Leto LXX štev. 193 a V Ljubljani, v nedeljo, 23. avgusta I942-XX Prezzo - Cena L 0.80 SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem* atvo 30 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ta naročnino ia 10.349 ca inser&to. Podružnica! Novo meeto. Izključna pooblaščenka ca oglaSevanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Uha|a vsak daa i|atra| razen p onedeljka la dneva po praznika. 5 Urad oli t to In iprifil Kopltarleva 6, L|ubl|ana. t i Redazlone, Ammlnlatrazlonei Kopltnr|«va 6, Lablana. g Telefon 4001—4005. Abbonsmeotb Mese 18 Lire; Estero, me* se 4) Ure, hduaona domealca. anno 34 Lire, Eatero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per tU abbo-aamenti) 10.349 p« le tnserzlonj. 1 PIII a i e I Noto mesto. Concesslonarla etclmlva per la pobblldti di proventenza Italiana ed estera: Unione Pnbbliritt Italiana 3. A, Milana. Vojno poročilo št. 817 Obsežni napadi na Malto štiri angleška letala sestreljena nad Sredozemskim morjem Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na egiptskem bojišču običajno delovanje izvidnic in nasprotnih topniških skupin. Pomembna delavnost letalstva Osi. Med boji jo bilo sestreljeno eno letalo vrste »Spitfire«. Italijansko in nemške skupine so bombardirale vojaške naprave na Malti in ladje, ki so zasidrane v pristanišču La Valette. Dve naši letali se nista vrnili i dnevnih poletov. Na Sredozemskem morju so nemški lovri iz spremstva konvoja sestrelili štiri sovražna letala. Bataljoni Črnih srajc odšli na fronto Rim, 22. avg. AS. Skupina bataljonov črnih srajc, avtomobilskih kolon in močan oddelek mladih fnšistk. ki so na lastno prošnjo bile sprejete v vrste milice, so danes odšli na bojišče. Množica je burno pozdravljala fašisfe, ko so korakali po ulicah. Pred odhodom je njihove oddelke pregledal načelnik štaba milice ter jim sporočil Ducejeve pozdrave. Nemške čete v Krimskaji in Kurčanskaji Prodiranje na Kavkazu — Odbiti napadi pri Vjazmi, Rževu in Petrogradu Nemški letalski napadi Nemška letala so napadala ladje, ki Berlin, 22. avgusla. AS. Včeraj je nemško letalstvo na južni obali Anglije napadalo ladje, ki so prevažale angleški in ameriški ekspedicijski zbor v Dieppe. Tri ladje so bile uspešno obsipane z ognjem iz strojnic in izvidniška letala so ugotovila, da je na eni ladji izbruhnil požar. Ostala nemška letala so bombardirala pristaniške naprave na jugozapadni obali Anglije, kjer so izbruhnili obsežni požari. Z vsega sveta Grči j it Vsi grški listi objavljajo obsežno kronike in prisrčne članke o obisku, ki ga je le dni italijanski kraljevi pooblaščenec opravil po ljudskih kuhinjah v Atenah, ki dnevno hranijo več ko 500 tisoč oseb. List »Vradini« piše, da je italijanski zastopnik stopil v neposreden stik s prebivalci prestolnice in se je živahno zanimal za zboljšanje prehrane prestolniškega prebivalstva. List jAcro-polisc poudarja, da je bil italijanski zastopnik zvest tolmač Ducejeve volje. Avstralija Tisti, ki so se rešili z avstralske križarke »Camberra« pravilo, da je ladjo zadelo 18 topovskih strelov in da se je jjotopila v manj ko pol liri. Anglija »Dai|y Telegraplic piše iz Moskve, da samo »Izvestja« in »Pravdai objavljata uvodnike o razgovorih med Stalinom in Churchillom. Ruski komentarji pa so zelo zmerni in nikakor ni mogoče reči, da bi bili ti članki pisani zanosno. V dopisu iz VVashingtona pa pravi »Daily Telegraplic, da ameriški tisk o razgovorih v Moskvi ugotavlja, da je bil zaključni banket vesel in zabaven lja, da je bil zaključni banket vesel in zabaven. Angleški listi pišejo, da bodo takoj vpoklicali v obvezno vojaško službo več stotisoč deklet, ker je treba moške oprostiti in jih poslati v prednje vrste. Največ bodo pobrali uslužbenk v pisarnah in v skladiščih. Vpoklicali bodo letnike 1920, 1921 in 1922. Amerika Wendel Wilkie ie v četrtek zvečer govoril na radiju »od obale do obale«. V svojem govoru je izjavil: »Amerika je v resni nevarnosti, da bo izgubila vojno, toda večina Amerikancev jie verjame v resničnost te nevarnosti. Poudaril je, da Amerikanci dejansko niso tako pripravljeni in da ne žrtvujejo goriva za topove, prav tako pa tudi ne svojega osebnega dobrobita in prednosti za topove. Preveč Amerikancev misli, da je možno to vojno dobiti samo s topovi in letalj ali proizvodnjo. Glas pameti pa veleva tole: Ne moremo in nc bomo mogli zmagati, če proizvodnje topov, letal in tankov ne bo spremljala globoka in brezmejna vdanost naši stvari. Bolgarija Razsodišče za presojo načrtov o novi železniški postaji v Sofiji je sklenilo da ne podeli nobenemu tekmecu prve nagrade. Načrte je vložilo d"vet Bolgarov in 59 tujcev. Med zmagovalci sta enako nagrado za drugo in tretje mesto prejela italijanska arhitekta Luigi Galioli in Armando Tita. Španija V Barcelono se je vrnilo 90 mladinskih članov falange, ki so bili gostje italijanskih mladinskih počitniških kolonij GIL-a. Časnikarjem so povedali, da prinašajo s seboj iz Italije navdušene vtise o fašizmu prav tako pa izrekajo tudi iskreno zahvalo za prelep sprejem. Danska Anffleška letala so v noči na 20. avgust bila nad Schleswigom. Letala so vrgla nekaj bomb in je bilo nekaj zasebnih hiš poškodovanih, nekaj oseb pa ranjenih. Eno letalo je bilo sestreljeno. Posadka letala je bila zajeta. Hitlerjev glavni stan, 22. avgusta: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na področju daljnega Kuhana so nemške in romunske čete kljub srditemu sovražnemu odporu zavzelo kraja K r i in s k a j a in K u r č a n -skaja, ki sta bila žilavo hranjena. Tudi na Kavkazu je bil sovražnik kljub trdovratnemu odporu ob izredno težavnem vremenu in na prav takem ozemlju vržen iz utrjenih gorskih postojank. Vzhodno od V j a z m o in pri R ž e v u so se zopet ponesrečili številni sovjetski napadi, ki so jih podpirali tanki. Tudi jugovzhodno od Ilmenskega jezera in pri P • t r o c r a d u so se ponesrečili sovražni krajevni napadi. V P i n s k e m zalivu so bombe zadele in potopile sovražno minolovko. Daleč na severu je letalstvo napadalo letališče pri Murmansku in taborišče čet na polotoku Itihači. Majhna prevozna ladja jc bila potopljena. Na vzhodnem bojišču je bilo včeraj v letalskih bojih in po protiletalskem topništvu sestreljenih 98 sovražnih letal, f> letal pa je bilo uničenih na tleh. Pogrešamo 0 lastnih letal. Na angleški južni obali so nemška na južni del Anglije so sodelovale pri napadu na Dieppe Na vzhodnem bojišču je bilo nemško letalstvo zelo delavno. Osem sovjetskih letal je bilo med bojem sestreljenih. Stockholm. 22. avgusta. AS. Iz Londona prihajajo poročila o prifiovedovanju očividcev angleškega izkrcanja pri Dieppu. Te priče pripovedujejo, da so Nemci najprej pustili, da so napadalci prišli v razdaljo 200 m od obale, nato pa se je začel peklenski ogenj. Streljali niso samo s puškami in topovi, ampak tudi s protiletalskimi topovi in v tem trdem delu bojev so bile angleško izgubo silovite. Še predno so mogli Angleži prodreti do obale, sta dva napada že propadla, šele po tretjem napadu, ki ga je podpiralo topništvo z ladij, je bilo doseženo, da se je lahko izkrcalo nekaj tankov. Več ur je nad morsko gladino bobnelo topniško streljanje, sovražnik pa se je nato moral umakniti onstran preliva, nemško topništvo pa je še dolgo obstreljevalo angleško ladjevje. Poveljnik angleškega izkrcanja pri Dieppu poroča Churchillu Rim, 22 avgusta, s. Lord Mountbntten je včeraj sestavil poročilo o položaju ter ga zvečer predložil Churchillu. Pravijo, da je bilo poročilo vse drugo ko spodbudno, l/kušnja na je lordu Mounbattenu dokazala, knko obupen je poskus izkrcanja cele zasedbene armade. Tisti, ki so se vrnili s tega pohoda, pripovedujejo, kako strašna je nemška obramba. Čeprav bi bilo tu in tam možno izkrcanje s hudimi izgubami v moštvu in orožju, ostane vendar nejasno, kako bi se dala taka armada stalno oskrbovati. V nekaterih landonskih krogih se je tnkoj po tem poskusu jx>kazala radovednost, kakšen vtis je napravil n« francosko ljudstvo in v Moskvi. Francoski narod se sploh zganil ni. Objokuje samo, da je bilo v bojih pri Dieppu ubitih 50 francoskih meščanov, kakih sto drugih pa je obležalo ranjenih. V Moskvi pa vsa stvar ni firav nikogar navdušila. V Moskvi vidijo v vsem e slabo voljo zaveznikov in Churchillov izgovor, da bi lahko potegnil sovjetsko vlado ter javno mnenje. Premoč nemških lovskih letal Berlin, 22. avgusta. AS. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja komentar, v katerem pravi, da se je premoč nemškega lovskega letalstva odlično izkazala v nastopu pri Dieppu, kjer je bilo uničenih 99 sovražnih letal. Nemci pa so izgubili 14 letal. Razmerje 1:7 dokazuje odličnost nemškega gradiva in izvežbanost nemških letalcev. bojna letala pri dnevnem napadu zadela v polno vojaškovažne naprave. Na belgijski obali Itoknvskee.i preliva so lovci sestrelili eno angleško letalo. Mornariško topništvo je v zahodnem delu Vihodncga morja sestrelilo štiri angleška bojna letala. Berlin, 22. avgusta. AS: Iz vojaških virov se je izvedelo, da so nemške, romunske in slovaške čete prodrle še globlje v kavkaško gorovje. Po hudih bojih je bil .zlomljen sovražni odpor. Težki boji so 6e razvijali tudi ob cestah in blizu strateških točk, ki jih je sovražnik z vso silo branit. Pri nekem sovjetskem napadu, ki ga jo podpiral tudi oklepni vlak, je bilo uničenih troje sovjetskih tankov. Rušilna lelala so podpirala prodiranje južuo od Kuhanja in v severozahodnem delu Kavkaza. Ta lelala so v nizkem poletu napadala boljševiške čete in njihove avtomobilske kolone. Obrežno protiletalsko topništvo jo pri Kerču zaznalo boljševiško prevozno ladjo srednje tonaže. Med letalskimi dvoboji je bilo sestreljenih četvero sovražnih letal. Helsinki, 22. avgusta. AS: V zadnjih 24 urah je bila na vseh finskih bojiščih običajna omejena delovnost pehote in topništva. Izvidniško delovanje pa je hilo zelo živahno na južnem delil karelijskega bojišča. Nad Sivaerijem je finsko protiletalsko topništvo sestrelilo sovjetski bombnik vrste »SB 2< blizu obale jezera I.adoga. Finska lovska letala so sovjetsko vodno letalo prisilila k pristanku. Dve sovjetski letali sta bombardirali Sortavalo in povzročili nekaj škode. Berlin, 22. avgusta. AS: Iz vojaškega vira se jo izvedelo, da je skupina lovskih letal na vzhodnem bojišču 18. avcusta mogla proslavili 2500. letalsko zmago v boju proti boljševizmu. Berlin. 22. avgusta. AS: »Zvvfilf Uhr BlatU je iz vojaškega vira izvedel razne podrobnosti o bojih severno od Orela. Uoljševiški napadalni oddelki 60 napadli močno utrjene nemške postojanko. Boji so bili težki zaradi silnega deževja in slabega stanja ter ozemlja. Vkljub tem težavam pa se je Nemcem posrečilo že prve dni prodreti skozi minska polja in zavzeti važne postojanke. Naslednje dni so prodrli še več kilometrov dalje. Vtlika skupina sovražnikov, ki je štela nad 5000 mož, je bila v gozdu obkoljena in uničena. Oklepni oddelki in letalstvo ter protiletalsko topništvo so podpirali prodiranje pehote. Uničenih je bilo nad 400 tankov, in sicer jih je 160 uničilo letalstvo in protiletalsko topništvo. Uničenih je bilo tudi mnogo drugih vozil. Med boji je bilo sestreljenih 00 sovjetskih letal. Usoda finskih ujetnikov v Rusiji II "lsinki, 22. avgusta. AS. Finska vlada ie objavila uradno jjoročilo v katerem pravi, da vkljub vsem naporni ni bilo mogoče ugotoviti, kakšna je usoda finskih bojevnikov, ki so jih holjševiki ujeli. Sovjetska vlada jc sicer ob izbruhu vojne |xidu'la izjavo, da lx> s|>oštovala dogovor o vojnih ujetnikih, vendar pa finska vlada ni prejela nobenega obvestila. Pač p« so finske oblasti vedno dajale mednarodnemu Rdečemu križu vse |>odutke o sovjetskih ujetnikih. Vodstvo mednarodnega Rdečega križ« jo ugotovilo, da je sovjetska vlada zavzela popolnoma negativno stališče. V posebni izjavi je ta organizacija ugotovila, da pri sovjetski vladi ni mogla uveljaviti stališča, da bi spoštovula mednarodni dogovor o vojnih ujetnikih. Helsinki, 22. avgusta. AS. Finski finančni minister Tanner je imel velik govor ob obletnici, ko so finske čete vrnile Finski središče lesne industrije Enso. Tanner je v svojem govoru poudaril, do se Finska sedaj vojskuje za s\ojo svobodo iu neodvisnost Kako je padel madžarski podregent Budimpešta, 21. avg. s. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno zvečer, poudarja, da je podiregent Štefan llorthv slavno padel, izvršujoč svojo 25. l>o.jno misijo. Po tej misiji bi moral kot podregent inspiciroti čete na fronti. Po Voročilu i>ove!jnika madžarskih čet na vzhodni fronti, ki ga jo dobil davi regenrt, se doznava, da je Štefan llorthv ob 5 včeraj zjutraj dobil povelje, noj ščiti z lovcem neko izvidniško letalo. Ob 5 je odletel in se držal v bližini omen. Borba indijskih žena Tokio. 22. avgusta. AS: Listu »Asahi« je gospa Sahay podala izjavo, v kateri pravi, da se indijske žene že 30 let dejansko bore za neodvisnost Indije. Sedaj se indijske žene dejansko udeležujejo boja za svobodo. Gospa Sahay se je sama včasih udeleževala teh bojev in 60 jo Angleži večkrat zaprli. Rdečega križa na fronti, je z letalom dospela v Budimpešto. Letalo ji je da! na razpolago Hitler, spremljal pa jo je neki pobočnik kanclerja Hitlerja. Na letališču so jo sprejeli predsednik ministrskega sveta, člani vlade in skupina diplomatskih zastopnikov. Vdova Štefana Horthyja se je v avtomobilu odpeljala v regentovo rezidenco. Zaščita švedskih konvojev* Stockholm, 22. avgusta. AS. Poveljstvo mornarice je sklenilo povečati obrambno zaščito švedskih ladijskih prevozov. V zadnjem času so postali napadi sovjetskih podmornic preštevilni. Ob obali bodo 15 milj daleč položili mine, prav tako pa bo povečano spremstvo švedskih parnikov, Wendel Wilkie se odpravlja v Moskvo Berlin, 22. avgusta. AS. Ker se je razširila novica, da bo kmalu odpotoval v Moskvo VVendel Wilkie, se iz pristojnega nemškega vira poudarja, da bi se bivši kandidat za predsednika ameriške republike moral podati v Čungking. Čangkajšck pa je dal sporočili, da trenutno ni primerno opravljati tako dolgega potovanja. Ker je Čang-kajšek odklonil, se Wilkie podaja v Moskvo. Sicer pa je razumljivo, da mora Roosevelt jioglobiti vezi s Stalinom. Sicer se je prvi jx)skus za vdor v Evropo ponesrečil, toda Stalin ne bo odnehal. Bolj ko kdaj poprej bo zahleval. da naj Angleži in Amerikanci drže svojo obljubo. Vojno sodelovanje nemških umetnikov Berlin, 22. avgusta. AS. Vsi nemški umetniki, ki so člani nemške zbornice za gledališče, kino in glasbo, bodo poslej podvrženi mobilizaciji. Ko bodo mobilizirani, jih bodo poslali v zasedeno ozemlje, da bodo tam razvijali svoje umetnostno delovanje »v službi vojne«. Redukcija japonskega uradništva Tokio, 22. avgusta. AS. Japonska vlada jo odobrila zakonski načrt, ki določa redukcijo japonskega upravnega osebja. Tako bodo lahko nad 45.000 uradnikov poslali v južne pokrajine, kjer jih bodo na novo sprejeli v tamkajšnjo upravno službo. Epidemija črnih koz v Siriji Ankara, 22. avgusla. AS: Iz Beiruta 6e je izvedelo. da divja po Siriji epidemija črnih koz. Epidemija je zahtevala že več sto smrtnih žrtev. Sirske, oblasti so zelo zaskrbljene, kaj naj podvzamejo, ker primanjkuje zdravil. Ameriške laži o namenih Japonske Tokio. 21. avgusta. AS: V Tokiu poudarjajo, da sedaj ameriška propaganda širi laži o tem, da ima Japonska posebne zavojevalne namene v Južni Ameriki. Združene države so bile tiste, ki so vedno poudarjale, da hočejo živeti v mirnem sosedstvu Južno Ameriko, vendar pa je sedanja ameriška politika takšna, da jasno kaže, da imajo Združene države posebne namene. Zanimiv je pri tem vzgled Bolivije, kamor so pred kratkim Združene države poslale vojaško odposlanstvo. Japonska je bila lista, ki je ves čas javno izjavljala, da nima nobenih ozemeljskih zahtev v Južni Ameriki. ■ m. Anglija Meseca novembra bodo v Angliji Se bolj omejili železniški promet. Vozilo bo manj potniških vlakov. Pozimi bodo tovorni vlaki vozili samo blago, ki je nujno potrebno za vojno proizvodnjo. Ostanki na polju so dobrodošli revnim ljudem Ko jo hila žetev meseca julija, smo poročali o marljivosti mnogih revnih, pa skrbnih ljudi, zlasti So otrok, ki so si izprosili od kmetskih gospodarjev v Ljubljani in v okolici dovoljenje, da so smeti pobirati odpadlo klasje in žitna zrna, ki so odpadla ženjicam na žitniti njivah. Seveda so gospodarji to rade volje dovolili, ker bi to zrnje tako in tako prešlo v nič, to se pravi, da bi ga sicer pozobali vrabci in vrane. Isti prizori se ponavljajo sedaj, ko žanjejo šo oves, kolikor ga niso že poželi. Tudi oves je dobrodošel revnim ljudem in otroci ga z vnemo nabirajo. Z ovsom bo stvar pač nekoliko težja, zakaj ljubljanska mlina, oni na Fužinah in oni na Viču. ovsa ne meljeta redno, oziroma vsaj ne zamenjujeta za moko. Kdor bi hotel imeti ovseno moko za kruh, žgance in močnik — zlasti močnik je prav dober iz ovsene moke — bo moral pripeljati v mlin že večjo količino. Na vprašanje, kam bodo s tistim litrom, dvema nabranega ovsa, otroci ne vedo natančnega odgovora. Nekateri menijo, da bo že mati zmlela oves v mlinčku za kavo ter bo iz te moke kaj skuhala, drugi pravijo, da bo mati oves spražila, tako kakor Župnik Janez Raztresen -umorjen Metlika, 22. avgusta. Iz Suhorja pri Metliki je prišla potrjena vest, da so partizanski razbojniki umorili ondotuega župnika g. Janeza Raztresena. Še preden so ga ubili, jo moral prestati strašno mučenje. Ni znano, kaj so si morilci vzeli za povod tako strašnega dejanja. Gotovo je le to, da je bil pokojni župnik pri vseh priljubljen kot dobrotnik ljudi, zlasti revežev, in da so je vedno in povsod potegoval za revne in bedne. Pokojni gospod župnik je zlasti slovel po svoji gostoljubnosti. Kdor koli je stopil v njegovo hišo, IhkIisi revež uli gosjiod, dijak ali delavec, vsak je doživel ljubezniv sprejem in morebitno potrebno pomoč. Za svoje župljane je 6krbel naravnost po očetovsko. Vse. kar je mogel, je vedno storit zanje. Ko so se pri nas začeli partizanski umori, je rekel svojim prijateljem: »Ljudje bodo tedaj popolnoma spregledali, kadar bodo začele padati duhovniške žrtve. Šele tedaj bodo videli, da gre »osvobodilni fronti« v resnici samo za komunistično diktaturo ter za versko preganjanje. Zato pravim, da bi bilo dobro, če jiade kakšen duhovnik. Tedaj bodo ljudje spregledali. Sam 6em pripravljen, da padem kot prvi.« G. Raztresen ni padel kot prva žrtev. Še pred njim je prelilo kri za 6voje versko prepričanje več slovenskih duhovnikov. Toda skupaj z drugimi je tudi njegova smrt odprla tolikim in tolikim ljudem oči ter jih privedla k resnici. Danes ni poštenega človeka, ki ne bt vedel, da je partizanstvo zločinsko udejstvovanje komunistične stranke, ki hoče svoje komunistične cilje doseči pod krinko narodnega osvobojen ji. K tej razjasnitvi so pomagale morda najbolj prav duhovniške žrtve. Tudi nedolžno prelita kri pokojnega g .Raztresena naj prikliče spoznanje vsem, ki so šo v zmoti. Pokojni gospod župnik je bil rojen v št. Joštu nad Vrhniko 27. marca 1895. V mašnika je bil posvečen 6. julija 1919. Na Suhorju je župnikoval od leta 1930. Blag inu 6pominl Žalujočim naše 6ožaljot ječmenovo kavo, spet drugi pa jiovedo kar naravnost: »Oves bo za kure tn zajce I« Tretji odgovor je najbolj točen, zaVaj kdor bi hotel imeti ovseno moko, pa naj si jo tudi sam zmelje na kavinem mlinčku, bo moral pač oves s trudom izluščiti iz plev. Zgani oves pa ni za kavo. Za kure jajčarice je oves seveda izvrstno krmilo, dobrodošlo pa je tudi drugim domačim živalim. Z drugim jesenskim žitom ti otroci in revni ljudje ne bodo imeli mnogo sreče, zakaj prosa ni mogoče kar tako pobirati, ker ga le malo odpade, vsaj v klasju, zrnje samo pa je predrobno, tako da ga je težko zbirati. Isto velja tudi za ajdo. O koruzi pa sploh ni mogoče reči. da je kaj odpade. Pač pa imajo že sedaj nad koruzo svoje veselje nepošteni ljudje, ker. je koruzo, zrele in nezrelo storže pač najlaže pobirati — na tuji njivi. Lastniki in pridelovalci so potem upravičeno ogorčeni, ko vidijo, kako se kdo okorišča s tistim, kar 60 sami pridelali e trudom in znojem Zato je tudi umevno, da lastniki prav sedaj, ko zore koruzni storži, budno |iazijo na svoje njive. Kako tudi ne bil Se nezrela koruza pa volja kot pečena za izvrstno slaščico. Po nemških mestih tako koruzo prodajajo v jesenskem Času kar javno, tako kakor pri nas kostanj. Isto navado poznajo tudi v hrvatskih in srbskih krajih. Drug dobrodošel vir živil so revni ljudje našli tudi pri pobiranju preostalega krompirja na njivi. Za ta posel pa je treba že več truda in volje kakor pri pobiranju žitnega zrnja in klasja. Ko pridelovalec krompir izkoplje, ostane v grobovih, kakor pravimo krompirjevim gredam, sem in tja še vedno kak pozabljen krompirjev gomolj. Tak krompir so pri nas ne deželi revni ljudje i dovoljenjem gospodarjev vedno pobirali. Zadnji dve leti pa se je ta koristna navada zanesla tudi v Ljubljano. Ze lani je kakšna družina na ta način prišla tudi do sto kilogramov lepega zdravega krompirja. Seveda pa je morala prekopati včasih celo njivo, kar je zahtevalo veliko dela. Gospodarjem so ti pobiralci kar všeč, ker jim tako še bolj zrahljajo zemljo in jo bolj očistijo. V preostalem krompirju na njivi se namreč radi zarede razni škodljivci, krompir v zemlji čez zimo gnije in tako škoduje prihodnjemu nasndu. Dobro zrahljana njiva pa je tudi bolj dovzetna za gnoj, ki ga skrbni gosjiodarji po navadi pred zimo navozijo na njivo. Ako pa V6e-jejo repo na krompirišče, jim je dobro zrahljana zemlja prav tako dobrodošla. Po vrtovih in sadovnjakih sedaj revni otroci prosijo dobrosrčne sadjarje, če jim dovolijo pobirati odpadlo in nagnito sadje. Marsikateri sadjar to rad dovoli, samo da mu otroci ne »rabutajo« zdravega sadja na drevju Res je odpadlo in nagnito sadje tudi za sadjarja samega dobrodošlo, zakaj če ni takoj za nuzo ali za trg, potem je dobrodošlo za krlilje. Vendar v svoji dobrosrčnosti mnogi ne gledajo na ta dobiček in radi dovolijo otrokom. da pobero sem in tja nekaj tega odpadlega sadja. Tako si dandanes pomagajo revni ljudje in otroci. Skrb za želodec je pač velika iznajditeljica in navdihovalka idej. Sobotno tržno življenje in valovanje Ljubljana, 22. avgusta. Ob lepem ln avgustovskosončnem vremenu je danes v soboto valovilo tržno vrvenje na Vodnikovem živilskem trgu. Prvi otok je mestna uprava preuredila, na novo katranizirala in posula z drobnim peskom. Valjar je napravil svoje delo. Ta otok je nekoliko dvignjen. Da ne govorimo po šablonsko, lahko rečemo, da jo trg nudil gospodinjam nekatere stvari v obilici, druge bolj na redko. Veliko zanimanje in povpraševanje je bilo po domačih paradižnikih. Ti so letos zaradi nepregostega deževja lepo uspeli in so zelo zdravi, ko so bili druga leta zaradi prepogostega deževja v pasjih dnevih močno 90 letnica zaslužne gospodične Na Veliki šmaren je praznovala v Mostah (Ljubljana) v Ciglarjevi ul. št 8 devetdesetletnico svojega življenja obenem z godom gd. Mar. Li-jiovšek. Nihče bi ji ne prisodil že 9 kri-žev, saj vodi še sama vsa dela v svoji hiši. Cerkev in njen dom z vrtom sta edina prostora kjer se najraje mudi. Prav polne roke dela je imela pretekli četrtek, ko je prišel k njej fotograf in ni ji bilo nič kaj všeč, da jo moti pri njenih opravkih. Ta delavnost jo je spremljala skozi vse njeno življenjsko pot. Rodila se je v lepi blagovški župniji pod Limbarsko goro v trdni kmetski hiši. Kot 18 letno dekle se je napotila od rodnega doma v širni svet iz kroga 9 bratov in sester za svojim poklicem. Bog in prava vzgoja sta ji hila zvesta tovariša vse njeno življenje. Velik naravni talent ji je dal priliko, da je postala kuharica in gospodinja v družini grofov Auerspergov in nato pri knezu Salmu. S svojo gospodo je mnogo | sveta obhodila in preživela nekaj let v Porenju, Londonu, Genovi in celo v Egiptu. Zato obvlada poleg materne govorice tudi italijanščino, angleščino, francoščino in nemščino še danes. Njena tretja in zadnja služba je bila pri graščaku Baumgartnerju na Fužinah, odkoder je prišla leta 1918. v svoj doin v Moste, ki si ga je zgradila s svojimi prihranki kakor marljiva čebelica že leta 1905. Dobri in verni gospodični, ki je tudi dobrotnica mlade meščanske župnije in njenih ubožcev čestitamo in voščimo, da bi tako čvrsta in čila kot je danes v zdravju, miru in sreči doživela tudi stoletnico svojega življenja. Inž. dr. Stanislav Dostal -sedemdesetletnik V ponedeljek, 24. t. m. obhaja v križ-niškein samostanu v Ljubljani ing. dr. P. Stanislav Dostal sedemdesetletnico. Rodil se je 24. avgusta 1872. v Preslavicnh na Moravskem kot sin kmečkih staršev. Ljudsko šolo je obiskoval doma. Gimnazijske študije je zmagoval z lahkoto. Po zrelostnem izpitu se je vpisal v nadškofijsko bogoslovje v Olo-moucu. Previdnost božja pa ga Je poklicala v križniški red. Novi-ciat je napravil v Opavi; zatem so ga poslali na univerzo v Insbruck, kjer se je seznanii s pokojnim vseučiliškim profesorjem dr. Ehrlichom, takratnim bogoslovcem. Poslala sta dobra prijatelja in na neki turi je P. Stanislav rešil mladega Elirlicha smrti. Še vedno se tega rad spominja, ail zdaj z žalostjo v srcu, ker teh ljubih in dragih spominov ne moreta več oba obujati. Enkrat ga je iztrgal smrti, drugič ni mogel. Ko so Križarji ustanovili v Ljubljani nov duhovniški konvent, so ga poklicali tja. V Ljubljani je končal teološke študije in leta 1899. so ga jx>svetili za duhovnika. Postal je prefekt v križ-niškem konviktu, kjer je med drugimi vzgajal tudi sedanjega priorja, gospoda Učaka. Vsi njegovi gojenci — bilo jih je osem — so postali glasniki božje Besede. Potein je kaplanoval v Ormožu, Podzemlju in Metliki, odkoder je odšel za župnika v Semič. Zupljani so ga ljubili kot očeta. Njegova skrbna roka jih je varno vodila skozi vse težave, njegova tolažba je posušila marsikatero solzo. Silna vnema in želja po še večji izobrazbi sta ga gnali nazaj v Insbruck. Spet se je poglobil v študije in promoviral za doktorja bogoslovja. Komaj je končal tu, že ga je njegova prirojena ljubezen do zemlje poklicala na Dunaj. Prijavil se je na agronomijo in kmalu nato dobil naslov inženirja za poljedelstvo. Tako strokovno izobraženega p. Stanislava je vodstvo j>osIalo na svoja posestva v Veliko Nedeljo. Ni ga čakala lahka naloga. Velika zemljišča so potrebovala dobre in spretne roke. Metlika ga je sprejela 1935. leta. Mestni župnik in prošt ji ji bil. Niso zastonj tekle solze, ko se je poslavljal. Po triletni težki in odgovorni službi je odhajal, ker so ga poklicali, da bi vzgajal kleriški naraščaj. Gospod jubilanti Danes so dvigajo srca, ki Vas poznajo, do neba kipe, do Vsevišjega, in mu polagajo pred noge prošnje, naj Vas še varuje med nami, da bomo čez sedem let še pri Vaši zlati maši. razpokani. Mnogim gojiteljem bodo paradižniki prinesli lepe deuarce. Uvoz jiaradižiiikov je drugače izostal. Sadni trg je bil izredno založen s hruškami in grozdjem. Lepih rumenih in mehkih hrušk na kupe. Raznovrstne plemenite hruške, vodenke, maslenke in druge so bile po isti ceni 5.70 lir kg. Na izbiro je bilo tudi dokaj domačih hrušk, debelih in drobnejših. Pri semenišču je neka žena prodajala drobnejše hruško rjavkaste barve, ki so kazale na videz, da niso dobre, toda so izredno sladke in vodene. Na trg prihaja vedno več domačih jabolk, to že boljših vrst. Na izbiro je bilo precej grozdja, pa tudi breskve je lahko bilo kupiti. Na trg prihaja vedno lepša iz Italije uvožena paprika. Tudi naši vrtnarji in drugi obdelovalci zemlje so začeli temeljiteje proučevati vprašanje saditve paprike. Z njo je isto knkor s paradižniki. Klimatične prilike so glavna ovira za uspelo letino paprike. Danes je bila večja gnječa okoli prodajalk, ki so pripeljale na trg ohrovt, glavnato zelje in cvetačo. Za glavnato solato, ki jo je bilo na preteg, ni bilo tako tekmovanje gospodinj. Neka prodajalka je ponujala izredno debelo redkev na prodaj. Naj omenimo, da so nekatere prodajalke sadja postavile svarilne napise: »Prijemati sadje je prepovedanol Prestopki se kaznujejo!« Nekatere kupovalke se res ne morejo odvaditi svoje slabe navade, da ne prebrskajo cele košare, predno kupijo kako stvar. Tržno nadzorstvo je dolgo prilivalo vodo usihajočim akacijam na II. živilskem otoku. Nekatere akacije so si za silo rešile življenje, drugo so kljub zalivanju usahnile in izročene bodo usodi sekire. GOSPODARSTVO Zvišanje glavnic na Hrvatskem. Rave, d. d. za kemične in farmacevtske proizvode v Zagrebu zvišuje glavnico od 2.5 na 10 milij. kun. — Gorica, tvornira emajlirane posode v Zagrebu jo sklenila zvišati glavnico od 1 na 5 milij. kun. Zasebno gradbe na Hrvatskem. Zagrebške »Narodne novine« prinašajo odlok trgovinskega ministrstva, po katerem 60 ustanavlja zasebna gradbena delavnost na Hrvatskem. Naredba, l.i stopi v veljavo 20 dni po objavi, določa kazni do 100.000 kun ali zafior do 3 mesecev. Nova emisijska banka za nekatera vzhodna ozemlja. V kratkem je pričakovati, da bo za ta-kozvano vzhodno deželo, ki obsega Estonsko, Le-tonsko, Litvo in dele Bele Rusije, ustanovljena posebna emisijska banka in bo tudi uveljavljena za te dežele posebna valuta, ki bo z nemško marko v razmerju 1:1. Mlini na veter dajejo elektriko. V Kodanju na Danskem dela že dve leti posebna družba, ki se je specializirala za praktično porabo generatorjev. Gre za važen sistem. Krila mlina, ki jih žene veler, povzročajo valovanje majhnega dinama. Električni tok, ki ga daje ta dinamo, zadostuje za ta pogon sesalk, mlevskih strojev in drugih aparatov, ki so v rabi v kmetijskih podjetjih. Ta izraba energije vetra je izredno važna za Dansko, kjer piha veter skoro skozi vse leto. Kaj pomeni Indija za Anglijo. Japonski list »Niči-Niči« prinaša zanimive podatke o tem, kaj pomeni Indija za Anglijo. V prejšnji svetovni vojni je Indija prispevala k vojnim stroškom 110 milijonov funtov, na bojišče je poslala 1.338.000 možj od katerih je umrlo 100.000. V štirih letih vojne je poslala za 250 milijonov funtov živil in surovin. V miru pa je morala Indija vzdrževati angleške čete. Vojaški stroški Indije so znašali 1. 1937 472.8, 1. 1942 pa 841.3 milijonov rupij Indijska proizvodnja je sedaj Izredno narasla. Angleške investicije znašajo v Indiji 700 milijonov funtov, od tega 2G0 milijonov v direktnih investicijah. Obresti prinašajo letno 305 milijonov. V tem so vštete tudi plače uradnikov in vojaštva. Jožef LObeli Ugotovilo 80 Jo tudi Se, da bolezen povzročijo bacili, ki prihajajo od bolnika na zdravega B posrednim ali neposrednim stikom. In ta ugotovitev je ie sama po selil zelo velika Btvar. A to nI vse. Koch je tudi dokazal, da se oh kašljanju Izloček razprši v zelo majhne kapljice, ki jih utegnejo vdlhatl drugI ljudje. Nevaren Je prav tako ysak bolnikov Izloček, ki se posuši v postelji, na obleki, na tleh, In ki se potem zdrobi v prah, se razprši po zraku ter prispe do pljuč. Treba bo le storiti neškodljive te Izločke, razkužiti obleko In postelje, ln rešili bomo več življenj kakor pa Jih Jc dozduj rešilo sončenje. Ne častim torej le Iz mladostnega navdušenja Roberta Kocha kot cuega Izmed največjih učenjakov In najslavnejših dobrotnikov človeštva. Je tudi razumljivo, zakaj «1 tako vroče želim, da bi delal pad njegovim vodstvom, da bi se kot navaden vojak boril pod tako slavnim generalom. Priznam pa, da bi ne bil naredil plemenito, fe lil zdaj kar tako odpotoval. Ril bi nevreden svojega dosedanjega ln tudi bodočega učitelja, MoJa dolžnost je, da se čimbolj poglobim v znanost Roberta Koclia, preden se mu predstavim. Zato hom od danes naprej študiral i vso vnemo tu v Parizu tehniko barvanja In gojenja mikrobov, ki Jo Jc on uvedel. Tako bom vsaj medlo seznanjen z njegovimi metodami, ko se bom nekega dne preselil v Rerlln. Nadaljeval bom s pripravljanjem gojišč, Istočasno pa bom ure ln ure pri drobnogledu. Poljubljam Tebe, mamo In sestro. Tvoj vdani Martin. Isti Istemu. Dragi očol To pismo je slovesno. Izjemno, In zato Je namenjeno ne samo Tebi, temveč tudi mami In sestri. Vsebina se Vam ho vsem dopadla, kajti razodela Vam ho tole: jaz sem nekaj odkrili NI to kakšno veliko, revollclonarno odkritje svetovnega pomena. Je pn vendarle odkritje, čisto moje, odkritje stvari, ki nI bila prej znana nikomur drugemu! Zgodilo se Je takole: zadnje mesece sem barval nekatere preparate bodisi po originalni Kochovl metodi, bodisi po metodi, ki Jo Jo uvedel Elirlleh v noči po Kochovem predavanju. Mnogo mojih poizkusov Je Izvrstno uspelo. Toda dozdaj Je vladalo mnenje, da Je veljal postopek, kako narediti bacile tuberkuloze vidne, samo za te bacile. In da drugih tkivnih zrnc nI mogoče pobarvati. Tuill Koch in drugI znanstveniki so bili mnenja. In glej. Jaz, neznaten učenček, sem kot prvi odkril, da je s to metodo mogoče obarvati tudi druga stanK-na zrnca, In alccr na zelo prepričljiv način. Kaj pravite o vašem slnn In bratuT NI mnogo, pa Je vendarle nekaj. In tn, t Instl-tntn, so me do vseli strani občudovali, hvalili In... zavidali. Vse to Je podžgalo mojo amblrljo. Živo al telim, da ht osebno predložil svoje odkritje Robertu Kochn, da hI ga vprašal, če mu jc stvar morda že znana, In če mu ne hI bila, hI mu jo dal na rnzpolago. S tega vzroka Te prosim, dohrl oče, da ml do-volIS preživeti skorajšnje velikonočne počitnice v Rcrllnn. Tam bom Iskal svojo srečo. Mislim, da bo to najlepši trenutek mojega življenja. Tvoj hvaležni iln Martin. Dr. Bogoslav Aleslus Iz Kronovega sinu Martina v Parizu. Dragi sini Mama In sestra TI Iskreno Čestitata k nspehn, jaz pa se ga veselim kot nekega predznaka bodočih zmag. Da nagradim Tvojo vnemo In da hoš še bolj vneto nadaljeval, TI dovoljujem v Berlin In TI pošiljam potrebni denar. Tvoja sestra me prosi, naj TI stavim pogoj, da hoS obširno poročal o Tvojem obisku pri dr. Kochu, ln sicer takoj po prvem vtisu. Želimo TI vsi veselo Veliko noč! Tvoj oče. Dr. Martin A1exlns Iz Rerllna svoji sestri v Kronovem. Draga sestra! Od včeraj sem v Berlinu, ln danes Je bil moj veliki dan. Smel sem vstopiti v svetišče velikih raziskovanj o tuberkulozi ter narediti spoštljiv obisk pri vodji tega svetišča. Srce ml jc močno bilo. V žepu sem Imel priporočilna pisma. Oh devetih zjutraj sem prišel v palačo v Lulscnstrnssc, kjer Ima Koch svoj laboratorij, zraven veterinarske šole. V začetku Jc šlo vse po sreči. Priporočilna pisma so nil oskrbela prisrčen sprejem, moji preparati so želi hvalo ln odobravanje. Eden teh preparatov, ki Jc prikazoval, kako sc bacili tuberkuloze razvijajo v kazclnskl snovi požllja, se je učitelju tako dopadcl, da ga ,1e obdržal zase. In moj preparat ho opisan v »Vestnlku cesarskega zdravstvenega urada«! Dohll sem pogum ter dodal, da lahko naredim vidne tudi stantčna zrnca. Najprej -r sem rekel — sem smatral, da to nI mogoče, da sem ta zrnca zamenjal za zgolj slučajni produkt, za bacllove Izločke. Toda končno sem se prepričal, da ne gre zato, marveč da so zrnca maščohnlli stanlc. Medtem ko sem pojasnjeval te svojo rezultate, me je Koch prekinil ter zavpil t »Nemogoče! Morali ste se zmotiti pri barvanju!« Jez sem začel jecljati, da se more o tem prepričati tudi na onlli preparatih, ki jih Je prej pohvalil. Tedaj Je rekel, da Jih ho natančneje raziskal. Poglo-hll se Jc v preiskovanje mojih barvanlh preparatov.®... ter name sploh pozabil. (Dalje.) Kronika diplomatski!] zgoSb in spletk: DUNAJSKI KONGRES Talleyrand je videl stisko in se je vrgel na delo. Odlašanje bi pomenilo za Francijo izgubo; Francija pa bi utegnila pri tem veliko izgubiti. Iz pisma, ki ga je pisal Talleyrand Metternichu, je razvidno, kako je bil v strahu: »Skrbi me zaradi neke zaijove, ki se tiče tudi Vas, moj dragi princ,« je pisal Metternichu. »Pripovedujejo namreč, da so kongresarji branijo, da bi podpisali. Preden se dokončno odločite tudi Vi, dovolite, da Vas opozorim na dejstvo, da so podpisi neobhodno potrebni zaradi kralja in zaradi mnenja v Franciji z ozirom na stališče do zaveznikov. Na vsak način bo treba podpisati! Saj, kadar bodo listine urejene in podpisane, jih lahko izročimo na vpogled pooblaščencem vseh dvorov. Ako bi ostale listine nepodpisane, bi to pomenilo, da zadeve, katerih se tičejo, niso upravičene, in ugled kongresa bi trpel.« Končno jo bila premagana tudi ta nevarnost. Dne 9. junija so pooblaščenci podpisali. Listina je bila pisana v francoskem jeziku. V eni točki pa je bilo omenjeno, da se v bodoče na ta jezik ne bodo ozirali in, da se pogodba ne more prizivati proti že določenim pravilom o pogodbah. Za Avstrijo so podpisali — princ Metternich ln baron Wessen-berg; za Francijo princ Talleyrand, vojvoda Dalberg in grof Aleš Moailles; za Veliko Britanijo: Clancarthy, Cathcart in Stevvart; za Portugalsko: grof Palmella, Anton pl. Salanha de Gama in Joahim Lobo da Silveira; za Prusko: princ Ilartenberg in baron Ilumboldt; za Rusijo: princ Razumowski, grof Stakelberg in grof Nesselrode; za Švedsko je podpisal Kari Axel pl. Loewenielm. Vitez Labrador je bil edini med zborovalci, ki je bil toliko pogumen, da ni hotel podpisati akta, ki so ga sestavili pooblaščenci petih sil, ki so prednjačili na kongresu. Navodila, ki jih je dobil od svoje vlade, so ga ovirale, da bi pristal na to, da bi se neposredno ustanovile tri vojvodine: Parma, Piacenza in Guaslala in, da bi podelili Toskano velikemu vojvodu Ferdinandu brez kakšnega ugovora. Razen tega je čakalo na rešitev še veliko število pogodb in sklepov — 121 po številu —, ki so se nanašali na pogodbo z dne 9. junija. Od teh je bil šele majhen del predložen v pregled pooblaščencem osmih velesil, ki so podpisale pariško pogodbo. Dasi-ravno so imeli vsi udeleženci kongresa enake pravice, odločati o vseh zadevah, so se morali nekateri zadovoljiti s tem, da so jim dali na razpolago: »ali podpišete ali ne, svoj podpis umaknete.« Pooblaščenci so na ta način kršili načela; lastili so si neko novo pravico, ki je evropske države niso mogle priznati, ker bj tako postalo odvisne, česar pa bi onkraj Pirenej gotovo ne odobravali. Ta odločni ugovor je zelo porazno vplival na poglavitne predstavnike kongresa, ki naj bi služil za zgled šo drugim mednarodnim kongresom. Proti sistemu kongresa so so pritožili tudi zastopniki fevdov In zastopniki nemških kneževin, ki so bile prizadete v svojih pravicah. Tudi zastopnik Svete Stolice, kardinal Consalvi, je na svoj način ugovarjal proti ukrepom kongresa z ozirom na pravice Cerkve in Svete Stolice.1 Toda ti posamezni ugovori niso napravili na zborovaTee kongresa nobenega posebnega vtisa, kajti zastopniki vseh večjih držav v Evropi, so usmerili svoje zanimanje poglavitni pogodbi z dne 9. junija, ki je tako postala polnomočna in je pritegnila vse udeležence in jih zaposlila. In kaj je vsebovala ta imenitna pogodba? Prvih 14 točk *e je nanašalo na priključitev vojvodine varšavske ruskemu cesarstvu; car pa naj bi dobil naslov: poljski kralj. Vztrajnost carja in neodločnost Anglije, ki je hotela braniti neodvisnost Poljske na škodo drugih držav, je prizadelo Avstrijo, kar bi lahko izzvalo nove za-pletljaje gledč ruskih zahtev. Pruska, ki se je bala. da ne bi izgubila naklonjenosti carja z ozirom na Saško, je bila tudi v zadregi. (Dalje.) 1 Pij VII. je v neki razpravi dne 7. decembra istega leta, v tajnem cerkvenem svetu, izrazil svoje zadovoljstvo z ozirom na to, da so bila Cerkvi vrnjena njena prvotna posestva in to na podlagi sklejiov kongresa. Omenil pa je, da se je glede to svoje izjave — prenaglil, kajti Cerkev je izgubila Avignon in del ferrarske pokrajine na levem bregu reke Po, 2}\o£*ie novice, Koledar Nedelja, 23. avgusta: Srce Marijino; Filip Fenicij, spoznavalec; Fruktuoza, mučenica — Konec pasjih dni. Ponedeljek. 24. avgusta: Jernej, apostol; Ptolomej, Škof; Avrea, devica in mučenica; Ta-cijon, mučenec; Evtihij, spoznavalec. Torek, 25. avgusta: Ludovik, kralj; Genezi,j, mučenec; Patricija, devica; Geruncij škof; Luci-la, devica in mučenica. t Ekspozit Andrej Kopitar V petek, 21. avgusta 1942, ponoči je umrl v ljubljanski bolnišnici Andrej Kopitar, eks[iozit v Davči. Pokojnik se je rodil dne 2. decembra 1882 v župniji Komenda in bil v mašnika posvečen dne 14. julija 1908. Služboval je kot kaplan v Kočevju in v Leskovcu pri Krškem, nato kot upravitelj na Bučki in od 1. 1927 kot ekspozit v Davči. — Naj počiva v miru I Pogreb bo v ponedeljek, dne 24. avgusta 1942, ob pol treh popoldne z Žal, kapelica sv. Andreja, na pokopali Sče pri Sv. Križu. Naj v miru počiva! Najlepše delo krščanske asketike, zakladnica življenskih naukov, biser-knjiga za učenega in preprostega je HOJA za KRISTUSOM od Tomaža Kempčana. To izdajo — ki je pri Slovencih že trinajsta, je pripravil dr.Aleš Ušcničnik. HOJA ZA KRISTUSOM je izdana v priročni žepni obliki. Cena navadni izdaji te L 22'—, fini izdaji pa L 30"—. Obe pa sta elegantno opremljeni. Naročite jo pri LJUDSKI KNJIGARNI v Llublfonl Pred Škofijo 5 — Miklošičeva c. 5 Rdeči križ poroča V poizvedovalnem uradu za vojne ujetnike, Puharjeva 2/1. naj dvignejo pošto za Srbijo: Ark Josip, Avsec Margit, Acimovič I. Done, Abram Suzana, Ažman Marjan, Bavdek Lado, Branko Slavko, Bezenšek Dominik, Čepeljnik Franjo, Cirnski Janko, kavarna Nebotičnik, Černe Andrejka, Čeme Ljubo, Cajnko Franc, Detela Stanko, Deisinger Marija, Dimnik Josipina, Dimnik Rada, Inž. Dimnik Stanka, prof. Ekar Ana, Frangeš Ela, Glavič Jerica, Grohelnik Marija, Gajšek Duša, Golja Marija, Golob Nasta, Goinir-scheck Franc, Grobelnik Glisti, Horvat Vida, učiteljica, Heim Radmila, Jelene Iva, Kramarič Magda, Kobal Mila, Krek Anica, Kunstel Jelka, Kastelič Marija, Kastelic Gabrijel, Kelec Viljem, Loboda Jana, Lovšin Vinko, župnik, Leskovšek inž. Drago, Ma.jaron Lučo, Mavric Marija, Močnik 1'epca, Madrovič Ivo, Mišič Milan, Memedovič Mina, Mežnar Simon, Musek Majda, Nograšek Olga, Nendl Mila, Popov Boris, Polič Zoran, Papež Pavla, Pfeifer Linda, Pletan Bogomir, Peče Mara, Petrovič Ivan, Privšek Hinko, Ponikvar Bredica, inž. Otahal Josip, Romih Alojz, Ravljen Jelka Rak Evgenija, Rupnik Kari, Roganovič Mileva, Mi-kota Stana, Sattler, družina, Stross Fr., Sax Ivan, Skakič Slavica, Likozar Helena, šujdovič D. Ljubica, Smerdelj Edvard, Sardoč Sonja, Simonič dr. Zdravko, Sušnik Pavle, profesor, Šibenik Albin, Mišič Milan, Šujdovič Ljubica, ftida Anton, Štefa-novič Mia, Tomažič Franc, Trampuž Nevenka, Tramšek Marija, Taučer Fani, Tratar Sofija, Te-havec Mimica, Varšek Matevž, Višnar Slavko, Vi-rant Milojka, Volkar Renež, Zamljen Ivana, dr. Žibert Ivan, Supančič Martina, učiteljica, Žerjav Minka, učiteljica. V tajništvu urada, naj se javijo: Svojci Mihajloviča Mihajla, Krelj Zalka iz Brezovice, Rudolf Marija, Pengal Vekoslav, fin. pod-preglednik, svojci podnarednika Rozmana Franca, Rado Lah, Sever Josip Ivan (Pod gozdom 4), Mihelčič Mara. V glavni pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2/II. naj se zglasi svojec vojnega ujetnika Esta Jožefa, ki je predložil potrdilo o dobroimetju V Nemčiji. u i i • r ~ '— Duhovne vaje ca duhovnike bodo v Domu pri cerkvi sv. Jožefa v ponedeljek zvečer do petka zjutraj (24. do 28. avgusta). Gospodje bodo mogli vsak dan maševati, če bodo želeli. Nekaj sobic je še prostih. Vabimo vse gospode, ki letos še niso mogli na duhovne vaje. — Vodstvo, Zrinjskega cesta 9. — Sistemizacija upokojencev invalidov. Vsi upokojenci, upokojenke, vdove in sirote državnih uslužbencev vseh strok kakor tudi invalidi in ostale vojne žrtve, ki prejmejo od svojih izplačilnih blagajn obrazce za prijavo svojih osebnih in rodbinskih podatkov zaradi sistemizacije, naj izpolnijo prijave v italijanskem ali pa v italijanskem slovenskem jeziku. V točki 1., 2., 3., 4., in 8. prijave, kjer se za vpisano osebo navede kraj njenega rojstva, bivališča, pristojnosti ali službovanja na dan upokojitve, je treba označiti v odgovarjajočem stolpcu tisto državo, kateri pripada kraj sedaj, to je po aprilu 1941. — Strojepisni tečaji — novi eno- in dvomesečni — priišno 25. avgusta. Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev. Desetprstna učna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. — Vreme. Kakor četrtek je bil tudi petek prav sončen in vroč. V petek zjutraj je bila gosta megla, ki se je kaj hitro razgnala, nato je začelo vedno močneje pripekati sonce. Vendar se je dnevni temperaturni maksimum za las znižal, toplomer je včeraj v senci dosegel +28 stop. C, ko je bil prejšnji dan za 8 dosetink stopinje višji. Tudi jutranja temperatura je v soboto padla za prav toliko desetink in je bil v soboto zaznamovan jutranji minimum +14 stopinj C. Temperatura k začela lahno padati, nasprotno se dviga barometer, ki jo v soboto dosegel 763.6 m/m, za 1.1 m/m višje od prejšnjega dne. V soboto zjutraj je bilo na Barju nekoliko megleno, a kmalu sončno. V petek okoli 16 je po dolenjski strani malo rosilo. Od kamniške strani so pridrveli črni, kopičasti oblaki, ki so naznanjali nevihto. Votlo je grmelo. Oblaki so vzeli od Kamnika smer proti Golovcu in dalje na jug. Glavni naliv se je moral med votlim grmenjem spustiti vzhodno od golovških grebenov v smeri proti Višnji gori in naprej. Na Dolenjski cesti okoli Rudnika je takrat padlo le nekaj kapljic. Rosiio je dobrih 5 minut. Ta pohleven dež je mnoge toliko oplašil, da so začeli spravljati ota-vo v kopice in jo naglo voziti domov. V neposredni okolici so bili zadnji dnevi prav ugodni za košnjo otave, ki je večinoma že pokošena. — Močvirnih ptic ietos ni. 11 koncu avgusta meseca so Ljubljančani fedno vsako leto opazovali roje močvirnih in vodnih ptic, ki so letele iz daljnje Skandinavije čez naše kraje proti Balkanu in dalje v Afriko. Bili so to po navadi morski galebi, ki so oddajali od sebe nekak hreščeč, žvižgajoč zvok, zato so Ljubljančani nadeli tem ptičem, — ki se niti v Ljubljani niti na Barju nikjer niso ustavili — ime »žvižgavke«. Vsako jesen, proti koncu avgusta ali meseca septembra, smo opazovali ta naravni pojav. Sem in tja so prihajale v naše kraje še druge severne ptice in večkrat je »Slovenec« zabeležil, da so v ta ali oni kraj zašli pegami ali svilorepke. Divje race, divje gosi, čaplje, štorklje, lopatarire (močvirne ptice z lopatastim kljunom), žerjavi, pa so bili v Ljubljani vsako jesen kar redni gostje, fte bolj pa šljuke in pribe, ki so jih nekoč Trnovčani in Krakovčani lovili na debelo. Lov na šljuke in pribe je sedaj prenehal, saj se te močvirne kakor tudi vodne ptice zadnja leta precej izogibajo pri svojih selitvah Ljubljane in pa tudi Ljubljanskega barja, ki jim ne more več dajati v tisti meri hrane kakor nekoč. Na Barju je namreč .sedaj zaradi kulti vi ranja zemlje mnogo manj kuščarjev, žah, polžev in podobnih slaščic za ptice močvirnice. — Paprike premalo pridelujemo. Zdaj je sezona paprike, namreč zelene, na katero smo se zadnja leta močno navadili, da jo jemo bodisi zeleno, bodisi nadevano z rižem in z mesom. Pred kakšnimi petindvajsetimi leti je bila zelena paprika pri nas kolikor toliko neznana jed, poznali smo pač rdečo zmleto papriko, ki pa so jo k nam vedno in jo še bodo uvažali. Rdeča paprika je namreč zmleta skorja dozorele, že rdeče paprike. Uživanje zelene paprike so prvi zanesli k nam ljudje iz Triesteja in Gorizije, pozneje tudi mnogi obiskovalci iz južnih balkanskih pokrajin, ki so pričeli k nam tudi v velikih množinah uvažati zeleno papriko, največ iz Banata in Srema. Včasih je bila zelena paprika prav draga, včasih pa je je bilo dovolj za baga-telno ceno, kakor so pač bile tržne razmere in kakršen je bil dovoz. Letos, avgusta meseca, uvažajo v Ljubljano papriko izključno iz Italije, zlasti iz bližnje Gorizije. Ta paprika je lepa, ima pa kar čvrsto ceno. 2e pred leti so prišli nekateri ljubljanski vrtnarji na misel, da bi morda paprika uspevala tudi pri nas. Res se jim je posrečilo vzgojiti nekaj krasnih eksemplarjev, ki smo jih občudovali tudi na velesejinu. To je bil dokaz, da uspeva to sočivje tudi pri nas, Izvrstno so se pri gojitvi te za naše vremenske razmere tako občutljive rastline izkazale samostanske vrtnarice, pa tudi zasebni vrtnarji. Vendar pa Ljubljana pridela še vedno premalo paprike za svoje potrebe. Tako je bilo nekoč tudi s paradižnikom, ki ga je zdaj na vseh ljubljanskih vrtovih dovolj. Tudi sadike paprike moramo v zgodnji pomladi skrbno negovati, jih varovati pred mrazom in jih celo nekoliko prej presaditi v vrt kakor pa paradižnike. Potem uspevajo izvrstno — seveda, če jih ne vzame slana. Prihodnje leto bi se gotovo splačalo, da bi ljubljanski vrtnarji in lastniki manjših vrtov gojili več paprike. Prvi pogoj za to pa je: topla greda za vzgojo sadik, ali pa cvetlični lončki na toplem prostoru. Drugi pogoji so približno taki, kakor pri paradižnikih. i&jU&žjGKa 1 V spomin na f g. Richter.ja Hinkota je podaril g. Pečan Josip 100 lir Vincencijevi konferenci. Bog povrni! 1 Edo Deržaj je s svojimi akvareli vzbudil toliko zanimanja pri umetnost ljubečem občinstvu, da je z dneva v dan polnilo gornje prostore Obersnelove galerije. Ker bo razstava odprta le še nekaj dni, vabimo ljubitelje umetnin, ki si do zdaj še niso mogli ogledati Deržajeve razstave, da to čim prej store. Odprta je vsak dan od 9 do 12.30 in od 15 do 18.30. Zaprta bo nepreklicno 28. t. m. zvečer. 1 Za dijake-inje srednjih in strokovnih šol prične nov enomesečni strojepisni tečaj 25. avgusta. Največja modema strojepisnica, 60 pisalnih strojev. Vpisovanje dnevno. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. 1 Pripravljalni tečaj za sprejemni izpit na gimnaziji se prične za učenke, ki so lani obiskovale 4. vadniški razred pri uršulinkah, dne 10. septembra ob 8. 1 Tečaji za popravne izpito v Trgovskem Ziubczen ki rešuje" Izšel je roman Baroness Ore»y-eve 99' _ Dve kniigi po 5 tir. — Koman je poln napelih doliljajer in vroče ljubem!! Naročajte II. letnik .Slovenčeve knjižnice" dokler je še čao v soliolo 5. septembra že določitev urnika, redni pouk pa v ponedeljek 7. septembra. Vse ostale |iodrobnosti so razvidne na oglasni deski v veži Glasbene Matice. 1 Cepite so sami proti tifusu, saj lahko dobite zaščitne tablete popolnoma brezplačno do kraja meseca vsak dan od 8 do 9 v mestnem fi-zikatu v Mestnem domu. 1 Dimnikarska dela. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sporoča odločitev Visokega komisariata, da znaša cena za izžiganje vsakega dimnika po 14 lir in da je v tem znesku zapopaden tudi material, ki se pri tem rabi. Tarifni znesek za ometanje štedilnika plačuje najemnik, če ni drugače dogovorjeno med hišnim lastnikom in najemnikom, ki sta za to edino merodajna. Na to pa ta dva ne bosta pristala, ker mora hišni lastnik po razsodbi upravnega sodišča od tega plačati zgra-darino z dokladami vred in bi moral najemnik plačati okrog 50% več. Potrebna pojasnila 6e dobe v naši pisarni. 1 Najemninske pogodbe. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi hišne posestnike, da nemudoma prinesejo v našo društveno pisarno na vpogled najemninsike pogodbe v originalu in prepisu, v katerih je del najemnine zaračunan za inventar, opremo itd. v evrho dopolnitve, četudi morebiti pogodbe niso bile napravljene pri nas. 1 Lepo opozorilo. Po ljubljanskih tramvajskih vozovih je nabita prošnja tramvajske uprave, naj mladina odstopa starejšim ljudem prostor. To opozorilo je sicer samo po sebi umevno, vendar je umestno. Mlajši ljudje so ta skromni namig tramvajske uprave dobro razumeli in imajo sedaj v tramvajskih vozeli sturejši ljudje res prednost. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Nedelja. 2.1. avgusta oh 11: »Konto izven Znižane cene oii 12 lir navzdol. — Ob 17.Hll: »Vdovu ltuSltnkn«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Sreda, 2ti. avgusta oli 17: »Kovarstvo iu ljubezen«. Izven Znižane ocn e od IU lir navzdol. RADIO. Nedelja, 23, avgusta: 8 Napoved časn, poročila v italijanščini — 8.15 Orglurakt koncert Napo-litauii iz baziliko Carmino Maggiore v Noupotju — 11 Prenos pete maše iz baziliko 1'resv. Oznanjenja v Kirenzi — 12 Itazliigu evangelija v italijanščini tO. U. Marino) — 12.15 Razlaga evungelija slovenščini (O. ti. Sekovnničl — 12.3' Poročilu v slovenščini — 12 45 Koncert terceta sester Stritarjevih — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstvu Oboroženih v sloveničini — 1.1.20 Operno glasbo izvajajo mladi umetniki — 13.50 Vojaško petini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zlinra. vodi dirigent Drago Mario fiijaneo: slovenska giaslia — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Inž. Roplč Jožo: Kako povečati donosnost mlekarstvu — kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.85 Koncert Sramla Ljubljana — 19.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa poročila v italijanščini — 20.20 Ko-inontar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 I.nliko glasim vodi dirigent Pelralla — 21 10 Koncert pianistke Mile Demovskovo -- 22.40 Koncert sopraniatkn Nado Stritarjeve — 22.05 Lahko glasbo Izvaja dirigent Har-zizza — 22 45 Poročila v italtjaDSMui. Ponedeljek, 21 avg : 7.30 Pesmi, nnpevi. — R Na-pove.l časa, poročila. — 12.20 Plošče. — 12 30 Poročila v slovenščini — 12 45 Duet harmonik Malgaj — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Operna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert rndijskega orkestra vodi dirigent D M. Sltnnec elesba za godalni orkester — 14 45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert violinista Alberta Dermelja in pianista Marjana LipovSka — 10 30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. poročila v italijanščini — 20 20 Komen-iar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaško postili — 20.45 Operno giasho Izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Petralle — 21.30 predavanje v slovenščini — '21 40 simfonični koncert vodi dirigent Albert Erede: v odmoru zanimivosti v slovenščini — 22.45 poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno služIm Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piceoll. T.vrSova e. fi; mr. Hočevar. Celovška c. 02. in mr Gnrtus, Moste, Zaloškn c. 47: v ponedeljek: dr. Kmet. Blehvoisovu c. 43: inr. Trnknezv, ded.. Mestni trg 4. in mr ITstnr. ftelenhurgovn ul. 7. PO 17.E V DO V A N.' A. V nedeljo sem naStn o»a1n nasproti tovarne Iloich. Naslov se izve v upravt »Slo-venčni. Dobro in poceni želi biti vsa h postreženl Vse to Vam nudijo radovotjno naši inserenti! ^ skega državnega muzeja v Zagrebu dr. Ivan Bach. Slovaki na Hrvatskem organizirajo svojo narodnostno skupino. Prejšnji teden je zastopstvo slovaške nurodne skupine v NDIIpod vodstvom slovaškega poslanika v Zagrebu Jožefa Ciekerja obiskalo notranjega ministra dr. Artu-koviča, zunanjega ministra dr. Lorkoviča. prosvetnega ministra dr. Radkoviča ter Doglavni-ka in ministra dr. Solen ter jim izročilo načrt pravil za organizacijo slovaške narodnostne skupine na Hrvatskem. Vsi navedeni hrvatski dr/avni funkcionarji so slovaškemu narodnemu zastopstvu obljubili, da IkhIo v polni meri ugodili željam te narodnostne skupine ter ji omogočili nemoten kulturni, politični in gospodarski razvoj, do katerega imajo Slovaki zaradi svoje popolne lojalnosti in zvestobe NDH tudi pravico. Proslava obletnice smrti pok. voditelja slovaškega naroda v Zagrebu. Obletnico smrti pokojnega voditelja slovaškega naroda Andreja Illinkc je hrvatski državni radio počastil z enotirno oddajo. Oddaja je pričela s slovaško drž. himno, nukur je itncl predavanje o Hlinki kot evropskemu velikanu dr. Josip Andrič. Njegovemu predavanju so sledile razne pevske in glasbene točke ter recitacije. Dne 18. avgusta je bila za pokojnega 111 i n ko tudi slovesno za-dušnica v zagrebški frančiškanski cerkvi, katere so se udeležili slovaški poslanik v Zagrebu Jn/ef Cieker z vsem osebjem poslaništva ter zastopniki hrvatskih drž. in ustaških oblasti. J \$-padnj&Q£L JtajeMkepa Pobegli roparski morilec ubit. Pred več meseci je ušel iz mariborske jetnišnice Franc Kolar, ki ga je še bivše jugoslovansko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo zaradi roparskega umora nekega finančnega paznika. Pobegli zločinec se je zadrževal po goratem ozemlju in si je hrano in prenočišče dobival z grožnjami. Pred nekaj dnevi se je pojavil pri nekem kmetu na Pohorju in mu povedal, da ie iskani ropurski morilec Kolar. Zahteval je hrano in prenočišče in grozil s silo. Kmet mu je končno ugodil. Ker posestnik ni imel nobenega orožja, je dal Kolarju piti toliko žganja, da je bil [*>-polnoina pijan in je trdo zaspal. Kmet je nato poslal po svojega brata, posestnika v bližini, ki ima lovsko puško. Oba brata sta zjutraj zbudila Kolarja iti ga pozvala, naj se vda. Ker se jima je uprl, je kmet oddal iz lovske puške strel, ki jc Kolarja na mestu ubil. Tri dni nato so orožniki prijeli na Teznu morilca Sterna, ki je skupaj s Kolurjem pobegnil iz jetnišnice. J/t Tbivažka. Ustoličenje unijatskega škofa v Križevcih. V nedeljo, 16. avgusta jc bil v Križevcih slovesno ustoličen novo imenovani unijatski škof dr. Janko Šimrak, dosedanji apostolski administrator tamošnje unijatske škofije. Pri posvetitvi novega škofa so bili navzoči zastopniki cerkvenih in hrvatskih državnih oblasti. Cerkvene oblasti sta predvsem zastopala hrvatski metropolit in zagrebški nadškof dr. Stepinac in njegov pomožni škof dr. Šalih Saevis. Navzoč je bil tudi apostolski delegat v Zagrebu Josip Ramiro Marcone. Predpisane cerkvene obrede je izvršil grškokatoliški škof iz Lvova dr. Ivan Bučko. Hrvatsko vlado je pri ustoličenju škofa dr. Šimraka zastopal državni tajnik za javna dela ing. Ivo Bulic. Nemški general hvali junaške podvige hrvatskih vojakov na vzhodnem bojišču. Nemški general v Zagrebu Glaise von Ilorstenau je poslal hrvatskemu maršalu brzojavko, s katero mu pošilja najtoplejše čestitke za junaške podvige hrvatskih vojakov na vzhodnem bojišču. Filatelistična razstava v Osijeku. V začetku prihodnjega meseca bodo v Osijeku odprli filatelistično razstavo, na kateri bodo prodajali tudi nekatere spominske znamke, predvsem novo hrvatsko znamko v vrednosti 5 kun. Vinkovci ustanavljajo mestni muzej. Zaradi ureditve mestnega muzeja v Vinkovcih se v tem mestu že nekaj časa mudi kustos Ilrvat- J/z, Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet firedložil najvišje cene za tržno blago v Ljub-jani ter jih je ta odobril. Z odlokom št. VIII-2, št. 2090-20 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 24. avgusta 1942-XX zjutraj dalje do objave novga cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljano prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje. Zelnate glave na drobno 2 liri, zelnate glave na debelo t.50. ohrovt 2.50, repa 0.75, kisla repa 2, buče 1, bučke 3.50, kumare 2.50, kumarice z« vlaganje, ki jih na kilogram gre 125 komadov, 12 lir, večje, ki jih gre na kilogram 30 komadov, 8 lir; stročji fižol 4.80, glavnata solata 3.70. endivija 3, radič 3, mehka špinača 4, trda špinača 3, karfiola brez listov 5, rdeča pesa 3, rdeči korenček brez zelenja 3, peter-šilj 4, zelena 4, šopek zelenjave za juho 0.25, rumena koleraba 1.50, kolerabice 2.50, črna red-jtev 1.50, jredkvica 3, čebula 2, žajota 4, česen 5, paradižniki 2.30, zelena paprika 5.30, osnaženi tiren 4, krompir 2.25, namizua jabolka 4, jabolka za kuho 3, hruške I. vrste 5, II. vrste 4; slive in češplje 4, breskve 6 lir; liter svežih bezgovih jagod 3, kilogram suhega lipovega cvetja 18 lir, liter lisičk 3 lire; jajca komad 2 liri. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubi js:i'ki pokrajini, ker je za iz drugih pfcikrajiu uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sad je št. t9 na rdečem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mostni občini ljubljanski. Srbski kmetje na obisku pri Nedičn. Posamezne skupine srbskega kmečkega ljudstva še vedno prihajajo v Belgrad ter se na licu mesta informirajo o najnovejših političnih dogodkih in vojaškem položaju nn posameznih bojiščih. Kmete sprejemajo vsi ministri ter jim dajejo zaprošena pojasnilo. Pred kratkim so bili v* Belgradu tudi kmetje iz trnovskega in ljubič-kega okraja. Sprejeti so bili tudi pri Nediču, ki se jim je zahvalil za pozdrave in pomoč pri obnovi Srbije. V svojem odgovoru je tudi poudarjal. da zahteva tudi od vseh tistih, ki morebiti še ne odobravajo njegovega dela, da ga puste mirno nadaljevati započeto akcijo za rešitev in ozdravitev srbskega Ijiulstva. Po njegovem mnenju je srbsko ljudstvo še vedno velik bolnik in se za njegovo usodo še vedno boji. Zatem je Nedič omen jal lanskoletne dogodke v Srbiji ter je dobesedno izjavil: »Vi vsi veste, kako veliko nesrečo so prinesli ti dogodki Srbiji. Če bi srbski narod napravil še nov, tretji nepremišljen korak, potem ne vem, kaj vse ga še lahko zadene.« Ureditev šflortnega življenja v Srbiji. Poročali smo že, da je srbska vlada na predlog svojega prosvetnega ministra nanovo uredila športno udejstvovanje v Srbiji ter ga postavila pod državno nadzorstvo. Zaradi izvedbe tega načrta je srbska nogometna zveza razpustila 75 nogometnih klubov. Uredba o rekviziciji poslopij za potrebe srbske državne straže. Srbska vlada je na predlog svojega notranjega ministra izdala zakonsko uredbo o rekviziciji potrebnih poslopij za potrebe srbske državne straže. Belgrad je dobil novo moderno zdravstveno ustanovo. Belgrajska mestna občina je s svojimi sredstvi in prispevki belgrajskih gospodarskih krogov moderno uredila dosedanjo svojo ambulanto v Kneginje Perside ulici ter jo spremenila v najmodernejšo porodnišnico. Obnova Smedereva. Ob obletnici velike eksplozije v Smederevu, ki je porušila velik del mesta, je sprejel časnikarje izredni komisar za obnovo tega mesta, Dimitrij Ljotič, ter jim dal podatke o obnovi stnederevskega mesta. Iz njegove izjave je razvidno, da je žo precejšen del mesta obnovljen. Obnova se vrši pn izdelanih načrtih ter iz sredstev, ki jih io dala na razpolago srbska vlada, iz posojila smederevske občine ter prispevkov Srbskega in Nemškega Rdečega križa. - Dvajset let po smrti izumitelja telefona Med vsomi izumi, ki so dali svoj pečat preteklemu stoletju in pomagali do napredka v 20. stoletju, prav gotovo ni niti enega, ki hi tako vsestransko posegel v življenje posameznikov kakor prav telefon. Drugo iznajdbe so morda na znanstvenem polju, v prometu, v načinu vojskovanja, v tovarniški produkciji itd. povzročilo pravo revolucijo, toda telefon je bil iznajdba za koristi širokih slojev, v korist zasebnika. Danes si človek skoraj ne more misliti, kako bi mogel shajati brez telefona, saj je omogočil tako enostavno razgovarjanje na velike razdalje, omogočil, da so lahko ruzgovarjamo z neštetimi, ki so prav tako kakor mi priključeni na telefonsko oinrežjo. pa jo ves ogromni razvoj telofonskega omrežja, saj je umrl šele pred 20 loti t. avgusta 1022. Kako jo narasla mreža telefonskih zvez v 70 letih, nam najlepšo kaže primera o razvoju tele-ioiia v posameznih državah. V Evropi je bilo leta 1037. pa vseh državah zgrajeno že razsežno telefonsko omrežje. Največ telefonov je imela Nemčija, namreč 3,623.000, nato Anglija 3,018.000. Francija 1,552 000, Švedska 724.600, Italija 570.700, Danska 426.000. Okrog 400, 300 ali 200 tisoč telefonov je imela tudi večina drugih držav, najmanj pa so jih imele Romunija 87.300. Portugalska Najnovejši nemški bombnik-strmoglavec Pri najnovejšem podvigu nemške vojske, ki jo vrgla Angleže pred nekaj dnevi iz evropske celine, so sodelovala tudi nova strmoglavila letala >l)o 217<, ki so se, kakor žo drugod, tudi tu sijajno obnesla. Strmoglavec »Do 217« je izdelek Dornierjevih tovarn in je zgrajen po načrtu prof. dr. Dornierja. V nasprotju z drugimi strmoglave! ima posebno novost, ki se je sijajno obnesla in ki je doslej edinstvena pri vseh strmoglavcih. Ko strmoglavi »Do 217« iz velike višine navpično proli zemlji, dobiva letalo vedno večjo hitrost. Z velikansko naglico se približuje zemlji in za njega, kakor doslej za vse druge strmoglavce, jo najbolj nevarni trenotek tedaj, ko je treba obrniti letalo iz strmoglavega padanja v vodoraven let. Prav tu bi bilo treba zmanjšati skoraj 1000 km na uro dosegajočo hitrost padanja, a to z enostavnimi sredstvi ni mogoče. »Do 217» pa je dobil tnko pripravo. Ce ga gledamo, kako pada iz velike višine z vedno večjo hitrostjo tako. da kar vidimo, kako postaja večji od Jrenotka do tre-nolka, se na lepem skoraj prestrašimo. Na koncu repa so začno širiti nekakšnemu dežniku podobna naprava. Vedno večja postaja, kar zdi se nam, da visi celo letalo na tem, majhnemu padalu podobnem dežniku. Ta dežnik je seveda silna zračna zavora, ki zmanjšuje v znatni mori hitrost padajočega lelala prav tedaj, ko se mora zravnati iz strmoglavega padanja. Kakor hitro je letalo zravnano, se dežnik avtomatično zapre in zleze nazaj v rep letala. »Do 217» je dobil dežniku podobno zračno zavoro zato, ker se je izkazalo, da bi bilo prav, če bi bili tudi težji bombniki sposobni za strmoglave polete. Ker pa pri strmoglavljenju, odnosno pri zravnavanju iz strmoglavega poleta, nastopajo zaradi velikih hitrosti izredno močne sile, ki delu- jejo zlasti na krila lelala, je bilo nujno potrebno to hitrost zmanjšati. To so dosegli s tem dežnikom, ki je sestavljen kakor pahljača, ki se razširi, kadar je treba in avtomatično in skoraj v trenotku zopet zloži. Velikost te zračne zavore je preračunana tako, da zmanjša hitrost strnioglavca v toliko, du lahko brez nevarnosti začne prehajati v vodoravni let. Zračna zavora ob navadnem poletu lelala niti najmanj ne moti in je tudi ni videti. Poleg tega je zgrajena tako, da se po potrebi z lahkoto odklopi pred poletom iz repa v vseh primerih, kadar letalo na poletu ne bo strmoglavilo. Dalje je mogoče, da ielalo med poletom to zavoro tudi odvrže, kar pride v poštev tedaj, če bi bilo letalo poškodovano. No glede na to ima »Do 217c še vse polno drugih novosti. Podoben je svojim predhodnikom »Do 215« in »Do 17c. V primeri z »Do 215« je videti nekoliko bolj čokat, kar je razumljivo, saj je bolj trdno grajen, ker je tudi strmoglavec. Zanimivo je, da »Do 217« lahko nese več ko še enkrat toliko bomb kot njegovi predhodniki in da jih tudi poseka po akcijskem radiju, ki je prav tako več ko še enkrat večji. Z zgraditvijo zračne zavore v repu je seveda rep nekoliko večji in zato tudi nudi več upora. Izguba je bila izenačena s preureditvijo celotnega trupa tako, da zračni upor »Do 217« ne presega zračnega upora »Do 215«. Dalje je »Do 217« urejen tudi tako, da lahko nosi s seboj torpede in mine. Ob posebnih nnlogah mu lahko na desnem in levem krilu spodaj pritrdijo torpede, velike bombe, mino ali pa tudi dodatne lanke z bencinom. Bombnik ima dva motorja BMW 801 po 1600 konjskih sil. Oborožen je z lahkimi in težkimi strojnicami in z več topovi. Poleg tega je na najvažnejših mestih oklopljen. Križanka št. 49 1 2 3 4 5 0 1 8 9 10 li 12 13 14 15 10 17 iti 19 20 21 22 23 24 25 31 26 27 28 29 30 32 33 34 35 36 37 38 -10 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 Danes je razpredeno telefonsko omrežje po vseh kontinentih sveta in vsi se ga poslužujejo. Kdo bi mogel misliti, da je ta izum kljub temu star šelo sedemdeset let. Pred 70 leti je sestavil v Ameriki tja priseljeni Anglež Aleksander Gra-ham Bell prvi telefon. Ta možakar je bil komaj 25 let star, žo vseučiliški profesor v Bostonu in je na svelovni razstavi v Filadelfiji razstavil prvi telefon. Z njim je zbudil velikansko pozornost. Glavna Bellova zasluga je pač ta, da je prvi sestavil slušalko, ki je prenašala človeški govor ne-popačen. Značilno za čudovito enostavnost te slušalke je pač to, da jo telefonska slušalka še danes grajena v glavnem po Bellovih zamislih. Takoimenovani mikrofon z ogljem sla iznajdla Hughes in Edison nekaj let kasneje, vendar je Bellov telefon ves svet takoj sprejel in v nekaj letih so že začeli graditi telefonske zveze po vsem svelu. Že leto po iznajdbi je bila prvič izrečena misel, povezali posamezne telefone med seboj s centralami, tako da bi vsak, ki ima telefon, lahko govoril z vsakim drugim, ki ima tudi telefon. Ta misel se je hitro uresničila in v Evropi so postavili prvi evropski telefonski centrali v Miihl-hausenu na Elsaškom in v Budimpešti in sicer leta 18881. Tudi misel avtomatičnih telefonskih central je bila izrečena že leta 1870. Praktično pa je začela delovati prva avtomatska telefonska centrala deset let kasneje kakor prva centrala sploh, namreč leta 1801. v Združenih državah v mestu La Porte v zvezni državi Indiani. V Evropi so začeli gradili prve avtomatsko telefonske centrale šele v sedanjem stoletju. Prva je bila Nemčija leta 1008., druga Anglija leta 1912. Grahom Bell je potem, ko je izumil telefon, posvetil svoje darovo drugim vprašanjem. Doživel Jabolčna kuha Ce hočemo imeti pruvilno jabolčno kuho, moramo imeti enaka dela kislih in sladkih jabolk. Jabolka operemo, razrežemo, jih otre-bimo gnilobe in pecljev in jih damo brez vode v lonec; med mešanjem jih skuhamo, dokler ne razpadejo. Nato jih stresemo na sito, da odteče sok. Sok skuhamo na hudem ognju, da se zgosti. Sladkorja vzamemo na 1 kg jabolk 129 gramov. Ko je sok že zelo gost, ga damo še vročega v majhne lončke, in ko se shladi, lončke zavežemo. Kar ostane od jabolk, premešamo in skuhamo mezgo. j> Jabolčna jed Lepa, enako debela jabolka olupiš in otre-biš in jih daš — cela ali razrezana — v posodo za peko, ki je namazana s presnim maslom Na vrh poliješ malo belega vina ali sok citrnne in malo vode. To dušiš v pečici 20 do 30 mmut Na mizo daš, ko je jed še vroča. Polenta iz jabolk je primerna za otroke in osebe ' šibkim želodcem. Pripravimo jo na sledeči način: žlico smetane, ki jo dobro osladimo, zme-amo z žlico limonovega soka. Temu dodamo žlico kuhanih ovsenih kosiničev ter 130 gr nastrganih jal>olk Vse dobro zmešamo in pustimo za eno uro počivati. Ta polenta zadostuje za eno osebo. Če jo naredimo za več oseh, razmnožimo vsako snov sorazmerno z osebami. Jabolka, za otroke do dveh let. Zribamo jabolko stisnemo skozi čisto platno. Soku dodamo potrebnega sladkorja. Tak sok lahko damo že šestmesečnemu otroku. Ali veš ? Vrvi za razobešanje perila opereš tako, da jih oviješ okoli kake deske in jih obribaš s krtačo in milnico. Posušena maža za čevlje bo spet uporabna, če kaneš vanjo kapljico mleka. Brez ledu se jedila ohladijo s pomočjo cvetličnega lončka. Lonček daš za nekaj časa v mrzlo vodo, ga povezneš na tisto jed in vse skupaj daš na prepih. Ob mlačvi Ko je šel v nedeljo stari Lovran od maše, .je stopil proti njivam in ogledoval svoje polje. Stopil je tudi h kozolcu in potipal, če je pšenica že dovolj suha za mlačev. »Da, da,« si je mislil, »k Veliki maši je treba mlatiti, drugače se pšenica osipa in gre v škodo. Vrabci imajo itak dovolj krme. Kur jutri bo moral Matej vpreči konja in zvoziti pšenico na skedenj, da se pripravi za mlačev.« Stopil je še do gozda, kier je ogledoval smreke. Svinjak bo moral dobiti novo streho, saj pri hudem deževju že zamaka. Kar nekaj jih bo posekal, Matej jih bo pa otesal. O, ko ie bil on mlajši, je še tudi tesal, saj je ves les za hišo sam pripravil. Zdaj ga pa tarejo stara leta in naduha mu ne da, da bi se preveč trudil. Na noti domov je srečal Pečarja, ki se je tudi vračal s polja. »Se ti ne zdi, da bo treba mlatiti?« ga je ogovoril. Vsako zrno je dar božji in škoda ga je, da bi padalo na tla. Tudi jaz sem mislil na to, da bi kar omlatili.« je odgovoril Pečar. »Se spominjaš, kako je pred leti padel voz na Jakopiča, pa revež le ni umrl. Dobro bi bilo, če bi šla malo k njemu. Revež je privezan na posteljo,« je rekel Lovran. Ker sta bila že blizu Jakopičeve hiše, sta stopila v vežo, da pobarala, kako je kaj z očetom. Mlada je stala pri ognjišču in pripravljala kosilo. »K očetu sva malo prišla,« je pozdravil Ix)vran. »Saj vas bo vesel. Sam je vedno, kadar je lep dan, ga zanesemo na sonce, pa joka, ker ne more vstati. Ne more na svoje njive, ne v gozd, ne na travnik. Kur hudo mi je, ko ga vidim tako priklenjenega, saj je za njega polje vse bogastvo,« je odgovorila žena in ju odvedla v hišo. Napol je sedel v postelji. Kaj sedel, saj je bil brez nog. Ko mu je takrat padel voz Vodoravno: 1. Fergusonova detektivska povest, 7. del morskega gibanja, 12. Sar-denkova pesniška zbirka, 16. prvi slovanski vladar, 20. prvi Kristusov apostol, 21. tuje žensko ime, 22. jesenski poljski pridelek, 23. priimek starorim. zgodovinarja, 24. egipt. božanstvo, 23. Odisejev rodni otok, 26. upanje, 27. bivši madž. politik, 28. žival, nevarna bolezen, 29. celota, matematični izraz, 31. ženščina, gorenjski vrh, 33. semenišče, vzgajališče (tujka), '35. zemlja Krištofa Kolumba, 38. mlada domača žival, 40. zasova, majhen zapah, 43. obsavski industrijski kraj, 44. kraj, po katerem ima sv. Peter (31. I.) priimek, 45. verska sekta, razcepitev, 46. samo-stalni nedoločni zaimek, 47. napad (tuja beseda), 48. žival, tibetanski duhovnik, 49. glavno mesto Kube, 50. vijuga, ovinkasta cesta. Navpično: 1. polžasta črta (tujka), 2. del lesene ograje, 3. vedenje, napis (tujka), 4. zvesta domača žival, 5. starogrška mitološka niaščevalka, 6. oče (belokranjsko, narobe), 7. mogočno okrasno drevo, 8. geometrijski izraz, podoba, 9. žensko ime, trta, 10. čudežna izraelska jed, 11, povest Pavline Pa jkove, 12. urejenost, odlikovanje, vrsta, 13. del obleke, pas, 14. skrajšano moško ime, 15. vetrnica, cvetlica na noge, mu jih je zmečkal in v bolnišnici so menili, da je najbolje, da mu jih od režejo. Rumen je bil v obraz, gube so mu bile zasekane globoko, v očeh pa si videl vso njegovo žalost. Ne more hoditi, ob noge je, in če bi moral živeti še sto let, se nikdar ne bi privadil postelje. »Bog daj srečo,« sta pozdravila oba. »Bog daj,« je žalostno odgovoril. »Srečo samo jaz vama lahko želim, saj mene spremlja nesreča. Glejta, bila sta pri maši, zdaj sta gotovo prišla s polja, jaz pa ne morem. Saj nihče, kdor tega ne poskusi, ne ve, kako je kmetu hudo, ko ne more videti ne polja ne gozda. Včasih, ko sem sam, se jokam kot dete, a kaj, ko vse to nič ne pomaga.« Okrog usten mu je zaigral grenak nasmeh, ki ni bil smeh, saj so brazde okrog ust dobile trdo zarezo in čutil si, kako zelo mu je hudo. Tako hudo, kot more biti le kmetu. »Bo;* je odpustljiv in ti bo štel v dobro vse tvoje trpljenje in tvojo veliko žrtev. Le z vero v njega moraš prenašati vse,« ga je tolažil Pečar. »Saj jiostrežbo imaš dobro, nihče te ne zaničuje in vsi hodijo krog tebe. Poglej Vračarja, ki mu nihče ne postreže in je še bolj zapuščen kot ti.« »Da, Vračar, kdo bi si mislil, da bova tako skupaj delila usodo, kot sva jo takrat, ko sva pasla krave, ko sva si delila še kos kruha. Če ne bi bil na postelji, bi šel k njemu, da bi obujal z njim stare spomine. Pa ne morem.« V očeh si zaznal, kako žalostno je bilo vse to, kako zelo je trpel v duši, pa ni mogel na dan z besedami. Ni besed, s katerimi bi star kmet mogel orisati svojo notranjo bol. s katerimi bi mogel dokazati, kako veliko je njegovo notranje trpljenje. Ker kmet je vajen trpeti, prenašati vse in bolečine nosi v srcu; svetu jih ne pokaže. še malo so se pogovorili o tem in onem, kakšna je bila letina, kako je obrodila pšenica. kot zadnja Bolgarija 21.800. Če upoštevamo število pogovorov na lelo, vidimo, da je bila na prvem mestu tudi Nemčija z 2658 milijoni pogovorov. Približno vzporedno gredo številke pogovorov v drugih državah. Vprašanje zase pa je gostota telefonov glede na število prebivalstva. Največ telefonov na 100 prebivalcev je imela Švedska, namreč 11.6, nato Danska z 11.4, Švica z 10.3, nakar pride Norveška s 7.7, nato Anglija s 6.4, Nemčija s 5.4 in nato druge države. Že te številke so znatno, neprimerno večji razvoj pa je bil dosežen v Ameriki, kjer so žo leta 1930 tako v Združenih državah kakor tudi v Kanadi premogli po 20 telefonov na 100 prebivalcev. Nasprotno pa jo bila na vsem svetu v največjem zaostanku gledo telefonov Sovjetska Rusija, (tujka), 16. poslanec, glasnik, pot, 17. pomembno južnoevropsko gorstvo, 18. najnavadnejše žitno Iiranivo, 19. brisača, kuhinjska potrebščina, 29. severno moško ime, 30. najmanjši del snovi, 32. rusko črnomorsko pristanišče, 34. severno moško ime, 36. bajeslovje, hajka (tujka), 37. močviren kraj, poganjek, 39. slovenski pisatelj (Brainliovci), 41. Ganglova naturalistična drama, 42. španski narodni junak. Rešitev križanke št. 48 Vodoravno: 1. ognjišče, 9 bor, 12. krt, 15. Apolo, 20. Tirole, 21. Rjavina, 22. Ahab, 23. ol, 24. obad, 25. inteligenca, 26. Hume, 27. Kovor, 30. Rabadan, 32. tat, 33. svod, 35. iva, 37 .ave, 39. guba, 42. peka, 45. prase. 46. menza, 47. podoba, 48. Bari, 49. Aleš, 50. ena, 51. Alan, 52. glej spodaj! Navpično: 1. otok, 2. gib, 3. nrav, 4. jod, 5. Ilir, 6. šen, 7. črta, 8. glej spodaj, 9. bala, 10. Ovid, 11. Riga, 12. Knč. 13. Rant, 14. taca, 15. ahat, 16. pah, 17. obuvalo. 18. Lom, 19. glej spodaj, 28. oven, 29. oaza, 30. repa, 31. nebo, 33. erab, 34. osel, 35. ime, 36. Ana, 38. val, 39. gon, 40. bok, 41. Abo, 42. pav, 43. kan, 44. ara, 45. Pij. 1-8, 8- 52, 52 — 53, 53-19' Og n j išie je Bu-dakovo najboljše delo! kdo je prodal kakšno njivo, kdo dokupil. Zazvonilo je poldne in vsi trije so se pokrižali in molili »Ave Marijo«. Poslovila sta se Pečar in Lovran ter odšla domov h kosilu. Drugo jutro jc zapregel Matej konja v lojtrski voz.^ S seboj je vzel malega hlapca, da bosta lepše naložila pšenico. Hlapec je metal snop za snojiom na voz, Matej pa je snopje skladal, da bo voz višji in lepše naložen. Tako sta vozila skoraj vse dan, kup na skednju pa se je večal. Prav do vrha je segal, in hlapec se je dušil, ko je metal snopje v kot ter mašil vsako luknjo. Drugo jutro so pomedli skedenj in pripravili cepce. Matej je pregledal jerme-nje, da ne hi med inlačvijo odletel cep komu na glavo. Potem je stopil še k sosedu poprosit, če bi France prišel mlatit. Vedel je, da mu ne bo odklonil, saj so vedno delali tako, da so pomagali drug drugemu. Prišel je France in z njim še Jože. V štiri cepci lepše jiojejo. Ko stojite sredi vasi in prisluškujete cepcem, ki pojejo v skednjih, sc vam zdi, ko da udarjajo vsi v eno. kot bi imeli skritega dirigenta, ki jim daje takt. Pika, poka, pika, poka... »H kosilu!« se jc zaslišal klic z dvorišča. Roza je klicala mlatiče, saj štruklji so dobri le, dokler so vroči. Kakšen tek pa imajo mla-tiči, ko ves božji dan dvigajo cepce, rahljajo slamo in vežejo otepe! »Ko bomo omlatili pri vas, pa prideta vidva k meni, Matej,« je dejal sosedov France. »Veš, da si sosedi vedno pomagamo. Vsako leto je bilo tako. Vem, tla imaš letos več dela, ko ni Tilna, pa nekako bo že šlo.« »še ko je bil tvoj rajnki oče živ, smo delali tako, pa bomo zdaj tudi. Spominjam se, ko sva šo kot mlada sedela pred čebelnjakom in sva se pričkala, kdo bo prej mlatil. No, pa sva.se zmenila, da vsako leto ederi. Tako je ostalo to v stari navadi in kar pomnim, smo se kur vrstili,« je pripomnil stari Lovran. __>Sc šc spominjam, ko so bili živi, malo Tole bo te dni zmeraj bolj potrebno Zvesti družabnik šivanja: naprstnik Medtem ko se nešteto pridnih prstov trudi, da bi uresničili sanje stvariteljev mode, in ko šivanka neumorno poteza nitko skozi blago in svilo, pa ima pri tem še nekdo svojo besedo, ki brez njega krojač in šivil ja niti ne bi mogla delati — in to je: naprstnik. Gorje če pade pod mizo! Kar koj vse zastane, mahoma se vse ozre pod mizo, urezano blago zdrkne z naročja, in mali, izgubljeni naprstnik postane središče delavnice, dokler ni srečno najden za mizino nogo in z vzdihom olajšanja nataknjen na prst. Odkod je naprstnik? V 17. stoletju se je neki amsterdamski zlatar z imenom Nikolaj van Benschooten zagledal v lepo dekle, ki je postala njegova nevesta. Kolikokrat ji je poljubljal njene prste, ki se ie vanje pri šivanju večkrat do krvi zbodla! Neprestano je mislil na to, kako bi svojo iz-voljenko obvaroval spričo bolestnega zhadanja z iglo. Posledica njegovega razmišljanja je bil prvi naprstnik, ki ga je zlatar naredil svoji bodoči ženi iz suhega zlata. Tako nam pove zgodba. V resnici pa je bil naprstnik nemara znan ženskam že v pred-zgodovinskih časih, saj so tudi naše varovalne igle — zaponke — prav take, kakršne so imele naše prababice že v bronasti dobi. Dognano je, da so bucike izdelovali v Niirn-bergu že 1. 1365 in tudi prvi zgodovinski podatki o naprstniku nas povedejo v to mesto. Dne 23. novembra 1640 so niirnberške izdelovalce naprstnikov, ki so tvorili dotlej svobodno obrt, pridelili obrti kovačev — iz medenine. Kdor je hotel doseči pravice mojstra, je moral narediti prej razen dveh ducatov a vb v velikosti tolarja, tudi dva ducata pokrivačev za r.a first za svilene vezilje, z majhnimi, okroglimi uknjicami, in še po ducat nemških in laških naprstnikov, iz česar sklepamo, da so imeli takrat tudi že v Italiji naprstnike. Brez dvoma se je tudi naprstnik prilagodil modernemu načinu izdelovanja, a njegova temeljna oblika je ostala ista. Zvesto in nespremenljivo služi šivanki, ki pa spet uresničuje načrte modnih risarjev in risark. Sadje v steklenicah - brez sladkorja Bolj in bolj se uvaja navada, da dajemo sadje brez sladkorja v steklenice. Jjteklonice moraš prej dobro osnažiti in jih povezniti, da se dobro osušijo. Brusnice: Izberi jih in operi. V lastnem soku naj se kuhajo 5 minut. Še vroče daš v osnažene, prežveplane steklenice, ki jih zamašiš in zapečatiš. Ko jemlješ brusnice pozimi ven, jih takrat sproti osladkaj. f aradižnikova mezga: Paradižnike operemo, razrežemo, jih skuhamo do mehkega in pretlačimo skozi sito. To goščo kuhamo še kakih 10 minut in jo še vročo damo v osnažene, segrete steklenice. Slednjič daš na vrh malo olja in zavezeš s celofanom. pred smrtjo so mi dejali: ne pričkaj se nikdar s sosedi, ker sosed je prvi, ki ti nudi pomoč. Jaz pa se njihovih besed držim in svete so mi, kot mi je sveta zemlja, ki so mi jo pustili,« je odgovoril France. Do večera so omlatili dobršen kup. Drugo jutro pa so nadaljevali. Zvečer so že lahko zgrabili pšenico v kot, pomedli skedenj, zmetali so otepe na »petra«. Veste, kje so »jjetra«? To je nad skednjem, tja spravljajo slamo in otavo, ki ju potem oboje skupaj pozimi na-> režejo na slamoreznici za krmo konjem. Ko se pšenica čisti, mora biti vse na skednju pospravljeno. Drdral je »pajke!j« in njegova pesem je bila kot pesem mlina. Kadilo se je okrog, prah je silil v nosnice, a vse se potrpi za svoj kruh in za pridelek, ki je bil s tolikim trudom pridelan. Lovranova mati so vsako leto prišli rešetat pšenico. Kot bi prsti božali drobno zrnje, se je zdelo, ko so brodili po rešetu in pobirali smeti z vrha. V kotu so se vreče, polne in čiste pšenice, množile. Najlepša je bila določena za posevek, drugo so pa v vrečah znosili v velike skrinje v kašči. Tako je pšenica počivala v skrinji, po malem pa so jo mati nadevali v vrečice in vnuk jo je vozil v mlin. Tam so bile skrinje, pripravljene za ajdo, polne so bile ječmena, rž pa bo šele prišla. Če stopiš v kaščo, ti zadiši nasproti prijeten vonj, ki ne veš odkod prihaja. Samo kmet pozna ta vonjf to je duh žita, kruha, njegovega bogastva. Kako ponosen je kmet, ko v jeseni, ko je vse polje dalo svoje sadove, ko je pospravljeno do zadnjega sadeža, stopa po kašči iu vonja svoj blagor. Vsako zrno nosi v sebi kapljo znoja, del kmetove moče, trenutek njegovega življenja. Ve, da je to vse njegovo, da so bile njegove roke tiste, ki so prinesle ta blagor v kasčo, ki so napolnile skrinje. In če si kmet, ne pozabiš na zemljo, tudi če živiš v palači, ker zemlja je hvaležna tistemu, ki se je spomin jH. Spoštuj jo in daruj ji ljubezen, ki jo zasluži, saj ti jo bo stotero vračala! ŠPORT Italijanski atleti so odpotovali v Ziiržch Italijanski alleti, ki so se marljivo pripravljali v Schiu, so odpotovali v Ziirich, kjer se bo vršil danes mednarodni lahkoatletski dvoboj med Švicarji in Italijani. Ta dvoboj bo ena najzanimivejših atletskih prireditev letošnjega leta, zakaj oboje predstavništev je približno enako močnih. Bo to elitna prireditev, na katerih bo padlo nekaj znamk mednarodne vrednosti. Največ pozornosti med gledalci v stadionu Ztiricha bo vzbujal vsekakor Mario Lanzi, ki bo tekel na 400 m. Doslej je pretekel to progo v 47.3 sek. Tudi v skoku v višino in v metanju diska lahko napovemo vnaprej, da ne bo boljših od Campagnerja in od Consolinija ter Tosija. Campagner vodi med skakači z 1.98 m, Consolini pa med metalci diska z znamko čez 50 m. V ostalih panogah današnjega sporeda v Zll-richu bodo tekme v glavnem odprte. Odločalo bo boljše razpoloženje in po vrhu še sreča, ki igra svojo vlogo tudi v lahki atletiki. O zmogljivosti italijanske državne reprezentance imajo naši či-tatelji že dovolj podatkov; o tem smo poročali ob priliki državnega atletskega prvenstva. Ničesar pa nismo čitali letos o švicarskih atletih in bo radi tega prav zanimivo zvedeti, česa so zmožni možje in fantje, katere poznamo »lasti kot vnete alpiniste in zimske športnike. Oh javljamo startno listo Švicarjev in njihove letošnje uspehe, številko v oklepajih pomenijo leto starosti. 100 m: Ilaenni (28 let star) in Studer (31 let) oba 10.8 sek., 200 m: Ilaenni 21.7 sek., Harry (20 let) 22.6 sek., 400 m: Walser (22 let) 49.8 sek., KUnzli (20 let) 50 sek., 800 m:'Merkt (21 let) 1:53.6 min., Volkmer (19 let) 1:53.7 min., 1500 m: Thommen (27 let) 3:59.7 min., De-straz (24 let) 4:05.4 min., 5000 m: Thommen O. (28 let) 15:32.9 min., Utiger (32 let) 15:35.5 min., disk: Metzger (24 let) in Hirsch (23) 42.52 m in 39.48 m, kladivo: Niinenberger (44 let) in Steffen (36 let) 44.90 m in 45.17 m, kopje: Neumann (31 let) in Naederer (27 let) 66.13 m in 62.43 m, višina: Blaser (26 let) in Wivy (25 let) oba 1.80 m, daljina: Studer (31 let) in Morgenthaler (26 let) 7.20 m in 7.13 m, skok s palico: Scheurer (26 let) in Geisinger (32 let) 3.85 in 3.80 m, 110 m z zaprekami: Amet (23 let) in Kunz (25 let) 14.5 in 15.1 sek., 400 m z zaprekami: BUhler (26 let) in Chri-sten (27 let) 55.2 in 55. 7 sek., štafeta 4 krat 100 m: Ilaenni, Studer, IIarry in Amet. O izidu današnjega mednarodnega atletskega tekmovanja v Zilrichu bomo poročali začetkom prihodnjega ledna. Švicarski rezultati, katere smo navedli zgoraj, so za deželo, ki slovi po izvrstnih zimskih športnikih in alpinistih, več kot dobri. V smučanju, drsanju, hokeju na ledu in v telovadbi na orodiu spadajo Švicarji med najboljše na svetu, v lahki atletiki pa bi jih lahko uvrstili med boljšo polovico srednjega razreda. šport v kratkem Iz CMja poročajo, da so imeli v gosteh nogometaše iz Trbovelj. Igrali so proti nameščencem Westenove tovarne in dosegli remis 2:2. Gledalci so bili z igro rudarjev zadovoljni in pravijo, da so videli dober nogomet. O Miloslaviču čitamo, da se je rnzvil v najhitrejšega hrvatskega plavalca crawla. Na vseh progah od 100 do 1500 m je brez konkurence. Na tekmi s Slovaki je dosegel iri zmage z naslednjimi časi: 100 m prosto 1:02.5. 400 m prosto: 5:13.2, I »00 m prosto: 21:33.3. V vvaterpolu sta se pomerili predstavništvi Dubrovnika in Bratislave. Zmagali so Dubrovčani z razliko 4:3. Kulturno delo J A L E N PLESTENjAK KRIVEC KU N STE L) B E L I Č I Č ŠALI T O M A Ž I Č LEVSTIK TRDINA ild. DANTE FOOAZARO NI CODEMI M I L A N E S I P E R R I itd. K N I T L F E D E R E R HANDEL-MAZZETI O. L E FORT PUŠKIN O O G O L ] L J E S K O V LAGERIOF ZAOORČIKOV Š E N O A S E K U L I Č NEMCOVA B A A R JACKLONDON CURWO OD O R E Y TIMMERMANS BORDEAUX O I O N O T ^omu DVE IZBRANI KNJIGI če naročite najlepšo družinsko zbirko knjig II. letnik „Slovenčeve knjižnice" 36 LEPIH ROMANOV in povesti iz domače in tuje književnosti. Vsak mesec tri knjige. Vsaka knj'iga za naročnike le 6 lir. Plačujete lahko mesečno. — Knjige bodo začele izhajati s 1. oktobrom. Prva knjiga bo »Sam", I. del velike trilogije »Bobri", delo priljubljenega našega pisatelja JANEŠAJALENA Zbirko lahko naročile kar z dopisnico na naslov: .Slovenčeva knjižnica", Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6. Dolgin - Debeluh - Ostrogled Risbe: ROM — Besedilo po K. J. ERBENU 91. ONI, KI JE rOTEGNTL MEČ, ZAMAHNE Z NJIM. 92. Gradjanski, nogometni prvak Hrvatske, je igral dve tekmi z Venusora iz Bukarešte. O prvi smo že poročali, v drugi pa so odpravili Hrvati svoje goste z visoko razliko 7:1. V madridski prestolnici bodo gledali danes ženski teniški dvolx»j med Italijankami in Madžarkami. Igrale bodo za srednjeevropski pokal. Arnu Anderssonu, slovitemu švedskemu tekaču na 1500 m ni dano, da bi pritekel v cilj kot prvi. Doslej je tekel v senci Gunderja Ilaegga in ljudje so vedeli vnaprej, da bo le drugi. Sedaj pa, ko je Ilaegg spel na dopustu, je bil Ake Spangert, ki jo Anderesonu pokvaril veselje, da bi bil vsaj enkrat prvi. 15.000 gledalcev je opazovalo v Stockholmu tekaški dvoboj med Spangertom in Anderssonom. »Večni drugi« je bil spet Andersson s časom 3:5t,4 min, pred njim pa je zmagal Spangert s časom 3:50,6. Svetovni rekord na tej progi (1500 m) je postavil nedavno Gttnder Ilaegg z znamko 3:45,8 min. Najboljša švicarska atletinja je Bollinger-jeva, ki je odnesla na državnem prvenstvu v Ziirichu kar tri prva mesta. V suvanju krogle PO GRADU IN OKOLI GRADA VSE ZA-2IVI V NOVEM ŽIVLJENJU: ONI, KI SE JE BIL SPOTAKNIL NA PRAGU, PADE NA NOS. je postavila nov švicarski rekord (11.77 m), prva pa je bila tudi v skoku v višino in v pe-teroboju. MALI OGLASI V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanlskib oglasih (e beseda po L 1.—, pri vseb ostalih malib oglasih pa je beseda po fc 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase |e treba plačati tako) pri naročilu. B Sliižbcl Kicjo: Brivski pomočnik iSče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »VeBten« št. 4668. (a Iščem mesto asistentke k zdravniku, v lekarno, pisarno ali kar koli, da se preživim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pomoči potrebna« 4679. (a Kuharica želi nastopiti službo takoj k starejšemu gospodu ali zakoncema. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4687. (a | smžte 1 Dobe: Kuharico pridno, pošteno, za vsa hišna dela, išče manjša družina. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4675. (b 4 članska družina išče pridno dekle, zmožno nekaj kuhe. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Spretna« št. 4674, (b Učenko ter modistinjo prvovrstno, sprejme salon »Julčl« Klobčič, Resljeva cesta 8. (b Kleparskega, kotlarskega pomočnika — sprejmem. J. Otorepec, Za gradom 9. (b Samostojno kuharico kt je vešča vseh gospodinjskih poslov. Iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4693. (b Služkinjo pošteno, veščo za kuhinjska tn domača dela, Išče za stalno 3 članska rodbina. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4698. Ab Mlajšo postrežnico za 3 krat tedonsko, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4678. (b Hišnico iščemo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vajena zemlje« št. 4696. (č Mlado postrežnico za dopoldanske ure rabim takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4706. b iKiigUmcj Krojaške odpadke volnene ln bombažne, pletlljske ln Šiviljske od-rezke, kakor vse tekstilne odpadka, kupuje Gerk-man. Hrenova ulica 8. k Smrekovo fireslo lepo, zdravo, suho tn Ježlce — kupi vsako količino usnjarnB 3 Lavrlč. St. Vid pri SUčnl . Ljubljana. Kupimo stare blciklje, pohištvo, klavir, šivalni stroj, gramofon. »Merkur«, Miklošičeva cesta 20. k Starinske predmete slike, pohištvo, novce, ure In knjige, kupim. Ponudbe »Emona«, na upravo »Slovenca« št. 4703. k izrabite priliko prinesite vse vrste stare vreče, krojaške In Šiviljske odrezke ter vse stare cunje, ki vara najvišje plača: Grebene Alojzij, Sv. Petra cesta 33, telefon 34-26. k Prodamo Kupimo snažno dobro ohranjeno raznovrstno pohištvo ln otroške posteljice, vozičke, modroce, zložljive postelje ter druge uporabne predmete. Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. (k Gramofon in plošče dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje ln plača najvišje dnevne cene »Everest«, Prešernova ul. 44. (k iPEimrj Vse denarne in trgovske posle Izvršim nttro In točno Obrnit« se na: Rudolf Zore, Gledališka ul. 12 Telefon 88-10 Ugodna prilika! Proda se lahki voz na peresih (zapravljlvček) z dvojnimi sedeži ln za par konj kompletna moderna oprema (engllššlre). Vse dobro ohranjeno. Ogled: Koblarjeva 7. Gospodinje pozor! Meso bo ostalo 14 dni sveže, Burovo maslo mesec dni, jajca več mesecev Itd., če si nabavite najnovejši hladilnik pri »Everest«, Prešernova 44. Oglejte si ga neobvezno. Rabljene hladilne omarice vzamemo v protlračun. (1 Kozo mlekarico prodam. - Lepi pot št. 19 — Ml rje. j Pianino dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4666. (1 LEICO III- C z raznim priborom, Foco-mat tovarniško novo — AGFA karat s torbo proda: »Interpromet«, Ulica 3. maja St. 10. (1 (Jddalo: Opremljeno sobo Bončno, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4680. (s j&tcio: Uradnica s svojo posteljnino, Išče v sredini mesta čisto In udobno sobo. Funudbe na upravo »Slovenca« pod »Cista in mirna« št. 4608. „SAPOFOL Saponi liqul(ll - dntersivi • solnm-pn liqul'1i od in polvfre - pnrnffina -inletica - papamento nntieluato La Saponatta alntetlca In fogll SintetlCno milo v lističih Tekofln mila — šnmpon teKoč! tn v prahu — sintetični paiaf Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4648. (1 2 stenski uri prodam Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4694. (1 Generator (na oglje) prodam z vse-na oglje — prodam z vsemi pripadajočimi deli. Pripraven je posebno za FORD, tlpo A. Ogled v garaži »Metropol« (prej »Lojze«), Miklošičeva 38. (f Lepa samska soba iz trdega lesa, s kavčem za dve osebi, naprodaj za 3800 lir. Eventu-elno Je naprodaj kavč posebej. Mehanična delavnica ftuSterStč, Tyrševa c. 13 - Blelwetsova - Figo-vec, levo dvorišče. š Naročajte in širite »Slovenca« 1 Pozor stavbeniki in hišni posestniki! Dobavljam, polagam in stružim stare p a r k e t e. Josip Brleč Kolodvorska 28, Ljubljana Filatelija Filatelisti! Najugodnejši nakup vseh znamk, predvsem bivših jugoslovanskih, ruskih ln okupacijskih, filatelistlč-ne literature, vseh vrst »Jol« albumov, nudi fila-tellja Mladinske založbo, LJubljana, Stari trg 30. I W-lf3.i?ll Učenca za trgovino manufaktur-nega blaga v Ljubljani, sprejmem. Lastna oskrba. Tonudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanu-faktura 100« št. 4692. (v Frizersko vajenko pridno, pošteno, sprejme Popit Viktor, Cankarjevo nabrežje št. 3. (v Vajenca in Šiviljo za krznarsko obrt sprejme L. ROT, krznarstvo, Mestni trg 5. vlginka vračala iz Aci Castella, s košaro v roki. se je začutila tako utrujeno, da so se ji tresle no^e in se ji je zdelo, kot da bi bile iz svinca. Tedaj je podlegla skušnjavi in se je odpočila dve minuti na onih par gladkih komnih, razvrščenih v senci divjega figovega drevesa, ki je bilo poleg kapelice, pred vhodom v vas. Ni opazila, toda potem si je domislila, da je neki neznant^1, ki ie bil tudi on videti utrujen, ulx>žec, pred malo trenutki tam sedel in je pustil nn kamnih kaplje neke umazanije, ki se je zdela kot olje. Skratka, tudi ona se je ujela. Nelpzla je kolero in vrnila se je domov, ker ie bila pri koncu, rumena kot Mariji zaobljubljena sveča in ? črnimi kolobarji pod očmi. Tako da se je Mena, ki je bila sama doma, spustila v jok že pri pogledu nanjo in je Lia tekla nabirat sveto travo in slezove liste. Mena je drgetala kot list na veji, ko je pripravljala posteljo. Vendar ji je bolnica, sedeča na pručki in na smrt utrujena, z rumenim obrazom in s črnimi kolobarji povl očmi. neprestano ponavljalo: »Nič ni, ne straši se: Ko bom legla v posteljo, bo vse minilo«, in skušala je tudi ona pomagati, toda vsak trenutek ji je zmanjkovalo moči in je zopet sedla. »Sveta Devica!« je jecljala Mena. »Sveta Devica! In možje so na morju!« Lia si je dajala duška z jokom. Medtem ko se je gospodar Tone s svojimi nečaki vračal domov in je videl vrata priprta ter luč izza oknic. si je stavil roke v lase. Maruzza je bila že legla, s takimi očmi, ki so bile videti v tisti temi in ob tisti uri prazne, kot da bi jih izombaža s svetim oljem, ki ga je bila kupila o Veliki noči. Dejala je tudi, naj puste goreti svečo, kot takrat, ko je umiral gospodar Tone. ki jih je hotel videti pred posteljo, da bi se nasitiL gledati jih, enega za drugim, z razprtimi očmi, ki niso več videle. Lia je tako plukaln, da je trgalo srce. Vsi ostali, beli koj krpe, so si gledali v obraz, kakor da bi drug drugega prosili pomoči. Tiščali so si prsa, da bi ne izbruhnili v jok pred umirajočo, ki, četudi ni več videla, se je kl jub temu tega dobro zavedala in umirajoči ji je bilo žal. da pušča one ubožce tako obupone.(Klicalo jih je po imenu enega za drugim, s hripavim glasom Motela je dvisrniti roko. ki je ni mogla več premakniti, da bi jih blagoslovila, kot- da bi jim zapuščala zaklad. »Tone!« je ponavljala z glasom, ki ga že ni bilo več čuti. »Tone! Tebi, ki si najstarejši, prepuščam te sirotice!« In ko so jo slišali tako govoriti, medtem ko je bila še pri življenju, se vsi ostali niso mogli vzdržati, da ne bi izbruhnili v jok in ihtenje. Tako so prebili vso noč pred posteljico, kjer se Maruzza ni več gonila, dokler ni sveča pričelo pojemati in je tudi ona ugasnila. Zarja je prihajala skozi okno, bleda kot umrla, ki je imela obraz izmučen in oster kot nož ter črne ustnice. In vendar se Mena ni utrudila poljubljati jo na usta in ji govoriti, kokor da bi jo mogla čuti. Tone se je ^darjal po prsih in je ihtel: »O, mati! Zakaj ste umrli pred menoj? In hotel sem vas pustiti!« Alešu se ni več odmaknila izpred oči, njegova mati, z onimi belimi lasmi in z onim rumenim in kot nož ostrim obrazom, niti ko so se tudi njemu pobelili lasje. Ob pozni uri so prišli v naglici po Dolginko in nihče ni mislil, da bi napravil obisk umrli. Kajti vsakdo je mislil na svojo kožo in sam don Giammarin je ostal na pragu, ko je škropil sveto vodo s škropilom, držeč nabrano in dvignjeno kuto svetega Frančiška, — kot pravi menih sebičnež! — je pridigal lekarnar. On pa bi, če bi mu bili prinesli zdravniški zopis za neki lek, orlprl leknrno tudi ponoči, ker se ni bal kolere. Govoril je tudi, da je neumnost misliti, da bi kolero metali po cestah in za vrata. »To je znak, da on trosi kolero!« je podpihoval dan Giammarin. Zato so v vasi hoteli lekarnarja umoriti. Toda on se je pričel smejati kot kokoš, prav kot je to delal don Silvester in je govori!: »jaz. ki sem republikanec! Če bi bil uradnik, ali pa eden izmed tistih, ki so vladni podporni- ki, ne bi rekel!.. Toda Nevolje so ostali sami, pred ono prazno posteljico. Dolgo časa niso več odprli vrat, potem ko so skozi n je odnesli Dolginko. Sreča, da so imeli doma bob, drva in olje, kajti gospodar Tone je bil delal kot mravlja ob dobrem času, če ne, ki pomrli od gladu in nihče bi ne prišel pogledat, da li so mrtvi ali živi. Nato so si malo po malem pričeli stavljati črno ruto okoli vratu in iti ven na cesto, kot polži po nevihti, z bledim obrazom in še omoteni. Botre so od daleč iz-praševnle, kako se je prijetila nesreča, kajti botra Maruzza je bila ena izmed prvih, ki se ji je zgodila. Ko je šel mimo don Mihael ali kdo drugi izmed tistih, ki so jedli kraljev kruh in nosili čepico z obšitkom, so ga gledali z bleske-tajočimi očmi in so se tekli zapret v hišo. V vasi je bila velika praznota in po cestah ni bilo videti niti kokoši. Celo mojster Cirino ni dajal več znamenja življenja in je opustil zvonjenje opoldneva in avemarije, kajti tudi on je jedel občinski kruh. za onih dvanajst tarijev na mesec, ki so mu jih dajali kot občinskemu slugi in se je bal, da bi ga kot vladnega podrepnika umorili. Zdaj je bil don Mihael gospodar ceste, odkar so se Pizzuto, don Silvester in vsi ostali zarili v brloge kot zajci in edinole on se je sprehajal pred zaprtimi vrati Zuppidde. Skoda, da so ga videli samo Nevolje, ki zdaj niso imeli ničesar več izgubiti in so zato gledali, kdo hodi mimo, sedeči nepremično na pragu in s pod-bradkom nn roki. Da bi se zaman ne sprehajal, je don Mihael gledal sveto Agato, zdaj ko so bila vsa ostala vrata zaprta. Delal je to tudi, da bi pokazal onemu paglavcu Tonetu, da se on no boji nikogar na svetu. Za LUidsko tiskarna u Liubliani: Joži taarii IzdaiaUti: Inž. Joži Sodu Urednik: Viktor Cenlil