Štev. 286. s Velja po pošti: ss Za oelo leto uprt] . S 26'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6'50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani oa dom: Za celo le.o napre) . S 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meBeo „ . „ 2'— V opravi prefemiD mesefina K 1-90 V Ljubljani, t fetrtek. 14. decembra 1911. Leto XXXIX. '. Inserati: i Enostolpna petltvrsta(72 mm): za enkrat . . . . po 15 V za dvakrat...... 13 „ sa trikrat......10 „ ia večkrat primeren popnBt. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev Izhaja vsak dan. tzvzemil nedelje la pravnike, ob i. url popoldne. KS- Uredništvo |o v Kopitarjevi nfcol itev. 6/UL Rokopisi se ne vračalo; nelranklrana pisma ie ne = sprejemajo. - DrcdnlSSegs telofcna štev. 74. — Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo |e v Kopltarlevl ollol štev. 6. tgb Avetr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št 2BJM. - Opravniškega telelona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Vseslovanskl in svobodomiselni o. dr. Kramar. (Odgovor na njegovo pismo v »Novoje Vremja«.) Dr. Kramar ima nesrečno roko povsod, kjer prime, ne samo doma na Češkem, ampak tudi v tujini, ne samo v avstrijskih parlamentarnih zadevali, ampak tudi v slovanskem vprašanju. Njegov »neoslavizem« je /.bankrotiral še veliko hitreje, kakor pa. staro slova-nofilstvo. Staro slovanofilstvo je potrebovalo več desetletij, da se je. po logični poti iz njega razvilo pravo »moslcalo-filstvo«, Kramafjev »neoslavizem« je pa že v par letih po rojstvu utonil v ruski reakciji in črni stotnji. Svobodomiselni Kramar v družbi z najhujšimi ruskimi reakcionarji, oboževalci knu-ta »samoderžnago carja« in v nasprotju z vsemi svobodomiselnimi in zmernimi elementi na Ruskem, ali ni to čuden prizor? Nedavno je napisal Kramar ali narekoval dopis v »N o v o j e V r e m j a«. Že to je več kot čudno, da smatra »svobodomiselni Čeh« dr. Kramar za svoj pribočni list, kamor se od časa do časa ekspektorira, na Ruskem »Novoje Vremja«. To je namreč najpodlejši re-akcijonarni list, kar jih je te vrste na Ruskem. Nahaja se list »G r a žd a -n i n«, ki je skrajno konservativen, toda dosleden in pošten, »Moskovskije Vjedomosti« so reakcijne do skrajnosti, toda odkritosrčne in v dobri veri. »Novoje Vremja« so pa list čisto posebne vrste. Nekdo jih je primerjal taki vlačugi, ki se obrača samo v visokih krogih. Gre se jim edino le za »gšeft«, ker se pa največ zasluži pri vladi, drže vedno z vlado, da bi pa imel list čita-teljev med občinstvom, igra včasih celo vlogo opozicije in kritikuje vlado, kolikor mu ona dovoli. V uredništvu tega lista sedi gospod StoLipin, brat umorjenega ministrskega predsednika. Ni je podlosti, katere bi ta list ne bil pripravljen zagovarjati in podpiral je vse reakcijne. korake ruske vlade. Včasih, kadar ravno kaže, zna napisati kaj o Slovanih, toda še ni dolgo tega, ko je najboljši sotrudnik tega lista S. Menšikov dokazoval, da je slovanska vzajemnost, neumnost in da so Rusi najbolj sorodni s Prusi in morajo iti z njimi sporazumno. V ta list je torej nedavno napisal dr. Kramar članek, ki je silno razburil Maloruse, Poljake, pa tudi svobodomiselne Ruse. Sicer se jo res g. Kramar takoj ustrašil svojega članka in se pričel v »Neue Freie Presse« izgovarjati, da so v uredništvu stvar nekoliko bolj popravili, kakor pa je on naredil, toda na stvari to ne spremeni ničesar. Tu ne gro za posamezne izraze, ampak za vsebino in glavne misli, ki so tako go-rostasne, da moramo iz njih sklepati: ali nima Kramar o ruskih in poljskih razmerah nobenega pojma in notem naj o tem molči, ali je pa človek, ki stoji popolnoma v taboru ruske reakci-jonarne aristokracije, in potem nimamo mi, pa tudi vsi drugi Slovani z njim ničesar govoriti. Tretjega ni. Vsebina tega članka je: 1. Razmere med Rusi in Poljaki v ruski državi so v zvezi z razmerami med Poljaki iu Rusi v Galiciji. Ako bi Pol aki v Galiciji nastopili zoper Rusine in podpirali moskalofilstvo, bi tudi Rusi v poljskem kraljestvu drugače delali s Poljaki. 2. Rusinsko ali ukrajinsko gibanje v Galiciji je za rusko državo silno nevarno, ker se lahko zanese tudi čez mejo na Rusko in razširi po južni Rusiji. Ruska vlada mora torej vso pozornost obračati temu gibanju. Te dve misli razvija gospod Kramar v omenjenem članku. Druga misel je podla denuncijaci-ja,. Kramar denuncijuje Rusine ruski vladi ter ji priporoča, da naj še ostreje nastopa proti njim kot je doslej. Do ruske revolucijo je biLo prepovedano karkoli pisati v ukrajinskem jeziku, v šoli, v cerkvi ni imel najmanjše pravice. Po revoluciji ni postalo veliko boljše, sedaj pa priporoča dr. Kramar, naj ruska vlada zopet nastopi z vso svojo brutalnostjo zoper ta. narod, ki šteje do 30 milijonov prebivalcev, češ, da je ukrajinsko gibanje samo avstrijska propaganda proti Rusiji! Še gorostasnejši jo prvi Kramarjev stavek. V njem zahteva. Kramar, naj Poljaki v Galiciji nastopijo zoper Ukrajince in podpirajo takozvane Mo-skalofile. Med gališkimi Rusini sta namreč dve stranki. Ena, zvana ukrajinska, hoče, da so Rusini ali Ukrajinci samostojen, od Velikomsov ali Mo-skalov različen narod, druga, zvana ruska ali moskalofilska, pa trdi, da so del velikoruskega naroda in morajo sprejeti velikoruski jezik in slovstvo. Sedaj se najmanj štiri petine ljudstva priznava k Ukrajincem, moskalofili pa izgubljajo vedno bolj tla pod nogami, dasiravno imajo denarja na razpolago v izobilju. Kramar zahteva torej od Poljakov, naj v Galiciji 4 milijone Rusinov prisilijo, da se bodo smatrali za Ruse in se naučili ruskega jezika. Pod ruskim absolutizmom je mogoče, da kar nekega lepega dne proglasi birokracija vse Ukrajince, 25 milijonov duš, za pristne Ruse, ali prebivalce Podlasja in holm-ske dežele za starodavno rusko pleme, v Avstriji pa to nc gre. Ako bi bilo to pri nas tako lahko mogoče, da bi kar vlada dekrctirala narodnost, potem bi kmalu proglasila Moravče za narod, različen od Čehov, Štajerce za različne od Kranjcev in Dalmatinco za, drug narod. kakor so Hrvati. Boj med Ukrajinci in moskalofili naj se izvojuje med njimi samimi, mi zamoremo samo vzeti na znanje, kako so se odločili. Tucli Poljaki se ne morejo vmešavati v ta prepir in. izvrševati nasilja na eni ali na drugi stranki. Grofa Potockega so umorili Rusini glavno zato, ker so mu predbacivali, da podpira moskalofiile. Kramar pa menda ne bo nesel zanje svoje kože naprodaj. Popolnoma neosnovano je tudi, da je postopanje ruske vlade, proti Poljakom v kakoršnikoli zvezi s postopanjem Poljakov napram Rusinom v Galiciji. Ruska vlada je enako postopala s Poljaki že takrat, ko je še po celi Galiciji vladala germardzacija, ko so poljski narodnjaki sedeli v ječah in med Rusini ni bilo še niti Ukrajincev, niti moskalofilov. Dalje so pa tudi razmere med Galicijo in med poljskim kraljestvom na Ruskem popolnoma drugačne. V Avstriji je konslitucija, gališki »Rusi« naj se je poslužijo, se organizirajo, volijo svojo poslance in pokažejo, če jih je res kaj. y poljskem kraljestvu pa tega ni in Poljaki tam ne morejo priti clo besodo. Ruska vlada naj da Poljakom v kraljestvu iste ustavne svobode, katere imajo »Rusi« v Galiciji, potem se bo šole dalo naprej govoriti! Gališki »Rusi« lahko ustanavljajo društva, prirejajo shode in zborovanja, govore in tiskajo, kar hočejo, da le ni zoper našo državo, se uče ruskega jezika, zgodovine, slovstva, potujejo na, Rusko, molijo kakor hočejo, ali pa tucli nič. Vse to jim jo prosto. Poljaki na Ruskem pa vseh teh pravic nimajo. Poudariti, je pa še treba, da stanujejo Poljaki v poljskem kraljestvu na Ru- j skem popolnoma izključeno sami (ako ' ne štejemo Judov) in ni v njihovih deželah nobenih Rusov, izvzemši prfvan- dranih in začasno prebivajočih uradnikov in vojakov, v Galiciji pa ni nobenih pravih Velikorusov, ampak so samo Poljaki in Rusini in taki izmed Rusinov, ki so se pozneje naučili velikoruskega jezika in se prištevajo k Rusom po političnem prepričanju. Po tej poti, kot jo svetuje gospod Kramar, pač ne bomo prišli do cilja — clo spravo med Rusi in Poljaki. Glavna ovira jc rusko »samoderžavje«, ta produkt bizantinske kulture in tatarske nadvlade. Iz njega izvira ruski cezaro-papizem, birokratična korupcija in toliko druzega zla. »Absolutizem« je korupcija sama na sebi, ki ni zmožna nobene reformo, jo zapisal nekoč Mon-losquieu v svojem delu: »Esprit de loi«. Ako imajo Rusi v sebi dovolj moralne moči, naj vržejo raz sebe jarem »samoderžavja« in potem se boclo Slovani z njimi dogovarjali in pogajali. Z ljudmi pa, ki stoje pod kuratelo knu-ta, je vsak dogovor nemogoč. Državni zbor. Dunaj, dne 13. dec. Proračunska razprava. Poročevalec dr. Steinvvender je ostro grajal državno upravo, ki je mnogo predraga, pa jako pomanjkljiva. Govornik priporoča- da finančni odsek čimpreje reši davčno načrte, s katerimi bode mogoče ookriti primanjkljaj drž. proračuna :o tudi deželam odkazati večje državne prispevke. Glasovanje za nadrobno razpravo. Prehod v nadrobno razpravo je ob* veljal z 238 glasovi proti 100. Za prehod so glasovali Poljaki, velika večina nemških poslancev, Mladočehi, češki agrarci in Hrubanova skupina ter slo-vens.ko-hrvat.ski klnb; proti pa soc. demokratje, dalmatinski poslanci, Rusini in češki radikalci. Dr. šusteršič je v odseku predlagal le štirimesečni proračunski pro-vizorij; dosledno je bilo, da so že v odseku vsi trije zastopniki slov.-hrvat-skega kluba gla.sovati za prehod v podrobno razpravo in da jc danes tudi klub v celoti v zbornici glasoval v istem smislu. Tega pa gospodje iz Dalmacije niso razumeli in so pričeli kričati na dalmatinske poslance, ki so člani slov.-hrvatskega kluba. Nastal jo velik krik, ker slovenski poslanci so odločno zavračali preglasne dalmatinske nevolj-neže. Krik je trajal tako dolgo, da je predsednik pretrgal sejo in odredil Josip Lavtiiar: V daijntn deželah. 1. Na Tirolskem. Kakor dela stoječa voda, ako za-lučiš vanjo kamen, vedno večje kroge, tako segajo mnogokrat tudi človeški nameni v vedno večje daljave. V začetku je zadostovalo, da. sem pogledal to ali ono avstrijsko pokrajino. Pozneje je stopala noga tucli izven črnorumene ograje, slednjič mi je postala celo Evropa pretesna. Spolnjena želja je rodila novo željo in tako se je delal vedno večji kolobar, ki ga še morje ni moglo omejiti. Odkod to? Radovednost, kako izgledajo tuje dežele, je utemeljena v naši naravi, ki si želi spremena v vsakdanjem življenju. Ko se oziraš po oblakih, ki plavajo po nebu; ko gledaš tiče, ki veslajo v višavah; ko opazuješ potoke, ki hite naprej: ali se ti ne porajajo misli, da bi poletel tudi ti v neznane kraje? Gotovo. Samo vsak ni tako srečen, da bi mogel od doma. Odtod prislovica: Komur izkaže Bog posebno milost, tega pošlje v daljni svet. Le to prosim, da bi me kdo ne imel za Ahasvera. Prvič nisem Žid, ampak dober krščanski človek, drugič sem precej mirnega značaja. Ahasver ne najde nikjer pokoja, ker ga goni slaba vest iz kraja v kraj, jaz pa sedim lepo doma, da se mi očita samotarstvo. Toda. če kam grem — grem daleč in z mirno vestjo. Čemu bi ne šel? Saj li boljše izobrazbe ne da. noben profesor in nobena, knjiga kakor potovanje. Drugega ni treba kakor zdravja in denarja. Kdor je zdrav, je bogat in kdor ima denar, ima pogum. Sicer pa, upoštevaj tudi to, da. te potovanje prezrači na duši in na telesu. Brzovlak me je nesel ob Dravi višje in višje proti Tirolskemu. Ker je bilo v začetku avgusta (1910) in ravno vrhunec poletne sezone, so bili vozovi napolnjeni z letovičarji. Ljudje, ki prebivajo celo leto v zaduhlih mestnih stanovanjih in večkrat ne gledajo drugega kakor golo zidovje, potrebujejo oddiha v naravi. Kdo bi jim ne privoščil? Nimam jih za, postopače, temveč za trpine, ki so si v napornih službah pokvarili živce ter jih sedaj krepijo v planinskem zraku. Med njimi so ljudje, ki delajo z glavo in žive od same teorijo. Neznano jim je življenje v priro-di, ker se bavijo le s črkami in številkami, ki morijo duha in ga skušajo . ugonobiti. Pa pride čas počitnic, ki jih I ie tak izmučenec res potreben. Takrat 1 se otrese pisarniških in katederskih sitnosti ter mu ožive zopet človeška čutila. Pokrepčan se vrne domu in opravlja svojo službo z večjo vnemo nego poprej. Zato ni paradoksna, trditev, da se naredi v enajstih mesecih več kakor v dvanajstih. V Franzensfeste, kjer jo zgrajena nad skalnato strugo vodo Eisack mogočna trdnjava, se je kar trlo popotnikov. Tu se križajo vlaki, ki prihajajo od zapada, juga in severa, zato tako sejmišče. Za družbo som dobil nekaj gosposkih žensk, o katerih lahko to izdam, da niso molčale. Omlatilo se je toliko gradiva, da sem sc imenitno za,-baval. Ali ni to prijetno, ako človek samo posluša ter mu ni treba govoriti in ako brez vprašanja več izve, ka,kov z vprašanjem? Scmintja sc je opazila v pogovorih izvanredna bistroumnost, potem pa zopet izgledna praznota in plitvost. Ženske so (kakor znano) rojeni angelčki, torej ne moremo zahtevati od njih človeške pameti. Ena je dostavljala pri vsaki reči, ki jo je Slišala, »merkwurdig«. Seveda. Človeški rod ne bo prišel nikdar tako daleč, da bi umel razlagati vse vzroke raznim pojavom. Na svetu jo mnogo takega, čemur ne moremo priti do dna, toliko pa vendar ne, da bi se nam čudna zdela vsaka malenkost. Čas ie urno minil in kmalu smo bili na vrhu Brennerjevega prehoda (1370 m). Od tu je šlo šc hitreje v dolino reke Inn. Glavno mesto Tirolskega mi je bilo znano že iz prejšnjega časa, zato se nisem mudil dolgo časa v njem. Obiskal' sem le dvorno (frančiškansko) cerkev, kjer stoji sredi glavne ladje glasoviti pomnik cesarja Maksimilijana I. (t 1519). Maksimilijana imenujejo zgodovinarji »zadnjega viteza« ter ga prištevajo najboljšim nemškim vladarjem. Bolj kakor z vojskami .jo povzdignil državo s srečnimi ženitvami, odtod znani pregovor: »Bella gorant alii, tu felix Austria nube«. (Vojskujejo naj se drugi, ti Avstrija se raduj v svatbi.) čeprav počiva njegovo telo pod velikim oltarjem grajske kapelo v Dunajskem Novem mestu, postavili so vendar Maksimilijanu sijajen marmornat nagrobnik tudi v Innsbrucku. Cesar kleči na vrhu pomnika ter ima roki sklenjeni v molitvi. Na obeti straneh glavne ladje stoji kakor častna straža 2N bronastih kipov, ki predstavljajo cesarjeve prednike in sodobnike. Kdor obišče Inns-bruck naj ogloda ta veličastni nagrobnik. O Maksimilijanu so poroča tudi to, (ta jo razumel slovenski. Njegov učitelj jo bil Slovenec Tomaž Iirlogar s Spodnjega Štajerskega, še bolj se je priučil slovenščini v občevanju s slavnimi Kranjci, kakršni so bili: škof vpisovanje govornikov za podrobno razpravo. Današnji prizori svedočijo, da se tudi v Dalmaciji ločijo duhovi in da prodira v narod krščanskosocialna misel. Ta veseli prevrat moramo Slovenci lc pozdravljati. Italijanska fakulteta. Vprašanje italijanske pravne fakultete je meč, ki na niti visi nad nem-škonarodno zvezo. V tej, sedaj največji parlamentarni skupini so združene štiri nemške stranke, ki se jako razlikujejo po svojih političnih in gospodarskih težnjah. Levo krilo tvorijo radikalci pod vodstvom poslanca Wolfa; desno krilo vodita dr. Steinwender in dr. Stolzel. V skupnih sejah si bratje večkrat skočijo v lase, ker Wolf s svojimi tovariši hodi svojo pot, ki se navadno križa s taktiko zmernejših članov v zvezi. Sicer pa po zadnjih volitvah v tej zvezi prevladuje radikalnejša struja. To dokazuje odpor nemškonarod-ne zveze proti italijanski pravni fakulteti. V prejšnji zbornici je bila nemško-narodna zveza v pretežni večini še pripravljena glasovati za italijansko fakulteto tudi s sedežem na Dunaju, odkoder naj bi se po štirih letih premestila na itlijansko ozemlje. Danes pa se zveza sploh protivi, da bi se italijanska fakulteta začasno obnovila v kateremkoli nemškem mestu. Morda je žc večina sploh proti vsaki nenemški višji šoli. To je plačilo italijanskim poslancem za večletno hlapčevanje. Že danes je gotovo, da to vprašanje do spomladi obleži v odseku. Naravno je, da italijanski poslanci ne morejo mirno te nehvaležnosti vtakniti v žep. Zapretili so z obstrukcijo v tirolskem deželnem zboru in proti proračunskemu provizoriju v zbornici. Včeraj se je pripeljal na Dunaj tirolski cesarski namestnik baron Spicgclfeld, da posreduje med italijanskimi in nemškimi poslanci. Italijani seveda zahtevajo svoje plačilo v obliki pravne fakultete. Pogajanja doslej niso uspela. Zato je danes italijanski poslanec di\ B u ga t to v proračunski razpravi pričel z obstrukcijo. Govoril je od pol ene do četrte ure skoraj izključno v italijanskem jeziku. Glas njegov je prijeten in jezik klasičen. Bila je prijetna zabava za poslušalce, katerim je na slovenske in nemške medklice točno odgovarjal v svoji toščanščini. Ob četrti uri je govornik zahteval, da mu predsednik Romanczuk dovoli kratek odmor. Ker predsednik ni hotel takoj ugoditi tej opravičeni želji, nastal je v zbornici velik hrup. To jc nagnilo predsednika, da je za deset minut pretrgal sejo. Nato je dr. Bugatto končal svoj govor. Italijanski tovariši so mu seveda burno ploskali in stiskali roke. Med govorom poslanca dr. Bugatto so mešetarji za kulisami ugibali, ali in kako bi bilo mogoče preprečiti nadaljno italijansko obstrukcijo. Vlada in voditelji vladnih strank so po daljšem besedovanju sklenili, da se jutri ž c Sladkonja, Volkart Turjaški, Žiga Her-berstein in Krištof Lamberg. Bil je zelo priljubljen Slovencem, ker sc je z njimi po domače pogovarjal in jim skušal po možnosti pomagati. Saj so ravno takrat izbruhnili kmečki upori ter se potegovali kmetje za. »staro pravdo«. Značilno je za Innsbruck, da se pride iz mestnih ulic takoj v strme sc-nožeti in s teh v skalovje. Ako greš po cesti Marije Terezije, ki je najbolj živahna, imaš kar pred seboj nad 2000 m visoke snežnikc (Grofier Sollstcin 2655 m, Rumerspitze 2140 rn itd.) Turisti si nc morejo želeti pripravne j šega kraja za svoje drzne izlete. Kdor ne živi rad brez plezanja, ima ga tukaj pred nosom. Zato srečuješ v mestu imnogo hribolazcev, ki jih hitro poznaš po tem, da niso napravljeni tako kakor drugi zemljani. V spominu sta mi ostala posebno dva, ki bi ju postavil za strašilo navadnim ljudem, toda za vzor vsem veleturistom. Misli si, dragi čitatelj, dva mlada človeka v najboljših, recimo tridesetih letih. Otovorjena sta bila z dobro nabasanim nahrbtnikom, imela sta vsak svoj cepin v roki, okoli pleč povite vrvi, za pasom žven-ketajoče dereze, na čevljih pa več železa kakor usnja. Še rabelj ne more biti hujše oborožen nego sta bila ta dva, in če bi bilo treba, borila bi se bila lahko s samim peklenščkom. Vse je bilo novo na njima, ker je prišlo menda pravkar iz prodajalne. Toda vprašanje je, če sta si z opravo kupila tudi pogum? Takim ljudem hoja po gorah ni več zabava ampak strast. Izletov ne delajo zato, da bi se okrepčali, temveč da bi se bahali, koliko so prehodili in v kakšnih nevarnostih se nahajali. Seveda ni prišel vsak kljub naj-boljši op avi več sam nazaj. Polomljenega ali mrtvega so prinesli v dolino. (Dalie.^ o b p o 1 1 0. u r i s n i d e p r o r a C u n -ski odsek in nadaljuje razpravo o italijanski pravni fakulteti. Začasen uspeh jc le dosegel dr. Bugatto. S tem pa seveda Italijani nteo še dobili fakultete. Dr. Erler ima v odseku več somišljenikov, ki morejo do praznikov zavleči razpravo. Glavna govornika sta bila U d rž a 1, načelnik čeških agrarcev, in dr. Laginja, član hrv.-slov. kluba. Udržal je imel jako prijazne besede za Jugoslovane. Pričakujemo tudi dejanja. Dr. Laginja pa je jako obširno opi-suval prežalostne razmere v Istri. Melioracijska dela. Poslanec Povše in tovariši so danes vložili v zbornici jako važen predlog, ki ga je podpisalo nad 200 kmečkih poslancev iz raznih strank. Predlagatelji zahtevajo, da melioracijska dela še nadalje ostanejo v področju poljedelskega ministrstva. Dalje naj se v tem oddelku pomnože tehnične moči in zviša tudi melioracijski zaklad. Predlog objavimo v celoti. Podpore vsled suše. Danes jc odsek, kateremu so bili odkazani vsi predlogi za državne podpore vsled suše in drugih uim, sklenil soglasno, da vlada živinorejcem dovoli solne odpadke in pogorelcom znižane voznine na državnih železnicah. V pododsek, ki se bode bavil s posameznimi prošnjami, so bili izvoljeni: Kadlčak, Pišek, Simonovici, Viškovski, Fissl-thaler in Kasper. Poslanec Mandič je v odseku obširno opisaval splošno bedo v Primorju, posebno v Istri. Toča, suša in povodenj so napravile ogromne škode. Vlada jc Italijanom samo v ko-perslcem okraju dovolila 150.000 kron podpore. Slovanske občine v koprskem in podgrajskem okraju pa niso dobile niti vinarja, četudi so bile v isti meri po toči oškodovane. Enako ie na Goriškem. En sam italijanski okraj je dobil od vlade 100.000 kron. Pripomnim še, da je ministrstvo za notranje posle predlagalo za celo Kranjsko 260.000 K, ki pa naj jih izplača poljedelsko ministrstvo. To pa v ta namen nima kredita na razpolago in je dopisalo dež. vladi, naj podporo izplača iz kredita za živinorejo. Ta kredit pa niti za živinorejo ne zadošča, kaj še za živež revnejšega prebivalstva. Dr. Korošec je sicer v proračnskem odseku v ta namen predlagal 3 milijone; s tem predlogom ej tudi vlada zadovoljna, toda danes je sklenila nemška zveza, da v zbornici glasuje proti temu predlogu. Čudni ljudje! Za državne uslužbence. Odsek za državne uslužbence je objavil svoje poročilo o predlogih za izboljšanja ^uradnikom, poduradnikom in slugam. Višja potrebščina bo znašala po tem poročilu 10,200.000 kron, medtem ko je vlada namenila v ta namen le 2,800.000 kron. Odsek predlaga, da naj se obstoječe triletnice zvišajo slugam od 70 na 100, poduradnikom pa od 80 na 120 kron, kar bo znašalo vsako leto 4,300.000 kron. Nadalje naj bi dobili sluge in poduradniki po desetletni, oziroma dvajsetletni službeni dobi v civilni službi službene starostne doklaile 100, oziroma 200 kron, kar bi stalo na leto 1,800.000 kron. Končno naj bi se vračunala začasna in pomožna službena doba kakor tudi prostovoljna vojaška službena doba največ za dobo petih let, kar bi stalo 4,100.000 kron. Odsek za poštne uslužbence je sprejel več predlogov glede na plače in na napredovanje v službi poštnih ekspedijentov, podeželnih poštnih služabnikov in pošt. služabnikov. Nadalje jc bilo sprejetih več predlogov glede na časno napredovanje poštnih ad-junktov, poštnih oficiantov, oficiantinj, kalkulantinj itd. Sprejet je bil tudi predlog, da se odpravi dosedanja prepoved ženitve poštnim adjunktinjam, o fic i ant in jam in kalkulantinj am. Z vprašanjem poštnih mojstrov se bo pečal pododsek, ko predloži vlada račune o njih razmerah. Koper sedež laške takul'ete. Poljaki so se zasebno zelo zavzemali za to, da naj bi se nastanila laška fakulteta v Kopru. Lahi so baje načelno za Koper in tudi Nemci bi ne ugovarjali. iialijansko-iurSka vojsko. V Atdkl. Čez Rim se poroča iz Ainzare: Turki so se umaknili v treh kolonah proti Derianu in Terbuni, neka druga kolona se umika proti Homsu. Iz Cirenajke se poroča, da ni izključena turška ofenziva. Armada domačinov v Cirenajki, ki je že pripravljena, šteje 30.000 mož, ojačujejo jo redne turške vojaške čete. Iz Egipta dohajajo vsak dan ojačenja. Lahi, 7000 mož. so napadli 12. t. mes. zjutraj, kakor se poroča iz Carigrada, Tadjuro, ki so jo prej bombardirale laške vojne ladje. Po dveurnem boju, v katerem so izgubili Lahi veliko vojakov, so zasedli Tadjuro. Iz Rima se poroča, da pričakujejo vojaški krogi vsako uro poročil o odločilnih bojih pri Bengaziju in Derni, kjer so zbrani Arabci in Turki v velikem številu. Laški vojaški krogi nameravajo zgraditi v Tripolitaniji ozkotirno železnico. Iz Tunisa sc pa poroča, da sc bližajo turški vojaki meji in da so že došli aero-plani in aviatiki, ki so vstopili v turško službo. Laška kolonija v Tunisu je zelo vznemirjena, ker sc nevtralnost neprestano krši. Lahi v Turčiji. Iz Rima sc poroča, da Turčija po posredovanju velevlasti no bo izgnala Lahov iz Turčije, V Jeruzalemu oblasti z največjim naporom vzdržujejo mir in izgrede proti Lahom. Laški konzulat je v veliki nevarnosti. Nemški konzul stori, kar le more, da čuva laško kolonijo. Turške vojne ladje v Suezu. Laška križarica »Piemont« je dognala, da se nahaja v pristanišču Suez pet turških vojnih in transportnih ladij. Poveljnik »Piemonta« je obvestil pristaniško oblast, da mo"ajo turške ladje v 24 urah zapustiti pristanišče in da, če se to ne zgodi, bodo govorili topovi »Piemonta«. Turčlia ne dobi posojila. Ravnatelj »Banque Ottomane«, ki je odpotoval v Pariz, da dobi 50 milijonov posojila, se je vrnil v Carigrad, ne da bi bil dobil posojilo. Rusija mobilizira. Rusija mobilizira armadni zbor v Odesi. Nemiri v Makedoniji. V Košani so našli na več mestih bombe. Oblasti so zaprle veliko oseb. Pravoslavni patriarhat jo iz očil Turčiji seznam, po katerem je bilo zadnijh pet mesecev umorjenih 67, pretepenih pa 160 oseb. Na Kreti. Avstro-ogrski konzul v Kaneji je obvestil svojega angleškega tovariša, da Lloydovi parniki ne sprejemajo več potnikov, ki hočejo potovati na ali s Krete, marveč zgolj le blago. Lahi streljali na angleški parnik. Poveljnik angleškega pamika »Baron Golvvarth« je v Marseillu javil, da je dne 30. novembra neka laška križarica petkrat ustrelila na njegovo ladjo in jo poškodovala. Ko je laški poveljnik izpoznal, da se je zmotil, se je opravičil. ladijsko cesorsivo. Kralj Jurij V. angleški sc nahaja zdaj v Indiji, kjer so ga po običaju, ki datira iz leta 1876., ko je bila kraljica Viktorija proglašena za indsko cesarico, na sijajnem durbarju (narod -nem zboru) v Delhiju proklamirali za cesarja. ' Nek angleški učenjak jc imenoval angleško indsko cesarstvo »cesarstvo na akcije«. In res je bila Sprednja Indija nekako 250 let, to je od 1600— 1858, pod vlado angleških akcijskih družb. Indci so se od pamtiveka medseboj le prepirali in klali, edinole pod kraljem Asoka, nekako sredi tretjega stoletja pred Kr., so bili vsi v eno kraljestvo združeni in v srednjem veku pod žez-lom izlamskih mogulov, ki so bili na višku v 16. in 17. stolet ju. Sicer pa jc bila Indija razcepljena v male državice pod vlado različnih absolutisti škili mogotcev, ki so sc medseboj neprestano bojevali, svoje podanike pa izžemali. Leta 1599. sc je več angleških trgovcev združilo, podpisalo vsoto 30.000 funtov šterlingov in odpotovalo v Inidijo. Izkrcali so se na Sumatri in začeli na debelo špekulirati. Razpolagali so s 36 ladjami in 1000 najetimi vojaki. Ustanovili so mesto Bombay in se začeli z indskimi knezi, sindžami in navabi, bojevati. Ker je ta akcijska družba preveč bogatela, je angleški parlament leta. 1698. vzpodbudil trgovce, da so osnovali drugo konkurenčno akcijsko družbo. Tc dve družbi sta. izpočetka živeli medseboj v ljutem boju, a sta sc leta 1708. združili, da sta na podlagi jx>godbe indsko deželo skupno izžemali. Zdaj se jo pa ženialni lord Robert Clive lotil načrta Indijo politično spraviti pod neposredno oblast angleške države. Porabil je priliko, ko so sc indska ljudstva uprla zoper krvavo nadoblast trgovskih akcijskih družb. S pomočjo vojaštva in izigravajoč mohamedanski element 7xmer hinduški, je veliko vstajo zadušil, podjarmil vse kneze in jih s pomočjo velikih plač ter svoboščin večinoma tudi zase pridobil. Trgovskih akcijskih družb pa le ni mogel oslabiti, dokler ni angleški parlament leta 1766. izbral poseben odsek, ki je nekoliko krotil kapitaliste. Končno je leta 1773, lord North v parlamentu predlagal, da ima postati država dedič indske deže-le. Trgovci so sicer milijone in milijo, ne žrtvovali, da podkupijo člane spoti-nje zbornice, a so le toliko dosegli, da so ravnatelji indske družbe šc nekaj časa Indijo navidezno vladali. Vlada pa je kmalu ravnateljski svet podredi, la ministrstvu, 1. ijpvembra 1858. je pa kraljica Viktoria sama prevzela vlado nacl Indijo, 29. aprila leta 1876. pa je povzdignila deželo v svoje cesarstvo. Kralj Jurij V. je sedaj tudi formel no indski cesar. Zadnjo čase se je veli-ko govorilo o neki indski protiangleški zaroti. Protiangleško gibanje v Indiji res obstoja, a Nemci, ki zlasti veliko o tem pišejo, se varajo, če pripisujejo temu gibanju večji pomen kakor je ima v resnici. Indski vladarji, ki so precej avtonomni in ki jim Anglija zagotavlja uprav sijajne dohodke — kakor jih ima morebiti samo beli car — so vsi na strani Anglije, pravtako številni Moha medanci, ljudstvo pa je politično skraj no nezavedno. Tudi čuti, da se mu pod angleško vlado vendarle veliko bolje gocli, kakor pod prejšnjim samovlad stvom domačih knezov. Sicer pa je An glija v politično-upravnem oziru jako tolerantna, modra in previdna. Kralj Jurij V. je podal na durbarju slovesne izjave glede reforme uprave in naznanil, da se preloži sedež cesar-stva iz Kalkutte v Delhi. To je zelo važna politična izprememba. Na eni strani se prenese sedež vlade v osrčje lojalnega mohamedanskega plemena, na drugi pa je s tem ustreženo tudi Indcem ki vidijo v Delhiju, starodavni prestoli ci slavnih mogulov, veliko več kakor v Kalkutti, ki je bila dozdaj rezidenca angleškega podkralja, a je bila zgolj evropska uradniška kolonija. Kako Angleži tudi sicer zelo skrbe za svojo indsko posest, se razvidi tudii iz perzijske afere. Rusija je namerava la korakati proti Teheranu in se sever ne Perzije polastiti. Angliji pa to kljub enteti z Rusiijo ni bilo všeč, ker ne mara, da bi kdo prišel Indiji preblizu. In res je dosegla, da je Rusija svojo namero večalimenj opustila. Angleži so še danes prvi diplomati, zlasti pa v kolo-nizatoričnem oziru in zato bodo pač še precej dolgo gospodarji bajne veliko Indije. PRED VOLITVAMI NA HRVAŠKEM. Listi poročajo: Pritisk oblasti se poostruje do skrajnosti. V Zagrebu so pozvali vsakega posameznega uradnika in meščane, ki so količkaj v zvezi z oblastmi, da naj glasujejo za vladne kandidate. Vsaka agitacija za opozicijo se potlači. Po okrajih je popolnoma onemogočena vsaka agitacija opozicije. Volilni shodi so bili malone vsi prepovedani. Opozicionalni kandidati so izgnani iz volilnih okrajev. Oblasti zapirajo kandidate, češ, da je v nevarnosti javen mir in red. Okna so bila pobita zdaj enemu samemu vladnemu kandidatu. Bivšemu sekčnemu načelniku dr. Nikoliču, ki kandidira proti banu v Zagrebu in v Ogulinu se je prepovedalo imeti kak shod. Dr. Nikolič je postavljen pod nadzorstvo orožništva. DELCASSEJEVO MINISTRSTVO V NEVARNOSTI. Francoska zbornica je v svoji seji 13. t. m. ostro prijemala mornariškega ministra Delcasseja radi nesreč na francoskih vojnih ladjah in radi pone-verjenj v mornariški upravi. Delcasse je sice? odgovoril na vse interpelacije, a odgovori niso bili vedno srečni. Sodijo, cla bo moral Delcasse odstopiti. SPRAVA DANSKEGA Z BEROLIN-SKIM DVOROM. Danski kralj je obiskal 12. t. mes. nemškega cesarja. Kakor se poroča, niso vladale zadnji čas med kopemha-škim in berolinskim dvorom prisrčno razmere. Danski kralj je bival zadnja leta večkrat inkognito v Berolinu, ne da bi bil obiskal nemškega cesarja. Obisk dne 12. t. m. pomenja, da so se pričelo med obema dvoroma zopet prijateljske razmere, a politično važen obisk ni. BOJI OB PERZIJSKI MEJI. Rusi so z 800 vojaki in 10 topovi osvojili Choi in tako zavzeli postojanko ob krilu tuvških postojank ob perzijski meji. V Salmas jc došlo pet turških bataljonov. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V NEMČIJI. V Nemčiji bodo volili poslance v državni zbor. Stranke že objavljajo svoje volilne oklice. Katoliški cent nim je izdal volilen oklic, v katerem uvodoma naglaša, da se dela na to, da bi liberalci zavladali v Nemčiji. Velika liberalna stranka na i bi to dosegla s po- močjo tiste socialne demokracije, ki dela na razrušitev cerkve, države in družbe. Kaj bi pomenila liberalna zmaga, ni potrebno razlagati. Nemčija so je pričela gospodarsko razvijati šele potem, ko so jo ločil BIsmarck od liberalcev in pričel s pomočjo centra novo gospodarsko politiko. Liberalno gospodarstvo bi omajalo sedanji izkazani gospodarski sistem. V nevarnosti so pa še večje stvari. Liberalna nadvlada v 70 letih jc prinesla kulturen boj, katerega posledice so še zdaj čutijo. Kaj da hoče liberalizem, dokazuje bojni klic, ki naj bi zbral liberalno stranko: boj proti Rimu, boj proti katoliški cerkvi, boj proti vsakemu krščanskemu prepričanju. Kdor hoče razveseliti svojo ženo, hčerko ali sorodnico s koristnim božičnim ali novoletnim darilom, naj ji kupi novo knjigo „SL0VENSKA KUHARICA" S. M. Feliclte Kalinšek ali pa »GOSPODINJSTVO" S. M.Lidvine Purgaj. Koroške novice. k Borovlje. (Shod zaradi podra-ženja mleka.) Socialni demokratje so 10. t. m. sklioali shod radi podraženja mleka, ker so kmetje sklenili ceno povzdigniti od 20 na 28 vin. I. Povabili so tudi kmete na zborovanje. Namesto da bi socialni demokratje skušali se s kmeti pametno zgovoriti in pogoditi, so jih imenovali oderuhe. Izrekli so se, da nočejo več mleka od njih, če ga bodo tudi malo dražje morali plačati in da dobijo mleko rajši od drugod, kot da bi kmetom le malo zvišali cene. Da si tukajšno konzumno društvo, za prihodnje leto zagotovi mleko, se je obrnilo na več kranjskih in goriških mlekarn, da bi ne bilo treba jemati mleka — od član . v društva. Soc- demokratje ne pomislijo, da s tem škodujejo konzumnemu društvu, ker odbijejo pretežno večino odjemalcev, zakaj konzumno društvo ne prodaje samo mleko, ampak je prodaja mleka čisto majhen postranski posel, od katerega ima društvo od-sihmal le škodo. Zakaj zavoljo mleka oslabiti celo društvo? Soc. demokratje s svojim hujskanjem proti tukajšnim kmetom ne koristijo niti svojim pristašem, temveč jim celo škodujejo, posebno če se pomisli, da ob tej splošni draginji, kjer mora tudi kmet delavsko moč in vsako malenkost drago plačati in ob splošnem pomanjkanju mleka ter razsajajoče kužne bolezni tudi kranjski kmetje ne bodo mogli dati cenejšega mleka in je vprašanje, če ga bodo sploh dobili. In tako se lahko zgodi, da ga bodo morali potem na vsak način odjemati od domačih prodajalcev kmetov in sicer pod pogoji, ktere bodo narekovali kmetje. Sedaj pa bi še bila sprava in sporazumna določitev cen mleka mogoča. k Socialni tečaj v Št. Janžu v Rožu ao je vršil v sredo, dne 13. t. m., ob lepi udeležbi fantov in mož iz okolice. Dopoldne je govoril dr. Rožič o kmetijskem knjigovodstvu in varčevanju. Župnik Limpl iz Kaple je razpravljal o postanku protestantizma in njegovem razvoju. Popoldne je govoril dr. Ehr-lich o draginji in kartelih. Tečaj se je zaključil zvečer s splošnim zborovanjem ob veselem navdušenju za izobrazbo in napredek. — Kako je zdravil živino. Neki Jožef Lapitscb ml. iz Celovca jc prodajal v Otočah pri Celovcu steklenice z napisi »Spienx« in »Neutrale« kot zdravilo zoper kužno bolezen na gobcih in parki jih in je. za vsako tako steklenico zahteval 10 kron. Orožniki so zasledili take steklenice pri peterih posestnikih in ovadili zadevo državnemu pravdništvu, da sleparja vtaknejo v luknjo. NOVI MORAVSKI NAMESTNIK. Za moravskega namestnika je imenovan bukovinski deželni predsednik Oktavijan vitez pl. B 1 e y 1 c b e n. VOHUNSTVA V GALICIJI. »Naprzod« v Krakovu poroča, da je aretirala policija v Lvovu radi vohunstva nekega ruskega polkovnika, sporazumno z vojnim ministrstvom. PREGANJANJE KATOLIČANOV V RUSIJI. »Perseveranza« poroča, da se prične v Rusiji splošno preganjanje katoličanov. Nadškofje v Mohilevu, Varšavi, Luku in Vilni se bodo morali posredno občevali /. Rimom in ker so se posredno občevali z Rimom in da so so posluževali poljščine mesto ruščine. OBSOJENI VOHUNI V NEMČIJI. Iz Lipskega se poroča, da je končana razprava proti vohunom, ki sc je vršila tajno, tako da podrobnosti niso znane. Obsojeni so bili trgovec Schultz v sedemletni, inženir Hip&ich v dvanajstletni, trgovec Maack in gospodinja Eckermann v triletno ječo. mi Klavlolinn na Viču. Nedeljski koncert v Društvenem domu se je izvršil za dane razmere prav dobro. — V prvi vrsti gre hvala zato gosp. izumitelju L Bajdetu, ki je sploh prvi povod celi prireditvi. On nas je kar očaral bodisi z igranjem na svoj izum ali pa z dovršenim prednaSanjem krasnega Sattnerjevega solospeva „Deklica in ptič." Oboje nas je kar prevzelo! Vsem nam bo ostalo nepozabljivo, tako je splošna sodba občinstva, ki tudi ni štedilo s priznavanjem. Gospod zborovodja »Ljubljane" A. S ve tek, ki se je povabljen rad odzval, je spremljal posp. Bajdeta nad vse fino in verno sledil njegovemu občutenemu predna-šanju. Prisrčna hvala obema! V drugI vrsti pa gre hvala vsem sodelujočim članom K S. I. Dr. Koliko truda je treba za take nastope! Koliko vztrajnosti! To ve cniti Ie, kdor je zraven. — Solistu na goslih V. Povšetu in solistu na krilovki g. Bardorferju moramo častitati! Poznalo se je sicer prvemu, da ga še zdeluje t. zv. odrska mrzlica, toda rešila sta svoji vlogi dobro, kar je tudi občinstvo priznavalo. Izmej zborov moramo pohvaliti pred vsem mešani zbor, čeravno tudi moški ni bil slab. Poznalo se je pa o-bema, d? nista izvežbana enakomerno. Temu je menda največ vzrok neenakomerno pohajanje pevskih vaj. Obiskujte jih vsi pridno in dosegli boste še lepše vspthfc. Saj to je edino plačilo požrtvovalnemu zborovodju. —■ Kakor se čuje, bo treba za novo igro iz slovanske davnine, ki jo bo društvo vpri-zorilo znabiti prav kmalu, zopet več vaj, torej le prihajajte v kar največein številu ob sredah. Čuditi se moramo pa po pravici godbama na lok in pihala. B.lo je res še marsikaj hib in nedostatkov za občutljivo uho glasbenega gurmanda; kje jih pa ni?! Nikdar torej omagati na pričetem potu! Vedno naprej! to bodi vaše gaslo. Potem boste pravi naprednjaki! Obč nstvo je bilo kar fascinirano, ko je krepko — za primeroma majhno dvorano znabiti preveč krepko — zadonelo z odra „Hej Slovenci." Cerkveni letopis. Nova župnija. — Iz Trboj pri Smledniku se nam piše: Pri nas Bnujemo župnijo, ki bo, kakor vse kaže, kmalu razpisana. Pri tej priliki naj nekoliko razložim, kaj se je v tem oziru storilo. Že cesar Jožef IL je povišal tukajšnjo podružnico M.B.v lokalijo ali malo župnijo 2. decembra 1785. Obsegala je ta lokalija vasi: Trboje, Žrjavko, Hrastje in Prebačevo. Zadnji dve vasi sta bili izločeni iz župnije Šent Juri pri Kranju. Toda ti dve vasi sta venomer prosili, naj se zopet pridružita prejšnji župniji v Šent Juriju. Ustregli so .jima in s cesarskim sklepom 9. januarja 1795 so bile Trboje ponižane v ekspozituro. Pa še ta je bila v nevarnosti. Cesar Franc I. je naročil 1.1802 naj se izvrši superrevizija, katero duhovnijo bi bile manj potrebne. Vsled tega je c. kr. dež. vlada 1. 1809 odpravila ekspozituro v Trbojah in odrodila, naj se Killerjev beneficlj premesti k župniji v Smlednik, kjer se obenem ustanovi druga kaplanija. Vendar pa je v Trbojah ostala ekspozitura do 1. 1816, ko je stopil ekspozit Gabriel Dornig v pokoj. Trbojcl so pa vendar želeli svojega duhovnika, ker so imeli do župne cerkve v Smledniku uro hoda, v Mavčiče pa je bila vožnja čez Savo nevarna in se je več nesreč pripetilo. Ordi-nariat je 1. 1820 priporočil prošnjo za oživ-ljenje ekspoziture in po raznih nezgodah je bila prošnja ugodno rešena 22. oktobra 1841. Ko so pa Trbojci imeli svojega duhovnika, se jim je vzbudila želja, da bi se ekspozitura povišala v župnijo. Ze 1. 1846 so vložili prošnjo, pa niso uspeli. L. 1908 so sklenili v proslavo šestdesetletnice cesarjeve vlade povišati ekspozituro v župnijo. C. kr. ministrstvo za bogočastje in uk je z odlokom z dne 20. decembra 1910 dovolilo, da se okspozitura poviša v župnijo, če se nalože potrebne glavnice. To se je zgodilo. Trebalo je pa še izjave, da so prihodnji župljani trbojski pripravljeni prispevati za povisek župnikovo kongrue, če se kdaj zviša. Kor smo tudi to listino oskrbeli, je treba lo še, da višje oblasti odobre ustanovno listino, po tem bo župnija razpisana. Kaj ne, ljudje božji, trnjeva je tudi pot, ki pelje do župnije V Hvala Bogu, da smo z združenimi močmi vsaj to dosegli. Še nekoliko potrpljenja in imeli bomo zopet župnijo, kakor pred dobrimi sto leti, toda sedaj za stalno. — Duhovniki, ki so bili v Trbojah so: Andrej Spenko roj. 1745 v Vodicah, je bil najprej župnik, potem ekspozit od 1.1795 dalje do svoje smrti 29. januarja 1802; Martin Sumrek do svojo smrti, 1806, Gabriel Dornig od 1. maja 1806 do vpokojitve 1816. V pokoju so tu živeli: Josip Kmet od 1. 1822 do svoje smrti 4. marca 1823, Josip Moslsnev do 1828, ko je šol v goriško škofijo, Simon Vrefan do 1833, ko je odšel za vojaškega kaplana. Ekspoziti so bili: Janez Siherl do 1854, ko se je preselil v Hrastje za bene-ficiata, Janez Zabrezovnik do 1858, Osvald Prosen (r. 1807) od 12. septembra 1859 do svoje smrti 4. septembra 1893. V pokoju so tu živeli: Josip Škoflc 1894, Anton Krčon 1896. 1897. K. MlklavCič 1898—1900. Karol Ho ler 1901-1905, Jakob Sovretič 1906 do 31. marca 1907, Nikolaj Stazinski 1907/8, Valentin Bergant 1908—1910. Dnevne novice, -f Županska volitev v Kamniku. O volitvi župana snio danes prejeli sledečo brzojavko. Za župana mesta Kamnik je enoglasno izvoljen dr. Dere-a n i za občinske svetnike G r a š e k , Ž a r g i, Š o b e r, B e n k o v i č , G e r -lovič in Kratnor. Sinoči se usta-novivšemu klubu občinskih odbornikov so pristopili vsi odborniki. Za predsednika je soglasno izvoljen dekan Lavrenčič, za namestnika Gra-š c k in Š o b e r, zapisnikarja M a y e r in Je v i č. Živela S. L. S.! -f Dr. Krek v dunajski Leanini. V ponedeljek zvečer je dr. Krek predaval v prostorih dunajske Leonove družbe in sicer o principih, katerih se drži zakonski načrt zakona o kartelih. Tvari-na sama je dokaj aktualna in zaradi tegii se jt; zbralo mnogo odličnega občinstva k predavanju. Govornik je jasno preciziral načela in misli, ki so ga vodile, ko je sestavljal načrt. Diskusija, ki se je vršila o tem predmetu je bila živahna in interesantna, zlasti kor so so je udeleževali tudi zastopniki bank, ki imajo več. ali manj interesa na svobodnem razvijanju kartelov. Dr. Krek je spretno zavračal razno pomisleke in je žel za svoja, res duhovita izvajanja živahno odobravanje. -f Da — narodna hinavšč'na! »Sl. Narod« je silno jezen, ker nihče ne verjame, da bi bila njegova jeza na sedem Nemcev v občinskem svetu odkritosrčna in da jo ima vsak pameten človek za narodno hinavščino. Čisto naravno jo vendar, da se Nemcev, če so. je volilna pravica razširila, ni moglo zapoditi iz Ljubljane, liberalna stranka pa je bila, ki jo še pod starim volilnim redom obljubila vsled nemško-slovenske pogodbo, katero dr. Tavčar tako rad proglaša za »n a, j p a m o t n c j š e delo liberalne stranke« Nemcem mandate v občinski svet ljubljanski! Ali se spominja dr. Tavčar ožjih volitev v občinski svet, ljubljanski leta 1899? Takrat je »Slovenec« 29. aprila pisal jako zanimive stvari o ljubezni liberalne stranke do Nemcev in clr. Tavčar takrat niti svojih besedi ni demontiral. O voditelju liberalne stranko dr. Tavčarju je pisal takrat »Slovenec«: »Dr. Tavčar je lazil okolu Nemcev in jim ponujal šest mandatov v občinski svet, češ: Das ist ja rmr eine Frage der Zeit, dass Sie sechs Mandate bekommen, dafiir werde schon ich sorgen. Ich bin zwar der Ver-rSter, aber das macht nichts«. Nemci so na to še dobro spominjajo in mi tudi. Sedaj liberalci točijo cele golide narodne hinavščino. češ, da sc bo v občinskem svetu glasila tudi nemška beseda. Tam, kjer so pa leta in leta imeli moč, pa nemško besede niso preganjali, da še pod nemški tekst nemško-slovenske pogodbe so se podpisali možje kot so Ivan Hribar in Ivan Tavčar. V trgovski in obrtni zbornici in v deželnem zboru, kjer so imeli vso moč v rokah, niso nikdar ust odprli proti nemškim razpravam. V deželnem zboru je Slovenska Ljudska Stranka odpravila nemške zapisnike in del liberalcev jo bil, ki se je zavzemal za nemški zapisnik, ki jo bil tudi eden pogojev nemško - slovenske zveze. In sedaj naj bi ti ljudje ne uganjali narodne hinavščino, ker se jeze nad Nemcev v ljubljanskem občinskem zastopu? in aJi niso liberalci na Dolenjskem že pri sedanjih občinskih volitvah celo kandidirali grofa Barbota, ali niso volili slovenski liberalci v Smledniku barona Lazarini-ja?! Kaj potem krčite?! Ali niso v nekaterih krajih po Dolenjskem slovenski liberalci volili v občinske odbore, nemške Kočovarjc? In S. L. S.? Sprememba občinskega reda jo povzročila, da je postal Tržič slovenski, da je Jesenicam trdno ohranjen slovenski značaj, da ue govorimo o vplivu na razvoj zavednosti in demokratične misli mod nami. Liberalna stranka pa se valja iz ene neodkritosrčne fraze v drugo. S najbolj pospešila gospodarski razvoj Nemcev, ona nima niti najmanjše pravice na popirju pisariti o narodnosti, ker v dejansko bo liberalna stranka vedno pripravljena na narodne koncesije Nemcem, čc bo to liberalni stranki kazalo. In tako bo tudi v občinskem svetu! + Pred volitvami na Hrvaškem. Jutri se prično volitve za hrvaški sabor. Volijo jutri tisti okraji, v katerih ima ban največ upanja do zmage. Vendar je upanje, da večina vladnih kandidatov propade, ker čeravno se ni med opozicijonalnimi strankami oficijelno sklenilo kompromisa, vendar bodo stranke vsled banovega nasilja v slučaju potrebe odločno vzajemno nastopi-i lc Drotj Tomašičevim kandidatom. Te vesti potrjujejo tudi danes dohli zagrebški listi. Obenem se poroča o novih nasiljih. V Otočcu so zaprli kandidata dr. Budisavljeviča in odvetnika dr. Po-lovina ter ju broz zaslišanja obsodili na šest dni zapora. V koreničkem okraju vedno spremljata dva orožnika srbskega kandidata Pribičeviča, da ne more obdržavati shodov in niti govoriti z vo-lilcfi. V Zagrebu so aretacije brez razloga na dnevnem redu. Včeraj so zaprli meščana Armana brez povoda. Po Zagrebu krožijo letaki z napisi: Ni jedan magjaron ne smije v sal>or! Da bi so pokazal narodnjaka, je dal včeraj Toma-šič 10.000 K za jugoslovansko akademijo. Seveda mu tudi to ne. bo dosti po- 4 .Za Njeguša se strašno vlečejo naši soc. demokrati v »Zarji«. Ali so morebiti z njim kaj v sorodu? — Korni poveljnik fzm. Leitnor je v ponedeljek odšel iz Gorice na Kobari-ško, kjer jo ob meji nadziral ondotne našo čete. — Že^ezničarsko izboljšanje. O izboljšanjih železničarjev bo sklepal, kakor se poroča,, ministrski svet. Vodilni k"ogi železniških uprav so voljni po z Dunaja došlih poročilih ugoditi železničarjem, kolikor bo mogoče, in upajo, da železničarji državnih železnic ne prično pasivnega odpora, ki bi le še pomnožil draginjo. Nadalje se poroča z Dunaja iz vira, ki je dobro poučen, da vlada izjavi v petek v zadevah železničarjev, da zdaj ne more pokriti s prihranki v železniškem proračunu popolne vsoto 38,010.171 K, kakor predlaga odsek državnih uslužbencev zbornici, pač pa da je voljna, da. izvede stopnjovajc izboljšanje, in sicer bi izvedla večji del — 21 ali 22 milijonov — takoj, ostanek pa kolikor mogoče kmalu, ker se zde vladi sklepi odseka popolnoma upravičeni. Kakor smo že poročali, je nameravala vlada prvotno izdati za izboljšanje železničarjem 14 milijonov kron. Voditelji koalicijo železničarjev izjavljajo, da koalicija zdaj ne misli na, pasivni odpor. Soeialnode-mokraški železničarji bodo zavzeli danes stališče na treh shodih na Dunaju, nakar sklepa širši zvršilni odbor o na-daljnih korakih. Po dosedanjih dunaj-. skih poročilih ni misliti, da prično so-eialnodemokraški železničarji pasiven odpor 18. t. m. Sicer pa se odloči stališče železničarjev šele, ko bo gotovo znano, kakšno stališče da zavza/me vlada glede na sklepe odseka o izboljšanju železničarjem. — Obsojen bogataš. Iz Trsta poročajo nemškim listom, da jo bil znani bogataš Kornel Gor up vitez Slavi n s k i pred deželnim sodiščem obsojen na en mesec zapora in 800 K denarno globo zaradi dveh slučajev oda-ruštva. — Umrl je v Kranju posestnik in gostilničar g. Franc J e z e r š e k , star 40 let. Pogreb je bil včeraj popoldne. — Vraga je naskočil. Ko je včeraj odgonski sprevodnik peljal iz Ljubljane v Ribnico nekega odgnanca, se prisede k njima v kupeju nek kočevski krošnjar ter položi svojo krošnjo mirno poleg- sebe. Mož ni dal od sebe nika-kega glasu, marveč je nekako pisano motril odgnanca ocl glave do nog. Ko sprevodnik v Ribnici stopi z orlgnan-cem iz kupeja, ga pelje naravnost v občinsko pisarno, ne meneč se za drugo. Ko je tam odgnanca oddajal tajniku, skoči krošnjar kakor tiger v pisarno, zgrabi odgnanca ter ga. začne daviti in pritiskati ob zid. Misliti si je, kako so se morali pni tem prestrašiti tajnik, sprevodnik, sosebno pa še od-gnanoc, ki je moval čutiti krepke kros-njarjeve roke. Takoj so se vsi trije postavili v bran in poklicali na pomoč še druge ljudi, da so divjega krošnjarja spravili iz pisarne. Mož je šel nato s svoio krošnjo mirno na postajo, lam pa pokleknil pred uradnika in ga milo prosil, naj ga nikari nc obesijo. Rekel je, da je mislil ugnati vraga, pa so mu ni posrečilo. Ker je bil možakar nato povsem miren, so ga pustili se odpeljati dalje. Iz vsega, je sklepati, da jc postal ubogi krošnjar, ki je prišel iz Wel-sa, hipno blazon. Značilno jo, da je to v kratkem že tretji slučaj, ki se je dogodil pri krošnjarjih, in sicer je eden, kakor smo že poročali, skočil pod vlak, drugi se je na stranišču obesil, ta ■siromak pa preganja vraga. — Vojaški zrakoplov nad Gorico. V sredo, dno 13. t. m. ob pol 2. uri po-poldno se je na Rojcah dvignil v zrak poveljnik zrakoplovnega oddelka nadporočnik Stohanzel. Najprvo je v višini kakih 10 metrov obletal Rojce, nakar so je dvignil več sto metrov (600—800) visoko ter obletel Sovodnje, Miren in se vrnil preko Roje proti Gorici, ki jo jc obletel okrog in okrog ter sc po kakem 20minutnem poletu elegantno spustil zopet na tla. Polet je vzbudil občo pozornost. —■ Ostali letalni stroji šc niso sestavljeni. -f- Po leljena je župnija šturije č. g. Mihaelu Kmet, kaplanu v Št. Jurju pri Kranju. — Iz poStne službe. Višji poštni kontrolor Nasso v Trstu jc Ml imenovan za poštnega ravnatelja. — Nov poveljnik zagrebškega vojnega zbora. Dunajska »Zeil« poroča, da bo poveljnik 13. vojnega zbora, general Rajmund Gcrba zapustil dosedanje svojo službeno mesto ter da bo bržkone njegov naslednik pl. Terstyanz-ky, ki je sedaj poveljnik li. pehotne divizije v Požunu. — Raketa za vničevanje letalnih strojev. Iz Trsta poročajo, da se je za-drskemu pirotehniku Simeonu vitezu Rubisu posrečilo sestaviti iz tksploziv-nih snovi raketo, ki se jo more do višine 500 m z uspehom vporabiti za uničevanje lotalnih strojev. Raketa je tako izdelana, da eksplodira po računu iz-najditelja v poljubni višini, pri čemur razstreljivo vpliva uničujoče v okrožju stopetdesetih metrov. Vitez Rubis bo svojo iznajdbo preizkusil na malih balonih. — Zima v Primorju. Včeraj je padal v Primorju sneg. Celo nad Opatijo jc bilo vse belo. —• Krščanskosocialno tajništvo so ustanovili v Trstu. Tako delajo Lahi. In Slovenci? — Srečen dedič — kočar postal milijonar. Graškim listom poročajo iz Gorice, da je pri Gradiški živeči revni kočar Franc Servagno, ki ima osem otrok, dobil od avstralskega konzulata poročilo, da mu je v Avstraliji umrli sorodnik zapustil 1 milijon kron. Sorodnik Servagnov je kot mlad deček zapustil domovino in si v tujini pridobil veliko premoženje. Telefonsko in brzojavna poročilo. Sijajna zmaga S. L. S. v Radovljici! Radovljica. Ob skoraj polno-številni udeležbi volivcev je danes liberalna stranka z dr. Vilfanom na čelu propadla v vseh treh razredih. Dr. Vilfan, dosedanji župan, ni prodrl v nobenem razredu in ni izvoljen. Mesta in trgi korakajo pod zastavo S. L. S.! LASKA FAKULTETA V PRORAČUN-SKEM ODSEKU. — VSENEMCI ORSTRUIRAJO. Dunaj, 14. decembra. V današnji Seji budgetnega odseka je najpreje poslanec dr. Korošec energično protestiral proti temu, da se je odsek sklical, kajti v konferenci načelnikov so se stranke domenile, da se budgetni odsek ne bo več sklical, dokler se vprašanje, kam se ima laška fakulteta postaviti, ne reši. Načelnik K o r y t o \v s k i je odgovoril, da se je posvetoval z merodajnimi osebami in prišel do prepričanja, da bo dobri stvari koristil, ako skliče odsek k seji. Nato je govoril poslanec Š i 1 i n -g e r, ki je naznanil, da bo v Specialni debati predlagal za sedež italijanske fakultete Prago. Nato je poslanec dr. Ellenbogen polemiziral proti izvajanjem dr. Erlerja. Za njim je prišel do besede poslanec M a 1 i k , ki je začel obštrnkcijski govor. Ker se je med tem zbrala zbornica k seji, je načelnik sejo odseka prekinil. Prihodnja seja se vrši jutri ob pol deseti uri. V tej seji bo poslanec Malik nadaljeval svoj obstruk-cijski govor. SEJA POSLANSKE ZRORNICE. — GOVORA POSLANCA DR. ŠUSTERŠIČA IN DR. KOROŠCA. Dunaj, 14. decembra. V današnji 'seji poslanske zbornice je prišel najprej na vrsto manjšinjsk ipredlog poslanca S e i t z a , naj se po § 14. izdanim naredbam odreče odobrenje. Predlog je bil z 254 glasovom proti 151 odklonjen, in sicer je glasoval proti tudi Hrvaško-slovenski klub, ker so se odredbe po § 14. izdale v času, ko jc bila zbornica razpuščena in bi bilo nastopilo brezpostavno stanje, ki je pač še hujše, kakor vlada s pomočjo § 14. Sicer so sc pa s § 14. dovolile tudi subvencije za paroplovbo. — Nato jc prišel na vrsto manjšinjski predlog dr. Šusteršiča, naj se dovoli vladi budgetni provizorij le za dobo štirih, ne pa Šestih mesecev. Pri utemeljevanju tega predloga je dr. Šusteršič izvajal približno sledeče: Dolžnost vlade je, da vzdržuje konstitucionalizem in parlamentarizem. Vlada se mora brezpogojno postaviti na tla parlamenta. Značilno za naše razmere je, da se je budgetni odsek, predno je rešil proračun, z drugimi rečmi bavil. Pravzaprav bi sc moralo budgetnemu odseku prepovedati, da se z drugimi rečmi peča, kakor z budgetom. Danes stojimo pred tem, da ali proračunski provizorij dovolimo ali pa nastopi brezpostavno stanje, oziroma 8 14. S parlamentarnega stališča je torej najbolj pravo za provizorij glasovati. Zato je ILvaško-slo-venski klub glasoval za prehod v specialno debato, da pride v specialni debati strogo konstitucionalno stališče našega kluba do veljave. Toda iz tega konstitaeionalnega stališča nikakor ne .••ledi, da bi bilo potreba glasovati za proračunski provizorij za celega pol ltta. Sedanja vlada ni v pravem pomenu besede konstitucionalna in dolgotrajni budgetni provizorij jc v njenem interesu, ki pa ni konstitucionalen interes. Če ima parlament kaj mošt.a, naj glasuje zato lc za štirimesečen provizorij. Tiste stranke, ki bodo za daljši provizorij glasovale, torej za to, kar gre preko meje nujno potrebnega, to so vladne stranke. Izjave vlade glede njenih namenov in § 14 niso nikakor jasne in zadovoljive, zato ne kaže dovoliti ji dolgotrajen proračun in ji dati toliko časa vso potrebno oblast. Vlada je gotove stranke za to s tem pridobila, da je vrgla pol milijarde prednje na mizo. — Govornik se nato bavi z voliv-nimi manevri hrvaške vlade in pripravami iste za volitve. Protestira naj-energičneje ' proti uporabi skupne armade za eventualna nasilstva proti svobodnim volivcem. (Živahno odobravanje.) Na to prideta na vrsto manjšinjska predloga poslanca dr. Korošca. Govornik utemeljuje najprej svoj predlog, cla se dovoli Iri milijono za podporo za prebivalstvo na jugu, zlasti za Sp. Štajersko. Govornik slika bedno stanje južnih provinc, ki so trpele zaradi suše, povodnji itd. Ostro biča način, kako birokracija nujne zadeve s svojim nespametnim uradovanjem zavlačuje. Za regulacijo Bistrico na Sp. Štajerskem n. pr. se je določala večja vsota za komisijo. Ko si je pa komisija po dolgem času res prišla Bistrico ogledat, je ni več našla, ker si je reka medtem že drugo strugo poiskala. (Burna veselost.) Fin. minister, Poljak Zaleski, seveda ne pozna potreb južnih dežela, seveda, ker mož iz ministrstva v ministrstvo roma. Treba pa je tudi ožigosati, kako vlada pri razdeljevanju podpor v narodnem oziru pristransko postopa. Glede tega so se čule nečuvene stvari iz Istre, kjer se laško prebivalstvo protežira. Odsek je predlog, da se za podporo proti elem. nezgodam da 3milijon. podpora, sprejel, vlada pa to odklanja! Nato utemeljuje govornik svoj predlog, da se dovoli deželam 12 milijonov, da se od-pomore pomanjkanju živine. Ostro napada soc. demokrate, ki zahtevajo od svoje strani vse mogoče in nemogoče stvari, kmečkemu prebivalstvu pa nc privoščijo nekaj drobcev, da si po letošnjih katastrofah odpomore. Sicer pa je treba še bolj bičati postopanje onih »agrarcev«, ki so glasovali proti temu predlogu. Taki agrarci so vladni agrar-ci in čisto navadni politični sleparji. Govornik poživlja zbornico, da za njegov predlog v prid prebivalstva glasuje. Nato je utemeljeval poslanec S e i t z svoj predlog, da se ima deželam dovoliti 20 milijonov, ki naj se porabijo za zvišanje učitelj?kih plač. Nemški nacionalci so namreč, kakor hitro je vlada zapretila, da parlament odgodi ali razpusti, ako parlament predlog za učiteljstvo, ki sta ga Pa-cher-Waldner vložila, sprejme, ta predlog opustila in ga izpremenila v brezpomembno resolucijo. ITALIJANSKI USPEHI V TRIPOLISU. T ipolis, 14. decembra. Italijani so zasedli postojanko Tadjura, ne da bi sc jim bil kdo upiral. AFERA AVSTRIJSKEGA NADVOJVODE. Dunaj, 14. decembra. Nadvojvoda Ilenrik, sin rajnega velikega vojvode toskanskega in brat Leopolda VVolflin-ga, ki je bil ritmojster dragoncev v Ennsu, je dobil daljši dopust brez plače, da se v Monakovom posveti umetniškim študijam. Resnica pa ie ta, da nadvojvoda že več časa biva brez dovoljenja v Monakovem, kjer živi z nekim meščanskim dekletom, s katerim bi se rad poročil. Nameraval jc že skupno z nadvojvodo Ferdinandom Karlom iz habsburške hiše izstopiti, a so ga pregovorili. NESREČA NA MORJU. Gibraltar, 14. decembra. Tu sc je potopil parnik »Delhi«, na katerem se je nahajal vojvoda Fifski s svojo soprogo, sestro angleške kraljice Mary, in svojimi otroci. Vojvodsko rodbino so rešili francoski pomorščaki, ki so par-I niku na pomoč prišli. Šest pomoršča- kov je utonilo. W>jvoda Fifski in njegova rodbina so se podali v Tanger. NOVA NASILJA TIK PRED VOLIT-VAMI ZA HRVAŠKI SAHOR. Zagreb, 14. decembra. Župnika Ante Grbina v Kamanju so zaprli in odtirall v Karlovec. Kandidat stranke prava dr. Pazman je z orožniki iztiran iz Jaskova, okraj Dra-ganič. Kaplan Vučinovac v Draganiču je postavljen pod policijsko nadzorstvo. Iz Zagreba se je odpeljalo v Slavonijo pet stotnij pešcev. V Dolenjo Stubico je prišla stotnija ljubljanskega 27. pešpolka. Ljudstvo je slino rarburjeno. DRŽAVNOZRORSKE VOLITVE. Pri ožji volitvi v XV. moravskem češkem volilnem okraju je bil izvoljen Viljem W o t r u k a , pristaš napredne ljudske stranke. — Za državnozborski mandat odstopivšega dr. Ebenhocha kandidira župan v Bergu pri Rohrba-chu, II č> tz e n d o r f e r. Llouilonske novice. lj Hribarjev spomenik policij ko zastražen. Sijajno Hribarjevo delo, hotel »Tivoli«, je zapustil odlični občudovalec Hribarjevih gospodarskih talentov g. hotelir Kenda ter se odpeljal — iz Ljubljane, menda tja nekam proti Bolgarski. Gostilničarska zadruga je izgubila dičnega svojega predsednika. Policija je potem, ko je Kenda pokazal hrbet naivni Ljubljani, izgnala iz hotela vse goste ter hotel zap la. Sedaj hotel, ta sijajni spomenik nedosegljivega Ivana Hribarja, straži policija. Tako se podira na kup slava Hribarjevega vzornega mestnega gospodarstva. lj Ljubljanski občinski svel. — Izza kulis deželne vlade. Prva seja novega občinskega sveta ljubljanskega bo v ponedeljek ob deseti uri dopoldne. Voditi bi moral sejo najstarejši občinski odbornik in če se sedaj deluje na to ,da bi namestu obrtnika Bonača, ki je najstarejši, vodil sejo nadsvetnik Višnikar, je to nepravilno. »Narod« je na prvo mesto včeraj kar Višnikarja postavil, kakor da bi obrtnik, ki je pristaš liberalne stranke, niti te sposobnosti ne imel, da bi mogel voditi kratko sejo, na kateri bo itak samo volitev župana. Sejo pravilno mora torej voditi g. Bonač, naj tudi liberalna stranka kaže preziranje celo do lastnih obrtniških pristašev. Ker je sejo naznanil »Slovenski Narod« že v č e r a j., je bil danes načelnik ljubljanskega odbora S. L. S. g. dr. V. Gregorič na magistratu, kjer je izvedel, da .je vitez Laschan od dež. vlade tozadevna navodila še-le danes dobil. Pri deželni vladi torej morajo imeti človeka, ki prinaša stvari, ki bi morale biti še tajne, na nos liberalnim časnikarjem. V katerem oddelku se to god-i, menda ne bo težko dognati, skrajni čas pa bi že bil pri deželni vladi napraviti konec škandalu, da ima izveš -no časopisje svojo podružnico pri njej, kar se je že opetovano posebno pa s včerajšnjim slučajem zopet jasno dokazalo. Če deželna vlada proti temu nič nc stori, potem res ne zasluži boljših razmer. lj Iz pisarne »Dramatičnega društva«. V soboto se igra prvič dramska noviteta danskega pisatelja Walterja Christmasa »Milijonar« v štirih dejanjih. lj Slov. gospodarsvo in izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo priredi predavanje danes, v četrtek, 14. t. m„ ob pol osmi uri zvečer v društvenih prostorih, Konjušna ulica šte- vilka i (pri Rcpniku). Vabila se ne bo do razpošiljala. K obilni udeležbi vab odbor. lj Vojaška asistenca pri volitvah na Hrvaškem. Danes zjutraj se je odpelja la iz Ljubljane stotnija 27. pešpolka pod poveljstvom nadporočnika Karola Kohouta kot asistenca pri saborskih volitvah v Dolenji Stubici na Hrva-škem. lj Pri volitvi komisije za odmero osebne dohodnine sta bila izvoljena v III. razredu prof. Karol Derma-s t i a in trgovec Josip P o 1 a k. Vse zahrbtnosti niso mogle povzročiti Fran. chettijeve zmage. Te volitve so bile le. pa Itkcija izvestnemu liberalnemu terorizmu in neodkritosrčnosti. lj 34 rezervnikov c. in kr. 17. pešpolka je sedaj preganjanih v policijski tiralici, ker so se odtegnili orožnim vajam. lj Policijsko zglačevanje. Glede po-licijskega zglaševanja so vobče povsem napačni nazori razširjeni, vsled česar ima., o nekatere stranke mnogo potov in neprilik. Vsakega došlega tujca ali posla je treba v 24. urah policijsko pri-glasiti in pri odhodu ravno tako odgla-siti. Tozadevni prestopki so kaznjivi. lj Umrla je Marija Vehovec, trgovka na Kongresnem trgu št. 6. lj Vinska pokušnja. Kranjska de. želna vinarska zadruga v Ljubljani priredi danes od petih popoldne do devetih zvečer v pokuševalni kleti pod kavarno »Evropo« javno pokušnjo pristnih kranjskih vin. Posebno še p. n. občinstvo opozarjamo na izborna bu-' teljska vina. Pokušnjc se vrše redno vsak četrtek. lj Žepna ta vina. Včeraj je popivalo več hrvaških delavcev v neki gostilni v Kolodvorski ulici, pri tem pa šc dobre volje pogosto dajali denar v god-beni avtomat. Poleg delavca Ivana Še-jola je sedel njegov prijatelj lčletni Luka Šojat iz Sinj, katerega je navidezno dobro zabaval. Ko je Šejol vnovič dal denar v avtomat, mu je Šojat segel v žep in ukradel iz denarnice 3 K 80 h. Šejal je, ko je gostilno zapustil, opazil tavnino ter takoj šel za osumljencem in ga dohitel na Karlovski cesti ter ga pustil aretirati. lj Nepošten in nasilen gost, 221etni kleparski pomočnik Karel Ecker, rojen v Kirchbergu pri Lincu, je prišel dne 25. novembra v Ljubljano ter delal do 12. t. m. v Gruberjevem prekopu. Včeraj je prišel v gostilno v Šelenburgovi ulici štev. 6 ter si poleg pijače za prigrizek privoščil tudi klobaso, potem pa hotel oditi, ne da bi plačal zavžitek, vsled česar je gostilničarka poklicala na pomoč stražnika. Ecke:- jc postal z varnostnim organom vedno surovejši in ko mu je ta napovedal aretacijo, se je klepar z njim takoj spoprijel ter se začel zopersta\ijati in upirati. Ker se surovež le ni dal ukrotiti, je priskočil stražniku na pomoč nek gost, tudi klepar, in ker je začel z nogami suvati okoli sebe kakor besen, ga je gost pustil, su-ovež se je pa izlrgal ter popu-stivši tam svoja spričevala ušel. Proti večeru pa je dobil nekje vojaško obleko in v tej rogovilil po mestu. štajerske novice. s Sv. JnriJ ob j. ž. Prihodno nedeljo 17. t. m. se vrši v Kat. domu po prvem opravilu shod. Govorijo: poslanec Pišek, dr. Leskovar in Žebot. š Slovenska čitalnica v Mariboru ima svoj redni občni zbor v torek 19. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Odbor. 8 8 t a s Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, daje naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat gospod Franc Jezeršek posestnik in gostilničar dnnes v pondeljek, dne 11. septembra 1911 ob 9. uri dopoludne previden s svetotajstvi za umirajočo v 40. letu svoje starosti, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepoznbnoga pokojnika bode v sredo, dne 13. decembra ob 2. uri popoludne iz hišo žalosti na tukajSnje pokopališče. Maše zadušnioe sc bodo brale v tukajšni župni cerkvi. KRANJ, dne 11. decembra 1911. Klol Jezeršek roj. Rebolj soproga, Marica, Joško, Ciril Ivan Jezeršek otroci. , nadučitelj brau Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube Ijuo-Ijenega soproga, oziroma očeta, brata, gospoda Franca Jezerška posestnika in gostilničarja izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za n ihovo tolažilo iu spremstto na poslednjem potu. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, slavni požarni bramhi in slavni godbi požarne brainbc, ki so drag ga pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem krasnih vencev m sploh vsem, ki so spremili dragega pokojnika na zadnjem potu. V KRANJU, 13. decembra 1911, Žaluj ti ostali. B S Spremembi v politični službi. Na* mestniški koncipist dr. Luka je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Ptuj, konceptni praktikate dr. Friderik Hermann iz Gradca k okrajnmu glavarstvu v Celje. š Iz Celja. Vprašamo okr. komisarja gosp. dr. Brescharju, kako je to, da devlje pri novih okrajnih zgradbah v slov. celjskem okraju nemščino na prvo inesto? In kako je to, da dobe dela pri gradnji mostov in drugod, kolikor smo podučeni, samo Nemci? Ali je n. pr. nemškutarski ključavničar Gradt kak oseben prijatelj Brescharjev ali pa dobi delo samo zato, ker je nemškutar in političen nasprotnik onih, ki plačujejo okrajne doklade? Čudimo se, da se nikdo, prav nikdo ne briga za razmere v celjskem okrajnem zastopu in njegovo gospodarstvo. Brez kontrole gospodari tu skoraj s samoslovenskim denarjem nemški uradnik. § Vlom v Celju. V soboto po noči jc vlomil nek zlikovec v gostilniško sobo gostilničarja Kossarja na Glavnem trgu. Pokradel je precej denarja, cigaret in drugih drobnarij. V Celju imamo precej policajev in tudi društvo za nočno straženje. Res čudno, da se naši varnostni organi tako malo brigajo za nočni red in se tatvine dogajajo na najbolj obljudenih krajih. š Socialni demokratje v Trbovljah so priredili pretečeno nedeljo velik plesni venček, kakor se je izrazil neki rdeči sodrug nalašč, da jezijo katoličane. š Popra je nasipala svojemu sinu itudolfu v oči M. Kamniker v Trbovljah v prepiru. Sinje v jezi zgrabil drog in ž njim hudo tepel mater, ki je zbežala k sosedom. Za hudega sina se zanima sodnija. « š Pri občinskih volitvah pri Sv. Trojici v Halozah je zmagala po vsej sili stranka šnopsarskih štajerčijancev. Komi-Bija je v II. razredu zavrgla 7 slovenskih glasov in je tako komaj zmagala. š Polzela v Sav. dol. v nevarnosti! Nemški Schulverein ima pri nas že dva razreda. Z vsem mogočim, dovoljenim in nedovoljenim vabi slov. starše in otroke. Da jih nalovi čimveč, prireja leto za letom bogate božičniče. To miče in vleče! Vsled tega je tudi slovenska šola sklenila letos prirediti božičnico tudi za slov. šolarje. Vsled tega se obračamo do narodnih src, da nam priskočijo na pomoč z malimi denarnimi darovi. S tem nam pomagajo reševati naš najdražji zaklad, našo mladino iz vsenemških rok. Mi kakor otroci, Vam bomo za sleherni dar hvaležni. Darovi naj se blagovolijo nasloviti na šolsko vodstvo slov. šole na Polzeli. Na Štefanovo pop. ob 3. uri ?riredi polzelska šolska mladina — arobno božično tridejanjko: »Palčki« v korist svoje slov. božičniče. š „Dljaška kuhinja v Celju" je imela g. 1. m. svoj 25. občni zbor ob dobri udeležbi. Društvo je imelo lani nekaj nad 11.000 dohodkov in istotoliko izdatkov. Premoženja ima društvo danes 49.573 K. Za predsednika je bil zobet izvoljen profesor g. jos. Kožuh, v odbor pa gg. dr. Jos. Semec, prof. Fr. Mravljak, dr. E. Kalan. j. Prekoršek, in prof. Kardinar. — Na predlog g. dr. Jos. Serneca se je sklenilo porabiti 300 kron za podporo revnim dijakom, ki si ne morejo plačati dostojnega stanovanja. š Brezobzirni kolesar. I? Sevnice se nam poroča: Pred kratkim se je peljal posestniški sin Janez Robnič iz Kranjskega brda v diru s kolesom skozi Sevnico. Pri iem je povozil hčerko pekovskega mojstra Marijo Walland, ki se je vračala z drugimi deklicami z šole. Ne, da bi se bil za povoženega otroka pobrigal, se je peljal v polnem diru naprej. Poklicani zdravnik je konštatiral, da ima deklica zlomljeno desno podkoleno več ran na glavi in otekline po obrazu. š Miklavžev večer, ki so ga priredili slovarji dne 10. t. m. v Slov. Bistrici se je lepo obnesel. Za obdarovanje otrok se je nabralo kroz 600 K. š Društvo „Marijanišče" v Veržeju !e imelo 10. dec, občni zbor. Lepa stavba e že pod streho. š Rabljatni krojač. Iz Kozjega se nam poroča: Izvršilni organ okrajnega sodišča v Kozjem Jože Špec je imel te dni nalog Izvršiti rubež pri krojaškem mojstru Jožefu Neureiterju v Koprivnici. Ko je hotel Špec rubiti, je bila navzoča krojačeva žena Marija Neureiter, katera je hotela zabra-niti rubežen z besedami: „Marš vun, tukaj nimate nič iskati". V tem je prišel mož in tudi začel groziti sodnijskemu organu. Ko je Špec z izvedencem hotel odpreti klet, je priskočil krojač in sunil z močjo najprej izvedenca izpred vrat, nato pa je pograbil še špeca in mu strgal ovratnik in kravato. Poklicali so orožnika, ki je Neureiterja aretiral in izročil okrajnemu sodišču v Kozjem. š Na Loki pri Radečah ob Savi se s 1 KOViuja Slan]c barometri v min 13 9. zveč. 38-2 3 0 Temperatura po Celziju 14 (Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlot.) Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 14. decembra. Pšenica za april 1912.....11 75 Rž za april 1912.......10 27 Oves za april 1912......9 67 Koruza za maj 1912......8 46 Priporočamo Mejta) iz drožarnB Josipa KoSmerl Ljubljana, Frančišk. ulica št. 8. Izborno blago! ToCna postrežba. Zahtevajte drože v orid »Slov. Straže!« 7. zjutr. 2. pop. Sredn Vetrovi sr. vzh. 37 3 3t> sl. svzh. 37 5 5-4 sl. svzh. a včerajšnja temp 2-5'>. norm. 1'4°, ■■nanmaHBBiHBnHB Nlbo IJK1 dež 23-8 \m Kacin,Ljubljana. Izdelujejo se vsake vrste harmoniji po amerlkanskem sistemu. Sprejemajo sc popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi posamezni deli: klavijuturo, jeziki itd. Harmonije oddajam tudi na obroke. Priznalna pisma na razpolago. Cenik franko in gratis. 3691 ZELEZNE PECI vsake vrste, posobno pravo Musgrave-jeve izvirne irske trajno grelno peči, štedilnike, ognjišča za velike kuhinjo za vzidavanje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po najnižjih cenah trgovina z železnino ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433 Odda se takoj Šelenburgova ulica 6: 1. srednje velik ulični lokal s poleg ležečim prostorom za skladišče, pripravno za trgovino oziroma za obrt; 2. stanovanje v I. nadstr. 2 svetli sobi, pripravni za kako pisarno ali delavnico. Pojasnila pri hiš.posestniku ravno-tam II. nadstr. desno. 3664 Kavarna „CM" Sv. Petra nasip št. 37. Danes in vsak dan KONCERT slovitega tomburaškega zbora „Javor" iz Zagreba, obstoječ iz 4 dam ln 2 gospodov. Bogati vspored sestoji iz narodnih slovanskih popevev in tamburaških glasbenih umotvorov. Posebnost:Krasni ženski četverospev. ki je povsod vzbujal navdušeno priznanje. Kavarna vso no! odprta. Začetek ob 8 uri zvečer. — Vstop prost. K obilni udeležbi vabi z velopoštovanjem 3633 Štefan Miholič, kavarnar. Svojo tvrdko bi rud vpeljal tudi na deželo in zato prodajam po reklamnih cenah 3592 samo ta teden: Švicarska tuuCim v mocj.r .i npukacili z lilet-vSivom. Zraven Brizu bize od K — 95 viSjc. Razpošiljalo preprog REPPER. Dunaj I., Fleischmarkt 3. Pošilja na delelo 3 krat ua dan. če ne ugaja denar nazaj. Zahtevajte ilustrovanl cent veščega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi išče v Ljubljani. 3665 Ponudniki ki so vešči več jezikov in lahko polože kavcijo imajo prednost H (f je prvovrstno čistilno sredstvo. Njen okus je grenkoslan, ue neprijeten in se tudi otrokom dopade. Glavni zastopnik za Kranjsko: Franc Schantel, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Skladišče v I. ljubljanskem javnem skladišču Krispor - Tomažič, društvo z o. j. 3583 Išče se in objednem Iščem za takof v ■ • 3688 julics Klemene (jogrovi dedičih mesar, Ljubljana. organista cerkvennika neoženjenega za župno cerkev Sv. Trojica nad Cirknico. Ima prosto stanovanje, hrano in perilo brezplačno vse v župnišču. Plača v denarju po dogovoru. Nastop službe ob novem letu. Več pove župni urad pri Sv. Trojici nad Cerknico. 359(1 „LISSNE" ROBEC „USSNE" ROBEC „LISSNE" ROBEC „LISSNE" ROBEC je najprikladnejše darilo zn Božič, jc najfinejši, najtrpežn. damski žepni robec, stane samo 9-60 kron za en tucat. dobiva v Ljubljani samo pri tvrdki: Franc Souvan sin. se 3679 St. 41416. azjjias, Da si mestna oblina zagotovi zalaganje s stavbnim in rezanim lesom, s kamnoseškim delom in maferijalom, z betonskimi cevmi in kamni za merjenje s svinčenimi vložki z železnimi požiralniki in pokrovi za kanale, z železnimi cestnimi ograjami in s posl-painem maferijalom za javne ceste v letu 1912 oziroma tudi za leta 11913 in 1914, vršila sc bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada iauna pismena ponudbena razprava dne 21. decembra 1911 od 10. do 12. ure dopoludne. Pogoji in druge podrobnosti poizvedo se v pisarni mestnega stavbnega urada ob navadnih uradnih urah. Ponudnike se opozarja, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih tvrdk in podjetnikov ter da je ponudbe opremiti s predpisanim vadijem. Na prepozno vložene ponudbe, dalje na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile, ali ne bodo po vsem zadostovale razpisnim določbam, se ne bode oziralo. Glede nabave posipalnega materijala si pridrži mestni magistrat po preteku enega ali dveh let dobavo ustaviti. Mestni magistrat ljubljanski dne 12. decembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil inesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r* 3693 Naš patent. velurni lijak vzbuja veliko pozornost. Vsak star lijak se lahko velurtrira. Velurni lijaki se dobijo samo pri nas. Ali se zanimate za F aparate plošče igle? Naša izbira je brez konkurence C. Janausdiek &Cie. Družba z o. z. Dunaj, I. Karntnerstr. 10. Izbira in pošiljanje vzorcev Vam je na razpolago. Stari aparati se zamenjavajo. Popravila. Pokaže se, ne da bi se sililo k nakupu. Popisi in cenik št. 32 zastonj in poStnine prosto. Za manufakturno stroko se sprejme poštena učenka krščanskih starišev, z dobrimi spričevali. Deklica ostane z vso oskrbo v hiši in pod strogim & nadzorstvom. Kje, pove iz pri- <| jaznosti upravn. „S1 o v en ca". 1 Išče se pridna, dobro izučena prodajalka manufakturne stroke v krščansko trgovino v manjše mesto na Gorenjskem. Vsa oskrba v hiši. Več pove iz prijaznosti upravništvo ,.Slovenca" 3683 V pomoč pri gospodinjstvu in za vzgojo otroka se išče 3687 bivša učiteljica. V ponudbah, ki naj se pošiljalo upravi lista pod šifro »WoUram«, naj se pole? drugega navede kraj dosedanjega službovanja in zahteva plače. Najboljše is iz sv. dežele ima na prodaj Anton Žmavc, Bočna, p. Gornjigrad (Štajerska). Vino je iz armenske sirotišnice v Betlehemu, zelo močno in sladko, temnorudeče barve in že 7 let staro. — Cena butiljke (približno 3/4i) 3 K. 8678 Qo$tilna na prometnem mestu se takoj ali pozneje odda. Ponudbe pod šifro »Gostilna« na upravništvo „Slovencaw. 3644 se da odstraniti brez Joda s sredstvom, ki je je izumil ozd avljenee, četudi so bila brez vspeba vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt am (Midi liMiril pmisos MM. Hm »rasna darila za Božič in Umi leto! Raznovrstni najnovejši predmeti, kakor prstani, uhani, broSe, ueri-žice, obesili, gumbi, doze za cigarete, igle, nre Itd. se bodo ob tej priliki prodajali po izredno znižanih cenah ter se za res ugoden nakup najtopleje priporoča najstarejša domača tvrdka Liid. Cerne 5558 juvelir, trgovec z urami in zapris. sod. cenilec Ljubljana, Ufolfooa ulica 3. Kdor želi kupiti božično darilo, naj si v lastnem interesu najprej ogleda božično razstavo tvrdke Franc Soiivan sin. Lepa primerna božična darila. Izvirni ,V,kforia' šivalni stroji 3564 so zelo priporočljivi ter znani kot najboljši za šivilje in krojače. Vsak izvirni .Vlktorla' Šivalni stroj ima kroj za prliszanje oblek, da lahko vsaka gospodinja sama izvrši obleke. Priporočam tudi druge vrste ,Slnger-jeve' stroje od K 65-— naprej, ki jih imam vedno v zalogi. Velika izbera ,Pucb-ovlh' in drugih vrst koles imam v zalogi po najnižji ceni. Umetno vezanje jc brezplačno v moji trgovini Ceniki zastonj in pošininc prosti. FR. ČUDEN v Ljubljani Prešernova ul. 1. Naznanilo in priporočilo! 3654 Podpisani naznanja tem potom vsem p. n. sodavičarjom, da je pričel z destilacijo rastlinskih in sadnih arom ter zgoščav (ekstraktov). Vsi izdelki so iz svežega sadja, po najnovejšem in najboljšem načinu izgotov-Ijeni, ter vslecl tega kvalitativno brez konkurence. Cono zmerne. Na željo dostavijo ao vzorcu Za blugohotna naročila so priporoča: Potnik Srečko destilacijo rastlinskih sadnih esenc in ekstraktov icr izdelovanje naravnih sadnih sokov Ljubljana, Slomškova ulica št. 27. Št 41304. Razglas. S 1. januarijem 1912 oddati je za dobo enega leta plakatovanje raagistratnih in mestnemu magistratu v prilepljenje oddanih razglasov drugih uradov v mestnem okrožju ljubljanskem. Ponudbe radi prevzetja omenjenega plakatovanja v katerih mora ponudnik navesti število desk z natančno označbo v katerih mestnih ulicah se iste nahajajo, vložiti je pri mestnem magistratu do 28. decembra t L Mestni magistrat IJublfanski dne 9. decembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: 3680 Laschan 1. r. Izurjeni, dobro nuedenl 3645 za prooorstno tovarno margarina se tahoj sprejme. Ponudbe z navedbo referenc pod šifro ,SeriBse Krafit 60111* na anonfno pisarno HEHRIK Scbalek, Dnnaj I. Htfollzeile fl. najboljše kakovosti zdrav in brezhiben, debeli ter srednje debelosti, veiha zaloga, oddaja v vsaki množini 200 kg dalje tndi cele va- gone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba. ^ $ »D1E ZEIT«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2008, Dunaj, sobota, dne 29. vino £ & toka 1910, na strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Caso«. Dalj« »NAS $ OTROKI« Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 3, koncem maia 1907