§®TQ JEL, 8TBV. IM 4. avgusti is«« CSMlftJHR SLOVENSKI izdaja in tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec — m reklo i Rudi Janhuba. G-lavni in odgovorni urednik Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica št 1 ln 3, telefon. 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana. TomSičeva ulica št l-II, telefon 3-522 do 23-536. — Oglasni oddelek Ljubljana. Titova cesta L, telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832. — Poštni predaj št 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana štev 600-704/1-367 — Mesečna naročnina 230 din 7 pričakovanja odločitve Sestanek v Pekinga V OEM računajo, da se bodo stalni člani Varnostnega sveta lahko sestali še ta teden če sovjetski odgovor ne bo vseboval kaj popolnoma novega Hmsčev in Mao Ce Tung sta se tri dni posvetovala v Pekingu — Uradno sporočilo govori o popolnem soglasju mnenj NEW TORK, 3. avg. (AFP). Na sedežu Združenih narodov se ,ie izvedelo, da bo generalni sekretar OZN Hammarskjold v torek sklical sestanek s člani Varnostnega sveta, s katerimi se je v zadnjih dveh dneh ločeno posvetoval. Na torkovem sestanku se bodo pogovorili o pripravah za posebni sestanek Varnostnega sveta, posvečen Srednjemu vzhodu. Sovjetski odgovor na zn tl- gov or ne ho vseboval popol-e poslanice zahodnih držav noma novih elementov, bi še nJ - -pričakujejo vsak hip. Ce od- Konferenca strokovnjakov se bliža koncu Ženeva, 3. avg. (Reuter). — ; nferenca strokovnjakov iz hodnih in zahodnih držav, ki •..-potaivljajo metode za odkriva-:'je jedrskih eksplozij, bo pri-v-dnji teden prešla v zaključ-fazo. Nekateri zahodni onstvenoki rač.unajo, da se konferenca končala v pe- Jutri bodo strokovnjaki na- • ievali pogajanja o raznih dikih nadzorstvenega sistema ugotavljanje eksplozij vodt-ovega ir. atomskega orožja, "re.išnj-i petek so se sppirazu-~e;i n tehnični oprem.; nad-•'rstvenega sistema za ugotav- • rre jedrskih poskusov. Po mnenju zahodnih st.ro-vnjakrv vse kaže. da bodo tej konferenci dosegli teh-‘ni sporazum. Diplomatski •ptr-valo. pa poudarjajo. ' da pride do splošne ustavi-usov samo po dšplo-■ ; 1' pogajanjih med Vzho-• in Zahodom. stalni člani Varnostnega sveta lahko sestali v četrtek, da bi potrdili sporazum o dnevnem redu, sestavi, kraju in datumu konference predsednikov vlad o Srednjem vzhodu. Prav tako pričakujejo, da bo Varnostni svet prihodnji teden priznal poverilnice delegata Jraške republike pri OZN Hašiina Džavada. Britanski notranji minister Richard Bniler je izjavil, da želi britanska vlada razpravo o Srednjem 'vzhodu na sestanku na najvišji ravni. Toda po njegovem mnenju bi bilo treba tam obravnavati tudi vse druge pomembne probleme, vštevši tudi sporazum o politiki razorožitve, ki naj bi rešila svet. Britanski minister je dal to izjavo na nekem zborovanju pri Colch ester ju. Butler je daije dejal, da je britanska vlada v zadnjih tednih kazala pot vsemu zahodnemu svetu v. smeri zagotovitve miru. Po njegovih besedah je ministrski predsednik Macmillan vnesel ’v zunanjo politiko mnogo preprostejši in ■ neposrednejši slog, »kakor smo ga imeli v zadnjih letih«. Diplomacija pošiljanja pisem, polnih očitkov in spreminjajočih se stališč, ne bo nikamor pripeljala. Največji del govora je Bttiler posvetil opravičevanju anglo - ameriške akci je na Srednjem vzhodu, ki je bila po njegovem mnenju potrebna, ker bi sicer »lahko celo to področje prišlo pod gospostvo sovražnika«. V 'komentarju o sestanku na najvišji ravni piše egiptovski list »Al Akbar«, da se je »prvotno jasni predlog spremenil v zmedeno in zapleteno izmenjavo poslanic in argumentov«, medtem ko se v Libanonu in Jordaniji izkreujejo nove okrepitve. Stroga cenzura v Jordaniji Nikozija, 3. avg. (Reuter). — Po izjavah novinarjev, ki prihajajo iz jordanske prestolnice Amana na Ciper, so v Jordaniji uvedli zelo strogo cenzuro vseh novinarskih poročil. Vsi tuji dopisniki v Amanu morajo svoja poročila predložiti cenzorjem v jordanskem zunanjem ministrstvu. Novinarji trdijo, da ti cenzorji ravnajo s poročili iz Jordanije »nedosledno, nelogično in zmeraj samovoljno«. Prejšnji teden so cenzorji med drugim prepovedali ka-krtšmcfko-lii poročanje o bombnem naipadu na British Coun-OM v Amanu. Moskva, 3. avgusta — Ka-kor poroča TASS, se je predsednik sovjetske vlade Hruščev sestal v Pekingu s predsednikom LR Kitajske Mao Ce Tungom, Hruščev in Mao Ce Tung sta konferirala tri dni od 31. julija do 3. avgusta. Hruščeva so spremljali obrambni minister maršal Malinov-ski, vršilec dolžnosti ministra za zunanje zadeve Kuznecov in član CK KP SZ Ponomarcev. Po razgovorih je bilo objavljeno skupno sporočilo,, v katerem je poudarjeno popolno soglasje mnenj na obeh straneh. Pri razgovorih je bil s kitajske strani navzoč tudi predsednik kitajske vlade Cu En Laj. Poleg njega so bili še navzoči minister za obrambo Peng-Te Huaj, minister za zunanje zadeve Čen Jj in član sekretariata CK KP Kitajske Vang Cija Hsiang. Sovjetski premier s spremstvom je odpotoval danes z letalom iz Pekinga v Moskvo. V sporočilu po razgovorih je rečeno, da je prišlo do -popol-nega soglasja mnenj o pomembnih vprašanjih v sedanjem mednarodnem položaju, o problemih nadaljnje krepitve prijateljskih odnošajev, enotnost; in medsebojne pomoči med obema državama kakor tudi o vprašanjih, kj zadevajo skupne napore za miroljubno rešitev mednarodnih Ameriški odposlanec v Iraku Takoj po priznanju Iraške republike je posebni odposlanec Eisenhowerja obiskal Bagdad — Doslej je iraško republiko priznalo nad 50 držav . BAGDAD, 3. avg. (Tanjug). Bagdadski krogi ocenjujejo prihod Roberta Murphyja, posebnega odposlanca ameriškega predsednika za Srednji vzhod, kot pomembno diplomatsko zmago nove Iraške republike. Ameriški diplomat se je včeraj sestal v Bagdadu z ministrom za nacionalno usmeritev Senšelom in se z njim pogovarjal nad dve uri. Po razgovoru je novinarjem izjavil, da je bil sestanek zelo koristen in da je zdaj bolje poučen o politiki iraške vlade. FANI B0MA r ar 3. avg. (Tanjug). Pred-italijanske vlade in minister Arni n tor e farji se je danes popoldne vrnil v Rim po enotedenskem obisku v Washingtonu. Londonu in Bonnu. kqer je z držav-tiki teh držav obravnaval pe-•eče mednarodne zadeve, posebno položaj na Srednjem Itsm-nc.v politični krogi da so predloge itali— S r, f: I I <£■ I/S i&s & g\im£ čsgreb, 3. avgusta. z,godaj -vaj je v Sesvetih pri Za-. -mu umrl bivši podpredsed-Prezid.ja Ljudske skupšči-1 FLRJ Filip Lakuš. Pokcijni F-.ip Le'k uš se je mriii ]eta 1388 v Vižovlju pri v. a n j cu v siromašni kmečki . us.ni. 2e z osemnajstim le-'nust'mo. da so nam ne bo ~oa«*ovalo. lahko prihranimo s takim malim zavojčkom. In še na eno stvar največkrat pozabimo, na zdravila. Majhna stekienička čistega špirita ali bencina za desimfekci-jo ran, nekaj vate, sterilno gazo, ievkoplast, stekleničko joda, bor vazelin, tablete proti glavobvlu In zobobolu, tablete proti driski in zaprtju, »Navi-san« tablete In tablete zoper vročino. Ne pozabimo na termometer, posebno, če imamo s seboj otroke, ker je neprijetno iskati po hotelih in gostiščih take pripomočke. Tudi malo kamiličnega čaja ne bo škodovalo. Koristil bo našim otrokom, pa mogoče tudi nam, saj povzroči včasih sprememba hrane vsemogoče neprijetnosti v želodcu. Ko spravljamo ta zdravila skupaj, najprej pomi- Nasveti Duh po sveži barvi odstranimo iz sobe, ki je na novo pleSkana, če postavimo vjinjo v plitvi posodi svežo žgano kavo ali pa pivnik, ki e a namočimo v terpentinu. Zamazane ovratnike na plaščih ali suknjičih očistimo z raztopino Špirita in salmiaka v vodi. Na en Iter vode vzamemo žlico salmiaka in žlico špirita in s tem dobro zdrgnemo zamaščen ovratnik ali manšete slimo, kaj naši družinski člani najpogosteje uporabljajo, pri raznih nevšečnostih, tako rea ne bomo ničesar pozabile in ne bomo v zadregi, če ne bo lekarne v kraju, kamor potujemo. Za zdravila si napravimo posebno vrečko iz polivinila, katero shranimo v kovčku, še najbolje pa v ročni torbici, ki jo imamo za na pot, da imamo / zdravila takoj pri roki, če bi jih že na potovanju potrebovale. - riši: Moderni opanki, v katerih nam ni vroče. in jih presadimo na drugo gredo, kjer nameravamo v bodoče imeti nasad jagod. Posadimo jih v dobro pognojeno ali kompostno zemljo in zalivamo, da se primejo. Ko začno semenske rastline zoreti, jih porežemo, posušimo in očistimo seme. Glavna dela na vrtu so sedaj pletev in okopavanje. Ta dela je priporočljivo opraviti zlasti po dežju. Ob suhem vremenu ne smemo pozabiti na zalivanje. Ne pozabimo na škropljenje paradižnika. Za listne uši in ostale škodljivce imejmo vedno na zalogi pepein ali lindan v prahu. Rastline zaostale v rasti pognojimo z dušičnimi gnojili, da si opomorejo. V obilki malega kolobarja potrosimo okrog vsake rastline malo žličko čilskega solitra ali nitramonkala. Pazimo, da ne trosimo po listih ali tik ob steblu, ker lahko rastlino ožgemo. Najbolje je trositi gnojila pred dežjem. Ako je zemlja Vezalke za Čevlje bodo trcLnej-5e. če jih pred uporabo namočimo za 24 ur v borovo razstopino. grmičevje lahko redčimo. K močno rastočim cveticam kot so dalije in gladijole dajemo količke. Vse odcvetele cvetice sproti porežemo. Vrtno trato večkrat pokosimo in tudi v suši zalivamo. ing. A. M. ŠKROB Z& LIKANJE Ker marsikateri gospodinji škrob, ki ga kupi v trgovini ne ustreza, dajemo nasvet za pripravo dobrega škroba. Krompir olupimo in ga razrežemo na majhne koščke, nakar ga zmeljemo v strojčku za meso. Zmleto kašo razredčimo s precej hladne vode in jo med stalnim mešanjem precedimo skozi sito. Ostanek, ki nam je ostal na situ, ponovno zmešamo z vodo in pustimo nekaj časa, da se zgosti, nakar tudi to precedimo. Vso precejeno tekočino vlijemo v posodo in z njo navlažimo perilo, ki ga bomo škrobili. ravnik Škripanje čevljev odstranimo, če podplate namažemo s toplim oljem. Ce p«, jih namažemo s toplim lanenim oljem, ne bodo prepuščali vode. Mastne krtače, posebno krtače za parket osnažimo. če jih namočimo nekaj česa v terpentinu, nesnago odstranimo s trsko. Krtače za česanje ali za enaženje čevljev lepo osnažimo, če jih operemo v vodi, kateri je primešan sal-tniak. OKUSNO KROJEM BLUZA, KI NAM PRIDE PRAV Razne krtače, ki bo .postal« mehke, namočimo v raztopini galuna Jn Žčeuine hode zopet postale tr>oe. ZA VSAKO PRILOŽNOST "<••• -v m m S. R-, Ljubljana.; Težave lip motnje, ki jih opisujete, utegnejo biti različnega izvora. Tako so lahko posledica motenj v krvnem obtolku ali delovanju trebušne slinavke, lahko je pa njih vzrok pomanjkanje želodčne kisline, kaka razjeda na dvanajstniku. nadalje nepravilno vrenj e v črevesju zaradi spremenjen© črevesne flore, to ja bakterij, ki so stalno v črevesju, končno se lahko pojavijo zaradi vnetja žolčnih kamnov, vnetja želodčne in črevesne sluznice itd. Ni pa tudi izključeno, da »o znalk živčne preobčutljivosti črevesja. Kar se zdravil tiče, bi Vam priporočal kuro s karlo-varslko soljo in sicer dv© žlici na 3 dl mlačne vode vsak dan na tešče. Nadalje jemljite živalsko oglje 3-krat dnevno po eno kavno žličko im vsaj v začetiku zdravljenja tudi prebavne fermente, na primer po 2 do 3 tablete Enzynorma pni glavnih obrokih. Bolj važno, kakor «o našteta zdravila, pa je. da spremenit« dosedanji način življenja. Predvsem Vam priporočam mnogo gibanja. Tudi Vam svetujem, da s Športom nadaljujete. Pri nas še vedno prevladuje mišljenje, češ da je šport namenjen samo mladini. Toda važno je. da človek tudi v poznejših letih goji šport, seveda le panoge, ki najibolj ustrezajo njegovi kondiciji in potrebam. Priporočam Vam dnevno gimnastiko trebušnih mišic. Kar se hrane tiče. začasno ne uporabljajte svinjske masti. Tudi se izogibajte hrane, ki napenja, namreč stročnic, cvetače, črnega kruha, večjih množin surovega sadja in jedi, pripravljenih s kvasom. Jejte vedno počasi in hramo dobro prežvečite. S tem boste dosegli, da se bo tvorilo dovolj kisline in prebavnih fermentov Tudi Vam priporočamo zdrav-'jenje z jogurtom, nakar Vam bo mlečna kislina zopet norm a -Iizvirala črevesno floro. VsalcafcoT naj vas opisan« ne- všečnoisti ne begajo, ker bi sl z nervoznostjo stanje samo poslabšali. L. P.: Opisane motnje so posledica nenadnega poraste množine krvi v ožilju glave. Množina krvi v ožilju je odvisna od tega, ali je ožilje razširjeno ali stisnjeno. Vsakokratno zadržanje ožilja, bodisi da je to razširjeno ali stisnjeno, je v zvezi z živčnim in duševnim stanjem in v nemajhni zvezi tud; z delovanjem žlez z notranjim izločanjem. Duševno razburjenje lahiko povzroči naval krvi v glavo pri povsem zdravem človeku. Tem bolj pa vplivajo na premoč no pr ekr vi j eruj e glava razne bolezni, kot so motnje v delovanju žleze ščitnice, nadalje nastop mene itd. Nadalje povzročaj o naval krvi v glavo polnokrvnost, razni telesni napori, delo v pretoplih prostorih, nezdrav način življenja, pretirano uživanj© hrane, alkoholnih pijač, nikotina, nadalje premalo telesnega gibanja dn nezadosten počitek, zlasti pomanjkanje krepčilnega spanja. Ljudem, ki trpe zavoljo navala krvi v glavo in ki zaradi tega le težko :n slabo spijo, se priporoča zvečer ovitd meča za eno uro z mrzlo mokro brisačo. Ce med tem prizadeti zaspi, lahko pustimo o vitek do zjutraj. Mrzlotni dražljaj povzroči, da se ožilje najprej slcrči, kmalu nato pa močno razšiiri. Na ta način v organizmu spravam o kri iz glave v noge. Pritisk krvd v glavo poneha, nakar se pojavi naravna utrujenost, ki vedi v zdrav spanec. Za Vaš primer niso potrebna zdravila, priporočam Vam pa, da se redno gibljete na zraku, da s« vsak dan umijete in sfro-tiiraite s hladno vodo, kar Vam bo poživljalo in urejevalo krvni obtok. Skrbite za to, da se ne zadržujete v pretoplih prostorih, posebno ne takrat, kadar opravljate kako delo. K. D.: Dve leti ste dobili na morju po kopanju izpuščaj po telesu in ste zaradi lega morali prekiniti svoj dopust na morju, medtem ko ste se ob drugi priliki v Opatij- lahko kopali v morju, ne da bi dobiti izpuščaj. Izpuščaji po kopanju v morju niso redki. Včasih jih povzroči posebna flora na morskem dnu, še pogosteje pa kemične snovi ',i morske vode. Zal v naših kopališčih ob morju še ni povsod možnosti, da bi se po kopanju lahko umili in obrizgali še s sladko vodo. Ni izključeno, da povzroča izpuščaje tudi sprememba v hrani, morda kakšne začimba ali morske ribe. če izpuščaj hitro mine in če ni preveč nadležen, bi vam svetoval, da se morju odrečete. Skušajte pa najt; možnost, da se po vsaki kopeli v morju obrizgate s sladko vodo. L. P.: 2e dalj časa boiehate na hrbtenici. Prebrali sta v bolnišnici diagnozo, ki se je glasila »Scoliosis lumbalis« itn se zihi-mate, če je ta bolezen ozdravljiva. Scoliosis lumbalas se pravi po naše, da je vaša hrbtenica v ledvenem predelu ukrivljena. Ker imate bolečine im mravljince v levi nogi, sklepam, da. je ukrivljena s konveksiteto v levo. Ne moremo pa iz 3ame diagnoze razpoznati, zakaj je hrbtenica ukrivljena. Morda Imate eno nogo krajšo ali' iz katerega koli razloga na eni strani močnejše mišičevje. Mogoče so bolne kosti in so zaradi tega deformirane. Držite se nasvetov, ki ste jih dobili v bolnišnici. Klimatsko zdravljenje ob mo-rju vam prav gotovo ne bo škodovalo, vprašanje pa je, koliko bo koristilo. Prav tako vam lažje fizično delo ne bo škodovalo, v mnogih primerih je celo zelo priporočljivo kakor tudi ortopedska telovadba. O vsem tem pa bi vanj! res najbolj pravilno v°del sv«fi tovati zdravnik ortoped “' 4 jfe. / SLOVENSKI POROČEVALEC / st. in - 4. avgusta ism — • ■■ ■ ■■ ■ / V Portorožu grade tudi v sezoni ma^mm Mm Tečaji za vzgojitelje Samo v juliju so jih priredili enajst, obiskovalo pa jih jo oi«d 400 uanih moči — Kakšen bo pouk v novem šolskem letu Komaj so odšli mladi taborniki iz tabora Sutjeska v parku zdravilišča v Dol. Toplicah, kjer je taborilo tri tedne šestdeset otrok iz vse države (iz vsake republike po deset), že so jih •nadomestili mladi taborniki iz novomeškega okraja. Teh je 76 in vsi se zelo dobro počutijo. Številni med njimi so doslej prvič zapustili domačo vas, toda kljub temu so se v novem okolju kmalu vživeli. Življenje v taboru je razgibano in veselo, k čemur mnogo prispeva tudi lepa in vabljiva gozdna okolica. Med taborjenjem si bodo mladi taborniki ogledali okolico in razne ps-rtizanske kraje ter se kopali v termalni vodi. Od Sasa do časa bodo prirejali tudi zanimive kuturne prireditve ob tabornem ognju. Koder so letos preuredili obvezne in srednje šole v skladu l določbami novega splošnega zakona o šolstvu, se bo pouk pričel v septembru v novih razredih. V nekaterih okrajih so preimenovali in preuredili že lansko leto nižje gimnazije v osemletne šole. Z novim zakonom je za osemletno obvezno šolo splošno uvedeno ime osnovna šola. To so predvsem zunanje, upravne in organizacijske spremembe, ki so na zunaj vidne in jih otroci in starši bolj opazijo; važnejše ko te pa so notranje, vsebinske spremembe, ki naj bi spremenile dosedanjo šolsko učno in vzgojno delo po vsebini in smotrih. Zaenkrat bodo učitelji učili v šolah po novih učnih načrtih samo v prvih štirih razredih osnovnih šol; peti, šesti, sedmi in osmi razred, t. j. dosedanji Zagorje je v teh nekaj zadnjih letih povsem spremenilo svojo podobo. Cez nekaj let pa se bo še bolj spremenila. Urbanistični načrt bo pripomogel, da bo postalo Zagorje lepo, moderno mesto. Zapisati je treba, da terja razvoj Zagorja samega in okolice dokajšnje napore, saj je treba zbirati sledove slabega gospodarjenja v občini v stari Jugoslaviji in med okupacijo. Zaradi tega ni nič čudnega, če je bila vse do nedavnega vrsta vprašani nerešenih, nekaj pa j>ih je še danes, predvsem tistih. ki vplivajo na razvoj in podobo Zagorja, Fred časom so sicer že začeli urejati urbanistični načrt, vendar je ostalo le pri delu samega središča, od križišča Ceste zmage in Ceste 9. avgu- ia SFoio podobo sta do Prešernove ulice. Kolodvorske ceste in skozi Dolenjo vas. Sredi tega prihodnjega središča Zagorja bo prevladoval 10-nadstropni nebotičnik, ki ga bo začela graditi Industrijska rudarska šola. Proti jugu mesta bodo zrasli številni stanovanjski bloki, pa tudi Industrijska rudarska šola bo na tem prostoru zgradila novo, moderno šolsko poslopje. V ostalem pa bodo tam v doglednem času zgradili še novo mlekarno in tržnico. Čelna hiša na stikališču Ceste zmage in Ceste 9. avgusta bo izginila s površja. Delavski dom. ki ga gradijo v Zagorju v središču mesta in prenovljeno novo poslopje občinskega ljudskega odbora Zagorje, bosta nedvomno precej pripomogla k lepšemu izgledu samega središča Zagorja. Tudi železnica bo v doglednem času prenehala prevažati premog od separacije do železniške postaje. Na desnem bregu Medije bodo od mlina dalje stale garaže, servisna postaja, bencinska črpalka in gasilski dom. Potok Medijo bodo regulirali. Računali so, da bodo začeli dela že letos, pa ni sredstev. Nereguliran potok Medija postaja zadnje čase osrednji problem, preko katerega več ne gre. V Zagorju bo treba rešiti še vrsto vprašanj s področja urbanizma. Vse doslej so bije gradnje nenačrtne, vsak je gradil koder je hotel. Ker je v mestu samem bore malo pripravnih površin za stanovanjsko graditev, je treba te v celoti izkoristiti. Iz dneva v dan Zagorjani vedno bolj z veseljem ugotav- ljajo, da je v samem mestu čedalje več zelenih površin, Park ob Cesti zmage se razširja in razrašča. Ko bo dokončno dograjen Delavski dom in urejena njegova okolica, bo Zagorje še vse lepše. Zadnje čase so posvetili posebno skrb tudi problemom, ki ne posredno vplivajo na življenjski standard. Začel se je reševati problem preskrbe. Začetni uspehi so že vidni. Kljub temu pa je trgovska mreža še slabo urejena, precej je še slabih lokalov, premalo specializiranih trgovin, primanjkuje skladišč in prevoznih sredstev. Bodo pa še letos v Zagorju preuredili nekaj prodajaln in pričeli urejati specializirano trgovino za železnino. Prav tako bi bilo nujno, da še letos zgradijo v Zagorju bencinsko črpalko, za katero je lokacija že odobrena. prvi, drugi, tretji in četrti gimnazijski razed bodo imeli v glavnem pouk po dosedanjih učnih načrtih in po večini na i^tih šolah, v istih prostorih z istimi učili in pri istih profe-sorjh, odnosno predmetnih učiteljih. Torej ni vzroka, da bi pouk bil slabši kakor doslej! V Ljubljani je kakih 180 profesorjev, ki ne bodo mogli • biti zaposleni na višjih gimnazijah, torei bodo tudi tl učili v višjih razredih osnovnih šol; sicer pa so tudi doslej imeli profesorji najmanj dve tretjini vseh svojih učnih ur v nižjih razredih gimnazij in samo ena tretjina v višjih razredih. Podo-bno kakor je v Ljubljani, je tudi v vseh krajih, kjer so bile popolne gimnazije in prav ta del učiteljskih .zborov na osnovnih šolah naj bi bil hrbtenica in jamstvo ne samo da bi pouk ostal na znanstveni višini temveč, da se bo tudi pedagoško in metodično izboljšal. Prosvetna uprava pa je poskrbela tudi za pomoč učnemu osebju pri spoznavanju novejših in boljših načinov pouka in vzgoje. V juniju in juliju je pripravila vrsto tečajev za učno osebje osnovnih šol. V juniju je bil v Ljubljani v Pedagoškem centru desetdnevni tečaj o tehnični vzgoji v prvih štirih razredih osnovnih šol. Obiskovali so ga trije ali štirje učitelji iz vsakega okraja, da bi potem kot inštruktorji priredili take tečaje za vse učiteljstvo, ki poučuje v nižjih razredih osnovnih šol. Za glasbeno vzgojo v nižjih razredih osnovnih šol je bil enajstdnevni tečaj, da bi dobri glasbeni pedagogi kot inštruktorji seznanili vse učiteljstvo z metodo glasbenega pouka, Id jo je pri nas uvedel pokojni profesor in metodik glasbenega pouka, Peter Potočnik. Za pouk zemljepisa na vajenskih in industrijskih šolah je bil tridnevni seminar v Ljubljani, da seznani učiteljstvo teh šol s sodobnimi učnimi pripomočki za pouk tega predmeta. Enotedenski tečaji so bili za vzgojiteljico v otroških vrtcih in za učiteljice, ki poučujejo gospodinjstvo v višjih razredih osnovnih šol. kjer je to uvedeno. V Sloveniji je poučevalo na nižjih gimnazijah nad 600 učiteljev, ki sicer niso imeli za pouk posameznih predmetov posebne strokovne usposobljenosti. Pri velikem pomanjkanju učnega osebja na nižjih gimnazijah so nekateri izmed njih strokovno in metodično odlično opravljali svoje delo; čeprav so bili mnogokrat bolj obremenjeni kot strokovno usposobljeni tovariši, ki so poučevali samo predmete svoje stroke. Da bi tem učiteljem pomagali, da se poglobijo v snovnem in metodičnem oziru v tiste predmete, ki jih žele za naprej poučevati v višjih razredih osnovnih šol, so bili prirejeni enajstdnevni tečaji za te učitelje za matematiko v Ljubljani, za slovenščino in zgodovino v Kopru in osemnajstdnevni tečaji za angleščino in nemščino prav tako v Kopru. V Celju pa je bfl petnajstdnevni tečaj iz kemije, na katerem so praktično predelali vse poizkuse, ki naj bi jih obvezno napravil vsak učitelj, ki poučuje ta predmet v višjih razredih osnovnih šol. V enajstih tečajih, je v julijski vročini sedelo 341 učnih oseb v šolskih klopeh, da si poglobi svoje znanje in izboljša svoje učno in vzgojno delo. V. C. Ognjemet z vodovodnega stolpa v Kranju ob občinskem prazniku Os osemdesetlstnici ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva Ko je leta 1876 uničil velik požar skoraj polovico Logatca (vs Gorenjo vas in prolovico Cevic), so se napredni Logatčani odločili, da ustanovijo svojt gasilsko društvo. Ustanovni občni zbor je bil čez dve leti in tako so leta 1378 dobili v Logatcu prvo prostovoljno gasilsko dru- štvO na področju Notranjske med Ljubljano in Postojno. Prvo shrambo gasilske ročne brizgalne in ostalega orodja so imeli na Brodu. Ko so čez dvanajst let ustanovili samostojno društvo v Gorenjem Logatcu, pa so si gasilci iz Dol. Logatca zgradili lastno shrambo tam, kjer jo imajo še danes. Pred sedmimi leti je umrl zadnji ustanovni član, Franc Pečkaj, v 88 letu starosti. On, pa tudi drugi so vedeli precej povedati o delu društva. Po njihovih in drugih podatkih je društvo doslej sodelovalo pri 320 požarih, izmed katerih sta bila največja na železniški postaji v Logatcu leta 1917 in lanskoletni požar v KLI. Marsikatero leto pa ni bilo nobenega požara, ker je društvo zelo skrbelo za preventivo. V društvu Im ..jo štiri take člane, ki so že nad petdeset let aktivni gasilci. Ti so: Anton Te-šar, Anton Cempre, Jakob Lukančič in Anton Urbas, ki so nedvomno precej storili za na- predek društva. Oznaniti pa moramo še Franca Pečkaja, ki prav tako sodeluje v društvu že skoraj petdeset let in je še vedno aktiven član ter Jožeta Isteniča, ki že vrsto let vodi blagajniške posle. Leta 1941 so društvo razpustili, ker je odšlo več članov v partizane, Italijani pa so ustanovili poklicno gasilsko enoto, ki ni imela mnogo smisla za svoje delo. Po osvoboditvi so društvo kmalu ponovno ustanovili. Potrebnega je bilo mnogo dela in dobre volje članov, da se je društvo usposobilo za svoje delo, kajti zapuščina iz NOB je bila zelo borna. Ko sedaj . ci iz Dol. Logatca pregledujejo svoje dosedanje delo, so z njim prav lahko zadovoljni. V prihodnje pa bo treba še izpopolniti opremo in orodje. Zlasti bi potrebovali nov avtomobil in motorno brizgalno. Omenimo naj še, da so se letos lotili popravljanja gasilskega doma in upajo, da ga bodo do proslave 80-letnice ustanovitve društva, ki jo bodo proslavili 10. avgusta, dostojno uredili. Takrat nameravajo razviti tudi nov društveni prapor in prirediti s pomočjo občinske gasilske zveze večje vaje. Pričakujejo tudi, da sp bodo udeležila njihovega jubileja številna društva iz okoliških in tudi bolj oddaljenih krajev. J. A. S seje Sveta za sooialno varstvo pri OLO Novo mesto Udeleženca tekmovanja na progi Beograd—Kranj v gnezdu Po vrnitvi s tekmovanja. Desni golob je bil na 14 poletih enajstkrat prvi USPEHI KRANJSKIH H0L0BARJEV V okviru tekmovanj za dan vstaje so člani kluba rejcev golobov pismonoš »Kurir« v Kranju z uspehom izvedli na progi Beograd—Kranj (600 km) tekmovanje golobov pismonoš. Čeprav so polet golobov spremljale precejšnje vremenske nevšečnosti, huda vročina nad Sremom in neurje nad Hrvat-sko in Slovenijo, se je vseh 15 tekmovalcev vrnilo v gnezda. Na tekmovanju so bili doseženi zavidljivi uspehi, ki imajo tudi mednarodni pomen. Prva je priletela na cilj modro grahasta golobica št. 01-05079-56, ki je last kranjskega pionirja Leona Such. Golobica je priletela iz Beograda v Kranj v 10 urah in 35 minutah, to se pravi, da je letela s povprečno hitrostjo 60 km na uro. Omeniti moramo, da je vsak izmed golobov, ki so startali v Beogradu, preletel med 4. aprilom in 22. junijem letos okoli 3100 tekmovalnih kilometrov (kontrolirano po organih poštnih uprav). Za kranjski občinski praznik bodo golobarji ob Gorenjskem sejmu na razstavi malih živali razstavili tudi zmagovalce v tekmovanjih na dan mladost in dan vstaje. t/ bratstva Za proslavo 17-letnice upora hrvatskega ljudstva proti okupatorju in domačim izdajalcem je bila v vasici Drenje pri Savskem Marofu v zagrebškem okraju veličastna slovesnost. Posvetili so jo spominu na naš velik; narodnoosvobodilni boj. Pred dnevom vstaje se je zbralo okoli 2000 nekdanjih borcev, prebivalcev in mladine 'z tega kraja, da bi izkazal; zasluženo in zadnje priznanje dvema slovenskima borcema iz slavne Cankarjeve bridade, ki sta padla ob prehodu čez Savo na pot; s Kranjske na Štajersko polet.; 1942. Zveza borcev NOV te vasi je organizirala prenos posmrtnih ostankov teh dveh borcev iz vasi Drenje. kjer sta padla, v skupno grobnico na pokopališču vasi Laduč, Tam so postavili zelo len spomenik z napi-som *•> ?• T; r dima s ov g n s k ? m a partizanoma — v -3 s: Dre- njG.** Bik* smo zgIo irj obenem hv-aip*rv* tim ]iudem rirp- nje. te hrvat^ke vas:ce bi!zn Zagreba. kjor je bilo med voj- no središče ustašev in terorja, ko smo zvedeli, da je bila ta vas že od začetka vojne vsa partizanska in da so imeli že pred vojno partijsko celico. — Med vojno pa je bila poglavitna vez med Hrvatsko in Slovenijo. Iz razgovora s tovarišem Milčkom, nosilcem partizanske spomenice, ki je tudi sam sodeloval v bojih, v katerih sta padla ta dva borca, smo zve deli tole: V začetku avgusta 1942. leta je bil tovariš Milček z enoto v Bolj krajini, kjer je dobil nalogo. naj spravi 20 borcev iz Cankarjeve brigade čez 2um-berk in Savo do vas: Drenje. kjer jih ho prevzela druga zveza in jih popeljala na Kozjak. To je bil odlok ZK KP Slovenije. k; je pošiljal teh 20 najbolj izbranih borcev, prekaljenih v boi:h Cankarjeve brigade. za ustvarjanje novih parii-vcnt-kiV) enot na Kozjaku. p-vne 14 avcn.is+a ;e ta skuriva pod vrvt=+vorn tovariša Mpčka prebredla Savo in se povezala s tovarišem Pavlom Ledinskim iz vasi Drenje, ki je bila nadaljnja zveza. Tedaj pa so jih napadli iz vasi Marof in od železniške proge. Prekaljene borce je napadlo 300 ustašev. Ustaši so napadli vod frontalno in ga potiskali proti Savi. Ni bilo drugega izhoda kakor boriti se proti krvoločnim ustašem na življenje in smrt ali pa utonitj v Savi. Boj se je začel ob petih popoldne in je trajal pozno v večer. Cankarjevci so vzdržali vse napade, ker so se zavedali, da morajo opraviti nalogo Partije, se prebiti na Kozjak in na tem sektorju ustvariti nove partizanske enote. Se pred večerom so dobili ustaši okrepitev jz Zagreba. — Prispel je poln vlak domobra- nov. Toda sovražnik ni uspel in naši borci so se prebili skozi ustaški obroč in nadaljevali zmagoslavni pohod na Kozjak. V tem boju sta izgubila življenje dva mlada partizanska borca, za katera žal ne vemo imen. Pustila sta mlado življenje v t.ei mali hrvatski vasi. da sta večn: spomenik za mlade rodove, kako se je jugoslo- vansko ljudstvo skupno bojevalo v naši ljudski revoluciji za novo socialistično domovino. Ta dva partizana sta samo en primer med mnogimi tisoči primerov, kako se je naše ljudstvo bojevalo za bratstvo, in enotnost naših narodov. Na slovesnosti- sta bila navzoča tudi predstavnika Zveze borcev občine Brežice, tovariša Jože Juričič in Lojze Vuč-jenk. Tovariš Vučjenk se je zahvalil ljudem tega kraja za pozornost in v kratkem govoru poudaril, da si bomo za naprej dejavno prizadevali za ohranitev velikih pridobitev ljudskega boja in da bomo hrabiri v prvih vrstah boja za izgraditev socializma v naši državi. Naposled prosi občinski odbor Zveze borcev Brežice vse tovariše, nekdanje borce Cankarjeve brigade, ki so bili v njej od 1. 1942, naj nam sporeče. če kaj vedo o imenih teh dveh borcev, katerih posmrtni ostanki leže na pokopališču v vasi Laduč pri Savskem Marofu pri Zagrebu. Jakov Stamenič, letalski kapetan I, razr. Svet za socialno varstvo pri OLO Novo mesto je na svoji zadnji redni seji obravnaval številna vprašanja s po-dročja svojega dela. Obravnavali so plačevanje preživnine v domovih za onemogle. Gre za take primere, kjer imajo otroci precejšnje dohodke in premoženje, za vzdrževanje njihovih staršev v domovih pa v celoti plačujejo občine. V tafcih primerih je treba doseči, da bodo otroci, ki imajo sorazmerno dobre dohodke, del teh prispevali za vzdrževanje svojih staršev. Podobno je pri socialnih podporah. Mnogi podpiranci imajo večje ali manjše imetje, ki se ga po njihovi smrt; polaste biižnjii ali daljni sorodniki. Da bi pa kaj prispevali za vzdrževanje teh starih 'in onemoglih ljudi imaijo največkrat gluha ušesa. Te primere b; morali reševati od slučaja do slučaja sveti pri občinah. Ker več občin nima urejene pravne službe, je bil sprejet sklep, da bo svet za socialno varstvo OLO nudil pravno pomoč občinam pri urejevanju takih zadev. Nadalje so na seji obravnavali negativne družbene pojave v okraju. Teh negativnih pojavov le iz leta v leto manij, vendar so še. Precejšen problem, ne toliko za družbo kot za posamezne družine, so kronični pijanci, ki jih je v okraju okoli 380. Drugi negativni pojavi pa so v precejšnji meri združeni s ciganskim vprašanjem. V okraju je že precej ciganskih družin, ki so se popolnoma vživele v redno življenje m nd čiz nje nobenih pritožb. Vključili so se v delo !in redno pošiljajo otroke v šolo. Tako v občini Metlika prav vsi ciganski otroci obiskujejo šole, enako tudi v črnomaljski občini. Je pa še nekaj potepuških ciganskih skupin in teh se drže skoraj vse slabost);. Te ciganske skupine se stalno selijo iz kraja v kraj, in kamor pridejo, delajo škodo. Kot že porej Svet za notranje zadeve, je bil 'tud; Svet za socialno varstvo mnenja, da je treba pričeti odločneje reševati problem teh ciganov. Predvsem je treba doseči redno prijavljanje in odjavljanje v kraju bivanji a, diailie - redno poištlnianje otrok v šolo ter registracijo zakonskih zvez. Občinski ljudski odbori naj odločijo kraje, kjer se smejo naseliti cigani, da se ne bodo naseljevali kjerkoli se jim zljubi. Prav tako morajo skrbeti za vključevanje v delo vseh za delo sposobnih ciganov. Upoštevanja je vreden predlog Sveta, naj bi cigane, ki so se vključili v normalno življenje, pritegovali v razne družbene organe in z -njihovo pomočjo reševali probleme še ostalih pripadnikov te rase. Ni brez osno- ve pripomba, da smo dosedaj v glavnem reševali vprašanje ciganov le z kazenskimi ukrepi, sicer v upravičenih primerih, vendar bre-z političnega deta. Gre v prvi vrsti za preobrazbo teh ljudii, za dvig iz zaostalost;, ki je pri njih še posebno očitna. Prav pri tem pa bi lahko veliko storile politične organizacije.' Omenili so tudi primere otrok po razvez^ zakona. Mnogi tak: otroci imajo pomanjkljivo vzgojo in tudi njihova materialna oskrba ni redno zagotovljena. Menil; so, da bi morala sodišča pri razvezi zakonov z otroki ostreje postaviti vprašanje skrbi za otroke in j'im zagotoviti vzdrževanje. Navedli so primer, ko sta bila otroka ob razvezi dodeljena očetu. Ker je ta brez-posle.n, sta padla v breme občine, ki plačuje zanje mesečno okoli 24.000 din. Njuna mati pa ima premoženje, vendar za otroke ne prispeva ničesar. V tekih primerih bi moral poseč: vmes skrbstveni organ in zagotoviti vzdrževanje otrok najprej iz dohodka staršev, potem šele iz družbenih sredstev. ZAGORJE OB SAVI Pred dnevi je tragično preminul 16 letni delavec Gradbenega podjetja Zagorje, Franc Kvas. Usodnega dne je šel po opravljenem delu na kopanje v Savo. Med kopanjem ga ja zgrabil krč. St. 182 — 4. AVGUSTA 1958 SLOVENSKI POROČEVALEC str. 8 I^MPl narctfftaj ima Triglav v soboto Je bilo v Radovljici -tor. irsko prvenstvo Slovenije v Suvanju. Na prvenstvu je sode-r__aio nad 200 pionirjev iz šestih jdubov. Na prireditvi sta bila do-Lfena dva nova slovenska pionir-n;., rekorda. Prvega Je postavila pLiiesnikova iz Trbovelj na 50 m hrbtno, drugega pa štafeta Trigla-vg 1x50 m mešano za pionirje. V iKipr.em plasmaju Je zmagal Trilar pred Prešerom iz Radovljice ja Neptunom iz Celja. Novi slovenski pionirski prvaki so postali: PIONIRJI: 50 m prosto Jenko m 33.1. 200 m prosto Gorjanc (P) 1*43,0. 50 m prsno: Sekovanič (P) 0.0, 50 m metuljček Sekovanič (P) jgV 50 m hrbtno Vrhovnik (N) j- 4x50m mešano Triglav 2:41,7. 4X50 m prosto Triglav 2:22,0. pio-pirke: 50 m prosto Podlesnik (R) M.2. 50 m prsno Kočar (R) 44,2. 50 0 metuljček Bogataj (T) 47,4, 50 m brbtno Podlesnik (R) 41,3, 4x50 m prosto Prešeren 2:54.5. 4x50 m me-istio Triglav 3:01,6. -n PRVENSTVO SLOVENIJE V WATERPOLU Okrnjen turnir V soboto zvečer se je na pla-vališču Kolezije začelo prvenstvo Slovenije v tvaterpolu. Ze pred začetkom tekmovanja pa se je ozračje skalilo, ker si delegati niso bili edini, da bi bila izžrebana tekma prvega kola med Ljubljano in Triglavom preložena na naslednji dan. Ta večer so imeli namreč Kranjčani prijateljsko srečanje z Jadranom iz Splita in so tako prišli v Ljubljano oslabljeni, Tako so ivaterpolisti Triglava zapustili prvenstvo in izgubili pravico sodelovanja tudi v nadaljnjem poteku. Naš! smučarji pri delu v avgustu Pod Grintovcem v dežju na snegu Jezersko, 3. avgusta. Dopol-, kaikor ■jr,-; j« bil pni Češki koči pod A kom jr.ntoveem tradicionalni med-(jnii veni slalom, ki ga vsako leto prireja kranjski Triglav v polastitev domačega občinskega praznika. Na 300 m dolgi progi, ki je imela 60 m višinska razlike in 30 vratič, se je [ ri-r:io 21 smučarjev obojega spola. 2al so imeli to pot po- smučarji smolo z vreme-c'-m, kajti prav med tekmo je i? močno deževalo. Prehodni pokal so v tej tekmi osvojili Krsnjčanl. Zanimivo je, da je scsč ženskami tudi tokrat — teden dni poprej za mlada članica Triglava Ankeletova ponovno zmagala in pustila za seboj svojo mnogo bolj rutinirano in nevarno tekmico Zupančičevo. TZIDI. — Člani (8): Dolinšek (Jezersko) 40.0, Jocif (Triglav) 45.0, Franc Gorjanc (Tr) 45.6, Tepina (J) 48.0. — Članice (5): Ankele (Tr) 51.3, 2upančič (Tr) 53.1, Crv (J) 1:04.0. — Mladinci (8): Frantar (J) 42.0. Medja (Tr) 47.3, Bernik (Tr) 47.9. Po- ekipah sta se plasirali obe društvi takole: Triglav 4:45,7, Jezersko 5:03.4. Tako so ostala na prvenstvu le tri moštva (mariborski Branik se prav tako prvenstva ni udeležil), ki so odigrala naslednje tekme. Ilirija : Neptun 7:7 (5:4) Prva tekma je pokazala viden napredek celjskega moštva, ki so se za to tekmovanje dobro pripravili. Seveda Celjanom še vedno manjka tekmovalne rutine in tehnike v obvladanju žoge. Odlikovali pa so se v hitrem plavanju in dobri vzdržljivosti, saj so večji del tekma odigrali pred nasprotnikovim golom. Čeprav so bili dvakrat z igralcem manj so s hitrimi prodori prodrli pred nasprotnikov gol in obakrat dosegli gol. V moštvu Ilirije se je najbolj izkazal napadalec Loos, ki je sam dosegel pet golov. Za NTep tu m so bili uspešni Ščuka 4, Gorišič 2 in Zajc 1. za Ilirijo pa Loo? 5 in Hartman 2. Ljubljana : Neptun 8:5 (5:2) Celjani tudi v drugi tekmi niso igrali podrejene vloge. Zlasti v drugem polčasu, ki se je končal neodločeno, so bili Ljubljančanom enakovredno moštvo. Igralci Ljubljane se v tej tekmi niso toliko trudili, kakor smo lih videli pretekli teden. Slabši del moštva je bila obramba, kj je dopuščala. tednov velikega šaha Pred otvoritvijo IV. madconskega šahovskega turnirja v Portorožu PORTOROŽ, 3. avg. Jutri bodo v Portorožu slovesno c-dprli IV. medconskj šahovski turnir za svetovno prvenstvo. Otvoritev bo ob 17. uri \ dvorani Ljudskega doma, kjer bole nato do 12. septembra tudi boji za desetimi mizami. Otvoritveni govor bo imel predsednik Šahovske zveze Ju-4.'»slavije Sranko Jevremovic, spregovorila pa bosta še podpredsednik FIDE Jaroslav Šajtar in predsednik piranskega : »črnskega odbora Davorin Feriigoj. Anglež Golombek — davni sodnik turnirja po potem prebral turnirski pravilih, nato pa bodo tekmovaiciizvlekli številke. Z odigranjem Jugoslovanske himne in himne FIDE bo končana ofioialna tvoritev turnirja. Zvečer bodo udeleženci turnirja prisostvovali koncertu, ga bo v Kopru priredij turnirju na čast simfonični orke-:w Radia Ljubljane. Portorož j -'Avenju velikega šahovskega ' ■■=. Dela pri renoviranju :grad h? v kateri bo turnir, in ureč" parka pred Narodnim do- ■ -‘o bila medtem zakju-čena. Večina udeležencev je že r-Apeia v Portorož. To so Fi- ier --»kundantom [/im- e danes že ves v bardijem) — ZDA, Cardosso (Campomanes) — Filipini, Pan-no, Rossetto in Sanguinetti (Redolsi, Emma) — Argentina, Olafsson (Torbeksson) — Islandija, Szabo — Madžarska, Gligorič in Matanovič (Rabar, Puc) — Jugoslavija, Pachman in Filip (Ujtelky) — CSR, Fu-ser — Kanada. Danes pričaku- .fi!LIČNI IZIDI NA TEKALlSČF V VARŠAVI mo TESNA ZMIGA AMERIČANOV £4 Varšava, 3. avg. Tudi drugi >p ameriških atletov v •p: ie- postregel v vseh •p-inah l zagrizenimi bo-: )ha rini je tekmovanje : ZDA in Poljsko v Var-spremljalo po 100.0(K) - •--iialcev. Moška ekipa ZDA - zmagala proti poljskemu -lopstvu 115:97. ženska re-,-entanca Poljske pa je ~i. Sas premagala ZDA 54:52. rej — podobno, kakor so z , ieričani opravili Rusi. 'ekmoVanje je dalo niz odlili rezultatov, pa tudi več "senečenj. Poljak Cliromik v teku na 3000 m z zapre--i-im: postavil nov svetovni rekord s časom 8:32.0. Bolje . - prejšn jega rekorda, ki sta držala Madžar Rozsnov in (8:35,6), je tekel. Rus Ržiščin mri: drugi poljski zastopnik Kr/ kouiak •— 8:33.6. V ostalih disciplinah so bdi doseženi naslednji boljši rez nitriti: ntoški 200 m: Koli-mor (ZDA) 21,2. Davis (ZDA) 21.3, 400 m: Davis (ZDA) 45,5, 'outliern (ZDA) 46.5, 800 m: Makoinaski (P) 1:46,7, Court-:iev (ZDA) 1:46.8, Kazmier-»ki (P) 1:46.9. 1500 m: Krivel P) 3:42.7. Moran (ZDA) 3:43.2, Grelle (ZDA) 3:43.4, I.ewan-dovski (P) 3:43.4, 5000 m: Zimnv (P). 13:52,2, Johman P) 13:54.6, Dellinger (ZDA) 14:04.8. 10.000 m: Ozog (P) 29:27.6. 400 m ovire: Davis ZDA) 49.8. 4 x 100 m: ZDA 3:05.4. disk: Babka (ZDA) 54.15. Pia-tkowski (P) 53,88, krogla Q'Brien (ZDA) 18,75, Long (ZDA) 17,80. kopje: Sid-lo (P) 78,97, kladivo: Rut (P) 64.41. Hall (ZDA) 63.81, Ciep-lv (?) 63.08, Connolly (ZDA) 62.83, daljina: Shelbv (ZDA) 783, Jackson (ZDA) 751, višina Dumas (ZDA) 211. palica: Morris (ZDA) 458, Važnv (P) 453. troskok: Schmidt (P) 16,11: ženske: 100 m: Jones (ZDA) 11,6, Matthes (ZDA) 11,8, Janisze^vska (P) 11,8, 200 m: Daniels (ZDA) 23,9, Janiszetvska (P) 24,0, 800 m: Nowakowska (P) 2:13,2, 80 m ovire: Bibro (P) 11.8. daljina: White (ZDA) 616, Czoinacka ('P) 600, kopje: Figvver (P) 51,19, krogla: Brown '(ZDA) 16.26, Klima jeva (P) 14.09, višina: Ronczewska (P) 155, disk: Brown (ZDA) 48,63. Žurman Beograd, 3. avg. Drugi dan polfinalnih Bojev za državno prvenstvo v boksu sta nastopila na Tašmajdanskem stadionu še dva slovenska zastopnika. Pri tem je Mariborčan Zunnan presenetil kakih 3000 gledalcev, saj je v peresno lahki kategoriji kno-koutiral Zagrebčana Marjana Tkalčiča in se s tem uvrstil v finale. To je največji uspeh kakega slovenskega boksarja po osvoboditvi, saj je bil doslej finalist samo še Kajzer. Zurman je že v prvi rundi “večkrat čisto zadel, v sredini drugega kroga pa Tkalčič po neposrednem udarcu ni mogel več vstati. jejo še prihod sovjetskih igral-TaJja, Petrosjana, Bronsteina in Averbacha, Danca Larsena, Bolgara Najkirha, Kolumbijca De Griefa in Benkoja. Jutri bo ‘dopotoval še Američan Sher-vin. KOŠARKARSKI TURNIR REPUBLIK Prva zmaga Slovenije V nadaljevanju košarskega turnirja republik v Vrnjački Banji je slovenska reprezentanca, ki jo zastopa ekipa Ljubljane, dosegla predsinoč-njim prvo zmago. Slovenija je porazila Crno goro 94:65 (44:20) v tekmi, ki je bila zelo lepa in zanimiva. Najboljši igralec je bil Kapelj, ki je sam dosegel 75 košev in s tem prevzel vodstvo na lestvici strelcev. Hrvatska je premagala Bili 89:66 (44:30); najboljša strelca sta bila Djerdja (32) pri zmagovalcih in Dugonjič (27) med premaganimi. Gledalcev je bilo kakih 800. AVSTRIJSKI JUDOISTI V MARIBORU V okviru prireditev Mariborskega tedna je bil v Mariboru medmestni nastop v judu. Tekmovali so Dunajčani, Gradčani in Mariborčani. Izidi: Maribor : Graz 8:4. Dunaj : Maribor 9:3, Dunaj : Graz 7:3. Prvo mesto je osvojila reprezentanca Dunaja pred Mariborom in Grazem. v finalu Bilo je še nekaj presenečenj; tako jd lanski prvak Ljubimirovič (mušja kategorija) izgubil proti Petriču (Pula), »zlata rokavica« Marič pa je moral zapustiti ring poražen po gkoricu. V težki kategoriji je Sretenovič premagal Vojnoviča (Branik) s t. k. o. v tretji rundi. V finalu se bodo od najlažje do najtežje kategorije borili naslednji: Palic : Petrič, Radanov : Mitrovič, Stojanovič : Zurman, Vitič : Lazarevič, Vukin : Lukič, Ke-lava : Balantič, Stojanovič : Školič, Jakovljevič : Lasko-vič, Popovič : Davidovič Banda : Sretenovič. UE V WATERPOLU v—v V JM kar brez Triglava W Sli JL I JtL JkL STAVA da je nasprotnik petkrat potresel mrežo. Za Ljubljano so dali gole Volkar 3, Adlešič 3, Marc 1 in Kostjov 1, za Neptun pa Ščuka 2. Goršič. Lov- šin in Trbovc po 1. (Sinoči so odigrali zadnjo tekmo, vendar smo rubriko zaključili pred njenim zaključkom. Op. ur.) ■iir*w«gTi Ponedeljek, 4. nik. KOLEDAR avgusta: Domi- Na današnji dan leta 1890 je umrl v Zagrebu hrvatski pesnik Ivan Mažuranlč eden izmed najvidnejših pesnikov hpvatskega ilirizma Izmed njegovih literarnih del .ie najbolj znana pesnitev »Smrt Smail-age Cengiča». NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom CENTER: dr. Pupis Hubert, Miklošičeva 24, tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel štev. Zdravstveni dom VIC: dr Debevc Rado. Rimska 37. teh 21-012. Zdravstveni dom MOSTE: ZD Moste 5, tel. 31359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Velikonja Valentin. Ambulanta Ižanska 3, tel. 20-167. V Odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. — V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Štrukelj Milan, Prešernova i ttt, tel. 22-111. — V odsotnosti zdravnika kličite tel- LM 30-800. Zdravstveni dom SlSKA: dr. Maček Stefan, Černetov« 81, tel. 22-831. Ko sonce pripeka se morate zaščititi pred opeklinami s specialnim ULTRAGIN MLEKOM za sončenje. Imajo ga lekarne, drogerije in parfumerijeI V drogerijah in lekarnah dobite higienski preparat »NOGIS«, ki preprečuje razvoj glivičnega lišaja, povzročitelja neznosnega srbenja med prsti na nogah. RADIO SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.05, 6.oo, 7.0«. s.oo, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00 — 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame in obvestila; 6.40 do 6.45 Naš jedilnik: 8.05 Odlom- ki iz komičnih, oper; 8.40 Spomini na Georga Gershvvina; 9.00 Radijski roman — Jules Roy: Srečna dolina — II; 9.20 Poje moški zbor »Jože Moškrič« pod vodstvom Slavka Mihelčiča: 9.40 Jules Mas-senet: Pisane podobe; 10.10 Dopoldanski komorni koncert; U.OO Vaški trio igra; 11.15 Aleksander Lajovic: 5 pesmi Iz Kitajske lirike; 11.30 Oddaja za otroke; a) Samuil Maršak: Vesele pravljice: b) Pojo otroci z Vrtače p. v. Ruže Sovretove; 12.00 Igra Jan Cordmvener s svojim ansamblorrij; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Oset: Pokladajte rudninsko krmo; 12.25 Slovenske narodne pojeta Danica Filiplič in Greta Ložar, na harmoniko spremlja A. Stanko; 12.40 Emil Adamič: Tatarska suita; 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila; 13.30 Dva scherza za klavir Fre-derika Chopina; 13.50 Glasba za razvedrilo; 14.20 Franz Liszt: Madžarska rapsodija št. l v f-molu; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.16 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; — 15.40 Listi iz domače književnosti — Milan Pugelj: Na gradu; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.00 Prenos iz Kopra: Otvoritev med-conskega šahovskega turnirja v Portorožu, nato reportaža o II. etapi XIV. mednar. kolesarske dirke »Po Jugoslaviji«; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za violino in orkester; 18.45 Zoltan Kodaly: Slike iz Matre; Bela Bartok: Dve slovaški narodni; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Srečanje na Eifflovem stolpu; 20.45 Pisatelji o sebi: Heinrich B611; 21.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana — I.: 22.15—22.55 Simfonični koncert Radia Ljubljana — II. II. PROGRAM 16.00 Zabavni zvoki; 17.00 Ljubljanska kronika in obvestila; 17.15 do 10.10 Tz komornih de! nemških cJrlnrJntolinv Ponedeljek, 4. avgusta. Dežurna lekarna; »Center«, Gosposka ul. 12 RADIO 5.00—8.00 Preno« sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.15—9.00 Pester spored skladb jugoslovanskih avtorjev; 9.00— 14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.30—,18.00 Želeli ste — pp-111 slušajte-l 15.00— 17.00 Prenos spo- Dotrpel j«, staur 63 let, naš predobri in skrbni mož, očka, brat, dedek in stric JOŽE SLEJKO bivši zastopnik Dragega pokojnika bomo položili v ptrer-ani grob v torek, 5. avgusta, ob 17. uri, izpred cerkve v Dravljah na draveljskem pokopališču. Do pogreba leži v Jožefovi mir-'’ laški vežioi na Zalah. Prosimo tihega sožaljal Žalujoči: žena Pavla, sinova Janez in Joško z družino, hčerka Draga z družino, sestra Marnja tn nečak Rajko Žitnik z družino. Ljubljana, dne 3. avgusta 1958. OPOZORILO Prosimo vse naše naročnike, ki nakazujejo naročnino po poštnih položnicah ali osebno piri naši blagajni, da smo uvedli sistem predplačila. Zato prosimo, da bodo naročnino pravočasno poravnali. Želimo pa, da bi s« tudi oni vključili v krog tistih naročnikov, ki plačujejo naročnino preko naših inka-santov oziroma pismonoš. i »SLOVENSKI POROČEVALEC« H— V nadaljevanju zvezne ženske odbojkarske lige je zagrebška Mladost v Mariboru porazila domači Branik 3 : 2 (12 : 15. 12 : 15, 15 : 6, 15 : 9, 15 : 8). V nogometni tekmi gluhih med Atenami in Skopljem so zmagali Skopljanoj 5 : 0 (2 : 0). V nadaljevanju turnirja II. »vezne waterpolske lige je v Beogradu POŠK premaga! Sever 3 : 2 (2 : 0). Partizan Napil =d 2:0 (1:0), KPK pia Proleterja iz Zrenjamino 8 : 3 3:2). Umrla nam je naša draga mama, staTa mama in prababica IVANKA MAJARON, roj. PERŠIN Ivanova mama Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 5. t. m., ob 15.45, izpred hiše žalosti v Borovnici 93 na župnem pokopališču. Žalujoči otroci: Marija Bizjak. Iva Verbič, Janko in Ludvik, bratje, sestre in ostali sorodniki. Ljubljana, Borovnica, Brooklyn, Cleveland, 3. sta 1958. avgu- Večje industrijsko podjetje v bližini Ljubljane išče ca takojšnji n a« top GRADBENEGA TEHNIKA ki ima vsaj nekaj prakse v gradbeništvu. Plača po dogovoru. Na razpolago ja družinsko ali uma stanovanje. Pismene ponudbe pošljite oglasnemu oddelku do 18. avgusta 1958 pod šifro »Gradbeni tehnik« 47R4-R PO POVESTI S5MUEU5 SC0V1LL& RIŠE MIKI MUSTER reda Radia Ljubljana; 17.00 —17..10 Domača poročila; 17.10— 17.30 Zabavna glasba; 17.30—17.40 Mi in vi o športu; 17.40—18.00 Plesne popevke pojeta Marijana Borec in Nino Robič; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubjana. iiiSiiio KINO »UNION«: premiera amer. barv. filma »YANKEE NA DVORU KRALJA ARTHURA«. — Igrata Bing Crosby in Rhonda Fleming. Tednik F. N. 31. Predstave ob 17, 19 in 21. KINO »KOMUNA«: avstr. barv. biografski CILm »MOZART« V naši vi Oskar Werner. Tednik F N 31. Predstave ob 17, 19 in 21. KINO »SLOGA«: sovj. barv. vohunski film »SKRIVNOST DVEH OCEANOV«. Predstave ob in, 19 in 21. KINO »VIC«: ital barv. biograf slcl glasbeni film »SIMFONIJA LJUBEZNI«. (Schubert). Igrajo Claude L&ydl. Lucia Bose, Ma rina Vlady in Gino Bechi Pred stave ob 17, 19 in 21. KINO »SlSKA«: amer. barv. vusta-Vision film »NISMO ANGELI« -Predstave ob 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat! LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. barv. western »KJER REKA ZAVIJE«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od B—11 in od 15 dalje. MLADINSKI KINO »LM« Kotnikova 8: amer. film »ŠAMPION« Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15. TRIGLAV: amer. film »ONSTRAN GOZDA«. V glavni vlogi Fredric March in Ann Blyth. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. LETNI KINO DOMA »JNA«; — franc, film »OPSESIJA«, ob 20.30 »LITOSTROJ«: amer. barv. cihe- mascopski film »DOLINA nasilja«, tednik 30, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK »DOM«: — amer. barv cinemasc. film »MED NEBOM IN ZEMLJO«. BLED: ital. barv cinemasc. film »LEPA MLINARICA«, ob 18 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«! - amer film »MOJIH SEST KAZNJENCEV«. KRANJ »STORŽIČ«: ital. barv. — »SENSO«, ob 18 in 20.15. KRANJ »PARTIZAN«: amer. barv. »ŽIGOSAN«, ob 20. JESENICE »RADIO«: amer. barv cinemasc. fim »REKA BREZ povratka«. ob 18 in 20 JESENICE »PLAVŽ«: ZAPRTO. RAZPISI RAZPIS Komisija za imenovanje direktorjev, poslovodij in upravnikov podletij pri Občinskem ljudskem odboru Domžale razpisuje delovno mesto upravnika Kmetijska zadruge OŽBOLT Kandidat za upravnika zadruge je lahko, kdor ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 2 leti prakse v gospodarstvu ali pa tudi osebe z manjšo strokovno Izobrazbo, ki imajo večletno prakso v zadružništvu in opravljen tečaj za upravnika zadruge. Pravilno kolko-vane prošnje s kratkim življenjepisom in opisom sedanjega službovanja vložite v 15 dneh po objavi na Občinski ljudski odbor Domžale. R MALI OGLASI VAJENCA za avtomehanika sprejmem. Pogoj 8. raz. šole. Naslov v ogl. odd. 17331-3 VAJENCA za steklarsko stroko sprejmem. Muhič, steklarstvo. Gornji trg 17. 17335-3 ENOSOBNO STANOVANJE, lepo veliko in sončno v Rogaški Slatini, zamenjam za enako kjerkoli v industrijskem kraju. Zaželeno — Celje. Ponudbe pod »Štajerska« v ogl. odd. R 2206-9 ZANESLJIVO gospodinjsko pomočnico k družini treh odraslih oseb sprejmemo takoj . Naslov v ogl. odd. R 2195-1 2 VRATARJA, zdravi moški osebi in SNAŽILKO s polno zaposlitvijo sprejmemo za skladišče v Vižmariih. Javite se »Metalka«, Parmova 33. R 2201-1 TOVARNA kovinske galanterije — Ljubljana, Mariborska cesta 4, sprejme v službo visoko kvalificirane in k'valifi,cirane orodjarje. Ponudbe pošljite v tajništvo podjetja. R 2206-1 DNE 31 T. V BRZOVLAKU MARIBOR — REKA POGREŠAN RJAV KOVCEG 90 X 50 cm, S cigaretami, žensko obleko, otroško obleko, hlačami naj najditelj proti nagradi vrne ali sporoči Boršič Antonu, Maribor. Studenci. Leningrajska 10. Sl S s 10. Vod sov se je prvi zbral pod drevesom, v čigar deblo je bila vrezana ptica, ki je bila res nekoliko podobna sovi. Pazljivo so poslušali Toma, ki jim je pripovedoval o čudni županovi ponudbi. »Ponudbo bomo gotovo sprejeli, tovariši!« je pudaril. »Zato moramo skrbeti, da bo eden od dvojice, ki pojde v gozd, član Sovjega voda.« mmmms 11. Mike, ki je bil še ves moker, je stisnil glavo med ramena. Ne, prav nič ga ni veselilo živeti v gozdu brez obleke! Tom je nadaljeval: »Volkovi bodo gotovo predlagali Petra in tudi mi bomo glasovali zanj. Ima veliko odlikovanj, dostikrat je že taboril in ve o življenju v gozdu več kot kdo od nas. Mi pa bomo predlagali našega Dannyja,« h 12. Ob potoku so sedeli Volkovi. Tudi oni so govorili o županovi ponudbi in nikomur ni padlo na misel, d); bi jo odklonili. Za svojega kapdndata so zares izbrali Petra. Vod Rdečih lisic, ki je zboroval v Fredov! drvarnici, je trdno sklenil, da mora v gozd njihov Ned. Samo Veverice so užaljeno ugotovile, da ne pridejo v poštev. < 1L i 4 t i k i i MM \-m3m OBIŠČITE (23. VIII. do 2. IX. 1958) največji tehnični sejem v Sredozemlju Izkoristite 25% popusta na železnici in 50% na rečnih ladjah. Informacije: BE0GRJLDSK1 SAJAM Bulevar Vojvode Mišiča 14 BEOGRAD Predstavništva: ZAGREB: Strosmajerov trg 8 LJUBLJANA: Peter Škrinjar, Titova cesta 25 SKOPLJE, Nikola Vodendčairskd, Hristo Botev št. 2 4834-8 H 9 MS *' S TRGA REVOLUCIJE V LJUBLJANI JE KRENILO VČERAJ 68 DIRKAČEV NA DIRKO »PO JUGOSLAVIJI« KAKO JE BILO LETOS NA LJUBELJU? PRVIH 137 km - ZA BtLbljO Pintar - naš najhitrejši mož Med 68 dirkači so se za uvod najbolje odrezali gostje iz Belgije, za njimi pa je pred najboljšim Jugoslovanom Volčičem (na 4. mestu) na častnem tretjem mestu Altweck (Zah. Nemčija) — V drugem delu Sirke je karavano preganjal hud naliv POSEBNO POROČILO NAŠEGA ŠPORTNEGA URED NIKA LJUBLJANA, 3. avg. Na Trgu revolucije je bil dopol- Po srditih borbah po rnari-dne ob 9. uri simbolični start za letošnjo kolesarsko dirko borskih ulicah si je pridobil “■Po Jugoslaviji". Ob lepo okrašeni tribuni so bili zbrani vsi prednost 15 m Belgijec Tem-udeleženci (68) in njihovo številno spremstvo, ki so vzbujali Buyser, ki je prvi prevozil cilj-nič koliko pozornosti pri številnih gledalcih. Ugibanj o no črto. S to zmago je priboril končnem izidu letošnje dirke na stari klasični stezi je bilo seveda več kot dovolj. Strokovnjaki so dali prednost predvsem Belgijcem ter Nizo-zemcem in ne nazadnje tudi Jugoslovanom. Slednji pa so kljub temu, da z romunsko eki- po ni prišel znani Dumitrescu, menili, da bodo Romuni najresnejši tekmeci za najboljša mesta. Zbrane tekmovalce je na tem startu pozdravil podpredsednik MLO Ljubljane Joško GORJANC in jim začel kar največ sreče na dolgi poti (1052 km). Vsak kolesar je dobil še šopek cvetic, nakar je pisana karavana krenila pred Gospodarsko razstavišče, kjer so se vsi natanko ob 9.30 uri od pr ati I na pot uradno. belgijski ekipi dragoceno minuto naskoka pred moštvom Jugoslavije. IZIDI Film o prvi etapi Brž ko so tekmovalci odšli s Starta, je član naše reprezentance Jože Šebenik prvi utrpel okvaro. Pri Domžalah so naj-bo&.i pogumni že prešli v napad. Od strnjene skupine so se odlepili naši Vukojevič. Valčič, Ciger, Hrovat (Odred) in Ku-levski ter tujci Willensen (Nizozemska), Serba (Romunija), Gazda (Poljska) in Czarnecki (Poljska). Vsi so vozili razmeroma hitro in so si pri 20 km že pridobili prednost 110 sek. pred glavno skupino. Pred trojanskim klancem se je od te Izločil Al tv ec k (Zah. Nem.), medtem ko je Willensen zao-stal zaradi okvare. Le-teh je bilo v prvem delu današnje etape razmeroma malo. Čeprav je bila cest-a prav tod razrita zaradi novih gradenj. ¥ Celju prvi — Volčič Čez klanec na Trojane se je prvi zapeljal Poljak Czarnecki, za njim pa naš Valčič. Priredit? j, so v Celju pripravili “leteč cilj«, na katerem je zmagal Valčič iz Pule. Sicer pa se je skupina že pri Žalcu zagotovila dve minuti prednosti, saj je vozila s povprečno hitrostjo 33 km/h. V njej je bil tudi Altveck. ki se j; je pridružil že pred Celjem. Takoj po prvih kilometrih za Celjem so se vodilni skupini pr družil Petrovič, Žirovnik ter Belgijci Bostoen, Si-mcns m Tembuvser. Za Celjem so v vodilni skupini vozili tako Bostoen. Simons in Tembuv-er, Hrovat, Valčič, Serba. Moieeanu, Žirovnik, Gazda. Mi n tr snu, Vukojevič, Czarnor : . Altveck. Knoops in Petrov Na prvem daljšem klancu sta zaostala Hrovat (zrna n-m mu je vode) in Czarn- ’ \ dobrih 100 m pred skiv' "o ~a je vozil Altveck. Tak j« orUožaj dobrih 15 km v - ’ ’*o-;borom. ko se je ulila huda ploha. Prva skupina se je naglo bližala cilju, kjer se je že kmalu po 11. uri začela zbirati množica ljudi. Seveda jo je preplašila nevihta, kljub temu pa je kar lepo število vnetih ljubiteljev tega športa pozdravilo prve tekmovalce na cilju. POSAMEZNIKI: — Tembuyser 3;52:34, Bostoen (ot>a Belgi.ia). Tlt-\veck (Munchen). Valčič (Jugoslavija), Gazda (Poijska), Serba (Romunija). Simons (Belgija), Petrovič (Jug.), Žirovnik (Jug.), Moi--ceanu (Rom.), Ciger (Srbija I.), — vsi v času zmagovalca, Vukoje-vič (Sr. I.) 3:52:44, Ebenbock (Munchen) 3:53:42. Pruski (Poljska) 3;54:22. Valant (Odred) enak čas Itd. Prvi Nizozemec Kamphuis .ie zasedel 21. mesto prvi Švicar Rey-mond pa 49. mesto. EKIPE: Belgija (Tembuyser, Bostoen. Simons) 11:36:12, Jugoslavija (Valčič. Petrovič. Žirovnik) 11:37:42. Romunija 11:39:30, Srbija I. 11:40:11. Munchen ll;4i:09, Poljska 11:41:18. TRI IZJAVE ZA SP Na cilju v Mariboru smo po prvi etapi zaprosili tri udeležence za kratke izjave. Lojze Savorn, direktor dirke je dejal: Z izredno zanimivo etapo Ljubljana — Maribor je stekla le- tošnja 14. jugoslovanska lcrožna dirka. Prva ocena zanjo je — odlično na vsej črti! Janez Žirovnik, član jugosipvan-ske reprezentance: Prva etapa je uresničila marsikatere napovedi. Odlični Belgijci so prvi krenili v napad, ki pa mu je bilo kos naše izbrano moštvo. Willy Tembuyser, ■ prvi zmagovalec: Zelo sem srečen, da sem zmagal v prvi etapi. Ta je zlasti v prvem delu terjala marsikaj, vsega po malem, predvsem pa dobro taktiko in kar največjo budnost nad neznanimi tekmeci. Seveda smo vozili po računu vnaprej in reči moratn, da nam druge reprezentance niso zmešale štren, hkrati naj še povem, da je moja zmaga uspeh celotnega belgijskega moštva, predvsem pa odlične taktične vožnje v zadnjih metrih. 1 St. Lipar. ZORKOV MEMORIAL Maribor, 3. avg. — V počastitev znanega atleta Zorica je bil danes v Mariboru Zorkov memoriail, ki so se ga udeležili nekateri naši odlični atleta in dosegli tele izide: 110 m ovire: Lorger (KL) 14.3, 100 m: Lorger 10.5, krogla: Radoševič (Sar) 15.71, višina: Marjanovič (Partizan, Bgd) 195 cm, 1500 m: Radišič (Cj) 4:00.1, ženske: 80 m ovire: Ostrovska (Br) 12.3, disk: Kamenžal 34.89, 100 m: Lubej (Mrb) 12.7. S tujega so vesti da je v Milanu v finalu evropske cone za Davisov pokal Italija premagala Veliko Britanijo 4 : 1. (Nadaljevanje s 1. strani) vožnji motorjev do 350 ccm so se s hudo mednarodno konkurenco, predvsem iz Avstrije, spopadli naši najboljši dirkači Pintar. Čuden, Černe in Drofenik. Dirigent -tega spopada je bi! ho k ličnem času 5:02,1. Hillebrandovo ime bo torej po vsej verjetnost, še dolgo zapisano v ljubeljski kroniki. . Prva vožnja avtomobilov je šele dala mednarodni rekord. Dr Arnulf Pilhatsch na »Denzelu* je» v vožnji avtomobilov do 1300 ccm srečno »povozil« dve leti sta,- rekord rojaka Polgarja, ki se mu ie že lani privližal na desetinke Dva junaka včerajšnje ljubeljske nedelje: naš avtomobilist Milivoj Božič (levo) in novi rekorder: Alfred Pruckner si čestitata VELIK USPEH KRANJSKIH PLAVALCEV Toča rekordov in zmaga nad Jadranom Kranj, 3. avg. Sinoči je kakih 1000 gledalcev prisostvovalo pomembnemu plavalnemu dvoboju med splitskim Jadranom in domačim Triglavom. Čeprav je bilo srečanje le prijateljsko, pa je bilo vendar na izredno kakovostni ravni. Popolna ekipa Triglava je z zmago proti moštvu, ki sodi med najboljša v državi, dokazala, da se vse bolj približuje jugoslovanskemu vrhu. Zelo dober vtis prireditve so še povečali rekordi, ki so padali kakor na tekočem traku. lako je Kocmur v srditem boju z bivšim plavalcem Ilirije Pircem kot prvi Slovenec preplaval 100 m prosto hitreje kakor v 'eni minuti (59.4), "Vlado Brinovec ie postavil članski in mladinski republiški rekord na 100 m z metuljčkom (1:11,4). isti plavalec pa je na 200 m prosto s časom 2:15,2 postavil kar iri rekorde — slovenskega za mladince in člane, m še mladinskega v državnem merilu. Tudi Barbka Koncilja je popravila svojo doslej najboljšo znamko na 100 m prosto za eno desetinko. pridružila pa se ji je še moška štafeta Triglava 4x100 metrov mešano, ki je za 1.5 sekunde popravila prejšnji republiški rekord ZPK Ljubljana. V skupni razvrstitv Triglav ostal proti Jad zmagovalec s (>6:54 točkam vv a terpolu pa so Splitča imeli mnogo opravka z bo benimi domačini. Gostje "naposled zmagali 3:2 (2:1), pri Zaključek jadralnih regat v Kopru Koper, 3. avg. — Nocoj je predsednik regatnega odbora III. mednarodne koprske regate razglasil'rezultate in podelil v navzočnosti podpredsednika Ljudske skupščine LRS dir. Helija Modica in drugih gostov prehodni »Koprski plameneč« za razreda »Zvezda« in »Sloka«. Kljub hudi burji so danes nekateri tekmovalci vztrajali do zaključka tekmovanja. V razredu »Zvezda« je zmagal Stanko Ninčevič, član jadralnega kluba »Mppor« (Trogir), v razredu »Sloka« pa Mario Cerkvenik iz Kopra z jadrnico »Čiči«. Zaradi močne burje, ki je na morju dosegla hitrost 70 km na uro, se je prireditveni odbor odločil za odpoved dopoldanskih startov za čemer sta gola za domačine zabila Petrič in Čolnar. PLAVALNI IZIDI MOŠKI: 200 m prosto: V. Brinovec (Tr) 2:15,5, Košnik (Tr) 2:17.0, Drofenik (Tr) 2:22,0, 100 m prsno: Brand- ner (Tr) 1:21.9. Zrimšek (Tr) 1:22,0. Vidiš (J) 1:26,1, 100 m metuljček: Brinovec (Tr) 1:11,4, Kambij (J) 1:14,5, Peternel (Tr) 1:15,2, 100 m hrbtno: Finci (Tr) 1:12,5, Barišič (J) 1:14.7, Košnik M. (Tr) 1:15,6. 100 m prosto: Kocmur (Tr) 59.4, Pirc (J) 1:00.7, Koš-ii i k (Tr) 1:02.2. 4x 100 mešano: Triglav (Finci, Brandner, Brinovec, Kocmur) 4:44,3, Jadran 4:55,0. ZENSKE: 1000 m prosto: Koncilja (Tr) 1:13,9, Varga (J) 1:15,4. Lukšič (J) 1:20.8. Čolnar (Tr)" 1:20,8, 100 m hrbtno: Pilič (J) 1:26,6, Cipci (J) 1:30.1, ICO m prsno: Vu-kuč (Tr) 1:35,2, Maraš ’ (J) 1:37.9, 100 m metuljček: Koncilja (Tr) 1:26,9, Filič (J) 1:38.7, 4x100 m mešano: Jadran 5:54.0, Triglav 5:55.8. J-k zmagovalec iz kategorije motorjev do 250 ccm Karel Zoh-rer na specialnem Puckovem motorju MC-282. Lani je naš Pintar, ki je bil drugi, zaostal za njim za 11 sek. Na današnji vožnji pa je Pintar prekosil vsa pričakovanja. Sicer je bil zopet drugi. Ziihrer pa prvi, toda časi, kakršne nam je povedal napovedovalec, so bili presenetljivi. Pintar je zaostal za zmagovalcem le dobro sekundo, pri tem pa za 13 sekund hitrejši kakor lani. Z odličnim časom 5:05 si je nadel lovoriko najhitrejšega Jugoslovana na motociklu sploh. Ta sloves je do-„ slej pripadal našemu prikoli-čarju ing. Bošku Šnajderju na BMW RS s časom 5:07,4. Pintar pa je bil šele prva lastovka, ki je naznanila izreden napredek jugoslovanskega avto-moto športa tudi na gorskih dirsah. Rekord v tej kategorij) pa je še vedno iz leta 1956. ko je J. Wein-gartmann iz Avstrije vozil 4:54. Med devetimi prlkollčar.li, ki so startali za vožnio prikolic do 300 ccm. .ie bila dobra polovica zelo izenačena. To so bile zelo lepe vožnje- Občudovali smo zlasti ing Boška Snajderja s so-vozače-m Josipom Radeničem. Zdelo se nam je, da vozi najhitreje. In res: ko smo pozneje zvedeli, da mu je na predzadnjem ovinku motor »tarokiral«. so nam no-vedali tudi to. da je imel do tja najboljši čas med vsemi. To pomeni, da se mu je morda izmuznil naj večji dogodek: vožnja pod petimi minutami. Zmagal ie enonogi Nemec Alvvin Ritter v od- Dosegel je čas 5:28,2 Zmagal je z veliko premočjo pred strojem angleške znamke »Lotus«, ki' ga fe kr,maril Švicar Charles Vo-gele. Naša nacionalna dirka vožnja z motorji do 175 ccm je bila zasedena zelo skromno. Pet motorjev je premalo za posebno kategorijo. ki ji hočemo zraven tega dati čim večji poudarek. Prvi- Mirko Bivic. Se enkrat so se naši pogumni fantje na odličnih »Tomosovih« motociklih SGS in SGSS spopadli z mednarodno konkurenco. in sicer po odmoru, ko je bil na vrsti start motorjev do 250 ccm. Potem ko šo tuji vozači že lahko spoznali izredne kakovosti našega Pintarja, smo računali, da se bodo hoteli maščevati z vso zagrizenostjo in vso močjo svoiih motorjev. Zgodilo Da se je to. česar na Ljubelju še nismo doživeli štiri lata. Pintar je še enkrat potrdil. da je tekmovalec, ki bi ga morali iskati tudi onstran meia Bil je prvi: z 2 sekundi slabšim časom kakor v kategoriji do 350 ccm je dodal jugoslovanskemu rekordu še mednarodno zmago Le kdo bi danes, ko smo na ' ...u bel ju stalno vedrili in smo bolj mislili a kožo, kaj prida razmišljali o absolutnem rekordu, > tistih 50 tisočakih, ki jih prireditelja razpisujeta leto za letom za naihatrejšega. V takem vzdušju je bilo presenečenje še večje, ko smo zvedeli, da je v kategoriji v 500 ccm v tej zibelki vseh Ijubeljskic hitrosti rekordov tudi letos šlo še hitreje kakor lani. Napovedovali Smo, da avstrijski specialist za moto kros Alfred Pruckner lahko povzroči tako senztcijo. Doživeli smo jo. Novi absolutni hitrostni rekord na Ljubelju na se glasi 4:43,2. Lahko nam je nekoliko nerodno. Avstrijca Vogela in njegov avto »Porsche« pozna za-rad|i našega pisanja že vsak prvošolec. Odlični jugoslovanski avtomobilist (do 2000 ccm) Milivoj Božič iz Beograda se je prijavil šele .med zadnjimi in smo mu posvečali manj pozornosti. Božič je tokrat tretjič starta! z imenitnim strojem »Porsche«, ki je povsem nov in tak kot Vogelov. To je dirkač, ki terja od stroja zmeraj vse in ne misli nase. Dvoboj Vogel—Božič se je začel kvariti že na sobotnem treningu, ko je imel avstrijski vozač na progi lahek karambol. Ta okoliščina in pa izreden Božičev dan, sta dali piiko na i k današnjim velikim jugoslovanskim zmagam. Dali sta še en rezultat, in sicer tak, da moramo reči kljub tujemu absolutnemu rekordu: tokrat je bL Ljubelj predvsem naš! Božič ;> prebil «zvočni zid« z Ljubelja, se pravi, vozil je manj kot pet minut, in sicer kot prvj avtomobilist. To je rekord velike mednarodne vrednosti. ATLETI IN TELOVADCI V POČASTITEV KRANJSKEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA Kranjski športniki so lepo počastili občinski praznik. Atleti -oriredili balkansko štafeto za pr--hodni pokal občinskega sveta zs felesno kulturo. V moški konkurenci .ie zmagal Triglav pred Pa: 'izanom iz Naklega in Iskro, v žer-=ki štafeti 4x100 m pa so bile na‘-hitreiše tekmovalke iz Naklega. Vrh tega ie bila v Kranju tud! "dovadna akademija v Mestnem logu. v pisanem sporedu so sod« lovali tudi telovadci iz Ljubljane, med njimi državni prvak Miro Cerar. 'v -T-k Kvalifikacija v nogometu breg zvena.., RUDAH : ODRf-H 2:2 (2:0) GROM !N STERŽAJ — V DRŠ1VN1 REPREZENTANCI 5 drurem delu kvalifikacijskega nastopa za sestavo državne kegljaške reprezentance. ki se bo v začetku septembra udeležila tekmovanja za evropsko prvenstvo v Miin c hc n n. je bil najuspešnejši tekmovalec Grom z Rakeka. Le-ta je v skupnem plasmaju prehitel zjnagoval-ca /v '! k ■' :r;i dela izbirnih tekem Smoljanoviča in zase del prvo mesto. "V izbrano državno vrst« so se s seštevkom podrtih kegljev iz Zagrejia in Ljubljane uvrstili: ~ »SI Or Smoljanovič (3527)™ P^geTj’ Slovesnos't zaključena s 0-jol*e in Fian—jole. djučen; podelitvijo zlatih, srebrnih Sek ru-ui TTlarlnUr (žit o\ PoaeilW5LJ° zlatm, srebrnih fin r; raT M 3 ): bronastih plaket ter praktičnih (3391) in Buneta (3336). J1?®™* tekmovalcem, ki jflh je bilo 62. Grafiki na slavju Maribor s prelepimi športnimi objekti in napravami je bil letos prizorišče dveh največjih delavskih športnih tekmovanj pri nas. Najprej je naše gostoljubno obdravsko mesto sprejelo športnike iz elektro gospodarstva, v minulih štirih dneh pa še tekmdvalce in tekmovalke grafične stroke iz vseh večjih slovenskih krajev. V počastitev 90-letniee prve delavske organizacije slovenskih- grafikov so bile ondi od 31. pr. m. do včeraj že XI. letne športne igre grafikov. Vrstni red posameznih sindikalnih podružnic je v podrobnem tale: Mariborska tiskarna 316, Mepa 242, Celjaska tiskarna 185, Pomurski tisk 124, Slovenski poročevalec 115, Ljudska pravica 88, Triglavska tiskarna 86, KartonaSna tovarna 47, Državna založba Slovenije 25, Tiskarna Toneta Tomšiča 10 in Kuverta 6 točk." V nadaljevanju mednarodnega nami/.no-teniškega turnirja v Kranju je predsinoč-njim Triglav premagal Olvm-p i j o 5:3, včeraj pa je Olvm-pia premagala Mladost 5:1 in s tem zasedla tretje mesto. O prvaku bo odločilo srečanje med Ljubljano in Triglavom, ki v času poročanja (20. uri) še traja; stanje dvoboja pa =je za zdaj 3:2 za Triglav. V ženskem finalu je Triglav premagal Ljubljano 3:0, tretje mesto pa je zasedel Semperit. Trbovlje, 3. avg. Na tukajšnjem stadionu je bila popoldne odločlna tekma te skupine za vstop' v II. zvezno ligo. Domača enajstorica je v tej odločilni igri osvojila samo točko, tako da bo morala v prihodnjih dneh še enkrat zastaviti vse sile, če si bo hotela zagotoviti mesto med najboljšimi jugoslovanskimi moštvi. Obema slovenskima tekmecema v tej skupini sta namreč preostali samo še tekni; z Metalcem iz Siska. Pred dokončno odločitvijo je Odred na boljšem samo toliko, da bo igral doma. Rudar pa bo moral v Sisak. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: \ Odred: Mozetič, Medved. Udovč, Limo, Berginc, Klanči-šar, Virant. Piskar, Kranjc. Hacler, Klenovšek. več kot 4000 gledalcev, med njimi mnogo iz Ljubljane. Gole so zabili za Rudar Knavs in Gorenje, za Odred p-Hacler in Piskar. Branik : Krim 8:0 (5:0) V Mariboru je včeraj Brank odpravil Krim z 8:0 (5:0) (Neu-berg 6, Elsner 2), kar pove o igri vse ostalo. Prvi zadetek je padel v 20. minuti, zadn.ii Branik 3 2 1 () 13:2 Elektro- stroj 2 1 1 0 6:0 Krim 3 0 0 3 2:19 Rudar Odred Metalac 3 1 2 3 0 3 2 0 1 10:4 4:4 2:8 Rudar: Ahlin, Traven, Ciglar, Kos, Šoren, Pristav, Gorenje, Majcen, Knavs, Jerše, Opresnik. Tekmo je dobro sodil Vlajič iz Beograda gledalo pa jo je »Hočem ga, Adam. Preveč sem pretrpela, da ga sedaj ne pudrala po obrazu. V nekaj trenutkih pa 15. min. pred koncem igre. ki jih Krim tudi ni znal več izkoristiti vsaj za častni gol. Pred 2500 gledalci je cfobro sodil Vukotič iz Zagreba. OSTALI IZIDI Sesesta — Šibenik 0:1. Trepča — Lovčen l):4. Borac — Tekstilac S:3 (4:0). Novi Sad — Zvezda 2:0 (2:0), •Tedinstvo — Proleter l:i (1:1), Beograd — Zak 4:1 (2:0). Beče.i — Radnilc 3:1 (0:0). Budučnost — Rudar 5:1 (0:1), Hajduk — Srem 4:1 (1:0). V drugi finalni tekmi za mladinsko državno prvenstvo v nogometu je Partizan premagal Crveno zvezdo 2:0 in tako osvojil naslov inrvaka. bi dobila. Zgubila sem Jasperj a, zgubila sem še mnogo drugih ŽaprhTješkatlico’ natopi 8e™rbico In ,Pred seboL sta imeli razstavljene predmet., ki jih je Carol stvari. 5*1 n m o sp Vnupok -io ac-fn 1 nasmehnila. & ^ na ° Pa 6 °r 1CO m se nama kar najlepše kupila v sosednji trgovini: majhno žogico, celuloidast avtomo- »ODrostite cmena Rroon , „_li «»• , , . , bilček in vrečico raznobarvnih bonbonov. Obe deklici sta resno da „e*M°raI“ bl bUa Vede“’ Sledali M°IIy- ki 1« stala P™d »J™«- Moll, ie rekla neka,. IM, Carol in vse, kar imate.. Zavidam vam Ada- zaradi česar je Carol poskočila na noge in na široko odprla stvari. Samo še kovček je ostal.« Ostal sem pri mizi. Počasi se je začela pomikati proti meni. Od daleč sem slišal preplašeni Estherin glas. »O bog, Adam, daj ji ga. Zakaj ji ga ne daš?« Moll.v je pomolila revolver proti meni. Plaščni rokav se ji je dvignil in na njenem zapestju sem ugledal tenko verižico z znamenji sreče. Bila je tako blizu, da sem jih razpoznal: majhna srca, boksarske rokavice, rogovi, puščice, ure in knjige. V roki je držala revolver, ki pa ni bil več tako miren, ampak je trepetal. »Prekleto, Adam, ali te bom morala ustreliti?« Pogledal sem ji v obraz. »Ne boš streljala,« sem rekel. »Ne, po tistem, kar sva doživela v luknji pod hlevom in v rezervoarju.« Oči so se ji zmedle in=zahlipala je. »Bodi preklet!« Spustila je revolver. Obrnila se je proč, nekaj časa tako stala, nato Esther in jaz sva molčala. Molly je stopila prav med vrata in se obrnila. »Zbogom Adam. Vesela sem, da sem te spoznala.« Poslušala sva njene korake v veži do velikih vrat. Esther meje prijela za roko, toda jaz sem odšel k oknu »Adam, ali boš povedal policiji?« »Saj ni vzela kovčka.« Esther se je igrala z gumbi na obleki. »Priznala je, da je ubila človeka.« J , lT°d^ ,samo nama,« sem rekel. »Policiji bo zanikala in nobehih dokazov ni ter jih tudi ne bo.« »Nočeš, da bi jo zaprli.« To je zvenelo kot obtožba. Spoznal stopila nekaj korakov stran. ' ---------- ^ S/^^nof ^ ^ ^ Zg°dil° med Sel sem k Esther. Pogreznila se je bila v naslanjač in preživela skupai 71 1 C QTV1 Tl ^nlro n — — AT« i «i n . _ * * Molly in menoj v tistih treh dnevih in nočeh, ki sva"jih položil sem ji roko na ramo. Ni se premaknila. Strmela je Mol!y. Pn vratih se je Molly ustavila. Torbico je imela odprto. Namesto revolverja je v rokah držala škatlico za puder in se »Zat°, ker je napravila tisto, kar sem hotel dvakrat sam storiti « sem rekel. »Ne, nočem, da bi jo zato zaprli« Gledal sem skozi okno. Carol in Susan Levy sta čepeli na pločniku pred hišo. usta. £>lišal.sem Esther, kako je prišla k meni. Drijela me je za roko. Skupaj sva stala in gledala na cesto. ^ Molly si je snemala zapestnico. Sklonila se je in jo pri- trdila okrog Carolinega tenkega zapestja, medtem ko sta Carol in Susan osuplo gledali. Nato se je Molly vzravnala, potrepljala -arol po glavi in odšla k svojemu avtomobilu. »Ljubi te, Adam,« je rekla Esther s slabotnim glasom. »Nikdar ne bo mogla ljubiti nikogar razen samo sebe,« ’em zamrmral, ker nisem vedel, kaj bi drugega rekel. MolIy je odprla vrata, se ozrla nazaj proit hiši in naju agledala pri oknu. Pomahala nama je. Dvignil sem rok< in jo -'Pet spustil. Veter se je poigral z njenimi lasmi, ko se je usedla J avtomobil. Ko se je odpeljala, se mi je ulica zdela prazna. »Tudi tebi je zelo pri srcu,« je tiho rekla Esther. - »Tebe ljubim,« sem rekel jezno in se obrnil k njej. - Cez njeno ramo sem videl, kako se ie mimo hiše pripeljal še en avtomobil. Človek za volanom je imel kriv nos. Plymouth je zavil okrog vogala v ulico, po kateri se je bila odpeljala Molly. KONEC »Vsi * mostu!« sem eavpil. »Dol z njo!« Sunkoma sem se obrnil k sovražniku in ravno Se niei , nilo nad njim. Na mostu sem ostal sam. Se en pogled - izbruhnila je želena sliva a ^ ^ *><>tOPil' VOdOVj* S* ^ »Zadeti smo!« sem hlastnil. »Preverite -« In tu se ml je vse stemnilo pred očmi. po ^ ^eiiTdi-***