t
l’est
*wp< v
Naroča 40 din., -----r~,
izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. baserai! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravmištvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.

lasa Straža
Si e odvisen političen list sa slovensko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mari-* boru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom so more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
80. številka.
MARIBOR, dne 2. septembra 1925.
Štetnik i.

Pogodba brez moralne podlage.
Naše ljudstvo pozna pripovedko o neki budali, ki si kupi ribo, jo zvečer domov grede ogleduje tako dolgo, da pade riba iz rok v mlako. Bedak grabi in išče po mlaki ter zagrabi žabo. Žaba kvaka, bedak pa pravi: Le kvakaj kakor hočeš; kot ribo sem te kupil in kot ribo te pojem.
Ta pripovedka mnogo spominja na RR strankarsko pogodbo. Za jetniškimi vrati se je Radič pogodil z Bašičem, svojim pristašem je pa rekel, da je to pravi narodni sporazum. Ko je prišel iz ječe in se je rešil vseh nevarnih paragrafov, ki mu jih je nad’ glavo obesila PP vlada, je pa začel na vsa usta govoriti, da je to pravi narodni sporazum. Na eni strani ga je sram povedati, kako je prišel do pogodbe z radikali, na drugi strani pa ima menda o ljudstvu mnenje, da se da prav lahko prevariti. Ko govori o ustvarjanju kmetske države, seveda mnogi pristaši začudeno gledajo ter se odmikajo, mnogi pa zopet slepo poslušajo glas svojega voditelja ter jemljejo žabo za ribo.
Narod, izvzemši prave nasilnike je res za pravi sporazum in početkoma RR strankarske pogodbe so se mnogi nadali, da bi znala voditi tudi ta pot v smeri pravega narodnega sporazuma. Kmalu se je pa pokazalo, da radičevsko vodstvo k pogodbi z radikali ni bilo samo prisiljeno, ampak, da so radičevci kot delničarji vladne oblasti tako potisnjeni ob steno, da radikalom ne upajo in ne morejo staviti nobenih vprašanj v pogledu osnovanja pravega sporazuma ali vsaj boljšega upravnega reda v državi.
Radič neprestano kliče: »Mi ničesar ne zahtevamo! Ne zahtevamo, ker se bo vse sporazumno in samo od sebe najboljše uredilo.« Svet čaka na to sporazumno urejevanje mesec za mescem, a ko nič ni, mora vendarle uvideti, da Radič zato ničesar ne zahteva, ker ne more in ne sme. Ge je to vse, kar je bilo povedano v vladni deklaraciji, potem ima nervozni Pribičevič prav, ko kriči: »Pa zakaj ste mene vrgli iz vlade, ko vendar vodite politiko PP nacionalnega bloka in delate vse to, kar sem tudi jaz delal!«
Pogodbo ali protokol sporazuma so radičevski pogodbeniki opisali v najlepših barvah in tudi obetali njeno objavo. O tem pa še do danes ni sluha ne duha. Če bi bil to pošten sporazum, bi ne bilo prav nobenega vzroka, da se skriva ne samo pred javnostjo, ampak tudi pred lastno parlamentarno večino. Radikali tako mimogrede omenjajo, da se sporazum zato ne objavi, ker so v njem stvari, ki bi bile za radičevce neprijetne in škodljive pred ljudstvom. Radič je pa javno pripovedoval, da se ne objavi radi tega, ker so v njem glede odslovitve Pribičevičeve skupine neke stvari, ki bi bile neprijetne za radikale.
RR pogodba nima moralne podlage. Bila je izsiljena od zaprtega človeka, jetničar jo je izsilil od jetnika, postopalo se je v duhu gozdnih vitezov, ki svoji žrtvi stavijo na izbiro: denar ali življenje — in pri tem je bil jetnik ali žrtev prav majhen človek, ki je mislil samo na sebe ter je na vse rekel ja in amen — samo da se reši.
Radič je moral podati najrazličnejše dokaze iskrenosti ali svoje spreobrnitve, kakšne dokaze iskrenosti so pa podali radikali? Lani pod Davidovičevo vlado se je reklo na Pašičevem shodu v Bjelini: »Hrvati moraju, da legnu« — Hrvati morajo pasti. Kaj se je sedaj od Pašiča, Markoviča, Maksimoviča, Uzunoviča itd. storilo ali vsaj reklo, da Hrvati lahko živijo? Prav nič. Nobeden radikalov ni odvrgel ali žrtvoval svoje hegemoni-stične srnaovske ideologije. Razni: radikalski prvaki, katere je Radič šest let upravičeno kritiziral, se niso niti malo spremenili in je samo Radiču mogoče proglasiti jih kar čez noč za »superiorne« ljudi, za »patrijarhe sporazuma«, za voditelje seljaške politike in države, za poštenjake itd. črez noč ali kar na mah spremeniti sodbo in naziranje, je Radičeva posebnost. Narod pa ve, da je za pravi sporazum potrebna srčnost in poštenost, vedra duša in svobodna volja, kar pa Radiču manjka in kar pri RR pogodbi ni pokazal nobeden od pogodbenikov. — tgr
Značilna zborovanja-
Radičevski desident poslanec Jagatič in zajedni-čarski poslanec dr. Žanič sta imela v nedeljo
v Sisku zaupjnlšlei sestanek,
ki se je pa pretvoril v velik shod, ker se ljudstvo le zelo zanima za pravo lice RR sporazuma in ne da zadovoljiti m raznimi obljubami. Poslanec Jagatič je mirno in stvarno razložil zgodovino in značaj nove Radičeve politike. Pioti resnici so se radičevci zatekli
k nasilnim metodam.
Organiznana skupina izzivačev je kričala, tolka s palicami, žvižgala in drugače motila shod dokler je niso zborovalci izrinili ven in dokler ni sama uvidela, di nima uspeha.
Poslanec dr. Žanič je dejal: »To sem pričakoval in dobro je, da se je to zgodilo. Ljudje, ki so prevzeli Pri-bičevičev program, so prevzeli tudi njegove metode. Orjuna je težka bolezen in kakor vidimo, je tudi nalezljiva ----«
Zborovalci so videli, kje je resnica in so obsojali novo Radičevo politiko.
Radikalski shod v Križevcih.
V Križevcih so v nedeljo radikali priredili svoj J sporazumaški Shod, in sicer so nastopili kot govorniki j
državni podtajnik dr. Ivkovič, prof. Jelenčič in poslanec. Aleksa Žujovič. Na shod je prišla radikalna gospoda iz Zagreba, nekaj železničarjev so baje prignali in prisilili, ostali so pa bili profesionalni radičevci. Dr. Ivkovič in Jelenič sta silno napadala Pribičeviča ter samostojne demokrate dolžila ovaduštva, ščuvanja, volilnega nasilja, tatvine volilnih broglile itd., da bi seveda radikali izgledali kot čisto nedolžni. — Shod je imel
pčotisamostojno-demokratski značaj.
Tretji govornik poslanec Žujovič je pa predstavljal veselo RR politiko. Začel je z izreki številnih junakov iz srbskih narodnih pesmi, prešel na hrvatsko junaško zgodovino in zaključil s sporazumom češ, da sta Pašič in Radič največja moža, a da bi morala tudi iti, če bi bila proti sporazumu.
Mnogo in lepo se je govorilo o dobi, ko bodo
pred zakonom vsi enaki,
v »Križevcih kakor v Timoku, v Zagrebu kakor v Beogradu.« — Na shodu sicer ni bilo takih ljudi, a so za to po celi državi — »od Maribora^ do Gjevgjelije«, ki vprašujejo: Zakaj se to še ni zgodilo in zakaj radikali ne uvedejo enakopravnosti, ko so vedno na vladi. — tgr
politične beležke.
Radič v Ženevi. Pod tem naslovom razmolriva zagrebški »Hrvat«, da radikali po dobro prevdarjenem načrtu pošiljajo sedaj Radič v Ženevo. Pred dobrim letom so se zdeli vsem Francozom ali vsaj veliki večini mirovni dogovori nedotakljivi, sedaj je pa začela tudi francoska večina računati s tem, da mirovne pogodbe tiiso večne in da jih bo treba revidirati. Vsak čas lahko pride do revizije mirovnih pogodb in ko se enkrat to zgodi, potem bo mednarodni forum tudi dostopen ne samo narodnim manjšinam, ampak tudi narodom, ki tvorijo nove države. Radikali so predvidevali ta slučaj in so vedeli, da bi lahko imeli neprilike, če bi Radič • ostal pri svbji stari politiki. Dovolj neprijetno jim je bilo, ko je Radič poprej, ko ni bilo nobenih izgledov na uspehe, pošiljal v svet svoje memorandume, kaj bi pa šele bilo, ko bi mednarodna politična situacija stala enkrat v znamenju revizij. Radič je radikalom v najpri-pravnejšem času kapituliral in ob ugodni priliki hočejo sedaj njegovo kapitulacijo tudi razstaviti v zunanjem «vetu. Radič mora v Ženevo, da izjavi, kako so Hrvati zadovoljni z ustavo, s centralizmom in s Pašičevimi me-
todami. Radič mora v Ženevi preklicati svojo dosedanjo politiko in z jezikom izbrisati onih 180.000 podpisov, ki jih je nekdaj na Hrvatskem zbral za protest proti vladi v Beogradu. Radikali pošljejo Radiča v Ženevo, da tam izjavi, da vsi bodoči protesti in eventuelni podpisi ničesar ne veljajo. »Seveda je vse skupaj tudi sleparija« — pravi »Hrvat« na koncu,' »ker Radič po pravem ničesar ne more objavljati in izjavljati v imenu Hrvatov, ker naroda ni vprašal za odobritev svoje politike.« Kar bo Radič izjavil, bo izjavil za sebe, za svojo žlahto in za one poslance, ki se mu slepo pokorijo, nikakor pa ne za hrvatski narod, katerega je tako kruto prevarit. Radič naj gre s svojim »sporazumom« pred narod na volitve ali pa naj poskusi pobirati podpise za svojo novo politiko. »Hrvat« pravi, da jih od nekdanjih 160.000 ne bo dobil niti 16.000. — tgr
Zanimive izjave o novi Radičevi politiki. Poslanec dr. Buč, ki je zapustil Radičev poslanski klub, je imel razgovor z urednikom zagrebških »Novosti«. Na vprašanje, zakaj se je ločil od Radiča, je odgovoril, da se je ločil Stjepan Radič od stare hrvatske politike, katero so poprej v najtežjih časih in ob velikih žrtvah skupno vodili. Poslanec dr. Buč je razložil, da je bil Radič
poprej skrajni ekstremist in da se ni brigal za nobene nasvete in pomisleke od strani svojih poslancev. Njegov; nastop proti lanski Davidovičevi vladi, je bil večini hrvatskih poslancev naravnost nerazumljiv. Neraz-t umljiv je pa tudi njegov sedanji preokret. To je v pra-vem pomenu besede patološki pojav. Dr, Buč pravi, da je slišal od ljudi, ki poznajo Radiča že od mladega, da se Radič vsakih pet let enkrat temeljito in kar čez noč spremeni. Pri vsej svoji veliki inteligenci ima abnor-maina nagnjenja in na vsa trezna svetovanja in pri-* govarjanja odgovarja z največjo trdovratnostjo v naj-* večjem nasprotju z vsem tem, kar vsi drugi smatrajo za pravilno in potrebno. Dr. Buč meni, da se je Radičevo patološko poglavje že začelo pred zadnjimi volitvami. Poslanci so mislili, da je odpotoval preko meje» Radič se je pa skril, in sicer nerodno, da se bolj ni mogel. Mi, pravi dr. Buč, nismo vedeli kje je, vedele so pa dobro služkinje, da tiči v luknji, iz katere so ga seveda policaji izvlekli na dan, ko se jim je čas za to zdel* ravno primeren. Poslanec je prepričan, da je hrvatsko ljudstvo pametno in odločno ter da bo zavrglo novo Radičevo politiko. Drugi desident, poslanec Jagatič je pa za neko zajedničarsko glasilo opisal ves razvoj Radičevega preobrata in je njegova izjava tako točna, naravnost zgodovinsko važna, da jo objavimo ob drugi priliki v celoti. — tgr
Želje po rekonstrukciji vlade. Da so radikali nezadovoljni s sedanjim prometnim ministrom, je že znana stvar, radičevci pa želijo, da bi prišlo do rekonstrukcije vlade in da bi bil ob tej priliki tudi izmenjan notranji minister Maksimovič. Gospod minister se je sicer pobratil z Radičem, a je radičevcem zelo neprijeten, ker vsi njihovi predlogi izginejo v njegovi miznici. Notranji; minister je sprejel že celo kopico radičevskih predlogov; o spremembah na upravnih mestih, a je vse to ali odložil ali pa predložil Pašiču najbrž brez vsakega priporočila. — tgr
Odnošaji med radÌKali in radičevci. Radič pravi* da so najboljši, a kakor je že navadno, ga tudi v tem pogledu demantirajo vsakodnevni dogodki. Naj večji in najizdatnejši demanti je pa to, da radičevci doslej še nimajo ničesar pokazati, kar bi bili od svojih vladnih, zaveznikov dobili. Predlogov glede imenovanja velikih županov in drugih upravnih funkeijonarjev radikali I niso hoteli sprejeti. Razni listi poročajo, da se vse ra-dičevske želje in predlogi predlagajo Pašiču. Ko je bil notranji minister Maksimovič zadnjič pri Pašiču, je baje dobil od njega instrukcije, ki so za radičevce še posebno neugodne. Izgleda, da ima Pašič namen pustiti radičevce kot vladinovce popolnoma na suhem, da bii bili pri novih volitvah pred ljudstvom popolnoma prazni. Staro opozicijonalno politiko so odvrgli, v vladni politiki bodo pa ostali brez vseh uspehov in tako se bo dalo pri volitvah lahko z njimi opraviti. — tgr
Seja vodstva HSS. Zadnja seja vodstva HSS se je vršila pri zaprtih vratih. Po seji je izdal Stjepan Radič komunike, v katerem stoji seveda na prvem mestu, da je govoril najprej predsednik eno celo uro o pomenu sporazum in da je bil njegov govor sprejet z globokim razumevanjem in popolnim uvaževanjem. Potem se našteva, koliko časa so govorili posamezni ministri in no-I vi državni podtajniki ob neizogibnem zatrjevanju, da se [ je vse popolnoma odobrilo, ne pove se pa, kaj se je go-! vorilo in kaj se je sklepalo. Zanimivo je, da Radič ne rabi več naziva »hrvatsko narodno zastopstvo«. — tgri
Priklopitev Medjimurja mariborski oblasti. Pod naslovom »Odličen uspeh Radičeve politike« poroča zagrebški »Hrvat«, da je Pašič odredil pripojitev Medjimurja mariborski oblasti. To je protivno zdravemu razumu že iz zemljepisnega stališča, a se je vendar zgodilo. Medjimrje je bilo objekt koncesij, ki jih je Pašič za vsak slučaj čuval za Hrvate. Ta pokrajina je imela svojega poverjenika, ki je bil odvisen od velikega župana v Zagrebu. Medjimurje je imelo tako svoj poseben upravni značaj. Ko so se pa radikali lako poceni sporazumeli z radičevci, pa niso bile koncesije več potrebne in je Radičev najnovejši pobratim, notranji ministen Maksimovič spravil v dvanajstine odredbo, da se odpravljajo okrožna načelstva. Na temelju tega se je odredilo, da se poverjeništvo za Medjimurje odpravi in Medjimurje priključi mariborski oblasti. — tgr
Po svetu.
Avstrijci proti priključitvi k Nemčiji. Na Dunaju je preteklo nedeljo priredila avstrijsko-nemška zveza manifestacijo za priključitev Avstrije k Nemčiji. Kot govorniki so bili najavljeni večinoma sami politiki iz Nemčije, med njimi predsednik parlamenta Loebe. Manifestacija se je končala s fijaskom, ker se je v večmilijonskem mestu, kot je Dunaj, zbralo samo 8 do 10 tisoč manifestantov. Avstrijska vlada je prireditev popolnoma ignorirala ter ni niti oficijelno pozdravila nem-I ških politikov. Gibanje za priključitev k Nemčiji je ; med Avstrijci znatno oslabelo, ker so uvideli, da bi jim
priključitev samo škodovala ter iz Avstrije napravila brezpomembno pokrajino.
Pogajanja za garancijski pakt. Nemčija je pristala na francosko-angleško-belgijski predlog, da se udeleži konference pravniških strokovnjakov v Londonu, ki bodo pretresali važno vprašanje bodočega garancijskega pakta. Konferenca se je pričela dne 31. avgusta; vsako navedenih držav zastopa en delegat. Tudi Italija je poslala na konferenco svojega odposlanca ter se tako prvič oficijelno udeležuje pogajanj, za varnostno pogodbo. Pravniški strokovnjaki bodo samo redigirali vsebino in Obliko sporazuma, odločitev bo pa padla na prihodnji konferenci, katere se udeleže tudi zunanji ministri zainteresiranih držav.
Nova amnestija ruskih emigrantov. Ob proslavi osemletnioe revolucije namerava sovjetska vlada v Moskvi proglasiti novo, popolno amnestijo za vse emigrante, ki se še niso povrnili. Takih emigrantov je še približno 2 milijona ter so raztepeni po vseh evropskih državah.
Brezsrčnost.
Med dolgo vojno dobo je srčna kultura silno trpela, kar ni čuda, ker se je veliko več pozornosti posvečalo municijskemukot pa človeškemu »materijalu«. Povojna doba orožja in municije sicer ne potrebuje, srčno kulturo pa vendarle ruši naprej.
Posebno znamenje današnje dobe so mnogoštevilni zločini in samomori. Zločini in samomori so sicer bili in bodo, a na dandanašnjih je nekaj posebnega. Pri zločinih so namreč oni iz obupa, lakote in raznih razumljivih človeških izbruhov strasti v veliki manjšini napram onim, ki jih počenjajo ljudje v izbruhih neke nerazumljive divje strasti in pa zato, da bi svoje imetje še pomnožili. Lačni veliko manj kradejo, kot pa siti in prej si kak milijonar prislepari še en milijon kot pa revež malenkosten znesek za naj večjo potrebo. Političnih umorov in zločinov je veliko več na strani onih, ki hočejo po vsej sili vladati ali ki hočejo obdržati in še razširiti velike samovoljno prisvojene privilegije, kot pa na strani onih, ki se borijo za svoje najosnovnejše pravice. Politično izraženo se to pravi, da je veliko več zločinov in nasilja od desnice, kot pa od levice.
Samomorov je sicer strašno število iz strasti in moralne slabosti, a največ jih je le iz strašne bede in obupa.
Obraz današnje dobe je strahovito brezobziren in brezsrčen. Velika večina onih, ki imajo veliko, lepo imetje, rine v neugnani nenasitnosti brezobzirno naprej. Ljudje, ki bi od svojega dobrega delili ubogim, postajajo vedno redkejši. Kdor se je preril do gotovega blagostanja, ta gleda ljudi okrog sebe samo kot tekmece, katere je treba prehiteti, izpodriniti, odstraniti, višje in boljše stoječi so mu ideal, vse, kar je spodaj, je pa zanj brez pomena in brez imena.
O revežu, ki se je na kakoršenkoli način s svojo bedo izpostavil javni pozornosti, prevladuje v javnosti ton brezsrčnega zasmeha. Ge pride revež na obtožno klop, se o njem govori in piše kakor o izrodku, kakor o zlu, katero je treba uničiti, zločinec iz boljših krogov je pa predmet splošne velike pozornosti in če se mu iz sadizma ne dela reklama, se pa nanj nanaša vse, kar je ljudem še iz poštenejših časov ostalo v pogledu duše-slovja, človekoljubja itd. Znani mladoletni zločinec iz zelo premožne hiše, Paskijevič, po raznih listih ni bil samo »feš dečko«, vzor razuzdane mladine, ampak za njegov zločin so se iskala tudi vsa mogoča opravičila in kakor samoposebi razumevno, se je zanj zahteval poseben zakon.
Če gre človek v smrt iz bede in obupa, se tak slučaj sicer podrobno opiše, a se le redkokdaj poseže med vzroke uničenega življenja. V Zagrebu so imeli nedavno slučaj posebno »trdovratnega« samomorilca. 60 let je bil star, brezposeln in bolan. Najprej se je vrgel pod tramvaj, ko so ga rešili in obvezali, je pa še nekaj časa počakal in je — skočil v Savo. Mnogo se je pisalo, kako zelo trdovraten je bil v svojem samomorilnem namenu in nihče se ni spomnil na to, kaj je rojilo temu človeku po glavi, predno je začel iskati in predno je našel smrt. Starec gotovo dolgo ni mogel verjeti, da bi ga 120.000 someščanov s toliko kulturo, s tolikimi dobrodelnimi ustanovami, s toliko hvalisanim družabnim redom itd., pustilo umreti od lakote. Ko je to nado izgubil, se je pred palačami velebank in veletrgovin vrgel pod tramvaj. Smrt mu je pa odvrnil družabni red, ki ga je spravil v bolnico, ga obvezal, potem pa zopet pustil na cesto. Družabni red je glede nesrečnega člana človeške družbe svoj program izčrpal in basta! Človek je potem poiskal boljšo priliko za smrt in za rešitev od tako dobrega družabnega reda.
Tudi v državnem življenju imamo strašne primere polne brezsrčnosti. Ministri, ki imajo mesečno okroglo 40 tisoč dinarjev same plače, sestavljajo zakon za invalide, po katerem bi dobil najtežji invalid toliko, da si lahko vsak dan kupi en kilogram črnega kruha.
V rokah ministrov je tudi usoda penzijonistov, ki so dolga desetleja delali za državo in za skupnost, a imajo danes na stare dni komaj toliko, da ne pomrjejo od lakote. Pri tem brezsrčnosti še ni dovolj. Mora se napraviti še razlika med starimi in novimi penzijonisti. Novi penžijonist sicer nima niti približno dovoljne oskrbe za daljšo službeno dobo za dobro tretjino manj pokojnine, svoja stara leta, a stari penžijonist ima za isto ali še
Rudarjem se znižuje beraška plača za najnapornejše, smrtno nevarno delo, ker se ljudem, ki v enem mescu toliko porabijo kot par delavskih družin v enem celem letu, zdi najprikladnejše varčevati pri delavskih plačah.
Dovolj primerov! — Brezsrčnost je že kakor poplava. Kdo jo bo ustavil? — Spodaj, kjer so žrtve, vidimo
precej jezov, zgoraj, kjer je moč in oblast, pa — nobenih. — tgr
iz Slovenije.
Umrl je dne 30. avgusta na Tinjah pri Slov. Bistrici
tamošnji g. župnik Jernej Podpečan. Rajni je bil rojen dne 17. 8. 1883 v Galiciji pri Celju. Posvečen je bil dne
25.	7. 1907 v Mariboru. Kaplanova! je v Podsredi in v Konjicah, odkoder je prišel. za župnika na Tinje. Zadnja leta je bolehal na črevesih. Podvrgel se je mučni črevesni operaciji, ki mu je podaljšala življenje za nekaj mesecev.
V	bolezni je neizmerno veliko trpel in mu je bila smrt re-išteljica dolgega trpljenja. Blagopokojni ' je bil vesten, vnet in obče priljubljen dušni pastir in mu . bo ohranjen povsod, kjer je deloval, hvaležen spomin.
Polovična vožnja za udeležence za Delavski dan 7. in
8.	sektembra v Mariboru je od ministrstva dovoljena pod MlS št. 22597-25 in 22782 od 6. avgusta 1925. Na postaji, kjer udeleženec vstopi, mora kupiti celo kartoy ki velja tudi za nazaj. Pri blagajni naj, vsak zahteva mokri žig. Legitimacijo dobi vsak v Mariboru na zborovanju. — Za stanovanja je poskrbljeno. Prenočišča se bodo dobila v dobrih gostilnah po jako zmernih cenah.
Slavje Zveze slovenskih vojakov, ki se je vršilo na Brezjah, je poteklo nad vse impozantno. Že na predvečer so prihajali udeleženci iz vseh delov Slovenije. Poseben vlak iz Štajerske je prispel s precejšnjo zamudo, okrog pol 11. zvečer na Otoče. Došle so že od daleč pozdravljali s pokanjem topičev in pritrkovanjem zvonov. Ob pol 12. je bil pričetek romarske pobožnosti. Bivši vojni kurat č. g. M. Ratej je imel pridigo, ki je pač slehernemu udeležencu, bivšemu vojaku iz zelene Štajerske segala do srca. Po končani pobožnosti je bilo pred cerkvijo in bližini iste pravo taborišče. Zbirali in našli so se tovariši, se bratsko pozdravljali, mogočno je donela lepa slovenska pesem, tja v pozno noč, med tem ko so neutrudljivi zvonarji s pritrkovanjem naznanjali velik in lep pomen slavja ter pozdravljali vedno novo prihajajoče udeležnike. Ko pa je napočil dan, so se množice kar valile proti Brezjam. Ob 7. je prispela jeseniška godba, ki je svojo nalogo izvrstno rešila. Ob pol 10. je bil pričetek slovesnosti. Pd kratkem govoru je odkril in blagoslovil vpok. voj. superior g. Kokalj lepo spominsko ploščo, dar slovenskih vojakov M. P. na Brez jah. Nato je imel tajnik Zveze g. Bonač slavnosten govor, prežet domovinske ljubezni, hvaležnosti do preminulih tovarišev in ljubezni do bivših vojakov, ter priporočal vse varstvu in pomoči Marije. Govoru je sledila sv. maša za rajne tovariše. Po isti so odpeli bivši vojni kurati mrtvaške molitve za padle vojake, zapel je zbor pevcev, zaigrala godba in trobentač je naznanil pričetek občnega zbora in zborovanja ZSV. Predsednik Zveze vpok. major Colarič otvori zbor, pozdravi navzoče tisoče mož in mladeničev — bivših vojakov, goste in prijatelje Zveze ter zastopnike vojaške oblasti. Zatem slede poročila funkcijonarjev, ki se odobre, slede pozdravi in govori, po istih pa volitev odbora za leta 1925-26. Odbor je sestavljen iz pristašev vseh strank. Kralju se je poslala brzojavna pozdravka. Zbor pa sta brzojavno pozdravila general Maister in poslanec Žebot. Popoldne ob dveh so pa imeli zastopniki posvetovanje ter si določili smernice za nadaljno delovanje. Vtis, ki ga je napravila slovesnost na tisoče udeležencev in bilo jih je okrog 10 tisoč, je bil najboljši. Kakor kaže, bodo postali vsakoletni sestanki ZSV pravi tabori slovenskih mož in mladeničev bivših vojakov. Med tem ko se je udeležilo slavja častno števil obivših vojnih kuratov, bilo jih je okrog 20, smo pa pogrešali bivših slovenskih častnikov, posebno iz Štajerske. Vsa prireditev pa je pokazala, da je ZSiV organizacija miru in bratstva, ljubezni do še živečih trpinov svetovne vojne in spomina in hvaležnosti do rajnih slovenskih vojakov.
Blagoslovitev Katoliškegja donna v Ljutomeru dne
8.	septembra se utegne razviti v veličastno manifestacijo krščanske misli. Od blizu in daleč se priglašajo udeleženci. Manifestirala bo v prvi vrsti katoliška mladina, saj je novi dom v prvi vrsti namenjen njej! V domu se ji bodo odprli novi viri, kjer bo lahko črpala izobrazbo, navdušenost za krščanske ideale. Ljutomerska dekleta že ves teden po vaseh obširne ljutomerske župnije pridno pletejo vence, da bo novi dom tudi dostojno okra-'šen. Vse, mlado in staro, tekmuje med seboj, da ta dan dostojno proslavi. — Spored: Zjutraj ob sedmih bomo na glavnem kolodvoru sprejeli došle goste in udeležence. Udeleženci iz Maribora, Ljubljane in Ormoža lahko tudi pridejo z vlakom, ki dospe v Ljutomer ob 9.44. Ob pol
10.	uri se zberemo pri domu, odkoder bomo šli skupno k sv. maši, ki bo ob 10. uri v župnijski cerkvi. Po svetem opravilu bo slovesna blagoslovitev doma, kjer bo po končanih obredih imel slavnostni govor predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hdhnjec. Popoldne ob pol 3. uri litanije v župni cerkvi; ob pol 4. uri pa javna telovadba ljutomerskega Orla s sodelovanjem celega okrožja. Na programu je veliko novih točk. Po telovadbi je prosta zabava. Za okrepčila bo obilno poskrbljeno. Poleg pristnega ljutomerskega vinca bodo tudi prleški krapci. — Polovična-vožnja je dovoljena; (z odlokom min. za promet z dne 8. avgusta št. 22.816.) Vsak udeleženec kupi pri vstopni pošta ji cele enosmerne, na obratni strani z vlažnim postajnim žigom žigosane karte, ki veljajo V zvezi s potrdilom o udeležbi na prireditvi tudi za povratek. Vabimo vse prijatelje katoliške mladine, da se blagoslovitve obilno udeleže!
Slovesna blagoslovitev Katoliškega doma v Šmarju.
V	nedeljo, dne 30. avgusta, je bil prelepi Katoliški dom na najslo v es nejši način ob navzočnosti ogromne množice po preč. g. Vrežetu Janezu blagoslovljen. Ker je bila ta
\ slavnost nekaj posebnega, priobčimo v prihodnji številki celi potek slavlja.
Tabor Marijinih družb za dravskopoljsko (Ročko) dg, kanijo in sosedne župnije se vrši v nedeljo, dne 6.	m J
v Marijini cerkvi v Slivnici pri Mariboru. Začetek ob 10, uri dopoldne. Govoril bo č. g. p. Pavel iz Maribora, po slovesni službi božji bo shod z govori, deklamacijami petjem, ob pol treh popoldne slovesne večernice. Iskreno vabi k obilni udeležbi •— odbor.
Naši študentje so večinoma sinovi nepremožnit kmetskih in delavskih družin. Zato morajo živeti v po. manjkanju,- pri čemer trpi njih zdravje in študij. Vse z večjim uspehom in veseljem bi lahko marsikdo študiral, če bi ga ne tlačila skrb, kako bo prvega plačal brano in stanovanje. Olajšamo pa jim lahko ta težavni položaj s tem, da podpiramo Dijaško podporno društvo v Ljubljani, ki oskrbuje hrano in daje podpore kat, študentom. Kupujmo srečke dobrodelne loterije tega društva. Loterija obsega nad 1000 krasnih dobitkov, med njimi nov Fordov avto, vreden 42.000 D, konj ; j kočijo, celotna sobna oprava, slamoreznica, kolo, radioaparat, kuhinjska oprava, obleke, fotografski aparat itd
Alešovec in Cankar sta klasično spisala življenje slovenskega študenta. Pri vsej svoji nadarjenosti in veselem, šaljivem značaju ima vedno v žepu strašanski »vacuum«, ki ga je nekdo hudomušno krstil za »per-manetno žepno sušico«. Kakor je bilo nekdaj, tako je tudi sedaj. Naši študentje, posebno akademiki, se morajo stalno boriti z revščino. V tem položaju jim'je v veliko pomoč Dijaško podporno društvo v Ljubljani, ki vzdržuje v Marijanišču dijaško menzo, daje podpore inj posojila. Da bi moglo ta namen bolje doserati, je pri-! redilo letos to društvo dobrodelno loterijo z nad 1000 dobitki. Prosimo prijatelje našega dijaštva, da z naku-I povanjem srečk podpirajo to velevažno in potrebni I ustanovo, naše Dijaško podporno društvo.
Glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat’ srečk m zamudi! Tako pravi marsikdo, ko prebere dolgo vrste; bogatih dobitkov, pripravljenih za loterijo Dijaškegs | podpornega društva v Ljubljani. Tu dobiš vsakovrstni vozila. Če hočeš biti zelo nobel, zadeni nov, eleganten Fordov avto, vreden 42.000 D; če se ne voziš rad z že-
ileznim konjem, lahko dobiš tudi pravega živega s ko-J čijo vred. Če si pa še bolj skromen, ti bo morda zadostovalo samo kolo. Če pa še tega ne maraš, zadeneš lahko vsaj par čevljev, pa jo mahni peš! — Seveda so tudi' druge panoge enako zastopane. Tu te čakajo na prima cela kuhinjska oprava, kuhinjska posoda, električni kuhalniki, tehtnice, fino jedilno orodje, stroj za sekanj mesa, tudi »Slovenske kuharice« ne majka zraven; kja! je ta, pa mora biti tudi prava pravcata — prekajeni: gnjat. Vse to lahko dobiš in poleg tega te lahko sreča sreča še v tisoč drugih oblikah, ki jih nudijo dobitiaj Dijaškega podpornega društva. Ce te pa vse to ne ornai mi, pa kupi srečko zato, ker s tem podpiraš naše staj dente!	j
Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, ki je bila dj slej dvoletna, se je spremenila v enoletno. Pogoji za spra jem so razpisani tudi v »Kmetovalcu« z dne 15. avgus ! t. 1. Prošnje za sprejem se morejo pošiljati še do I. okt fora, ker je začetek novega šolskega leta za novince pri ložen na prve dni meseca novembra, o gemer se bo vsi fcega prosilca posebej svoječasno točno obvestilo.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za Sloveni ima svojo glavno letno skupščino v soboto in nedelj
5.	in 6. septembra 1925 v Ljubljani. Pričetek 5. septen bra ob 11. -uri v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški ti
3.	Dnevni red prvega dne obsega poleg formalnosti va; na stanovska in druga vprašanja (7 samostojnih refi ratov, več predlogov itd.) in se vabijo za to vsi člani n polnoštevilno udeležbo. 6. septembra se vrši ogled vek sejma, razstave živine ter ev. skupni poučni zlet. K< nam četrtinska vožnja ni bila dovoljena, se je posluži 50 odstot. vozne ugodnosti z legitimacijo za velesejeu Tovariši, ki reflektiraj o na skupni obed ter na prem čišče (od 5. na 6. septembra), pa to še niso naznanili m čelstvu, naj sporoče to nemudoma tov. V. Rohrman kmet. svetniku, Ljubljana, Turjaški trg 3.
Motoma kolesa po 10 dinarjev! Dne 30. t. m. se vi žrebanje srečk loterije Jugoslovanske Matice. Glavne d bitke tvorita dva motorna in 25 ,navadinih moških in že ' skih koles. Dobitki so iz priznano najboljše svetovne tv nice »Peugeot.« Cena posamezni srečki, kojih število zelo omejeno, je 10 dinarjev. Na prodaj so pri vseh p druižnioah Jugoslovanske Matice v Sloveniji in v pisffl Jugoslovanske Matice v Ljubljani.
Higijenska razstava na veslesejmu. Po otvoritvi vi lesejma se je vršila otvoritev higijenske razstave, ki je otvoril gospod inšpektor ministrstva narodnega zdri ja, -dr. Katičič. Ob tej priliki je govoril minister trg ! vine dr. Rrajač, -ki je v svojem govoru poudarjal p trebo higijenske razstave posebno za pravilno zdravi veno vzgojo mladine. Izjavil je, da Slovenci prednjač tudi v tem oziru, kajti Slovenci izvrše delo, nato pa ; povspno na gore ter od zgoraj pogledajo, kaj so izvrši -Izjavil je željo, da se pošlje kopija te razstave v Beogu Otvoritvi so prisostvovali vsi častni gostje, ki so Pj sostvovali otvoritvi velesejma. Vsi so se dolgo zamud v razstavi, kajti gospod minister kot tudi ostali gos! so se hoteli o vseh oddelkih podrobno informirati-Razstavo je priredil državni higijenski zavod v Lp Ijani. Sodelujejo pa naslednji zavodi; Državni bil jenski zavod, Zavod za socialno higiensko zaščito de Histološki institut medicinske fakultete in Ženska i* niča, vsi v Ljubljani; dalje Ambulatorij za spolne » lezni in kirurški oddelek Splošne bolnice v Maribor« Pasteurjev zavod v Celju. Uspeh lanskoletne razst* ob priliki velesejma, ki jo je obiskalo näd 40.ÖÖ0 Ij1" je dal prirediteljem nalogo, da ob času letošnjega ve
d
si
h
IN
di
d
j sejma prirede novo higijensko razstavo večjo in popol-f nejšo. Kot kažejo prvi utisi, se jim je to v polni meri ;
posrečilo. Lajiška kot tudi strokovna kritika' sta polni : j hvale in iskrenih čestitk prirediteljem. Na razstavi je j 'J stalno zdravnik Higijenskega zavoda, ki demonstrira JI razstavljene predmete. Kot čujemo, se bodo tekom raz- I J stave vršila vodstva po razstavi z natančnejšo razlago ! j posameznih oddelkov. Zasluga, da je razstava tako lepo prirejena, gre gospodu inšpektorju ministrstva narod-! nega zdravja dr. Katičiču in vodji higijenske razstave,
■; gospodu dr. Ivo Pircu ter ostalim predstojnikom sode-r Rijočih zavodov. Kako zelo se naše ljudstvo za to raz-r stavo zanima, kaže dejstvo, da je bilo v poldrugem dnevu nad 4200 obiskovalcev.
Delavski1 dan v Mariboru.
Vsak skrben gospodar popravlja sproti svojo hišo, j da mu nudi vedno udobno in prijetno bivališče. Ako bi j dalje časa zanemarjal popravila, bi se moglo zgoditi, da bi se kakega lepega dne stavba zrušila nad njegovo glavo in družino.
Vsaka pozemeljs-ka stvar potrebuje neprestanega, vstrajnega in solidnega obdelovanja, popravljanja in izpopolnjevanja, da more služiti svojim namenom, tako še posebno tiste uredbe, ki dajejo temelj vsem drugim stvarem, od katerih je odvisen ves duševni in gospodarski blagor ne samo posameznikov, temveč celih stanov in družbe.
Tako veličastna uredba, ki drži blagor celega stanu šn po stanu celega slovenskega naroda, je naša delavska stanovska organizacija. Kakor hiša gospodarjeva potrebuje še bolj pažnje, vestnega popravila, izpopolnjevanja, ker pri delavski organizaciji ne gre samo za to, da jo ohranimo celo, močno in solidno, kakor je ravno ia trenutek. Delavska organizacija mora nuditi stanovanje tudi našim dušam. Duša človeka pa ima mnogo globlje potrebe, kakor vsaka druga snovna stvar. Treba i mnogo premišljevanja, globokega znanja, spoznavanja samega, velike prostodušne odkritosrčnosti in še več volje za preustvaritev in preroditev za sedanji čas.
Po bliskovo gre mimo nas naš delavski, vseh živih, dan! Vsa dan stojimo pred novimi vprašanji, v novih duševnih in socialnih težkočah. Potrebujemo duha Avguštinovega, da spoznama pravilno svoj položaj; ‘in “volje svetnikov, da z neupogljivo kretnjo udejstvimo svoje načrte. Da bomo kos času in prilikam, treba da od vseh! strani pregledamo stavbo naše delavske organizacije, spoznamo vse vrzeli, najdemo pa tudi sredstev, da ohranimo našo delavsko organizacijo ne samo v sedanjem stanju, temveč jo še izpopolnimo, razširimo, poglobimo, da bo kakor mesto na gori, ki se od daleč vidi, da bo kakor nočni svetilnik ob razburkanem morju življenja, metajoč na brezmejne razdalje žarke luči, spoznanja in gospodarske moči sedanjemu, na življenje in smrt se borečemu delavstvu.
Delavci, vi gradite te stavbe, ali so vaši načrti previsoki, vaš pogled v sijajno bodočnost preoptimisti-čen? Nikakor ne! V naših žilah polje nova kri, mi smo ■Židane volje, ker čutimo v sebi moč in od zgoraj od Boga poklic, tla udejstvimo ta svoj program.
Delavci, 7. in posebno 8. septembra naj nihče ne ostane doma. Ta dan bo naš dan, naš dan dela na naši stavbi bodočnosti našega delavskega stanu. Zato vsi Iskreni graditelji, zidarji in stavbarji dobrodošli!
Dnevne novice.
Nitti pride v Jugoslavijo. Beograjski listi poročajo, dia pride na jesen v našo državo bivši italijanski ministrski predsednik Nitti. Pri nas se bo zadržal dalje časa ter bo priredil več predavanj o političnem položaju in o propadanju liberalizma v Evropi.
Jesensko romanje v Rim. Hrvatski katoličani pripravljajo na jesen drugo veliko svetoletno romanje v Rim. Prva romarska skupina je bila v Rimu skupno s 1 {slovensko. Odpeljejo se iz Zagreba 13. t. m. in vrnejo i se 23. septembra.
Nemški kapital v naši državi. Med inozemskim kapitalom, ki prihaja v našo državo, je vedno več nem-! škega. Nemške veletvrdke so si zasigurale že v lepem delu naše industrije večino delnic in tudi nova podjetja so v veliki meri last Nemcev. V Črni gori so zad-. nje čase odkrili v občini Tudžemina manganovo rudo, i iv Zagorju boksit in pri Baru petrolej in asfalt. Za ta odkritja se je zanimala nemška tvrdka Krupp, ter si je I iže pridobila pravico za eksploatacijo.
Justifikacija. Dne 20. avgusta je bil v Štipu v južni 4 Srbiji ustreljen morilec komStske vojvode Miščeviča I Čir o Gligorovič. Obsojenca so peljali v atvomobilu pod fi nadzorstvom žandar jev in uradništva izven mesta, kjer ij ga je že čakal izkopan grob. Ko mu je bila na kraju
Il usmrtitve prečitana smrtna obsodba, ga je vprašal nali vzoči duhovnik, ali se kesa, ker je umoril človeka. Ob-t sojenec je zanikal vprašanje, stopil v izkopani grob, a ; oči si ni pustil zavezati. Štirje žandar ji so ga ustrelili. S Velika senzacija je za prebivalce Štipa, ker se jih ni J prav nič Obvestilo, tedaj in kje bo ustreljen Gligorovič.
Težka nesreča v Beogradu. V Beogradu se je d ogoli- idila pri graditvi paviljona splošne bolnice težka ne-1' sreča. Paviljon je skoraj dozidan in delavci so delali r na visokem, do drugega nadstropja segajočem odru. if 'Nenadoma se je pa oder zrušil ter pokopal pod seboj 8 delavcev in 2 delavki. V strašnem stanju so jih izvlekli 1 izpod razvalin ter prepeljali v bolnico, toda ni upanja, • da bi okrevali.
Toča ubila dve osebi. V Bački je pretekle dni besnel strahovit ciklon, o katerega katastrofalnih posledicah smo že poročali. V Starem Sivcu sta ob tej priliki zgubila življenje dva kmeta, katera je ubila toča. Delala sta na polju, kjer ju je zatekla nevihta; toča je padala silno debela in predno sta kmeta dospela v zavetje, sta^se vsled udarcev ledenih grud onesvestila ter obležala na tleh, kjer ju je zalila voda.
Dijakom in staršem priporočata Tiskarna sv. Cirila ! in nje podružnica v Aleksandrovi cesti št. 6 šolske knji-! ge za vse šole kakor tudi svojo bogato zalogo vseh šolskih j potrebščin. Podjetje se bo potrudilo za ceno, točno in j solidno postrežbo. Ker je ob začetku šolskega leta naval na prodajalno vedno silno velik, zato vljudno prosimo cenj. gg. dijake in njih starše, ki stanujejo v Mariboru, da se oskrbijo s knjigami in šolskimi potrebščinami že zdaj pred začetkom šolskega leta ter se na ta način pozneje izognejo dolgotrajnemu čakanju.
Borza (Avala): Zagreb (devize): Pariz 265 do 269, London 271.32 do 273.32, Newyork 55.575 do 56.175, Milan 213 do 215.40, Berlin 1328.25 do 1338.25, Zürich 1081.75 do 1089.75, Amsterdam 2248 do 2258, Praga 164.93 do 166.93, Wien 7.8575 do 7.9575. Budapest 0.0786 do 0.0796; valute: Dolar 55 do 55.60, lira 211.80 do
214.20.	— Zürich zaključni: Beograd 9.225, Pariz 24.25, London 25.09, Newyork 516.70, Milan 19.55, Prag 15.30, Wien 72.73, Budapest 0.00765, Berlin 123, Brüssel 23.30, Madrid 73.90, Amsterdam 208, Varšava 102.50, Bukarest 2.55, Sofija 3.75, Atene 7.65.
»Budha« čaj na ljubljanskem velesejmu, oglejti si H paviljon št. 461 do 465.
Štiri nesrečne žrtve Žerjavovega režima.
Poštni uradniki Klemenčič, Majhen, Zagorski in Šuman zopet premeščeni v Slovenijo.
Ko je jeseni leta 1924 prišla na vlado samostalno-demokratska stranka, je zapela šiba brezvestnega maščevanja nad državnimi uslužbenci, ki niso bili poslušni ! pristaši te stranke. V Mariboru je permanentno zboroval koncllij ljudi, ki so v svoji strankarski strasti šli tako daleč, da so skovali hudobni načrt: klerikalce, da-vidovičevce vržimo ven iz Slovenije! Blizu kolodvorske pošte so se zbrali ljudje, s črno, hudobno dušo: Določili so štiri žrtve; Poštni uradniki Klemenčič, Majhen, Zagorski in šuman morajo v Srbijo! Vsi štirje so stari, pošteni, mirni, najbolje kvalificirani uradniki! Ničesar druzega niso zagrešili, kakor to, da se niso hoteli vpisati in priseči v samostalno-demokratsko stranko. Spoštovali so svobodo mišljenja! Radi te lepe lastnosti jih je obsodil koncilij hudobnih, brezsrčnih ljudi (morda celo kolegov), da morajo v sredi najhujše zime proč od svojih žen in otrok trije na Balkan, a eden v bosanske hribe! Ljudje s črno ovaduško dušo se niso usmilili ne bolnih žen, ne nedolžnih otrok! Kaj njim mar vse to! Človek, ki ima kamen v prsih, namesto srca, je v stanu napraviti svojemu tovarišu najhujše! Uboge žene in matere so hodile od Poncija do Pilata prosit: Usmilite se vsaj nas in nedolžnih otročičev! Klemenčič ima v Mariboru svojo hišico, bolehno ženo in dva otroka, ki pohajata v srednje šole; Majhenu istotako žena boleha ! ter ima veliko familijo, Zagorski kopico otrok. Oba sta ) imela stalno stanovanje v Mariboru, iz katerih so hoteli po premestitvi neusmiljeno pregnati še njih rodbine. Šuman je bil leta 1924 imenovan za vodjo pošte v Sv. Lenartu v Slov. goricah. Ima tam malo hišico in nekoliko posestva. Tam stanuje njegova številna družina! Šuman je lenarčki rojak, poštenjak, -miren, ni se brigal za politiko. A eden kardinalni greh je imel na svoji vesti: Ni se hotel vpisati v organizacijo SDS, ni hotel postati orjunaš! Kar brzojavno se je premestilo Šumana daleč v — Niš! Pregnani so s svojo skromno plačo komaj izhajali tu doma. Na njih novih mestih pa niso
imeli ni1 i za se dovolj! žene, otroci, starši pa naj kre-t pajo?
j Ne bom nikdar pozabil trenutka, ko je k meni na dom prišla uboga žena enega izmed štirih nesrečnih. ■ žrtev. Sklenila je roke in zaplakala, da bi se je moral - usmiliti kamen na cesti! Rekla mi je: »Gospod poslanec!
Hodila sem prosit one, ki so zakrivili in predlagali pre-s mestitev moža na Balkan, opisala sem jim gorje, kil I tepe moža, mene in otročiče. Opisala sem jim, da trpimo 1 glad, a najhuje je to, da nam je nasilnim potom od-j trgan mož, oče! Nič nisem opravila ne pri dr. P„ ne pri dr. J., ne pri J. N.! Naletela sem na sama okamenela \ srca! Pri teh ljudeh ni sočutja do bližnjega; imam ta \ občutek, da imajo okamenela srca! Skušajte nam po-! magati vi .... .«
Dasiravno nisem bil v hladni stranki, vendar sem obljubil trpeči ženi in materi, da bom napel vse sile, da se krivica, katero so storili samostalni demokrati, popravi.
Prejšnji minister pošte, sicer radikal, a pošten starina, g. Velja Vukičevič prvotno ni hotel nič slišati o ’ premestitvi. Skliceval se je, da ima politično eksploatacijo Slovenije — dr. Gregor Žerjav. Nisem odnehal. ; Kjerkoli sem dobil ministra, povsod in vedno sem mu i opisoval krivico, ki se godi omenjenim 4 žrtvam. Ko se > je stališče Žerjavovo omajalo, je postal gospod minister ; bolj dostopen. Ko ga dobim 1. julija v narodni skup-j ščini, mi na mojo intervencijo pravi: »Naj bo! Da bom ; imel vendar enkrat mir pred vami, bom odredil, da pri-’ deta Klemenčič in Majhen zopet nazaj v Maribor.« — • Kmalu na to sta bila oba premeščena nazaj v Slovenijo. I Ostala sta še Zagorski in Šuman. Na prošnje njunih j družin in prijateljev sem storil vse, da rešim tudi ta
Idva. V nedeljo, dne 30. avgusta dobim iz kabineta ministra pošte naslednjo depešo:
»Žebot, narodni poslanec, Maribor. Zagorski premeščen za Maribor, a Šuman za Sv. Lenart. Rešenje mi-I nistra broj- 33245. Šef kabineta Ko-džič.«
Tako je vendarle pravica zmagala. Pregnani možje - in družinski očetje se po tričetrtletnem pregnanstvu : vrnejo k svojim ženam in otročičem. Kaj pravijo sedaj, s ovaduhi, ljudje s črno dušo?
:	Samostalni demokrati imajo za državnega usluž-
: benca samo prazne obljube in maščevalni bič.
1	Franjo Žebot, narodni poslanec.
j Iz Maribora.
701etnica Kat. društva rokodelskih pomočnikov v Ma riboru. Vsled nepredvidene zapreke se služba božja v nedeljo ne začne ob osmih, kakor je v sporedu, ampak šele ob pol devetih. — Odbor je izdal nekaj zgodovine KatoL društva -rokodelskih -pomočnikov v Mariboru. Brošurica slika v kratkih potezah začetek, delovanje in razmere mariborskega društva v teku 70 let njegovega obstanka. Ne samo bivši in sedanji člani tega društva, ampak vsi prijatelji katoliškega rokodelstva bodo. radi posegali po knjižici v spomin in pa tudi zato, ker čisti dobiček pride v društveno blagajno. Knjižica, ki stane 2 dinarja, se dobi pri društvenem odboru in v Cirilovi tiskarni. — Društveni izlet v ponedeljek, dne 7. t. m., k elektrarni na Fali in k Sv. Duhu na Ostrem vrhu bodeta že zato zanimivi, ker bodo izletniki imeli priložnost, nazaj grede ogledati tovarno dušika v Rušah. Za obrtnike je tovarna že vsled tega zanimiva, -ker je ves obrat, tudi razne delavnice, mizarska, strugarska, kovaška itd., električen. Fala in Ruše sta vredni, da se ogledata pri vsakem vremenu.
Glede združitve I. in II. deške ljudske šole prihajajo od raznih strani pritožbe in tehtni pomisleki. Inicijator te združitve se ne bo mogel postavljati z zaslugo, da si je mesto prihranilo eno upraviteljsko doklado od 100 dinarjev in da bo za združeno šolo zadostoval samo en sluga. Ta sluga bi se z delom naravnost ubil. Ko je doslej moral kuriti 14 peči in pospravljati toliko in toliko sob. bi imel potem skoraj še enkrat toliko dela. Nadalje bi bili razredi prenapolnjeni in starši protesti-
!ii“
Pozor !

Pozor!
Dijaki Z Stavši Z
TISKARNA SV. CIRILA v Maribora, Koroška cesta štev. S
in njena
PODRUŽNICA v Maribora, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo
ima na razpolago:
1. vse šolske koji gre
za gimnazijo, realko, -učiteljišče, trgovsko šolo, za meščanske in osnovne šole.
2. vse druge šolske potrebščine
kakor: risalne sklade, risalne -deske, risala, risanke, risalni papir, zvezke, radirke, svinčnike, peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd. — Cene zmerne. — Postrežba točna.
Za obilen obisk se priporoča cenj. dijaštvu in staršem:
PODRUŽNICA CIRILOVE TISKARNE,
Aleksandrova cesta 6.
TISKARNA SV. CIRILA,
Koroška cesta 5.
rajo z vso pravico proti temu ter pričakujejo, da bo inicijator te združitve pri svoji pedagoški naobrazbi in poklicu uvidel težke posledice takega koraka. Pomisliti je treba tudi na to, da se združi prav lahko, a da bi bito silno težko pozneje enkrat vsled vedno večjega števila učencev in vsled do neznosnosti napolnjenih razredov vzpostaviti zopet prvotno stanje. Kakor bi višje oblasti združitev brez vsega potrdile, tako bi se težko od njih dobilo dovoljenje za zopetno razdelitev, katere potreba se lahko že sedaj predvideva. Pragersko na primer se že od prevrata bori za samostojno šolo, našli bi se še pa drugi primeri v dokaz, da ne kaže odpravljati nekaj, kar že imamo. — tgr
Smrt uglednegia Mariborčana. V Leipzigu v Nemčiji je umrl vsem Mariborčanom znani trgovec gospod Karl Pirchan. Nahajal se je na trgovskem potovanju, na katerem ga je zatekla tragična usoda. Rajni Pirchan je pred vojno in med vojno posedoval v Gosposki ulici skupno s svojim bratom veliko trgovino, katero pa je po preobratu opustil.
Pojasnilo k pozivu na upnike bivše vojne realke. —
V zadnji številki je izšel poziv na obrtnike, ki so leta 1921 in 1922 izvrševali razna naročila komande tedanje vojne realke v Mariboru, a še do danes niso plačani. Ker je znano, da je bil tudi podpolkovnik v pok. g, Davorin Žunkovič poveljnik vojne realke, ugotavljamo tem potom, da je bil gospod Žunkovič že leta 1919 prestavljen v Srbijo in da je od njega prevzel poveljstvo vojne realke konjeniški polkovnik g. Jakovljevič. — tgr
čebelarska podružnica za Maribor in okolico vabi vse člane in prijatelje za v nedeljo, dne 6. t. m., popoldne, v slučaju slabega vremena za na praznik, dne 8. septembra, k sestanku ,pri čebelnjaku g. Ivana šiška v Bistrici. Odhod s koroškim vlakom ob 13.42 z glavnega kolodvora.
Mariborsko narodno gledališče. Dne 24. avgusta t. 1. se je vršil redni občni zbor Udruženja gledaliških igralcev SHS, mestni odbor Maribor. Vsled nepredvidenih zaprek se mariborski mestni odbor ni mogel udeležiti glavne skupščine, ki se je vršila od 10. do 12. avgusta t. 1. v Beogradu na način, ki bi bil v skladu s splošnimi interesi član stva in gledališča. Izredno zanimanje glavne skupščine v Beogradu za prilike in potrebe mariborskega gledališča in njega članstva se je pokazalo s tem, da je bil na redni občni zbor poslan v Maribor loot delegat zaslužni organizator gledaliških igralcev in član zagrebške opere g. Joco Vijanovič, Id je obrazložil pomen našega Udruženja, posebno z ozirom na gledališki zakon in s tem združenim razvrščanjem igralcev, povdarjajoč. da je Udruženje najmočnejši in kot prvi poklican 'branilec in propagator gledališke umetnosti v naši kraljevini, da je njegova naloga, da z disciplino svojih članov in solidarno z upravami dvig ne moralni in materijelni položaj tako igralcev, kakor tudi gledališča. V novi odbor so bili enoglasnoi izvoljeni: predsednik g. Pavel Rasberger; tajnica: gdč. Elvira Kraljeva, blagajnik: g. Milan Pirnat; odbornika: ga. Bukšekova in g. Rade Železnik.
Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru. Vpisovanje v gospodinjsko in obrtno šolo se vrši dne 12. t. m,, od 10. do 12. ure, v pisarni vodstva. Dne 15. septembra sé prične redni pouk. Dne 1. oktobra se otvori tečaj za umetno-obrt-no risanje in za ročna dela. Interne gojenke gospodinjske šole plačujejo mesečno vštevši šolnino 950 din. Natančneje informacije daje vodstvo »Vesne.«
Avstrijski vizum kakor tudi sejmska legitimacija za posetnike 9. mednarodnega dunajskega velesejma od 6. do 12. septembra 1925 se dobe pri tvrdki Stevo Tončič, medjunarodno odpremništvo, Maribor, Aleksandrova cesta 44-11. Cena vizumu je 15 D a sejmski legitimaciji 40 D, ter na podlagi iste znatno znižana vožnja. Istočasno se naznanja, da bode pisarna gori navedene, tvrdke v nedeljo, 6. t. m. in torek (na praznik) odprta v svrho prodaje vizuma in semjskih legitimacij od 8. do 12. ure in od 14. do 16. lire. Vsa podrobnejša pojasnila se dobe pri omenjeni tvrdki.
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
46
»Srečno vožnjo!« je zaklical stric s terase, ko je zagledal v luninem svitu čoln iz Luizo, ki je sedela spre-d'aj. Nasproti temnemu Bisgnagu se je svetlikala vsa Valsolda od Niscioree do Caravine v luninem svitu. Vsa -okna v Orii in Albogasiu, oboki vile Pasotti, bele hišice v oddaljenih krajih Castella, Casarica, S. Mametta, Dra-na, vse je kakor začarano zrlo v veliko nepremično oko mrtvega obraza na nebu.
Franco je položil vesla v čoln. »Poj«, je rekel.
Luiza se nikdar učila petja, a je imela sladek mezzosopran, sijajen posluh in je znala mnogo napevov iz oper, katere se je naučila od svoje matere, ki je slišala Grisi, Pasta, Malibran, v dobi, ko je bila italijanska opera na višku.
Zapela je napev iz »Ane Boleyn«:
»O pelji me nazaj v rodni kraj . . .«
pesem duše, ki gre najprej navzdol, in se polagoma preda v največji sladkosti ljubezni, potem pa se v njenem objemu v strastnem hrepenenju dvigne proti daljni visoki svetlobi, ki še manjka njeni popolni sreči. Pela
Tisk; Tiskarne sr, Cirila v Maribora.
je in Franco je ves zamaknjen sanjal, da ona hrepeni, da bi bila združena ž njim tudi z onim vzvišenim delom duše, ki mu je bil do tedaj pridržan, da hrepeni po tem, da bi jo on vodil v tej popolni združitvi proti cilju njegovega ideala. Solze so ga dušile; in valčki jezera in turobno visoko pogorje in vse stvari, ki so nepremično zrle v luno in lunina svetloba sama, vse se mu je napolnilo z njegovim nepopisljivim čustvovanjem. Ko so se za trenutek zasvetile srebrne lučice tam od raztrgane slike ozvezdja prav do Bisgnaga, pa notri do temnega zaliva Doi, je bil od tega ganjen, kot od skrivnostnih, a njega se nanašajočih znamenj, ki sta jih povzročila jezero in luna. Luiza pa je končala svojo pesem:
«Do zelenih platan, do tihe reke, kjer vzdihi se naši še čujejo . . .«
Pasotlija glas je zaklical s terase:
»Dobro!«
In stričev glas:
»Tarok!«
In hkrati so se začuti udarci vesel čolna, ki je prihajal iz Porlezze, začul se fagot, ki je oponašal napev iz Ane Boleyn. Franco, ki je sedel na krmi čolna, je skočil pokonci in veselo zaklical:
»Halo!« In lep bas je odgovoril:
«Dober večer gospodje vi, dober večer, dober večer.«
Bili so njegovi prijatelji z jezera Como, odvetnik V. iz Varenne in neki Pedraglio iz Lovena, ki so prišli javno radi glasbe, skrivaj pa radi politike. Za to skrivnost je vedela samo Luiza.
Tudi s terase so zaklicali:
»Dobro, don Basilio? —■ Dobro fagot!« In v presledkih se je čul glas nekega gospoda, ki se je branil taroka; »Ne, ne, cenjeni gospod kontrolor, pozno je že, ne morem ostati, res ne morem dalje ostati. O Bog, o Bog odpustite me, ne morem, ne morem; cenjeni gospod inženjer, vam se priporočam.«
A niso popustili in prisilili so človečka, da je igral. A obljubili so mu, da bodo igrali samo dve igri. Globoko je vzdihnil in sedel k mizici z inženjerjem, Pasotti-jem in Pedragliem. Franco je sedel h klavirju in odvetnik s fagotom poleg njega.
(Dalje prihodnjič.)
Vinotoč »Šta erska klet«, Maribor, podzemeljski prostori Narodnega doma. Belo in črno vino ter jabolčnik. Podzemeljsko kegljišče. Mrzla in topla jedila. Sprejemajo se abonenti na celodnevno hrano za 10 din. Vinotoč tudi čez ulico. Več sob za društva, klube, seje, sestanke in shode. Priporočata se Andrej in Mara Oset.	419 4 1
fekma za stanovanje. Pri kreditni in stavbeni zadrugi »Moj mir« se vrši tekma z hranilnimi vlogami za stanovanje. Najboljši tekmeci pridejo še letcs pod svojo streho.	418
Stiskalnice in mline (patent Rudi) za grozdje in sadje ima v zalogi tvrdka Hochnegger in W icher, Maribor, Koroška cesta 53. Izdelovanje pohištva in stavbeno mizarstvo. Postrežba točna. Cene nizke.	342
šolske torbice, mape in jermeni za knjige, nahrbtniki, ka. kor tudi različni kovček! in torbice za potovanje prš poroča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.
Kavarna »Mestni park«. Vsak dan svira znani št*. ger-Trio »Santo-Ledovski-Šimek« od 21. do 1. ur« in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ur«.
Premog iz svojega premc^okopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo-venska preroogokopna družba r. o. z. v L j ubij ani. W olfovj ulica St. I - I.	in1«
SBI
Moške klobuke

najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Anica Traun, IMarihor, Grajski trg I aRHBaHRUBHIIBIIBiiHmBBBHiaaRI
Jabolka
namizna zimska trgana (zdrava in neobtolčena) kupuje ni drobno in debelo po dnevni ceni
FR. RUDL.
veletrgovina s sadjem,
Aleksandrova cesta 35, Maribor, Aleksandrova cesta 35
(poleg hotela »Meran.«)
Armin Ellinger
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg I «»«wMiisSMs&ttvasusttBMisi&K&äftnnanaasiai
Najpopolnejši Stoewor šivalni stroj

e
k
n
e
«
s
£
S
s pogrezljivim transporterjem (glabeljc), Z odnosnim premikom, je pripravljen ra Stepanje, vezenje ali šivanje.
UUD0V1K BARAGA, Ljubljana,
Selenburgova ulica 6/1,
r/ : n , n j n ; v'i ir^.i r.v . rm^ ; r/
*Vi V j C* |kV 1 ki	! ki	; kV
^ j	r/ j r y j r.v I r t1 rt3	j r,3 j	r.Tjr.A ; m j n ! r ^ i r^ j
k^lk Vik 4 i k A I W, A I kV I k*A kV 1 kA kV kV ! kV i kV; kV | kV I k A j »V ! K A ! k. J
MERCEDES
pisalni strok
Ivan Legat, Maribor,
specijalist za pisarn, stroje
Vetrinjska ulica 30
telefon 434.
Telesejm: Ljnbljana, sst. E 24,26
najboljše in najvarnejše
pni
Spodnještajerski ljudski posojilnici t Maribor«,
Stilna olica št. 6	r. n n. i,	Stolna dica št. 6
ki obrestuje hranilne vloge po
i% in 107,
Za konzorcij. »Naše Straže«: Vladimir Pušenjak.