ВтОДм к цдрвиШ—:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA"
ft » pondeljek, sred» ш petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
t wednist vom se more ,govoriti ▼«лк dan od fl.—!2. ure đopOiđ.
Telefon it. 113.
m:
Celo leto......12 h
Po) leta......6 K
Četrt leta............3 K
Mesečno............I K
Posamezne številke tO v. Z ima j Avstrije ček; le 16 17 K.
Inserati aH Ctzrj&nila
se računi)o s 15 vin. <>J 0 redot potitvrste; pri \чхкг - озаа-eilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. i 35.
Maribor, dnš 25. novembra 1910.
[jetnik II.
Jesenska parlamentarna kampanija.
Dunaj, 24. nov.
Danes se je pričelo jesensko zasedanje državnega zbora. Ne da se se reči, kakšen bo potek zasedanja, Prva seja je bila prav živahna. Zbornica je bila koj v začetim seje polna* ker rše odseki, razven draginj sk eg a, niso imeli sej. Novoizvoljeni poslanci So naredili obljubo, (Zapisnikar ' dr. B e n k o v i č je prečital slovenske formulo za obljubo, nakar sta dr. V e r s t o v S e k in J a r c v slovenskem jeziku obljubila. Vsi slovenski poslanci so prišli vsled tega vstopa dveh novih tovarišev s cvetlicami v zbornico.
Budgetni odsek, v katerem so ob odgoclünju slovenski poslanci obstruirali, Še ni sklican. Bržkone tudi ne "bo, dokler ni prvo či tanje budgetnega provi-zorija, v plenumu rešeno, kar se zgodi do 8. deeem-bra, Ali se bo potem kot prva točka dnevnega redi v odseku določila italijanska fakulteta ali pa budget-si provizorij, jo danes Se negotovo. V seji načelnikov danes dne 24. t. m. so sicer Italijani stavili to zahtevo, ali baron Chiari je odgovoril, da se bo to odločilo drugod, ne pa v seji načelnikov. Barop Bienerth je v seji načelnikov samo izrazil željo, da se vprašanje italijanske fakultete kmalu re&i, a kako si to misli, o tem se ni izrazil, Vldjub temu mu je Conci med splošnim posmehom načelnikov (izrekel zahvalo za te besede.
Kalendarij tsa seje poslanske zbornice je tako projektiran: do sobote inkluzivno je debata o skrbi za oena delavska stanovanja. Nedelja in pondeljek sta prosta. V torek je debata o draginji živil. V sredo se začne debata o budgetilem provizorij», ki bo trajala bržkone do 8, dec.
Slovenski poslanci so stavili naslednja vprašanja in predloge:
Dr. Korošec, je stavil nujni predlog za. podpore onim, ki so bili letos poškodovani po toči v o-fcrajih Rogatec, Šmarje in Kozje.
Dr. Karl V e r s t o v š e k je vložil nujni predlog za po toči poškodovane posestnike v občinah: št. Vid, Razborje v slovenjgraškem okraj«, Skale, To-polščica m Šoštanj (okolica) v šoštanj. okraju.
Dr. V e r s t o v Š e k je stavil tudi interpelacijo na justičnega ministra dr. Rochenburgerja glede naravnost turških razmer' pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem. 'Interpelacija ■ obširno opisuje neznosne stanje, pod katerimi ječi slovensko ljudstvo radi nem-škutarskega sodni jskega osobja. Zlasti so poziva jü-stično ministrstvo, da ukrene potrebno, da se slovenske izpovedbe vedno protokolirajo slovenski.
Po zaprisegi novoizvoljenih poslancev, ki jo omenjamo v začetku, se je predsednik toplo spominjal petero v zadnjem času umrlih Članov zbornice in sicer poslancev Gabeina, Witlmlma, Größla, Bergenia in Bjeladinoviča.
Nato je imel linančni minister Bilinski svoj eks-poze; današnji seji je namreč bil predložen proračun za 1911, in tega je skušal minister motivirati in braniti. Bilinskijev govor je bil zelo suhoparen in ga je zbornica vzela hladno na znanje.
Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo dra-ginjskega, odseka glede draginje. Kot prvi je govoril nemški socialdemokrat Glöckel. Med njegovim govorom in ob koncu je prišlo do ostrih spopadov med socialnimi demokrati in nemškimi radikalci. Ko je Glöckel končal, šo vzdignili socialdemokrati demonstrativen hrup proti vladi. Slišali so se klici kakor; Bienerthova vlada spada na ve&ala! Treba bo začeti govoriti portugalsko! Ziviof, revolucija!'! iT i klici, so razburili patriote kakor sta Wolf in Stransky in prišlo je do burnih nastopov.
Ko se je šum pomiril, je dobil besedo katoliško^ narodni Ceh Borsky, ki je opozarjal na nevarnost, katera nastane radi slabih delavskih stanovanj posebno ob času kužnih bolezni.
Govorila sta še Ceh Svoboda in Nemee Kraus, nakar je bila debata prekinjena.
Ob koncu seje so različne slovanske stranke izrazile so žal j b nad smrtjo grofa Tolstoja. V imenu socialdemokratov je govoril nemški socialdemokrat Fer-nerstorfer. Tudi Zionist) so imeli svojega govornika, to pa radi tega, ker je grofica Tolstoj rojena Židinja. Dočim so nekdaj judovski časniki hudo napadali Tolstoja in ga blatili na najpodlejŠi način, pa ga sedaj povzdigujejo v nebesa, ne radih njegovih spisov, kajti ti so ostali isti, ampak radi simpatij z grofico Židinjo. To je židovska solidariteta in disciplina. Da je Zionist govoril, naredilo je na zbornico zelo slab utis.
Led poka.
(Ie krogov Hwonmiirt»,.
Prebivalci ob velikih rek ali in na obalili jezer si pripovedujejo, da slišijo v tihih pomladnih nočeh, prej ko se začnejo pregibati ogromne ledene plasti, neko bajno in skrivnostno pokanje ledu.
Istotako se slišijo čudni glasovi iz tabora Nar. stranke in vsa znamenja kažejo na to, da se bode kmalu docela zrušila mrzlo-ledena plaz, ki je ležala doscdaj nad našo inteligenco. 'Nočemo rabiti banalne primere, da zapuščajo podgane potapljajoče se ladijo, kajti mi stojimo na. stališču, da je vsak brez-značajnež, ki bi ravnal proti svojemu prepričanju in tega si od našega izobraženstva ne moremo misliti. Vzrok, da je že mnogo slovenskih hiteli gen to v zapustilo "(Narodno stranko in jo Še zapušča, leži v tem, ker ti možje uvide vajo, da Narodna stranka ne dela tako in se ne ravna po ciljih, katere si je postavila na ustanovnem shodu \ Celju dne 8. dee. 1906.
Ta dan se je jasno in odločna izjavilo: mi nismo zoper duhovščino, mi nismo zoper vero. Te besede, katere je zagrmel general dr. Kukovec z glasom notranjega prepričanja med poslušalce, so spravile marsikaterega zmernega moža pod klobuk Nar. stranke.
Toda njeni ustanovitelji in krušni očetje niso mogli zatajiti svojega brezverskega, prostozidarskega značaja in že čez nekaj tednov so začeli napadati našo duhovščino in se zaletavati v verske nauke in pa cerkvene institucije.
PODLISTEK.
Narodno blago od koroško— štajerske meje,1
(N piasl dr. V. K)
V.
! Francozi y Slov eni gradeu.
Ko so Francozi vdrli v Slovenjgradec, so se jim meščani postavili v bran. Pograbili so vile, sekire. kose in drugo orodje ter so Šli nad nje.
Neki kamnosek pa v naglici vzame omelo za pometanje peči, ker ni imel drugega orodja pri roki, in leti,
Zunaj je stal ravno francoski stotnik. Kamnosek mu pomaže ornelo pod nos. Tega kamnoseka so potem baje Francozi ustrelili na trgu,_: drugim Slo-venjgradčanom pa niso nič žalega storili.
VI.
Od tedaj ni več hudiča v Rimu?
Napoleon je bil mogočen gospod. Ko se je polastil Dunaja, se napoti v Rim. Tam pa so bila črna vrata in na njih bel križ. Botel je vedeti, kaj Je to. Vprašal je. Rimljani mu odgovore:
„Tukaj ima papež hudiča vjetega."
Na vsak način hoče izvedeti, če je to res. Odtrga prva vrata — za njimi so bila Še druga — odtrga druga — za njimi so bila še tretja. Lo s silo odpre tretja, pride v hram. !Tam zagleda črno pošast. Ko nameri sabljo, začne pošast prositi:
„preljubi gospod, ne storite mi kaj hudega, Ш sem le navaden „taverhar", ki sem plačat1 za to, 3a tukaj „Spektakel" delam.
In od tega Časa ni več hudiča v Rimu Preje pa so ga imeli na verigi priklenjenega.
* Glej „otreio" ät. 20. II. novembra Ш0.
VII.
f Kako je Pav tiha s papežem govoril.
Pavlihä pride na svojem potovanja tudi v Rim. Mračile se je že, ko pride v mesto. Ke>■ je bil zrnu-čen od dolge hoje, jo krene v gostilno. Tisto gostilno je imela vdova. Pavliha se ji je zdel tuj človek, zato ga vpraša, odkod prihaja in kaj da išče v Rimu. Odgovori ji, da bi rad govoril s papežem.
„Ka,j boš Ii „sirotej" govoril s papežem", pravi gostilničarka, „"Jaz sem celo svoje življenje v večnem mestu, pa Še nikoli nisem mogla govoriti ž njim."
„Boš pa videla, da bom govoril ž njim. Staviva sto goldinarjev!% odgovori Pavliha.
In stavila sta vsak po .100 goldinarjev,
.,Kje pa bo jutri papež maševal?" vpraša Pavliha,
„V tisti, in tisti cerkvi bo imel mašo z blagoslovom", mu pravi gostilničarka.
Zjutraj gresta oba v tisto cerkev. Pavliha se prerine skozi množico do oltarja. Ko je bil prvi blagoslov, obrne Pavliha, namesto da bi pokleknil in se trkal na prsi, hrbet oltarju in gleda ljudi. Ravnota-ko napravi: pri povzdigovanju m pri zadnjem blagoslovu.
Papežu se je tako ravnanje Čudno zdelo. Zato ga pokliče po sveti maši k sebi v žagrad.
„Kakšen človek pa si ti", f mu pravi, „ali nisi katoličan ?"
„Seveda sem."
„Zakaj pa si tako napravil pri sv. maši?"
„Ker sem tako velik grešnik, da nisem vreden, da bi gledal obličje Gospodovo."
Papež na to pravi:
„iTako je prav, .Ti si dober katoličan."
„Pa nekaj bi Še imel na, srcu", pravi Pavliha, Če bi smel povedati."
„Kaj pa? Le povej!"
„Sinoči sem stavil sto goldinarjev z vdovo go-
stilničarko, ki je trdila, da ne bom govoril s svetim očetom, jaz pa sem rekel, da bom, Ali je gostilničarka dolžna, da mi izplača ,teh sto goldinarjev?"
„Seveda ti jih more plačati", odvrne papež.
„Potem je pa^e prav", reče Pavliha, „srečno in zdravi ostanite!"
Srečno", odgovori papež.
VIII.
Pripovedke o vodnem možu.
Oe hodiš iz Guštanja po traberški cesti, zapaziš kakih pet minut za trgom dve veliki skali, ki ležita v Meži tako, da lahko prideš po njih na drugo obrežje. Pod skalama, ki sta poveznjeni ena na drugo, buči Meža. To je v,Votla peč." Do tukaj je segar-lo v davnih, davnih časih jezero, po katerem se Še dandanes imenuje cerkev „Devica Marija na, Jezeru" pri Prevaljah.
Tukaj je živel svoje dni vodni mož. Vse se ga je balo. Spravil je enkrat lepo Brusnikovo hčer seboj v svoj demantni grad. Dolgo jo je imel pri sebi za ženo. Imela sta že tri otroke. Ker ji je pa začelo postajati dolg Čas in ker je grozno ihtela, jo je nekega dne izpustil, da je obiskala svoje stariše pri Brusniku. Morala je pa dati okoli sebe vrv.
„Ko prvokrat potegnem za vrv", ji naroča divji mož, „se moraš vrniti."
Nekdo pa je bil pri Brusniku tako prebrisan, da je odrezal hčerki vrv in jo privezal okoli starega hrasta, ki je stal za hišo.
Ko vodni mož prvokrat -' potegne, se je hrast zmezil. Ko potegne drugokrat, je migal. Ko potegne tretjikrat, ga potegne s koreninami vred v voda
Nato prinese vodni mož troje oitrok, ki jih je imel z Brusnikovo hčerjo, na suho. Enega je obdržal sam, drugega je dal njej, tretjega pa je pretrgal ter dal ,ool njej, pol pa je sam imel.
IX.
Ce hodiš po isti cesti dalje, prideš pred Blatnikom do Brusnikove peči. Na tej peči, ki ima nekaj
Stran 2.
STRAŽ A.
25. novembra Ш9.
Vedno bolj jasno in očitno so stopali na plan celjski framasoni in danes menda ni lahko najti duhovnika na Spodnjem Štajerskem, ki ne bi bil že ob-metau z gnojnico iz celjskih listov. Njih strupeno pero napada blaga srca naših starih, v narodni borbi' osivelih duhovnikov, ne ustavljajo I se pred sivimi lasmi in tresočo se roko, де prizanesejo mladosti niti mladostni neizkušenosti. Tisočletne verske resnice so jim v posmeh, sveti cerkveni obredi so v njihovih očeh prazen simbolizem. Ferrer in Nathan so njih ideali.
Zato je umevno, da so mnogi prist asi Narodno stranke zaöeli debelo gledati, ko so öitali take nizkotne duševne proizvode. Polagoma so se začeli od-raikati, stopali so vedno bolj v ozadje, nazadnje pa so — izginili.
Najprej so začeli izstopati kmetje; ti so kar trumoma odpadali. Potem so prišli posamezni inteli-genti ,in sedaj se začenja svitati celo med učiteljst-vom, ki je bilo dosedaj največja opora, takorekoč okostje preperele Narodne stranke. Velik del učiteljstva je že spregledal skozi gosto meglo liberalnih laži in iraz, in posebno v zadnjem Času je mnoge osupnila p roti narodu a izjava liberalcev glede delitve Štajerskega deželnega Šolskega sveta. Posebno pa Jo o-gorčil treznej*še elemente zadnji „Lehrerbuudov" letak. da so mnogi odločno in brezpogojno izjavili: Po tej poti ne moremo iu tudi ne gremo dalje! — Cast jim! Slovensko ljudstvo in vsa poštenomisleča slovenska javnost stoji za njimi in jih bode podpirala v njihovih težnjah in jih branila liberalnega terorizma.
Sadovi skrajno zafurane liberalne politike se kažejo vedno bolj očitno. Brez našega ^"bombardiranja* pada trdnjava za trdnjavo,/ in kraji, ki so veljali dosedaj kot nepremagljiv! liberalni tabor, so že preluknjani kakor sito in padejo pri prihodnjih volitvah. Led poka in niti tesni Kukovčev objem z dr. Plojem ne more več zadelati zijajočih razpoklin v Narodni stranki. Nasprotno! Mnogi pristaši Narodne stranke, odpadajo ravno vsled tega objema. Kdor se spominja jia lepe fraze pri ustanovitvi Nar. stranke, bode vedel, da se je hotela ta stranka nekako roditi iz obstoječih narodnih potreb, ker je dosedajna slovenska politika bila premehka napram Nemcem, pre-zanesljiva proti vladi itd. Marsikatera trda beseda je takrat udarila na dr, Ploja in druge „starine", kajti Kukovčevi „mladini" so hoteli imeti jasno začrtano, v skalovje izklesano narodno pot.
To vemo vsi in to vedo tudi tisti, ki so z veseljem pozdravili ustanovitev Narodne stranke, ki je sedaj tako žalostno zagazila na mehka »emčurska in vladna, tla. „Narodna" stranka se jo postavila v nasprotje s slovensko obstrukcijo, „narodno" liberalno učiteljstvo se je izjavilo proti nji in pospešuje razširjanje protislovenskih, nemškonacionalnib letakov, nazadnje pa se tesno objemajo z dr. Plojem, proti koji politiki so se združili.
To je smrtni udarec v njih narodnost, v njih pošteno prepričanje; postali so marijonete, ki plešejo na slovenskem političnem polju, kakor jih suče veter ali dr. Ploj.
To uvidevajo sedaj tudi najbolj zagrizeni pristaši Narodne stranke ш marsikateri njen privrženec bo pozabil, na novo leto si znova naročiti „Narodni Dnevnik" in „Narodni List", ker noče več imeti opravka s stranko, ki je popolnoma zgrešila svoje prvotne cilje.
naravno izdolbenih lukenj, Je vodni mož netil in ljudi pekel. V skali se še dandanes vidi ognjišče, skleda, kraj, kjer je sedel in stopinje. O tem divjem možu se pripoveduje isfa pripovedka, samo s to razliko, da je ta, ko je tretjekrat potegnil za vrv in izruval hrast, padel vznak in utopil v tolmunu pod pečjo.
Siasarnik, kmet za Uršlo goro, pride zjutraj v hlev in vidi par volov od potu mokrih,
jKdo jih je neki potreboval po noči?" si kmet
misli.
Cez nekaj dni sta bila vola zjutraj zopet čisto mokra,.
JMoram po noči stražiti v hlevu, da vidim, kdo jih jemlje!"
In res se vleže v hlevu in čaka. z gorjačo v roki. Naenkrat pride tuj mož in napreže vole.
„Kaj boš mrha, i pusti jih pri miru!" pravi
kmet.
Tujec pa odgovori:
„Se nocoj peljem. Jaz sem vodni mož in vozim vodo z UrŠIe gore na Pohorje, ker se tja prestavljam. Te bom že plačal za to."
Ko pripelje vodni mož zjutraj vola nazaj, je imel vsak. izmed njiju privezano med rogoma mošnjo denarjev.
„To imaŽ zato", pravi vodni mož. „(Tudi sena boš vedno dovolj imel."
Nato pa izgine.
Na ribniških (pohorskih) jezerih ga še čujejo včasih zvečer, kako „jucka." Po pohorski planini raste borovje, pa je vse krivo, ker Je spod jezero. Po-vsodi je zaraščeno jezero, le pri ribniškem kraju je odprto.
1X1,
Druga varijanta te pripovedke pripoveduje, da je Živel v jezeru pod Uršlo goro vodni mož. Ko pride kmet .Siasarnik nekega jutra v hlev, vidi črna Konečnikova vola tam s potom oblita stati. (Konečnik je kmet na Seloveu.) Vpregal jih je po noči vodni
Liberalni led je začel pokati na gospodarskem in političnem polju. Od stranke odpadajo pristaši, od celjske Zadružne zveze posojilnice in zadruge. Začetkoma so se liberalci tolažili s tem, da odpadajo tisti, ki niso zmožni slediti njih ^visokim" idejam. Sedaj se tolažijo s tem, da ostane samo „kleno zrnje", toda mi ne verjamemo. Ida še bi iz osamelega Ku-kovca, Spindlerja in LeŠničarja kedaj kaj „vzklilo." Cez nekaj let ne bo več duha in ne sluha o tem tri-umviratu in njegovih „visokih" idejah, kajti tudi naše razumni Štvo je začelo spregledati.
Led pokal
Važnost ljudskega štetja.
Po vsem omikanem svetu se vrši dandanes v določenih razdobjih ljudsko štetje, kajti njegovi izsledki so neprecenljive važnosti za vedo, z ako no da j-stvo, javno upravo in politiko.
Odkar se izsledki ljudskega Štetja objavljajo —-in to ne samo za celo državo, temveč tudi za poedine dežele, okraje in občine — in odkar se ozira pri popisu na celo množico stvari (veroizpovedanje, narodnost, državljanstvo, domovinska. (pravica, starost, spol itd.), je mogoče razmere poedinih okrajev in cele države spoznati dosti bolje, kakor je bilo to prej.
V teh podatkih najde vsa javna uprava in vse zakonodajstvo vrelec najvažnejših naukov. Ti izsledki so odločilni, kadar se gre za izpremembo zakona aH reformo uprave, na tej podlagi se more soditi o vrednosti dosedanjih uredb. .[Kamorkoli pogledamo, povsod se opirajo važni odloki na podatke ljudskega Štetja.
Ce so torej ti podatki temelj, na katerem zida veda, zakonodajstvo in politika, potem Je pač samoumevna zahteva, da morajo biti resnični. To je lahko doseči pri tistih razpredelkih, kjer nimajo niti Činitelji, ki vodijo Štetje (vladni komisarji ali občine), niti ljudje, katere se Šteje, posebnega interesa na tem. da bi zapisali neresnico. Drugače pa je pri rubriki takozvanega „obČevalnega jezika".
Vprašajmo se, ali ima sploh kak smisel, poizvedovati po „občevalnem jeziku", to je po tistem, ki nam rabi v navadnem občevanju ? Občevalni jezik je tak — to se razume vendar samo po sebi — kakor-šen je jezikovni značaj dotične' okolice. 'Jasno je, da mora slovenski delavec občevati v Gradcu večinoma nemški. Dalje pa so tndi kraji, kjer rabijo ljudje v navadnem občevanju slovenski in nemški jozik in ju tudi popolnoma obvladajo. Torej bi morali zapisati v popisovalne pole oba jezika. Ministrska odredba od 9. avgusta 1900 in ravno tako od 20. avgusta 1910 pa izrecno ukazuje, da se sme navesti samo eu jezik kot občevalni. Za< zakonodajstvo, upravo in politiko nima prav nobene cene, če se dožene, v katerem jeziku občuje kedo z delojemalcem, ali na ulici, v trgovini itd. Nasprotno pa je r taki narodnostno mešani državi, kakor Je Avstrija, za pravično in proti vsem narodom nepristranske zakonodajstvo in upravo največje važnosti, Če se dožene resnično število poedinih narodov, kakor tudi njih kraje in meje.
Tej zahtevi zdravega razuma in pravičnosti pa ostro nasprotuje dosedanji vladni sistem in nemški nacionalni Šovinizem. Dokler je bila Avstrija v „nemški zvezi" {1815—66) in se je potegovala v njej za hegemonijo, je skrbno pazila., da se ohrani vsaj na zunaj njen nemški značaj. Iz tega razloga je zavrgla * '
mož. ki se je prestavljal z UrŠJe gore na Pohorje ter vozil vodo po mostu, ki je bil iz megle narejen, tja. Drugih volov za to ni mogel rabiti, samo črni so veljali. Tretjo jutro je visela na jarmu mošnja denarjev. Vola pa. »ista bila izprežena, ampak sta v jarmu stala,.
Jezero pod Uršlo goro.
XII.
Pod Uršlo goro je lepo jezero. Ako ga hočeš videti, moraš postaviti pri ^Smohorici" £ vi soka peč na koroški strani Uršle gore) lojtro, da prideš do njega. Toda le malokomu se to posreči. S stropa visijo sami demanti kakor rtine soli. V vodi pa so čudno živali, da si nihče ne upa blizu.
O Gori {v Kotljah pravijo Uršli gori navadno le „Gora") je prerokoval deseti brat. ko je šel skozi Koti je, sledeče:
„,Ta stolp (cerkveni) je sicer visok, pa enkrat bo 5e veliko .višji, ko bo Gora poknila. Pa tako gotovo se bo to zgodilo, kakor so na Kravperzi (Krav-pergar je kmet v koteljski fari) kope zgorele, kar so jih na Sent LekŠejevo zložili."
Kope so pa dan po Lefcšejevem zgorele.
Črtice iz življenja rajnega prof. Ivana Krušića.
Očetu Martinu so po domače rekli Svederc, ker je pa bil male postave, so mu rekli Svederček. Bil je spreten tesar in godec. Po dnevi je tesal in tako svoji družini služil boljši kruh, — imel je pet sinov in tri hčere. Sinovi so bili: Ivan, naš rajni gospod Šolski svetnik; Franci, krčmar v Celju, po domače Valentan; Jakob, umrl kot župnik pri Sv. Andražu n. Polzelo; Martin, doktor vsega zdravilstva, umrl že prerano v Celju; Vinko je mag. uradnik na Dunaju. Od hčera je Micika imela Vaberja v Galiciji; Fran-čika je dobila Lipovšeka na Medlogu: Trezika go-
vlada leta 1865. predlog "državne statistične pisar»«, naj se določi tudi jezik prebivalstva. Sele moralni pritisk petrograškega statističnega kongresa je prisilil avstrijske državnike, da so začeli misliti o tej zadevi. Dualizem je izročil Nemcem hegemonijo Se nadalje vsaj v tostranski polovici. Da bi ugodila moderni zahtevi, da ne bi škodovala obenem priviligirar-nemu stal. Nemcev, je bila vodilna misel avstr. via* de pri stvoritvi novega pojma „občevalni jezik". Štetje pc občevalnem jeziku se prvič ukazuje v naredbi ministrstva, za notranje zadeve od 6. avgusta 1880 in velja Še danes.
Štetje po občevalnem jeziku je eden glavnih stebrov nemškega privilegovanega stališča. Na ta. način „izpričajo" jezikovno enotnost svojega ozemlja v krajih, ki imajo velike nenemške manjšine. V Gradcu je do 30,000 Slovencev, uradno Štetje jih navaja samo 1430. Na Dunaju je % milijoua Cehov, uradna statistika jih je naštela le 102.712. Nemci hočejo v svojem ozemlju utajiti druge narodnosti, da urade lahko popolnoma ponemčijo, uradniška mesta, pa razde I e med s a m e- N e m c e. Na severnem Češkem, kjer se potegujejo za politično razdelitev1 kraljevine Češke, postopajo posebno silovito, da bi dokazali, da je njih ozemlje jezikovno enotno: češke delavce izganjajo iz stanovanj in občin. Ko bo ljudsko štetje dokončano, se bodo smeli vrniti! Izsledki ljudskega štetja so tudi podlaga za jezik o v n o z a k o n o d a. j s t v o. To dejstvo priča, da drŽava pri ljudskem Štetju pravzaprav noče dolotiti občevalnega jezika, ampak narodnost. „Občevalni jezik" je geslo, ki zavaja samo k prevaram!
Ce lioče torej država, izvedeti pravzaprav narodnost, ji moramo odkrito pomagati, da tozadevno ne bo ogoljufana. Zalo velja za nas geslo: Občevalni jezik je isto kot narodnost!
Uradno ljudsko Štetje je ena najvažnejših zadev naše narodne politike. Ljudsko štetje upliva na zakonodajstvo in upravo. Kaj nam pomagajo naj pravičnejši jezikovni zakoni, Če je podlaga, na katero se opirajo, krivična?
Kar se bo v januarju zamudilo, se deset let ne bo dalo popraviti, . .
„Delajte, dokler je dan, kajti prišla bo noč, ko nihče ne bo mogel več delati."
v
Črtice o pšenični letini.
Koliko se je pridelalo pšenice 1. 1010.
Po podatkih meduarodnega poljedelskega zavoda v Rimu znaša letošnja pšenična. letina evropskih dežel, Azije in Tunisa, skupno 868 milijonov met. stolov. Ta mnqžina se Je pridelala na 88 milj. hektarjih zemlje. »"V letu 19G9 je znašala pšenična letina 836 milijonov meterskih stotov. Kljub neugodnim vremenskim odnošajem se je pridelalo letos nad 30 milijonov meterskih stotov več kot lansko leto, ker se Je površina njiv povečala za 5 milijonov hektarjev. Da si ustvarimo sodbo o svetovnem pšeničnem trgu, poglejmo si statistiko.
Avstrija je pridelala 15 milijonov met. stotov pšenice na Г2 milj. hektarja. Porabi pa se v Avstriji 28 milijonov met. stotov pšenice.: Pšenični primanjkljaj 13 milijonov met. stotov se lahko pokrije iz Ogrske, ki Je na 3!4 milijonih površine pridelala 20 milijonov met, stotov več kot leta 1909. Skupno znaša
spoda Jezernika ali Grenadirja na Polulah. Ona in gospod Vinko sta gospoda Ivana preživela, r- po noči je pa. pri mestni godbi klarinet piskal; znal Je pa tudi sam jo zatrobiti na Waldhorn. V gledališču je Waldhorn-solo piskal. „Kakor vrisk zvira, Svedrček prebira.
Rajni se je udeležil leta 1852 prvega zrelostnega izpita na gimnaziji v Celju. Poprej te poskušnie sploh še ni bilo. Prestal je izpit z dobrim vspehom.
Leta 1859 se je z novim Škofijskim sedežem v Mariboru ustanovilo bogoslovsko učiliŠče. Rajni gospod dr. Ulaga, dotlej profesor veronauka na celjski gimnaziji, je bil v jeseni poklican za profesorja bogoslovja v Maribor. Na njegovo mesto je prišel v Celje bivši provizor od Sv. Roka ob Sotli, gospod Iv. KruŠiČ. Zaslovel je kmalu po svojih pridigah, ki bo bile polne rožic in podobnega cvetja. Dijaki nižje gimnazije smo imeli takrat v cerkvi oo. kapucinov nedeljsko službo božjo. Ker so bile cerkvene klopi navadno že zasedene, ko smo dijaki prišli v cerkev* zato so odredili, da se kapucinska cerkev ( ni odpria, dokler nismo dijaki, r spremljani, f od svojih gospodov profesorjev, tja gori prišli. (Ljudje v mestu so ugibali, zakaj se jim brani poslušati KruŠičeve pridige. Brihtni krojač K. F. je bil to kmalu iztuhtal, CeS, „KruŠič predigt zu aufgeklärt", zato ne smejo meščani njegovih pridig slišati.
Leta 1862 se je narodna zavest tudi nas slovenskih dijakov polastila. Ustanovili smo si ^Mravljico", dijaški list, ki je prinašal vsak mesec enkrat ali dvakrat kratke pesmi in druge spise iz dijaških peres.
Rajni proiesor KruŠiČ je narisal glavo za Hst in se je potrudil, đa je ocenjeval v „Mravljici" zbrane spise. EJnkrat nas je izneniadil ob koncu lista z lepo narisanim rebusom: Zdrava; duša v zdravem te« lesu je najboljše blago.
Bilo je to Čisto nekaj novega, vsem dijakom nekaj nepoznanega. Vadil nas je tudi sestavljati krono* grafike.	,