Evrope, itjij. ia za tiste, ki živimo v mejah žiVjjlanske republike, kot za tiste, ki ji. ji® v matični domovini Jugoslavi-ip za tiste, ki živijo v Avstriji ska f Madžarskem. Tudi jugoslovan-koij et*efacija si danes bolj kot kdaj-cev Erej — in to po zaslugi Sloven-Evf^ Prizadeva, da bi se vključila v Prih - E® skupnost. Do tega seveda pop Ja postopoma, tudi zaradi gosje bjrtsEe9a sistema Jugoslavije, ki vah p drugačen od tistega v drža-hofgpS in EFTA. V trenutku, ko sk0 Ja9oslavija v novo gospodar-E^išč ° . k°, osnovano na zahtevah 9°sd a *n ne ve^ subvencioniranega Po arstva, pa je nujno, da se tes-tfen??Veže z Evropo. Gospodarski kihče' S° dandanes tako hitri, da si bj p . ne more dovoliti luksuza, da j^korkoli zaostajal. pop,a naših primarnih nalog je, da lpje 9am° pri tem razvoju, da sode-nostio° v njem z našo politično dejav-kpijp ’ z našim gospodarstvom, z našo p 0 in tudi z našim časopisom. doploniorski dnevnik prihaja v naše leta ve vsak dan že vsa povojna tijip' .®stn° poroča o naših ljudeh, o Vij, ,Vl*1 Unijah in potrebah, o njiho-Hjem nrngah in porazih, o vsakda-haipj b°iu za gospodarski in nacio-hap,.. nbstoj. Primorski dnevnik tržaškU e svetlo in bogato tradicijo Vilkih® Edinosti, goriške Soče, šte-izbajai-ru3*E slovenskih listov, ki so daijui 1 v primorskem prostoru. Naga a,!® ^etlo tradicijo Partizanske-šep,bVn*^a' ki ja izhajal v najhuj-Bre?su na^e polpreteklosti. $p]0L Primorskega dnevnika si živ|je ®e Ei mogli zamišljati našega žpvpi ^a .v tem ozkem pasu ob dr-hiep vm®ji; saj je Primorski dnevnik •hi ti,(Sein* nianjšinskimi struktura-npravt3, S katero imajo tisoči ljudi dbjp^ a vsak dan. Posebno v za-bik v« Basu. ie postal dejanski glas-Živim teženi našega naroda. ^bžbi nt v izrazito pluralistični S*ero n, ® niislim samo na politično tUr0 ' ,uralistično gledamo na kul-®°sPoHa Vprašania zaščite okolja, na llarodnarStvo' Piaralistična je tudi ?ežeio ®stna sestava prebivalstva baten „,Urlanije-Julijske krajine, v ^dflam 'ovenci živimo z Italijani in V?e to C®^*E 1400 let. Zanima nas '''b1 Vnr. s® dogaja doma, za hiš-^ doaaial0m'.1101 vse tisto, kar vtklepaJ® v *ir^i okolici in v svetu. **? kult,, ° s® na*e tradicije, še zlasti ,1*,bani„^"n®m Področju, vendar z za-?aia pri •t0?azuiemo vse, kar se do-k ®ko m .tal,ianskem sosedu in tudi > aša mr®ia države, v kateri živimo. b3v nočodlna si želi novega, pa čep-bbUČiij star02’^*** na *°' ^ar so t° Mad. .Aljevanje na 2. strani V veljavi zakonski odlok o omejitvi hitrosti avtomobilov in motorjev Od danes počasneje na pot Gost promet na mejnih prehodih ter na avtocestah iz Milana na Jadransko in Tirensko morje - Na delu šest tisoč policistov in 300 naprav »autovelox« Ferrijev odlok povzroča polemične reakcije v italijanskem političnem svetu RIM — Predzadnji julijski konec tedna bo ostal zapisan v knjigah italijanskih zakonskih odlokov kot datum, ko so stopile v veljavo začasne omejitve hitrosti na vseh cestah in avtocestah. Od polnoči je namreč prepovedano sleherno izkoriščanje konjske moči zasebnih avtomobilov, sicer bo treba globoko seči v žep in odšteti tudi do 600 tisoč lir globe, odlok pa bo v veljavi do 11. septembra. Zakonski odlok Ferri je povzročil nič koliko polemičnih reakcij v italijanskem političnem svetu, sprožil pa je tudi nekaj novih vprašanj, ki zaenkrat še niso dobila zadovoljivega odgovora. Če drži, da so odlok sestavili in sprejeli v imenu večje varnostni na cestah, drži tudi, da je prometna policija zdaj v škripcih, ker ji primanjkuje osebja, ki bi nadzorovalo »hitrost« posameznih avtomobilov. (Omejitve hitrosti zadevajo namreč izključno avtomobile in motorna kolesa, saj bodo tovornjaki lahko še naprej vozili po dosedanjih predpisih). Zakonski odlok, ki je stopil danes v veljavo, pa je zaenkrat še tabu vsaj za tuje avtomobiliste - teh je na italijanskih cestah trenutno nič koliko - in za vse, ki niso poslušali poročil ali brali dnevnikov. Pred vhodi na avtocestah bodo dodatna pojasnila nalepili šele čez deset dni, obvestil, da je na delu »autovelox«, pa prav tako ni mogoče zaslediti na cestah. Mnogi letoviščarji so se vsekakor raje izognili nedeljskim omejitvam in so se zato podali na pot že v petkovih večernih urah ali včeraj. Povsod so zabeležili vidne porastke prometa, večjih zastojev pa ni bilo, če seveda izvzamemo nekatere častne primere. Prihod v Italijo je bil na Južnem Tirolskem še posebno neugoden, saj je nemške turiste čakala 7 kilometrov dolga kolona na mejnem prehodu, pri tem pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da so se včeraj pričele šolske počitnice na Bavarskem in na Saškem, kjer so med drugim zaprli tudi tovarni BMW in Audi. Prav tako sitno je bilo tudi čakanje na obmejnih prehodih z Jugoslavijo. Precej dolge kače avtomobilov so se vile tudi na avtocestnih izhodih pri Rimu, Neaplju in Mestrah ter na vhodih pri Milanu, dokaj gost promet pa je bil na avtocesti, ki iz Milana pelje na morje v Emilijo-Romagno in Ligurijo. Najdaljša vrsta je vsekakor nastala na običajno »mirnem« odseku pri Livornu, kjer so zabeležili 10-kilometrsko kolono avtomobilov. Prometna policija je javila, da bo od danes na italijanskih cestah skrbelo za red 6.000 policistov, delovalo pa bo 300 »autoveloxov«, posebnih aparatov, ki avtomatično merijo hitrost vozil in fotografirajo evidenčno tablico avtomobilov. Predpisi zakonskih odlokov in globe naj bi pripomogli k zmanjšanju prometnih nesreč, najbrž pa le ne bo odveč, če se bomo odpravili na pot s privezanimi varnostnimi pasovi. Medtem ko se OZN trudi za vzpostavitev premirja Splošna mobilizacija v Iranu Irak utrjuje svoje pozicije NEW YORK — Na sedežu OZN s strahom sledijo razvoju dogodkov na iransko-iraškem bojišču, saj se bojijo, da bi zaostritev spopadov zavrla mirovne pobude svetovne organizacije. Teheranski radio in televizija sta namreč včeraj v nedogled ponavljala poziv generalnega poveljstva iranskih oboroženih sil, naj se vsi za vojno usposobljeni javijo na nabornih uradih, tako da bi lahko nemudoma odpotovali na fronto. Iranski voditelji pričakujejo skorajšnjo iraško invazijo, zato pozivajo prebivalstvo k splošni mobi- Zemljaric in Šinigoj v Novi Gorici o avtocesti od meje do Razdrtega NA 8. STRANI lizaciji. Po vsem sodeč se je ta ofenziva že začela, saj so včerajšnje agencijske vesti navajale, da so iraške motorizirane enote prodrle globoko na iransko ozemlje in se nahajajo le kakih 40 kilometrov od Ahvaza, glavnega mesta iranskega Kuzistana. Prodor na iransko ozemlje so včeraj potrdili tudi v Bagdadu. Iraški minister za informacije Latif Nasif al Dža-sem je poudaril, da Irak nima ozemeljskih pretenzij, s prodorom na iransko ozemlje skuša iraška vojska le preprečiti morebitni iranski protinapad pred podpisom sporazuma o premirju. V Bagdadu se dobro zavedajo, da ne smejo ponoviti napake iz prvih dni vojne, ko so iranske ozemeljske izgube utrdile režim ajatulahov. Zato so na severnem in srednjem odseku fronte zavzeli le ozemlja, ki so jih izgubili v teku osemletne vojne. Na iransko ozemlje so prodrli le na južnem odseku, kjer je meja za Iračane težje hranljiva. Medtem pa se na sedežu OZN mrzlično trudijo, da bi zadostili vsem »tehničnim« zahtevam za izavajanje resolucije 589 varnostnega sveta OZN. Že ta teden bosta v New York prispela iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati in šef iraške diplomacije Ta-rik Aziz, da bi se z generalnim tajnikom OZN De Cuellarjem pomenila o premirju. V prihodnjih dneh pa bo v Bagdad in Teheran prispela skupina izvedencev OZN, ki bodo pripravili vse potrebno za spoštovanje in nadziranje prekinitve sovražnosti. Svetovna organizacija je obenem že pozvala razne članice, naj dajo na razpolago svoje »opazovalce«, ki bi v prvi fazi omogočili premirje. Za kasnejše nadzorstvo bo OZN rabila še več »modrih čelad«. Italija bo tako dala deset oficirjev in poskrbela za njihov vozni park, je pa pripravljena povečati svoje sodelovanje tudi v drugi fazi premirja. Ob vseh teh vesteh pa je zanimivo pisanje francoskega Le Figaroja, ki navaja preplah v francoski vojni industriji, ker je samo od leta 1980 do leta 1983 prodala Iraku za 11 tisoč milijard lir orožja, sedaj pa bi lahko ti dobički spuhteli. Uhajanje žveplene kisline v obratu ACNA pri Savoni SAVONA — Ni se še polegel odmev ekološke nesreče v Mas-si, in že se italijanska kronika ukvarja z novim primerom onesnaženja. Pripetilo se je včeraj dopoldne v obratu »Acna - Chimica Organica« v Cengiu pri Savoni. Iz cevi je iz še nepojasnjenih razlogov začela uhajati žveplena kislina. Nad obratom se je zaradi nizkega zračnega pritiska in brezvetrja izoblikoval oblaček. Sprožil se je alarm in nekaj gasilskih oddelkov iz Cunea in Savone se je nemudoma spravilo na delo. Predvsem so takoj zaprli tovarniške naprave ter izpraznili obrat, ki proizvaja vmesne kemične snovi za barvila. Na srečo ni bilo hujših posledic za uslužbence, če odštejemo razumljiv preplah in zaskrbljenost. Pri vsej zadevi je najbolj zanir mivo to, da je bil obrat že v alarmnem stanju. Kot bi slutil, da se bo pripetilo kaj hujšega, je minister za okolje Ruffolo dan prej predlagal začasno zaprtje podjetja ter preosnovo najbolj nevarnih naprav. Camber in dvojezične izkaznice DUŠAN KALC Vsakdo se v teh pasjih dneh hladi po svoje. Za Giulia Camberja je največja uteha pred poletno pripeko ta, da namaka svoj razbeljen protislovenski gnev, ki mu, kot vemo, tudi v normalnih vremenskih pogojih dviga telesno temperaturo in povečuje krvni pritisk, v hladno ilobudranje rimskih parlamentarnih mlinov. Nič novega. Camber bi ne bil več Camber, če bi se ne v svoji melonarski ihti stalno naprezal proti slovenski »nevarnosti«. Zato se ne čudimo njegovemu zadnjemu exploitu v prvi ustavni komisiji poslanske zbornice, kjer mu je uspelo vključiti v voz parlamentarne razprave zakonski osnutek proti dvojezičnim osebnim izkaznicam v slovenskih občinah na Tržaškem. Lahko bi celo rekli, da občudujemo njegovo bojevi- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tenis: polfinale Davisovega pokala Po tesni zmagi v dvojicah ZRN odpravila Jugoslavijo □ □ □ Avtomobilizem: VN Zahodne Nemčije Vse po predvidevanjih: v prvi vrsti Senna in Prost '□ □ □ Kolesarstvo: Tour de France Po etapi na kronometer Delgado še povečal prednost Včeraj so jih tunizijske oblasti predale italijanski policiji Trojica s »katamarana smrti« je že v italijanskih zaporih ANCONA — Kriminalka »katamarana smrti« še ni končana. Vsaka njena stran prinaša nova presenečenja. Sedaj se zgodba spet nadaljuje v Italiji, kajti včeraj so tri ubežnike — postavnega »Ramba« Filippa De Cristofara, njegovo mladoletno ljubosumno ljubico Diano Beyer in tretjega skrivnostnega člana zločinske posadke Pietra Groenedijka — z letalom pripeljali iz Tunizije v Falconaro ter jih razmestili po zaporih. Diano so odpeljali v zapor za mladoletne v Pesaru, oba moška pa v ječo Montacuto v Anconi. Sedaj bodo na vrsti zasliševanja. Namestnik državnega pravdnika iz Ancone Marcello Monteleone, ki vodi sodno preiskavo, meni, da ne namerava upoštevati niti besedice od tega, kar so obtoženci doslej povedali tunizijskim zasliševalcem. Začeti želi znova, ker ne verjame (kot ne verjame tudi širša javnost) sedanji verziji, da je Annarito Curino umorila Diana iz ljubosumja. Ta verzija bi bila najbolj ugodna za trojico — za Diano, ker je mladoletna, za De Cristofara, ki bi se moral zagovarjati samo pred obtožbo kraje katamarana in da je pomagal odstraniti truplo, in za Groenedijka, ki naj bi bil po tej verziji skoraj povsem nedolžen. Preiskovalci (in vsa javnost) so nasprotno prepričani, da so se stvari odvijale drugače in da je šlo za vnaprej premišljen umor, kot bi se dalo soditi po nekaterih indicih. Precej zgovorno je že dejstvo, da je De Cristofaro očitno imel že ob vkrcanju na katamaran pri sebi nalepke črk, s katerimi je plovilo (verjetno takoj po umoru) prekrstil iz Arx v Fly. Po drugi strani je vzbudila precej ogorčenja verzija, ki prikazuje umorjeno lastnico katamarana kot nekakšno lahkoživo žensko, ki je hotela po vsej sili odvzeti mladi Diani njenega »Ramba«. Vsa včerajšnja pričevanja ljudi, ki so Annarito dobro poznali, jo prikazujejo kot resno in nadvse dostojno žensko. Neobičajen gost za severno Jadransko morje Kit v Kvarnerskem zalivu REKA — V Kvarnerski zaliv je zašel 15-metrski kit. To vsaj trdijo očiv>^ ci, ki so morskega sesalca opazili v vodah pred reškim pristaniščem. Kita J prva opazila posadka nekega vlačilca, in sicer v oddaljenosti kakih 600 m® rov. Kapitan vlačilca Duško Maunič, ki se je s svojo ladjo vračal v Te. pristanišče, je takoj^ začel zasledovati morskega sesalca. Zasledovanje p3 j bilo kratkotrajno. Žival je namreč začutila, da ji sledijo, in je poskusa zbežati. To ji je uspelo šele pred Opatijo, kjer se je potopila in se skrila pr® radovednimi očmi. Pričevanje kapitana Mauniča je potrdila tudi posadk motorne trgovske ladje Sutjeska, ki je zasidrana pred reškim pristaniščem’ Trenutno še ni jasno, kako je kit zašel v Kvarnerski zaliv, taki mors11 sesalci niso v Sredozemskem morju nobena redkost, so pa povsem neobita]n gostje plitvega in delno onesnaženega severnega Jadrana, tako da je »kvaf nerski kit« bržkone zgrešil pot. Na apuanski onesnaženi obali omejili prepoved kopanja MASSA — Apuanska obala je od včeraj spet polna kopalcev. Za dobršen del obale so namreč znatno omejili prepoved kopanja, za katero so se odločili po hudi eksploziji v kemijskem obratu F’armoplant, ki je povzročila nevarno onesnaženje. Turistični delavci so tako nekoliko lažje zadihali, saj trdijo, da so jih sicer nujni varnostni ukrepi stali doslej okrog 30 milijard lir. Zadeva seveda še ni zaključena. Eksplozija v Farmoplantu je sprožila ve- rižno reakcijo v zavesti javnosti, ki s® vsak dan bolj zaveda nevarnosti k®' mijskih obratov in kliče pristojne ob' lasti k večji odgovornosti. Besedo imelo tudi sodstvo, saj je Koordinacij' ski odbor združenj za zaščito okolja in pravic potrošnikov prijavil vodstv® podjetja Farmoplant, češ da ni post®' dovalo medministrski preiskovalni k°' misiji vseh elementov, na podlagi katerih bi se dala presojati nevarno5 eksplozij. • S pogledom NADALJEVANJE S 1. STRANI Novega pa je precej. Povsod. Doma pri nas, v Italiji, v matični Sloveniji. Še zlasti tam se v zadnjem času dogaja veliko zanimivih reči, ki jim mnogo pozornosti posvečamo tudi mi. Prepričani smo, da bodo v Sloveniji in v Jugoslaviji uspeli tisti, ki si želijo demokratični razvoj slovenske in vse jugoslovanske družbe. Slovenci na Tržaškem, na Goriškem, v videmski pokrajini se mnogo, premnogo let ubadamo s še vedno nerešeno zaščitno problematiko. Ko listamo po dnevnikih iz prejšnjih let, najdemo vse polno uvodnikov o tem vprašanju in o vseh, ki so s tem povezana. Osebna želja podpisanega je seveda ta, da bi se v najkrajšem času želja vseh nas uresničila. Naša narodnostna skupnost je družbeno zelo razvejana in angažirana. Primorski dnevnik je bil med ustanovitelji Slovenske kulturno-gospodarske zveze, te organizacije, v kateri so združena kulturna, športna, gospodarska ter še drugačna društva ter ustanove. Primorski dnevnik je bil vseskozi — je zdaj in tudi v bodoče bo — veren glasnik teženj vse te razvejane organizacijske dejavnosti, ne bo pa pozabljal na vse tisto, kar se dogaja izven nje. Saj smo že večkrat ugotovili, da živimo v pluralistični družbi. Večkrat je že bilo povedano, da se je Primorski dnevnik v zadnjih letih prenovil ter izboljšal. Naša založba, Založništvo tržaškega tiska, je nam novinarjem nudila možnost, da z boljšim izdelkom pridemo vsak dan med naše bralce. Novinarji smo veliko tega že naredili. Osebno si nadejam, da bomo ta naš vsakodnevni izdelek, ki je za naše bralce neobhod-no potreben kot vsakdanji kruh, še izboljšali, popestrili, naredili bolj zanimivega, tako da ga bodo vzeli v roke tudi tisti, sicer maloštevilni, ki so mu do danes obračali hrbet. Veliko funkcijo pri obveščanju ter osveščanju slovenske javnosti ima tudi televizijska Agencija Alpe-Ad-ria, ki nas vsak dan s sliko popelje v še tako zakotni kraj primorske zemlje. Agencija Alpe-Adria pa ima še drugo pomembno funkcijo, da italijansko govorečo javnost vsak dan obvešča tudi o naši narodnostni problematiki. -Odkar koprska televizija predvaja vesti, pripravljene pri nas, so številni Italijani spoznali našo stvarnost. Za nas so sila pomembni odnosi z italijansko večino. Za razliko od marsikatere druge narodnostne skupnosti, ki živi na strnjenem ozemlju, smo Slovenci v mestih in na podeželju pomešani »italijansko govorečim prebivalstvom. Našim someščanom in sodeželanom nočemo vsiliti ničesar, želimo in zahtevamo le, da spoštujejo našo specifičnost. V Primorskem dnevniku in v Agenciji Alpe-Adria delajo danes mlade sile. Se mlajši trkajo na naša vrata in želijo sodelovati. V trenutku, ko prevzemam pomembno in nelahko funkcijo odgovornega urednika Primorskega dnevnika in Agencije Alpe-Adria, čutim kot svojo dolžnost, da se javno zahvalim vsem dosedanjim direktorjem in drugim časnikarjem, ki so sooblikovali Primorski dnevnik od njegovega nastanka do danes. Na pragu evropske združitve, na pragu tretjega tistočletja bom skupno z delovnimi kolegi dnevnika in agencije naredil vse, kar je potrebno, da bomo častno nadaljevali to, kar so mnogi naši kolegi naredili v preteklosti. • Camber in dvojezične izkaznice NADALJEVANJE S 1. STRANI tost in doslednost, pa čeprav se izkazujeta v hotenjih, ki ne sodijo v omikano družbo današnjega časa. Kaj nas^ potemtakem lahko še čudi? Dobro vemo, da že leta in leta premetavajo dokumentacijo postopka za pravično uzakonitev naših manjšinskih pravic iz enega predala v drugega. V zameno pristajajo na obravnavo tistih postopkov, ki nam nasprotno kratijo ali omejujejo že pridobljene pravice. S tem pa ima Camber verjetno bolj malo opraviti. Reševanje narodnostnih sporov, skrb za popuščanje napetosti, tolerantnost, miroljubno sožitje, razvijanje omikanih medčloveških odnosov in podobno so pojmi, za katere ni prostora v njegovem vademecumu. In to Camber dosledno izkazuje v praksi. Zato pa so teh pojmov prepolni govori in izjave drugih političnih predstavnikov. A kako se njihova lepa načela in nameni izkazujejo v praksi? Prav zato nas, bolj kot Camberjeva predložitev zakonskega osnutka proti dvojezičnim osebnim izkaznicam, prizadene odločitev predsednika ustavne komisije Labriole, da s takšno lahko- miselnostjo sproži zakonski postopek, kot je lahkomiselno postavil na dnevni red (in sprožil postopek) Camber j ev zakonski osnutek o (ne)zaščiti slovenske manjšine ter hkrati prezrl zakonske predloge drugih poslancev za dejansko zaščito naše manjšine. In zato nas na primer, bolj kot Camberjevo besedičenje, da se Italijanom v slovenskih občinah godi ne vem kakšna krivica, prizadenejo pomisleki demokris-tjanskega poslanca iz naše dežele Danila Berto- lija, ki ga sicer cenimo, ko pravi, da je treba pri vprašanju izkaznic upoštevati načelo recipročnosti in pokukati čez mejo, da bi ugotovili, kako se tam, v odnosu do italijanske manjšine, tem zadevam streže. Danes je zelo v modi Evropa. Vsi delijo nauke, kako naj se pripravimo na ustanovitev Združenih držav Evrope, na zedinjenje različnih narodov in narodnosti, na ovrednotenje različnih jezikov. Se vam ob tem ne zdi, dragi politični možje, da bi bilo vendarle treba enkrat za vselej izolirati v preteklost zazrte Camberje in resnično upreti pogled v prihodnost?. Protestni miting v Mostah proti vojaškemu procesu LJUBLJANA — Nad osem tisoč ljudi vseh starosti, med katerimi so bile tudi cele družine, ter borci, ki so se udeležili tradicionalnega kolesarskega maratona »Bolnice Franje«, so se včeraj popoldne zbrali na pr°' testnem mitingu v ljubljanskem predelu Moste. Miting je priredil ljubljanski Odbor za varstvo človekovih pravic v znak protesta proti sojenju Borštnerju, Tasiču, Janši in Zavrlu pred vojaškim sodiščem. Po enominutnem molku so pred mikrofon stopil' član odbora Igor Bavčar, nekateri bivši partizani, pesnik Tone Partljič ter edini od obtoženih, ki se zagovarja na svobodi, Franci Zavrl. Vsi so izrekli vrsto pripomb na račun slovenskega vodstva in družbenopolitičnih organizacij SR Slovenije, ker so dovolili, da je prišlo do »tega sramotnega, ponižujočega sodnega postopka«. Ostro so kritizirali vrhovno vojaško sodišče zaradi njegovega kršenja suverenih pravic slovenskega naroda in države. Obsodili so tudi sklep predsedstva SFRJ o uporabi srbohrvaščine. Vse to, so poudarili, omejuje svobodo slovenskega naroda. 25. JULIJ 88 GTE ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI Naložba vezana na evropsko denarno enoto CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Currency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU v prvih 20 dneh junija meseca vsakega leta. VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI SLEDEČIH BANČNIH ZAVODIH: BANCA DMTALIA, IS-TITUTO BANCARIO S. PAOLO Dl TORINO, MON-TE DEI PASCHI Dl SIENA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, BANCO Dl NAPOLI, BANCO Dl SICILIA, BANCA COMMERCIALE ITALIANA, BANCO Dl ROMA, BANCA NAZIONALE DELL’-AGRICOLTURA, NUOVO BANCO AMBROSIANO, BANCA MERCANTILE, BANCO Dl SANTO SPIRI-TO, BANCA POPOLARE Dl NOVARA, CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE, CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO, ISTITUTO CENTRALE BANCHE E BANCHIERI, ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIA-NE, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE, CITIBANK, BANOUE PARI-BAS, MIDLAND BANK, SOCIETE GENERALE So na razpolago po 1.000 ECU in več v ponudbi "alla pari"; v podpis na osnovi menjave lira/ECU dne 21. julija. CTE so kotirani na vseh italijanskih borzah, kar omogoča lažjo unovčljivost v primeru potrebe. Emisijska cena v ECU 100% V podpis 25. in 26. julija Obrestna Rok mera 8,75% 5 let EVROPSKA NALOŽBA Odločilni teden za sestavo deželne vlade ij,0 . 1 — Teden, ki se odpira, bo lite a °dločilnega pomena za izvo-v0(j , nove deželne vlade. Deželno Poveri - ^r®^anske demokracije na-t0v dule vrsto srečanj in razgovo-Cjj s strankami stare deželne koali-Pov ter Pritiska, da bi do izvolitve Prv ga deželnega odbora prišlo že v •udf111 *ednu avgusta. Socialisti se Pih zavz®majo za pospešitev politič-goi J>09aianj, a postavljajo jasne po-osi" oblikovanje "preierenčne Si0 KI)'pSI ob podpori laičnih sil in kanrf-ri5*46 skupnosti. Glavni in edini Hp. , at za predsednika Dežele je ^“kristjan Biasutti. tainifV *>° v Trstu zasedalo deželno stVo KPI, ki v tiskovnem sporo-rji Ugotavlja, da se je doslej govo-le o "stolčkih", nič, ali skoraj odbo Programih novega deželnega Vr, °ra- S takim odnosom - pravijo ..munisti - r*_J_____J__«- >-_'s "ič o r*”a >. S 1 cjjp ~J'sti - stranke dosedanje koali-1,6 mn0^avno dalijo institucije in se .j “‘eniio na upravičene zahteve Pron’ hočejo jasne in konkretne dos9rame. Komunisti se bodo, kot Pada • *Z. opozicijo borili proti pro-Vit n)u jnstitucij, za korenito obno-ras,» 'ložeinega političnega in up-Vne9a življenja Predsednika komiteja za kmetijstvo in Zadružne zveze SRS v F-JK TRST — Predsednik Komiteja za kmetijstvo SR Slovenije inž. Milan Kneževič in predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih bosta na povabilo Kmečke zveze jutri in v torek obiskala Furlanijo-Julijsko krajino. Gosta bosta v jutranjih urah prispela na Opčine in se nato podala v Beneško Slovenijo, kjer se bosta sestala s krajevnimi predstavniki na sedežu društva Ivan Trinko. Ogledala si bosta razne gospodarske objekte in se srečala s čedadskim županom. V popoldanskih urah bosta imela pogovore na sedežu Kmečke zveze v Gorici in si nato ogledala nekatere kmetijske objekte. V torek se bosta Kneževič in Frelih mudila na Tržaškem. Obiskala bosta kmetijo Antonič v Cerovljah, agroturistično podjetje Lupine in-zadružni hlev v Praprotu, zajčerejo Milič v Repniču, cvetličarsko kmetijo Pertot na Proseku, zadružno mlekarno na Repentabru, zadružni hlev Dolga krona v Dolini in vinogradniško kmetijo Parovel v Mačkoljah. V večernih urah se bosta gosta srečala z odborniki Kmečke zveze iz Trsta na osmici pri Alfonzu Guštinu na Colu. Na povabilo krajevne letoviščarske ustanove Pesem MPZ Obala na Varmostu FORNI Dl SOPRA — Koliko stvari se porodi po srečnem naključju? Najbrž kar precej, vsekakor pa se je po naključju porodilo letos že peto leto zapovrstjo, gostovanje koprskega mešanega pevskega zbora Obala v Forni di Sopra, mikavnem turističnem kraju na skrajnem zapadnem robu dežele Furlanije-Julijske krajine pred mejnim prelazom Mauria z deželo Veneta. Bilo je leta 1983, pravi ravnatelj Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove za komprenzorij, ki zajema občine Ampezzo, Forni di Sopra, Forni di Sotto, Sau-ris in Socchieve, dr. Guglielmo Pavi, ko smo preko znanega sodelavca Radia Koper Luciana Minghettija navezali stike s takratnim ravnateljem koprskega radia Ver-ganom, kasnejšim koprskim županom. Minghetti nam je takrat povedal, da obstaja v Kopru odličen pevski zbor Obala, ki bi se lahko vključil v naše poletne zborovske prireditve na Varmostu pri zgornji postaji vzpenjače, ki vodi do te 1750 m visoke planinske postojanke, kjer so pozimi prekrasna srednjezahtevna smučišča, poleti pa izhodišča poti za planinske ture. Ko smo slišali petje tega zbora, nas je takoj navdušilo in kar hitro smo se dogovorili za njegovo gostovanje pri nas. Od takrat - doda dr. Favi - je Obala naš reden gost poleti sredi julija, ko se nekako začenja glavna turistična sezona, in pozimi, ko prihaja k nam na zimsko smuko. Od takrat pa datira tudi vsakoletno prihajanje na naša smučišča koprskega smučarskega kluba in pozneje tudi smučarskih klubov iz Nove Gorice in Ljubljane, tako da se pozimi naš kraj spremeni v pravcato slovensko kolonijo. Na zdaj že tradicionalnih šestih zborovskih manifestacijah na Varmostu in večer prej še na odru športnega centra v Forni di Sopra, nastopi običajno več zborov, letos pa je tako naneslo, da je nastopil samo zbor Obala. Sobotni koncert v športnem centru je zaradi naliva moral žal odpasti, zato pa se je krasno nedeljsko jutro 17. t. m. nasmehnilo prizadevnim organizatorjem' in omogočilo nastop na Varmostu v sicer kaj neobičajnem, zato pa toliko bolj originalnem okviru planšarske postojanke prav pri zgornji postaji vzpenjače, do katere te dvosedežnica popelje v slabi pol uri. Ob prisotnosti sicer neštevilnih, zato pa toliko bolj pozornih planincev, je zbor Obala pod vodstvom Mirka Slosarja zapel za uvod Zdravljico, potem pa slovenski Kaj pa je tebi ljubica in Vrabčevo Polko, eno makedonsko, znani italijanski Dio del cielo in La Montanara, Simonitijevo Kolo, za konec pa še Gobčevo partizansko Pesem svobode. Izza lesenih sten planšarije je pesem odmevala tja pod vršace karnijskih Dolomitov in lovila sozvočje s prijetnimi poletnimi sapicami, ki božajo zelene in rožnato pisane pašnike. Po kosilu v restavraciji pri vzpenjači na Varmostu, ki ga je pevcem ponudil direktor letoviščarske in turistične ustanove dr. Favi, je Obala sklenila svoje letošnje gostovanje z družabnostjo in piknikom v Ampezzu, kjer je seveda spet kraljevala pesem. Koprski zbor Obala je naš dragi gost, ne samo zaradi svojega navdušujočega petja, pač pa tudi zaradi simpatije, ki jo sprošča s svojo mladostjo in zaradi poslanstva v prijateljstvu med narodi, ki ga prinaša s svojo pesmijo - je še dodal dr. Favi in v sproščenem kramljanju zaupal, da mu je od pesmi raznih narodov najbolj všeč slovenska zaradi svoje miline. Sicer pa zbor Obala sploh ne štejemo več za tuj zbor, imamo ga kar za svojega - še pristavi mladi in dinamični direktor letoviščarske in turistične ustanove, ki si mnogo prizadeva za ovrednotenje krajinskih lepot in turističnih zanimivosti te prekrasne doline zgornjega toka Tagliamenta, ki žuboreč v svoji kamniti strugi pod naseljem teče v objem Jadrana. JOŽE KOREN V sončni pripeki izjemne kolone turistov na Opčinah Ko bi na smerokazih pisalo tudi Koper in Rijeka. trst Ir°čini, V peklenski opoldanski Oni:"11 smo se odpeljali do križišča na in r naR kJer se križata Trbiška cesta TrbRva' ^ pelje z Opčin v Trst. Po lavi j j cesti se je v smeri proti Jugos-pjo J1 vHa dolga kolona avtomobilov. son ev*naste strehe so se bleščale v av. u k°t ribe, za odprtimi oknenci so zta. ^obilisti zaman lovili niti svežega fna a'. krošnje dreves so bile popolno-mirne. fg^Piii smo do mestnega stražnika rnetla Furlana, ki je v utici urejal pro-si0v s Semaforji. Pogovarjali smo se po ilKo^sko, saj je mož doma s Krasa. dai °na ie nepretrgana,« nam je pove-- 1 “ob uri kosila se marsikdo ustavi, VQti H bika'31 to 0Pazimo le mi, ki smo stalno raj T Službo sem danes nastopil zjut-Ob q takrat se kolona ni zaustavila. cjje ' Uri nas je izvidnica cestne poli-vije °kvestila, da se vrsta avtomobilov ra j.0. semaforja tja do novega predo-sttioPri ^vroseku in še dlje.« Vprašali t62a 9®' če tako gost promet povzroča ta jn e' odgovoril je, da ne, saj je sobo-pa ; ne vozijo kamioni. Glede turistov CevJ. redar dejal: »Veliko je Holandce voi6iVe^ Belgijicev. Nemci prihajajo ti. p, *ko let in so najobičajnejši turis-siwmenjeni avtomobilisti vozijo v bii0ri Proti Kopru in Reki. Danes pa je pro..v®'iko avtomobilov, ki je zavilo lovat, , .rnetičem. Zvečina so to jugos-hgj,- ki in tudi drugi zdomci, ki pri-P®-« M Z ^vice drugih krajev Evro-°Poz • ^ Pogovorom pa nas je Furlan triet °rd na problem: »Na tako pro-sijlei.e1m križišču, kot je opensko, so RgjT h oznak, napisali tudi Koper števil • rešili problem. Tako pa se Pot 01 Juristi ustavljajo, iščejo pravo pomanjkljivi. Ko bi poleg in Vprašati, če je ne najdejo, nas pridejo kam naj grejo. No, če odgo- vorni nočejo uporabljati slovenskih in hrvaških besed, naj vsaj z risbami na tablah pomagajo turistom. Tako delajo marsikje po Evropi.« Problem je droben, vendar zanimiv. Kako naj si nemški, ali belgijiski turist pomaga, če na njegovem zemljevidu piše Rijeka in Koper, na prometnih tablah pa bere samo Fiume, Confine di stato itd.? Pozdravili smo našega sogovornika, po nekaj korakih pa sta prišla dva Nemca opremljena z zemljevidoma in spraševala, kot naj gresta. Tudi onadva se na križišču nista znašla... Odšli smo na Opčine. Glavna ulica je bila skorajda prazna. Stopili smo v trgovino gospodinjskih strojev in podobne opreme ter nagovorili Ernesta Malalana. Ni se pritoževal nad turisti, jezil pa se je nad tovornjaki:* Med tednom je najhujše,« nam je dejal, »tovornjaki so prava mora. Preveč jih je, veliko je takih, ki prevažajo živino. V poletnih mesecih smrdi kot v hlevu. Včasih, so šoferji na Opčinah tudi kaj kupili. Mislim predvsem na ljudi, ki so prihajali iz Jugoslavije, Turčije in drugih držav. Italijani seveda niso kupovali in ne prinašajo zaslužka. Skratka, zadnji čas je, da preusmerijo promet tovornjakov, mi bi bolje živeli. Brivec Dario Fagin je najprej povedal, da je bila zjutraj izjemna kolona. »Vrsta avtomobilov se je vila od mejnega prehoda pri Fernetičih do gostilne Daneu na Opčinah.« Vest nam je potrdil tudi mlajši moški, ki se je pridružil pogovoru. Dejal je, da so lahko gledali vrsto kar s križišča, ki pelje na Prosek. Tudi brivec se je razjezil nad tovornjaki: »Dolge kolone turistov so redkost. To, kar nas resnično moti, so tovornjaki. Upajmo, da bodo kmalu zgradili avtocestni obvoz in preusme^ rili promet kamionov.« Podobno so nam odgovarjali tudi nekateri drugi pešci, ki so pred vročino bežali domov in si niso posebno želeli pogovorov v pripeki. Ko smo stopili v avto, sta nas fant in dekle na motorju vprašala, kje je kakšna pizzeria. Prav gotovo sta najmanj trpela zaradi neskončnih kolon.... (am) Na sliki: Kot smo že napovedali se je včeraj dogajalo nekaj nevsakdanjega na mejnem prehodu Fernetiči. Sežanska poslovna enota Kompasa je pripravila svojevrsten sprejem za turiste, ki so prišli na počitnice v Jugoslavijo. S kraškimi vozovi in v kraških narodnih nošah je skupina domačinov s pesmijo in plesompoz-dravila goste in jim ponudila tudi pršut in teran, torej delček prostora^ katerega prihajajo na počitnice. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG režija Dušan Mlakar PREDSTAVE NA PROSTEM v četrtek, 28. t. m. - ŠTEVERJAN v borovcih v petek, 29. t. m. - RONKE - park Excelsior v soboto, 30. t. m. - KLODIČ (Benečija) - 'Bar Silvana" v nedeljo, 31. t. m. - ŽABNICE -pred planinskim domom Mangart ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI r»>»llXTŠ BANCA Dl CREDHO Dt TRIESTE BCIKd tržaška kreditna banka LINEA^ »Linea« obvešča cenjene stranke, da se uspešno nadaljuje moških, ženskih in športnih oblačil s popusti od 20% do 80% TRST - ULICA CARDUCCI 4 - Telefon 631188 Obv. občini 1/7/88 COLLEEN McCULLOUGH re Red/a Konte 35. sta prišla do počitniške hišice, mu je pustila, da je hje razt°voril cvetje, sama pa je odnesla njegov kovček v irh^j°tVo sobo, da bi ga razpakirala, čeprav je zadnje čase spr *anJ nekaj malega stalne garderobe. Soba je bila zdaj tla /oeojerm, nič več ni bila pusta in bela, ampak je imela bar^)reknta z debelo oranžno preprogo, stene so bile pre-hilj s svetlo rumeno barvo, tudi zavese so bile v rume-poSB otenkih, pohištvo pa je bilo sodobno, dansko. Ko je la, Pravila njegov kovček, je odšla v svojo sobo in se uredi-Pa se je vrnila k avtu, da bi videla, kako Tim Sebi je bilo narobe z njim, saj sploh ni bil čisto pri Zabhje mršJ:IIa se Je in 9a od blizu opazovala, ko je jemal bibči rastbne iz prtljažnika. Vedela je, da težava, ki ga ho ^ ai telesne narave, ker je bila njegova koža kot običaj-bog^; i° rjava, oči pa svetle in jasne. Očitno se je nekaj ° v Negovi notranjosti, čeprav je dvomila, da je v talčeq Povezavi z njo, razen če mu niso starši rekli kaj hje. -p ° Nej, kar bi ga vznemirilo ali mu vzbudilo začude-Pa to se gotovo ni zgodilo! Saj je še pred nekaj dnevi govorila z Ronom Melvillom, ki je kar prekipeval od navdušenja nad tem, kako Tim napreduje v branju in računanju. »Tako prekleto dobri ste z njim, gospodična Mortonova,« ji je rekel Ron. »Storite karkoli, le nikar ne obupajte nad njiip. Želim si, da bi vas spoznal že pred leti. To si res želim.« V tišini sta obedovala in se potem odpravila na vrt, ne da bi omenila Timovo težavo, kakršnakoli je že bila. Ji bo že sam povedal, ko se mu bo zdel primeren čas za to. Morda je bolje, če se pretvarja, kot da ni nič narobe, če ga pripravi do tega, da bosta skupaj posadila vse, kar sta novega pripeljala. Prejšnji teden sta se na vrtu tako zabavala. Pričkala sta se, ali naj na eno gredo nasadita le eno vrsto rož ali med seboj različne vrste. Tim ni poznal imena nobene vrste rož, zato je vzela s knjižne police vrtnarske knjige in mu pokazala slike teh rož. Z veseljem se je naučil njihovih imen in ves čas hodil naokrog in sam pri sebi ponavljal njihova imena. Molče sta delala vse popoldne, dokler se sence niso podaljšale in dokler se po rečnem koritu ni pripodil veter z morja, ki je naznanjal prihajajočo noč. »Zakuriva ogenj na plaži in si na žaru speciva večerjo,« je obupano predlagala Mary. »Medtem ko bo žerjavica ravno pravšnja za pečenje, se lahko okopava, potem pa zakuriva še en ogenj na pesku in se ob njem posušiva in ogreje-va. Kaj praviš na to Tim?« Poskusil se je nasmehniti. »Lepo se sliši, Mary.« Mary je medtem že vzljubila vodo in je lahko celo zaplavala nekaj zamahov, vsaj toliko daleč, kjer je Tim izvajal svoje norčije. Kupila si je bila črno kopalno obleko, ki je bila zelo spodobna in je imela precej dolgo nabrano krilce. Timu se je zdela čudovita. Zdaj, ko je bila večkrat na soncu, je nekoliko zagorela in je bila zato videti mlajša in bolj zdrava. Tim tokrat v vodi ni užival tako kot ponavadi. Mirno je plaval, ni se potapljal, niti ji ni nagajal in ko je predlagala, da bi se vrnila nazaj na obalo, ji je takoj sledil. Običajno je morala biti pravo bitko, da ga je spravila iz vode. Če bi mu dovolila, bi ostal v vodi tudi do polnoči. Za pečenje na žaru je pripravila dve njegovi najljubši jedi: majhne jagnječje kotlete in velike mastne klobase. Toda Tim je počasi grizljal le eno zarebrnico, potem pa je odrinil krožnik, globoko zavzdihnil in utrujeno zmajal z glavo. »Nisem lačen, Mary,« je žalostno rekel. Drug ob drugem sta sedela na brisači pred ognjem in se grela pred sunki zimskega vetra. Sonce je že zašlo, svet pa je bil v tistem napol mračnem stanju, ko so vse žive barve že zabrisane, ni pa še toliko tema, da bi bilo vse videti črno ali belo ali sivo. Nad njima je na jasnem, širnem nebu svetila Večernica in se lesketala pred kot jabolko zelenim obzorjem. Od časa do časa se je pojavila za hip še kakšna zvezda in poskušala premagati svetlobo. Od vsepovsod je bilo slišati ptice, ki so si iskale prenočišče in razburjeni namir v grmovju je bil poln skrivnostnih, vreščečih glasov in šelestenja. Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Slovenske organizacije potrjujejo nasprotovanje lokaciji sinhrotrona . . i Pogovor s predsednikom Turistične ustanove ob letošnji seiom Pripombe na podrobnostne načrte Centra za raziskave pri Padričah Objavljamo skoraj v celoti dokument, ki so ga razne slovenske organizacije pripravile kot ugovor na podrobnostne načrte za urbanistično ureditev Centra za raziskave. Dokument, ki je naslovljen tržaškemu županu in nosi datum 23. julija 1988, je bil tega dne tudi predstavljen javnosti na javnem sestanku v Bazovici. Na tem sestanku je bilo med drugim dogovorjeno, da bodo predstavniki organizacij podpisnic v sredo, 27. t. m., od 17. do 20. ure v Bazoviškem domu v Bazovici na razpolago vsem, ki bi želeli sestaviti ugovore na podrobnostne načrte zaradi nasprotovanja lokaciji sinhrotrona. V isti namen pa se je mogoče obrniti na Koordinacijsko združenje kraških vasi vsak dan do 29. julija, ko bo zapadel rok za vložitev pripomb. »Podpisane organizacije, ki predstavljamo interese slovenske narodnostne skupnosti, potrjujemo odločno nasprotovanje varianti št. 46 splošnega regulacijskega načrta Občine Trst, ki na območju z oznako T8 pri Bazovici predvideva gradnjo sinhrotrona. (...) Prav tako nasprotujemo podrobnos-tnim regulacijskim načrtom Centra za znanstvene raziskave za območji pri Bazovici in pri Padričah. Te načrte je kasneje sprejel tržaški občinski svet s sklepoma št. 244 in 245 z dne 22. aprila 1988. (...) Dosedanji potek dogodkov nam ni razčistil številnih dvomov glede razlogov za izbiro lokacije T8; nasprotno, vsi ti dogodki so še okrepili nasprotovanje odločitvi, ki se nam še vedno ne zdi dovolj premišljena in poglobljena v vseh svojih razsežnostih. Pred časom smo že poudarili, da bi imela lokacija T8 negativne posledice za strnjenost in strukturno ravnovesje kraškega okolja, v katerem sestavljajo vasi s svojim prebivalstvom in naravnim okoljem organsko celoto, ki se je utrdila v teku stoletnega ekonomskega, družbenega in kulturnega procesa. Sinhrotron predstavlja v tem primeru "tujek", ki načenja in spreminja sedanja ravnovesja. Samo po sebi je umevno, da bo oškodovano najprej krajevno prebivalstvo, ki v glavnem pripada slovenski narodni manjšini. Bazovica je namreč kraj, kjer v glavnem prebivajo italijanski državljani slovenske narodnosti, ki se identificirajo s svojim teritorijem. Prostorski faktor, teritorij, je izredne važnosti za manjšinsko narodnostno skupnost. Če upoštevamo, da sta glavni značilnosti avtohtone manjšine prostorska strnjenost in zgodovinska kontinuiteta, je jasno razvidna razsežnost posledic, ki bi jih občutila manjšina zaradi izgube lastnega ozemlja. V gospodarskem smislu posest teritorija oziroma zemlje zagotavlja članom manjšine nekakšno gotovost in možnost, da se izognejo nevarnostim asimilacije. Zemlja predstavlja izredno pomemben gospodarski potencial. Po drugi strani pa zemlja in teritorij predstavljata bistven element za ohranitev narodnostne identitete, saj je stalno opozorilo na avtohtoni izvor pripadnikov manjšine in omogoča Slovencem, da se ne počutijo tujce v tej pokrajini.(...) Zaradi teh in drugih razlogov smo skupaj z naravovarstvenimi organizacijami večkrat javno izrazili svoje nasprotovanje lokaciji T8 pri Bazovici in pozvali pristojne oblasti, naj ponovno preučijo možnost gradnje sinhrotrona na območju z oznako ARI znotraj Centra za raziskave. Kot je znano, gre za zanemarjeno področje, ki bi ga lahko s primernimi posegi spet ekološko ovrednotili. Analize in raziskave so potrdile, da je gradnja sinhrotrona na območju ARI mogoča. Glede sinhrotrona pa potrjujemo, kar smo že večkrat izjavili: gre za priložnost, ki naj bi pospešila mednarodno znanstveno sodelovanje ter prispevala k družbenemu in gospodarskemu razvoju mesta in pokrajine. Omenjeno pobudo pa je treba izvesti ob istočasnem skrbnem varovanju ozemlja in okolja ter ob upoštevanju potreb in načina življenja krajevnih skupnosti. Izbira lokacije T8 pa teh zahtev ne izpolnjuje. Da bi ovrgli naše argumente, so nas seznanili z rezultati študije, ki jo je naročil Center za raziskave o tem, kako posegi, ki jih predvidevajo podrobnostni načrti, vplivajo na okolje. Občutek imamo, da so z omenjeno raziskavo želeli le potrditi že sprejeto odločitev, kar pa ni v skladu s smernicami EGS, na katere se raziskava sklicuje in ki zahtevajo ustrezno soglasje, če gre za tako sporne odločitve, kot je namembnost nekega območja. Ob tem se nam vsiljujejo še naslednje ugotovitve: 1. ocena gospodarske škode (300 milijonov lir), ki bi jo gradnja sinhrotrona na območju T8 povzročila obstoječim kmetijskim strukturam, naj bi dokazovala, da je ta škoda minimalna; 2. ob dokaj natančni oceni "stroškov" pa prednosti niso podrobno ocenjene: načrtovalcem se je namreč samo po sebi zdelo umevno, da bodo ugodnosti znatno presegle stroške; tak način ocenjevanja je v nasprotju s samim smislom raziskave o učinkovanju posegov na okolje; 3. da bi raziskavo kot tako priznali, bi jo morali opraviti ob izbiri lokacije za gradnjo sinhrotrona in izhajati iz razmerja med stroški in ugodnostmi, ki jih posamezne lokacije prinašajo. To pomeni, da bi morali raziskavo izvesti tako pred podrobnostnimi načrti kot tudi pred variantami splošnega regulacijskega načrta. Toda tudi iz tako pomanjkljive raziskave izhaja, da gradnja sinhrotrona na območju T8 povzroča precej večjo družbeno škodo kot na območju ARI. V tem smislu je analiza o učinkovanju posegov na okolje protislovna in postavlja na koncu isto vprašanje, na katero naj bi dala odgovor. Zato lahko ocenimo to raziskavo kot neučinkovito in s tem brez pomena za podrobnostne načrte. Zaradi teh razlogov, ki so dobro znani tudi pristojnim oblastem, pozivamo novoizvoljeni tržaški občinski svet, naj zavrne podrobnostne načrte za Center za raziskave. Tržaški občinski svet naj si tudi prizadeva, da bi se ponovno razpravljalo o drugih možnih lokacijah sinhrotrona. V ta namen je treba izvesti novo raziskavo, ki bi morala kot enega izmed kriterijev za določitev lokacije upoštevati tudi problematiko slovenske narodnostne skupnosti.« Za Slovensko kulturno-gospodar-sko zvezo Klavdij Palčič, predsednik; Za Kmečko zvezo Alfonz Guštin, predsednik; Za Slovensko deželno gospodarsko združenje, Vito Svetina, predsednik; Za Koordinacijsko združenje kraških vasi, Karlo Grgič, predsednik. Rekordno število prireditev za boljšo turistično ponudbo Na Gradu Sv. Justa že dolgo niso zabeležili tako visokega števila obiskov3* cev. Opereto Dežela zvončkov v režiji, izvedbi in postavitvi Sandra Massim111). in njegove skupine si je. v enem večeru ogledalo 2.000 ljudi, kolikor jih P sprejme grajsko dvorišče. Že res, da je v Trstu opereta še posebno priljubljena da je Massimini najbolj priljubljen pevec določenega dela tržaškega občinst^j je pa tudi res, da so se v Avtonomni letoviščarski ustanovi za Trst in njegov obalo posebno potrudili pri izoblikovanju letošnjega poletnega repertoarja^^ Tadvs® gusta) in Vere Gutman (27. julija) ter izvirni Broadwayski musical Jesus Chn smo julija lahko že poslušali Miriam Makebo, Paca De Lucio, gledali pl' skupino Ballet Teatro Espanol, avgusta pa nas prav tako čaka nekaj nadv zanimivih večerov, med katerimi sta predvsem koncerta Paola Conteja (24. 8 Superstar (18. in 19. avgusta). Ob nastopih znanih in priljubljenih (v tem primeru pa tudi zelo kakovo tnih) glasbenikov ter umetnikov, ki privabijo veliko število gledalcev, pa vset)M je spored tudi take prireditve, ki sicer zahtevajo manjše stroške, so pa prav tak vabljive. Tako je na primer že prvi večer kratkega festivala Disneyevih filmov.' priljubljenimi risankami, kot so Sneguljčica, Peter Pan in drugi - predvajali J1 bodo do jutri) privabil nad 800 gledalcev. Vsako prireditev bomo seveda napovedali in predstavili posebej, zato smo se obrnili na predsednika Letoviščarske ustanove Alviseja Barisona, da b1 z njim pogovorili o načrtovanju ustanove ter o njenih finančnih in drugih tez vah. Njegova prva pozitivna ugotovitev je bila, da je vreme letos izredno nakl°^ njeno prireditvam na odprtem, saj še nobena predstava ni odpadla zaradi deZ*z ali drugih vremenskih neprilik. Druga ugotovitev, ki jo je Barison izrekel zadoščenjem, pa je bila, da je letošnje število prireditev na Gradu in v drug11 prostorih rekordno. Državni prispevki so nezadostni, ker pri dodeljevanju čnih sredstev ne upoštevajo vsakoletne devalvacije denarja, tako da so prispejdj. že več let enaki (letos jih med drugim sploh še niso prejeli). Letos pa so skus8 uveljaviti ugodnejšo formulo: javne ustanove dajo brezplačno na razpolago pd reditvene prostore z vsemi pripomočki vred in celo s potrebnim osebjem, da ves inkaso lahko izročijo nastopajočim. Na ta način si lahko torej privošč!) »dražje« umetnike in zadostijo željam zahtevnejših gledalcev. Nekaterih pevce e skupin in predstav pa si še vedno ne morejo privoščiti tudi zaradi omeje^ zmogljivosti grajskega dvorišča, kjer zaradi varnostnih omejitev lahko sprejmi le 2.000 ljudi. Zato nameravajo pridobiti še dva zasilna izhoda, s katerima bi 8 grajskem dvorišču (ki je edino tako veliko gledališče na prostem v FJK) lah8 sprejeli štiritisočglavo množico. Sklad za investiranje v zaposlovanju je že dodelil okrog 15 milijard Ur z preureditev in popravila tržaških prireditvenih prostorov. Približno polovico ^ vsote pa so namenili preobrazbi Gradu Sv. Justa (grad upravlja Občina Trst)-bližnji bodočnosti naj bi torej popravili razstavne podzemske in zunanje ProS g re, popravili oder, uredili parter in namestili nepremični ekran, postavili zasiln izhode in temeljito prenovili restavracijo Bottega del vino, ki bi morala posta najbolj reprezentančna tržaška restavracija. Po besedah predsednika Barisona pa le obstajajo nekatere že kronično bol®' če plati. Po eni strani je sodelovanje s krajevnimi upravami nezadovoljivo. Iv*efln tem ko ima ustanova odlične delovne odnose z občinama Devin-Nabrežina 1 ^ Milje, kjer sodelujejo pri organizaciji številnih prireditev, pa je sodelovanje . Občino in Pokrajino Trst nekoliko bolj problematično, tako da si tudi v turisticn ustanovi po junijskih volitvah obetajo spremembe. Drug boleč problem P8 j teritorialna omejenost ustanove, ki dela - kot pravi tudi njen naziv - le za Trst1 njegovo obalo. Do leta 1980 je ustanova delovala na vsem pokrajinskem ozeiml ' z novim deželnim zakonom št. 34 pa je postala pristojna le za obalni pas (kar J bila seveda politična izbira, saj so na ta način izključili s turističnega obzorj slovenske občine). »Zato,« je zaključil Barison, »želimo, da bi uvedli novo rel°rs mo, ki bi popravila prvo (tj. zakon iz leta 1980) in nam omogočili, da bi skupnimi močmi ovrednotili turistično ponudbo vsega tržaškega ozemlja.« (B. G.) tak8 Debata o Sesljanu bo na programu šele septembra O varianti regulacijskega načrta devinsko-nabrežinske občine, ki zadeva turistični razvoj Sesljanskega zaliva, bo tekla beseda v začetku septembra. Tako je na petkovi seji soglasno odločil občinski svet, potem ko je odbornica za urbanistiko Rita Contento (KD) prebrala poročilo k varianti. Odložitev so predlagali komunisti in socialisti, župan Brezigar pa je v imenu uprave soglašal s to zahtevo. Devinsko-nabrežinsko upravo vodi odbor, ki trenutno lahko računa le na politično podporo polovice svetovalcev. Brezigarjevo upravo podpirajo Krščanska demokracija (pet predstavnikov), SSk (trije zastopniki), zeleni Certo in neodvisni Tuta. V opoziciji so komunisti (šest svetovalcev), socialisti (dva predstavnika) ter MSI in Lista za Trst, ki imata v občinskem svetu po enega izvoljenega predstavnika. Devinsko-nabre-žinski občinski svet se bo spet sestal v ponedeljek, 1. avgusta, o finančnem proračunu za tekoče leto pa bo, podobno kot v drugih občinskih skupščinah, tekla beseda šele septembra. S petkove polemične devinsko-nabrežinske občinske seje Obnovitveni načrt nabrežinskega trga razdvaja krajevne politične stranke Obnovitveni načrt zgodovinskega jedra v Nabrežini, ki posveča posebno pozornost ureditvi vaškega trga, buri duhove v devinsko-nabrežinski občini. Tamkajšnji občinski svet je na petkovi seji odložil odobritev tega plana, ki sta ga pripravila arhitekta Kokorovec in Antoni, z utemeljitvijo, da je treba počakati na mnenje prizadetega prebivalstva, ki se bo v prihodnjih dneh zbralo na skupščini. Odložitev so z resolucijo zahtevali komunisti, njihova zahteva je v javnem glasovanju naletela na podporo svetovalcev PSI, MSI in Liste za Trst. Odbor se je izrekel proti odložitvi, ki je prodrla z desetimi glasovi proti devetim (KD, SSk, neodvisni Tuta in zeleni Certo). Zasedanje je v tistem trenutku vodil podžupan Gobbo (KD), potem ko je župan Brezigar zapustil sejno dvorano, ker je kot lastnik stavbe na nabrežinskem trgu osebno soudeležen pri zgoraj navedenem obnovitvenem načrtu. Plan, o katerem se govori precej časa, je obrazložila odbornica za urbanistiko Contentova, ki je posvetila pažnjo zlasti načrtovani urbanistični preureditvi nabrežinskega trga. Arhitekta Kokorovec in Antoni predlagata novo ureditev prometa in parkirišč, prehode za pešce, resanacijo starih stavb, torej nov urbanistični videz trga. Obnovitveni načrt je tudi predpogoj, od katerega je odvisna odobritev načrtov za gradnjo nabrežinskega kulturnega doma, za ureditev poslopja, v katerem bo imelo sedež krajevno godbeno društvo in za razširitev domače hranilnice. Na tehtnici so tudi nekatera razlaščanja, posebno pa načrtovana gradnja občinskega kulturnega doma, za katerega je Kraška gorska skupnost že nakazala 400 milijonov lir. Poročilo odbornice za urbanistiko je sprožilo zelo ostre polemike. Načelnik KPI Širca je napovedal negativno stališče svoje stranke, če uprava ne bo vnesla nekaterih važnih sprememb, posebno kar zadeva parkirišča ter cestne zveze. Kritiziral je postopek, s katerim hoče odbor "vsiliti" ta urbanistični plan in zavrnil »vse špekulacije o vprašanju kulturnega doma, ki bi ga uprava, le če bi hotela, že zgradila«. Ostra do Brezigarjevega odbora sta bila tudi svetovalca PSI Caldi in Bur-gher. Prvi je odločno zavrnil obtožbe, »ki jih je v nekem intervjuju izrekel župan, potem pa še okrepil tajnik krajevne sekcije SSk, češ da sem proti gradnji kulturnega doma«. Bivši podžupan je napovedal, da bodo socialisti podprli obnovitveni načrt za nabrežin-ski trg, hočejo pa vseeno počakati na napovedano ljudsko skupščino. Bur-gher je podčrtal, da se PSI v Devinu-Nabrežini dosledno zavzema za sožitje med Italijani in Slovenci, zato si v tem okviru prizadeva za vsestransko pospešitev postopka za gradnjo kulturnega doma. Načelnik SSk Brecelj je podčrtal, da je bila stranka lipove vejice od vsega začetka mnenja, da je gradnja kulturnega doma v Nabrežini ena prioritetnih nalog občinske uprave. Tega mnenja je bil tudi odbornik za javna dela Tuta, ki je bil proti odložitvi odobritve načrta, »ker bi to samo dodatno zavlačevalo vso zadevo in celo postavilo v nevarnost vsoto 400 milijonov, ki jo je KGS že nakazala za nabrežinski kulturni dom«. Odobritev načrta so kot omenjeno odložili, o njem bo govor morda na prihodnji občinski seji, ki je sklicana za prvi avgust. Devinsko-nabrežinska sekcija SSk je v zvezi s to zadevo izdala tiskovno pismo uredništvu Opensko pokopališče: še veliko nerešenih problemov Spoštovano uredništvo! Na Opčinah vladata v teh dneh zaskrbljenost in ogorčenje zaradi del, ki se bodo v kratkem začela na starem openskem pokopališču in ki predvidevajo rušenje družinskih grobnic vzdolž zidu ob kapelici. Ob tej priložnosti bi rada poudarila, da je problem razširitve pokopališča na Opčinah vsa ta leta buril duhove zaradi nezaslišanega zavlačevanja, pomot in napak, ki jih je zakrivila tržaška občinska uprava. Da so dela vendarle stekla, se gre zahvaliti v prvi vrsti vsem openskim organizacijam z rajonskim svetom na čelu, ki niso dopustili, da bi ta zahteva zamrznila, kot se je žal dogodilo z večino zahtev prebivalstva tega območja. Ko je rajonski svet prejel v proučitev načrt za razširitev novega pokopališča, je v skladu z zakonskimi predpisi v najkrajšem času izpolnil svojo dolžnost in izrazil pozitivno mnenje. Vsako zavlačevanje s strani rajonskega sveta bi lahko dalo Občini povod za nadaljnja zavlačevanja. V trenutku, ko so dela za razširitev že stekla, pa je rajonski svet priredil javno skupščino ob prisotnosti odgovornih odbornikov in funkcionarjev občinske uprave, da bi skupaj poglobili vse aspekte, ki so bili in ki so še danes vezani na razširitev openskega pokopališča. Rada bi na kratko navedla te aspekte: 1. zahteva, da se izničijo prošnje za nakup družinskih grobnic na novem pokopališču in da se razpiše nova lestvica s predhodno določitvijo datuma; 2. zahteva po pravni in ekonomski ureditvi razlaščenih zemljišč; 3. zahteva po varianti načrta, ki je predvideval tako imenovane velegrobnice; 4. zahteva po varianti načrta, s katero naj bi pustili čimbolj nedotaknjene grobnice vzdolž zidu ob kapelici; 5. zahteva, da se Občina obveže za prenos posmrtnih ostankov Opencev, ki so bili pokopani pri Sv. Ani v obdobju, ko je bilo opensko pokopališče zaprto. Vse te zahteve je rajon- ski svet tudi pisno posredoval občinski upravi, ki se je obvezala le za rešitev problema velegrobnic, medtem ko je na zahtevo, ki je zadevala obstoječe družinske grobnice, odgovorila negativno, sklicujoč se na tehnične probleme. S tem pismom pa želim spomniti Opence in openske organizacije, da je nerešenih problemov okrog openskega pokopališča še veliko in da je rešitev v dobri meri odvisna od njihove nadaljnje prisotnosti in enotnega pritiska, tudi ob podpori rajonskega sveta. Osebno sem prepričana, da so vsi problemi rešljivi, če bo imel nov občinski odbor spoštljiv odnos do teh problemov, ki se dotikajo zasebnih čustev prebivalstva, in če bo vzpostavil sodelovanje z bodočim rajonskim svetom. Anamarija Kalc, bivši predsednik rajonskega sveta za Vzhodni Kras sporočilo, v katerem pravi, da bod vsa dela, vključno s kulturnim d mom, sedaj doživela nove zamude 1 zavlačevanja. »Ob vsem tem je še zl® . ti zaskrbljujoče dejstvo, da je na KPI ne samo zahtevala odložitev skl pia, ampak že kar napovedala glas Pr ti njegovi odobritvi. To je utemeljil3 zahtevo po razlastitvah zemljišč v st dišču vasi, na katerih naj bi naši® parkirišče za avtomobile«. SSk je Vx° takšnim razlastitvam, "ki so med dr.s gim nepotrebne". »Spomniti vel]8' je v centru Nabrežine predvidena ditev dveh parkirišč«, piše v sporof' SSk, »in sicer enega pri pokopali^ 'k nb drugega pa pri javni kopalnici. SSk ^ tem zagotavlja, da bo storila vse, d8 do odobritve obnovitvenega naC0ij prišlo v najkrajšem času, in to . predvidenem posvetovanju s kraj8"j odločno pa obsoja zadržanje tistih P litičnih sil, ki žrtvujejo svojim str8 karskim interesom koristi širše sk^r nosti«. Svetovalska skupina KPI v deVI^ sko-nabrežinskem svetu pa v izjavl a tisk podčrtuje pomembnost, da se ■ tem obnovitvenem posegu izr®Jpiii najprej prizadeti prebivalci, »med' • ko je uprava hotela, da bi do teg8 P 0 šlo po odobritvi sklepa, kar bi m°8 0 omejilo pravico do kritike neposre® prizadetih ljudi«. Tiskovno sP°r° iji-KPI navaja kot primer "nesprejetij, vega zadržanja" občinske uprave p stvo, da v Sesljanu krajevno Pre. vp0 stvo že pet mesecev čaka na J8 a skupščino o vprašanju greznic8 omrežja. »Komunisti pa ob tem 0 no zavračamo namigovanja in sm , govorice, da je KPI z odložitvijo pa o obnovitvi nabrežinskega trcfa r. jansko nastopila proti gradnji k nega doma, kar seveda ni res«, P1 v izjavi KPI, »kot dokazuje dejstvo^, je kulturni dom od vedno ec*erlm nih programskih točk naše sh88 . ja to ne od danes, kot priča P0“atya' izje prav Škerkova občinska uPra jekt. bojevala prva sredstva za ta °, £jn-Prav zaradi tega bi morali novi aj ski upravitelji seznaniti javnos ' cilj. je pravzaprav kulturni d°m sa . reži' ki ga je treba šele doseči«. v 0y. ni se kot vidimo obeta zelo vr° _p tično poletje! SANDOR TEN Včeraj v Kraškem muzeju v Repnu Slovesno odprtje zanimive razstave »Človek in les« les«, kj6-13!. zve^er so v Kraškem muzeju v Repnu odprli razstavo »Človek In Pri priredila Pokrajina Trst v sodelovanju z Odsekom za zgodovino De de7£>i JI* *n šUulijski knjižnici v Trstu in pod pokroviteljstvom Avtonom-e furlanijc-Julijske krajine in Občine Repentabor. *>0kraiinV t .sl°vesni otvoritvi so prisotnim spregovorili predsednik vinar Jo^e p. j tiario Locchi, odbornik za kmetijstvo Marcello Čok in zgodo- in vfcn razstave je prikazati odnos med človekom, ki je živel na Krasu, {'istvenll , m' *iar le lesenega. Les je pomenil nekdanjim Kraševcem in dru„ element, saj so iz lesa izdelovali najrazličnejše orodje, hišno opremo niednaPredvsem ki peljejo pi PoljjiljOdnim mejnim prehodom, i tegRt* avtomobili z najrazličnejši . Iml kimi tablicami, je 2a.llzivnejši poletni promet, ki d°tok6 sredi tega meseca, z večj kcnjj, °fh avtomobilov predvsem ljeva] tedna, se bo predvidoma nai Vei.ysaj do sredine avgusta. r®rti . križišče na Opčinah (o ka stranj.lcer posebej pišemo na tr< Cestf,! i® verjetno najbolj delikat Cestf. vozlišče v tržaški pokraji kili J? Pojicija nam je povedala, da W štlCerai dopoldne na tem križi? Ha ko]1'*6 kilometri avtomobilov. Dv Pt0sek°na ie se9aia vse do predora : pQ(C U' Premikala pa se je z veli ponosijo. % 7aun° intenziven promet je pc vetia abeležila na trbiški cesti ter, : tUdj ’ na mejnih prehodih. Kritično anje na izhodu iz avtoceste ] aepetj.n!cah, od koder se promet pr *n Trbiža usmerja proti meji tičijj hodoma na Pesku in pri Ferr ' *^a te le v tel/111 slednjem mejnem prehoi sta, ,U včerajšnjega jutra nastala i ?0Po]H ^a celib 6 kilometrov. V prv Mo, ,anskih urah se je stanje izbo Ipgojl vtom°bili so bili v smeri p aviji razvrščeni v tri promet pa je bil že zmernejši. Najhujše je bilo stanje v nočeh med četrtkom in petkom ter petkom in soboto. Kolone, ki so začele nastajati okoli desetih zvečer, so se neprekinjeno vile vse do naslednjega jutra. Nič boljše ni stanje na Škofijah. Včeraj zjutraj je bila kolona dolga tudi štiri kilometre, vse do predora pri Žavljah; obmejna policija pa je predvidevala za večerne ure še večji promet. V večernem hladu se preko meje odpravljajo predvsem Tržačani, ki nameravajo preživeti konec tedna v istrskih kampingih. Le na mejnem prehodu na Pesku je bilo več avtomobilov s tujo registracijo, ki so vstopale v Italijo. Dvojna vrsta avtomobilov v smeri proti Jugoslaviji je bila vsekakor neprimerno daljša. Preko bazovskega mejnega prehoda je promet precej hiter. V koloni so predvsem avtomobili, ki jih sem preusmerjajo s Peska in Fernetičev. Ta manjši mednarodni prehod namreč pozna le malo tujcev, ker na cestah manjkajo primerni kažipoti Zanimiv je vsekakor podatek, da je na Fernetičih v resnici bolj malo pravih turistov. V kolonah je veliko jugoslovanskih in turških državljanov, ki se z dela v tujini vračajo domov na letni oddih. Na tržaškem razstavišču se nadaljuje pokrajinski festival Unita in Dela Na Tržaškem razstavišču se nadaljuje Pokrajinski festival Unita in Dela. Danes se bodo vrata festivala odprla ob 18. uri, ob 19.30 pa bo na sporedu okrogla miza o rasizmu v Italiji. Sodelovala bosta Nichi Vendola, član vsedržavnega tajništva ZKMI, in Riccardo Luccio, profesor psihologije na Tržaški univerzi. Ob 20.30 bo s pesmimi in diapozitivi nastopil Mladinski partizanski zbor Pinko Tomažič, nakar se bo večer nadaljeval ob zvokih ansambla Pomlad. Jutri, 25. julija, bo ob 19.30 okrogla miza z naslovom: »Obveščanje in kulturne spremembe: spolno nasilje«, pri kateri bodo sodelovali Gloria Buffo, članica vsedržavne ženske komisije, Maria Serena Paglieri, novinarka časopisa UUnita, in Carmine Ventimiglia, docent na univerzi v Parmi. Ob 21.30 bo nastopila skupina modernega baleta »Flexdanza«. Tudi danes v Zgoniku bogat spored na festivalu komunističnega tiska Na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo v Zgoniku bodo še danes visele rdeče zastave v znak festivala komunističnega tiska, ki ga že vrsto let pripravljajo požrtvovalni člani sekcije Just Pegan. Drugi dan festivala bodo ob 10. uri odprli otroci z mladinskim ex tempore. Mladi slikarji bodo pripoved animatork s svojo domišljijo prenesli v barve in z njimi poživili panoje na že sicer skrbno urejenem prostoru. Istočasno bo potekal turnir v briškoli z bogatimi nagradami. Kioske, v katerih ne bo manjkalo dobrot na žaru in pristne domače kapljice, bodo odprli ob 16. uri. Za glasbeno doživetje bo ob 18.30 poskrbela glasbena skupina Diksieland iz Izole s koncertom črnske in rock glasbe. Ob 20. uri je napovedano politično srečanje s priložnostnim govorom, po njem pa se bodo obiskovalci vrteli in zabavali ob zvokih priljubljenega ansambla Happy day. Organizatorji so pripravili tudi bogat srečelov. Srečnež bo lahko odnesel domov motorno obrezovalnico žive meje, se odpeljal na ženskem kolesu ali pa se zadovoljil z drugimi mnogoštevilnimi praktičnimi dobitki. Na stojnici s knjigami si bodo obiskovalci lahko izbrali slovensko tiskano besedo, slikanico ali kaseto pravljic za najmlajše. (J. J.) Do 31. julija cepljenje Proti steklini Sli*«* za zdravstvo, higieno in , ..ne Trst sporoča, da se je ve^ j6*!9 za cepljenje psov, ki so iti v . tfi mesece, goveda, ovc, n ežnr>°N Pr°ti steklini. Cepljenje je i avili *ln brezplačno ter ga bodo a be zn žlvin°zdravniki tržaške Kra-c6rir?Vstvene enote- Živali je : ,fir« g P11* v javnem pesjaku v Ul. Or-2llk.) v«*01* je treba nadeti nagob-jjt prj delovni dan od 9. do 11. ure h ketrtolfVnte* na Proseku vsak torek 4^‘iučila 3?' d0,12' Ure' AkCiJa riE p Prir* • Jullja, samo v izred- L®Pljeri erih (mlade živali, ki so bile t,;aje Proti drugim boleznim, in Mi pQ .Jtece) pa bodo živali cepili ern datumu. Požar v kleti povzročil 10 milijonov lir škode V kleteh stanovanjske hiše v Ulici Montasio 37 je včeraj popoldne nepričakovano izbruhnil požar, ki je povzročil okrog 10 milijonov lir gmotne škode. Najbolj je bil, vsaj po prvih ocenah, prizadet Maurizio Grio. V plamenih so namreč zgoreli električni bobni, vredni približno dva milijona lir. Ogenj je resno poškodoval še tri druge kleti. Vzroki požara še niso znani. Gasilci so sprva posumili, da je kdo podtaknil požar. Ko so prihiteli v Ulico Montasio in se spustili v kletne prostore, so opazili, da je ključavnica na vratih kleti, iz katere so se začeli širiti plameni, odprta. Zaradi tega ni bilo mogoče izključiti domneve, da je morda kdo vlomil v klet, ki je last Sabina Pintusa, in zažgal vse, kar je bilo v njej. Ko so plameni zajeli star kavč v kleti, se je ogenj razbohotil in se je začel z veliko naglico širiti po drugih prostorih. Pred prihodom gasilcev so plameni že skoro povsem uničili tri kleti. Po eni uri napornega dela je gasilcem končno uspelo pogasiti ogenj. Ko je bila nevarnost mimo, so si lastniki lahko ogledali kleti in ocenili škodo. Eden od stanovalcev je povedal, da mu je zgorelo nekaj preprog, vrednih okrog milijona lir. Ni pa se znano, kakšno škodo je imel Pintus. Kaže, da je v njegovi kleti poleg kavča zgorelo tudi kolo. Tako so vsaj povedali njegovi sosedje. Lastnika namreč včeraj popoldne ni bilo doma in eden od sostanovalcev je povedal, da je v bolnišnici. Za varnostno službo pred šolami Tržaška občina obvešča, da bo tudi v šolskem letu 1988/89 obnovila varnostno službo pred poslopji osnovnih in srednjih šol. Za to službo lahko zaprosijo vsi občani, moški in ženske, ki so dopolnili 55 let in ki niso zaposleni. Kandidati morajo oddati prošnjo najkasneje do 31. julija 1988. Formularje lahko dobite na sedežih rajonskih svetov. Vsi tisti, ki bodo sprejeti v službo, bodo morali na obvezen zdravniški pregled. Za natančnejša pojasnila se lahko obrnete na uslužbence sobe 20 v Palači Costanzi (anagrafski urad). Urad bo odprt od 10. do 13. ure. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago Angelo Bandi por. Križmančič Posebna zahvala naj gre MPZ V. Vodnik in nosilcem krste. SVOJCI Prebeneg, 24. julija 1988 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Terezine Rapotec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Družini Petaros in Švara Ricmanje, Gročana, 24. julija 1988 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega dragega Maria Sogana SVOJCI Trst, 24. julija 1988 27. 7. 1985 27. 7. 1988 Ob tretji obletnici smrti Marije Prodan por. Glavič se je z ljubeznijo spominjajo mož in sorodniki Trst, Škedenj, 24. julija 1988 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG režija Dušan Mlakar PREDSTAVA NA PROSTEM DANES, 24. t. m. - KRIŽ ZAČETEK PREDSTAVE OB 21. URI DS^IlŠB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dOIKd tržaška kreditna banka gledališča koncerti kino Andrea, Anita, Antanella in Bmnella -vabijo vse znance in prijatelje v ponedeljek, 25. t. m., od 19. ure dalje na otvotitev lokala mm - AL na Opčinah, Proseška ul. 4 - Tel. 212067 Redno obratovanje se začne i' sredo, 27. julija FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA danes, 24. t. m. v Zgoniku PROGRAM: ob 10. uri mladinski slikarski ex tempore in turnir v briškoli, ob 18.30 koncert skupine Dixieland iz Izole, ob 20. uri politično srečanje, ob 21. uri ples z ansamblom HAPPY DAV. Poletje v /iilivu Sesljan danes ansambel PLAVA TRAVA ZABORAVA Na tržaški univerzi je 21. t. m-odliko doktoriral iz biologije EDI ZOBEC Iskreno mu čestita družina Petaros GRAD SV. JUSTA Nocoj ob 21.15 bo na sporedu Disne-yev film OUATTRO CUCCIOLI DAL SALV ARE. Ciklus pod naslovom FESTIVAL DISNEV organizira AIACE in PICE v sodelovanju s Turistično ustanovo. Jutri ob 21.15 bo na sporedu zadnji film festivala in sicer DUMBO. SKLAD MITJA ČUK prireja POLETNO SREDIŠČE od 16. do 26. avgusta v Prosvetnem domu na Opčinah Vpisovanje jutri, 25., in v torek, 26. t. m., od 8. do 12. ure na sedežu Sklada, Proseška ul. 133 (nasproti cerkve). razne prireditve VERDI Festival operete - Poletje 1988. Do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLI-VIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. Danes ob 18.00 bo na sporedu četrta predstava Dostalove operete KLIVIA. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Landi. Peta predstava bo na sporedu v nedeljo, 31. t.m. ob 18.00. V soboto, 30. t. m. ob 20.30 bo na sporedu premiera operete VESELA VDOVA v režiji Gina Landija. Dirigent Rudolf Bibl. Baletna skupina gledališča Verdi nadaljuje uspešno turnejo po Furlaniji-Ju-lijski krajini s predstavo posvečeno Pucciniju in Verdiju. V torek, 26. t.m. ob 20.45 bo nastopila v gledališču Teatro Sociale v Huminu, v sredo, 27. t.m. ob 21.15 v Parku del Torso v Vidmu in v četrtek, 28. t.m. ob 21.15 na Gradu Sv. Justa v Trstu. GRAD SV. JUSTA V sredo, 27. t. m. ob 21.00 bo na sporedu recital avstrijske pevke VERE GUTMAN pod naslovom "Singing out of time". Glasbena zadruga Ars Nova prireja v Sesljanu do 31. julija POLETJE V ZALIVU. Vsak večer ansambli Telefon call, Dixieland, Plava trava zaborava, Happy Day + DJ Radia Opčine. Poskrbljeno za ribje specialitete, domačo hrano in pijačo. Velika loterija z bogatimi nagradami. Vstop prost! razna obvestila ARISTON - 21.30 Oci ciornle, It. 1987, r. N. Michalkov; i. M. Mastroianni, S. Mangano, E. Sofonova. EXCELSIOR II - 19.45, 22.15 Arancia mec-canica, fant., ZDA, 1971, 137', r. Stanley Kubrick; i. M. McDowell, P. Mogel, EXCELSIOR I - Zaprto do 10. avgusta. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 In guella časa. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Play boy in prova, kom., ZDA: r. S. Rash; i. P. Dem-psey, A. Peterson. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 I capricci viziosi di una moglie infedele, pom., NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 II colon-nello Redi, kom., Madž./ZRN: r. I. Szabo, i. K. M. Brandauer, G. Landgrebe. PENICE - 18.00, 22.00 Ritorno al futuro, fant., ZDA 1985, 105': r. Robert Zemec-kis: i. Michael J. Fox, C. Lloyd. GRATTACIELO - 17.15, 22.15 Oxiord Unlverslty, kom., ZDA 1987, r. R. Boris: i. Rob Lowe, Ally Sheedy. MIGNON - 17.00, 22.00 II ribelle, ZDA 1983, r. M. Chapman; i. T. Cruise, T. Nelson. LJUDSKI VRT - 21.15 Balle spaziali, r. Mel Brooks: i. Mel Brooks, J. Candy, R. Moranis. EDEN - 16.00, 22.10 Tutto... amore mio, porn., Šolsko skrbništvo v Trstu obvešča, da so v ministrski okrožnici št. 187 (z dne 5. julija 1988) objavljeni pogoji za vključitev v stalež učnega in neučnega osebja, za katero velja zakonski odlok št. 140 (z dne 3. julija 1988). Interesenti morajo predložiti prošnje za vključitev v lestvico na Skrbništvo, in sicer najkasneje do 6. avgusta letos. Pripravljalni odbor Kmetijskih dne- vov vabi vinogradnike iz tržaške pokrajine, naj sodelujejo na prodajni razstavi vin in na razstavi grozdja (špronov) v okviru Kmetijskih dnevov od 9. do 12. septembra t. 1. v Boljuncu. Interesenti naj se prijavijo v tajništvu Kmetijskih dnevov (tel. 228110 - 228127 - 228392 int. 49) ob delavnikih od 9. do 13. ure ali v tajništvih okoliških občin. Uradi organizacij ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA v Ul. Crispi 3 bodo zaprti zaradi letnih počitnic od jutri, 25. julija do 25. avgusta. Od 26. avgusta dalje bodo uradi poslovali po normalnem urniku, in sicer v ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in od 17. do 19. Mladinski pevski zbor Glasbene matice vabi vse tiste, ki jih veseli petje, da se vključijo v njihove vrste. Interesenti se lahko zglasijo v tajništvu Glasbene matice, tel. 48605 vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure. izleti Zveza upokojencev CGIL za vzhodni Kras, Opčine, Narodna ul. 69, tel. 214222 organizira 7., 8. in 9. septembra izlet v Firenze in Piso na vsedržavni festival Unita. Za informacije in vpisovanje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure na sedežu. šolske vesti VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta. CAPITOL - 16.30, 22.00 Sing Sing chiama Wall Street, kom., ZDA 1987, r. R. Boris: i. Malcolm McDowell, R. Caradine. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Crociera supersexy, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Tečaji 150 ur: ravnateljstvo srednje šole I. Cankar v Trstu obvešča, da so še vedno v teku vpisovanja za tečaj 150 ur, ki nudi možnost delavcu, gospodinji ali mlademu, ki čaka na zaposlitev, da doseže nižjesrednješolsko izobrazbo. Tečaj je brezplačen in se ga lahko udeležijo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto starosti in še niso, zaradi kateregakoli razloga, dokončali nižje srednje šole. Tečaj traja eno šolsko leto z najmanj 350 urami pouka in so na sporedu v popoldanskih ali večernih urah na šoli I. Cankar v Trstu. Vpisovanje in ostale informacije dobite vsak dan v tajništvu šole vse do 31. t. m. razstave V Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborništvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. Ul. Buonarroti 6 - TRST obvešča svoje stranke, da bo od 18. julija do 1. avgusta trgovina zaprta zaradi dopusta UPRAVA: Ul. Marconi 6 nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov - Tel. 775483 - 4 ŠD PRIMOREC priredi v TREBČAH danes, 24. julija PRAZNIK ŠPORTA Ob 15. uri tekma poročeni proti neporočenim. Delovali dobro založeni kioski. Zvečer ples z ansamblom FURLAN KD PRIMORSKO priredi Šagro od 29. julija do 1. avgusta v borovem gozdiču v Mačkovljah. Dne.21. t. m. je na tržaški unived z odliko in pohvalo doktoriral iz logije EDI ZOBEC Vse naj, naj, naj... mi, ki te imamo radi. mali oglasi Majdi in Petru se je pridruži > mala SARA Sreče in veselja jim želi KD F. Prešeren SKD I. GRUDEN se zahvaljuje vsem animatorkam za uspešno delo, nabrežinski občini in banki za podporo in majčke, g. Švari in Masten, g. Lenarduzzi in vsem trgovcem, ki so pripomogli k dobremu uspehu letošnjega 8. poletnega Živžava. Gospodarsko društvo na Kontovelu razpisuje NATEČAJ ZA NOVEGA GOSTILNIČARJA Pismene prijave sprejema odbor od danes, 24. t. m. do 24. avgusta. Javite se v Gospodarskem društvu na Kontovelu št. 152. Potovalni urad AURORA vabi na naslednje izlete in potovanja: od 12. do 17. avgusta LONDON. Cena 880.000 lir. od 12. do 24. avgusta KUBA. Cena 1.878.000 lir. (Na razpolago so še zadnja štiri mesta) od 13. do 15. avgusta ZAGREB in PLITVIČKA JEZERA. Cena 212.000 lir. 14. in 15. avgusta CELJE -PTUJ - ROGAŠKA SLATINA. Cena 115.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ulica Milano 20, tel. 60261. OSMICO je odprl Alfonz Guštin v Colu št. 12. OSMICO ima odprto v Mavhinjah Ivan Terčon. Toči belo in črno vino, poskrbljeno je tudi za prigrizek. PRODAM sončna očala Ray-ban. Tel. 0481/520484. DELAVEC tvrdke Fiat proda fiat 131 v ' odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 229224. IZGUBILI smo zlato žensko zapestnico na prireditvenem prostoru vaškega praznika v Sovodnjah. Pošten najditelj naj kliče na št. 0481/882179. V BLIŽINI Primoštena dajemo v najem stanovanje za štiri osebe. Za informacije tel. 826545 od delovnih urah ali 224407 zvečer (Silvija). AUDI 80 GLS, letnik '80 beige barve, vrednoteno za 5.000.000 lir prodam. Ogled vsak dan dopoldne pred glavno ribarnico. Informacije po tel. 226284 od 20. do 21. ure. NUDIMO 2 prosti mesti v avtu do Danske. Hitro in varno, odhod 25. ali 26. t. m., tel. od 19. do 21. ure na št. 228394. ZLATA KAPLJICA - zlatarska delavnica kupuje zlato in zlate kovance po najugodnejših cenah: Narodna ul. 130, Opčine, tel. 214159. PONUJAM se za varstvo otrok/a in oskrbo v mesecu avgustu, tudi ponoči ali za katerikoli drugo službo. Tel. od 7. do 8. ure na št. 213837. PRODAM tovorno vozilo Bremach v zelo dobrem stanju. Tel. 200960 v popoldanskih urah. GOSTILNA V PREBENEGU obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo zopet obratovala od 27. t. m. PRODAM tri litogafije Bogdana Groma (1957) za 450.000 lir. Tel. 213267 od 13. do 15. ure. KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel. od 13. do 15. ure na št. 213267. KOZMETIKA SHISEIDO - Parfumerija 90 - Opčine, Narodna ul. 118. HIŠNI POMOČNICI/KU, sposob-ni/nemu nudi stalno zaposlitev štiričlanska družina. Tel. 040/306242. INŠTRUIRAM angleščino, slovenščino, matematiko in francoščino za osnovne in srednje šole. Tel. 003866/31344 - popoldan. Na višjih srednjih šolah so maturi' rali: TANJA KOROŠEC, LAJRIS ŽERJAL, IGOR KURET, MITJA OTA; VALTER KOREN, GIULIAN0 PRAŠEL, PAOLO STERZAI, DENIS ZOBEC in TAMARA GRDINA KD F. Prešeren iz Boljunca jif? čestita in želi obilo uspeha na vljenjski poti. čestitke Včeraj sta se vzela SERGIJ in SAf* DRA. Mnogo sreče jima želijo Mari® 1 Elena in Dejan. Privekala je mala SARA. Osrečil® j* Alena, Majdo in Pierota. Z njimi se v selijo, novorojenki pa želijo vso sre£ v življenju nonl, nono in teta. SKD Slavec iskreno čestita ob usp®* no opravljeni maturi: LORENI BRA, NIK, FRANKU FELICIANU, TATJA> KOMAR in TANJI STEFANI. Ansambel TPPZ P. Tomažič čest>** svojemu rednemu članu LUCIANU ŠUTI za 60. rojstni dan in mu želi še ® mnoga leta. Na DTTZ Žiga Zois sta te dni uspe*, no opravili maturo KRISTINA STOP^, in VILMA PURIČ. Veliko uspehov v ^ vljenju jima želita družini Berce 1 Carli. Na DTTZ Žiga Zois je s šesdesetK0 diplomirala TATJANA KOMAR. lskte' no ji čestitata družini Mattietti in C«1 batti. Na DTTZ Žiga Zois je uspešno mat®, rirala TATJANA KOMAR. Za doživi® uspeh ji iskreno čestitajo mama, ote' nona Olga, nono Milan, stric Edv*®! teta Adrijana in bratranec David, k*) pošilja koš poljubčkov. ALEKS UNUSSICH iz Ferlugov praf nuje danes svoj rojstni dan. Vse najboljše mu želijo mama Neva, oče P>e ro, sestra Tanja in brat Igor. Pred dnevi je na ekonomski fakuU«1 doktorirala NEVENKA SAMEC. Iskf?fl no ji čestitajo Boris, Marta, Martina 1 Damjan. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 24. julija 1988 KRISTINA Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.03 - Luna vzide ob 16.46 in zatone ob 1.00. Jutri, PONEDELJEK, 25. julija 1988 JAKOB PLIMOVANJE DANES: ob 01.41 najnižje -33 cm, ob 09.38 najvišje 4 cm, ob 11.17 najnižje 4 cm, ob 18.25 najvišje 34 cm. NAPOVED ZA JUTRI: 02.23 najnižje -44 cm, ob 09.35 najvišje 14 cm, ob 13.34 najnižje 3 cm, ob 19.29 najvišje 38 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 30 stopinj, zračni tlak 1017,2 mb ustaljen, veter 5 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Ferro Casag-rande, Sebastiano Blasina, Lorenza Piaz-zi, Matteo Paoletti, Vasilij Kante. UMRLI SO: 77-letna Erminia Leban, 66-letni Giovanni Marangi, 79-letni Carle Pauletti, 84-letni Francesco Sedmak, 89-letna Antonia Bordon, 65-letni Aldo Luigi Vacchini, 80-letna Daniza Mihocic, 62-letni Pietro Franzo, 66-letni Alfredo De Giovanni. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 24. julija 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (ROJAN), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (ROJAN), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. julija 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (ROJAN), Ul. Zorutti 19, MILJE, Lungomare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po te' lefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, LafS Osoppo 1 (GRETA), Ul. Zorutti 19, Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MIhJ Lungomare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po te lefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 , Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio : MILJE, Lungomare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po te lefonu za najnujnejše primere. , ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽB'* Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7'“ ' predpraznična od 14. do 20. ure in pra nična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 28 29 48 79 31 CAGLIARI 56 36 31 34 88 FIRENCE 10 60 5 74 18 GENOVA 61 39 90 85 59 MILAN 66 78 3 49 18 NEAPELJ 15 34 37 13 4 PALERMO 28 72 81 53 23 RIM 87 74 8 63 46 TURIN 80 12 20 29 85 BENETKE 79 86 ENALOTTO 4 71 46 1X1 2 KVOTE: 2 1 1 2 2 2 X 2 12 11 10 56.932.000 1.623.000 130.000 losi T»ST UC Moitio, 5/ Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002 salon POHIŠTVA l|| EDI MOBIL! Ul. Baiamonti 3 - TRST - Telefon 820766 EDINO PRODAJNO MESTO! Ekskluzivni zastopnik kuhinj tfcfr morcluzzo NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE tn t RAI 1H lil | lii nedeljski televizijski in radijski sporedi Us? ^aša 12is c.abožna oddaja tkološka oddaja: Zelena linija 13.30 Dnepra^il Federico Fazzuoli) Unn pYiz; Fortunissima inim: h’113 vita difficile (dram., It. j.°l, r- Dino Risi, i. Alberto Sor- !!» 1?.2s v;ariizanka: Pika Nogavička Variete: Troppo torti (vodita 'Uaudio Sorrentino in Mara Ve-18 2 nier) Nadaljevanka: Puccini (r. S. Bol-i. A. Lionello, I. Occhini, 5. SUV.SSe.n«, Nadaljevanka: Voglia di cantare (r- Vittorio Sindoni, i. Gianni ^dorandi, Nanni S vampa, Ana 22.30 p, re90n' Linda Čelani, 1. del) Glasbena oddaja: Discoring esta- 23.20 I6 ' Hit Parade Osn ^P°rtna-nedelja 04° Dnevnik Nad.: I fratelli Karamazov (3. del) ' RAI 2 G RAI 3 RTV ljubljana TV Koper 11.00 Film: Imputato, alzatevi! (kom., It. 1939, r. Mario Mattoli, i. Ma-cario, Leila Guarni) 12.20 Aktualno: Bolj zdravi in lepši 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.15 Neposredni športni prenosi: avtomobilizem - VN Nemčije v F1 (neposredni prenos iz Hocken-heima) in kolesarstvo (prenos iz Pescare) 17.15 Film: Non siamo piu bambini jkom., ZDA 1940, r. Allan Dwan, i. Shirley Temple, Jack Oakie) 18.35 Nanizanka: Un caso per due 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Film: Una calibro 20 per lo specialista (krim., ZDA 1971, r. Michael Cimino, i. Clint Eastvvood, Jeff Bridges) 22.25 Dnevnik - kratke vesti 22.40 Rubrika: Mixer 23.50 Inf. odd.: Evangeličanstvo 0.15 Glasbena oddaja: Milano suono (1. del) 11.10 Motociklizem: VN Francije - 250 ccm (prenos iz Le Castelleta) 12.10 Tenis: za Davisov pokal Šved-ska-Francija 12.55 Motociklizem: VN Francije - 125 ccm (prenos iz Le Castelleta) 14.00 Deželne vesti 14.15 Šport: tenis za Davisov pokal Švedska-Francija (prenos iz Ba-astada); motociklizem za VN Francije - 500 ccm (prenos iz Le Castelleta); kolesarstvo - Tour de France, zadnja etapa 17.40 Film: L'albergo degli assenti (dram., It. 1938, r. R. Matarazzo, i. P. Barbara, C. Pilotto) 19.00 Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok.: Dvajset let prej - Drobci 20.30 Dokum.: II pianeta vivente 21.30 Dok. oddaja: Le voci delLocculto 22.00 Dnevnik 22.15 Nan.: SanfEligio notte e giorno 23.05 Opera: La torza del destino (Giuseppe Verdi, ork. in zbor Teatra Metropolitan iz New Yorka, dir. James Lavine) 9.10 Video strani 9.20 Otroška oddaja: Živ žav 10.05 Nanizanka: Oliver Twist (pon.) 10.35 Nadaljevanka: Gospa Monsoroj- ska (zadnji del, pon.) 11.30 Glasbena oddaja: Alpski večer 88 (z Gorjansko godbo, ansamblom Vlada Sredenška in virtuozom na harmoniko Zoranom Lu-pincem; 5. odd.) 12.00 Kmetijska oddaja 14.30 Video strani 15.05 Nadaljevanka: Hotel Polan in njegovi gosti (zadnji del) 16.55 Aktualno: Slovenci v zamejstvu 17.25 Film: Medvedki prihajajo (mlad., ZDA 1976, r. Michael Ritchie, i. Walter Matthau) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Drama: Kljubovanje (Omer Zora-bič, r. Faruk Sokolivič, prod. TV Sarajevo) 21.10 Aktualno: Zdravo 22.40 Informativna oddaja za tujce 22.45 Video strani 11.00 Motociklizem: VN Francije -kat. 250 ccm (iz Le Castelleta) 12.15 Rubrika o ženskem športu: Don-na Kopertina 12.40 Športna oddaja: Juke box 13.00 Motociklizem: VN Francije -kat. 125 ccm (iz Le Castelleta) 14.00 Tenis, polfinale za Davisov pokal: Nemčija-Jugoslavija (prenos iz Hamburga) 14.30 Avtomobilizem: Velika nagrada Nemčije - F1 (prenos iz Hocken-heima) 16.30 Kolesarstvo: Tour de France, zadnja etapa Nemours-Pariz (neposredni prenos) 17.15 Tenis, polfinale za Davisov pokal: Nemčija-Jugoslavija (iz Hamburga) 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Avtomobilizem: VN Nemčije F1 (povzetki)’ 22.30 Dnevnik 22.40 Kolesarstvo: Tour de France (povzetki) 23.30 Motociklizem: VN Francije -kat. 500 ccm (posnetki) _ CANALE5 84? l^abožna oddaja Nanizanki: Aliče, 9.10 9.3n 2toriedrvita Hlm: Mariti su misura (Lom., ZDA 1951, r. Ge-°rge Cukor, i. Janne Ij 8n (“rain. Scott Brady) Nanizanki: Helena, l3-00 H’00 Hotel u Glasbena oddaja: Su- Hon E?rc^assifica show Fihn: Spettacolo di va-rieta (glas., ZDA 1953,. r- V. Minnelli, i. F. As-16 nn taire, C. Charisse) Nan.: Lottery, 17.00 •prazio, 17.30 Glitter, 20.3n J,8;30 Love Boat Hlm: Lo šport preferi-to dall uomo (kom., JUA 1964, r. Howard Hawks, i. Rock Hud-22 Son' Paula Prentiss) Aktualnosti: Nonsolo-23,- h)oda Film: I giorni della pa-ara (vestern, ZDA 1966, r. A. March, i. R. 1 or Horton, S. Mineo) ' Nanizanka: Spy Force 83? i^abožna oddaja 9Nanizanka: II santo Film: Per noi due il Pa-radiso (glas., ZDA 1950, r. H. Koster, i. B. Grable, D. Wayne) 11.00 Nan.: Giorno per giorno, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lawrence, 14.30 Mississippi 15.30 Film: Uno scapolo in Paradiso (kom., ZDA 1961, r. J. Arnold, i. B. Hope, L. Turner) 17.30 Šport: golf 18.30 Nan.: Nero Wolfe 19.30 Tv film: La saga del Padrino - Una figlia in prestito 20.30 Film: 11 segreto di Agatha Christie (krim., ZDA 1979, r. M. Apted, i. V. Redgrave, D. Hoffman) 22.20 Film: Hollywood party (kom., ZDA 1968, r. B. Edwards, i. P. Sellers) 0.15 Nanizanki: Petrocelli, 1.10 Vegas 12.55 14.00 16.00 19.00 20.30 22.05 23.05 0.05 Športni tednik: Grand Prix Film: Atlantide, conti-nente perdrito (fant., ZDA 1960, r. G. Pal, i. A. Hall, J. Taylor) Nanizanke: Robin Hood, 16.30 I forti di Forte Coraggio, 17.00 L uomo di Singapore, 18.00 Master Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Al vin, Telebungs, Berenstain Variete: Grand Hotel Dok.: Jonathan estate Boks: Rocky Lockrid-ge - Tony Lopez Nanizanke: Ai confini della real ta, 0.35 Taxi, 1.05 Giudice di notte, 2.00 Tre cuori in affitto Tarantini, i. L. Čarati, M. Gammino) 22.15 Film: Sangraal, la spada di fuoco (pust., It., 1982, r. Michael E. Le-nick, i. Peter McCoy, Yvonne Fraschetti) 24.00 Nanizanka: Switch 1.00 Film: Barbablu (dram., ZDA 1972, i. R. Burton) TELEFRIULI UMiifl TELEPADOVA ■TALI A 1 RETEOUATTRO 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Littlest, II pianeta delle mille avventure, Lasola delle mille avventure 10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Dimensione Alfa, 12.00 Legmen 13.00 Nanizanka: California 14.00 Nadaljevanka: II gio-iello nella corona 16.00 Nanizanki: La fattoria dei giorni felici, 16.30 Switch 17.30 Nadaljevanka: Com'e-ra verde la mia valle 18.45 Nadaljevanka: Una donna di nome Golda 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: La professoressa di scienze naturali (erot, It. 1976, r. M. M. 12.15 Nanizanke: La vita co-mincia a 40 anni, 12.45 I magnifici sei, 13.15 Atelier 15.00 Nadaljevanka: Dora 15.45 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 17.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 18.00 Dokumentarec: La grande Epogue 19.00 Športne vesti 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nad.: Clayanger 22.30 Nanizanka: II perduto : La vita co-mincia a 40 anni 24.00 Aktualnosti E# TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled deželnega tiska; 10.00 Nedeljska matineja: Mladinski oder -Kralj Oh in kraljestvo Joj (Zora Tavčar, 4. del); (10.50) Filmi na ekranih (pon.); (11.00) V svetu valčka, vmes Glasbeni listi; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Veliki svet malih domovin; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Popoldanski zbornik: (14.10) Poletni satirični minikabaret Oprosti, ne juriš? (vodita Boris Kobal in Sergej Verč); (15.00) Na počitnice, (16.00) Odstavki o pomembnih in nepomembnih stvareh, (17.00) Klasični album, (17.30) radijska drama - Igorju ugaja Bach (Josip Tavčar); 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Amaterski zbori pojo; 18.00 Zabavna radijska igra: Pravi prijem; 18.25 Operne melodije; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Pregled dogodkov: Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanča in Tonka; 14.45 Lestvica najpopularnejših popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled športnih dogodkov in komentar; 18.05 Nedelja na športnih igriščih in izidi tekem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.33 Nedeljsko jutro; 9.30 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10,00 Čudovitih sedem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 11.15 Superpass 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba 15.00 Made in YU; 15.30 Hot 20; 16.00 Športno popoldne s podatki in komentarji; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba in Poletni nočni val. 11» : II ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi X RAI 1 ll.Jr IŽnr, 'fremenska napoved 12.0-: “nevnik - kratke vesti 13 on ganete: Portomatto Hnn Pnevnik Hu P°rtomatto (2. del) Film: Bianchi cavalli d'agosto Wram., It. 1975, r. Raimondo Del “alzo, i. Jean Šeberg, Ciccio In-I5.45 Ejrassia) le.ic dobrika iz parlamenta Glasbena oddaja: Tanti varieta 1.7.15 n ricordi dokumentarec: Cingue settima-l7-50 £e,in aalita (4. del) Film: Vortice (dram., It. 1953, r. Raffaello Matarazzo, i. Massimo 19,40 Girotti, Silvana Pampanini) 2o.3q plnianah, vreme in dnevnik Film: La principessa Sissi (zgod., DVstrija 1955, r. Ernst Marischka, F Romy Schneider, Karlheinz 22.15 Bohm) 2225 dnevnik 24.00 £ktualno: Speciale TG 1 0.15 dnevnik - nočne vesti nadaljevanka: I fratelli Karama-2°v (4. del) RAI 2 11.50 Nadaljevanka: Anna Karenina (i. Lea Massari, Sergio Fantoni 1. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delFestate 16.40 Film: Soldati e caporali (kom., It. 1965, r. M. Amendola, i. F. Fran-chi, C. Ingrassia) 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Un caso per due 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: L.A.LAW. - Avvocati a Los Angeles 21.20 Aktualno: Spremenljivo jasno -Portugalska (vodita Maria Gio-vanna Elmi in Osvalde Bevilac-qua) 22.40 Dnevnik - kratke vesti 22.55 Variete: Improvvisando (vodita Massimo Catalano in Marta Plavi) 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: Fraulein Doktor (krim., It. 1968, r. Alberto Lattuada, i. Suzy Kendall, Kenneth More) RAI 3 13.05 Nan: Edoardo VII Principe di Galles (6. del) 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Arturo Bene-detti Michelangeli izvaja Beethovnovo Sonato v C-duru op. 2 št. 3 14.55 plas. oddaja: Pockerconcerto 15.45 Šport: atletika (iz Campolieta) 16.00 Šport: bezbol 16.30 Šport: off-shore (iz Viareggia) 16.45 Šport: Trial (prenos iz Nuceta) 17.00 Odbojka: Italija-NDR (moški, iz Bormia) 17.45 Glasbeni oddaja: Cocktail italia- 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.45 Dok.: Dvajset let prej - Drobci 20.00 Dokumentarec: Etna 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Miriam si sveglia a mezza-notte (srh., ZDA 1983, r. T. Scott, i. D. Bowie, C. Deneuve) 23.05 Dnevnik - zadnje vesti 23.20 Športna rubrika: Prvaki - Tujci prihodnje sezone v Italiji RTV Ljubljana TV Koper 16.50 Video strani 17.05 Naš utrip (pon.) 17.20 Aktualno: Žrcalo tedna (pon.) 17.35 Poletna noč in nadaljevanka Sužnja Isaura (pon.) 18.20 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Zajec (Taček se mora danes otepati zajčkov, ki mu jih z ogledalcem pošilja Marko, istočasno se pomenkuje o domačih, divjih, planinskih in arktičnih zajcih, spozna pa še zajca za sezuvanje škornjev in lepega malega Smukca...) 18.35 Otroška nada Nada (7. del) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in TV Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nadaljevanka: Joe Wilson (Av-stral., r. Geoffrey Nottage, 4. del) 20.50 Aktualno 21.40 Dnevnik 21.55 Poletna noč, vmes nadaljevanka Sužnja Isaura in Informativna oddaja za tujce raljevanka: Mala 13.30 TVD Novice 13.40 Kronika in reportaže: Šport spektakel 16.00 Košarka: SZ-Atlanta Hawks 17.30 Športna rubrika: Juke box 18.00 Motociklizem: VN Francije -kat. 125 in 250 ccm (pon.) 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: NABREŽINA — Z občinske seje BAZOVICA — Sestanek občanov in slovenskih organizacij o sinhrotronu TRST — Razgovor z novim odgovornim urednikom PD in Ag. AA Markom VValtritschem TOLMEČ — Razstava sodobne umetnosti 19.30 TVD Stičišče 20.00 Naniz.: I ragazzi del sabato sera 20.30 Nogomet: prijateljska tekma Man-chester-Milan 22.30 TVD novice 22.40 Atletika: Olimpic Trials (pon.) Na CANALE 5 Nanizanke: Arcibaldo, «•40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega il.On Rer amore u Kvizi; Fantasia, 11.30 G est la vie, 12.00 Dop-}2.3o P10 Slalom l3.3n Nanizanka: Hotel |4.3o Kad.: Sentieri 300 c-an’: Dottor Kildare Film: La storia di Pearl White (kom., ZDA • 1947, r, George Mar-staall, i. Betty Hutton, l7'00 Lund) nan.: II mio amico Ric-Ky. 17.30 Lalbero delle Paele, 18.00 I cingue 18.3q Pel guinto piano Kvizi: Tuttinfamiglia, 9-10 Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-40.3q Sfisemarito nm: Shogun - II sig-°re della guerra (Pust., ZDA 1981, r. Jer-J' London, i. Richard 1 > uamberlain, Toshiro 22.30 jHifune) , yiz: Passiamo la not-O.is ^insieme ,‘itn: 11 messicano 'uram., ZDA 1950, r. J. Pjurges, i. j. Allison, R. 1.50 TfUntalban) anizanka: Spy Force F ^ RETEOUATTRO 8.00 Nanizanka: II santo 9.15 Film: Duello nella Sila (pust., It. 1962, r. Um-berto Lenzi, i. Lisa Gastoni, Liana Orfei) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 Dottori con le ali, 13.30 In časa Lawrence 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo 16.30 Nan.: Executive Suite 17.30 Nad.: Febbre damore 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Attenti a guei due 20.30 Film: Madame Sans-Gene (kom., it.-Fr. 1961, r. Christian Ja-que, i. Sophia Loren, Robert Hossein) 22.20 Film: Surcouf, Teroe dei sette mari (pust., It.-Fr. 1966, r. S. Ber-gdnzelli, i. G. Barray, A. Lualdi) 0.15 Nanizanki: Petrocelli, 1.10 Vegas ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Su- permaxieroe, 12.00 MovinOn 13.00 Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipano nero 18.00 Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Nan.: Magnum P.L, 21.30 Downtown, 22.30 Sulle strade della California, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte gpjljf TELEPADOVA 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillet-tes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Due mafiosi con-tro Goldginger (kom., It. 1965, r. Giorgio Si-monelli, i. Franco Franchi, C. Ingrassia) 22.20 Športna rubrika: Spee- dy 22.50 Film: Le due facce del dollaro (vestern, It. 1968, r. Roberto B. Montero, i. M. Green-wood, J. Herlin) 0.30 Nanizanka: Switch ^ TELEFRIULI 13.00 Dok.: Zvok in podoba 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Risanke 15.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Rubrika: Prehrana in dobropočutje 18.15 Nad.: Dov'e Anna 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nagradna oddaja 21.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 21.30 Nanizanka: Raffles, ladro gentiluomo 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo ^ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v goriškem Avditoriju: violinist Črtomir Šiškovič, pianist Igor Lazko; 11.30 Poldnevniški program: (12.00) Naše ljube navade in razvade, (12.40) Sreča je kakor sonce, Glasbeni listi; 13.20 Slovenske ljudske pesmi; 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Glasbene diagonale, (16.00) S poti po Afriki, Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Čajkovskega; 18.00 Kmetijski tednik: Od trte do vina; 18.15 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Glasbena lepljenka; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbfe; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 14.40 Mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Štirje kovači; 18.25 Zvočni signali; 19.25 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 MIP; 17.05 Top ten po svetu; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroška oddaja; 8.15 Program, ki je nekaj več; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.32 Feeling; 9.45 Orkester Casadei; 10.40 Vstop prost; 11.00 Super-pass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 MPV nel tempo; 14.45 Glasbeno popoldne; 15.00 Ždravo otroci; 16.00 Popevka, tedna; 16.50 Pismo iz...; 17.00; 17.33 Čudovitih sedem; 18.00 Glasba; 18.30 Mali koncert. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Poletni nočni val. Podpredsednik ZIS na pogovoru v Novi Gorici Predlog Izvršnega sveta ne pomeni revizije naše dosedanje politike Dušan Šinigoj: Vztrajamo za sprejem naših predlogov k besedilu »Jugoslavija ni nikoli postavljala pod vprašaj izvajanje Osimskih sporazumov. Kjerkoli so bili ustvarjeni pogoji in zagotovljena materialna sredstva smo izvršili svoj del obveznosti. Predlog, ki smo ga predstavili ni revizija ali odstopanje od Osimskih dogovorov, ali pa revizija naše politike. Morali smo določiti neko prioriteto. Mednarodna obveznost ostaja. Vsako drugačno razglabljanje in špekuliranje bi bilo neodgovorno ravnanje. Dogovoriti se moramo, da ne razkopljemo istočasno treh gradbišč in potem ne dokončamo niti enega. Razumemo zaskrbljenost, ki se poraja, tudi preko meje, pravzaprav je z nekega vidika dobro, da je zaskrbljenosti na obeh straneh dovolj." Tako je na včerajšnjem pogovoru s predstavniki novogoriške občine, družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva pojasnil stališče ZIS glede sprejemanja zakona o financiranju izgradnje in rekonstrukcije cestnega omrežja in osimskih cest, podpredsednik ZIS Janez Zemljarič. Na pogovorih s predstavniki Nove Gorice je tekla beseda tudi o nekaterih drugih vprašanjih, predvsem s področja usmerjanja gospodarske in monetarne politike, usklajevanja in prilagajanja ustave, kmetijske politike itd. V delegaciji Zvezne vlade je bil tudi Miloš Milosavljevič, ki v ZIS odgovarja za vprašanja gospodarskega sistema. Pogovorov pa se je udeležil tudi predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije, Dušan Šinigoj, ki je na izrecno vprašanje, kakšno je stališče Republike v zvezi z razpravo glede osnutka zakona o financiranju izgradnje cest dejal, da je stališče republiš- kega izvršnega sveta povsem jasno in da ne vidi posebne potrebe, da se vo-dijo polemike o tem vprašanju. »Vztrajamo in pogojujemo naš glas za sprejem zakona, da se v besedilo vnesejo naši predlogi in zlasti, da se' v drugem členu spet vzpostavi besedilo "osimske ceste". Če do tega ne pride med Usklajevalnim postopkom, naša delegacija nima pooblastila da glasuje za zakon«. Predsednik slovenskega Izvršnega sveta je omenil nato možnost, da bi Slovenija z lastno finančno konstrukcijo že v nekaj mesecih lahko zagotovila začetek gradnje avtoceste Razdrto-Vrtojba. Podpredsednik Zemljarič je izrazil pripravljenost in odprtost ZIS za predloge Slovenije vendar obenem pozval na realnejši pristop pri obravnavi vprašanja, kar bi navsezadnje koristilo hitrejšemu začetku gradnje avtocestne povezave. »Če se bo zdaj pričela debata o vseh treh avtocestnih krakih, bodo nujno nastopile težave, kajti zalogaj je prevelik«. Poskus za dosego predhodnega soglasja bo, kakor je bilo slišati, že v torek, proti koncu tedna pa naj bi zakon obravnavala zvezna skupščina. Zemljarič je odgovoril tudi na vprašanje, zakaj so nastale zamude pri ratifikaciji sporazuma o kreditiranju, na osnovi sporazuma Goria - Mikulič. »Ratifikacijski zakon bo odobren še v teku meseca, zatem se bo odprla zelena luč za dejansko izvajanje sporazuma«. Predstavniki Zveznega in Republiškega izvršnega sveta so bili v petek na obisku v Kmetijskem kombinatu Vipava. Na Goriškem gostejši promet vendar doslej brez zastojev Turistični prometni val včeraj na Goriškem ni povzročil večjih preglavic. Na avtocesti je prometna policija pozorno nadzorovala sicer gost promet, ki pa je potekal kar tekoče, brez omembe vrednih nesreč ali zastojev. Pri avtocestnem izstopu na Moščenicah tudi ni bilo večjih zastojev, saj je kolona vozil dosegla največ nekaj sto metrov. Tudi na drugih cestah na Goriškem je bilo stanje včeraj skoraj povsem normalno. Povečanje prometa pričakujejo danes, ko naj bi val turistov, ki bi po predvidevanjih morali za potovanje izbrati hladnejše nočne ure, dosegel naše kraje. Na dveh goriških mednarodnih mejnih prehodih pri Rdeči hiši in Vrtojbi prav tako ni bilo dolgih vrst. Pri obmejni policiji so nam povedali, da so sicer našteli več italijanskih turistov, prav tako tujcev, med katerimi je bilo nenavadno dosti Švedov, manj pa Jugoslovanov. Teh je bilo več kot sicer v petek, ko je bil v Sloveniji praznik. Devetnajst društev je prejelo prispevek posojilnice v Sovodnjah Pred nastopom poletnih počitnic, ki veljajo seveda tudi za dejavnost v naših društvih in organizacijah, je sovodenj ska posojilnica poskrbela za prijetno presenečenje. V domači gostilni je pripravila družabnost in srečanje s predstavniki kulturnih in športnih društev iz sovodenjske občine in tudi nekaterih drugih krajev ter porazdelila denarne prispevke. Na krajši slovesnosti je predstavnike društev nagovoril predsednik upravnega sveta posojilnice Mirko Hmeljak, ki je naglasil pomen prisotnosti teh oblik delovanja na kulturnem, športnem in drugih področjih v naši stvarnosti in zagotovil, da pri posojilnici z naj večjo pozornostjo sledijo temu delovanju in ga skušajo, v mejah možnosti, tudi finančno podpreti. Finančni prispevek je prejelo devetnajst društev in organizacij, za skupnih okrog petnajst milijonov lir. | včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 17. do 23. julija. RODILI SO SE: Andrea Micolino, Simon Koren, Marco Trivigno. UMRLI SO: 68-letni upokojenec Edoardo Piani, 76-letna upokojenka Afra Bajt, 67-letna upokojenka Elda Visintin vdova Trevisan, 93-letna upokojenka Antonia Ritossa, 84-letna upokojenka Nerina Lazarich, 89-letna upokojenka Alma Marega, 88-letna upokojenka Anna Perco vdova Coder-maz, 79-letni upokojenec Umberto Glessi, 69-letni upokojenec Marino Dreos, 60-letni upokojenec Luigi Silvestri, 87-letna upokojenka Goffreda Millonig vdova Sullig, 83-letni upokojenec Giuseppe Manzato, 65-letni kmetovalec Milko Klanjšček. POROKE: učitelj Vincenzo PannU-in biologinja Carmela Calella, elek kar Dario Taglianut in uradnica Mar alaura Corsi. ^ OKLICI: agent javne varnosti SerEP Marchese in uradnica Ornella Sfu'9 1 Tiziane Troncar in Viviana Franc ' kuhah' karabinjer Gabriele Bravin in ca Giovanna Marizza Biondo, kan njer Diego Bertolotti in ura1 ah*' dnica Anna Burlini, pismonoša Gianni tar in uradnica Elsa Pin, financar Se gio Papa in frizerka Anita Okrogh^ podoficir finančne straže GiusepP, Poracchia in gospodinja Antonia Biase, pismonoša Franco de Coli6 gospodinja Violetta Lovini, delav® Gabriele Mario Peteani in delav Tatiana Russian. čestitke kino LADO CIJAK praznuje jutri rojstni dan. Ob življenjskem jubil®) mu iz srca čestita klapa. Odbor KD Oton Župančič v st® drežu čestita SARI HOBAN in MA®' KU KOMELU ter jima želi vso sre« na skupni življenjski poti. Gorica VERDI 17.30-22.00 »duarto coinand®' mento«. Prepovedan mladini pod letom. VITTORIA 16.00-22.00 »Čarne bollent®*' Prepovedan mladini pod 18. letom- Nova (rot-ica SOČA 18.30 »Beg v zmago«. Ob 20-3 »Usodna privlačnost«. DESKLE 19.30 »Rocky III«. Gledališka posvetovalnica Spoštovani g. urednik, oglašam se kot predzadnji v seriji pisem gledališki posvetovalnici o zadevi GEORGE DANDIN. Namenoma sem pustil, da so se drugi izkašljali pred mano. Jaz ne spadam v njih ožji krog! Kdo sem? Pevec! Zaman boste iskali to vlogo v Molierovem originalu. Sem tako rekoč vrinek. Moja naloga je samo ta, da prijazno pozdravim občinstvo, ki pride na našo predstavo ter jim zaželim DOBER VEČER! Lahko bi vam zapel melodijo, a pismeno ne gre. Besedilo? Besedilo je tako: ...predražestne dame ...dojilje in mame... mlade Slovenke ...vaščani, meščani... Ne, ne gre ravno tako, a bojim se napisati točno besedilo. To je še bolj copyright kot Molierovo. Lahko bi se avtor razjezil... in če je avtor-pesnik in pesnik-ravnatelj je bolje biti previden! V teku igre se oglasim še trikrat. Naslov pesmi? Kozlički z rožički, Tema kakor v rogu ter Din-don, Dandin. Prav zaupno Vam povem, da je besedilo pesmi napisal Miroslav Morje po domače Košuta, glasbo pa Lado Jakša. A ne pišem Vam zaradi tega, tudi ne gre za grenak izliv užaljenega brenkača čeprav je res, da bi lahko s svojim božajočim glasom in prirojeno gracjo ob boljšem besedilu ter nekaj več nastopi lahko popestril kreacije nastopajočih profesionalcev. Ne, ne... tokrat gre le za osebni apel gledalcem tistih krajev, kjer bomo v naslednjih dneh gostovali. V TOREK, 26. julija BOMO OB 21. URI NASTOPILI NA GORIŠKEM GRADU, V ČETRTEK, 28., V BOROVEM GOZDIČU V ŠTEVERJANU, V PETEK, 29., V PARKU EXCELSIOR V RONKAH, V SOBOTO, 30., NA DVORIŠČU BARA "SILVANA" V KLODIČU (Benečija) V NEDELJO, 31. julija NA TRAVNIKU PRED POČITNIŠKIM DOMOM MANGART V ŽABNICAH. PRIDITE! PRIDITE! PRIDITE! Ne bo vam žal! Ta igra vas bo naučila lepih manir. Kako morajo ravnati možje z ženami in žene z možmi, da se vam ne zgodi, kot se je zgodilo z ubogim GEORGE DANDINOM! Pevec George Dandin v torek na gradu SSG iz Trsta bo v torek gostovalo na goriškem gradu z zabavno Moličro-vo komedijo George Dandin v režiji Dušana Mlakarja (na sliki prizor z enega zadnjih nastopov). Večer je v okviru slovenskih prireditev na gradu, ki jih prireja goriški Kulturni dom. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni Kulturnega doma še do torka v dopoldanskih urah. Na torkovo predstavo bo vozil avtobus z odhodom ob 20.20 s Poljan, nato skozi Doberdob, Jamlje, Dol, Gabrje, Sovodnje in Štandrež. V Gradežu spet primer posilstva Po skopih informacijah naj bi žrtev bila mlada turistka Težka nesreča pri Krminu Na državni cesti št. 56 pri Krminu se je včeraj zjutraj pripetila težka nesreča. Mlad avstrijski voznik terenskega vozila, 20-letni Friedrich Bauer iz Gradca, je okrog 7. ure pripeljal iz stranske Ul. Ara Pacis na državno cesto, ne da bi se zavedal, da mora dati prednost vozilom na njej. V tistem je v smeri proti Vidmu peljal A 112, ki ga je upravljal 48-letni Pietro Coppetti iz Humina. Ob njem je v avtomobilu bila žena, 43-letna Raffaella luculano. V silovitem trčenju je Coppetti dobil zelo težke poškodbe in je ostal v nezavesti. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico na Katinaro, kjer so ga s strogo pridržano prognozo sprejeli v oddelek za oživljanje. V Trstu se zdravi tudi luculanova, ki je dobila zlom čeljusti in globoke rane po obrazu, udarec v prsni koš in zlom rebra. Okra vala naj bi v 40 dneh. Nepoškodovana sta ostala tako Bauer kot njegov 20-letni sopotnik Wolfgang Reithofer. Na križišču pred sodiščem v Gorici se je včeraj popoldne v trčenju med dvema motornima kolesoma ponesrečil 30-letni Paolo Blasizza iz Ul. Tuma 38. V bolnišnici so mu ugotovili pretres možganov in odrgnine po udih. Sprejeli so ga na 15-dnevno zdravljenje v kirurški oddelek. V Gradežu je včeraj ponoči prišlo do primera posilstva, ki pa je zaenkrat še ovit v najstrožjo preiskovalno tajnost. Dogodek je sam po sebi izredno zaskrbljujoč, kar pa še posebej zaskr-blja je dejstvo, da je to že drugi zaporedni primer spolnega nasilja v samih dveh dneh v obalnem turističnem središču. Včeraj smo poročali o 18-letnem pohotnežu, ki je prisilil 13-letnega dečka k svojevrstnemu spolnemu izživljanju. Krivca so karabinjerji po prijavi dogodka takoj izsledili in ga aretirali. Prav zaradi tega zaporedja je vest o ponovnem podobnem dogodku toliko bolj pretresljiva. Informacije o včerajšnjem primeru posilstva so skrajno nepopolne. Lahko smo v bistvu izvedeli le to, da je do posilstva prišlo in da se o zadevi zanimajo agenti policijske postaje, ki deluje v poletnih mesecih v Gradežu. Podatkov o žrtvi kot tudi o okoliščinah nam zaenkrat niso hoteli posredovati. Kaže, da se je dogodek pripetil včeraj ponoči, okrog 4. ure v Gradežu. Napadalec naj bi bil en sam, žrtev pa mlada turistka, po nekaterih nepotrjenih informacijah najbrž tujka, ki preživlja letovanje v tem turističnem središču. Zdi se, da je žrtev posredovala precej točen opis posiljevalca in da razpolaga zato policija že s precejšnjimi elementi, ki naj bi jim omogočili, da izsledijo krivca. Včeraj so ga vneto iskali, zaenkrat pa ni vesti, da bi ga izsledili. Ponesrečenec podlegel poškodbam V Trstu je včeraj zjutraj za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila 14. julija v Ul. Rossini v Gorici umrl 62-letni Carlo Ciampa iz Gorice, Ul. Garzarolli 107. Moža so po nesreči sprva sprejeli v ortopedski oddelek v Gorici s prognozo okrevanja v 40 dneh zaradi zlomov v nogi. Nekaj dni kasneje so bolnika poslali v Trst na pregled TAC, pri katerem so zdravniki ugotovili poškodbe v glavi in ga kar pridržali. Poškodbe so bile tako težke, da jim je nesrečni Ciampa kljub specialistični negi podlegel. ■ V stanovanju IACP v Ul. Del Prato 23 so včeraj pozno popoldne našli mrtvega 63-letnega Rina De Marija. Mož je ležal na postelji. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za naravno smrt, verjetno zaradi kapi. POLETNI PRAZNIK NA PEČI traja do 31. julija 1988 Danes tekmovanje v briškoli in ples. Od 25. do 30. julija tekmovanja v odbojki in malem nogometu, vsak dan ob 18.30 in 20.30. Prireja KŠD Vipava DEŽURNA LEKARNA V GORlCI Baldini - Vidussi "Al Giardino" dijev korzo 57, tel. 84879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU 'Al Redentore" Ul. Fratelli R°se 23, tel. 72340. pogrebi Danes ob 10.45 Albin Šuligoj iz ^ ^ lele pokopališča v Doberdobu v ce :ev na Palkišču. Jutri v Gorici ob iri Franc Brajnik iz bolnišnice sv. a na glavno pokopališče, ob 11-30 , abetta Putigna vd. Donati iz bolniš11 e sv. Justa na glavno pokopališče- t Nenadoma nas je zapustil dragi Albin Šuligoj 67 let star Žalostno vest sporočajo gl0^!, prizadeti sinova, hči, snaha,,*, vnuki, svaki in svakinje ter vsi 9 rodniki (j Pogreb bo danes, v nedeljo, ob ^ uri v cerkvi na Palkišču z odhodoib 10.45 iz kapele pokopališča v Dob dobu. Palkišče, 24. julija 1988 Kolektiv podjetja Globtrade i*®^, ana izreka globoko sožalje sode* cu Brunu Šuligoju ob izgubi dra9e® očeta. 'tl' Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlj6^, reka svojcem pokojnega Albina ligoja iskreno sožalje. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Mirka Figlja se toplo zahvaljujemo g. župniku, P ^ skemu zboru, darovalcem cvet) ^ vsem, ki so z nami sočustvovali v kih trenutkih. str®' Žena Darinka, bratje in s®rod' svaki in svakinje ter drugo s stvo Štmaver, 24. julija 1988 ZAHVALA ina Zahvaljujemo se vsem, ki so b® gu-katerikoli način bili ob strani o bi našega dragega Milka Posebna zahvala z4r®v?1hnvnd4,u osebju bolnišnice v Gorici, du dovi*' za žalni obred, govorniku zal® ^giti ne besede, pevcem in udei pogreba- svojci Sredi poletne noči v slovenski vasi Kako so mladi postavljali »porton« v Štandrežu in druadma ima danes druga zanimanja nerapj^6 zahteve napram starejšim ge-živlipn3?1: Casi se hitreje spreminjajo, hiter n'|Skl temPo postaja vedno bolj razpiV m.estu gredo odnosi tako med med J11®' generacijami kakor tudi hjanjestaH^ svoj5 P01^389 23 ohr^ rrn 4. . nh navad in običajev je ved- šijj j®11!: Med redkimi, ki so se v na-»Portn31^ °hranili je postavljanje l^g aa« novici, na predvečer poroštva? ^ bolj podrobno zvedeli, kako na jaP0,;e*ca' sm° v petek bili prisotni (mladim111- "Ohredu«. Štandreška klapa in) Je pripravljala »porton« Sari, ki je včeraj stopila na skupno pot z Marketom. Skupina kakih dvajset prijateljev je poskrbela, da bo vhod v nevestino domačo hišo primerno okrašen. Zanimivo je, da so pri postavljanju »portona« sodelovali v večini zelo mladi fantje in dekleta, taki, ki v tej stroki nimajo kdovekoliko izkušenj. Napredek tehnologije zahteva seveda svoje, tako da so za ogrodje »portona« že prej poskrbeli. Namesto običajnih lesenih kolov so pripravili primerno železno ogrodje. Postopek ima seveda točno določen vrstni red. Po večerji so šli najprej na- birat bršljan v najrazličnejše kraje, nato so ogrodje portona na roko pripeljali na dvorišče Marvinovih v Klancu, kjer so vso zadevo pripravljali. Delo se je zavleklo kar precej. Med enim požirkom domače kapljice in drugim je železno ogrodje dobivalo drugačen videz. Fantje so kmalu ugotovili, da je bršljana celo preveč. Ogrodje se je med potjo do Sarinega doma, kjer je med tem časom pel zbor domačega društva Oton Župančič, katerega je Sara med drugim predsednica, malce zamajalo tako da je postavitev postala nekoliko težavna. Iznajdljivi fantje pa so po dolgem premlevanju vendarle našli rešitev, ki je bila tako rekoč na dlani. Sneli so precejšen del bršljana, tako da je porton postal lažji in po-stavljiv. Skopali so nato dve jami ter dvignili porton. Starši neveste so medtem seveda krepko in primerno pogostili vse prisotne. Ob dvignjenem portonu, ko ni bilo več nevarnosti, da se zruši ali krepko zamaje, se je začelo delo deklet. Modernizacija je zajela tudi nje. Namesto pravih so si nabavile sintetične rože, s katerimi so začele krasiti to novo "zgradbo". Prefinjeno so zbrale barve - to smo sicer lahko videli šele včeraj, ob belem dnevu - tako da je porton prav lep in pisan. Vodje so narekovali pravilno postavitev vsega, "pupe" pa so marljivo dokončale okrasitev v bršljan ovitega ogrodja. S petjem (in pitjem) se je zadeva zavlekla pozno v noč, pravzaprav skoraj do jutra. Trudni in zaspani, a vendarle veseli zaradi uspelega dela so začeli vsi odhajati domov, na zaslužen počitek. V štandreškem klancu bo za nekaj dni kraljeval lep porton, poln rož in z dvema srčkoma na sredini. Dva mlada sta stopila na skupno življenjsko pot. (aw) Spomini Ludvika Nanuta - Blažona Postavljanje »portona« v času pred petdesetimi in več leti Na območju konzorcija CAF O Ni težav z oskrbo z vodo pač pa z izpadi elektrike jo f Ie’ ba se stari običaji ohranja-ha« 6Prav Poteka postavljanje »porto-2nal/10Vlcl danes nekoliko drugače, niču n°yih časov pač. Tudi nove teh-terp6 r.ešdve so pač odraz časa, v ka-je ^'vhno. Kako je bilo takrat, ko tjh 1 °hičaj bolj pristen, recimo v le-vojnama, nam je pripovedoval je ,lk Nanut (Blažon) iz Standreža, ki da s °Z1 »Porton« - povedati je treba, niah°imu 9a pripravili fantje v Sovod-cq .' f9er si je izbral življenjsko druži-leti stoPil pred več kakor petdesetimi in^?kjrat so veljala ustaljene navade nja elez,ia pravila glede postavlja-bei ’P°rtonov« nevesti. Kdo je skr-!p2a ^avolok? dj ]ptrton<< so postavili fanti, po nava-domp neveste, pred nevestinim nj hg113' Običaj je bil zelo živ in skoraj No ti° Por°he brez lepega »portona«. v ali so ga tako, kakor zdaj, of Pred poroko •znairif-8 ugotavljamo, da so fantje treba -1 *n da se postužujejo, če je ' Železnega ogrodja in drugih sodobnih tehničnih rešitev. Kako je bilo včasih? Opravilo ni bilo lahko, saj je bilo treba najprej poiskati dva stranska kola, ju pobeliti ali odstraniti lubje. Vrh stranskih nosilcev smo običajno postavili lestev. Nabrati je bilo treba zatem veliko bršljana in ga oviti okrog kolov in lestev. Če ni bilo pri roki bršljana je prav prišlo bodičevje (lobodika). Kaj pa napisi, rože? Skoraj obvezno so bile rože, ki smo jih vpletli med bršljanove mladike bele. Navadno vrtnice. V posebnih primerih tudi raznih barv. Poleti so bile zmeraj prave, z domačih vrtov. Pozimi smo si pomagali s cvetjem iz papirja. Napis je bil obvezen. Živio novici, obilo sreče, pozdravljena novo-poročenca. Postavljanje »portona« je zahtevalo nekaj ur dela cele skupine ljudi. Kako je bil poplačan njihov trud? Tako kakor danes, z napitnino, s pogostitvijo. Kdo je plačal napitnino? Ženin, ki običajno pri tem ni štedil. Kaj pa če ni hotel plačati, ali pa je bil preskop? Predvsem se je zameril fantovski druščini, zgodilo pa se je tudi, da so fanti »porton« podrli. Sicer so bili taki primeri zelo redki. Vi ste seveda Sovodenjcem za svojo nevesto pošteno plačali in fante napili? Tako je. Pravzaprav sem moral napiti kar dvakrat. V Sovodnjah, pred ženinim domom in potem v Štandrežu, kjer so mi majhen sprejem napravili vrstniki. (V. K.) Priložnostni žig ob zboru folkloristov Goriška poštna direkcija bo ob priložnosti svetovnega kongresa Ijud-kih običajev, ki bo v Gorici od 23. do 27, avgusta, odprla posebni poštni urad kjer bodo uporabljali priložnostni poštni žig. Zaenkrat na Goriškem ni posebnih težav glede oskrbe s pitno vodo, čeprav je poraba v zadnjih dneh precej visoka in se bo tako stanje, če se bodo visoke temperature nadaljevale, še stopnjevalo. Težave, ki so bile v prejšnjih letih, zlasti na območju, ki ga oskrbuje konzorcij CAFO, dokaj pogoste, se še niso pojavile. V vodstvu te ustanove upajo, da bodo brez večjih problemov zvozili do začetka jeseni, ko bodo dograjene tudi nekatere nove naprave. Vode je torej dovolj, kljub temu pa so ostali v nekaterih občinah, konec prejšnjega tedna, na suhem. Vode je dovolj, prišlo pa je do nekajurne prekinitve električne energije in to je povzročilo nekakšno verižno reakcijo. Na omrežju CAFO so se ustavile črpalke na zajetjih v Fari, Foljanu, Šempetru, Petovljah. Skratka povsod, kjer je prišlo do izpada elektrike, saj kakor je slišati, črpalne naprave niso opremljene z agregati, ki bi bili lahko kos tudi takim nepredvidenim dogodkom. Največ težav je bilo na območju Poljana, kjer so bili brez vode tudi v petek zjutraj. Do izpada električne energije je prišlo v četrtek zvečer. Okvaro so odpravili šele po nekajurnem delu, ta čas pa so se vodni hranilniki spraznili. Precej težav je bilo tudi na omrežju, ki je povezano z zajetjem pri Fari, saj je šlo za neobičajno dolgo prekinitev dobave elektrike. Novonastali položaj - ob tem pri konzorciju CAFO ugotavljajo, da so prekinitve dobave elektrike v zadnjem časa vse pogostejše, nalaga nove ukrepe. Tako pri ustanovi že razmišljajo, da bi na vseh zajetjih namestili agregate, ki bi se avtomatsko vključili ob izpadu elektrike v javnem omrežju in bi na tak način preprečili ali močno omejili težave pri oskrbi z vodo. Nekajurna prekinitev elektrike je imela te dni svoj odmev tudi na prefekturi, kjer je prefekt dr. Garsia dal pobudo za sestanek predstavnikov vseh neposredno zainteresiranih ustanov. Skušali so ugotoviti vzroke izpada elektrike ter poiskati tak način usklajevanja dežurnih ekip, da bi se težave omejile na minimum. Sestanka so se udeležili predstavniki podjetja Enel, ki dobavlja elektriko skoraj v vseh občinah na podeželju in občinskega podjetja v Gorici. 0 Ferro Julia Tržič (GO) trgovina in razstava: Ul-Carducci 30 - Tel. 0481/74371 SKLADIŠČE: Ul. Portanzie 12 v ■ poročni seznami S PORCELAN olizsipia. KRISTAL DARILA ULICA OBERDAN 4 — TRŽIČ v bližini tržnice f. ta - v ’ r n)S 'BZ 'sepiojs 'oz 'cpei^Bu 'bdiubjs 'Sl 'dois xi ‘uoepsi Tl 'eipd *8 •£ 'eluni -g 'bjiBbis 'S 'mu -0A raiauos 'f 'sibbm ‘E 'esig Z 'luBjuBlipntT t :0N?IdAVN TUIIOA -e»s TI ’ S 'I 'El 'M?oqoue -ge 'IeN '8£ 'unp '£E '°™H IV 'SE 'UBli te 'BJiap te 'M? 'ZB 1»l TE 'MiABfiou -gz i d '8Z Taj '9Z '!I°ie 'IZ Ta zZ 'uiujj TZ "S T ’6l ‘efideJiPS -gl ‘efiBoioau -ipq -gi ‘jjaueispu fi 'vsn TI 'HUS 'Zl 'WO -01 'Vlf ‘6 deiS s SIMD! I :ONAVaoaOA Vloga tržaškega pristanišča po letu 1992 O možnosti razvoja oziroma o vlogi tržaškega pristanišča je bil govor že ob raznih priložnostih. Nekateri so teoretizirali, da bi lahko oživeli v Trstu staro tako imenovano merkantilno središče, vendar je taka oblika trgovanja neuresničljiva v sedanjem času. Nihče ne pošilja blaga v prodajna središča zato, da bi prav tu dobilo kupce iz oddaljenih dežel. Ladje in ladjarji so postali že pred leti le prevozniki in kapitani ter ne opravljajo več vloge trgovskih posrednikov ali celo kupcev blaga, ki bi ga kasneje za svoj račun preprodali v drugih deželah. Danes moramo gledati na pristaniško dejavnost, v širokem smislu, kot na dolgo roko industrije. Pristanišče mora biti povezano z industrijskimi središči in nuditi industriji tako organizacijsko pomoč in strukturo, da bo omogočilo čim hitrejši prenos blaga do prejemnikov, naročnikov in plačnikov. Plačilo je namreč često pogojeno predložitvi dokazila, ki naj denarnim zavodom jamči, da je blago dejansko odpremljeno z ladjo. Posredniško vlogo lahko odigrajo le krajevni trgovci, a ta njihova vloga ni specifična samo za pomorsko mesto, temveč za vsako poslovno središče. Če torej luka želi igrati pravo vlogo, mora biti tesno povezana z zaledjem. Trst žal nima svojega državnega zaledja in se mora v glavnem nanašati na najbližja tuja tržišča: Avstrijo, južno Nemčijo, Jugoslavijo in nekatere vzhodnoevropske države. Severnoitalijanska industrijska središča imajo boljše povezave z drugimi tirenskimi pristanišči in le težko pride do premikov blaga v našo smer. Že pred desetletji je nek hamburški strokovnjak med predavanjem na seminarju za evropske prevoze ugotovil, da bi se moralo tržaško pristanišče odreči velikim mednarodnim ambicijam in da bi lahko odigralo svojo vlogo le v okviru Sredozemlja ali po možnosti celo le vzhodnega Sredozemlja. Ta teoretiziranja se niso uresničila, vendar obstoja tudi taka razvojna možnost. V tržaških poslovnih krogih se govori o nelojalni konkurenci Hamburga in drugih severnoevropskih pristanišč, češ da nemške železnice obračunavajo posebne nizke tarife, kar sprevrača logiko oddaljenosti. To je sicer res, a ne smemo pozabiti, da ni bil preklican dogovor, ki je bil še pred drugo svetovno vojno sklenjen med Italijo in Nemčijo o razdelitvi srednje Evrope na interesne sfere med severnimi pristanišči in Trstom. Dejansko sta bila v obdobju nekaj let sklenjena kar dva sporazuma in drugi je pomaknil interesno sfero še bolj proti jugu, kar je dokazovalo politično premoč Reicha nasproti Italiji. Vezi, ki so se tedaj vzpostavile, veljajo še danes in le težko bomo spremenili tokove blaga. Zastoji na mejah, tako na cestnih kakor na železniških prehodih, otežujejo položaj tržaškega pristanišča. Pa preidimo na leto 1992. Takrat bodo odpadli pregledi na mejah EGS, vendar naša dežela meji le na Avstrijo (članico EFTA) in Jugoslavijo. Če ne bi prišlo v tem času do sprememb v razmerju sil oziroma do tesnejšega povezovanja z državami EGS, bo stanje na naših mejah ostalo nespremenjeno, saj je dežela obmejno območje Skupnosti. No, če odmislimo te težave, obstoja še druga večja zapreka: v pristanišču se redčijo odpremne možnosti zaradi pomanjkanja ladjevja. Težko je ugotoviti, kaj je temu vzrok, in ne zadostuje pavšalna ocena, da je dnevni strošek ladje zelo visok in da zaradi tega voznine ne prenesejo potovanja do severnega Jadrana, češ da je v pristanišču premalo tovora. Tako se odpira bistveno vprašanje pomorskih prevozov: mora ladjar pritegniti blago, torej prenesti stroške investicije, kar je vezano na odpiranje novega servisa, ali mora blago v pristanišču čakati na ladjarja, ki bo prišel, ko bo zadosti tovora? Ti dve stališči sta že dolgo kamen spotike med operaterji in problem je težko rešljiv. Eni in drugi imajo prav, vendar je v slabšem položaju izvoznik, saj so dobave vezane na akreditivne roke, kar pogojuje datum odpre' me ne glede na pristanišče. V večjih pristaniščih p pomeni zguba nakladalne možnosti večjih težav, saj ]e mnogo konkurenčnih ladij - te podatke lahko izsledi® v strokovni literaturi - medtem ko. pomeni tak izpad Trstu mnogokrat pravi problem. Danes se odpira še novo vprašanje. Zakon za razv® obmejnih območij, ki je bil sprejet v poslanski zborni® predvideva specifičen sklad za znižanje ladijskih, letal' skih in cestnih prevoznih stroškov za podjetja, ki de®' jejo na ozemlju dežele in ki se bavijo v glavne® z mednarodnim gospodarskim sodelovanjem, znanstve®; mi raziskavami ipd. Predpis je dokaj dvoumen, saj 0 lahko pojmovali, da bo krajevni poslovni partner, ki v glavnem bavi z mednarodno trgovino, zahteval 15-0® stotno vračilo prevoznih stroškov tudi, če bo blago Pre' prodal koristnikom zunaj dežele. Nikjer ni napisano, da bi se moralo blago porabiti ali predelati v podjetjih v deželi. Če je temu tako, bi lahko nastal sum o nelojal® konkurenci, kar danes očitajo krajevni operaterji ne®' ški železniški upravi. Zakonska določila so sila meglen3 in bo treba počakati - seveda če bo zakon potrjen - na izvršilne predpise. Tako tolmačenje zakona bi vsekak® predstavljalo veliko spodbudo za poslovanje skozi tržaško luko, saj bo 15-odstotno zmanjšanje stroškov za slehernega poslovneža zanimivo. Kot vidimo, je še mnog0 odprtih vprašanj, ki jih gre razčleniti in pretehtati. Se® spada tudi poenostavljanje carinskih preverb v pristanišču, možnost vsaj delne predelave blaga v pristanišč0 in še bi lahko navajali. Nekaj pa mora biti jasno: iskat' razvoj pristaniške dejavnosti s pogledom v preteklost je samo zguba časa in gola demagogija. ODO KALAN EGS zahteva prozornost na borzah Komisija EGS hoče narediti red v naskakovanju glavnic in zagotoviti prozornost borznih operacij in zaščititi male delničarje. Do konca leta želi izoblikovati vsaj okvirni spisek zadevnih pravil, a pred dnevi je izdelala predlog, po katerem bo moral vsakdo, ki bo prevzel več kot 20% glavnice neke družbe, to obvezno javiti pristojni oblasti. Pač pa je zaradi tehničnih težav odložila na čas po poletnih počitnicah sestavo pravilnika, ki bo urejeval javne ponudbe za odkup kapitalov. Lord Cockfield, v Bruslju odgovoren za »notranje tržišče«, bi rad rešil to zadevo čimprej: ker se takšne ponudbe naglo množijo, jih vlade posameznih držav članic utegnejo urediti z lastnimi predpisi, kar bi seveda še bolj otežkočilo uskladitev tovrstnih določil na ravni Skupnosti. Mudi pa se mu še iz dveh razlogov: prvič, ker se mu bo konec decembra iztekel mandat in bi rad, da ostane njegovo ime vsem v spominu, drugič pa, ker bosta minili menda še dve leti, preden bo ministrski svet EGS odobril skupek novih določil. Na področju javnih ponudb za odkup kapitalov ima daleč največ izkušenj prav Vel. Britanija. V letih 1980-87 so na londonski borzi izpeljali kar 914 takšnih operacij, medtem ko jih je bilo v Franciji le 68, na Nizozemskem 29, v Belgiji 25, v Zvezni republiki Nemčiji 18, v Italiji 10, v drugih državah članicah EGS pa manj in v Grčiji celo nobene. Dejstvo je, da se postopek za preustrojitev zahodnoevropske industrije, ki ga terja napovedana odstranitev finančnih, carinskih in drugih pregrad znotraj EGS leta 1992, odvija prvenstveno prav na borzah; toda pomanjkanje oziroma neustreznost ustreznih zakonskih predpisov v posameznih državah ta postopek močno zavira, kakor se je izkazalo, denimo, v primeru belgijske družbe SGB: spopad med De Benedettijem in francoskim Suezom je potekal pretežno zunaj borze, medtem ko je Commission Bancaire iznašala protislovna in morda pristranska tolmačenja vedenjskega pravilnika, kar ji je očitalo tudi upravno razsodišče v Bruslju. D. G. Zakladne nakaznice po emisijski ceni! Če je stranka rezervirala pri denarnem zavodu zakladne nakaznice (BOT) pred njihovo emisijo, jih mora banka prodati po ceni, ki jo je objavil Uradni list. Tako se glasi odgovor zakladnega ministrstva Zvezi potrošnikov, ki ga je pisno obvestila, da mnoge banke zahtevajo za nakaznice vsote, ki so višje od emisijske cene.oz. poprečne cene v Uradnem listu. Če se to še zgodi, se stranka lahko upre: plača naj emisijsko ceno, h kateri pa je treba seveda prišteti komisijske stroške, pristojbino za kolek, ki znaša 0,12 promila, in davčni odbitek 12,5%, ki se zaračuna na nominalni obresti oziroma razliki med 100 lirami in ceno zakladne nakaznice, ki je bila objavljena v Uradnem listu. Ob koncu tedna dolar popustil Potem ko se je v ponedeljek dolar vzpel na rekordno raven (v Italiji 1400,125 lire), je ob koncu tedna popustil. V New Yorku je v petek kotiral 1351,25 lire (2,93% manj kot teden prej), 1,8267 zahodnonemške marke (-3,19%) in 130,80 jena (-3,44%). Vzpon v začetku tedna gre pripisati ugodnim podatkom o trgovinskem primanjkljaju ZDA v maju in borzni operaterji so bili uverjeni, da bo zeleni bankovec še napredoval. Dejstvo, da je zdrknil niže, jih je zato hudo presenetilo. Izvedenci napovedujejo sicer nov, vendarle omejen porast, kajti FED in druge centralne banke nikakor ne bodo dopustile dolarju, da bi prebil »zid« 1,90 marke. Trgovinski odnosi Iran - Romunija Predstavniki iranskih in romunskih gospodarskih oblasti so podpisali predvčerajšnjim protokol o medsebojni trgovinski izmenjavi. Veljavnost protokola znaša štiri leta, skupna vrednost operacij, ki jih predvideva, pa se suče okrog 1,18 milijarde ameriških dolarjev, kar znese skoraj 1.600 mili-' jard lir. Novico o tem je objavila teheranska uradna tiskovna agencija IRNA. Na podlagi sporazuma, ki so ga podpisali v Bukarešti, bodo Romuni nabavili v Iranu za 560 milijonov dolarjev petrolejskih proizvodov in za 30 milijonov dolarjev raznega drugega blaga, medtem ko bodo lastni delež 590 milijonov dolarjev uporabili prvenstveno za industrijske investicije. Dve zasedanji ministrov EGS Jutri in v torek bosta v Bruslj0 dve zasedanji ministrov EGS. Jul® bodo na vrsti zunanji ministri, K' bodo obravnavali tudi odnose z vZ" hodnoevropskim Svetom za vzaje®" no gospodarsko pomoč, s katerim )e EGS podpisala 24. junija listino 0 medsebojnem priznanju. Govor bo 0 sodelovanju na področjih skupn|j' pristojnosti, o vzpostavitvi uradnih diplomatskih odnosov med EGS i® posameznimi članicami SEV ter 0 pogajanjih za sklenitev dvostranskih trgovinskih in splošneje gospodarskih sporazumov. V torek pa bodo finančni ministri vzeli v pretres osnutek proračuna EGS za letos, k> predvideva 46,3 milijarde ECU-jev proti prvotno predvidenim 36,3 mil*' jarde. VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Valute Efektivne valute Devize 15.7.88 22.7.88 15.7.88 22.7.88 Nemška marka .... 740,79 740,40 741,71 740,40 Nizozemski gulden . 656,96 655,99 658,73 655,99 Belgijski frank .... 35,396 35,367 35,437 35,367 Danska krona 194,44 194,77 195,38 194,77 Norveška krona . . . 202,99 203,25 202,99 203,25 Švedska krona .... 215,61 214,80 215,61 214,80 Ameriški dolar .... 1374,80 1352,20 1374,80 1352,20 Kanadski dolar .... 1137,80 1130,— 1137,80 1130,— Španska pezeta . . . 11,167 11,179 11,167 11,179 Portugalski eskudo . 9,065 9,085 9,065 9,085 Grška drahma 9,266 9,25 9,266 9,25 Avstrijski šiling .... 105,300 105,278 - 105,300 105,278 Francoski frank .... 219,83 219,30 219,83 219,30 Švicarski frank .... 893,12 891,34 893,12 891,34 Japonski jen 10,282 10,333 10,282 10,333 Funt šterling 2313,90 2315,17 2313,90 2315,17 ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 15.7.88 22.7.88 15.7.88 22.7.88 F. šterling zlat 145.000 147.000 Zlato (gram 19.350 19.550 Napoleon 115.000 116.000 Srebro (gram) 331,2 348,4 TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI n -i. Datum Družbe 15.7. 22.7. + -% Alleanza 43.500 44.500 + 2,3 Assitalia 15.350 15.700 + 2,3 BcaComm.lt 2.165 2.240 + 3,5 BcoRoma 5.680 5.992 + 5,5 Bastogi 252 283 +12,3 Benetton 10.550 10.850 + 2,8 NuovoBcoA. 1.515 2.550 +1,4 Cigahotels 4.160 4.420 + 6,2 Cred.lt. 1.090 1.120 + 2,7 CIR 5.470 5.530 +1,1 Eridania 4.370 4.500 + 3,0 Fiatord. 9.390 9.520 +1,4 Fiatrisp. 6.130 5.845 -4,6 Generali 83.890 87.000 +3,7 IFIrisp. 16.475 16.950 +2,9 Iniz. Meta 10.605 10.760 +1,5 Italcable 10.550 11.250 +6,6 Italia Assic. 10.100 10.345 + 2,4 Na borzi prevladuje zmeren optimize in z zadovoljivim obsegom. Borzne s liek 18.7. je skoraj tretjina kotiranih li smo, da se bodo tečaji sorazmern nje zajelo vse sektorje in postalo Pokazatelj MIB se je okrepil za +2°/ ohladita, vendar ostaja še ugodno družbe Standa milanskemu finančnik žil skoraj 1.000 milijard Ur, ki bodo stanje družbe Montedison. Sedaj pri in sicer družb in zavarovalniškega st (V soc r, -l. Datum Družbe 157 22.7. + Italmobiliare 105.200 112.500 + 6,9 Mediobanca 18.650 18.600 -0,3 Montedison or. 1.783 1.820 +2,1 Montedison ris. 881 819 -7,0 Olivetti ord. 9,750 10.050 +3,1 Olivetti priv. 6.240 6.230 -0,2 Pirelli S.p.A. 2.698 2.756 +2,1 RAS 40.005 40.790 + 2,0 Rinascente 4.465 4.410 -1,2 SAI 16.500 17.500 + 6,1 SIP 2.445 2.565 + 4,9 SME 2.051 4.290 +6,4 SNIAViscosa 2.370 2.356 -0,6 Standa 19.960 19.950 - ŠTET 3.398 3.600 +5,9 Toro ord. 17.725 18.450 + 4,1 Toro priv. 11.480 11.890 + 3,6 Unipol 16.010 16.320 +1,9 >m. Pogodbe so sklenjene brez težav eje imajo pozitiven potek. V ponede-Iružb izplačala dividendo. Pričakova-o skrčili. V resnici pa je povpraševa-volan za pozitiven zaključek seje. 'o. V naslednjih dneh se je dejavnost azpoloženje.Novica tedna je prodaja u Berlusconiju, Gardini je zanjo iztr-vsaj delno ublažile težko finančno čakujejo izvedenci še druge odstope iktorja. J. Bradassi letovanju s Tržaško kreditno banko) SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) 15.7. 22.7. Ala..................... 11.601 11.633 America.................. 11.155 11.276 Arca BB.................. 18.643 18.912 Arca RR.................. 11.860 11.811 Arca 27 ................. 9.187 9.330 Aureo ................... 15.289 15.543 Azzurro................. 15.791 16.065 BN-Multifondo........... 10.651 10.803 BN-Rendifondo......... 10.282 10.858 Capitalcredit............ 9.682 9.850 Capitalfit .............. 12.048 12.201 Capitalgest ............. 13.829 14.079 Cashbond ................ 10.216 10.232 Cash Management F. . . 12.348 12.498 Centrale Capital ........ 10.395 10.619 Centrale Global ......... 10.149 10.200 Centrale Reddito...... 10.879 10.901 Commercio Turismo . . . 9.233 9.376 Corona Ferrea ........... 10.429 10.673 Eptabond................. 11.378 11.390 Eptacapital ............. 10.014 10.211 Euro Andromeda .......... 15.158 15.375 Euro Antares............. 12.809 12.862 Euromob. Cap. Fund. . . 9.964 10.135 Euromob. Redd............ 10.506 10.544 Euro Vega................ 11.022 10.583 Fiorino.................. 21.730 22.166 Fondattivo............... 11.085 11.254 Fondersel ............... 24.255 24.697 Fondicri 1 .............. 11.083 11.116 Fondicri 2 .............. 10.107 10.208 15.7. 22.7. Fondimpiego.............. 11.153 11.163 Fondinvest 1 ............ 11.967 11.993 Fondinvest 2.............. 13.715 13.918 Fondo Centrale........... 13.691 13.947 Fondo Profess............. 26.622 27.165 Genercomit................ 15.997 16.284 Genercomit Rend........ 10.550 10.557 Gepporeinvest ............. 9.796 9.956 Gepporend ................ 10.344 10.064 Gestielle B ............... 9.665 9.845 Gestielle M .............. 10.827 10.420 Gestiras................. 17.548 17.612 Imi 2000 ................. 11.445 11.478 Imicapital ............... 22.868 23.286 Imindustria ............... 9.308 9.439 Imirend .................. 13.895 13.961 Interbancaria Azion. . . . 16.273 16.663 Interbancaria Obbl..... 14.017 14.057 Interbancaria Rend. . . . 14.468 14.477 Investire Azion........... 10.188 10.454 Investire Bil............. 10.107 10.265 Lagest Azion.............. 10.657 10.804 Lagest Obb................ 10.347 10.371 Libra .................... 15.713 16.011 Money-Time ............... 10.142 10.180 Multiras................. 16.204 16.473 Nagracapital.............. 13.768 13.828 Nagrarend................. 12.246 12.276 Nordcapital............... 9.595 9.374 Nordfondo................ 11.791 11.821 15.7. 22.7. Phenixfund 9.640 9.776 Primecapital . . 22.428 22.959 Primecash 12.116 12.165 Primeclub Azion . . . . 9.205 9.336 Primeclub Obbl 10.558 10.594 Primerend 17.290 17.561 Promofondo 1 . . 10.121 10.215 Redditosette 14.759 14.839 Rendicredit . . 10.742 10.791 Rendifit 11.299 11.322 Risp. Italia Bil 15.768 15.966 Risp. Italia Redd. . . . 13.672 13.686 Rologest 10.683 10.379 Rolomix 9.834 10.007 Salvadanaio 9.591 9.799 Sforzesco 11.217 11.321 Venture-Time 10.812 11.030 Verde 11.171 11.204 Visconteo 14.640 14.787 TUJI (v dolarjih) Capital Italia 29,00 28,65 Fonditalia 64,27 65,56 Interfund 33,02 33,57 Int. Securities 23,78 24,26 Italfortune 36,92 37,32 Italunion 20,02 Mediolan S. F 30,89 31,71 Rominvest 29,45 Fondo Tre R. Lit 36.355 36.662 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker vvirebars.................................... 107-109,75 Baker elektrolitičen............................ 102,90-108,30 Bakrovi odpadki št. 2...................................... 84 Cink high grade ........................................... 70 Cink elektrolitičen......................... 72,50 - 70,50 Paladij 99,9 ............................................. 131 Platina (v dolarjih za unčo troy).................. 549,50-560 Železni odpadki (v dolarjih za tono) ..................... 122 Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . 769.— London Svinec bel dry fob UK....................... 756.— Aluminij 99,5% ............................................. — Nikelj high purity.......................................... — Jeklo v palicah ............................ 194.— Cinkova pločevina........................... 126.— Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov........ 325 - 320 SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cif) Zemeljski lešniki avgust, september.. 750.— Soja iz Nizozemske avgust, oktober ......... 116.--' Palmovo olje Sumatra avgust, december . . 505 Sončnica avgust, oktober........................ 592 Kokosovo olje Filipini (v dol. za long ton) avgust, september.................. 655.— Laneno olje julij, september ........ 650.— Ricinovo olje (ex tank) julij, september .... 1040.^ ŽITA Winnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž julij...................... Rž oktober.................... Rž december................... Oves julij.................... Oves oktober.................. Oves november................. Ječmen julij.................. Ječmen oktober ............... Ječmen november .............. Pšenica julij................. Pšenica oktober .............. Pšenica november ............. 161.50 163.50 160.50 157.50 121.50 126,30 126.-^ 140,60 140.50 BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) Julij .............................. Oktober ............................ December .......................... Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra................... Giza 45 g........................... SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava ................... Julij .............................. Avgust.............................. September........................... 57,84 57,14 57,70 225,72 216,79 13.230 13.330 13.359 13.690 Bled, kljub živahnemu turističnemu utripu Naravna lepota, ki vsakokrat uiova očara ie n Ve^ bi se spraševati, če vas zanesla tja do pravljično Pori 5 iezera s slovitim otočkom, prav kov ZZnožie slovenskih alpskih oča-n ' tovorimo seveda o Bledu, ki smo n nalbrž že ničkolikokrat obiskali, a vza k l11*3 iemu vsakokrat znova pre-čuri1*16 S svoi° izjemno lepoto. Nič Pri ne®a' smo neštetokrat slišali kr ^l30^0!30 o alpskem biseru: vsako-sp ' l^0 se z glavne prometne žile hotSCaai° proti jezeru, nas hote ali ne-njegova skoraj pravljična j®9] je pocukrana razglednica! Vs l2!?108113 ugotovitev televizijsko čudes (raz)vajene štirinajstletnice se zrT ^0t stvarna- Bled ie i3^0 lep, da i„ skoraj neresničen. In k sreči se Je človek Preden znal pravočasno obrzdati, nar se je preveč vmešal v izredno obiT110 harmonijo tega kraja. Tako se brn °Va*cu Ponudi sicer razvit in do-odr °Preinljen turistični center, ki pa 2n »ala vse svoje naravne krajinske clobCl nOSU, ah 86 bolje, izjemnosti. So-re: ni hoteli visoke kategorije ne mo-p skvariti zasanjane podobe, ki se ■ uJa z gradu in ki pod večer rada Pričara občutek povsem nedoločene- ' Ustavljgnega časa. Vež j)Cut.ek. ki ga prežene dnevni vr-Pieri 1f°^ev obiskovalcev in gostov, izza katerih so nekateri izbrali Bled Vpz.SV°i Iradicionalni kraj letovanja. turicina jih prihaja iz tujine, videti je 'vse več Japoncev, ki so po izbiri ci t l?0Potnih ciljev znani sladokus-d0 . Utll na blejskih sprehajališčih jih tafsk' Sre^aH z nepogrešljivimi fotog-,llril napravami najsodobnejših u ]•kl 1 Pa ie Vratove na jezerski gladini, ali emu ^čut tih t 'ene cej ^ Individualnih gostov, so že pre- b0(jTu usmerjajo objektive v dolge la-Pa Se Peter Ob ^nth, Cltvene Peče6 0Zirai° tja Pr°ti nad jezerom če- gradu. niek nas ne vara, Bled ima v teh tednih dobro zasedene preno- Poleg tradicio- nalniu zmogljivosti, cej x13 mdividualnih (_ ki s asa v veljavi turistični aranžmani, let v.®rnoevropske pa tudi ameriške Vlsčarje pripeljejo s čarterskimi le- talskimi poleti na komaj 35 kilometrov oddaljeno ljubljansko letališče Brnik. Od tam se z udobnimi avtobusi pripeljejo v hotele tega največjega jugoslovanskega alpskega letovišča. In blejski hoteli slovijo kot udobni, zadovoljijo tudi razvajenejšega gosta. Med njimi ima posebno mesto hotel Toplice, katerega ime ni naključno izbrano. V pritličju stavbe na jezerski obali je namreč vrelec tople mineralne vode, ki polni plavalni bazen. S 23 stopinjami Celzija se lahko gostje kopajo vse leto, zdravilna voda pa pomaga pri zdravljenju notranjih organov in živčevja. Poleg termalnega kopališča so tu še savna, prostor za masažo, solarij in salon z razgibalnimi napravami in telovadnimi orodji. Sicer pa se tisti, ki se odloči preživeti kak dan dopusta na Bledu, nikakor ne bo dolgočasil. Poleg kopanja in daljših ali krajših sprehodov ne manj- ka drugih možnosti za aktivne počitnice, predvsem športnih. Poskrbljeno je tudi za razvedrilo: Bled ponuja letno več kot 100 folklornih, športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. Kulturni spomeniki, pestra kulinarična izbira, igralnica, kavarne, bari in diskoteke pa zaokrožajo blejsko turistično ponudbo, katere glavni adut pa po našem prepričanju vendarle ostaja njegova izjemna naravna lepota. V Lignanu več tisoč privezov Lignano ni največje obmorsko letovišče na italijanski obali Jadrana, saj lahko Rimini, Jesolo in Bibione sprejmejo več gostov. Lignano pa je tisto letovišče, v katerem je največ zelenja in tudi tisto, kjer najdeš največ privezov za turistična plovila. Že sedaj imajo v tem kraju 3.500 privezov. V glavnem so to zelo dobro urejena pristanišča, Sabbiadoro, Mariina Uno, Marina di Punta Faro in Apri-lia Marittima. V zadnjih dveh so zgradili tudi počitniške hišice. Z avtom zaviješ v garažo, greš v stanovanje, od tam direktno na pomol, kjer te čaka tvoje plovilo. V gradnji je še peto pristanišče, Marina di Punta Verde, ki so jo zgradili ob Tilmenti. Gre torej za rečno pristanišče. Tu so zgradili popolno turistično naselje s trgovinami. Kdor se na stvari spozna trdi, da je vrednost v Lignanu zasidranih plovil tam pri 300 milijardah lir. Poleg plovil, ki veljajo nekaj desetin milijonov lir so tudi taka, ki so vredna milijardo ali pa še več. Cilj načrtovalcev je imeti kar 5.000 privezov. Najbrž ne bo težav, kajti vsak nov privez je že. vnaprej razprodan. Sicer pa je vsa severna obala Italije polna takih pristanišč. Imamo jih na tržaški obali, v Tržiču, v Gradežu, v Moranu in v Lignanu. Druga taka turistična pristanišča so v Caorlah ter v Jesolu, da o tistih od Benetk dalje niti ne govorimo. Precej je govora o novih turističnih pristaniščih pri Štarancanu in pri Ogleju. V vseh teh pristaniščih je zaposlenih veliko ljudi, največ v delavnicah, ki skrbijo za vzdrževalna dela na ladjah. Veliko pa je tudi ladjedelnic v katerih izdelujejo plovila. Nemci in Avstrijci so zelo zadovoljni, da v neposredni bližini doma (z Dunaja ali iz Miinchna si lahko v Lignanu ali kjerkoli drugje na tej obali v pičlih petih urah vožnje) imajo možnost imeti shranjeno njihovo plovilo. Pomembna pridobitev za arheologijo V oglejskem muzeju na ogled gredelj rimske trgovske ladje Oqj arheološkem muzeju v Ogleju si v posebni sobi lahko iz a^1110 leseni gredelj enajst metrov dolge trgovske ladje pfj iPSega stoletja po našem štetju. Odkrili so jo leta 1972 b0 (2zrču med izkopavanjem temeljev za neko novo stav-'adjp ^hovnjaki so ugotovili, da je bil to gredelj rimske ner! ' hi je služila za prevoz blaga v plitvih vodah lagune v jSfedni bližini Ogleja. hrua' ^a ostankov te stare ladje je bila tesno povezana z šlo v 111 odkritjem, do katerega je v sedemdesetih letih pri-a6kri Sa®ein Ogleju. Ob rečici Natissa, ki teče skozi to vas, arijim rimskim velemestom, so odkrili izkopanine reč-grg trgovskega pristanišča. Arheologi so takrat trdili, da edine znane ostanke trgovskega pristanišča v sredo-stužj m Prostoru. Vsa druga znana rimska pristanišča so kra/ a Predvsem prevozu potnikov, v glavnem vojakov. Ta-sp0'00 odkritju že omenjenega pristanišča je tudi prišlo do ha jp med tamkajšnjo občinsko upravo in arheologi. Obči-podr I?airireč novim stanovanjskim gradnjam namenila tisto bii0 °cie. Načrt so seveda nekoliko spremenili, tako da je skovg3^0806110 sedanjim potrebam kot tudi zahtevam razi- 9a filološki muzej v Ogleju je zares zanimiv. Odprli so doqoriy avstrijskih časih. K sreči v tem kraju ni bilo vojnih k® skv V’ zaradi tega ni bil poškodovan. Vodstvo muzeja ktarvp- samo za muzejske zbirke, ki so v muzejski stavbi, ®c za celo vrsto izkopanin in rimskih objektov, ki so Počd0s.te®. Obiskovalcev je vedno zelo veliko. Tako med taki p^ko sezono, ko so tam predvsem tujci, v glavnem Qhisk letuiej° v Gradežu, kot v drugih mesecih, ko so Šmalci predvsem iz domačih krajev. Piu k^hajst let je bilo treba, da so restavratorji postavili v ladje 1Ski Prost°r leseni gredelj v začetku članka omenjene taj ^.lem P3 se je treba zahvaliti sponzorju, da je finansi-trijsu lzredno pomembno restavratorsko delo. To je indus-ho Podjetje Chimica del Friuli, ki upravlja veliko tovar-Vzbu. ‘Otviscosi. Nov arheološki primerek bo brez dvoma ladje i zaninianje obiskovalcev muzeja v Ogleju, saj takšne ^ zlahka ne najdeš v drugih muzejih. Nov North Terminal v Gatwicku hov n0. kapaciteto devetih milijo-i k°v letno ima nov North tili v v Gatwicku, ki so ga otvo-42 SDrniarcu letošnjega leta. Kar na kljutn l'lemnih mestih ustrežejo iz-'trmjhJ^P.oloikom domače letalske Poslo^itish Airways. V postajnem l®r 0yu Je na voljo obilo trgovin ftee oi^^alnic ter seveda duty V tujinoaelek za potnike namenjene hieti/^^k je po predvidenem pro-Ptoipgt u?° letališče na svetu. Več Ske»n ip, I®3!0 na drugem london-ališču Heathrow, na tretjem pa je letališče J. F. Kennedy v New Yorku. Angleška letalska družba British Airways je letos vsa svoja letala osredotočila v Gatwicku. Letala te družbe povezujejo vsak dan Gatvvick z italijanskimi letališči v Milanu (pet poletov vsak dan), Benetkah, Genovi, Bologni in Neaplju. Potniki prihajajoči iz Italije dobijo hitro zvezo s prekomorskimi kraji. Za turiste so še zlasti zanimivi poleti iz Londona v Orlando na Floridi, na Antiguo, na Barbados, na St. Lucia, na Jamajko, v San Juan de Portorico in v San Diego v Kaliforniji. Iz letališča Gatvvick pridemo zelo hitro v središče Londona. Vlak vozi na tej relaciji vsakih dvajset minut do kolodvora Victoria. Tu imajo tudi sprejemno pisarno za letalske potnike. Upravitelji družbe British Air-ways menijo, da bodo do srede prihodnjega leta povečali število potnikov kar za 20 odstotkov. Že v prihodnjem letu bodo na tem letališču imeli 3,7 milijonov potnikov z letali njihove družbe, dodatnih 2,1 milijona pa potnikov z letali njihove čarterske družbe Caledonian Airways. Polno turistov v Gradežu V Gradežu mrgoli turistov: na peščeni plaži, v toplicah, v hotelih, v gostilnah, zvečer na sprehajališčih. Turistični operaterji trdijo, da je sedaj v Gradežu celo več turistov kot lani v tem času. V starem mestu sredi lagune zlahka ne dobiš parkirnega prostora za svoje vozilo. To se bo poznalo še zlasti danes, ko bodo v Gradež prihrumeli nedeljski izletniki iz Gorice, Trsta ter Furlanije. Prometni policisti bodo imeli polne roke dela z urejanjem prometa. Avtomobilisti pa bodo morali biti zelo potrpežljivi, saj se bodo kolone vozil iz Tržiča ter Ogleja premikale s polževo hitrostjo. Polo. Ljubljenec uspeha. dinCGOnti UL. FLAVIA - VOGAL UL. ROSANDRA 2 - TEL. 284444 - TRST CENTRO SERVIZI USATO DINOCONTI DINOCONTI □ TAKOJŠNJE FINANCIRANJE, REGISTRACIJE IN ZAVAROVANJE NAJUGODNEJŠA CENITEV TVOJEGA STAREGA AVTOMOBILA LLr?! ČLAN ZDRUŽENJA INDUSTRIJCEV k COMCESSMNNa MJTO > nnBEsrr ČmS volkswagen Y// je vreden zaupanja. Tenis: po drugem dnevu polfinala Davisovega pokala Kolesarstvo: Tour de France ZRN - Švedska verjetni finale DORTMUND — Po drugem dnevu polfinalnega tekmovanja za Davisov pokal je že znano, da si je moštvo ZRN zagotovilo svojo tretjo udeležbo v finalu te prestižne teniške prireditve. V igri dvojic sta Becker in Jelen po dolgotrajni, privlačni in naporni borbi za mrežo le strla odpor jugoslovanskega para Živojinovič - Ivaniševič. Bil je to maratonski dvoboj, ki je trajal 3 ure 52 minut in med katerim je prišlo do tolikih preobratov, da je številno občinstvo lahko uživalo in spremljalo številne atraktivne poteze. Zmaga je pripadla Borisu Beckerju in Eriku Jelenu s 3:2 (5:7, 4:6, 6:1, 11:9 in 9:7), vendar je vredno opozoriti na dejstvo, da sta bila Slobodan Živojinovič in Goran Ivaniševič celo na pragu zmage, predvsem, zaradi odlične igre, ki sta jo prikazala v prvih dveh setih. Močan vtis je pri opazovalcih ustvaril predvsem komaj 17-letni Spličan Ivaniševič, ki je ves čas dvoboja igral brez večjih nihanj in zelo učinkovito, v slogu pravega veterana. Ob njem je Živojinovič samo potrdil vse svoje že znane kvalitete. Jugoslovanska teniška igralca sta klonila v drugi polovici tekme, ko sta do izraza prišli boljša vzdržljivost in psihofizična priprava nemškega para. To je bilo bržkone odločujoče, saj sta Jugoslovana bila v rahli prednosti nad domačinoma vse do trenutka, ko je nastopila utrujenost, ki sta jo nemška asa ustrezneje prenašala. Verjetno sta Živojinovič in Ivaniševič vložila celo preveč energetskih rezerv v prva dva seta, ki sta ju tudi osvojila, medtem ko sta v tretjem setu zabeležila znaten padec storilnosti in Becker ter Jelen sta igrala praktično brez odpora na drugi strani. Ravnovesje se je znova vzpostavilo v četrtem in petem setu, ko sta bila Zahodna Nemca za odtenek boljša od gostujočega para. Na sporedu bosta sedaj še dva preostala dvoboja posameznikov. Becker se bo pomeril s Prpičem, ki je v prvem dnevu dalj časa uspešno kljuboval Jelenu, Živojinovič pa se bo spopadel prav z nemškim igralcem št. 2. Jugoslavija je tako izločena po polfinalu in danes bosta Živojinovič in Prpič poskušala iztržiti vsaj prestižno zmago, čeprav je na dlani, da zapuščajo Jugoslovani tekmovanje z dvignjeno glavo. Po prvem dnevu drugega polfinala, ki poteka na Švedskem med domačo reprezentanco in Francijo, vodijo Švedi z 2:0. Obe tekmi sta potekali pod hudim nalivom. V prvem srečanju je Wilander premagal Noaha 3:2 (2:6, 13:11, 6:3, 3:6 in 6:0), nato pa je Edberg odpravil Leconteja s 3:2 (6:4, 6:4, 8:10, 3:6 in 6:4). Odločitev bo torej padla danes, v igri dvojic. V finalu se bodo po vsej verjetnostni torej srečali Zahodni Nemci in Švedi. Na papirju naj bi bili favoriti Švedi (ki sicer morajo še osvojiti tretjo točko proti trdoživim Francozom), ki imajo celo vrsto vrhunskih tenisačev (Edberg, Wilander, Jarryd, Karlsson), medtem ko se ZRN opira predvsem na eksplozivnost mledega Borisa Beckerja, ki pa je na svetovnih teniških lestvicah nižje tako od Wilanderja kot tudi Edberga. Sicer pa je Davisov pokal vedno velika »loterija«... Po etapi na kronometer Delgado povečal prednost SANTENAV — Skoraj nepoznani španski kolesar Juan Martinez-Oliver je osvojil včerajšnjo 21., predzadnjo etapo na kronometer letošnje dirke po Franciji, ki se bo končala danes z zmagoslavjem Pedra Delgada. Martinez, ki se je podal na progo z visoko startno številko, je docela izkoristil ugodne vremenske razmere in je tako nepričakovano osvojil to etapo. Junak tudi včerajšnje tekme pa je bil Španec Pedro Delgado, ki je startal kot zadnji, dokazal pa je, kljub hudi vročini, da je zaslužen zmagovalec na letošnjem Touru. Delgado je bil še po 40 km prvi, toda v končnem delu je nekoliko popustil in se je tako moral zadovoljiti s četrtim mestom. _ Pred njim sta se namreč uvrstila še Švicar Rominger in Čehoslovak Jurco. Zelo dobro se je včeraj obnesel tudi Italijan Roberto Visentini, ki je osvojil šesto mesto. Vrstni red 21. etape na kronometer (46 km v okolici Santenaya): 1. Martinez - ^Oliver (Šp.) 1.02'37"970; 2. Rominger (Švi.) po 4"; 3. Jurco (ČSSR) 5": 4. Delgado (Šp.) 11"; 5. Kuum (N°rj 58"; 6. Visentini (It.) 10’5"; 7. Wils°n (Avs.) T27”; 8. Vates (VB) 1'29"; 9. Breu; kink (Niz.) 1'36"; 10. Blanco (Šp.) I'44' 20. Rooks (Niz.) 2'26". - , Skupna lestvica: 1. Delgado (SPj^ 79.36"24; 2. Rooks (Niz.) 7T3"; 3. Parra (Kol.) 9'58"; 4. Bauer (Kan.) 12T5; 5. p°; yer (Fr.) 14'04"; 6. Herrera (Kol.) I4?"1 7. Pensec (Fr.) 16'52"; 8. Pino (SP4 18'36"; 9. Winnen (Niz.) 19T2"; ‘uj Roux (Fr.) 20'08"; 11. Theunisse (N^) 22'46"; 12. Breukink (Niz.) 23'06'; Cubino (Šp.) 23'46"; 14. Criquieli°“ (Bel.) 24'32"; 15. Hampsten (ZDA' 26'00"; 22. Visentini (It.) 33'23". Kolesarstvo: danes trofeja Matteotti PESCARA — Danes bo na spored« v okolici Pescare kolesarska trofe) Matteotti, keterega se bodo udeleži vsi najboljši italijanski kolesarji z izje mo »Francozov« Bugna, Bontempij8 1 Visentinija. Avtomobilizem: VN Zahodne Nemčije Kot vedno: Senna in Prost Nogomet: v polnem teku priprave na prvenstvo Znane skupine za italijanski pokal HOCKENHEIM (ZRN) — Brazilski pilot Ayrton Senna bo danes startal v prvi vrsti na avtomobilski VN Zahodne Nemčije, ki bo danes na dirkališču v Hockenheimu. Nihče od ostalih pilotov ni namreč včeraj izboljšal petkovega rezultata Ayrtona Senne. Ob Brazilcu bo, kajpak, startal Francoz Alain Prost, tako da je tudi danes pričakovati veliko slavje McLarnovih pilotov. V drugi vrsti bosta Ferrarijeva pilota Berger in Alboreto, v tretji pa svetovni prvak, Brazilec Piguet in Italijan Alessandro Nannini. TAKO DANES NA STARTU PRVA VRSTA: Senna (Braz.) mcla-ren 1'44"956; Prost (Fr.) mclaren 1’44"873; DRUGA VRSTA: Berger (Av.) ferrari r46"115; Alboreto (It.) ferrari 1'47"154; TRETJA VRSTA: Piguet (Braz.) lotus 1'47"681; Nannini (It.) 1'48"208; ČETRTA VRSTA: Capelli (It.) march T48"703; Nakajima (Jap.) lotus T48"781; PETA VRSTA: Boutsen (Bel.) benetton T48"837; Gugelmin (Braz.) march 1'49"511. ŠESTA VRSTA: Man-sell (VB) williams 1'49"880; Warwick (VB) arrows 1'50"459; SEDMA VRSTA: Patrese (It.) williams 1'50"719; De Ce-saris (It.) rial ford T51"004. Današnjo tekmo bosta neposredno (ob 14.30) posredovali tako italijanska (na 2. sporedu) kot koprska televizija. Motociklizem: VN Francije Po predvidevanjih LE CASTELLET Na včerajšnjih poskusnih vožnjah velike nagrade Francije v Le Castelletu je vse potekalo več ali manj po predvidevanjih. Le v pollitrskem razredu je lahno poškodovani Lawson nekoliko zatajil, medtem ko sta bila najhitrejša Christian Sarron in Gardner. V četrtlitrskem razredu je bil najboljši Dominigue Sarron pred Ponskom, v razredu do 125 ccm pa je bil najhitrejši Italijan Gianola. VRSTNI RED NA STARTU POLLITRSKI RAZRED: 1. C. Sarron (Fr., yamaha) T58"8i; 2. Gardner (Avs., honda) T59"68; 3. Lawson (ZDA, yama-ha) 2'00"06. ČETRTLITRSKI RAZRED: 1. D. Sarron (Fr., honda) 2'04"03; 2. Pons (Šp., honda) 2'04"06; 3. Comu (Švi., honda) 2'04"19. DO 125 CCM: 1. Gianola (It., honda) 2T4"78; 2. Martinez (Šp., derbi) 2T4"96; 3. Prein (ZRN, honda) 2T5"86. Italijanska nogometna zveza je objavila sestavo skupin , in koledar prve faze tekmovanja za italijanski pokal, na katerem nastopa skupno 48 moštev (18 prvoligašev, 20 drugoligašev in 10 tretjeliga-šev). Tudi drugače pa je svet italijanskega nogometa v teh dneh že brez tega precej razgiban. Včeraj so se npr. zbrali nogometaši štirih italijanskih vodilnih klubov Milana, Juventusa, Interja in Rome, poleg tega pa so z delom začeli tudi v Pescari, Piši, Comu in Bologni. Nogometaši Torina so odpotovali na priprave v Saint Vincent, medtem ko se bo vodstvo Avel-lina odpravilo v Rim na zvezni sedež, kjer bodo skušali »izprositi« udeležbo na drugoligaškem prvenstvu, kljub klubski pasivni bilanci. Javnost je v teh dneh vsekakor zainteresirana predvsem za novo polemiko, ki je izbruhnila v notranjosti Napolija po zadnjih, tokrat nedvoumnih izjavah Ma-radone na račun trenerja Bianchija. Ma-radona je iz Merana, kjer se mudi na po-in predsezonskem zdravljenju, izrekel, da so igralci takoj po sezoni od predsednika Ferlaina pisno zahtevali zamenjavo trenerja in da jim je ta »odobril« vlogo, potem pa ravnal drugače. Trener Bianchi pa je povedal, da je dobesedno sit vsega in da bo kmalu tudi sam spregovoril, Maradona pa naj ravna tako, kot mora profesionalni nogometaš. Naj še navedemo, da je poslanec KD Gianni Rivera zahteval v poslanski zbornici razpravo za sprejetje zakonskega osnutka Vassalli-Carraro ki predvideva zaporne in denarne kazni za vsakogar, ki je vpleten v nedovoljene športne stave in v katerokoli obliko neposrednega in posrednega potvarjanja športnih dogodkov. Italijanska nogometna zveza pa je še najavila, da bodo v sredo objavili letošnja koledarja prvo- in drugoligaškega prvenstva. SPORED 1. KOLA ITALIJANSKEGA POKALA (21. 8. 1988): SKUPINA 1: Asco-li - Reggina; Monopoli - Brescia; Parma -Inter. SKUPINA 2: Cesena - Udinese; Triestina - Torino; Foggia - Catanzaro. SKUPINA 3: Messina - Campobasso; Milan - Licata; Pescara - Lazio. SKUPINA 4: Atalanta - Taranto; Cosenza - Juventus; Vicenza - Verona. SKUPINA 5: Como -Monza; Piacenza - Empoli; Prato - Roma. SKUPINA 6: Ancona - Piša; Genoa - Fio-rentina; X (Avellino?) - Virescit. SKUPINA 7: Barletta - Bari; Sambenedettese -Bologna; Spezia - Napoli. SKUPINA 8: Arezzo - Sampdoria; Cremonese - Medena; Padova - Lecce. V sredo v Bazovici Zbor nogometašev Triestine TRST — Nogometno moštvo tine, ki je letos nazadovalo v C-l Mv bo začelo treninge v sredo, 27. t. Triestina bo trenirala na nogometn8® igrišču bazoviške Zarje, s katero 8 igrala tudi svojo prvo prvenstven tekmo, in sicer 7. avgusta. Sklicani nogometaši za 27. t. m- sa VRATARJI: Cortiula, Attruia, Valzah0' BRANILCI: Costantini, Cerone, P0:°_ nia, Poletto, Tiberio, Carnecca, nese, Mansutti. VEZNI IGRALCI: Pf’ pais, Casaroli, Danelutti, Schiral8« Marchesan, Pasgualini, Casonato, DuS soni. NAPADALCI: De Falco, Sim8; netta, Ispiro, Luče, Braico. TREN£“' Lombardo. Med sklicanimi ni vratarja Gandin1 ja, veznega igralca Dal Praja in nap8' dalca Strappe, ki čakajo na transfer. . Po prijateljski tekmi z Zarjo bo Tr!; estina igrala proti Maianu (9. 8. v M81' anu), proti Palermu (12. 8. doma) 111 proti Monfalconeju (18. 8. v Tržiču). 8. bo Triestina igrala prvo tekm° okviru italijanskega pokala, in t0 skupini s Torinom, z Udinesejeffl' Ceseno, Catanzarom in Foggio. Atletika: selekcije v Indianapolisu Griffithova spet odlična: 21 ”77 na 200 m INDIANAPOLIS — Predzadnji dan ameriških selekcij za OI v Seulu je Florence Griffith Joyner spet dokazala, da je trenutno najboljša sprinterka na svetu. Že v kvalifikacijah na 200 m je namreč dosegla odličen čas 21"77, kar je le šest stotink slabše od svetovnega rekorda Vzhodnih Nemk Marite Koch in Heike Drechsler. V današnjem polfinalu in finalu je pričakovati nov podvig te odlične ameriške sprin-terke. V finalu na 100 m ovire je nepričakovano zmagala Jacgueline Hum-phrey, medtem ko je zmagovalka na OI v Los Angelesu Benita Fitzgerald Brown izločena. Na 3.000 m zapreke si je veteran, 34-letni Marsh že četrtič prislužil nastop na OI. REZULTATI 3.000 m zapreke finale): 1. Abshire 8'23"64; 2. Marsh 8'24"21; 3. Diemer 8'24"40. 100 m ovire (ženske, finale): 1. Humphrey 12"88; 2. Devers 12"90; 3. Martin 12"93; 4. Brown 12"94; 5. McKenzie 13"01. 10.000 m (ženske, finale): 1. Nelson 31'51"27; 2. Larrieu-Smith 32'03"63; 3. Jennings 32'07"74. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da so v teku prijave za poletne priprave vsak dan pri vratarju Borovega športnega centra na »1. maju«. Telefon 51377. TPK SIRENA Zaradi stroškov, ki jih v tem obdobju zahteva povečana društvena dejavnost, glavni odbor naproša člane, da do 31. t. m. poravnajo članarino na sedežu društva ali po tekočem računu TKB. ZSŠDI — NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA organizira namiznoteniški tečaj za začetnike. Tečaj bo v Športnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra 1988. Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304), v jutranjih urah. Košarka: premiki pri goriškem prvoligašu Odhod Biaggija in Bobicchia Po nakupu temnopoltega centra Cedrica Hordgesa je prišlo v okviru goriš-kega prvoligaša še do nekaterih manjših premikov. Ekipo sta namreč zapustila, kakor je bilo sicer predvidljivo, playmakerja Biaggi, ki bo v naslednji sezoni branil barve Cukija iz Mester, ki je izpadel v B-l ligo, ter Tržačan Bobicchio, ki se je v lanskem prvenstvu vse prej kot izkazal. Slednji bo nastopal tudi v B-l ligi, in sicer pri Dockstepu iz Montegranara. Te so trenutno zadnje novosti pri goriški ekipi, ostajata pa odprti še vedno dve vprašanji: o drugem tujem igralcu ter o sponsorju. Kar se tiče tujca, se vodstvo še vedno dogovarja z Aleksinasom, ki po lanskem dobrem prvenstvu zahteva več denarja, že naslednji teden pa se bo vodstvo odločilo za potrditev ali ne težkega ameriškega centra. Glede sponsorja ni nobene novosti, govori pa se o povratku San Benedetta. •FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 65134/5 Tx: 461012 FARGO I Fax (040) 69490 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 -------- Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka Pršut «SAN DANIELE» sušen nad 12 mesecev Pršut «PARMA» sušen nad 12 mesecev Pršut «SAURIS» sušen nad 12 mesecev Pršut «NAZIONALE» Parma sušen nad 9 mesecev Pršut «MEC» sušen nad 7 mesecev Pršut v kosih pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. DUkE grandi marche J^^ORSKI DNEVNIK — 24. julija 1988 ŠpOrt □ stran 15 Jutri na Liesah se konča 4. turnir v malem nogometu Kakovostna igra in veliko občinstva Jutri zvečer ob 20. uri se zaključi na Liesah 4. turnir v malem nogometu, ki ga prireja domače športno društvo. Za prvo mesto se bosta borili ekipi Polisportiva Tribil iz Srednjega in Legno piu iz Klodiča. Ekipi sta se uvrstili v finale z nemajhnimi napori, saj je bila večina od 16 ekip, ki so se turnirja udeležili, tehnično dobro pripravljenih in močnih. Vse ekipe so sestavljali domači nogometaši, ki med letom igrajo v raznih ekipah Nadiških dolin, razen dveh, in sicer Interclub Cividale ter Apicoltura Cantoni Clenia, v katerih so bili nogometaši iz Tolmina v prvi, iz Kobarida v drugi. Že lani so na turnirju sodelavali prijatelji iz sosednje Tolminske, njihova prisotnost pa se jeletos povečala, kar kaže na razvoj sodelovanja na športnem področju v tem obmejnem pasu, kot po drugi strani potrjuje tudi turnir v malem nogometu, ki ga prirejajo v Livku, trajal bo tri dni (danes v soboto, 30., in nedeljo, 31. t. m.), se ga udeležuje 32 ekip, od katerih je 12 iz Nadiških dolin. Toda vrnimo se na lieški turnir. Naj takoj povemo, da gre za največjo poletno športno prireditev, ki iz leta v leto raste. Tako je bila tudi letos, ob vsaki tekmi, izredno številna publika. Seveda je k temu prispevalo tudi dejstvo, da so se lahko domači igralci pomerili v nogometu tudi s sosedi, predvsem pa dejstvo, da je v ekipi Polisportiva Tribil igral bivši kapetan državne ekipe Peruja in igralec. Avellina in Udineseja, Geronimo Barbadillo. Prav ta ekipa, ki bo igrala v finalu, je bila med najmočnejšimi, vendar je v polfinalu, ko se je srečala z igralci Intercluba Cividale, imela največ problemov in je le s težavo in z rahlo pomočjo sodnika zmagala. Sodeč po tehnični pripravljenosti in kvaliteto nogometa, ki so ga nudili publiki, bi bilo prav to srečanje idealno za finale. Na zgornji sliki moštvo Polisportive Tribil, v kateri nastopa tudi bivši kapetan državne reprezentance Peruja, bivši nogometaš Avellina in Udineseja Barbadillo, ter spodaj ekipa Intercluba iz Čedada. Vaš prapor: pri šijj Ocenjevanju letošnje sezone na-tlidi i1®0! brskih društev smo stopili ga 7 Narjana Bevčarja, odgovorne-Dra J0 panogo pri KŠD Naš prapor. st0 iU.stv°' ki ga predstavljaš, že vr-^ošk so<*eluje z Valom na področju jo ,Ke °dbojke. Združene ekipe ima-njuja „Sabo veliko uspehov. Kako oce-t^s potek letošnje sezone? najprej omejim na ekipo, ki da gra a v k moški diviziji, naj povem, cjjSk 0 nastopili predvsem v rekrea-ti0rne namene. Ekipo so namreč veči-li 2 a Ustavljali igralci, ki so preneha-sterk *avno dejavnostjo, tako da ta še-bjc;j a ni imela kakšnih posebnih am-venM fflede na to, smo v teku pr-Post Va Pntrdili, da sodimo med boljše stvn ve ln končno peto mesto to dej- U Sčlv'~ ... ArS Vo r a Samo potrjuje.« ,anska ekipa Vala je izpadla iz jj-p He. Kaj sedaj? bQrn renutno smo še v dvomu, ali D j, 0 s Pomlajeno postavo nastopili v Ttpfl1' ali bomo nadaljevali v C-2 ligi. lini fa 1® namreč povedati, da tudi v D ko^ntje niso najbolje igrali in so ob l2D n,, predvsem zaradi neizkušenosti, ;Padli. , - V drugem delu so bolje igrali Prejnboievall d zmag, kar pa je bilo •deri x0, da bi si zagotovili obstanek raj j cetrtoligaši. Ekipo je letos treni-Vji Vatl Markič, ki je zelo dobro opra-do vVoi° dolžnost. Na fante je pozitiv-l^n Plival, dal jim je kakovostno pod- ln ■ tehničnem znanju so zagoto- rijsi^Predovali. Prav v tem je sedaj liga dilema. Menda bo za te fante C-2 bo-i 1® prehuda preizkušnja, čeravno So v°,ekipo ojačili nekateri igralci, ki V ‘adski sezoni nastopili v C-l ligi. st^jkor nam ni še jasno, če lahko Pri am° neposredno iz D lige. V tem ,®ru bi se odpovedali C-2 ligi in l>i n ° PrePustili ekipi iz Vidma, ta pa am v bodoče vrnila uslugo. Sicer o dilema okrog vpisa v ligo Ekipa Našega prapora, ki je letos nastopala v D ligi tem se bomo morali pogovoriti najprej z odbojkarsko zvezo in šele kasneje skleniti, katero pot ubrati.« Kako se pripravljate na novo sezono? »Po poletnem dopustu bomo takoj pričeli s pripravami. Mladinske ekipe bodo najprej trenirale v Tolminu, za člansko ekipo pa nismo še določili kraja in čas za začetek prvih treningov.« Med uspehi v letošnji sezoni gre omeniti prvo mesto ekipe v prvenstvu under 18. Kako ocenjuješ ta dosežek, ki istočasno postavlja v ospredje vprašanje združevanja? »Vsekakor dobro. Naši predstavniki so namreč v tem prvenstvu osvojili pokrajinski naslov in se udeležili deželnega finala, kjer so po petih setih kakovostne igre klonili pred videmskimi vrstniki. Glede združevanja pa bi rad povedal naslednje: naša skrb bi morala biti predvsem ta, da sestavimo izredno kakovostno člansko postavo, ki bi bila za zgled mlajšim, hkrati pa bi bila odraz tega, kar je najboljšega v našem odbojkarskem gibanju. Ostale ekipe pa bi morale biti tudi precej dobre, da bi zagotavljale zamenjavo igralcev v prvem moštvu. Ta načrt sicer že uresničujemo, vendar bi širše zasnovano delo prispevalo k boljšim in vidnejšim uspehom«, (mj) -V . . '• • r T ■■ ■ - V'' ‘ ■ ... ' : . *V . ' s *;*. *• ■' 4" ■ ■ ... ' .-.A.-.; N' ■ ■ -V: ■ ... /*- ' ^ Dušan Jelinčič Zvezdnate noči Utrinki iz Karakoruma Ni pravičnih zgodovinarjev! Ne v zgodovinopisju ne v taki malenkosti, kot je alpinizem. Alpinizem, ki ni malenkost. Ta trenutek je štirinajsterici fantov, oziroma, prisotna je tudi Mica, Andrejeva žena, alpinizem najvažnejša stvar na svetu. Ta svet pa sem ta trenutek jaz. Zato je prav, da sedaj Viki piše knjigo, s katero bo popravil neko krivico, oziroma bo preprečil, da se bo neka krivica zgodila. Razglednice Kaj pa počenjam jaz? Pišem razglednice. In to ni niti banalnejše od Vikijevega pisanja knjige. Ni ne lepše ne grše, ne temnejše ne svetlejše, le različno je. Vendar je teh razglednic mnogo, ogromno. Cela gora jih je, ta trenutek so ves moj svet. Ta trenutek so moje najvažnejše opravilo, ki ga bom moral opraviti čim bolje. Živeti bom moral ta trenutek, se v ta trenutek posvetiti, da bom kos tej težki nalogi. Ker je ta naloga težka. Ni lažja od osvojitve vrha. To bo postalo naporno točno tisti trenutek, tisto obdobje, tisto sekundo, tisto uro, ko se bom povzpenjal po zasneženih ve-sinah. Kup razglednic. Sedemdeset jih je. Žal se ne bom mogel posvetiti vsakemu posamezniku, ki v meni zaživi v obliki barvane kartice, in bom moral razglednice pisati rutinsko. Kako lepo bi bilo, da bi se lahko v vsakega, ki mu pošljem pozdrav iz daljnih krajev, zamislil, si ga pričaral, se z njim duhovno pogovoril. Kako lepo bi bilo, da bi vsakemu napisal prisrčen stavek, ki je namenjen le njemu. Vendar pa je ura že polnoč, jaz imam pred sabo sedemdeset razglednic, ki čakajo le na to, da jim dam vsebino, jutri zjutraj pa bom vstal že ob štirih. Toda zakaj toliko razglednic? Hočem verjeti v to, da osrečim, pa čeprav le za kratek čas, toliko ljudi, ki vame zaupajo, ki me imajo radi, ki me spoštujejo, ljudi, s katerimi delim svoj vsakdan... doma. In zato je prav, da jih toliko pišem. Ljudem lahko še tako neznaten pobarvan kos papirja, ki ga imenujemo kartica, spremeni siv, turoben dan v svetlejši in malo lepši in bolj optimistični danes. Ena majhna kartica, in prav zato jih moram toliko odposlati. Račune je konec koncev treba polagati vedno doma. Doma je treba popravljati zamere, izglajeva-ti majhne spore, ki se lahko po nekih čudnih kemičnih reakcijah, ne da bi eden od dveh sprtih sploh to vedel, spremenijo v velike, doma je treba... živeti, tu pa pisati razglednice in sam s seboj sem zadovoljen, da na to gledam tako nekritično. Higiena Ob štirih je Viki, ki je očitno spal le kako urico, točno kot jaz, ki sem zadremal približno ob treh, odprl vrata v sobo ter mirno rekel gremo. Ta »gremo« sem razumel le malo potem. Tu namreč ni bilo razlike med uro vstajanja in uro... odhoda. Ob tej besedi sem se v trenutku zdrznil ter planil iz postelje in že iskal pot proti kopalnici. Vendar pa sem bil v skupini edini, ki sem to počenjal. Tomo in Silvo sta še spala naprej, vendar le nekaj minut, nato sta še onadva planila pokonci. Le za trenutek sta pogledala naokrog, vzela težak nahrbtnik, se odpravila proti majhnim tovornjakom, ki so že bili pripravljeni na odhod, ter... bila pripravljena na odhod. V redu... in jutranje umivanje, tuširanje, zajtrk in druga odvečna navlaka »civiliziranega sveta«? In »higienski pristop k stvari«? In higiena sama? Kaj civilizirani svet ne teoretizira na široko, da je eden najvažnejših dosežkov modernega življenja pra\ ta, higiena? In da se na tak način izognemo strašnim boleznim, neprimernim duhovom (smradom), (Vpr.: zakaj pa so pravzaprav neprimerni? Odg.: ker imamo tako lepa in svetlikajoča se stanovanja, da telesni smrad oziroma smrad nogavic prav res ne spada vanje. P.S.: Zdravnik Žare med zdravljenjem nosačev od smrada nogavic še ni nihče umrl, pa niti kuge ni staknil), družbeno nedovljenim konvencijam itd. itd... Saj je umazanija grda, podla in škodljiva. Tako nas učijo. Jaz pa vem, da se bom tu, v Karakorumu, naučil, da je čisto obratno. In kot dokaz za to navajam svoje prepričanje, da ne bomo ne Tomo ne Silvo pa niti ne... jaz umrli od umazanije. Mraz Torej umazani smo zaorali v novi dan. Na razpolago smo imeli štiri majhne tovornjake. Naključno smo se na enem znašli jaz, Tomo, Matevž, Bogdan, Rado, Žare. Vsem je bilo očitno popolnoma isto, kdo je s tabo na tovornjaku, kdo je s tabo v šotoru, kdo gre s tabo po nakupih, kdo sedi pri tebi v letalu, celo kdo s teboj lazi na goro. In sedaj pomisli, kako je doma, ko se ti zdi važno celo, kdo bo s teboj na tisti kratki, nekajminutni progi, kite bo pripeljala - recimo - na šagro ob sobotah zvečer, na kopanje ob nedeljah zjutraj, na večerjo s kolegi kadarkoli, na delovno potovanje kamorkoli, ni važno kdaj. Kako lep občutek je to. tjw vseh mogočih področjih se ob meji, na meji in za SkJ° srečujejo najrazličnejše delegacije in predstavništva, la J^l vedno so tiskovna poročila in tudi drugačna sporoči-tlov * V vrtincu volilnega cirkusa ne gre brez pisanih balončkov ATLANTA — Politične konvencije so v ZDA - pa ne mislite, da samo tam - pravi cirkus. Koreografija, ki spremlja dogajanje, je komplicirana in spominja, vsaj po vloženem trudu, na broadwayske glasbene komedije, ko je na tisoče plesalcev v ekstravagantnih oblekah omamljalo žrtve velike depresije. Borzni krah je časovno sicer že daleč, Reaganova politika pa je odprla nekaj globokih vrzeli, ki so dejansko spravile ameriško družbo osemdesetih let na rob krize. Razočaranim, slabo zavarovanim, socialno zanemarjenim, zapostavljenim ljudem je treba zato nuditi politični spektakel, ki mu ni para. Pisani balončki (v demokratskem primeru plavi, beli in rdeči) jim morajo deže- vati na glave, godbe na pihala jim morajo poživiti narodnostnostrankar-ski čut, prisotnost političnih in filmskih zvezd pa jim mora potrditi, da je konvencija res vrhunsko zasedanje, enkratna prireditev, pravi cirkus. Res je tako in mediji, ki so v ZDA pravi lastniki »oblasti«, so to že zdavnaj odkrili in se voljno podrejajo cirkuškim pravilom. Novinarji in televizijski reporterji živijo v prikolicah, ki so parkirane pred vhodom velikanskih športnih palač, v katerih je pisana politična arena. Atlanta, sedež demokratske konvenicje, pa je tokrat spominajala celo na Saint Louis v začetku stoletja, ko je bilo mesto sedež svetovne razstave. Zbiranje tisočih demokratov je b1 za mesto tudi enkratna priložnost, a je postavilo v izložbo vse, kar je Ia.. ko šlo v prodajo, od majic, na kater so bile natisnjene politične parole obrazi vsemogočih kandidatov do n običajnih turističnih točk. Da naved ^ mo samo en primer, ki bo, ReageS na čast, filmskega značaja: deleQal demokratskega vrha so kar drli n j kraj (v Peachtree Streetu), kjer je ne^ taxi povozil Margaret Mitchell°v]j nesrečno avtorico knjige V vrtincu. . vrtincu pa je bil tudi film, ki je ^ deležen največjega uspeha, pa čepr° je vsem dobro znano, da ga poznol še vrabci na strehi. Cirkus še ne P° meni, da mora biti prireditev origin0 Prezrta moč »najšibkejšega« krila Dukakisove stranke Demokratske dame ATLANTA — Ameriška politika se težko privaja »na rabo« ženskega spola. Dame, s katerimi imajo politiki kaj opraviti so lahko le »soproge« ali »ljubice«, prve so tiste, ki podpirajo kandidate vse do morebitne izvolitve na vodstvo države, »ljubice« pa so predstavnice ženskega spola (od Marilyne do Donne Rice), ki kandidate lahko pogubijo. Komaj zaključena konvencija demokratske stranke je ponovno dokazala, da je ženski kotiček še vedno skromen in zaprašen. Ženski spol je kot Pepelka, pa čeprav bi morali najbrž govoriti o Sneguljčici, saj so letošnje primarne volitve pričele v znamenju »sedmih palčkov«. Zato je presenetljivo, da je nekaj ne prav rosno mladih dam le prišlo do govorniškega odra, in da je bila ena celo počaščena s tem, da je prebrala uvodni govor, kar se je zgodilo le dvakrat v 160 letih. Morda se je premalo pisalo o tem, da bo letos med volilci kar 10 milijonov več žensk. V tej luči je najbrž le zanimivo, da so demokratski »osli« (to sploh ni psovka, pač pa njihov simbol) določili tri zvezdice atlantske konvencije. Ena se je predajala uspavalnim sredstvom, druga je pijančevala, tretja pa je bila žrtev posilstva. Med njimi se še najbolj blešči Židinja Kitty, Dukakisova soproga, ki bi znala kdaj še preglasiti moža, ko bi ta res prišel do fotelja v Beli hiši. Prav tako bojevita je tudi Ann Richards, ki običajno upravlja državne proračune v vrednosti 200.000 milijard lir. Najbolj »peklenska« pa je menda Susan Estrich, ki ji strankarski kolegi pravijo »čarovnica«, ko so strpni, »zver«, ko so hudi, »psica«, ko je ne prenesejo več. Sama se zna vsekakor dobro braniti, saj je nekemu fotografu zabrusila »Slikaj obraz in ne zadnjice, trapa!«. »Konvencija je za ljudi ki nimajo kaj povedati« ATLANTA — Uradni kandidat »oslovske« strank® je Grk, ki se krepko trudi, da bi si pridobil simpatij® Američanov. Ali bo kdaj za predsednika, je zaenkrp* znano le zvezdam, smrtniki pa si lahko privošči]0 nekaj pikrih pripomb na »fanta«, ki se poteguje za Belo hišo. »Kdor je tako nor, da se muči v volilni kampanji; da bi postal predsednik, ne bi smel nikoli postati predsednik,« je modro dognal pisatelj Saul Bello'*'-Republikanski komentator Pat Buchanan, ki očitno ne ljubi Dukakisa, je izjavil: »Nekateri se rodij0 plitvi, Dukakis pa je moral študirati v Harvardu, da je lahko to postal.« Demokratski tabor pa je njemu in njegovim somišljenikom vrnil milo za drago in tako je nastalp »misel«: »Osem let Reaganove vlade je bil največji uspeh obrtnega balzamiranja, od Tutankamonovih časov.« »Balzamatorji« so se sicer krepko potrudil' tudi z Nancy, tega pa Američani ne omenjajo radi-saj so jo pred nedavnim proglasili za najbolj Pr*" ljubljeno damo v državi. O konvencijah so spregovorili tudi komiki, ki s* pač služijo kruh tako, da gradijo ironične misli' Fred Allen si lasti avtorske pravice globokega razmišljanja: »Politična konvencija je odlična televizijska prireditev. Televizija je namreč medij za ljudi> ki nimajo kaj povedati, gledajo pa jih ljudje, ki nimajo kaj delati.« Renzo Arbore bi nam najbrž svetoval, naj se ob tem primerno zamislimo. Mlada leta uradnega kandidata v znamenju domače tradicije Slika je iz leta 1940, ko je bil demokratski kandidat Dukakis še rosno mlad in je še dovolil, da ga slikajo v tradicionalni narodni noši. Te slike bodo najbrž še posebno veseli v Grčiji, ker so že trdno prepričani, da bo Miki premagal Busha (Telefoto AP) "...barvni televizor za plačilo na obroke in EN MILIJON v gotovini...” Ta gospod je zadovoljen, ker je kupil v trgovini Universaltecnica barvni TV za 500 tisoč lir na obroke. Zapušča trgovino s televizorjem v roki in ENIM MILIJONOM lir v žepu. Vračal bo na obroke po 38.600 lir mesečno šele po poletnem dopustu. To je samo en primer kako lahko koristite ugodnosti, ki jih nudi Universaltecnica s svojimi osem tisoč artikli po najugodnejših cenah in plačilnih pogojih. V dogovoru z znanim bančnim zavodom nudi svojim klientom posebno ugodnost — osebno posojilo — ki ga lahko koristi kjerkoli. Vse formalnosti opravi klient v trgovini Universaltecnica in se tako izogne poti v banko. Kadar Universaltecnica nudi »nekaj več« je resnično nekaj konkretnega. UNIVERSALTECNICA RADIOTELEVIZIJA, ELEKTRONIKA: Trg Goldoni 1 VIDEOREGISTRACIJA, HI-FI: Ul. Zudecche 1 CAR STEREO: Ul. Machiavelli 3 ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI: Korzo Saba