erišk/i DomoviM/i

AMCRiCAM SN SPSR5T
FOR£!GW IN LANGUAGC ONLY
NO. 50
Bervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NGV/SPAP6R

CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 12, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Nixon zagsSevii rsesia, Novi grobovi da ne bodo prikrajšana j v
_____	i petek umrla na svojem domu
IV-ldsednik ZDA je pretekli; Johanna Miklavčič, roj. Henig-teden v pasla niči Kongre-j nian>	E. 71 St. Bila je vdova
*
mu ii imm .
Starosta slovenskih duhovnikov umrl
Sinoči smo prejeli sporočilo, da je včeraj cb 11.45 dop. umrl
£U zagotovil da mesta ne p° P°k- možu Franku, mati'v San Franciscu v Kaliforniji bedo utrpela nobene ti- Jennie Kovach (Orwell, Ohio),' starcsta slovenskih duhovnikov
nančue škode pri ukinitvi zveznih programov.
Ann Snyder, Rose Krotky, Josepha, Harryj a, Mary Vidmar f in pok. Franka mi., 14-krat
železemašnik Jurij M. Trunk, ki 1 je lani, 1. septembra, dopolnil WASHINGTON, D.C. Nred-|s^ara may jn prastara mati. Ro-002 leti človeške starosti, semak je v svoji poslanici Kon-.jena je bila v okoiici Ribnice,1 Rajnki se je rodil L sept i870 g rnsvej! peti v letošnjem k-.^ Kcaer ]e prisia v AmeriKojv Bacah ob Baškem jezeru na Z stenju Umje, zagotovil me-^^ iy02. Bila je clamce Dru-1 Koroikem_ y ^ je hodil v Lo. sta, aa ne bedo finančno nic	^	1	■ J
; stva sv. Anne st. 4 aDZ, Catno-
, če, nato v Beljak, maturiral pa
v Celovcu 1891. kjer Je stopil
v podporo j Agnes, podružnice št. 25 S2Z
i bo do- j Oltarnega društva fare .... __,
bil° manj za potrebe razvoja in Marijine legije, Kluna slov. upo-
jnc-t tvt -	,	,	, i .	,	.	/’Rnato v bogoslovje. V mašnika je
m-M. JNcoeno mesto ne bo do-j Oltarnega društva rare sv. Vida,1 ^ posveče-i
19. julija 1895;
oF.'ii' ,	, i	” ’ ’	v, *. i prvo mašo ie bral v domači fari
-ueaove, kot je dobilo v pretek-: KOjencev ter ustanovna clanica
iem letu.	| pevskega zbora blovan v Eu-
Zvezni programi za obnovo: clidu. Rogreb
rnesL za njih razvoj, kanalizaci- uri iz
jo in vse drugo bodo nadomešče-; 8a zavoda,
ni s pedporami v skupni vsoti v j v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato
dcsedanjem obsegu, ki pa jo bo-'na pokopališče Kalvarija.
do mesta lahko rabila
hajboljši uvidevnosti in učinko-'
; v naj ožjem krogu. Kot kaplan
,	;	,	, ,	,	, „ Me služil v Vetriniu, Šmohorju,
obnovo: clidu. i-rngreo bo v torek ob 9.	,	,	_ VJ .V . ,	.
u i Kazasah, na bv. visarjah m v Zakrajskovega pogrebne-1	J
b016 St. Clair Ave.!fcmih:elu nad Paberkom, dokler i ni postal župnik pri znani ro-j marski cerkvi Sv. Križ na Pre-
,	[ravi v Beljaku, kjer ie ostal nato
po svoji	1	J > J J
Blage L. Skully	j nad 20 let. V drugem letu prve
Yitos.fi i < ' • i j. • j ^ starosti 64, let je pretekli, svetovne vojne je bil odstavljen
sediš' r. k0*?.!”16 et° 16 Pred' aetrl«k umri v Bobinson bolnici j ^ poiiti&no konfiniran na Je-
bunu vS j °Z“ T “T? Pr°ra' V K5Vennl 81860 L°UiS Skully, zerskem na kranjski strani Ka-p 1 te namene 2.3 bilijona. živeč na Greenbrier Dr. v Au- L nk L inuro • nostal Qnet
V	N“0n.ni predl°f rori- K°jen !• bil v Clevelaitdu, župnik, in sicer sida, v Bom,-
novem proračunskem načrtu nad 48 let je bil nadzornik pri liah „ np 7a o ,
^benih sredstev za sedem pro- General Electric Co. Zapušča J ’	,	'’
Gramov, iz katerih je doslej pri- ženo Paulo Mario, roj. Boječ,1 Na mirovni konferenci v Pa--a]ala zvezna pomoč mestom in
R nakazal, da tudi ne misli za on the Lake, hčerko Mrs. Ar-00 Programe rabiti nobenih sred-j thur (Marylyn) Bielfelt v Men-“tev, bi jih Kongres tudi na Morju, očeta FManka Skully na
GAUUSTi SO OHRANILI VEČINO V PARLAMENTU
Vladna koalicija je v Franciji pri včerajšnjih zaključnih parlamentarnih volitvah dobila trdno večino in si s tem zagotovila novih pet let vlade. Ljudska fronta sa-dalkiov in komunistov bo imela v novi skupščini 178 poslancev, od tega 105 socialistov.
Dr. Dixy Lee Ray
NA ČELU ATOMSKE KOMISIJE — Predsednik Nixon je nedavno . imenoval dr. Dixy Lee Ray iz Tacome, "Wash., za prvo načelnico Atomske komisije ZDA.
Iz slov. ndselbin
JANESVILLE, Wis. — V nedeljo, 25. februarja je umrla tu
PARIZ, Fr. — Ljudska fronta, kateri so nekateri z bojaznijo j napovedovali zmago pri voiit-! vah v naredno skupščino, je res j okrepila svoje vrste, pokazala | precejšnjo meč, pa vendar cilja ! ni dosegla. Zdi se, da je vladi u-I spelo v zadnjih dneh francoske ! volivce prepričati, da obstoja resna nevarnost levičarske zmage, če se ne bodo potrudili vsi, ki take vlade ne marajo, in šli volit. Volivna udeležba včeraj je bila 82.5%, celo nekaj več kot zadnjo nedeljo. Za Francijo je to nekaj neobičajnega.
Vladna koalicija je izšla iz volitev oslabljena, pa je vendar dobila trdno večino, ki jo bo lahko obranila na oblasti skozi
na svojem domu 89 let stara: prihodnjih pet let. četudi je
sina Blase J. Skully v Mentorju rižu po prvi svetovni vojni je bil on the Lake, hčerko Mrs. Ar- izvedenec jugoslovanske vladeil. 1941.
za Slovensko Koroško. Kasneje od leta
sv°jo roko odobril.
Mrs. Alary Sterk, prejšnja Mary Majerle, rojena v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1901 in se poročila v Calurnetu, Mich., z Georgem Sterkom, ki je umrl V Janesvillu so živeli 1620. Pokojna je bila
Muskoka in 7 vnukov. Bil jel skih
je postal eden izmed jugoslovan-j članica fare sv. Viljema in tam-
društva.
Albert Smrekar
J E)"a Ve^k° vaško pojedino. . he rno'^a s,° Prijele krajev-_ oblasti zaradi ustrelitve 13 • c, in mačkov, tretjega pa, ki
tri^V1^6111 5’ Pa iščejo. Vsi ha 6	° c^i°zeni> da so streljali
£jj-^Vn^ni Prostoru in da so mu-
cu^T VaS ^orzeno ,ie šla pokon-Pu °Mtem “nezasiišariem” nasto-Ygg0" astvi’ kjor se enkrat na leto in v t .U^vania macje pečenke rp0 ,a' k° na njo vse okoličane, so r G -	banket, na katerega I
ie. °lcaino povabljeni tudi kra-' hied Cd^aniki> letos naj bi bil Brn k1'drrd iudi neki poslanec t‘‘d:S "e§a Parlamenta. Vaščani ta g0’.^a iedo pečene mačke za nnrSVOj P°sebni praznik, odkar dnriJ°- Let0S 30 vabili na tri-
WocTm SlaV;ie 1;iUdi °d Vsep0'
Zornom PraV t0 le vzbudil° P°-r0tj m sprožilo nastop Na-
hafr,6! Zveze za varstvo živali in at0 krajevnih oblasti...
^remenski prerok
MW
cerkvi sv. Felicite, nato na pokopališče Vernih duš.
(Dalje na 3. strani!
članov zavezniške plebis-1 kaj šnjega Oltarnega
je
oktobra 192U, Jn se je Končal ne- Johna, Tetra, Kuoyju in Jcse-ugodno za Slovence, je bil upo-'pha ter hčeri A4rs. Ray Purcell kojen in moral je rad ali nerad'in Mrs- Don Monahan, sestro zapustiti svojo ljubljeno Koro-jMrs- Katherino Sterk v Jugo-ško.	slavij i, 33 vnukov in vnukinj,
58 pravnukov in pravnukinj ter Leta 1921 se je za stalno pre-l enega prapravnuka. selil v Ameriko, kjer je prevzel
Za^ posianici se je zavzeh brat Franka, Stephena, Kathe-j citne komisije. Po plebiscitu 10. i Zapustila je sinove Georgea, Ustanovitev novega zveznega | rine Kotarski, Eve Berzanske in Mhištva za Community Deve-j Jamesa. Pogreb je danes iz Gr-°Pnient in za sprostitev sklada I ainovega pogrebnega zavoda na za avtomobilske ceste za upora- Lake Bhore ob 9. uri v cerkev ° PN podpiranju množičnih!sv- Kristine ob 10. uri, nato na Prevoznih sredstev. Napovedal | PokoPališče Vernih duš.
nler^1 n°V načrt za “Pomoč res-j
2a'o°d t°Ue0nim druz|nam in| V starosti 39 let je pretekli s-anitev zapravljanja”, j četrtek umrl na svojem domu
S? vv	n------	j na 28645 Mulberry Dr., Rich-
§© |i2®?lmond Heights, Albert Smrekar,
k^e b ražje pečenke
Corn^ ^’ 1L ~ K0t P°roča'hČ8rko Mrs- Joseph (Diane) ians]-61"6 P>eda ^era> znani mi- Bergant, sina Alberta ter 3 vnu-zerm"1 dnevvnik> 30 vaščani Sor-|ke. Bil je brat Edwarda Smre-ho h V bližini Čedada bili straš- karja in Margaret Hočevar. Po-7aMudi’ K0 30 oblasti zasegle 18 greb je bil v soboto iz Grdino-^ ^ a1 m odrtih mačk, od te-,vega pogrebnega zavoda na jj- . leP° nasoljenih, napol-! Lake Shore s pogrebno mašo v J ‘n- in popečenih, pripravlje-
najprej župnijo Fulda blizu Ber-wicka v 'Severni Dakoti, Dne 1. avg. 1924 pa je prišel na slovensko župnijo v Leadvillu v državi Colorado, kjer je ostal do upokojitve 1. sept. 1943. Odtlej je živel pri župniku Vitalu Vodušku na slovenski fari v San Franciscu, kjer ga je Bog včeraj poklical k Sebi po zasluženo večno plačilo. Rajnki je bil zaveden koroški Slovenec in iz
Kitajci se jezijo nad spremembo imen v SZ
HONG KONG. - Kitajsko časopisje napada spremembo krajevnih imen v sovjetskih predelih na Daljnem vzhodu, ki so bili nekdaj pod kitajsko oblastjo in zato imeli tudi kitajska
sedanja vladna večina dovoljš-nja za nemoteno vladanje, bodo verjetno v vlado sprejeti tudi zastopniki sredinskih “reformistov”, ki so podprli vladne kandidate pri včerajšnjih volitvah, kjer je bilo merjenje moči med njimi in kandidati Ljudske fronte.
V narodni skupščini ie skupno 4S0 poslancev. Od tega števila je bilo 59 izvoljenih že predzadnjo nedeljo, ker so dobili absolutno večino glasov. Med zmagovalci tedaj je bil predsednik vlade Pierre Messmer. Včeraj je bilo treba odločiti boj v 424 volivnih okrožjih, kjer predzadnjo nedeljo ni nihče od kandidatov dobil absolutne večine. Znova sta se merila najmočnejša dva, v kolikor se niso stranke drugače dogovorile.
Ko so bili glasovi iz vseh razen 7 volivnih okrajih v zgodnjih urah javljeni, so imeli po poročilu notranjega ministrstva gaulisti 271 poslancev, Ljudska
imena. Z uredbo Vrhovnega sovjeta so bila vsa ta imena spre-j fronta pa 178. Od tega socialisti menjena v ruska, da bi bil s tem 105, komunisti pa 73. Sredinski dna duše Slovan. O njem kot'izbrisan spomin na nekdanjo ki-1 reformisti so izvolili 28 posian-slovenskem kulturnem delavcu tajsko pripadnost teh predelov, cev, skrajni levičarji in skrajni bomo pa posebej pisali.	j kot trdijo Kitajci.	1 desničarji pa vsak po 3.
JAPONSKA I PREDLOŽILA NOVE RAZGOVORE S SOVJETSKO ZVEZO
Izid volitev ni bil tako tesen, kot je izgledalo pred enim tednom na temelju povpraševanja volivcev. Delna zasluga za to gi e gaulistom, ki so volivce tako vstrajno svarili pred “komunistično nevarnostjo”. Sam predsednik republike George Pompidou je v soboto zvečer v kratkem nagovoru preko televizije dejal volivcem, da so pred izbiro med “marksističnim komunizmom in svobodo”.
Prejšnji predsednik vlade Jacques Chaban-Delmas ie bn ponovno izvoljen in pričakujejo, da se bo vrnil v vlado. Ponovno izvoljena je oila večina članov vlade, izjemi sta bila zunanji minister Maurice Schumann in pravosodni minister Rene Pleven.
Udeležba je bila včeraj 82.5%, preteklo nedeljo pa 81%. Neki razočaran socialist je dejal, da je vladna protikomunistična propaganda pripeljala na volišča “vse stare zenice in prebivalce negovališč, ki se niso sicer nikdar brigali za volitve”.
! Iz Clevelanda in okolice
Dar Slovenski šoli—
Baragov dom je daroval lepo vsoto Slovenski šoli pri Sv. Vidu, ki se mu za to toplo zahvaljuje.
Pozdravi iz Floride—
Joe Gornik in Louis Dular pošiljata pozarave prijateljem in znancem iz sončne FMoriae. Pozdravi s Havajev—
Anna Godlar, Mary Alramor in drugi udeleženci izleta na Havaje pošiljajo pozdrave prijateljem in znancem v Clevelandu.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in Podružnice št. 25 SŽZ so vabljene jutri, v torek, zjutraj ob 8.30 v Zakrajškov pogrebni zavod k skupni molitvi za umrlo Johano Mi-claucic.
tas m hilro reformo
riežJ oblačno z možnostjo Arajv-’v.na*0 Postopna zjasnitev. Jutr;1SJa temPeratura okoli 55. Jasno in okoli 60 F.
TOKIO, Jap. — Sovjetska zveza je stopila v vojno proti Japonski šele po konferenci v Potsdamu na ameriško prizadevanje, ko so se predsednik Truman in njegovi svetovalci bali, da se bo Japonska še dolgo upirala. Ta je dejansko po napadu z dvema atomskima bombama, ki sta uničili Hiro-šimo in Nagasaki, spoznala, da je vsak nadaljni odpor brez smisla.
Sovjetski zvezi je vstop v vojno prinesel veliko korist. Sovjetske čete so zasedle južni del otoka Sahalina, ki ga je Rusija .morala prepustiti Japonski oib koncu rusko-japon-ske vojne 1903-1905, otočje Kurile, vso Mandžurijo s Po^t Arthurjem vred in še severni del Koreje. .
Kar so Rusi zasedli, niso radi dali iz rok. Umaknili so se iz Mandžurije in to priznali Kitajski, pa se pri tem tako spretno umikali, da so večji del Mandžurije zasedli kitajski komunisti in ne enote kitajske vlade. S Koreje so se umaknili, pa pustili tam ko-
munistično korejsko vlado.
Sahalin in Kurile, ki so jih vzeli Japonski, so Rusi zadržali za sebe, ker so to ozemlje z izjemo južnega dela Kurdov morali Japonski odstopiti pa porazu v vojni 1. 1905.
ZDA, ki so zlomile japonsko vojaško moč in Japonsko zasedle, so s to sklenile mir in ji vrnile svobodo, pa se z njo tudi v posebni vojaško-zavez-niški pogodbi dogovorile o skupni obrambi. Sovjetska zveza k pogajanjem o mirovni pogodbi z Japonsko ni bila povabljena in zato tudi ni marala podpisati mirovne pogodbe z Japonsko, kot so jo ZDA in zavezniki'1. 1951 v San Franciscu. Ponovno je prišlo v zadnjih letih do razgovorov Tokia z Moskvo o mirovni pogodbi, pa so se ti vedno znova zataknili, ker se Sovjetska zveza brani vrniti Japonski južne Kurilske otoke, ki so bili del Japonske še pred rusko-japonsko vojno 1903-1905.
Tudi zadnji taki razgovori preteklo jesen so obbčali in
vse je kazalo, da 'bodo odnosi med Japonsko in Sovjetsko zvezo ostali hladni in neurejeni že dalje. V Tokiu so po preudarjanju prišli do zaključka, da se jim s Sovjetsko zvezo zarad nekaj malih otokov ne kaže prepirati. Tako je sedaj predsednik vlade Tanaka sporočil Leonidu Brežnje-vu, glavnemu tajniku Komunistične partije ZSSR in prvemu vodniku Sovjetske zveze, da bi bila Japonska pripravljena skleniti m i r o v no pogodbo s Sovjetsko zvezo. Predložil je obnovo razgovorov med obema državama za sklenitev mirovne pogodbe, ko naj uredi odnose med obema državama, neurejene od vstopa Sovjetske zveze v vojno proti Japonski avgusta 1945.
Na tiskovni konferenci je zastopnik japonskega zunanjega ministrstva dejal, da Japonska ni opustila svoje zahteve po vrnitvi otokov Shi-kotan, Habomai, Kunashiri in Etorofu, ki leže severovzhod-
no od otoka Hokkaido in jih smatrajo od davnine kot del Japonske. Ko so ga časnikarji vprašali, ali je Japonska pripravljena podpisati mirovno pogodbo s Sovjetsko zvezo tudi v slučaju, da bi ta ne hotela vrniti zahtevanih otokov, je ponovno odklonil odgovor. Ko so časnikarji iz tega zaključili, da je Japonska nemara dejansko pripravljena podpisati mirovno pogodbo brez vrnitve omenjenih otokov, zastopnik zunanjega ministrstva ni temu zaključku ugovarjal.
Japonska in Sovjetska zveza sta leta 1956 podpisali “izjavo o miru”, ki je uradno končala vojno stanje med o-bema, ni pa bila nobena stran voljna podpisati mirovno pogodbo, dokler ne bodo rešena vsa sporna vprašanja. Ko se ustvarjajo novi odnosi sil na Dalnjem vzhodu, hočeta Japonska in Sovjetska zveza u-rediti svoje medsebojne odnose, da bosta lažje varovali svoje koristi.
Načelnik uprave Federalnih rezervnih bank A. Burns ne vidi rešitve v “plavajočih5'’ tečajih in poudarja potrebo po hitri rešitvi težav v mednarodnem denar-rčem sistemu.
WASHINGTON, D.C. - Arthur F. Burns, načelnik upravnega odbora Federalnega Rezervnega bančnega sistema, je pred časom dejal, da bo mednarodni denarni sistem urejen v par letih in tedaj ni smatral, da je ureditev nujna. Ko je bil zadnji teden pred kongresnim od-berem, je razlagal, da prosti tečaji vprašanja ne bodo rešili, da pa je ureditev mednarodne-1 ga denarnega sistema nujna.! Treba jo je doseči v treh mese-' cih.
Med tem razgovori v Parizu! pretekli teden niso privedli do’ nobenega zaključka. Napovedan je nov sestanek prihodnji petek in narodne banke ne bodo uradno menjale denarja ves ta teden. To bodo začele šele prihodnji ponedeljek, 19. marca. Upajo, da bo do tedaj mogoče izdelati sporazum, ki naj za dalj časa uredi denarni sistem svobodnega sveta, ki v zadnjih treh letih prehaja iz krize v krizo.
Zastopnik ZDA G. Shultz je na konferenci v Parizu obljubil,! da bodo ZDA sodelovale pri reševanju vprašanja in njegovi novi ureditvi, toda hočejo naj-preje vedeti, za kakšno pot se bo odločila Evropska gospodarska skupnost. Ta je o tem razpravljala včeraj.
Uživanje kave ne vpliva na bolezni srca
NEW YORK, N. Y. — Zdravstveni raziskovalci so prišli do zaključka, da uživanje kave ne' škodi srcu in ne povečuje nevar- ■ nosti srčnih bolezni. Doslej so! trdili, da je prekomerno uživa-^ nje kave srcu hudo škodljivo. !
Zadnje vesti
WOUNDED KNEE, S.D.—Ameriški indijansko gibanje je proglasilo svojo zmago, ko so se zvezni maršali in agenti FBI umaknili s cestnih zapor in pustili Indijance v Jem naselju same. Včeraj so proglasili naselje z okolico za neodvisno Indijansko državo in prijeli 6 pripadnikov zvezne vlade, ki so prišli na njihovo ozemlje. Vse kaže, da bo oblast ie morala nastopiti s silo proti skrajnežem, ki so po vsem sodeč odločeni spor gnati do konca.
HAMILTON, Ber. — Oblasti so včeraj proglasile izredno stanje, ko so še neznani morilci končali življenje novo imenovanega guvernerja K. Shar-piesa in njegovega pomočniKa Kap. Hugha day er j a.
SAIGON, J. Viet. — ZDA so objavile, da so ustavile oahaja-nje svojih oboroženih sil iz Južnega Vietnama, ko jih je od tam odšlo že V5%, dokler ne bo izpuščena tretja skupina ameriških vojnih ujetnikov in dokler ne bodo ZDA dobile seznam preostale zadnje skupine, ki mora biti izpuščena do 28. marca.
BrtUXEJLLES, Beig. — Devet članic Evropske gospodarske skupnosti' se je uMočito, da bodo pustile svojim valutam, da najdejo prosti tečaj v odnosu do dolarja, šest članic, Francija, Z. Nemčija, Danska, Holandija, Belgija in Luksemburg bodo ohranile nespremenjen odnos med svojimi valutami in bodo skupno iskale prosti tečaj napram dolarju, Velika Britanija in Irska bosta iskali svojega in Italija svojega. Tako je Skupni trg dejansko razpauei v pogledu denarnega sistema v tri dele, kar bo imelo brez dvoma slabe posledice za prizadevanje politične povezave svobodne Evrope. Posvetovanja so se zavlekla na danes zjutraj in je dejansko ostalo pri stanju preteklega tedna. Ali bo prišlo do kake spremembe tenom tega tedna, ko je napovedan nov sestanek držav Skupnega trga, ZDA, Kanade, Švice, Japonske, Švedske in Norveške v Parizu prihodnji petek, je postalo negotovo.
BUEJnOS AIRES, Arg. — Pri včerajšnjih volivah v Argentini vodi peronistični kandidat. Končna odločitev bo padla prihodnjo nedeljo pri ožjih volitvah.
To so zgodovinski dogodki, ki je prav, da se jih vsi /llilFUlŠIfAk	spominjamo. Toda spominjajmo se jih tako, kakor so se ta-
-------Mm*a HLr^Lrn/H^rlrHlm/m krat zgodili: v skupni povezanosti hrvatskih in slovenskih
kmetov zoper skupnega sovražnika — plemiško gospodo. Toda pri spominski proslavi v zagrebški stolnici so na to ‘pozabili”, akoravno so želeli, naj bo zgodovinsko pomenljiva. Da bi to res bila, bi morali biti tam navzoči tudi zastopniki slovenske Cerkve, dedinje slovenskih upornih kmetov. V tem vidimo zgodovinsko pristnost te proslave.
K. G.
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ža Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca '.a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
1

SUBSCRIPTION RATES;
Snited States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months lanada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
BESEDA IZ NARODA


in vendar premišljujem
kulturnike, psihologe in politike, ki govore o narodni zavesti, o
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 50 Monday, March 12, 1973
^TT_,TI7	„	, | suovenski zavesti, katera se lan-
NEW YORK, N.Y. — Pred! ,	.	.	^
,	. , . .	.v,.	1 i ko chrania in poglablia ter na-
tremi tedni sem premišljeval,! .	, n , i —
kako bo jutri? Bilo je sobotno Pr?J r“vlla brf sIo';enske be-; la	-
popoldne. Močan in mrzel veter sede' Prayi°’ da Je t0 imogoicej Ghieagu, Milwaukeeju, Fairfiel-
bodo te dajali, če je ne bomo med našimi rojaki utrjevali, bodo zidovi cerkve sv. Cirila še zmeraj stali, ker v njej bodo brali svete maše v drugi govorici. V vogalnem kamnu bosta še zmeraj vklesani dve besedi z letnice: SLOVENSKA CERKEV — 1916!
Spomenik slovenstva v ameriškem New Yorku. In v njem bodo še živeli ljudje s slovensko krvjo v svojih žilah. Toda živeli bodo brez slovenske besede. Pa kakšen bo ta slovenski jutri v New Yorku brez slovenske besede!
In težko mi je dojemljiva takšna jutrajšnja narodna slovenska zavest, katero nekateri napovedujejo, da bo živo vzkli-v New Yorku, Clevelandu,
je bril naše njujorško mesto.
“Jutri bo tretja nedelja v mesecu, na Osmi pa po deseti maši' naša srenjska nedeljska ura. Pa,j če bo jutri tudi, tako brilo in žvižgalo okoli voglov, kako bo?” sem si v mislih ponavljal.
Ne še več! Te misli sem vrgel na papir in jih poslal uredniku
bo jutri z našo njujorško slovensko srenjo.
Pravzaprav o tem bi se morali prav zmeraj spraševati. Takrat, ko srečamo, kakšnega roj a-ka-Slovenca .. . Takrat, ko se zbc :emo pred cerkvijo sv. Cirila no Osmi.. . Takrat, ko smo v njej, pa pomislimo, da je mnogo naših rojakov v tem mestu, ki so pretrgali zvezo z narodno sredino, s skupnostjo, iz katere so izšli... Takrat, ko se mo v cerkveni dvorani, pa bodisi na prosvetni uri ali na kakšni plesni zabavi, ali pa na sestanku Društva Najsvetejšega Imena... Pa tudi na te nedelje,
zvrstile, in ko bodo nekatera Jednotina društva imela obhajilne sestanke ... In ob vsakem kropljenju v pogrebnih Žalah bi
se morali vpraševati: Kaj bo ju-! tri...
Jutrišnji dan tretje februarske nedelje, čeprav je veter zju traj in dopoldne še zmeraj bril, je bil življenjski za našo njujorško srenjo. Srenja se je str-
Ob 400-letnici kmečkih uporov
I.
V starem kraju praznujejo letos skozi vse leto 40(T letnico velikega hrvaško-slovenskega kmečkega upora. V preteklem mesecu so imeli ob 400-letnici glavne bitke med uporno kmečko vojsko ter plemiškimi in banskimi četami pri Stubici v zagrebški stolnici mašo zadušnico za vse žrtve i-ega kmečkega upora. O tem je poročal 18. februarja 1973 zagrebški “Glas koncila” sledeče:
Maša zadušnica je bila v duhu pokore in v zavesti zgodovinske soodgovornosti s celotno Cerkvijo v času in prostoru. Evharistično slavje je vodil zagrebški nadškof dr.
Franjo Kuharič, naslednik na škofijski stolici nadškofa grofa Jurija Draškoviča, ki je kot hrvatski ban bil v tistih letih vrhovni poveljnik plemiške vojske in sodnik poraženih kmetov. Z nadškofom so somaševali župnik iz Gubčeve Zgornje Stubice Adam Šimecki, župnik iz Brdovca Mirko Cigrovski, paslednik Gubčevega zaupnika in prijatelja v času upora, pomožni škof dr. Josip Salač ter nekateri kanoniki zagrebškega stolnega kapitlja. Navzoč je bil tudi Ivan Lončar, župnik iz Dolnje Stubice, kjer se je vršila u-sodna bitka leta 1573.
Z izbiro duhovnikov, ki so z njim somaševali, je nadškof Kuharič hotel pokazati svoj namen, naj bo proslava zgodovinsko pomenljiva. Bili so namreč zbrani okrog oltarja samo predstavniki tistih cerkvenih ustanov, ki so ob-[ki se bodo zdaj v postnem času Majale v času upora in ki trajajo nepretrgoma še danes in so tako v nekem smislu nosilci zgodovinske in cerkvene dediščine tistih stoletij. V priložnostni pridigi je nadškof Kuharič naglasil, da se čuti za odgovornega dediča tiste zgodovinske dediščine. Kot kmečki sin sočustvuje z upornimi kmeti, kot zagrebški nadškof pa obžaluje postopanje škofa Draškoviča.
“Kot naslednik na zagrebškem škofijskem sedežu škofa Jurija Draškoviča, ki je takrat bil hrvaški ban in kot tak čuvar reda in sodnik poraženim, smatram za svojo zgodovinsko dolžnost — je izjavil dr. Kuharič —, da ob tej priložnosti izrazim svojo žalost in obžalovanje, ker nam zgodovina ni sporočila o drugačnem ravnanju bana, ki bi bilo bolj v skladu z vestjo nekega škofa. V tistih tragičnih dneh bi moral biti, kot se izraža Vrančič, bolj škof in kot tak zaščitnik zatiranih, kot pa ban in sodnik poraženih.
Morda moremo slutiti tragično tesnobo njegove vesti, ko je bil stiskan med odgovornostjo svetnega poglavarja in dolžnostjo dušnega pastirja. Z ene strani je bil 'branilec nekega reda, ki je dajal_ možnost mogočnim, da so bili brez obzira do šibkih; na drugi strani je bil kot predstavnik CerKve, kateri so vsi pripadali in ki je morala vse vezati z močjo evnagelija na pravico in ljubezen.
Na žalost je v njegovem postopanju zmagala funkcija svetnega poglavarja in maščevalca. To je'~ zgodovinski zgled, kako so bili dušni voditelji tem manj svobodni kot branilci zatiranih, čim bolj so bili povezani s svetnimi oblastniki ali so bili celo sami nosilci svetne oblasti. Krščanska vest mora biti pred vsakim človeškim družbenim re-aom zmeiaj čista in svobodna, da sledi is duhu evangelija.
Kristjan se mora zavedati, da je končno odgovoren samo Bogu in v tej zavesti mora najti pravo pot in oporo proti vsem človeškim sodnikom.”
Potem si nadškof Kuharič zastavlja vprašanje, kako je bilo mogoče, da so pripadniki iste vere, plemiči in kmetje, bili tako malo prešinjeni z duhom te vere, ki naj bi urejala njih medsebojne odnose. Tu smo pred skrivnostjo. “Ljudje so v vsakem času tvorci lastne zgodovine in ta je v glavnem stkana s tistim, kar eni nosijo v sebi. Pravica ali kri-
vtea je v ljudeh,” je zatrdil nadškof dr. Kuharič.
*
Veliki hrvatsko-slovenski kmečki upor leta 1572 in 1573 se je zasnoval v krajih ob Sotli, ki je danes meja med slovensko in hrvatsko republiko. Zajel je kmete od Brežic in Krškega pa do Zagreba na obeh straneh Save. Kmetje so se združili pod vodstvom poglavarjev, ki so si jih sami izbrali. Med njimi je bil vrhovni vodnik Matija Gubec vojaški poveljnik pa Ilija Gregorič. Po prvih uspehih poleti in jeseni 1572 so uporni kmetje postali bolj pogumni in so se. pripravili na odločilni boj. Toda tudi plemiči so se pripravili. Zbrali so številno vojsko dobro oboroženih voja-f°v, pridobili so tudi Uskoke iz obmejne vojaške postojanke ter skupno udarili na kmečko vojsko. Odločilen spopad N bil S., februarja 1573 pri Dolnji Stubici na Hrvaškem.
Boji so bili tudi drugod, posebno pri Brežicah. Povsod je zmagala olemiška vojska-in Uskoki. Potem se je začel obračun. Gospoda je uporne kmete pobesila v velikem številu že kar na bojnem polju, druge je vrgla v ječo in posta-vila^ pred sodišče. Znana je usoda Matije Gubca, ki so ga mučili m usmrtili na glavnem trgu v Zagrebu.
v tem položaju še posebno, ko naši' otroci razumsko ne zmorejo prenesti v tem času napred-se priučili še slovenske (besede.
Tu smo menda napravili poglavitni greh vsi slovenski zdomci, ko v dobrih dneh nismo premšljevali, kaj bo jutri! Slovenci kot posamezniki smo do-
AD, da jih objavi. Tako sem. . .	, , .	,	,
’	.	bri m skrbni gospodaril, a kadar
ravnal, ker sem hotel, da di z1	^ J
menoj še kdo premišljeval, kako
gre za skupnost, takrat pa odpovemo.
Materin jezik in narodna zavest v eno veže, o čemer bi mo-j rali vsak dan in ob vsaki priliki ! razmišljati in razpravljati, če (hočemo dobiti vsaj malo zado-| volj iv odgovor na vprašanje: 1 Kaj bo jutri!
Clevelandska in eikaška slovenska srenja si dajejo male injekcije z radio-urami in pa go-zber^ kovanji grup s Slovenskega, kot je v zadnjem času bil obisk Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. Mi, y New Yorku, smo premajhni za take aranžmaje. Pa vendar tudi taki obiski ne bi, bili — ni niso — nič več, kot kres kresne noči, ki nekaj razsvetli, ugasne in spet je tema, noč.
Dati moramo nekaj seihi iz nas
I samih za naše življenje. Notra-
du, Buenos Airesu, Torontu in še drugod in drugod . . .
Čudoviti jutri, za katerega delamo tako vztrajno in pogumno vsi, ki opuščamo slovensko materino besedo ...
Tone Osovnik
Toronto, Gnt. — Tu Vam pošiljam naročnino za eno leto in $2 za v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ki jo imamo vsi tako radi. Naj še dolgo živi. Ta pisani, ki rdeče vidijo, naj pa vzamejo očala, pa bodo videli belo ali črno. Rdeči bodo zmeraj rde<-či, kot purmanov smrkelj.
'Spoštovani pozdrav tudi vsem našim Slovencem križem sveta, ki berejo Ameriško Domovino, posebno pa tistim, ki smo bili skupaj v Judenburgu in drugih lagarjih. Saj me poznajo kot veverica oreh.
Sprejmite prisrčne pozdrave vsi oni, ki ste v uredništvu. Bog živi!
Ivan Suhadolc
njo trdnost nam daje naš jezik.
In to trdnost potem povezujejo i pjSj _! stalni obiski domače cerkve, v kateri slišiš slovensko; besedo, molitev in pesem... Tu se srečuješ s sorojaki. Ta srečanja in pogovor v slovenski govorici te
nila ... Srenj čani so prišli v svojo sredino... Kakšna je bila °^rania tvoP nar°dni skupnosti, po maši prosvetna ura, sem že	govorica, narodni običaji
napisal... Seveda v New Yorku in navade nas na tuiem obliku-še čakamo na ta objavljeni se- j6!!0 v Poseben kl°g ljudi, ki se stavek o njej, kot tudi na onega, le tako lanko Predstavi drugim v katerem je premišljevanje kot nekai Posebneša-dan poprej.	i l:>a prosvetne ure nam tudi ne-
Pošta zdaj ubira svoja dolga kai.dado k temu> Poleg šole, ča-pota. In to njeno ubiranje hkra- sopl°cv ln revlj- Seveaa našim
povečuje upadanje življenj- mladim Pa lakko naiveč da Pra'
vi slovenski dom, v katerem se
odmeri za slovensko govorico vsaj en del tistega časa, ki se ga y™ zabije pred televizijskim zaslonom.
skosti naših skupnosti, ker se ta povezava na tak način, ko domač časopis ne pride v hišo ob času, povečava malodušje.
“napredek” deluje proti našim malim narodnim srenjam. Da, j
celo velike razjeda, kot sta cle-! ^ ten dneV1 ':'mo doblb vel andska in čikaška. Naši po- farni srenj čam letno poročilo. Iz samezniki osebno napredujejo.' nieSa se da raz ratl, da je od materialno in položajsko. Celo-1pribnžno 200 Nujorskih Slo-ta, skupnost pa pada, se zmanj-! viencev vPisanib pri domači suje.. . Zakaj9	| slovenski cerkvi komaj 360 dru-
~ Neizpodbitno je, da samo za-lžin’ oziroma Poedincev. Dalje tegadelj, ker slovenska materi-’nam Pove>da Je ^ 3°S takih, ki na beseda zgublja. Ona plahni vjto cerkvico vinla na 0smi naših srenjah!	j podpirajo in vzdržujejo. Pa na-i
Koga od nas niso pretresli;Vzlic tCd številčni majhnosti jej razlikuje od lanske, pri tem ko preprosti verzi Toneta Koširja cerkv*ca imela $22,000 dohodkov! smo imeli lansko leto nenavad-
Redondo Beach, Calif. — Čas je tukaj, da obnovim naročnino za Ameriško Domovino za leto 1973, zato prilagam $13 za časo-$2 pa za pomoč listu. Vsak dan, ko pride pošta, takoj pogledam, če je tudi A.D. med pošto. Na žalost moram reči, da je v tem pogledu naša pošta zelo zanikrna, se primeri, da več dni ne dobim nobene izdaje, a potem pa kar več na enkrat. Kaj hočemo, današnje dni je dosti zmede na svetu, zato je pa tudi na pošti. A vseeno, kadarkoli že prejmem ta časopis, sem ga vesela, zakaj iz njega zvem, pravo jedro svetovnih razmer, pri tem ko na televiziji eden reče tako, drugi zopet drugače. Zato želim temu časopisu in vsemu osebju pri njem veliko uspeha še mnogo let in vse naj spremlja blagoslov božji!
Mogoče še koga zanima, kaka se imam po osmih letih, odkar vsi i sem v sončni Kaliforniji. Ne morem se pritoževati glede razmer ali zdravja. To vem, da sem vsako leto starejša A kakor pravijo, v Ameriki, “You are as old as you feel?. Jaz, hvala Bogu, lahko še- hodim, jem in spim, mislim, da v mojih letih ne smem pričakovati kaj več.
Tukaj se letošnja zima veliko od
vroči in brez dežja, bodo pa kmalu hribi in bregovi rjavi postali, le kjer se bo zalivalo z vodo, bo zeleno. Zato, kdor hoče videti tudi zeleno Kalifornijo, svetujem, naj pride pogledat sedaj, meseca marca ali aprila. Pozneje bo že postalo pusto, rjavo. Torej to je “Golden California”.
Vsemu osebju v A.D. in bralcem tega lista vse najboljše! Bog z Vami!
Mary C. Hribar
lansaške droblinšea
KANSAS CITY, Kans. -POSTNE MISLI. - Ko se je Marija prikazala 1. 1917 v Fati-
2. Nov film.
28. marca, v sredo zvečer, ob 8.30 ne pozabimo odpreti TV. CBS bo predvajala film “The Selfish Giant”. To je pravljica, ki jo je 1. 1888 spisal Oscar Wilde za svoja dva otroka. Navdušeno sta jo sprejela. Z njima vred je očarala tudi druge otroke. Vsi ljudje od 18. do 80. leta, ki še čutijo otroško, bodo vzljubili to pravljico. Njeno vsebino sem čitala v Reader’s Digest, marčeva izdaja. Krasna je! Ne bom povedala cele pravljice, samo nekaj stavkov.
Velikan zakliče: “Imam veliko krasnih cvetlic, ampak otroci so med vsemi najlepše cvetke!”
V vrtu zagleda velikan izredno lepega dečka, ki pa je imel
mi trem pastirčkom, jim je naročila, naj se ljudje poboljšajo'rane na rokah in nogah. “Kdo te in delajo pokoro. To velja nami je ranil, povej mi!” zakliče veli-vsem, posebno sedanje čase, ko kan, “da te maščujem.” je svet slabši, kot je bil pred desetletji. Da se Marijina pretnja, če svet ne neha žaliti Boga, da
bo izpustila Kristusovo roko, naj udari svet, še ni izpolnila, je gotovo vzrok neskončno usmiljenje in brezmejna potrpežljivost
iz Clevelanda Naš kotiček, objavljeni v AD od 14. februarja, ko v njih pravi:
Kotičkov striček godrnja: joj, kakšna je mladina ta! Lepo ji piše, jo uči, da naj slovensko govori.
Obljubil lani sem mu to, da pisem kar na koše bo, zato pa letos se jezi, da niti en’ga ne dobi.
Slovenski jezik hira, zanimanje zanj umira; slovenske več zavesti ni, ko vse angleško govori!
v letu 1972. Če bi samo na to vrgli pogled ocenjevanja položaja naše cerkveno-narodne skupnosti, bi lahko bili zadovoljni.
Poročilo nam pove, da nekateri, po navadi tisti, ki jim je ta cerkev nekaj več kot katerakoli druga v tem mestu, da j c ti stalno posečajo in da je njihov moralni doprinos podčrtan tudi z njihovo materialno podporo.
So pa nekateri tudi taki, katerim telesne sile ne omogočajo obiskovati te slovenske cerkvice na tujem, pa jo lepo materialno podprejo.
no malo dežja, ga je pa letos veliko več kot povprečno. To je dobro, da pri nas, akoravno smo dobili dosti dežja, pa je vselej prišel prav zmerno, ne z divjim nalivom. Tako se je s tem zemlja prav lahko lepo napojila. Sedaj, kakor izgleda, bo te deževne dobe konec. Nam že sije toplo sonce in včeraj sem na vrtu pre-sajevala razne vrste rože in grmičevje; je bilo kakor nalašč prav prijetno za te vrste delo, ker je bila zemlja tako lepo od dežja napojena in ni bilo treba dosti zalivati.	,
Kar prijazno se je sedaj kaj
“Ne,” odvrne otrok, “to so rane ljubezni.”
3. Zdravnik je dobro prestal preskušnjo.
Ko je slavna 'ameriška pevka N. N. prvič nastopila na odru v domačem mestu, je njena mati božja in svetost skritih duš, ki j povabila h koncertu zdravnika s svojimi žrtvami tolažijo božjo M. Bil je prijatelj družine. Sku-jezo.	" paj sta sedela v prvi vrsti velike
Amerika, po imenu krščanska j dvorane. Z vstopom mlade, kras-dežela, ima naj višje sodišče, ki ne pevke se je vse občinstvo dovoljuje umore še nerojenih o- dvignilo in jo s ploskanjem na-trok. Z glasovi 7 proti 2 je 22. vdušeno pozdravilo. Nato je na-januarja tega leta določilo, da je stala tišina; vseh oči so bile u-splav dovoljen. Do zdaj so se prte v umetnico, zdravniki držali Hipokratove; Že njena postava in nastop sta prisege, da bodo čuvali svetost bila privlačna. Kako naj oce-življenja. Po določbi višjega so-!nim njeno petje? če rečem, da dišča sme vsak zdravnik ubija-; je pela prekrasno, povem preti. Pravijo, da bo v bližnji bo- malo. Pevka se je igrala s čustvi dočnosti 1 milijon 600,000 še ne-! src občinstva — da so z njo hre-rojenih otrok izgubilo življenje.' penela, žalovala ali vriskala v Kako pa Bog sodi, o tem? U-! sreči. Vsa srca je imela v svoji stvarja duše, da bi Mu služile,! oblasti. Vsa! Tudi zdravnik je z Ga ljubile in nekoč uživale pri'zanimanjem sledil njenemu pet-Njem srečno večnost. Ljudje ju in jo občudoval.
Mu s splavom prekrižajo načrte, j Na perotih domišljije in spo-Omalovaževanje Njegove posta- mina je poromal nazaj v pretek-ve “Ne ubijaj!” kliče v nebo po; lost. Pred 20 leti je bil poklican, maščevanju. Bog ne bo vedno J k družini N. Mati pevke, ki se-skozi prste gledal to načrtno u-Jdi zraven, je imela težave s pobijanje.	j ledom. Šlo se je za življenje ma-
Ameriški državljani imamo tere ali otroka — morda obeh. dolžnost, vsaj v postu delati po-1 Koga naj reši? Matere ne sme koro in s tem zadostovati Bogu J umoriti. Torej mora dati otrok za nenehno žaljenje Njegovega življenje. Že se je namenil, da Srca. Nekdo mora zadostovati.! seže po instrumentu, ki bo otro-Kdo, če ne mi? Ker nam je Cer-' ku upihnil lučko življenja, ko se kev odvzela post, s tem ni reče- mu je oglasila vest:	“Ali tako
no, da smo sedaj prosti vsake vršiš svojo dolžnost, čuvati ŽK' pokore. Cerkev le želi, da si sa- Ijenje? Kaj pa tvoja prisegami izberemo premagovanja in Boš igral vlogo Kajna? Ne ubi' žrtve, ker je prostovoljna poko- jaj!” Pot je stopil zdravniku na ra več vredna v božjih očeh kot čelo — vrgel je morilno orodje prisiljena ali ukazana.	, daleč od sebe in poskusil je p0-
Dajmo post jeziku — a ne pril magati materi na drug način k1 molitvi! Nekaterim se strašno! km£du je prijokalo na svet zdra-težko vrti ravno pri molitvi; te-J vo> leP° dete. Pevka na odru • ••
Zdravnik prede dalje svoj6 , misli... Kaj bi bilo, če bi se n6 napak bližnjega — ne svojih! j bil uprl skušnjavi? Svet bi bij Smo že pozabili osmo božj o za- j z otrokom izgubil slavčka, k’ poved? Le poiščimo v katekiz-1 zdaj v svojim petjem osrečuj6 mu — če ga imamo v hiši, kaj | toliko src. Oropal bi bil mai6r pravi o tej zapovedi. Če bi ves 'sreče, ki jo sedaj uživa v slavi svet vršil, kar ta,zapoved zapo-; svojega dobrega otroka. Kaj Pa veduje, bi mir in ljubezen via-! njegovo srce? Nosil bi vedno s dala v družinah, v soseščini, seboj zavest, ubijalec si! Oč&tu srenji in deželi.	je poslal vzdih zahvale, ker m11
Nič nam ne bo škodilo in je; je pomagal v usodni uri, od ba' celo dobro za zdravje, če se v tere je bila odvisna sreča treb-petkih odpovemo mesnim jedi- pevke, njene matere in njegov3’ lom, sladkarijam, alkoholu, ka- Po končanem koncertu je 2 jenju. To bo tudi v veselje naši veseljem pozdravil mlado um6* denarnici, ne samo duši. In če nico in ji čestital k tako krasn0 bi prihranjeni denar porabili v! uspelemu nastopu.
če nam pa kot bi bil z oljem namazan, kadar se spomnimo
j Vendar so resnične svetopi-
■ semske besede, človek ne živi peljati naokrog, ko je vse tako Ob zadnjih dveh stihih sem samo od kruha, ampak tudi od lepo zeleno in dosti že tudi cve-pomislil na tiste naše zdomske Besede. Beseda je duh. In če ne te. Ko pridejo poletni meseci,
dobre namene, npr. v pomoč u-bogim, saj ima vsaka fara tudi! uboge družine, bi si s tem zasi-gurali božjo zadovoljnost.
Začnimo-v postu zopet moliti rožni venec. Udeležujmo se večerne sv. maše. Dajmo malo počitka TV. Je pa vendar sv. maša več vredna! Radi molimo sv. križev pot, če nam le čas dopušča. če radi bolehnosti ne moremo v cerkev, ga lahko doma opravimo. Vzemimo v roke kako knjigo, ki nas navaja k pobožnosti in ljubezni do Boga. Vse postne žrtve in premagovanja pa o-pravljajmo iz ljubezni do Boga. Namen “iz ljubezni” pozlati vsa
s. M. Lavoslava
Astronavti in kozmonavti se zaceli vaditi za skupen pol®*
Sovjetski in ameriški inžeuhf so izvedli prvi poskus v zvezi združitvijo vesoljskih ladij, P1^ nirano ■ za drugo polovico *e 1975.
Skupno sporočilo NASA ^ sovjetskega vesoljskega cent pove, da
,t.n6
so uporabili pos^ ^ modele. Prvi treningi vesolj6® so predvideni za začetek *e !973.
Poleti 1975 naj bi najpr6j ^ naša dejanja in jim da neskonč-1 strelili tri sovjetske vesolj6® ^ no vrednost. Torej bomo letos' “Sojuzu”. Pridružila bi se % začeli delati pokoro, nadaljevali ameriška vesoljca v “ApodG z njo vso postno dobo — iz lju- Med'vesoljskim poskusom, . bežni.«.	trajal 48 ur, bi se ladji združi *
JOŽE GRDINA:
MARIJSII
Tedaj so se pa pričele težave. Zadeva je prišla v javnost; domači jim niso verjeli. Lucija je ° dogodku molčala, čeprav ji misel nanj ni šla iz glave. Pacin-ta pa od nepoznanega veselja ni mogla zdržati. Burno objame mamico in zakliče: “Mama, da-1’ nes sem pa v Irijski globeli videla Mater božjo!” “Kaj pa ble-bečeš? Si znorela?” jo zavrne mati. “Ne,” se odreže Jacinta, “res sem jo videla.” “Saj nisi svetnica, samo svetniki vidijo Mater božjo,” ji odgovori mati. “Pa sem jo le videla, pa Fran-
N FITIiM
Na to de Lucija žalostno: “Ali bom ostala sama?” “Ne, otrok' moj. Ti je hudo? Ne izgubi poguma. Jaz te ne bom nikoli zapustila. Moje brezmadežno Srce bo tvoje zavetje in pot, ki te bo vodila k Bogu.”
To je Lucija razodela pozneje v pisanem poročilu na ukaz svojega duhovnega vodnika, potem ko se je 17. decembra 1927 v iskreni molitvi obrnila na Jezusa v presvetem Rešnjem Telesu in ga vprašala, kako naj izvrši spovednikovo povelje. Jezus ji je dal z jasnim slišati tele besede:
cek in Lucija tudi.” Po večerji I “Napiši, hči, le napiši, kar ti
je dejala: “Mama, odslej moramo vsak dan moliti rožni venec. Mati božja hoče tako.” Drugo Jutro je že zvedela tudi Lucija, da je Jacinta vse povedala, pa je Jacinto kregala: “Ali ti nisem rekla, da molči. Zdaj pa le sebi pripiši vse, kar bo nastalo iz ‘-ega.” Jacinta je jokala: “Ko pa rbsem mogla drugače,” ter jo na kolenih prosila odpuščanja: ^em, nisem prav storila; od-Siej ne črhnem nikomur besede Več.” A bilo je že prepozno.
Tudi Lucija je morala vse po-
vele! Napiši tudi vse, kar ti je presveta Devica razodela med videnji, ko ti je govorila o tej pobožnosti. O drugem delu skrivnosti pa molči!”
V poznejših pojasnilih Lucija še dodaja, da je Mati božja pri zadnjih besedah odprla roke in v drugič se je razlila nanje neizmerna luč, v kateri so se zdeli kakor pogreznjeni v Boga. Franček in Jacinta, se je zdelo, da stojita v žarku, ki se je dvigal k nebu, Lucija pa v onem, ki se je sipal na zemljo. Pred desno
Vedati. Njena mati ni mogla ’ Gospejino roko je bilo videti verjeti. Vse je imela za izmišljotino in laž in je tekla k žup-^iku, češ kakšna sramota za vse.
^Kakšna?” se je čudil župnik.
Ga bomo vsej fari v posmeh,”
0c!govarja mati. “Če je pa res, ar Pravijo, de župnik, “bo vam pa v velik blagoslov in vas bodo se zavidali!” — “če bi bilo res!
Ga ni mogoče! Dekle je zavelo lagati. Sicer je to prvič, a Jo bom že. naučila ...” In Luciji &e Je godilo kakor nekoč Ber-nardki v Lurdu: tepeha je bila. a jMjustreiu, kjer so bili pa-
sTrčki doma,■ so se ljudje-čudili, z^rigavali, govorica pa se je ši-Gla. Luciji je bilo hudo, ko je Ta po materi obdolžena, da je “gala. Kako naj -prekliče in P1 osi odpuščanja, ker potem bi res lagala. Na paši je jokala: rancek in Jacinta sta se je okopala in Franček je karal Ja-ouito. “Ti si vsega kriva, ker si ^klepetala!” Jacinta je jokala.
,a o 50 tekle solze nedolžnih r°k, ker so govorili resnico, a 30 videli Marijo.
T\/r. eilc^ar so otroci to, kar so. j, obljubili, nadaljevali in p, 1 Tan meseca junija šli v 10 el. Lucijina mati je znova Poudarjala, da ne bo pustila, da ,udl. °Porekanje in zasmeh, njena hči lagala in ji ie za-! DvoJm svet> vernih in nevernih,
srce, obdano s trnjem, ki se je z vseh strani zabadalo vanj. Mali vidci so razumeli, da je bilo to brezmadežno Srce Marijino, ki ga žalijo neštevilni grehi sveta, ki pa želi pokore in sprave. Odslej so bili polni razumevanja in vneme za pobožnost do brezmadežnega Srca Marijinega. Lucija zaključuje: “To je bila skrivnost, ki nam jo je Marija razodela meseca junija.” Videnje je trajalo četrt ure.
Ljudje, ki so otroke pozorno gledali, so slišali Lucijina vprašanja, drugega pa nič, in tudi Videli niso nič. Samo na koncu so opazili, kako se je hrastičeva krošnja upognila proti vzhodni strani, kakor da je težak plašč zdrknil preko listja. Ko se je Prikazen nadaljevala, so vsi navzoči zaslišali kakor pok rakete ali podzemeljski grom, ki je prihajal v smeri od jarka. Iznad hrastiča pa se je dvignil bel oblaček proti nebu.
Novica, da se je prikazen ponovila natanko ob napovedanem času, je šla od ust do ust ter se širila preko gora v mesta in vzbudila začudenje in veselje, pa
l021 a: ‘“Ko prideš domov, te vodila po vseh hišah, kjer s povedala, da si jih varala in s prosila odpuščanja.” Tedaj k- ZDralo kakih petdeset oseb, qj f°	radovednosti prišli v
Ve]0D<g1; Ljudje so obstali pred gj. Ul Tri jarkom, otroci pa so j Pled mali hrastič, kjer so Trvo videnje, in molili rož-sk TeneC\ Luci-ia šepne: “Zabli-Q,a ° ,se J6- Zdaj pride Gospa.'” is,r0ca Pokleknejo in zagledajo pe° PNkazen kakor prvič. Gos-^Fna priljudna dobrotljivost
r>o C^J°.	osv°ji; da jo zaup-
^ prasa ne?”
‘Kaj bi radi od me-
sied°S^a od§ovori> naj 13. na-..Mega meseca spet pridejo,
hm ponovno priporoči, da naj F53* dan Gejala
molijo rožni venec, tudi, naj se Lucija
J-j	v.	J -1-j kJ V-	d
fj ,la črati, pa ji bo potem pove-
ji ia’ ^ cd nie- Potem
0 ,Povodala neko skrivnost, ' Ve*ateri naj nikomur ne pripo-u ’U]e’ ed naslednjem videnju cel- ',e.ZauPa!a še več. Ker Fran-cik * * mogel slišati, mu je Luni (l P°Tv^eQala! kar je zadevalo p0 ga; ie Lucija prosila Gos-nel aa na^ PT vzame seboj v ■‘Pj eaa’ ie Mati božja odvrnila: dem i^° dacmito in Francka pri-ča«1 'ma^u' Ti moraš pa še dalj u a osteti tu doli. Jezus se te sn^6 P°s^uzKi, da bi me ljudje •P 211811 ta vzljubili.
svet ponižnih in ošabnih, preprostih in napuhnjenih, ki za-metajo možnost nadnaravnega sveta, je udaril drug ob drugega. Razvnel se je boj ter se počasi stopnjeval do odprtega sovraštva. Pastirčki so te prve žrtve; le peščica ljudi jim verjame, večina ostane neverna. Dvomljivec je bil tudi fatimski župnik Don Emanuel Marques Ferreira, ki je poklical otroke k sebi na izpraševanje. Lucijina mati je huda in je hčerko za vsako reč tepla. Da mi boš pokleknila predenj in povedala, kakšna laž-njivka si! Odpuščanja ga boš prosila in mu rekla, naj ti naloži pokoro! Luciji je bilo hudo: “Kako naj rečem, mama, da nisem nič videla, če sem pa videla?”
Otroci, ki so imeli težke ure, ”0 iskali pomoči v molitvi in se spodbujali med seboj, “če bomo tepeni, kar potrpimo. Naj bo iz ljubezni do našega Gospoda in za grešnike!” Lucija je bila tudi v skrbeh, kaj, če ni to prevara' nudobnega duha in jo hoče hu-j dobec pogubiti. Iz tega ji po-!
razširiti
naojeg£
Jezus ho-po svetu češčenje brezmadežnega Srca.”
maga Jacinta. “To ni hudobni duh! Kako naj neki bo? Hudobec je vendar grd in je v peklu. Ona Gospa je pa tako lepa in mi smo jo videli iti v nebesa.”-Lucija pa je bila v stiski. Za hip jo je celo obšla misel, da bi se vdala domačim in jih pomirila, češ da je bilo vse izmišljotina.
(Dalje prihodnjič)

? £
J >
Z
"k %
j j j!
j!
i
*++*****(>******+*+**{■ ++++*£
KOLEDAR
društvenih prireditev
MAREC
18.	— Federacija slovenskih
narodnih domov priredi banket praznovanja izbranih Slovencev preteklega leta.
18. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi v šolski dvorani kosilo.
25. — Društvo Naj sv. Imena pri fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami! in omletami v farni dvorani pri Sv. Vidu od 8. zjutraj do
I.	popoldne.
APRIL
1. — Misijonska znamkarska akcija (MZA) bo postregla s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 2. ure popoldne.
1. — Društvo Blejsko jezero št. 27 ADZ priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue ob praznovanju 50-letnice svojega obstoja. Igrajo Dave Wretschko in the Rivieras. Večerja na razpolago od 4. do 6.
15. — Materinski klub pri Sv. Vidu pripravi običajno letno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo bodo delili od
II.	30 do 2. popoldne.
28.	— DSPB TABOR priredi svoj spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30 zvečer. ,
29.	— Koncert Mladih harmonikarjev v farni dvorani pri Sv. Vidu. Po koncertu domača zabava.
28.—SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi SPOMINSKO SVEČANOST z mašo v kapeli v parku Triglav. Začetek ob 11. dopoldne.
JUNIJ
3.	— Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd.
10. — DSPB Tabor priredi na
Slovenski pristavi SPOMINSKO SVEČANOST za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1945.
17.	— Otvoritev Slovenske
pristave.
22., 23. in 24. — Farni karneval
pri Sv. Vidu.
24. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav.
27. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi piknik na SN-PJ farmi.
JULIJ
4.	— Piknik Slovenske pristave.
22. — Piknik Slovenske pristave.
4.	— SKD Triglav v Milwaukee, Wis. praznuje žegnanje kapelice Sv. Cirila in Metoda v. svojem parku Triglav.
15. — Misijonska znamkerska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
22. — Misijonski piknik v parku Triglav v Milwaukee, Wis.
AUGUST
5.	— Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida priredi družinski piknik na Saxon Acres farmi na White Road.
, MAJ
5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St, Clair Avenue.
13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO.
19.	— “Slovenski fantje” priredijo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu.
20.	— Društvo sv. Ane št.. 150 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca ob 11.30 dopoldne in z slavnostnim obedom v Slov. narodnem domu na E. 80 St. ob 1. popoldne.
27. — Društvo SPB Cleveland—
Slovenski Spominski dan: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road, za žrtve vojske in komunistične revolucije.
8. — Federacija klubov slov. u-pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd.
12. — DSPB Tabor priredi piknik na Slov. pristavi.
12. — Športni dan v parku Triglav v Milwaukee, Wis.
19. — Belokranjski klub priredi
svoj običajni piknik na Slovenski pristavi.
28. — Slovenska pristava priredi piknik in plavalne tekme.
SEPTEMBER
2.-3. — Piknik Slovenske pristave.
14. — Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi kartno zabavo v Euclid Park Club House. Začetek ob 7. zvečer.
16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
16. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu priredi kosilo v novi dvorani pri Sv. Vidu.
DRSALEC! — Pingvinu Roliju so namestili drsalke na noge za nastop v Ding-a-Ling Brothers Seal and Penguin Show v Aurori, Ohio, ko ho v maju odprt tam “Sea World”.
22. — “Kres” priredi zabavni večer v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
30 — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7.
DELO DOBIJO
DELO DOBIJO
STROJ®! KLJUČAVNIČARJI
Splošno izvežbani strojniki s 5 let skušnje pri sesta-vljenju, poznanje električnega varjenja koristno.
OKTOBER
7.—Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14. — Podružnica št. 25 SŽZ obhaja 45''letnico obstoja z večerjo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 4.30.
VARILCI
Najmanj 5 let skušnje, sposobni priprave in dela s čim manjšim nadzorom.
Obratovale! stiskalnic in rezalnih strojev
Skušeni v tovarniškem delu. Morajo znati naravnati stroje in delati s čim manjšim nadzorom.
20. — Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester.
20.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo v šolski dvorani.
21.	— Občni zbor Slovenske pristave v H. Lobetovi dvorani.
27. — DSPB TABOR priredi
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30.
NOVEMBER
10. — Belokrajnski klub priredi svojo vsekoletno Martinovanje v S.N.D. na St. Clairju, v veliki dvorani. Igrajo Veseli Slovenci.
DECEMBER
16. — Glasbena Matica priredi
v SND na St. Clair Avenue koncert.
31 — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR 1974
19. — “Pristavska noč” v Slov. narodnem domu na St. Clair avenue.
-----o------
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani) Rudolph J. Pepke
V	78. letu starosti je po kratki bolezni umrl-v Clevelandski kliniki Rudolph J. Pepke, 1019 Dillewood Rd. Zapušča ženo Alvino, roj. Witt, hčerko Virginio Hein in vnukinjo Ruth Kent. Rojen je bil v Nemčiji, od koder je prišel sem leta 1913. Bil je glavni manager Marquette Metal Products Co. do leta 1947, ko je ustanovil lastno podjetje The Mutual Metal Products Co. Pogreb bo v torek ob 2. uri pop. iz Zelotovega pogrebnega zavoda na 152 St. na pokopališče Knolwood.
Frank Dus
V	80. letu starosti je preteklo soboto umrl v Jones Nursing Home Frank Dus, 1139 E. 76 St., rojen v Italiji, od koder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Zaposlen je bil 30 let pri Fisher Body Corp. do upokojitve leta 1964. Bil je član Kluba Seventeen. Zapušča sinova Louisa in Maria, hčerko Amelio in 7 vnu->iov. Pogreb bo v torek ob 10. uri iz Zelotovega pogrebnega zavoda na 152 St. na pokopališče Vernih duš.
Mary Vraneza
V	88. letu starosti je preteklo soboto umrla v na domu Mary Vraneza, roj. Lazanski, 1216 E. 176 St. Rojena je bila v Veliki1 dolini, p. Jesenice ob Savi na Dolenjskem, vdova Michaela, ki je umrl pred mnogimi leti. Bila je mati pok. Therese, pok. Josepha, Mrs. Stephen Vogrin (Mary) in Mrs. George (Ruse) Ferraiuolo, 7-krat stara mati in 10-krat prastara mati, članica društva Codinwoodske Slovenke št. 22 ADZ, Podružnice št. 10 SŽZ in Oltarnega ter rožen-venskega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb bo danes ob 9. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., nato na pokopališče Kalvarija. Pogreb vodi Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd.
Charles B. Schneider
V	46. letu starosti je pretekli petek umrl v Euclid General bolnici Charles B. Schneider, 15311 Waterloo Rd., rojen v Clevelandu. Bil je veteran druge svetovne vojne, služil je v mornarici. Do leta 1967 je bil zapo-
Delavci
S tovarniško skušnjo, kovinsko končanje in pleskanje s pršilcem. Skušnje koristna.'
Dobre urne plače, bolnišniško zavarovanje, bolniška podpora, življenjsko zavarovanje, plačane počitnice. Udeležba pri.dobičku in bonus za dobre delavce.
MR TECliičM INDUSTRIES
7501 Clover Avenue, Mentor, Ohio 44006 942-4292 vprašajte za Peta Novaka govorimo slovensko


Help Wanted Male or Female
slen kot strojnik pri White Mo- |
tor Co., Euclid Rd. Bil je mož;
Lillian, roj. Schiberl, oče Char- |
lesa B. ml., Ronalda, Patricie! .
v sko, dobi službo za skrbnika v
OSKRBNIK
Zakonski par, ki govori angle-
Ball in Johna, 6-krat stari oče, i jL ' brat Rose Mervar, Katherine | Slovenskem delavskem domu na
TTT ,	i	1	W/	T?
Walters, Carol Unetich in Geo-
rgea. Pogreb je danes ob 9.45 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152 St. v cerkev sv. Jeroma ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš.
Bertha Madansky
V 72. letu starosti je v soboto zjutraj umrla v Euclid General bolnici Bertha Madansky, roj. Barrow, 1276 E. 168 St., rojena v Columbusu, Ohio, od koder se je preselila v Cleveland pred mnogimi leti. Bila je žena Maxa, mati Mrs. Berthe Ferrit-to, Wickliffe, Frances in Maxa mi., ter stara mati Patricka in Barbare. Pogreb je danes ob 8.45 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152 St. v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
-----o---—
Delni odhod ameriških vojakov s Tajvana
WASHINGTON, D.C. — ZDA_ imajo na Tajvanu (Formozi) o-koli 9,000 svojih vojakov. Dober del teh pripada letalstvu, ki ima na otoku svoje enote, ki so podpirale ameriški vojaški nastop v
15335 Waterloo Rd. Kličite tajnika Charles Zgonc 531-9813 ali 261-2718
12,14,16 mar j
Help Wanted — Female
FEMALE HELP WANTED
Housework — Mon. - Wed. - Fri. English speaking — occasionally overnight with teenagers. 283-9354
-(52)
ČISTILKA
Iščemo čistilko za 6 ur na dan, pet dni v tednu. Vprašajte za Mr. Lewis. Ne čez 50 let stara.
Ohio Furniture 6321 St. Clair Ave.
(51)
Male Help AVanfed
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(51)
HELP WANTED
Scraper, mechanic, semi-skilled, - lathes, mills. Day shift. East Vietnamu. Ko je ta končan, | side. Benefits. Any age.
letalske enote na Tajvanu nima- | GAHS MACHINE COMPANY
jo vec pravega posla in sodijo,1	531-0053
da jih bodo od tani v bližnji bo-	°	(59J
dočnosti umaknili.	i______________________________1
Na Tajvanu bodo ostali le a-meriški vojaki, ki pomagajo narodnim kitajskim silam pri o-bramibi otoka.	1
MALI OGLASI
House for sale
2-bedroom double, E. 82 St., off Union Ave., in St. Lawrence area. Best offer. Call 248-5086 ______________________ (53)
Prijatel’s Fliarmac^
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair A*« *, V.. «8 St. 3fiJ-4212
Naprodaj
Dvodružinska hiša za Hunt-mere Ave., in enodružinska na Mohican Ave. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626.
(50)
MALI OGLASI
WANT SMALL HOUSEHOLD ITEMS
381-6538 - days 321-0450 - evenings
(50)
GROVEWOOD AREA
Immaculate 2-family, move-in condition. 5 rooms in each suite, full basement, 2 car garage, newly painted exterior. Asking $31,900 — will listen to reasonable offers.
YAKELL REALTY 32610 Vine St.	944-5440
(50)
Naprodaj
zidan bungalow v fari sv. Kristine, mirna cesta, rekreacijska soba, garaža, lastnik.
732-8878
-(51)
LASTNIK PRODAJA DVO DRUŽINSKO HIŠO V OKOLICI ST. CLAIRJA.
Kličite HE 2-2542
(51) i
Odda se
2 opremljeni-sobi na E. 67 St. privatni vhod, kopalnica, Kličite RE 1-5513
(x)

-------- -.......
IVAN PREGELJ:
OTROCI SONCA
POVEST

‘Zadnji je svojega rodu. Z Saj. urnem. Kar povejte; tako,
kakor mislite.”
“Bom povedal, kakor mislim,
njim bo izumrlo ime.”
“Ali je to tako žalostno?” je vprašal nekoliko zmedeno geo-1 gospodična,” je dejal geometer meter. Ni takoj odgovorila. Ko! nekoliko razburjen in nemiren pa je našla besedo, ji je začela1 pa rastel od besede do besede v vreti čudno živo, bolno zauplji-i težko slovesnost in čudno roba-vo in skoraj vsiljivo. Z nekako j to prisrčnost. “Iščem vas, gos-neprirodno, bolno slastjo je raz-j podična, že drugo leto, od prve grinjala pred geometrom zgodbe, ure in tistega dne, ko sem pri-svojega rodu, o dedih, ki so se! šel tu doli. In vi to veste in se preselili v to dolino, kupili mo-' mi zdi, da bi tudi vi radi k mogočna grofovska posestva, boga-' ni. Pa se ne moreva in ne moteli in gospodarili, propadali in reva najti.” izumrli v njeni materi, ki je “Ali se res ne moreva?” je vzela preprostega človeka za vprašala bolno in nekoliko poro-moža in tako rešila vsaj delno gljivo.
nekaj bivšega sijaja.	“Pa se zato morava!” je vz-
“O, naš papa,” je rekla z vidno kliknil Poznik strogo. Pogledal ganjenostjo in iskreno hvalež- ji Je v obraz. Bil je prelep, a nostjo, “naš papa je podjeten bled in ves bolan, kakor pod mož. Še stricu je potrojil glav- zlostno krinko zmražen in spa-
nico. Špekulira. A previdno. Tega ga je moja rajna mama naučila. Pa ona sama ni imela sreče. Nikoli, prav nič. Je pač tako podedovala.”
“Kaj je podedovala?” je vprašal začudeno geometer.
Deklica se je trudno nasmehnila:
“Nesrečo pač, kakor tudi jaz,” je menila. “Ali ne verjamete? Prekletstvo tako ..
“Da vi, gospodična, kaj takega razmišljate,” je na pol vprašal geometer in se na pol čudil. Skoraj nestrpno je odgovorila: “Razmišljam, ker je res, ker verjamem. Kakor rajna mama! O* saj je dobro, da je ni več. Samo trpela je in še možu je delala hudo...”
“Ne govoriva o tem, gospodična,” je vzkliknil geometer v resnični zadregi in onemoglosti. “Saj ste me slišali prej, kako malo sem poučen... Ne zato, a ker vam nič svetovati ne morem, ker ne morem tolažiti.” Čudno rezko je vprašala deklica:
“Pa radi bi? Ali sploh znate?” “Moj delež, na tem svetu — podedoval sem morda, kakor vi — je strašno široka dobra volja,” je odvrnil Poznik preprosto robato in iskreno. “Zajemite! Vaše trdne vere o podedovanem prekletstvu pa jaz nikoli sprejel ne bom. Pa saj je tudi neumno, kar vas tlači. Saj niste samo po mami, saj ste tudi po očetu in gospod Košir ...”
Ni znal dopovedati in je vprašala:
“Zakaj ste utihnili? Nikar!

V BLAG SPOMIN
OB PETNAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL USTANOVITELJ NAŠE POTNIŠKE PISARNE
August Kollander
Preminul je dne 12. marca 1958.
Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
MR. in MRS. AUGUST KOLLANDER
Cleveland, O. 12. marca 1973.
čen. Tedaj je geometer vedel, kaj bi mogel reči, a se je s silo krotil, dokler ni našel nekakega pesniškega izraza, da se je razodel.
“Gospodična,” je dejal. “Tista kriva vera, tista žalost v vas, ki ste prej govorili o njej in iz nje, zoprno zelišče je, nemaren plevel. Zakaj mu prilivate vsak dan, da duši vaše cvetje, da naju zastruplja in ubija in ne najdeva v luč in veselje in najin čas?”
Neslišno je gibala deklica z ustanami. Prečudno jo je bila prevzela nenavadna, v njegovih ustih kar nepojmljivo nežna in dobra beseda. Kakor sanjaj e jo je umela:
“Ne najdeva v luč in veselje in najin čas ...”
“To zelišče, to ščavje,’ je še prigovarjal on, dasi manj pesniško, zato pa odločno, odkrito, skoraj nemarno učeče; !‘to zelišče, to ljubosumnost tvojo, preden si moja. . . Izrujva!
Vrgla se je iz onemoglosti v močno odločnost in je vzkliknila krčevito, kakor da roti in prosi pomoči:
“Pa ga izruj!”
Tedaj se je vzravnal, ji stal z obličja v obličje, jo ujel neusmiljeno trdo za roko in spregovoril.
“Helena, od te ure si moja!”
“Jezus, Marija,” je zasopala kakor utrgana, bledela in se mu gubila v rokah. Za kratek trenutek jo je držal, ne da bi vedel, ali se ni onesvestila. Zdajci
se je vsa stresla, se ga bolno oprostila in skušala bežati. Ves zmeden je pohitel za njo. Ni se upal poklicati je v imenu. Motno se je zavedel, da je napravil spet kaj neumnega. A razumeti ni mogel. Ni se znal opravičiti. Zdajci je obstala, počakala nanj in rekla popolnoma mirno: “Hitiva. Kaj bodo mislili o naju!”
“Prav,” je odvrnil. “Ali smem dati roko?”
“Prosim!” je rekla tiho, a se mu kar sama obesila pod pazduho. Z bledim in sladkim obličjem je šla in ga nesla visoko v prav zadnji zarji. Ni slišala
klicev nizko doli, kjer je bila Slavica pognala kamen v Albina pa zadela bogoslovca Jamca in stala zdaj sredi družbe vsa osramočena, s solzami v očeh, vsa vzhičena se opravičuje in kličoč, kakor na pomoč:
“Helena, gospod France!”
“Tukaj!” je zaklical geometer.
Nehote je stopil kraj ceste. Vsi so ga mogli videti, da hodi s Heleno pod roko. Ovedel se je pri priči svoje nerodnosti in je vzkliknil:
“Videli so. Slavici je kar sapo zaprlo.”
“Hitiva!” je rekla Helena, ne
da bi se osvobodila njegove
roke.
Šla je molče, skoraj uporno molče, kakor je mislil Poznik. Zato se ni upal spregovoriti, a prestrezal jo je ljubeče in krepke, ko se je zadevala na poti, ki se je začela pogrezati v mrak.
! Že sta razločila precej jasno go-! vorico prednjih. Tedaj je pri-1 držala deklica moža in rekla 1 mirno, dobro:
“Nocoj greva domov. Ne go-! voriva! Saj ne moreva.” j “Ne moreva!” je poudaril verno.
“Jutri,” je dejala ona mehko,
Z MOGOČNO CIGARO - Običajno vidimo z velikimi cigarami poslovne in linijske vodnike, tu in tam tudi državnike in filmske igralce. V. Burmi so se tega oprijele tudi ženske, kot kaže posnetek iz Mandalayja.

MORE AND MORE HIGH SGML GRADUATES
Knowledge is power and also popular, judging from the steady rise in average educational level for the U.S. population. The years of formal schooling have been increasing steadily since 1940. Currently almost three-quarters of the population between the ages of 25 and 34 has at least a high school education, as against about 35 per cent in 1940. By 1980, it is expected to be over E0 per cent. Similar percentage increases ere registered in ail age groups.

“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglej^ Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak Uidi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini jp zanesljiv in pri njem
kupujva/’
skoraj otročje nežno, “na grobu moje rajne mamice, ob pol šestih pred mašo.”
“Za cerkvijo?” je vprašal.
‘Za cerkvijo,” je potrdila.
“Vsaj roko naj stisnem,” je prosil nerodno. Ni vedel, ali j° sme tikati. Prepustila mu jo je. Ko pa se je hotel skloniti, da ji jo poljubi, mu jo je iztrgala.
• OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /

•	PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
» SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI !
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO >
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
y.
NAJVEČJA GUMA? — Vsaj za enkrat, kot trdijo njeni izdelovalci. Šest takih, 12 čevljev visokih gum, je potrebnih za posebno tovorno vozilo, sposobno prevažati tovore do 200 ton. Vozila te vrste gradijo v Topeki v Kansasu.


Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj več je važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
» Pridi k nam in izberi poročna fs naznanila iz pravkar dospelih najnovejžih
| katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, p papirja in črk.
gl
H	Naše cene so zmerne, postrežba
Us	uslužna,
^ Na svidenje!
S
i	AMERIŠKA DOMOVINA
1	6117St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
EwxyiwmmwwMmmmwMMWwwmf^
Mmmmmmmmmmamummmmimsmmmmmmmmmimmmmmtmsmmss