PRUviukSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini ^	.AA
Abb. postale I gruppo	L<eiia 4*UU 111'
Leto XXXVIII. Št. 25 (11.153)
TRST, sobota, 30. januarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
VAL ARETACIJ PO OSVOBODITVI AMERIŠKEGA GENERALA DOZIERA IZ <JEČE» V PADOVI
V	Venetu je policija prijela 17 domnevnih pripadnikov rdečih brigad in odkrila devet skrivališč teroristov
V	Codroipu aretirali četverico Di Lenardovih sovaščanov - Tiskovna konferenca Doziera
VERONA, PADOVA, VICENZA — Medtem ko se je ameriški general James Lee Do/.ier včeraj popoldne v Vicenzi že predstavil pred časnikarji in televizijskimi kamerami za krajšo zahvalnico vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri njegovi osvoboditvi, se je po Tsem Venetu začel pravcati lov na ostale člane beneškega voda »Anna Maria Ludmann» rdečih brigad. V zadnjih 48 urah so agenti Digosa aretirali kar 17 domnevnih teroristov, še mnogi drugi pa naj bi bili lik pred tem, da padejo v razpredeno mrežo policijskih sil. Prav kričeče nasprotje med umirjenim nastopom Doziera in vnemo, s katero so se preiskovalci podali nad svoj vse bolj dosegljiv «plen», priča o izjemnem uspehu enote »usnjenih
čelad«, ki so predvčerajšnjim iztrgali ameriškega generala »paznikom« RB. Utrjuje sc zavest, da gre za zgodovinski poraz italijanskega terorizma, ki je doslej, vsaj na strogo »militaristični« ravni, bil nadvse uspešen. Istočasno pa sc preiskovalci dobro zavedajo, da se boj s prevratniškimi organizacijami še ni končal.
Takoj po Dozierovi osvoboditvi so agenti prijeli številne domnevne teroriste, ki so bili že več dni na spisku osumljencev, aii pa so njihova imena izsledili v zadnjih urah. Štirinajst domnevnih pripadnikov RB so prijeli v Veroni, dva v Mestrah in enega menda v Padovi. Na kvesturi so poudarili, da gre za ljudi, ki so v prevratniški organizaciji o-Pravljali različna dela. Nekateri so bili le manj pomembni izvrševalci navodil, najemniki stanovanj-skriva-lišč in drugo. Med njimi pa so nekateri (ki so bili globlje seznanjeni z delovanjem RB in »upravljanjem« Dozierove ugrabitve) najbrž odločilno prispevali k odkritju Padovskega «brloga» v Ulici Pinde-monte, kjer je bil zaprt ameriški general.
Preiskovalci sicer izrecno poudarjajo, da pričevanj »skesanih« briga-dist.ov tokrat sploh ni bilo. Tudi dvo-milijardna nagrada skrivnostnih «Do-zierovib prijateljev« naj ne bi odigrala nobene vloge. Zaslugo za o-svoboditev generala NATO gre izključno požrtvovalnemu in pikolov skerriu delu policije, pri čemer preiskovalci na vse kriplje poudarjajo. da so ameriške obveščevalne službe sicer ponudile svojo pomoč, vendar pa dejansko niso nikdar posegle v preiskavo.
Včeraj so medtem sooročili tudi ime petega terorista, ki je «straž)T» Doziera v padovskem skrivališču. Gre za 32-letnega Giovannija Ciuc-cija iz Pize. Terorista so po policijskem »blitzu« prepeljali v bolnišnico zaradi udarca v glavo, ki ga je zadobil, ko so policisti vdrli v stanovanje. Njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. O ostalih štirih ječarjih — Antonio Savasta, E-ni'lia Libera. Cesar e Di Lenardo in Emanuela Frascella (njen oče. u-giedni pndovski zdravnik, je najel »brlog« BR. ne da bi vedel čemu bo služil) — pa včeraj ni bilo bistvenih novic. Preiskovalci sicer sumijo, da so prvi trije sodelovali tudi pri ugrabitvi in umoru inženirja petrokemijske tovarne Monte-tlison Giuseppa Taliercia. Mnogo je govora tudi o tem. ali je bil Ta-liercio zaprt v istem stanovanju kot Dozer. Podobnosti med obema u-grabitvima je namreč mnogo in ni dvoma, da so ju organizirali isti teroristi. pripadniki beneškega voda. Tako so preiskovalci tudi prepriča-ni. da je bila Dozierova usoda že vnaprej zapečatena, saj so se je-z njim pogovarjali brez zamaskiranih obrazov. k«r pomeni, da so ga nameravali ubiti.
Poleg številnih aretacii so preiskovalci včeraj odkrili tudi devet no-V'h terorističnih skrivališč. Gre za »logistične baze«, kamor so se bri-gpdisti zatekati le občasno. V »brlo 6)h« niso našli iziazito pomembnega gradiva, vendar je v tem trenutku tudi vsak listič lahko nadvse po-niemben za obnovitev »topografske karte« beneškega terorizma.
Tudi videmski karabinjerji so včeraj aretirali štiri mladeniče in jih Prijavili sodstvu zaradi pripadni-stva oboroženi tolpi. Gre za Di Le-tiardove sovaščane (vsi so iz Codroi-Pa) Gian Angela Vestrettija. Lucil-|° Bressanutti, Luigino Berti in .. lessandro Domenichelli. Omenjajo Jih v zyezi s preiskavami o umorih Taliercia, njegovega kolego Gorija ln komisarja Albaneseja.
Kot rečeno se je general Dozier včeraj popoldne v mali katoliški cer k\'i vojašnice NATO Ederle v Vicenzi na krajši tiskovni konferenci zahvalil preiskovalcem, policistom in vsem osebam, ki so «v težkih trenutkih pomagali njegovim svojcem«. Pravočasnost in preciznost, s katerima so italijanski policisti izvedli osvoboditev, sta bili krasni. Je dejal Dozier. Kot vojak moram teči. da bi take ljudi rad imel v sv°ji vojski, je o članih enote »usnjenih čelad« še pristavil ameriški general, ki se je na tiskovni konferenci predstavi! v paradni uniformi. obrit, s pristriženimi lasmi in v »odlični formi«. Dozier seveda ni odgovoril na vsiljiva vprašanja časnikarjev. ker, je dejal, se moram prej Pogovoriti s preiskovalci. Na hodnikih padovske kvesture pa se je izvedelo, da so ga ugrabitelji nekajkrat pretepli, čeprav je Dozier časnikarjem izjavil, da so z njim rav-
nali «zelo dobro«. Iztrgati pa mu niso ničesar.
Včeraj so medtem Dozierovo osvoboditev komentirali tudi v drugih državah. Ameriški tisk je poki navdušenih besed za italijansko policijo. Za vse naj velja komentar «New York Timesa«, ki piše, da je »nadkakovostni poseg pobrije preprečil osebno in politično tragedijo«.
Sovjetska javnost pa je bila o Dozierovi osvoboditvi obveščena le z običajnim lakoničnim agencijskim sporočilom. Tudi dnevniki posvečajo vesti le nekaj skromnih vrstic. Večji poudarek so dali osvoboditvi na Kitajskem, kjer pekinški «Remin Ribao« obširno objavlja vest
General Dozier med včerajšnjo tiskovno konferenco-
(Telefoto AP)
PO VČERAJŠNJEM SESTANKU MED VLADO, INPS IN SINDIKATI
Zajamčeno izplačilo pokojnin za letos postopek za reformo pa se začne znova
Posebna komisija bo šele ugotavljala, če INPS potrebuje 3.500 ali samo 1.000 milijard Ze davno dogovorjeni osnutek zakona o preustroju bodo pa «preverili» člen za členom
RIM — Upokojenci bodo v tem letu redno prejemali pokojnine, ne da bi povišali socialne dajatve delavcev in delodajalcev ali pa zmanjšali skrbstvenih storitev. To je politična odločitev včerajšnjega »vrha« o socialnem zavarovanju med vlado, sindikati in največjim državnim skrbstvenim zavodom INPS. Ysa ostala vprašanja, od pridobitve ustreznih finančnih sredstev za izpolnitev tg obljube, do splošnega problema korenite reforme skrbstvenega sistema, so ostala pa od-
prta in naj bi za njihovo reševanje nakazala možne rešitve ožja «delovna skupina« pod vodstvom ministrov Andreatte in Di Giesija in sestavljena iz zastopnikov sindikata in INPS, ki so ji včeraj «vdihnili dušo«.
Srečanje, pri katerem so sodelovali predsednik vlade Spadolini z ministri za zaklad, za delo, za proračun. za finance in za zdravstvo, predsednik INPS Ravenna, predsednik poslanske komisije za delo Sal vatore ter sindikabia delegacija, ki
so jo vodili Lama, Benvenuto in (namesto Carnitija, ki je imel o istem problemu shod v Bologni) Marini, je bilo namenjeno iskanju izhoda iz dramatičnega finančnega položaja INPS, katerega predsednik je pred nekaj tedni izjavil, da od avgusta dalje ne more jamčiti izplačevanje pokojnin, in tudi premakniti z mrtve točke vprašanja splošne reforme pokojninskega sistema.
Razumljivo je. da bi sindikati nikakor ne mogli sprejeti prekinitve izplačevanja pokojnin, kar bi po drugi strani stalo vsako vlado ta-
V ISKAN JV IZHODA IZ GOSPODARSKE KRIZE
S ponedeljkom Poljska stopa v novo obdobje
S podražitvami Jaruzelski uresničuje, kar ni uspelo njegovim predhodnikom
VARŠAVA — Od ponedeljka dalje bo Poljska vstopila v novo obdobje družbenogospodarske politike. S sprostitvijo cen general Woj-ciech Jaruzelski poskuša uresničiti, kar je spodletelo njegovim predhodnikom: prilagoditi cene blaga široke potrošnje tržnim zakonom. Prav zato bo ukrep toliko bolj boleč, saj bo moral vojaški režim odpraviti hudi razkorak, ki se je v letih nabral med političnimi in realnimi cenami. V povprečju računajo, da se bodo cene osnovnih prehrambe nih izdelkov in energije za gospodinjstva zvišale za 241 odstotkov.
Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako bo prebivalstvo sprejelo ta ukrep, ki očitno hudo načenja življenjski standard Poljakov. Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz Poljske, si je vojaški režim zavaroval hrbet pred morebitnimi presenečenji. Že pred dnevi je režim napovedal, da bodo s 1. februarjem začeli plačani dopust v gdanski la djedelnici »Lenin«. Oblasti niso pozabile. da se je prav tu rodil največji odpoi- proti podražitvam v pre teldosti. S skrajno kompliciranim sistemom subvencij, ki naj bi omilile podražitve za najmanj premožne sloje in razne delavske stroke skušajo oblasti že v začetku razbiti enotnost delavskih vrst, ki je toliko bolj vprašljiva sedaj, ko so pozaprli ali intemirah vodstvo sindi
kata Soparnost..
Vojaški režim je že postrojil hudo načete partijske vrste, voditeljem bivšega uradnega sindikata pa daje vedno večjo vlogo v družbenih dogajanjih. Navsezadnje pa upa, da bo med prebivalstvom prevladala razsodnost, da bodo Poljaki spozna
li, da zahteva izhod iz krize tudi odpovedi in žrtvovanja. Oblasti z velikim poudarkom navajajo porazne številke lanskoletne gospodarske proizvodnje v državi. Industrijska proizvodnja se je tako lani znižala za 19 odstotkov, izkop premoga pa kar za 30 odstotkov, da se je bruto nacionabii dohodek znižal za 13 odstotkov. Seveda so za o-blasti vsega tega krive stavke in delovanje sindikata Solidarnost, ne pa zgrešene gospodarske izbire vseh [»vojnih let.
kojšen odstop. Sama vlada pa še včeraj ni imela najmanjšega pojma, koliko je pravzaprav treba denarja, da bi pokrili «luknjo» 9.000 milijard lir v proračunu INPS. Minister Andreatta namreč trdi, da je poleg v finančnem zakonu predvidenih 5.500 milijard, treba nekje «iztakniti« še 3.500 milijard lir, njegov kolega Di Giesi pa zatrjuje, da bi jih bilo dovolj le nekaj čez 1.000, češ da ima INPS še za več kot 2.000 milijard kreditov. Novoustanovljena delovna skupina naj bi torej najprej, in sicer v roku 15 dni, razvozlala to uganko.
Ko bo to storjeno, bo šeie treba določiti način, kako naj bi do teh finančnih sredstev prišli. Včeraj so nakazali možnost, da bi na primer prihranili od 1.000 do 1.500 milijard s tem, da bi poverili izplačevanje pokojnin namesto ban kam pošti, nekaj naj bi pridobili tako, da bi predvidenih 1.800 milijard za kritje dopolnilne blagajne ne naložili INPS. ampak državi. Še posebej pa so se obvezali »preveriti« sistem priznavanja invalidnin.
Nato bo ista delovna skupina pregledala. člen za členom, osnutek zakona o pokojninski reformi, ki je že pred razpravo v parlamentu. S tem se bo najbrž, po želji socialdemokratskega ministra Di Giesija in njegove stranke, začel povsem na novo postopek za reformo, o kateri so se bili sindikati, vplivnejše stranke in parlamentarne skupine dogovorile že pred nekaj leti. Tudi pri tem so postavljeni delovni skupini sicer kratki roki. ker je vlada tudi včeraj potrdila, da mora poslanska komisija predložiti svoje zaključke skupščini do konca februarja, kot se je bila že obvezala.
Povsem vprašljivo pa postaja, koliko bo ostalo od dogovorjenega osnutka, ki ga je bil predložil bivši minister Scotti. Sedaj se namreč nič več ne govori o poenotenju vseh skladov (in izplačevanj) pri INPS, ampak le o«homogeniziranju» ravni prispevkov in pokojnin, kar prikriva pritiske za ohranjevanje vrste posebnih privilegiranih blagajn in pokojninskih sistemov. Zagovorniki
dosežen dogovor o poenotenju vsega pokojninskega sistema prek IN PS, razmere zelo poslabšale in da se je treba pač sprijazniti s tem ter odložiti uvedbo enakega pokojninskega ustroja za vse na ugodnejše čase.
BONN — Francija in Zvezna republika Nemčija izražata enako zaskrbljenost ob negativnih posledicah, ki jih povzročajo visoke obrestne mere v ZDA za obnovo in vzpon evropskega gospodarstva. Obe državi tudi poudarjata potrebo, da ZDA čimprej znižajo na sprejemljivo raven svojo obrestno mero. To je v bistvu glavni uspeh in skupno stališče, ki izhaja iz včerajšnjega srečanja med kanclerjem ZRN Schmidtom in francoskim zunanjim ministrom Mauroyjem.
VLADNO KRIZO BAJE ODLOŽILI DO KONCA POLETJA
Socialistično in demokristjansko vodstvo ocenili zadnje razplete v politiki KPI
Craxi si skuša pridobiti naklonjenost ali vsaj nevtralnost KPI glede socialistične kandidature za predsedstvo vlade
RIM — Interes političnih opazovalcev je bil včeraj osredotočen na dva dogodka: zasedanje vodstev socialistične stranke in krščanske demokracije. Slednja je sklenila odložiti svojo sejo na prihodnjo sredo in je potrdila zadnja stališča, ki jih je zavzel tajnik stranke Pic-coli. Socialistično vodstvo je bilo še manj konkretno, kljub temu pa nikakor ne brez interesa. Politična razprava se bo pravzaprav odvijala na seji centralnega komiteja, ki bo tam nekje sredi februarja, morda celo ne v Rimu. Ta čas pa je prišlo na dan nekaj zanimivih podatkov: zdaj je že očitno, da socialistični tajnik Craxi ne vztraja več pri takojšnjem političnem preverjanju vladne stabilnosti in je torej mogoče, da bo Spadriinijeva vlada trajala čez poletje. Tajnik PSI ima zelo verjetno drug načrt: hotel bi obnoviti odnos s komunisti na podlagi katerega bi lahko poskušal osvojiti predsedstvo vlade.
Razprava na socialističnem vodstvu se je včeraj osredotočila na dve točki: odnos z vlado in odnos s komunistično partijo po prelomu z Moskvo. Kar zadeva prvo vprašanje, je bil Craxi kar se da previden: preverjanje je nujno in socialistična stranka je ta problem postavila še pred časom, čeprav njeni zavezniki v vladni koaliciji se s tem vprašanjem še niso soočili na pravilen način, tako da bi današnje stanje lahko v daljši perspektivi postalo nevarno. Kar zadeva čas in cilje omenjenega preverjanja, pa so socialistični voditelji kar se da previdni. Po eni strani morajo upoštevati vrsto nepredvidenih dogodkov (na primer kako povzročiti krizo vlade, ki je zabeležila tako številne uspehe v borbi proti terorizmu), po drugi strani pa so jim njihovi vladni partnerji že večkrat negativno odgovorili. Med objektivnimi dejavniki, ki preprečujejo ’ politično pobudo PSI ni samo odobritev finančnega zakona, ki se bo zavlekla se ves mesec februar in dobršen del marca. Tu je tudi demokristjanski kongres, ki so ga sklicali za 14. aprila. Pic-coli je včeraj dejal v svojem uvodnem poročilu na seji vodstva KD, da je preverjanje zelo koristno in pomembno, vendar da mu je Craxi zagotovil, da do njega lahko pride tudi po demokristjanskem kongresu.
Če je tako, je očitno da se je socialistom izmuznila iz roke zelo pomembna karta: grožnja s predčasno prekinitvijo zakonodajne dobe in predčasnih volitev. Pa tudi dejstvo, da bodo na prihodnjem demokristjanskem kongresu tajnika volili neposredno, kaže na dejstvo, da je dokaj malo verjetna izvolitev tajnika, ki bi bil naklonjen socialistom: nikakor ni verjetno, da bi de-
mokristjanska baza izvolila tajnika, ki bi bil pripravljen izročiti funkcijo predsednika vlade socialistom.
V tem okviru ima dokajšen pomen odnos in dialog s komunistično partijo. Craxi je včeraj bil zelo jasen, čeprav nikakor ne navdušen, glede zadnjih razpletov v KPI (s strani KPI je šlo za zelo jasno izražanje kritične samostojnosti, je dejal). Doslej pa ni nihče povlekel iz tega zaključka. Za kulisami krožijo glasovi o tajnih sestankih med nekaterimi vidnimi predstavniki o-beh strank; govori se, da sta Reich-lin in Formica že začela razpravljati o perspektivi imenovanja socialista za predsednika vlade, nakar bi KPI gledala z naklonjenostjo ali vsaj nevtralno. Za sedaj se uradno ve samo to, da se bosta prihodnji teden sestali gospodarski komisiji obeh največ jih strank italijanske levice. To bi lahko bilo politično znamenje. Socialisti za sedaj sicer ne priznavajo, da je prelom med KPI in Kp SZ začetek »izredno pomembnega obdobja« za Italijo, kot so dejali Lombardi in predstavniki socialistične levice. Skratka, v socialistični stranki je
razprava še odprta, saj se je pravzaprav komaj začela.
Tudi demokristjansko vodstvo je včeraj razpravljalo o novosti, ki jo predstavlja prelom med komunistično partijo in Moskvo. Vsi, v prvi vrsti tajnik stranke Piccoli, so pa večkrat poudarili, da je sedanji politični okvir nedotakljiv. Vsi so se pohvalno izrazili o zadnjih dogodkih v komunistični partiji, vendar so tukaj ocene Forlanija in Bisaglie, ki ugotavljata, da je pravzaprav Moskva prekinila odnose s KPI in ne obratno. Samo Fanfani in Andreotti sta dosledno zagovarjala novost, ki jo prelom z Moskvo pomeni v politiki KPI. Marsikdo na trdi. da je to laskavo priznanje s strani predsednika senata zgolj prvo dejanje v njegovi kampanji za izvolitev za predsednika republike.
R. G.
RIM — V drugi polovici aprila bosta italijanska in alžirska vlada bržkone skušali uspešno premostiti sedanje težave pri pogajanjih o dobavah alžirskega plina Italiji. To sta se včeraj domenila zunanji minister Colombo in njegov alžirski kolega Jahija.
iiiiitiiiitnmiiitiiitiniiiiimiimiiiiiimntiiiiiiiiiiitimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimifitmutiiiiiiiiiiiiHi
KOMISIJA 0 LOŽI P2 ZflSUŠALfl GENERALA BATTELLIJA
Tudi vodja «uradnega» framasonstva le lutka v rokah Licia Gellija?
Kolovodja skrivne lože naj bi ga celo finančno vzdrževal
RIM Na svojem včerajšnjem zasedanju je parlamentarna preiskovalna komisija o dejavnosti fra-masonske lože P2 zaslišala »velikega mojstra« italijanskih prostozidarjev, generala Battellija. Zaslišanje je bilo nadvse dramatično, saj je predsednica komisije, demokri-stjanka Anselmijeva kar trikrat o-pozorila Battellija naj ne »izrabi potrpežljivosti« komisije, naposled pa ga je tudi formalno obtožila laži.
Opozorila se nanašajo na Battellijeva srečanja z Liciom Gellijem, obtožba laži pa je posledica Battellijeve izjave, da ga Gelli ni nikoli finansiral. Po treh urah javne razprave, med katero je Anselmijeva pokazala generalu dokument, ki je neizpodbitno dokazoval njegova srečanja z Gellijem in denarno podporo (kar je Battelli vztrajno zaniko-
HiniiMiiliiiiiiiiimiiiiiiiiriiriiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiittiiiHimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Generalna skupščina OZN o Golanu
PARIZ — Francoski predsednik Mitterrand bo konec februarja do- _
potoval na nekajdnevni obisk v takih rešitev zatrjujejo, kot mini-Italijo. Ob tej priložnosti ga bo ster Di Giesi in sindikalist UIL Bu-sprejel tudi papež Janez Pavel n. | gli, da so se od leta 1977, ko je bil
Egiptovski predsednik Mubarak danes v Rimu
KAIRO — Več kot tri mesece po nasilni smrti egiptovskega voditelja Sadata bo njegov naslednik Hosni Mubarak danes začel svoje prvo potovanje v tujino kot predsednik države. V celi seriji pogovorov, ki jih bo imel v najvplivnejših zahodnih prestolnicah Rimu, Parizu, VVashingtonu, Londonu in Bonnu, bo poskušal prepričati zahodne politike in gospodarstvenike, da bo Egipt kljub nekaterim spremembam še naprej vztrajal na poti, ki jo je začrtal predsednik Sadat. V zahodnih prestolnicah namreč vedno bolj zaskrbljeno gledajo na Mubarakovo obnavljanje vezi s Sovjetsko zvezo, ki jih je Sadat skoraj v celoti pretrgal. Pred nekaj tedni je kairska vlada povabila k sodelovanju sovjetske strokovnjake, sam Mubarak pa je v
pogovoru z novinarji izjavil, da bo Egipt prej ali slej obnovil tudi diplomatske odnose z Moskvo na ravni veleposlanikov.
Egiptovski predsednik svojih zahodnih zaveznikov pa ne bo samo prepričeval, da bo njegova država še naprej ostala trdno oporišče zahodnih interesov na Bližnjem vzhodu, ampak bo tudi zahteval, naj mu pomagajo pri urejanju notranjih gospodarskih težav in naj ga podprejo pri razreševanju bliž-ujevzhodnega zapleta. To podporo bo Egipt še posebej potreboval pri uresničevanju drugega dela campdavidskih sporazumov, ko bo na dnevnem redu vprašanje palestinske avtonomije.
Prav o problemih palestinske avtonomije se je Mubarak včeraj že pogovarjal z ame-
riškim sekretarjem Haigom. ki je po srečanju z Gromikom v Ženevi dopotoval na enodnevni obisk v Izrael in Egipt, da bi posredo val med obema državama prav na področju palestinskega vprašanja. Vendar vse kaže, da njegovi pogovori niso obrodili stvarnejših rezultatov.
Mubarak bo svoje prvo potovanje v tujino začel v Rimu, kjer ga bodo danes sprejeli predsednik Pertini, ministrski predsednik Spadolini in tudi papež Janez Pavel II. Z italijanskimi državniki se bo pogovarjal o razmerah na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju ter o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama, z voditeljem katoliške Cerkve pa o položaju Jeruzalema, svetega mesta za tri monoteistična verstva.
NEW YORK — Po ameriškem vetu na zahtevo arabskih držav, naj varnostni svet' OZN sprejme učinkovite gospodarske in diplomatske sankcije proti izraelski državi, ker le-ta ni preklicala aneksije Golanskega višavja, se je sinoči na izrednem zasedanju sestala generalna skupščina OZN, da bi ponovno razpravljala o tem vprašanju. Arabske države so tudi tokrat zahtevale, naj Združeni narodi sprejmejo potrebne ukrepe proti izraelski agresivni politiki in naj zavrnejo pravno veljavnost sklepa izraelskega parlamenta glede Golanskega višavja. Izrael je doslej zavrnil stališče večine članic OZN in trdi, da si z razširitvijo svoje zakonodaje na Golan še ni anektiral tega območja.
Na sliki (telefoto AP); Varnostni svet sprejema zahtevo po izrednem zasedanju generalne skupščine OZN.
val), se je zaslišanje nadaljeval® za zaprtimi vrati. Pričakovati je bilo senzacionalni]) novosti, morda a-rest Battellija. Nasprotno pa je tajno zasedanje trajalo le nekaj minut, nakar je Battelli mirno zapustil dvorano. Preden ga bodo lahko obtožili, bo morala namreč komisija ugotoviti avtentičnost omenjenega dokumenta, oziroma avtentičnost podpisa.
Kaj pravzaprav vsebuje dokument? Gre za neke vrste spomenice priče, ki je imela priložnost na skrivaj poslušati pogovor med Gellijem. Sal vini jem in Battellijem. Skrivnostna priča je najbrž tudi sama framasonc, po vsej verjetnosti odvetnik. Navzlic temu je Battelli vseskozi oporekal avtentičnosti dokumenta. Dejal je, da se je z Gellijem srečal štirikrat aii petkrat, vselej pa naj bi se pogovarjala le o tem, kako »legalizirati« ložo P2 in jo spet prenesti pod okriljem «uradnega» framasonstva. Zatem pa je moral Battelli priznati, da se je kolovodja P2 zelo rad bahal zaradi svojih uglednih prijateljstev:	An.
dreotti. Peron, kraljica Elizabeta, ki naj bi ga imenovala za barona (izkazalo se je. da je šlo za naivno laž). Katerokoli osebnost sem ime-inoval. je izjavil Battelli, je Gelli i vselej dodajal: to je moj velik pri-jjatelj! Poznal naj bi tudi Fanfanija, umrlega La Malfo in sedanjega predsednika vlade Spadolinija, ki ga je spoznal, ko je še bil odgovorni urednik «Corriere della Sera«. Resnici na ljubo je komisiji Battelli dejal, da ne verjame vsem Gelli jevim izjavam o poznanstvih s političnimi osebnostmi.
Pač pa je vodja framasonov prepričan, da je Grili lahko vplival na javna občiia Corriere brila Sera je bil v njegovih rokah, je izjavit Battelli. Kadarkoli je želel, .je imel na razpolago tudi celo stran. Ko je na primer tednik «Panorama» napisal, da .je Gelb suspendiran, si je kolovod ja P 2 v samih 48 urah «priskrbel» intervju na milanskem dnevniku. Tudi sicer, nravi Battelli, je znal sprožiti pravcate časnikarske kampanje o framason-stvu.
Skratka, Battelli je skušal dokazati, da je Gellija hotel »ukrotiti«, najprej s prepričevanji in 'X) mirni poti, potem pa s »procesom«, ki ga je framasonstvo pripravilo pod pretvezo, da se .je Gelli pustil intervjuvati. kar .je med prostozidarji dovoljeno le »velikim mojstrom«. Vendar Battelli ni zna! opravičiti dejstva, zakai je Gelli-ju navzlic temu. da .je bil suspendiran. še vedno izdajal podpisane «bele izkaznice«, ki so kolovodji lože P 2 služile za vpisovanje svojih mož v prostoaidarstvo. Komisija je Battellija tudi vprašala, ali je res, da mu je Gelli dajal tri milijone mesečne «plače». kar je vodja »uradnega« framasonstva o-gorčeno zanikal.
RIM — Danes bo KPI objavila seznam delegacije, ki se bo udeležila prihodnjega kongresa francoskih komunistov. Že sedaj pa je jasno, da ne bo prisoten tajnik Ber-linguer.
2. KONFERENCA O DRŽAVNIH SOUDELEŽBAH
Dvodnevni posvet naj bo dejanski preokret za tukajšnjo industrijo
Začetek ob 9. uri v tržaškem Avditoriju ■ Poleg ministra De Michelisa bodo nastopili tudi predsedniki družb IRIr ENI\ EFIM in Fincantieri
VPRAŠANJE NOVE DEŽELNE VEČINE ŠE ODPRTO
Pet let po prvi, se bo jutri dopoldne ob 9. uri v tržaškem Avditoriju začela 2. deželna konferenca o državnih soudeležbah, na kateri bo med drugimi osebnostmi nastopil tudi pristojni minister Gian-ni De Michelis. Konferenca .je važna predvsem iz dveh razlogov: prvič, obrati z državno soudeležbo so bolj pogosto «posejani* na našem območju — da se omejimo na tržaško in goriško pokrajino — ka kor v ostali Italiji in drugič, prav cbrati z državno soudeležbo preživljajo v tem času nenavadno hudo krizo. To velja še zlasti za la djedelstvo. proizvodnjo motorjev, železarstvo in za tekstilno industrijo. Neposredno prizadetih je pri tem v naši deželi okrog 20.000 de lavcev, kar ustreza, na Tržaškem in Goriškem, občutnemu delu vse zaposlene delovne sile v industrijskih dejavnostih.
Kaj si torej predvsem v omenjenih dveh pokrajinah pričakujemo od konference? Predvsem to da bodo minister za državne soudelež be ter predstavniki velikih državnih družb IRI, EFIM. ENI in Fin cantieri povedali, po kakšnih programih in po kakšnih smernicah se bo v prihodnje razvijala državna industrija in kakšno vlogo bodo pri tem igrali obrati z državno soudeležbo v naši deželi in še pose bej na Tržaškem in Goriškem, kjer je kriza najbolj občutna Od orne njenih programov in smernic ni namreč odvisna le usoda večjih obratov, kakršni so Tovarna velikih motorjev, Italcantieri Tržaški arzenal - Sv. Marko, Italsirier in drugi, temveč tudi usoda cele vrste «zunanjih» podjetij in manjših delavnic, ki so v preteklosti razvile proizvodnjo na podlagi naro čil, ki so jih orejemale od večjih obratov v državni režiji. Nadalje si pričakujemo zagotovila glede čimorejšn’ega izglasovanja zakonov za okrepitev državnega ladje delstva, s katerimi se nravkar uk varja poslanska zbornica. Zlasti od predstavnika Fincantieri si nada ije pričakujemo, da bo jasno povedal. kakšna in kolikšna bo nova industrijska dejavnost, ki bo nastala v Miljah v zameno za »Can tieri Alto Adriatico*.
Konferenca se bo začela z uvod nim poročilom predsednika deželnega odbora Comellija, nakar bo prevzel besedo podpredsednik in odbornik za industrijo De Carli. Nato pa se bodo zvrstili minister za državne soudeležbe De Michelis, predsednik IRI Sette, Dredsednik EFIM Fiaccavento. predsednik ENI
Grandi, predsednik Fincantieri Ba silico. Dopoldne pa predsestavnik deželne industrijske zveze De Riu. predstavnik Zveze malih in sred njih industrijcev Tomizza in Fa-bricci za enotno sindikalno zvezo CGIL, CISL, UIL. Nato bo na vrsti razprava, ki se bo nadaljevala še jutri dopoldne. Glavne misli pa bo ob zaključku Dosveta povzel minister De Michelis.
V zvezi z današnjo konferenco je komunistični poslanec Cuffaro si noči v posebni izjavi poudaril, da bo treba na tem posvetu napeti vse sile, da bodo prišli na dan jasni in konkretni načrti z.a rešitev sedanjih obratov v krizi, pa tudi za nove proizvodne pobude na območju naše dežele. Treba je za vsako ceno preprečiti, da bi se konferenca izjalovila, kakor se je prva, na kateri je nastopil mini-
ster Bisaglia. Izid konference, kolikor bo res konkreten m otipljiv, bi lahko bil velike važnosti ne le za našo deželo, temveč za vso Italijo. Če pa bodo na njem izpovedana le načelna stališča brez konkretnih obvez, datumov, podatkov o predvidenih naložbah itn., bo pač Domenilo, da .je bila tudi ta konferenca organizirana le kot ena izmed «predstav» v okviru oreh volilne kampanje, .je zaključil Cuffaro.
• Sekcija Lonjer - Katinara sindikata upokojencev CGIL prireja v sredo, 3. februarja, ob 18. uri, v prostorih kulturnega društva v Lo-njerju praznik včlanjevanja in razdeljevanja izkaznic. Prisotne bo pozdravil in jim nudil pojasnila glede pokojnin ter socialnega zavarovanja član tajništva tržaške cone.
KPI: POGAJANJA POGOJUJEJO DELOVANJE DEŽELNEGA SVETA
Včeraj so se v Vidmu sestali predstavniki KD, PSI in PRI - Po vsej verjetnosti se bodo v torek sestale delegacije šestih strank
V	okviru posvetovanj za razširitev deželne večine so se sinoči v Vidmu sestale delegacije Krščanske demokracije, socialistične stra-ke ter republikancev, da bi v luči zaključkov, do katerih so prišle na dvostranskih sestankih s PSDI, SSk in PLI, pripravile sklepni dokument za dosego sporazuma med šestimi strankami. Delegacije vseh šestih strank se bodo ;jp vsej verjetnosti sestale v torek v Vidmu, kjer naj bi prišlo do podpisa sporazuma o oblikovanju šestčlanske koalicije, ki naj bi deželno upravo vodila vse do izteka mandata.
V	okviru teh sestankov med strankami, ki so v zvezi z novo večino v naši deželi sta se v Vidmu srečali tudi delegaciji deželnih vodstev Slovenske skupnosti in Kr ščanske demokracije. SSk sta zastopala Rafko Dolhar in Marjan Terpin, KD pa deželni tajnik Brai-da in načelnik svetovalske skupine
llllllllllirtlinillllllMfllllllllllllllllllllMMIIMIimninilllllMIIIIMIIIIIIiniilllllUIIMIIMtlllllMMIIIIIIIIHIMIIIIIIMItlMIIIIHIIMIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllMIIIIIII*
ZANIMIVI ZAKLJUČKI JAVNE RAZPRAVE V KROŽKU CHE GUEVARA
Bolj dosledno izvajanje deželnega statuta bi zadostilo potrebam Trsta po avtonomiji
Razprave so se udeležili Rossetti (KPI), Turello (KD), Zanfagnini (PSI) in Giuricin (LpT)
Vprašanje določene avtonomije Trsta in njegove pokrajine v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine je že od nekdaj zelo prisotno v politični debati v našem mestu, še posebno pa v zadnjih letih, ko je Lista za Trst postavila to vprašanje med tri glavne točke svojega programa. Zalo se je krožek Che Guevara odločil, da posveti temu kočljivemu vprašanju javno debato, na katero je povabil predstavnike najbolj vplivnih političnih sil v mestu in deželi. Uvodne misli na raz pravi, ki je bila včeraj popoldne v dvorani v Ul. Madonnina, so tako podali deželni tajnik KPI Rossetti, načelnik svetovalske skupine LpT v deželnem svetu Giuricin, deželni odbornik za finance, socialist Zan-fagnini in načelnik svetovalske skupine KD v deželnem svetu Turello.
Iz vseh posegov je vsekakor prišla na dan ugotovitev, da ,ie treba enotnost naše dežele ohraniti in sa mo v tem okviru najti take ali drugačne oblike avtonomije. 'Glede teh oblik pa so si bila mnenja seveda znatno narazen. Za Rossettija so
NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Miljska uprava potrdila stališče do proste cone
Nobene odločitve brez gotovih jamstev in posvetovanja s prebivalstvom • Soglasna resolucija glede Salvadorja
Miljska uprava je na zadnji se.it občinskega sveta potrdila svoje stališče glede vprašanja, kje in kako naj se uresniči prosta industrijska cona v smislu osimskih dogovorov. Župan Bordon se .je glede problema navezal na nedavne izjave deželnega odbornika Colonija pred posebno komisijo za osimski sporazum, o katerih .je dejal, da so v miljskem občinskem odboru z ene strani izzvale dokajšnje za nimanje. z druge pa tudi občutke zaskrbljenosti. Zakaj?
Maja 1981 je deželni odbor pred lagal kot alternativo kraški lokaciji proste industrijske cone dolino Ospa in območje Oreha. Miljska občinska uprava je že tedaj pou darila in to znova poudarja — je naglasil župan, da se bo dokončno lahko izrekla o vsej zadevi šele tedaj, ko bo nadrobno seznanjena s pravnimi vidiki pobude in z značilnostmi industrijskih obratov, ki naj bi v sklopu proste cone delovali, in to tako glede nuje oo ob varovanju naravnega okolja pred onesnažen.jem kot glede učinkov na črtovane cone na zaposlenostno ra ven. Sele tedaj, torej, je pripo mnil Bordon, bo mogoče o vprašanju izreči racionalno mnenje, kateremu naj ne botrujejo čustveni dejavniki. Župan je zatem podčr tal, da občinska uprava nikakor ne bo ukrepala na ramenih krajevnega prebivalstva, ampak se ima namen z njim neposredno posve tovati. Verjetno je Bordon s tem mislil na referendum, ki ga je bil že pred časom napovedal.
Miljski župan je nazadnje potr dil smernice občinske uprave, ki so bile začrtane maja 1980 ob posebnem zasedanju o miliskem gospodarstvu. Takrat je bilo progla seno, da bo uprava dovolila namestitev industrijskih obratov pri Orehu le pod sledečimi strogimi pogoji: da ti obrati ne bodo onesna zevali okolja, da bodo prispevali k zajetni pomnožitvi zaposlene — in zares strokovno podkovane — delovne sile in da na noben način ne bodo kvarno vplivali na razvoj prepotrebnih socialnih storitev in stanovanjskih gradenj.
Miljski občinski svet je poleg tega soglasno sprejel resolucijo, ki na podlagi neposrednega pričevanja borca za svobodo Manuela Rty-
sa o grozotah v Salvadorju ostro obsoja barbarsko početje salvadorske vojaške hunte in dela demo-kristjanske stranke, ki hunto pod pira. Doslej so vojaki, ki iim dajejo oporo ZDA. pobili nad 35.000 oseb. nadaljnjih dobrih 350 000 pa prisilili k pobegu. Miliski občinski svet priznava kot edini demokra tični predstavniški politični gibanji v Salvadorju »Frente Farabundo Marti para la Liberacion Nacional* in »Frente Democratico Revolucio nario». se nadalje pridružuje resoluciji OZN glede potrebe do sprožitvi dialoga med vojaško hunto in osvobodilnim gibanjem ter se nazadnje obvezuje, da bo krajevno prebivalstvo čim nadrobneje seznanilo s položajem v Salvadorju in ga spodbudilo k pobudam za gmotno pomoč zatiranim.
avtonomije, ki jih predvideva posebni deželni statut, že zadostne, treba pa bi jih bilo izvajati. Dežela ne sme več biti kraj, kamor se ljudje in ustanove zatekajo po denar v trenutkih krize, ampak dejansko sredstvo participacije in soodločanja. Zato pa je potrebna nova politika, ki je deželna večina, ki se prav sedaj s tako težavo snuje, očitno ni pripravljena izvajati.
Giuricin je najprej navedel nekatere številke in opozoril na nevarnost, da bi videmska in porde-nonska pokrajina zaradi večje številčne prisotnosti v deželnem svetu vsiljevali svojo voljo Trstu in Gorici, v tem okviru pa se je zavzel za razdelitev dežele v dve o-krožji po vzorcu dveh pokrajin Tri-dentske - Gornjega Poadižja: prvo okrožje naj bi zajemalo Videm in Pordenon,. drugo pa Trst in Gorico.
Tej tezi je oporekal Zanfagnini, po katerem je treba predvsem zagotoviti, večjo avtonomijo dežele v odnosih z državo. Ne gre pa si delati iluzij, je dodal, saj je naša dežela majhna in obrobna. Potrebna bi bila skupna akcija vseh političnih sil, pa ne za dvig tega ali onega področja, pač pa za globalen preporod celotne dežele.
Tudi Turello je soglašal, da glavno vprašanje zadeva avtonomijo dežele v odnosih do centralne vlade. Statut že zagotavlja razvoj krajevnih avtonomij, treba ga je le izvajati. Predvsem pa je treba obnoviti finančno avtonomijo dežele, kateri so vse druge oblike avtonomije podrejene.
Sledila je debata, v katero so posegli tudi številni predstavniki Liste za Trst, tokrat v neobičajno umirjenem tonu. Nujnost krepitve mednarodne vloge Trsta in dežele pa je v svojem kratkem posegu poudaril pokrajinski tajnik KPI To-nel, ki je tudi dejal, da bi odobritev zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti o-mogočil mestu in deželi, da bi storila pomemben korak naprej na tej poti.
POBUDA SVETOIVANSKE KPI
Narodni dom treba vrniti Slovencem
Vodstvo sekcije KPI «Vostok» je naslovilo odboru, ki zbira podpise k zahtevi po vrnitvi Narodnega doma pri Sv. Ivanu slovenskemu življu, sledeče pismo.
................................................Milili
V nabrežinski občini ustanovljena prostovoljna protipožarna služba
Občinska uprava bo vložila vrsto prošenj na deželo za prispevke v korist športnih, rekreacijskih in kulturnih dejavnosti
Poleg razprave o programskem dokumentu občinskega odbora, je bil na četrtkovi seji devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta govor še o vrsti upravnih vprašanj.
Med najvažnejša gotovo sodi sklep, v smislu katerega je bila v občini ustanovljena prostovoljna protipožarna služba. Kot je podčrtal odbornik Vocci, gre v tem primeru za zelo važno pobudo, pri kateri ne gre pozabiti, da je velik del občinskega ozemlja prekrit z gozdom, ki ga je treba ohranjevati in paziti, da ga ne bodo požari uničili. Poleg tega pa bo občinska uprava, s tem da je ustanovila prostovoljno protipožarno službo, lahko deležna deželnih finančnih prispevkov, ki jih v te namene predvideva ustrezni zakon. Da bi ta njena pobuda imela čimvečji uspeh, je občinska uprava namenila pismo kulturnim in drugim organizacijam.
Pobuda občinske uprave je naletela na splošno odobravanje političnih sil: poudarjeno je bilo, da jo je
treba vsekakor izpeljati do konca, uresničiti pa jo je treba v najstrožji resnosti ob upoštevanju izkušenj, ki jih je občinska uprava imela že pred petimi leti glede tega vprašanja.
Na četrtkovi seji je devinsko - nabrežinski občinski svet sprejel vrsto sklepov, s katerimi je dejansko dal nalog županu, da vloži prošnje za prispevke za razne dejavnosti, kot predvidevajo odgovarjajoči deželni zakoni. Občinska uprava bo tako vložila prošnjo za prispevek za občinsko knjižnico, o dejavnosti in o programih katere je podrobno poročala odbornica Terčonova: vložila bo tudi prošnje za prispevke za športne in rekreacijske dejavnosti, za kulturne dejavnosti in pa za kulturne izmenjave, o važnosti in o namenih občinske uprave katerih je skupščino seznanila pristojna odbornica. Vsi ti sklepi so bili soglasno sprejeti, kakor je tudi skupščina soglasno odobrila nekaj sklepov z urbanističnega sektorju.
»Sekcija KPI ’Vostok’ pri Sv. I-vanu je na seji z dne 21. januarja obravnavala pobudo za vrnitev Narodnega doma njegovim zakonitim lastnikom. KPI izraža vso svojo solidarnost vaši akciji, da se krajevni slovenski skupnosti vrne poslopje, ki je bilo zgrajeno leta 1903 s prispevkom slovenske zadruge in ki so ga fašisti zažgali ter si ga nato, med vzponom na oblast, tudi prisvojili. Komunistična sekcija 'Vostok' pristopa k zbiranju podpisov k enotni peticiji za vrnitev Narodnega doma. KPI zato vabi svoje člane in vse italijanske ter slovenske demokrate, da to peticijo podpišejo in s tem tudi zagotovijo njen uspeh. Sekcija 'Vostok’ razen tega predlaga, naj bi se njeno vodstvo sestalo z vašim odborom za vrnitev Narodnega doma, da bi skupaj preverili možnost morebitnih dodatnih pobud za uspešno izpeljavo peticije*.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
v deželnem svetu Turello. Zastopniki SSk so seznanili krščansko demokratske predstavnike z nekaterimi perečimi problemi slovenske manjšine ter postavili nadaljnje pogoje za vstop SSk v novo deželno večino, v kateri naj bi ooleg SSk sodelovali tudi KD, PSI, PRI, PSDI in PLI.
Pogajan.ja za oblikovan.je te nove šestčlanske večine se vsekakor zavlačujejo že vrsto mesecev: tako stanje v določeni meri zavira delovanje deželnega sveta in njegovih organov: zaradi nejasnih stališč med samimi strankami večine, katerih pogledi o vlogah, ki naj bi jih PSDI, SSk in PLI imele v novi koaliciji, je prišlo tudi do zaviranja dejavnosti deželnega odbora v njegovih izbirah
Deželni svet se bo vsekakor sestal v ponedeljek, če ne zaradi drugega pa zato, ker mora po statutu zasedati na prvi delavnik meseca februarja in na prvi delavnik meseca oktobra. Na dnevnem redu bo imel najprej odgovore predstavnikov deželnega odbora na vprašanja in interpelacije, ki so mu jih zastavili predstavniki raznih svetovalskih skupin; za tem bo proučil dva manj važna zakonska osnutka, ki ju je sicer že odobril, a ju je vlada zavrnila: zaradi tega ju mora ponovno proučiti in odobriti.
O teh že večmesečnih pogajanjih med šestimi strankami je včeraj spregovoril načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Pa-scolat. Obžaloval .je, da .je treba že več mesecev govoriti le o vprašanjih predsedstev komisij, o delovanju in pa nasploh o življenju deželnega sveta. S temi vprašanji v zvezi je poudaril, da obstajajo točne odgovornosti strank sedanje večine in deželnega odbora, ki so privedle do takega stanja Ker doslej še ni prišlo do porazdelitve funkcije novim odbornikom, ki naj bi vstopili v odbor, zaradi česar ni bilo mogoče izvoliti predsednikov preostalih dveh koirrjji, je po mnenju načelnika svetovalske skupine KPI velika ovira za zakonodajno dejavnost skupščine, predvsem v sektorjih javnih del in pa stanovanjske Droblematike.
Komunisti pa Dredvsem protestirajo, da se v to razpravo vključuje tudi sam predsednik deželnega sveta Colli in da se n.jego va funkcija povezuje "z bodočim ustrojem novega deželnega odbora. Zaradi vseh teh še odprtih vprašanj so vložili v deželnem svetu nujno interpelacijo predsedniku de želnega odbora.
Obisk predstavnika madžarske manjšine
•lltlllllltIHlIlHIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIlJimtIlllimilllllltIMItIMIItItlllltlllllllllltllllMIIIIIIIIMIIIIHIIUtllll
NA PRVIH SEJAH PODROČNIH OZIROMA ZAVODSKIH SVETOV
Pred dnevi po šolah izvolili predsednike šolskih organov
V preteklih dneh so se na didaktičnih ravnateljstvih, na nižjih in na višjih srednjih šolah sestali področni oziroma zavodski šolski sveti, ki so bili izvoljeni na decembrskih šolskih volitvah. Na nekaterih šolah so bile prve seje novoizvoljenih organov sicer že ob koncu lanskega leta, na večini šol pa so jih imeli sredi januarja, ko so prišla do šolskega skrbništva tudi uradna imenovanja izvoljenih predstavnikov.
Na prvi seji morajo — po zakonskih določilih — prisotni izvoliti predsednika, podpredsednika, tajnika in izvršni odbor sveta. Na posameznih šolah so bili tako izvoljeni za predsednike:
—	področni svet Nabrežina: Dimitrij Pertot;
—	področni svet Opčine:	Mateja
Peterlin Maver;
—	področni svet Dolina: Corrado Švab:
—	področni svet Sv. Ivan: Klavdij Grbec;
—	področni svet za Sv. Jakob: Danica Čepar Germani;
—	zavodski svet nižje srednje šole «Gruden»: Bruna Gabrovec Antonič ;
—	zavodski svet nižje srednje šole »Levstik*: Bruno Rupel;
—	zavodski svet nižje srednje šo-
SINOČI V BOLJUNCU NA POBUDO PD PREŠEBEIf
Kulturni večer, posvečen handikapiranim
Plemenita pobuda mladinskega krožka KD France Prešeren iz Bo-ljunca je naletela na velik odziv. Občinsko gledališče .je napolnila množica domačinov iz Boljunca in drugih vasi v Bregu. Prispevek pa so mladinci namenili har.dikapiran-cem iz SR Slovenije in Skupnosti družina na Opčinah. Večer se je pričel z otvoritvijo razstave slikarja Stojana Zafreda. Najznačilnej še poteze Stojanovega ustvarjanja je orisal Deziderij Švara, ki je na domestil obolelega Milka Renerja. Po uvodnem pozdravu Laure Pe-čenik in nagovoru Švare, se .je v foyer.ju oglasila pesem tržaškega okteta. Izvajanje okteta je občinstvo nagradilo s toplim dolgim ploskanjem. Takoj zatem pa so bel jun ški mladinci ponovili Verčevo in Kravosovo lepljenko Kako nuj ti rečem dober dan, za katero je glasbo napisal Pavel Ota, koreografije pa je sestavila Nadja Kriščak. Predstava je potekala tudi v okviru »Naše besede*, tekmovanja mladih odrov Slovenije. Ogleda' si jo .je član komisi.je Naše besede Vladimir Kocjančič, ki se je nato zadržal z izvajalci v daljšem razgovoru. Večer .je potekal v prijat-nem prijateljskem vzdušju. Gostje mladih Boljunčanov pa so bili tudi predstavniki Zveze paraplegikov iz SR Slovenije in predstavniki Skup nosti družina z Opčin. Naša zadnja misel pa velja mnenju, da bi morali pobudi iz Boljunca slediti tudi druga naša društva in organizacije, saj pobude v humanitar ne namene prinašajo vedno polno mero zadoščenja.
RIS
Sen. Gerbčeva brzojavila ministru o vprašanju neplačanih suplentov
Slovenska senatorka Jelka Gerbec je naslovila na ministra za šolstvo Bodrata brzojavko v imenu in na poziv slovenskih in italijanskih suplentov nižjih in višjih srednjih šol, v kateri sprašuje za vzroke, zaradi katerih niso suplenti na teh šolah še prejeli ne decembrske ne trinajste plače, in zahteva naj se vprašanje čimprej reši.
Tri leta in pol Ječe neskrbnemu upravniku
Tržaško kazensko sodišče .je vče taj obsodilo na 3 leta in pol ječe (od katerih so mu sodniki eno leto oprostili) Spletnega Vincenza Ca
tanio, edinega upravnika industrijske družbe za kemijsko Čiščenje naftnih proizvodov Vega. ki je bil obtožen, da se .je okrjstil s sredstvi družbe in da je tudi tihotapil z nafto. Družba Vega je zašla Dred leti v stečaj z 250 milijoni primanjkljaja, pri čemer so pregledi u-pravnih aktov družbe ugotovili, da Catania vse od 1969. leta ni poskrbel za pripravo letnih obraču nov podjetja. Moški je bil že prej znan v sodnih krogih zaradi podobnih prekrškov.
Napad na žensko pri Sv. Ivanu
Včeraj okrog 9. ure dopoldne so na oddelku za prvo pomoč pri glav-
V	ponedeljek zadnji rok za poravnavo radio-TV naročnin
V	ponedeljek, 1. februarja, poteče rok za obnovo radiotelevizijskih naročnin, veljavnih za prvo letošnje polletje. Navajamo ustrezne zneske:
TV NAROČNINA
—	za čmo-belo sprejemanje: -
celoletna	42.680 lir
za I,	polletje	21.785 lir
za I.	trimesečje	11.365 lir
—	za barvno sprejemanje:
celoletna	78.910 lir
za I.	polletje	40.280 luža I.	trimesečje	21.020 lir
RADIO NAROČNINA
celoletna za I. polletje za I. trimesečje Kdor ne bo
3.630 lir 2.340 lir 1.700 lir
______ — -- pravočasno poravnal naročnine, bo moral pla čati dodatno takso, v skrajnem primeru pa še posebno globo, ki jo predvidevajo zakonski predpisi.
Obnova posebnih naročnin. Tu gre npr. za lastnike ali upra vitelje javnih lokaloV: ti morajo naročnino za I. polletje poravnati po tekočem računu št. 2105 in se v ta namen po služiti ustreznega odrezka v naročninski knjižici.
Obnova naročnine sa avtoradio. Vplačila gre izvršiti pred okenci avtomobilskega kluba ACI ali pa pred okenci poštnih uradov
ni bolnišnici sprejeli 44-letno Mario Genarutti iz Ul. Levrier 19. Dežurni zdravnik je ugotovil, da ima Gena-ruttijeva poškodbe na glavi, ranjen obraz, odrgnina zapestja in druge poškodbe ter jo je zato napotil na specialistični pregled.
Ženska je službujočim policijskim uslužbencem, ki so jo zaslišali, povedala, da jo je okrog 6.30 zjutraj na Trgu Rotonda di Boschetto napadel neznan mladenič, star pribli- ____________________ _______
žno 25 let, ki ji je tudi odvzel hišne ' tel 29-letni Edoardo’ Roberti 'iz Ul
le «Kcsovel»: Alenka Renar Kocman:
—	zavodski svet nižje srednje šole »Gregorčič*: Drago Ota;
—	zavodski svet nižje srednje šole »Erjavec*: Miranda Piščanec Vremec;
—	zavodski svet nižje srednje šole »Cankar*: Glavko Turk:
—	zavodski svet liceja »Prešeren*: Vida Jagodic;
—	zavodski svet trgovskega zaveda «Zois»: Adrijan Semen;
—	zavodski svet učiteljišča «Slom šek*: Evgen Dobrila;
—	zavodski svet poklicnega zavoda za industrijo in obrt: Jolanda Germani.
Predsednika zavodskega sveta ni
žje srednje šole «Ciril in Metod*
bodo izvolili na seji 3. februarja.
Pred sodnike ženska, ki je z nožem in steklenicami napadla prijatelja
Tržaški preiskovalni sodnik dr. Colarieti .je včeraj izdal nalog o začetku sodnega postopka proti 54-letni Fanni Zacčai Gallopin iž Ul. Flavia 8 zaradi povzročitve telesnih poškodb 27-letnemu Linu Pu-gliottu. Ženska .je 20. avgusta lani v navalu nerazsodnosti napadla Pu gliotta s kuhinjskim nožem notem ko je še pred tem dobesedno razdejala njegovo stanovanje v Ul. Flavia 2 in mu razbila na glavi eno ali več steklenic. Zaradi številnih ran po glavi in prsnem košu se je moral moški zdraviti 20 dni v bolnišnici. Zaccaievo so takoj aretirali, en mesec je prebila v zaporu, nakar so jo izpustili na začasno svobodo. Po prvotni preiskavi namestnika državnega tožilca so jo bili obtožili celo poskusa u-mora. dodatna preiskava na ie izključila to možnost, tako da ji bodo sodili »le* zaradi povzročitve telesnih poškodb.
Namišljeni bolnik pred tržaškimi sodniki
Pred skoraj tremi leti si je ho
ključe, iz torbice pa ji je potegnil tudi vsoto 8.000 lir.
Ker se Genarutti,jeva ni spomnila podrobnosti napada, policistom tudi ni znala opisati napadalca.
• Zveza upokojencev CGIL s Ško-ljeta sklicuje v ponedeljek. 1. februarja, ob 15.30 na sedežu zveze v Ul. dello Scoglio 197 (bivša gostilna Miniussi) skupščino vseh upokojencev, da bi na njej razpravljali o dokumentu sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL proti inflaciji in recesiji.
Di Vittorio 6 na nepošten način podaljšati za deset dni bolezenski dopust. Na zdravniškem sporočilu, ki mu ga je bil podpisal dr. Um berto Mamolo, .je zamenjal datum o izteku dopusta (19. maja 1979) z drugim (29. maja 1979). tako da ie ostal doma »bolan* še deset dni. Nakane pa so se pri zavodu INAM kmalu zavedeli in namišljenega bolnika prijavili sodišču. Sodniki so ga včeraj obsodili na 9 mesecev zapora in 40 tisoč lir globe, kazen pa so mu v celoti izbrisali zaradi pomilostitve.
Brigadist Di Lenar do osumljen ropa v Trstu
bolj merodajno neposredno soočenje med ujetim brigadistom in blagajnikom Delavskih zadrug.
Di Lenardo pa ima odprte račune (in ti so veliko hujši) tudi z vsedržavnimi preiskovalci. Slednji ga obtožujejo, da je sodeloval pri umoru inž. Tagliercia in da je bil v zvezi z brigadisti, ki so v Vidmu organizirali «brlog*, katerega so lani odkrili karabinjerji. Vse te domneve bodo preiskovalci pojasnili v prihodnjih mesecih: zaenkrat pa je verodostojno le, da se je v prvih lanskih mesecih Di Lenardo oddaljil od družine in da se je od takrat stalno skrival. To so dobro vedeli karabinjerji in agenti raznih letečih oddelkov, ki so razmnožili njegovo sliko. Prav tu tiči razlaga za vprašanje, kako so v Trstu imeli njegovo sliko.
Precej različno predstavo pa imajo o njem v krajih, kjer je Di Lenardo živel. Tako v Codroipu (kamor se je preselil z materjo, ki je bila učiteljica in je sedaj težko bolna ter z očetom — vodil je trgovino s čevlji — kot triletni fantek in kjer je bival do svojega 18. leta), kot v Rivignanu se ga spomi-
Predsednik komisije za narodnosti pri pomurskem svetu SZDL dr. Ferenc Hayos, ki je včeraj predaval v špetru v okviru 9. bene-čanskih kulturnih dnevov, je bil pred odhodom v Beneško Slovenijo gost naše redakcije. To, kar je bila tema njegovega predavanja v Špetru, in sicer «Madžari v Sloveniji in Slovenci na Madžarskem*, je bila tudi tema pogovora v naši redakciji. Novinarje Primorskega dnevnika je seznanil z glavnimi problemi, s katerimi se soočata slovenska narodnostna skupnost v Porabju in madžarska v Sloveniji.
Tudi premiersko občinstvo «Don Juana dobro sprejelo
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je sinoči drugič uprizorilo v tržaškem Kulturnem domu Molierovo igro «Don Juan ali kamniti gost*, tokrat za vremierski abonma in za drugi mladinski a-bonma
Občinstvo je predstavo, razgibano v prvem in bolj govorno in na nekaterih mestih razvlečeno v drugem demu, v celoti dobro sprejelo. Največ aplavza je namenilo nosilcema glavnih vlog Binetu Matohu (Don Juan) in Ivu Barišiču (Sga-narel) pa tudi ostalim nastopajo-čim, ki so svoje vloge zelo dobro podali v okviru domiselne in povsem nekonvencionalne režije makedonskega gosta hjubiše Giovgi-jevskega.
SINOČI V NABREŽINI
Redni letni občni zbor SKD 1. Gruden in ŠD Sokol
Sinoči je bil v društveni dvorani v Nabrežini redni občni zbor SKD Igo Gruden in ŠD Sokol, ki se ga je udeležilo lepo število članov in prijateljev društev. Uvodno poročilo o dedovanju društev v pretekli mandatni dobi je • odal predsednik Nevenko Gruden, temu so sledila poročila tajnice, blagajnika in referentov posameznih odsekov. Podrobneje o sinočnjem občnem zboru bomo še poročali.
• Na Trgu republike in v ulicah Vero, Emo in Lazzaretto vecchio bodo začrtali štiri nova parkirišča, ki bodo namenjena invalidom.
Spor med materjo in sinom
bo imel sodni epilog
Žalostni dogodek iz srede lanskega maja, ko je v stanovanju v Ul. Nieolich 14 mladenič s palico in nožc-m napadel mater, bo imel svoj epilog pred tržaškim sodiščem. Preiskovalni sodnik dr. Colarieti ie namreč včeraj odredil začetek sodnega postopka proti 22-letnemu Gualtieru Codarinu zaradi povzročitve poškodb 46-letni materi Amalij Jerman. Ženska se je morala zdraviti mesec dni za poškodbami. Codarin .je dejanje priznal, psihiatrični pregled Da je ugotovil, da ni bil v trenutku napada popolnoma prišteven
Med petimi brigadisti, ki so jih »usnjene čelade* aretirale predvčerajšnjim v Padovi med »blitzem*, s katerim so osvobodile ameriškega generala Doziera, je bil tudi 23-letni terorist Cesare Di Lenardo, ki se je rodil v Vidmu, a je do leta 1977 živel z očetom in materjo v Codroipu, nato pa v bližnjem Rivignanu. V našem mestu pa je zanimanje za brigadista naraslo včeraj, ko se je zvedelo, da je namestnik tožilstva iz Trsta — dr. Groh-mann — izdal proti njemu zaporni nalog v zvezi z ropom, ki sta ga dva mladeniča izvedla lani 22. junija v blagajni Delavskih zadrug na Trgu S. Giovanni 9. Dva mladeniča, stara od 20 do 25 let, sta takrat s trikom prelisičila blagajnika in ga prisilila, da jima je izročil 19 milijonov lir. Prav blagajnik je nato v sliki prepoznal omenjenega Cesara Di Lenarda.
To je bil tudi edini dokument, ki naj bi pričal o kaznivi dejavnosti Di Lenarda. Fant je bil namreč doslej nekaznovan, čeprav so ga karabinjerji iz Rivignana imeli na muhi zaradi manjših tatvin in vpletenosti v krog uživalcev mamil. V Trstu so vsekakor preiskovalci v velikem dvomu, če je Di Lenardo res sodeloval pri ropu. Dejstva vseka kor ne zanikajo, o njem pa bo naj-
Prosveta
KD Slovan — Padriče sporoča, da bodo pevske vaje ob torkih za žen ske, ob sredah skupno in ob petkih za moške.
PD Mačkolje vabi na uprizoritev veseloigre L. Cijaka »Slana voda*, ki bo jutri, 31. januarja, ob 17.30 v Srenjski dvorani v Mačko-ljah. Igral bo amaterski oder »Jaka Štoka* s Proseka - Kontovela.
KD Kraški dom Repcntabor vabi člane in prijatelje na 6. redni občni zbor, ki bo v petek, 5. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Albina Bubniča v Repnu.
30. 1. 1975
Ob 7. obletnici smrti
30. 1. 1982
njaju kot resnega fanta. Preden je lani prešel v »ilegalo*, je nekaj časa študiral na liceju v Vidmu, na to pa večkrat menjal delo.
Lovrenca Mavrija
se ga spominjajo
žena Stana in sinova
Boljunec, 30. januarja 1982

PO SMRTI VELIKEGA JUGOSLOVANSKEGA PISATELJA (4)
MIROSLAV KRLEŽA: »LE THEME ADRIATIQUE NJEGOV VPLIV NA SLOVENSKO KNJIŽEVNOST
Pisateljevi pogledi na vlogo Trsta in na «centralnoevropski kompleks
Po vsem tem branju o Krleževih vplivih na Slovenskem pa se vsiljuje vprašanje o vplivu Slovenja na Krležo. Kaže. da nekaj ta-taga doslej ni še nihče niti poskušal raziskati, čeprav lahko z gotovostjo trdimo, da Cankarje-la pripadnost jugoslovanski socialdemokratski stranki in vse, *ar je pisal, kako je postal socia-llst. nikakor ni bilo brez vpliva na Krleževo opredelitev za socia-liste in nato za komuniste. Literarni zgodovinarji pa bodo seveda natančno pregledali vse tiste — precej številne — Krleževe omem-
be Cankarjevega imena in citatov iz njegovih del, podatkov iz Cankarjevega življenja itd. Primerjavo med Cankarjevim Kurentom in Krleževim Kerempuhom smo ugotovili že pri Zadravčevi Zgodovini. Mogoče pa bo kdo utegnil primerjati tega zagorskega Ke-rempuha in njegovo filozofiranje* s Cankarjevim Zlodejem iz ^Pohujšanja*? Naj za poskusno primerjavo citiramo tisti njun skupni — danes bi rekli «kvalun-kvizem* ali bolje fatalistični kva-lunkvizem*:
KEREMPUH: tNigdar ni tak bilo da ni nekak bilo,
Pak ni vezda nebu, da nam nekak nebu,
kajti — kak bi bilo da ne bi nikak bilo, ne bi bilo nikak, ni tak, tak je bilo.
Ar je navek bilo, da je nekak bilo...»
Itd., itd.
ZLODEJ:
«Zdaj bi le rad vedel — ali je to, kar pravi, da je; ali je več, ali je manj?
In ali je sploh?
In če on ni, kar je, kdo je, kar on ni?
In če je storil, kar ne bi smel storiti, de ni, kar bi bil — kaj bi porekel tisti, ki bi bil, kar pravi tisti, ki ni, da je!
In če bi tisti, ki je, dasi ni,
nenadoma nastopil in bi rekel tistemu, ki ni, dasi je: K, ki si, dasi nisi. ..
zavozlana logika! Bog z
. Naj po vsem tem dodamo še informacijo o prevodih Krleževih n®! v slovenščino z omejitvijo na Poglavitna dela, ki pa jih bralci laliko najdejo v naši Narodni in studijski knjižnici. Največ sta Prevedla Josip Vidmar in Silvester Siterl. Prvi je prevedel najprej dramo «V agoniji* že leta leta 1962 pa še politične ese-in dramo cAretej*. drugi pa najprej leta 1948 novelo «Bitka pri ■“jstrici Lesni*, naslednje leto 'Hrvatskega boga Marsa*, pred P8timi leti pa še šest novel. Fran ■Vbreclit je prevedel novele o klembajevih, in istoimensko dra-|no ter «Ledos. Dramo o Glemba-lotih je prevedel tudi «Bratko Nre/t. Slavni roman «Na robu Pometi* je šele leta 1975 prevedel knetho Zagorski, novele so preva-loli še: Gitica Jakopin, Viktor -‘tajdič in Janko Moder, eseje la neki M. H. in Tone Potokar. Koman »Vrnitev Filipa Latinovi-tjha«. pa je prevedel Franjo Smer-nn. najdaljšega Krleževega roma-na «Zastave» (ki je verjetno sploh najdaljši jugoslovanski roman) ni Prevedel, čeprav je že preveden v madžarščino.
4Balada Petriče Kerempuha* je doslej uglasil «za bas in orlcester» ‘!?mo slovenski skladatelj Marjan
Kozina.
Seveda nas kot tržaški slovenski Politični dnevnik mora zanimati Tl Poleg Krleževega odnosa do Novencev — tudi njegov odnos do ‘ in vsega, kar je v zvezi z našimi kraji in z Jadranom, pa ■noi s sosednjim italijanskim na-°oom. Toda omejili se bomo le na prvi del tega vprašanja, saj je Samoumevno, da terja in tudi zamaži tema «Krleta - ltalija» po-_oono obravnavanje še zlasti v ■klanjih poosimskih letih jadranja sodelovanja in s tem tudi strežnega poznavanja kultur jugoslovanskih narodov. Poleg tega Pa je važno povedati, da je Krleža °hko pisal o italijanski književ-°sii, zgodovini, politiki itd., da I skoraj nerazumljivo, zakaj vse
0	Krleževo pisanje doslej še ni *sl° v posedaj publikaciji skupaj
1	Primernim strokovnim esejem, j ' vič je omenil Krleža Trst že kot ovmar v nekem svojem članku ta 1918. ko je prerokoval raz-
,'nj habsburške monarhije spričo “klavskih množičnih demonstracij P° vseh večjih mestih države in “eveda tudi v Trstu. Že v našem ';®sfavku pa smo napisali, da je ^ Krleža omenil naše mesto v ;vojem hreljinskem političnem KOVoru )eta igj9 <0D TRSTA DO CKE*. Toda Krleži moramo bi-1 hvaležni predvsem za njegov n'sPevek k naporom za pravič-d rešitev vprašanja naših povoj-^mej. pu(j naslovom »JADRAN-fo. TEMA* je pred mirovno kon-riovJKm v Parizu leta 1946 napisal ..Jsi članek — kot v Evropi že lsoko cenjen pisatelj — za beo-(l‘aJslio politično revijo »Trideset vdna». ki se je takrat prevajala p ,Vsc glavne svetovne jezike. ,c°ski prevod članka je izšel ‘°J tudi v posebni brošuri v 'ozbi «Yodgoslavie - France. nr.?et® de eooperhtion culturelle* ^.‘.naslovom »LE THKME A-tal^ATLQUE*. Članek se začne
brošuri Sporočilo črnogor-baH1 ^ftrcevi* — tPerche i com-ltenti del Montenegro sappiano» rov', general Pirzio Birolli o bo-
LI,alik 2
,.yna asu
njč!»
vanjem v popolnem triumfu svoje vzvišene rimljanske miši je*, v to je verjela cela vrsta rimskih vojskovodij, ki so po tridesetletni vojni raztegnili na vzhodno jadransko obalo svoj strateški princip rimskega miru, za katerega je že Tacit govoril, da predstavlja opustošenje, a ne mir:
Ubi solitudinem faciunt pacem appelant.
Zdi se, da so vojne po duče-jevem strateškem receptu bile ideal številnih rimskih konzulov in strategov na vzhodni obali Jadrana. . .»
Zaključni odstavek Krleževega članka pa se tiče neposredno Trsta in se glasi:
»O vsem tem smo govorili površno iz enostavnega razloga, ker se spričo hrupa okrog Trsta že zopet pričakuje glas civilizacije, ki napoveduje barbarski proces v imenu Benetk in Rima, v' imenu tega idealnega «rimskega poslanstva^, ki danes nadaljuje boj generala Pirzia Birollija proti Azijatom vzhodne Jadranske obale: glas te slovanofobske Evrope. . . Tisto, kar se pričakuje danes glede tržaške teme, to je tista pesem, ki jo poslušamo že stoletja od časov dožev Candiana in Or-seola pa do Dandola in D’Annun-zia. Ogrski in dunajski grofje so nam peli to isto pesem. . .»
Tudi ta brošura v francoščini je bila med tistimi številnimi jugoslovanskimi izvodi francoskih, angleških in ruskih, ki so bile med mirovno konferenco v Parizu leta 1946 na razpolago diplomatom in časnikarjem z vsega sveta, ki so konferenco spremljali.
In ker se pri nas (v Gorici; vsako leto ponavljajo — že tradicionalne — «mitelevropske» manifestacije, naj navedemo nad vse zanimivo Krleževo mnenje o tej
je prav Krleža tako v Avstriji kot na Madžarskem (v obeh državah so prevedli skoraj vsa njegova dela) zelo cenjen kot eden najbolj pristnih srednjeevropskih — poleg Musila, Kafke, Krausa in drugih — književnikov:
«.. .menim, da je na tem zemljepisnem prostoru tako imenovani «centralnoevropski kompleks* fantom. Danes je to klicanje že zdavnaj mrtvih duhov na neki spiri-tistični seansi, ki se preprosto imenuje pisanje feljtonov o neznanih rečeh. .. Danes je to formu la pseudoliterarne fikcije, ki se po potrebah politične oportunosti prilagajajo raznim motivom, da bi se dokazalo, da mytos Dunaja še vedno ni ugasnil. . . Centralna Evropa je danes kot neke vrste mixtum compositum za estetsko morfološke diferenciacije, abstraktna mešanica, ki ne govori dosti več kot podobne Variante. Centralna Amerika, Centralna A-frika ali Centralna Azija, a kaj naj bi to pomenilo v literarnem smislu, mi je jasno. .. Vprašam se, zakaj bi ravno tak avtor, kakršen sem jaz. spadal v ta centralnoevropski krog, ko pa niti socialno, niti geopolitično, niti estetsko tja ne spada...», je med drugim odgovoril Krleža prof. Predragu Matvejeviču za njegovo knjigo «Razgovor s Miroslavom Krležom», ki je izšla v Zagrebu leta 1969 in je do lani do-
»
Pa vendar je Krleža — če se držimo naših srednjeevropskih krajev — napisal že leta 1930 — o pesniku «Devinskih elegij* R. M. Rilkeju daljši esej. V njem ni pozabil povedati, da je veliki Nemec pisal te elegije na slovenskih tleh. (Seveda tega podatka doslej na tradicionalnih povojnih rilke-jevskih sestankih v devinskem gradu niso navajali).
Omenjeni Matvejevičv «Razgo-vorh vsebujejo tudi seznam del M. Krleže, ki so bila prevedena po letu 1950 v tuje jezike: nem ščino, francoščino itd. Seznam pa ne vsebuje niti enega prevcoa v italijanščino. Ob Krležev! smrti je bila v delu italijanskega uska ta pomanjkljivost z obžalovanjem ugotovljena in mogli smo preši a-ti vesti, da se prevodi v italijanščino že pripravljajo. Tedenska priloga turinskega dnevnika »Tutto libri* pa je s tonom očitnega zadovoljstva pod naslovom:	«JU-
GOSLAVI IN ARRTVO* objavila napoved, da bodo prevodi izšli pri novi založbi v Pordenonu. Poleg Krleže bodo izdali tudi Cankarjevo «Hišo Marije pomočnice* — najbrž v novem prevodu.
Prav tako ne bi mogli trditi, da je Krleža kot vrhunski literat sosedne dežele zadovoljivo zastopan v italijanskih enciklopedijah. Bodo tudi tja prišli Jugoslovani v večji meri kot doslej?
(KONEC)
STANISLAV RENKO
SREČANJE V PRIREDBI KRIŠKE MLADINE	r '
Aktualnost vere v očeh (j marksista in katoličana
Zanimiva posega novinarja Stojana Spe-tiča in duhovnika Toneta Bed en Čiča
Ali je potrebno soočanje — in tudi sodelovanje — med katoličani in marksisti proti razčlovečenju današnje družbe spričo zaskrbljujočega dejstva, da o usodi človeštva odloča vedno manjša skupina ljudi? Taka in podobna, zelo aktualna vprašanja so bila v središču pozornosti na srečanju «Vera in današnji čas*, ki jo je v sredo priredil mladinski odsek kulturnega društva Vesna v domu Alberta Sirka v Križu. Tema bi lahko bila zaradi svoje širine in navidezne dvoumnosti tudi predmet neskončnih razprav, ki pa ne bi konec koncev privedle nikamor in ne bi dale srečanju v bistvu
živela že šest izdaj.
.......................tiinimuliiiiiiiiiiiiimMiiiililiimiiiiiliilllliiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimmniiii»«"H*iniitlliiiliiiliiniliiiinimnn*»n»*M»»M«>“'>*
V SREDO ZVEČER V TOMAJU
Zares prisrčno in prijateljsko srečanje bivših borcev in aktivistov z obeh strani meje
Važen prispevek borčevskih organizacij za krepitev dobrih odnosov in sodelovanja ob meji
V	sredo zvečer so se v Tomaju srečali predstavniki glavnega odbora Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju in predstavniki Zveze združenja borcev občine Sežane, in sicer predsednik Jože Grmek, tajnik Vili Lipanje, predsednik aktivistov bivših okrajev Komen in Sežana Alfonz Grmek, tajnica Almira Bašjn, navzoč pa je bil tudi predsednik občinske konference SZDL Jože Stegne.
SfečanjfL bJmh, bo!'cev in aktivistov tu in onstran meje. k lse v glavnem že poznajo, saj jih vežejo mnoge tovariške in prijateljske vezi še iz časa narodnoosvobodilne borbe, pa tudi iz vseh teh povojnih let. ni moglo potekati drugače kot v resnično prisrčnem in tovariškem vzdušju, ki nudi trdno podlago za bodoče še tesnejše sodelovanje v korist tako bivših borcev in aktivistov in njihovih organizacij, kot vseh naprednih sil, ki se na tem področju zavzemajo za krepitev prijateljskih odnosov med obema sosednima državama in za krepitev dobrih odnosov in sodelovanja med borčevskimi organizacijami tu in onstran meje.
V	tem duhu je izzvenelo tudi poročilo, ki ga je na srečanju v imenu združenja tržaških aktivistov. podala njegova predsednica Neva Lukeš, ki se je najprej za-
ustavila pri začetkih delovanja pripravljalnega odbora aktivistov o-svobodilnega boja, ki ga je ustanovil in nato vrsto let z uspehom vodil Drago Pahor, nato pa nadaljevala z opisom delovanja združenja od njegovega ustanovnega občnega zbora pa vse do danes. »Ustanovitev našega združenja so narekovale številne naloge. kijih le.Ao posvojili ..močeh, tudi izvaja in uresničuje. Predvsem nismo pozabili naše glavne naloge, to je zbiranja podatkov,^ dokumentov in pričevanj o vsem. kar zadeva narodnoosvobodilno gibanje na našem področju. Ti podatki so nam potrebni, ti podatki so pomembni, če hočemo poznati zgodovino tistega obdobja, če hočemo spomin na takratno dogajanje prenesti tudi na mlade rodove*. Potem, ko je osvetlila vsebino statuta, na osnovi katerega združenja tudi deluje, se je Lukeševa zaustavila pri sedanji dejavnosti, ki poteka uspešno v samem Trstu, kjer se na sedežu združenja odvijajo razna družabna srečanja, predavanja in druge kulturne prireditve, kot tudi po vaseh tržaške pokrajine, kjer so potrebo po takšni dejavnosti borci in aktivisti še posebej občutili. Sedaj je celotni odbor združenja močno zaposlen pri organiziranju pros'av ob podelitvi spominskih značk, ki jih je SZDL ob 40-let-
«Mitteleuropi*, tem bolj zato, ker
NOVICE Z V At. ETNI H TRŽI SC
dalije za vzhodno obalo Ja-„.	,	1943) kot o «nada-
^-ranju boja Rima i» Benetk pro-her i™ azDskega atavizma». Ge-u . P- B. govori naivno (in na i'sem iskren način) o nadalje-nhi te rimske idealne misije», slo P° ^ Peerih letih dopoveduje n Ve”*kim barbarom, da je *voj-da rima vojna svoje ,,.ne». da Rim vlada in da bo p1 vladal kot je dejal duče. .. » I . 0 teh začetnih stavkih pa Kr-na šesti strani brošure nada-
*Dq Rim vlada in da bo Rim °duladal «barbarske sile* na 'hodni strani Jadrana s pretepa-Jfht. z ricunisovim oljem, z me-c,n. z ognjem, s krvjo in unič«-
Dolar in švicarski frank še močnejša Zlato po 382, srebro pa po 8 dolarjev
Na valutnih tržiščih je tudi ta teden kraljeval ameriški dolar, ki je poskočil za dva odstotka, potem pa je zgubil en odstotek. Visoke ameriške obresti še dalje pogojujejo trdnost dolarja, kateremu je sledil pri vzponu tudi kanadski dolar. Zlato je poskočilo za 380 dolarjev, prav tako se je tudi srebro spet povzpelo na 8 dolarjih. Švicarski frank je spet pokazal svojo trdnost, ko se je okrepil v nekaj dneh za 1 odstotek. V evropski valutni skupini ni bilo posebnih prfem ikov in marka se je ošibila le v odnosu z dolarjem. Lira se je malenkostno ošibila.
Dolar je vzbujal tudi ta teden splošno zanimanje po svetovnih valutnih tržiščih in zaupanje vanj je bilo povsod veliko. Tako so
DRAGOCENF KOVINF 28.1. 1982 Nakup Prodaja
■ZLATO
Milan (g)	15.350	15.550
ZLATO
London (unča) 383,50 dol 384 SREBRO
Milan (kg)	328.500	336.000
PLATINA
Milan (g)	14.450	14.750
VZHODNOEVROPSKE VALUTE
V TRSTU Sovjetski rubelj Poljski zlot češka krona Madžarski forint Romunski lej Bolgarski lev Turška lira
29. 1. 1982 240 - 300,-1,— 43,— 30,-26,-400 - 430,-6,-
nakupi prevladovali nad proda jami in dolar je poskočil od 1235 na 1351 lir, proti koncu tedna pa je veljal 1248 lir, 2,33 marke, 1.86 šv. franka in 230 jenov. Kot običajno, so tudi tokrat pogojevale kotacije dolarja visoke bančne obresti, ki so znašale na področju evrodolarja od 14,5 do 16 odstotkov. Politika umetnega podpiranja visokih obresti, ki ga je u-vedla Federalna rezerva ob tihem odobravanju Bele hiše. je še zmeraj aktualna. Med operaterji prevladuje mnenje, da bodo obresti ostale na visoki stopnji še najmanj šest mesecev. Zato je treba pričakovati, da bo tudi dolar ostal še dalje na visoki stopnji. Ta vest gotovo zanima poslovne ljudi in trgovce, ki se bavijo z uvozom tfer izvozom. Kot znano, se zunanjetrgovinska izmenjava obračunava v dolarjih, zato je npr. za uvoznika, važno predvideti, ali bo dolar prihodnje mesece visok ali ne. Če bi ostal trden, bi se splačalo nakupiti dolarje za uvoz takoj. Obratno velja seveda za izvoz. Če se predvideva okrepitev dolarja, se splača izvozniku i dobiti čimprej dolarje za izvozno blago.
Podobno kot ameriški, je tudi kanadski dolar poskočil od 1035 na 1046 lir. zadnje dni pa je veljal 1042 lir.
Švicarski frank je poskočil za en odstotek in velja zdaj že 672 lir, kar predstavlja nov rekord nasproti Uri. Zaupanje v helvet-sko valuto je še vedno veUko, še posebej v Evropi. V Zuerichu kupujejo itaUjansko liro po 1.43 franka za 1000 lir, jugoslovanski dinar pa po 3,4 franke za 100 din.
Zlato je nihalo ta teden med 371 in 382 dolarji za unčo, težnja
pa je bila k podražitvi zlata. Pri ceni 370 dolarjev so posegle na tržiščih tudi evropske centralne banke, potem pa je cena kar sama zlezla nad 380 dolarjev. Podobno je bilo tudi s srebrom, ki je poskočilo od 7,8 na 8 dolarjev za unčo. Platina stane zdaj 360 dolarjev (pred enim tednom 350 dolarjev).
Japonski jen je zgubil dva odstotka nasproti dolarju.
V evropski valutni skupini ni prišlo do posebnih premikov. Holandski florint je še vedno na čelu skupine, marka je nekje v sredini, lira je bolj na dnu, zadnji pa je belgijski frank.
(srs)
niči OF namenila tudi aktivistom v zamejstvu. «Pet takšnih proslav smo do sedaj že imeli,* je dejala predsednica, «in moramo reči, da niso bili to le prazniki za odlikovance, temveč za vse prebivalce, od najmlajših pa do najstarejših, ki so se vključiU v ta praznovanja in v veliki meri pripomogli k njihovemu uspehu.* Sedaj čakajo združenje še podobne slpvesno-sti v Bazovici, na Opčinah, v Zgoniku, Repentabru, v miljski občini in seveda še v Trstu. Ob kpp cu je še izrazila željo, da bi se sodelovanje z vsemi obmejnimi zvezami združenj borcev še okrepilo. kar pomeni tudi naš skupni prispevek, je še dodala, h krepitvi miru na tem področju in dobrososedskih odnosov.
V imenu zveze združenja borcev občine Sežana je spregovoril njen predsednik Jože Grmek, ki je poudaril pomen tokratnega srečanja, ki smo si ga vsi želeli, je naglasil, in ki nam daje možnost, da okrepimo medsebojne stike in s tem tudi tovarištvo, ki nas veže že toliko let. Podobne misli je izrekel tudi Alfonz Grmek. Oba sta svoja govora navezala tudi na proslave. ki sta se jih udeležila ob podeljevanju spominskih značk na Tržaškem. Bila sta mnenja, da so bile te proslave resnično lepe, občutene, predvsem pa ju je ganila navzočnost mladine, ki se je teh slovesnosti ne samo polnoštevilno udeležila, temveč je na njih sodelovala tudi v kulturnem programu.
Nekaj besed je spregovoril tudi tovariš Stegne, ne samo kot predsednik občinske konference SZDL, temveč kot predstavnik mlade, povojne generacije, kot je sam poudaril, ki gleda s ponosom in odgovornostjo na našo preteklost in ki hoče očuvati ideale osvobodilnega boja. Zavedamo se pomena delovanja vaše organizacije, je med drugim dejal, zavedamo se pomena sodelovanja vseh naprednih sil na tem področju. Mi že tesno sodelujemo s petimi občinskimi upravami tržaške pokrajine, ki daje obema sosednima državama možnosti še tesnejšega sodelovanja na vseh področjih
Uradnemu delu srečanja je nato sledilo sproščeno obujanje spominov na čase skupne borbe in zadonela je tudi partizanska pesem. Z obljubo, da se bodo kmalu zopet srečali, so se nato udeleženci srečanja poslovili, prepričani, da so opravili koristno delo ter utrdili medsebojne tovariške vezi.
nobenega smisla. Zasluga obeh gostov, novinarja - marksista Stojana Spetiča in duhovnika Toneta Bedeučiča, je torej v prvi vrsti prav v tem, da sta znala svoja izvajanja v odkrivanju lastnih svetovnonazorskih stališč postaviti na konkretna tla dialoga in strpnosti. Prav v tem so bili številni poslušalci (med katerimi je bilo razumljivo največ mladih) obogateni, saj so si lahko iz posegov o-beh gostov in iz razprave ustvarili kolikor toliko jasno sliko o o-bravnavanih vprašanjih, nč da bi eno mnenje prevladalo nad drugim.
Vsakdo si lahko odnos do vere in specifično do vloge katoliške i-deologije v družbi postavlja na, različne načine, kot je dokazala zgodovina in kot dokazuje tudi današnja stvarnost. Velika idejna in družbena gibanja današnjega časa, ki so tako korenito prisotna v življenju in mišljenju ljudi, ne moreta prezirati človeka in skrbi za njegovo bodočnost. Prav o-krog tega vprašanja je soočanje med temi idejnimi gibanji (konkretno med marksizmom in katolicizmom) ne samo koristno, ampak tudi nujno za spoznavanje sveta in za premagovanje idej dogmatizma in totalitarizma pri graditvi družbe, ki ima za človeka kot o-snovnega in edinega subjekta. Vodilo vsega tega pa je lahko tudi načelo koncilija Vatikana II, da so vsi ljudjje — verniki in neverniki — poklicani, da gradijo svet bodočnosti.
Nedavno srečanje v Križu je torej postavilo na dan, /številna aktualna vprašanja v odnosu človeka do vere, o katerih pa se v naši skupnosti javpo. in,,hkrati odkrito še vedno premalo govori in debatira. Zato je pobuda kriške mladine toliko bolj dobrodošla in vredna posnemanja.	(st)
NAKUPNA CENA		TUJIH	VALUT	
	Trst	Celovec	Zhricb	Beograd
	29.1. 1982 28. 1.1982		28.1. 1982	28. 1. 1982
Ameriški dolar	1225.-	15,90	1,85	42,20
Kanadski dolar	1010.-	13.25	1,55	34,94
Nemška marka	530,—	691,50	79.87	1834,88
Holandski florint	482,-	629,50	72.75	1665,93
Belgijski frank	27.-	36,10	4.69	104,58
Danska krona	160.—	208.50	24,34	557,53
Švedska krona	215.—	278,00	32,64	747,44
Norveška krona	206.-	269,00	31,36	715,15
Francoski frank	207.-	269,40	31.42	717,86
Italijanska lira	—	1.25	1.45	3,42
Angieški funt	2270.—	29,71	3.47	79,01
Irski funt	1770.-	—	2.80	62,89
Švicarski frank	655.-	886,50	—	2283,90
Avstrijski šiling	75.-	—	11.39	261,23
Japonski jen	5.—	6,90	0,84	18,27
Avstralski dolar	1310,-				2.02	46 88
; španska peseta	11.—	15.50	1.87	41.66
Portugalski eskudo	16.50	20.00	2,76	—
Jug. dinar; mali	22.50	29 00	3.50	f	
veliki	23.-	30 00	3.50			
Grška drahma	17 -18,-	22.50	2,90	69.37
Razvejana dejavnost KD Rdeča zvezda iz Saleža
Kulturni delavci Rdeče zvezde iz Saleža tudi v tem zimskem ob-, dob ju ne mirujejo in predvsem po zaslugi delavnega pristopa mladih odbornikov prirejajo razne pobude.
Tako je bil v ponedeljek, v sodelovanju z mladinskim odsekom Kraškega doma z Repentabra, na sporedu prvi skupni seminar na določeno temo. Tokrat so mladi razpravljali o Poljski in iznesli svoja stališča, mentor in koordinator debate pa je bil Branko Jazbec. Taki seminarji se bodo vrstili vsake tri tedne in obravnavali bodo tudi manjšinsko problematiko in politični položaj v Italiji. Prihodnjič pa bodo obravnavali zgodovinsko tematiko in sicer vprašanje bivše cone A in B Svobodnega tržaškega ozemlja. S tako obliko dela želijo stimulirati mlade, da prebirajo časopise in zgodovinske vire. tako da se osveščajo, se soočajo z aktualnimi vprašanji in pri tem tudi sami logično mislijo ter izražajo svoje vtise.
V sredo pa je bil gost Rdeče zvezde Miran Gabršček, ki je z besedo in diapozitivi orisal najlepši del slovenske tranzverzale od Tolmina do Triglava, svoja izvajanja pa je dopolnil z zanimivostmi iz zgodovine alpinizma in planinstva.
Prejšnjo soboto pa je v šolski telovadnici v Saležu gostoval amaterski oder Jaka Štoka — KD Prosek - Kontovel, ki je uprizoril veseloigro sSlana voda» in številno občinstvo je v celoti prišlo na svoj račun.
Medtem pa se že intenzivno pripravljajo na slovenski kulturni praznik, ki ga bodo počastili z razstavo Bogomile Doljak, z glasbenim večerom, s predstavitvijo del mladih zamejskih pesnikov in pa s sklepno tradicionalno proslavo.
B. S.
"DRAGULJI"
3& 6 /6 V7 *
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Lucden Leuwen - 5. del TV nadalj.
11.00	Družina Mezil - risanka
11.25	Pred štiridesetimi leti: Svet v vojni
12.15	Cleto Rdečeglavec - risanka
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Kje je Anna? - zadnji del TV nadalj.
14.30	»Gardenia blu* - film Režija Fritz Lang: igrajo: Anne Baxter, Richard Con-te, Ann Sothern in drugi
16.00	Pregled programov za prihodnji teden
16.15	Braccio di ferro - risanke
16.30	Jaz sobota - pisan program
17.00	DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Jaz sobota, 2. del 18.10 Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Posebna oddaja iz parlamenta
18.50 »Piccole donne* - TV film Ob koncu zime
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40 Iz gledališča Ariston v San-remu:
XXXII. festival italijanske popevke -• finale, T. del
23.15	DNEVNIK - Vremenske razmere
23.30	XXXH. festival italijanske popevke - 2. del
Drugi kanal
10.00	Bis!
12.30	Replay - skozi trideset let kronike
13.00	DNEVNNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Replay, 2. del
14.00	Šolska vzgoja:
Odprta šola
14.30	Športna sobota:
Zimski šport: Svetovni pokal v smučanju
Clusone: Lahka atletika Rimini: Boks - Srečanje a-materjev Košarka
Program za mladino
16.30	Mali Filippo - TV film
17.30	Ognjeni ptič - risanka
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	Pregled programov za prihodnji teden
18.05	DNEVNIK 2 - Dribbling
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	«11 sistemone» - program kvizov
Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40 Kko bo ustavil Tammyja VVando? - Zadnji del TV nadalj.
21.35	»11 giomo della civetta* -film, ki ga je režiral Damia-no Damiani; igrajo: Clau-dia Cardinale, Franco Ne-ro, L. J. Ooob; • Gaetano Ci-marosa, Serge Reggiani in drugi
23.25 DNEVNIK 2 » Zadnje vesti
Tretji kanal
13.00	Drobci iz tridesetih let
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Programi, ki smo jih že videli in ki jih bomo videli na tretjem kanalu
20.05	Glasba v omaki
20.40 Benetke, razstava za kinematografijo (1932-1934)
21.30	Programi za sedem dni
21.45	Kino tisočerih dni:
Francija in kinematografija od 1934. do 1937. leta
22.55 DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00 Poročila
8.05 Potovanje škrata Spančko-lina, risana serija 8.15 Ciciban, dober dan: čiv, čiv, še dolgo bom živ 8.30 Zbis: Kje živi tvoja pravljica
8.50 Kuhinja pri violinskem ključu: Fracture femoris 9.20 Jelenček
9.50	Pustolovščina, otroška se rija
11.15	Za zdravo življenje
11.25 Otrok in igra: Otroška igra
11.50 Haus: Smuk za ženske^
16.10 Poročila
16.15	Košarka:
Partizan - Cibona
17.45 Baron Miinchausen, 2. del sovjetskega filma
18.55 Naš kraj: Leskovica
Leskovica — vasica pod Ble-gošom. Pred drugo svetovno vojno je bila to mejna vasica med Jugoslavijo in Italijo, med vojno velikokrat zatočišče partizanov, dolga leta po vojni pa kraj ni veliko napredoval. Mladih je bilo vedno manj in vse je kazalo, da bo kraj doživel usodo številnih hribovskih vasi. Vendar v občini Škofja Loka so policentrizmu začeli dajati vedno večji pomen. In tudi v Leskovici se to vedno bolj pozna. Nova cesta, ki ni asfaltirana ampak je vseeno široko okno v svet, telefonska, avtobusna povezava v dolino, pa so tudi temu kraju in manjšim okoliškim zaselkom začeli dajati življenjski zagon. Vsi so prepričani, da bi v vasi kmalu bilo povsem drugače. Seveda pa bo potrebno še veliko urediti, veliko bo še sestankov, veliko udarniškega dela. Vsega tega pa se ne u-strašijo. Vedo, da delajo za svoj boljši jutri
19.10	Zlata ptica - 1001 noč: Zgodba o revežu in oderuhu
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55 Vreme
20.00 Naše 14. srečanje
21.35 Zrcalo tedna
21.50	Lola Montez, francoski film Francoski barvni film o znameniti plesalki in ženski, ki je očarala in zapeljala kopico pomembnih mož — je posnet po romanu Izjemno življenje Lole Montez Ceci-la Saint Laurenta.
Gre za izrazito kostimski film, saj se je Lola Montez vrtela v visoki družbi — zapeljala je celo bavarskega kralja in ga morala zapustiti zaradi revolucije, ki jo je sama povzročila.
Svoje čase je film velja) za pomembno delo, ne le zaradi ugledne igralske zasedbe, ampak predvsem zaradi režijskega vodenja veterana Maxa Ophiilsa,
V glavnih vlogah nastopajo: Martine Carol, Peter Ustinov, Anton Walbrock, Ivan Desny, Oscar VVerner, Lise Delamare in drugi
23.45	Ppropila
Koper
15.15	Smučanje: Svetovno prvenstvo - Smuk ženske
16.15	Košarka:
Partizan - Cibona
17.30	Ponovitev filma
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče
20.30	Upor na ladji Caine - film
22.00	TV D - Danes
22.10	Serijski film TV D - Danes
Zagreb
17.45	Istria Nobilissima, dok. oddaja
18.15	Mali koncert
18.30	Ti dnevi, ta leta - dok. oddaja
19.30	TV dnevnik
20.C0 Lov za zlatom, ameriški film
ŠVICA
15.30	16.00 Oddaja za najmlajše in za otroke
16.35 Solidarnost - TV film
17.25 Musič mag
19.05 Risanke
20.40 Sodnik Horton - film
TRST A
7.00,	8.00, 10:00, 13.00, 14.00,17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tudi starost je lahko, lepa; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Fleši mimogrede...;
10.10	Koncert: 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 «Bom naredu sfzdice, čjer so včas’ b’le» - glasnik Kanalske doline ■ Beležka: 13.20 Glasba po željah:
14.10	Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik: 15.00 Začnimo s črko «A»; 17.10 Med dvema ognjema - kviz oddaja s sodelovanjem slovenskih goriških in tržaških višjih srednjih šol; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 14.30. 15.30, 16.30. 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.15 Koledarček: 8.32 Count down; 9.15 Pripovedovalec: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti:
11.00	Kirn. svet mladih; 12.05 Glasba po željah; Univerza v Zagrebu: 15.45 i5 minut s skupino AKB;
16.00	Istrski akvareli; 16.10 Italijanski zbori: 16.32 - 18.30 Glasbeni vikend; 16.55 Pismo iz...
KOPER
(Slovenski proqram)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored: 13.40 Objave; 13.45 Reportaža iz zamejstva;
14.00	Glasba - turizem, rekreacija, zanimivosti ob koncu tedna; 14.40 Reklamni pas; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.18 Izbrali smo za vas: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Moja geperaoija prevajamo predvsem iz angleščine.
RADIO 1
7.00.	8.00. 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	- 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 - 10.03 Vikend; 10.15 Glasbeni program z Ornello Vanoni; 10.50
11.10 Black-out; 11.44 Cinecitta; 12.28 Lcrenzo Benoni; 13.30 Posebna oddaja o Sanremu; 14.28 O limp 2000; 15.00 Dovolite, konj?; 16.25 Mi kot vi; 17.03 Autoradio;
17.30	Cantarballando; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbeni odmor;
19.30	Radio 1 - jazz 82; 20.40 XXXII. festival italijanske po pevke.
RADIO 2
7.30. 8.30. 9.30, 10.30. 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Vsa tista le ta; 8.45 Radio 2 predvaja; 9.00 Radijska priredba; 9.32 Pogovori se zabavajo; 11.00 Long Piaying Hit; 12.48 L'aria 'ri tira; 13.41 Glasba in kino; 15.00 Radijska pri redba; 15.42 Hit ^arade; 17.02 Deset zgodb; 17.32 Komedija v treh dejanjih; 19.10 Glas Gilberta Becauda; 19.50 Protagonisti jazza;
21.00	Rimski koncerti; 22.50 Me sto ponoči: Cosenza.
LJUBLJANA
6.00. 6.30. 8.00. 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Z ra diom na poti: 8.05 Pionirski te dnik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Zapojmo pesem; 10.05 Panorama lahke glasbe; 10.40 Svetovna reportaža: 11.05 Pojo amaterski zbori; 11.30 Pogovor s poslušalci; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli doma či napevi; 13.00 Danes do. 13. - Iz naših krajev Iz naših spore dov; 13.30 Priporočajo vam...:
14.05	Kulturna panorama; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak:
17.00	Studio ob 17.; 18.00 škatlica
i godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije:	19.35 Mladi
mostovi; 19.55 Domovina je ena;
20.00	Sobotni zabavni večer; 21.00 Oddaja za Slovence na tujem;
23.05	Lirični utrinki; 23.10 Od tod do polnoči.

: GLEDALIŠČE
V TRSTU
gostovanje
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA iz NOVE GORICE
v Kulturnem domu
Moliere
DON JUAN ALI KAMNITI GOST
Režija:
LJUBIŠA GEORGIJEVSK1
DANES, 30. januarja 1982, ob 20.30 — Abonma Red B (prva sobota po premieri in Abonma Red F (druga sobota po pre mieri)
JUTRI, 31. januarja 1982 ob 16. uri — Abonma Red C (prva nedelja po premieri) in Abonma Red G (popoldan na dan praznika)
Ker so abonmaji združeni, prosimo vse. razen abonentov reda D, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu ob delavnikih od 10. do 14. ure ali eno uro pred pričetkom pred stave.
Gledališča
SS G
S S G Trst. Fran Levstik »Minister Gregor pa nič* izvaja Alojz Milič, priredba in režija J. Babič. Danes, 30. t.m., ob 9. uri na osnovni šoli v Mačkoljah; ob 11. uri na osnovni šoli v Borštu.
Včeraj*-danes
Danes, SOBOTA, 30. januarje
MARTINA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.07. — Dolžina dneva 9.38. — Lu na vzide ob 10.21 in zatone ob 22.54.
Jutri, NEDELJA, 31. januarja
VANJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,4 stopinje, najnižja 3,6, 'b 18. uri 6,7 stopinje, zračni tlak 1013,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 71-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8.2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Kovačič, Chiara Tartara, Massimiliano Bal-zano, Mauro Pandolfini, Francesco Savi, Anna Maria Lucignano. Roberto Lucignano, Christina Orlandi-ni, Laura Buonocore.
UMRLI SO: 85 letna Giuseppina Falcone vd. Cattilina, 71 letni Be-niamino Sancin, 79 letni Diogene Marafa, 75-letni Francesco Zudini, 57-letna Rosa Marsich por. Medizza, 68-letni Luigi Bonetta. 78-letni Nar-cio Viscovi, 51 letni Eligio Mattias-si, 55-letni Eugenio Brattoni, 57-let-ni Giuseppe Pipitone. 69 letni Enri-co Ranzini, 67-letni Raffaele Impu-tato, 76-letni Ettore Suttora. 66 letna Marta Ottenschlaeger, 69 letna Maria Bertogna vd. Sist, 79-letni Umberto Cultraro, 84-letna Rosalia Marussich vd. Bidisnich, 96 letni Andjelo Korenic. 86-letna Maria Da-pas vd. Masseni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska C. 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14. Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-569; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68 441.
ROSSETT1
Danes ob 20.30 bo gledališka skupina Centro Teatrale Bresciano predstavila «La Veneziana* z Alido Valli. V abonmaju odrezek 3 (v alternativi). 50-odstotni popust za a-bonente. ki so že uporabili odrezek št. 3. Predzadnja predstava.
Od 2. februarja bo Ljudsko gledališče iz Rima predstavilo Rostandovo delo «Cirano de Bergerac*. V abonmaju odrezek štev. 6. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
Danes ob 17. uri (red S za. vse vrste prostorov) četrta predstava opere «Samson in Dalila». Dirigent Pi-chas Steinberg, režija Alberto Fas-sini. V glavnih vlogah nastopajo Pe1 tra Malakova, Carlo Cossutta, Giam-piero Mastromei, Angelo Nosotti, Giuseppe Botta, Giovanni Gusmero-li, Dario Zerial in Enzo Scodellaro. Pri blagajni gledališča (tel. 631-498) prodaja še razpoložljivih vstopnic.
V gledališču Verdi pripravljajo dve predstavi:	opero «Goyešeaš»
Enrujua Granadosa in balet «Favo-la». prvenec Giampaola Corala.
Prihodnji torek ob 18.30 bo v dvorani Krožka za kulturo in umetnost skladatelj Gino Negri predstavil Opero «Goyescas». Prisoten bo tudi avtor baleta »Favola* Giampaolo Coral. Vstop prost.
AVDITORIJ
Tržaška gledališka sknpina CIKT v predstavi «Racconti destate (Ar-lecchino e Pulcinella)*. Zjutraj ob 9.30 in ob 11. uri predstave za šole, zvečer ob 20.30 za odrasle.
Koncerti
Za Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v gledališču Ros-setti za abonma koncertnega društva koncert pianista Alexandra Lonqui-cha.
Kino
Ariston 16.00—18.45—21.30 «L'uomo di ferro*. Režija Andrzej Wajda.
Ritz 16.30—22.15 »Fracchia, la bel-va umana*. Paolo Villaggio
Eden 16.00 «L'esercito piu pazzo del mondo*.
Grattacielo 16.30 «Nudo di donna*. Eleonora Giorgi, Nino Manfredi.
Fenice 17.00 «11 marchese del Gril-lo». Alberto Sordi.
Nazionale 16.00 «Jericho mile*.
Cristallo 16.00 «Amore senza fine*. Brooke Shields, Martin Hewitt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «Quella folle estate*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 — 2Z.00 «Innamorato pazzo*., A. .Celgntaflo, p- Muti.
Filodramrnatico 15.00 «Questo fan-tastico mondo erotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Piso pisello*.
Vitiorio Veneto 16.30 «1 carabbinie-ri*. D. Abatantuono.
Mignon 16.30 «L’amante di lady Chatterley». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 14.30 »Club per apprendiste porno mogli*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «1 tre dell’operazione Drago*. Bruce Lee.
Izleti
Slovenski raziskovalni Inštitut Odsek za zgodovino pri NŠK Društvo naravoslovcev in tehnikov
vabi na razgovor z domačini o mladinskem raziskovalnem taboru
«BARKOVLJE 1981»
danes, 30. januarja, ob 17. uri v društvenih prostorih v Ul. Cerreto.
Prosvetno društvo SLOVENEC
priredi danes, 30. januarja, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v BOLJUNCU
KULTURNI VEČER
NASTOPAJO:
otroški pevski zbor mešani pevski zbor dramska skupina z igro
»ŠTORJE UED LEGANJA*
KD VALENTIN VODNIK DOLINA
priredi danes, 30. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih
ČIRA - ČARA - VEČER
z MARJOM POGAČNIKOM.
Vabljeni!
Razna obvestila
KRUT — Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem sprejema prijave za PLAVANJE v bazenu v Strunjanu (začetek vaj 4. marca 1982) od 1. do 16. februarja na sedežu krožka v Ul. Montecchi 6/IV. nadstropje (tel. 795-136) vsak torek in četrtek od 17. do 18. ure.
SKD Slavko Škamperle in SKD U-nion vabita na PLES, ki bo jutri, 30. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj*.
Zveza borcev VZPI - ANPI — Boljunec priredi ob 38. obletnici masovnega odhoda v partizane 6. februarja ob 19. uri v hotelu Mae-stoso v Lipici, kulturno - družabni večer. Vabimo vse partizane, aktiviste in simpatizerje, da se prireditve množično udeležijo. Vpisovanje v kavarni Marije Žerjal v Bo-linncu vsak dan. razen ob ponedeljkih. ter na sedežih sekcij sledečih vasi: Boršt - Zabrežec. Bazovica. Trebče, Opčine in v Ljudskem domu v Križu.
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan MERI iz Ricmanj. Mnogo sreče in zdravja v nadaljnjem življenju ji želijo hči Damjana, sin Valter in vsi, ki jo imajo radi.
Danes praznuje svojo 3. pomlad SAMOA MiCUftiOi. Mnogo sreče ter da bi bila vedno tako pridna in simpatična ji želijo Tanja, Zorka in Dušan.
Danes praznujeta rojstni dan draga nona MARIJA in mala SAMOA. Mnogo sreče in zdravja jima želita družini Meneghetti in Sancin.
Danes praznujeta draga teta MARIJA in mala SAMOA rojstni dan. Še mnogo sreče in veselja jima želijo družine Kozina, Šemi in Bu-bola.
Danes praznuje rojstni dan MERI iz Ricmanj. Mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih ji želi Savina z družino.
SPDT priredi jutri, 31. decembra, planinski «sprehod» na Nanos. Izlet oo z osebnimi avtomobili, zbirališče ' pa je pri mejnem prehodu pri Ferne tičih na jugoslovanski strani, ob 10. uri. Morebitne informacije pri odborniku Francu Armaniju (tel. 415318).
VETROEDILE s,
.C.
Lastniku Kratns in ttrasic
STEKLA — KRISTALI — IZOLACIJSKA STEKLA — OGLEDALA — KOTNE LETVE — LESENE OBLOGE IN GREDI
Drev. D’Annunzio 24
Telefon: (040) 79.35.00 TRST
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1982
CELOLETNA
POLLETNA
MESEČNA
59.000	lir + kolek 500 lir
43.000	lir + kolek 500 lir 8.000 lir
Celoletno naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK 59.000 + 500 lir vei|o zo liste, ki jo poravnalo do 30. aprila Po tem datumu bo celoletna naročnino znašala 96 000 + 500 lir.
Vsem naročnikom bomo še napre| nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
Vsi ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1982 bodo udeleženi pri tradicionalnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Tret, Ul Montecchi 6 — Tel. 794872 Uprava: Gorica. Drev XXIV ma|a 1 — Tel. 83382 Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta; Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica In poso|ilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM avto alfa romeo 1300 »giulia nuova super* opremljen z radiom. Telefon (040) 220366. ODSTOPIM nekaj zadnjih letnikov Službenega lista SFRJ. Telefon: (040) 631646.
PRODAM štirisobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico. Tel. (040) 228390 TRGOVSKO podjetje išče delovno moč s prakso v knjigovodstvu. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Knjigovodstvo*.
IŠČEM fanta za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem in voljo do dela. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Vesten* FANT s trgovsko izobrazbo išče katerokoli zaposlitev. Telefonirati na štev. (040) 228177 od 8. do 14. ure. OSMICO nadaljuje Robert Pipan v Mavhinjah.
GORIŠKI DNEVNIK
.
Prispevki
V počastitev spomina ob 9. obletnici smrti drage mame darujeta Neva in Marjan 20.000 lir za KD Ivan Grbec.
Ob 7. obletnici smrti Lovrenca Mavrija daruje družina 20.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Darinke Plesničar - Zajec daruje Olga Petelin 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
ZLATARNA-URARNA
«Svizzera»
dl A. Sorace
SEIKO
DOXA

TRSI
UL S. SPI RID IONE 12 Tel. 60-252
NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Nesoglasja med županom in odborniki ter nekaj svetovalci večinskih strank
Nekaterim svetovalcem večine ne ugaja delovanje odbora - V kratkem rešeno vprašanje pomanjkanje toplih malic v vrtcih? - Izvoljena gradbena komisija
Goriški občinski svet se je v sredo zvečer sestal prvič v tem letu. Sestal se je, podobno kot skoro vsi občinski sveti, saj morajo občine do konca januarja zadostiti celi vrsti upravnih predpisov in so zato seje ob koncu januarja skoro neizbežne. Ta neizbežnost pa ni prijala nekaterim svetovalcem sedanje petstranske večine, ki so zelo ostro kritizirali župana in odbornike, češ da premalo sklicujejo občinski svet, da prihajajo v ta svet v glavnem samo ratifikacije odboro-vih sklepov, da je občinski svet nekako izločen iz dogajanja in odločanja. Prišlo je do ostrega besednega spora med županom in nekaterimi odborniki ter svetovalci Cojella in Piemonti (oba KD) ter Gentile in Tacchinardi (oba PSDI), nekajkrat zelo kritičen do odbora je bil tudi demokristjan Piani, ki je glasoval proti sklepom odbora. V nekaterih krogih krščanske demokracije je namreč že več ča-
sa čutiti negodovanje do delovanja odbora in posameznih odbornikov. O-čitno je, da se nekateri čutijo izloče-
ne. ker niso bili oni voljeni v odbor. Socialdemokratom pa ne prija, da so izgubili iz rok resor za javna dela in zato stalno napadajo odbor, seveda samo tiste resorje, ki niso pod okriljem odbornikov ki pripadajo njihovi stranki.
še zlasti vroče je postalo ko je župan Scarano, v odgovor na interpelacije Colelle, Piemontijeve in Gentile-ja; dejal da ne bo odbor sprejel stališč sindikata in uslužbencev v otroških vrtcih, ki zahtevajo dodatek za pripravo toplih malic otrokom. Župan je dejal, da so pomočnice v vrtcih že dobile višjo plačo. Ker pa vztrajajo v svojih novih zahtevah, ne bodo več kuhale, marveč bo občina naročila v neki osrednji kuhinji tople malice, ki jih bodo potem že napol Dripravliene prinesli v vrtce. Strošek bo manjši, je dejal župan, napravili bodo isto. kar so že napravile druge občine in vsa sodebna Evropa, vrh vsega pa bo občina lahko nekatere kuharice premestila na druga delovna mesta, ker v vrtcih ne bodo več potrebne.
V debato, precej ostro debato, sta se vključila tudi podžupan Del Ben (PSI), ki je socialdemokratom očital, da iščejo krizo in jim dejal naj njih stranka zahteva preverjanje, ali pa naj gre v opozicijo, ter demokristjan Jakončič, ki je jezno in glasno polemiziral s socialdemokrati, potem pa še bolj jezno zapustil sejno dvorano in zaloputnil z vrati.
'Nekako'gbrkT) vzdušje je nastalo že v začetku seje, potem ko je župan Scarano počastil spomin pokojnega nadškofa mons. Pietra Cocolina. Po enominutnem molku sta o tem spregovorila še Fornasir (KD). in Bratuž (SSk), nakar je socialdemokrat Bianconi pričel govoriti kar o pločnikih, razritih cestah in drugih upravnih vprašanjih- Demokristjan Tripani je takrat jezno zahteval od župana,
naj se zaključi morebitna počastitev pokojnega nadškofa in naj se šele potem prične razprava o tekočih vprašanjih. Župan je svetovalca svoje stranke nekam začudeno pogledi, potem pa dal besedo še drugim svetovalcem, ki so nameravali govoriti o pokojnem nadškofu. K besedi so se oglasili s tem v zvezi Bucovini (KPI), VValtritsch (PSI), Bianconi (PSDI) in Coana (MSI).
V ostalem so na seji sprejeli več drugih sklepov. Gre za javna dela, opremo nekaterih športnih objektov, 'podaljšanje za eno leto davka 10 lir na vsak kilovat porabljene električne energije, ki gre v občinsko blagajno.
Komunist Coceani je oporekal sklepu občinskega odbora o nekaterih spremembah uporabe zemljišč za o-brtne dejavnosti ob Ulici Terza Ar-mata, nakar so komunisti glasovali
proti predlogu. Isti svetovalec je tudi zelo ostro kritiziral odbor, ker so šele v sredo zvečer izvolili člane občinske gradbene komisije. Točka je bila na dnevnem redu od lanskega poletja. Svetovalci so izbrali člane te komisije iz širših seznamov kandidatov, ki so jih poslala združenja inženirjev, arhitektov, geometrov in gradbenih izvedencev. Inženirje bodo zastopali Fulvio Bressani (dobil je 20 glasov), Giorgio Ciani (19), Bruno Crocetti (21), arhitekte Giorgio Picotti (21), geometre Tullio De-vetag (20) in gradbene izvedence Jožef Ruchini (19). Bilo je še enkrat toliko kandidatov, ki so dobili po tri ali še več glasov, kar je znak, da niso bili v večinskih strankah vsi soglasni z direktivami načelnikov skupin. Komunisti so oddali bele glasovnice.
POSVET V DVORANI «P. COC0LIN»
Preučevanje dogodkov v času med dvema vojnama
Drugi del lani začetega posveta o dejavnosti katoličanov na Goriškem
Gorica je od včeraj bogatejša za eno dvorano, ki je primerna za strokovna srečanja, kongrese, predavanja in tudi kinopredstave. Gre za avditorij z nekaj sto sedeži, ki so ga pridobili v enem krilu stare stavbe malega semenišča na vogalu Verdijevega korza in Semeniške u-lice in ki so ga preimenovali po pred kratkim umrlem nadškofu Pie-tru Cocolinu. Njemu je pravzaprav posvečen le avditorij, medtem ko je vse kulturno središče v veliki seme-niški stavbi posvečeno škofu Luigi-ju Fogarju. V tem centru so seme-niška. knjižnica, tu bo nadškofijski arhiv, tu bo, tako je na sinočnji otvoritvi dvorane povedal sedanji škofov namestnik msgr. Ristits, središče kulturne dejavnosti katoličanov v mestu in v pokrajini.
Otvoritev avditorija je sovpadala z začetkom drugega posveta o dejavnosti posoških katoličanov v našem stoletju, in sicer v razdobju

PRIPRAVLJENO BESEDILO ZA NOVI VIDEMSKI SPORAZUM
med dvema vojnama. Sinoči st* spregovorila še župan Scarano. k) je o pokojnem nadškofu Cocolinu med drugim dejal, da se je zavM' mal za prijateljske odnose med Irt' lijani in Slovenci, tistimi Slovenc), ki živijo na tej strani meje in onimi, ki živijo na drugi strani meje. Predsednk pokrajine Cumpeta pa j® s svoje strani izrazil željo, da ul bil novi nadškof domačin ali vsaj človek, ki bi dobro poznal tukaj-
šnje razmere in se spoznal tudi na tu živeče ljudi različnih narodnost'
MALOOBMEJNI PROMET DRAGOCEN ZA SOŽITJE IN PRIJATELJSTVO
Besedilo novega sporazuma bodo podpisali v Vidmu > Izjavi vodij obeh delegacij za naš list
V »stekleni dvorani* občinske skupščine v Novi Gorici je včeraj opoldne sklenila zasedanje Stalna mešana komisija za osebni, kopenski in pomorski promet med obmejnimi območji Italije in Jugoslavije. Od srede dalje je usklajevala be sedilo novega spo ažurna o omenjenem prometu, ki bo nadomestil sedanjega, podpisanega 31. oktobra leta 1982 v Vidmu. Komisija je dosegla soglasje o posameznih členih oziroma celotnem tekstu sporazuma, ki bo uradno podpisan čez en mesec ali najpozneje dva v Vidmu. Ob tem naj omenimo, da sta bila tudi prejšnja dva sporazuma podpisana v furlanskem glavnem mestu in zaradi tega so ti dogovori po Vidmu tudi poimenovani.
V Primroskem dnevniku smo že poročali o značilnosfih oziroma posameznih novostih novega sporazuma. Morda je najvažnješe to. da bo povečano območje maloobmejnega prometa. V goriški pokrajini bodo sodile v to območje naslednje občine: Kopriva. Krmin. Doberdob, Dolenje, Fara. Fojana - Sredi Polja, Gorica, Gradiška. Marjan (Maria-no del Friuli), Medeja, Tržič, Mo-rar, Moša, Romans, Ronke, Zagraj, Sovodnje, Starancan, Škocjan. Šte-verjan, Sv. Lovrenc ob Soči, Sv. Peter (San Pier DTsonzo). Turjak

ZADNJI ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ DRUŠTEV ZA DEŽELNE PODPORE
Že več let velja pravilo, da morajo kulturna, rekreacijska in športna društva, ki želijo dobiti podporo deželne uprave, vložiti prošnje za podporo do 31. januarja vsakega leta. Vsa kulturna, športna in druga društva to dobro vedo in prošnje na katerih označijo programe za delo v tekočem letu pravočasno vlagajo. Tako je tudi z našimi društvi. Prošnja pa mora biti izročena pristojnemu uradu dežele, t.j. službi za rekreativne in športne dejavnosti v Trstu, Ul. sv. Frančiška 37, kajti na deželi ne upoštevajo tistih prošenj, ki so bila sicer pravočasno poslana po pošti, niso pa
Odbomištvo za rekreacijska in športna društva nam je poslalo tozadevno sporočilo šele včeraj popoldne, čeprav je bilo to napravljeno, kot je razvidno iz datumov, že v ponedeljek 25. t.m. Pred današnjim dnem nismo mogli tega sporočila pokrajinske uprave objaviti. Vsekakor pa obveščamo tista društva, ki tega niso še napravila, da marajo biti prošnje napisane na kolkovanem papirju za 3.000 lir. Na prošnji mora biti omenjena dejavnost v prejšnjem letu, mora biti označeno finančno poslovanje z morebitnimi prispevki javnih ustanov; označeno mora biti predvideno delovanje v letu 1982 in še cela vrsta
dospela v urad do tega dne. Ker i drugih podatkov. Prošnje bodo iz letos paae 31. januar na nedeljo jemoma sprejemali tudi na goriški bodo prošnje izjemoma sprejemali pokrajinski upravi danes, v soboto, še v ponedeljek 1. februarja. I 30. januarja 1982.
in občina Villesse. V videmski pokrajini pa bodo ugodnosti maloobmejnega prometa deležne naslednje občine: Ahten, Chiopris, Kluže, Čedad, Korno Rožac, Dreka, Fojda, Grmek, Bardo, Naborjet Cveja vas, Manzano, Mojmako, Neme, Pre-merjako. Prapotno, Podbonesec, Rezija, Savodnje, Sv. Ivan ob Nadiži, Sv. Lenart, Špeter Slovenov, Strednje, Tipana. Trbiž in Tavorja-na. Skupno število upravičencev za prehod meje s prepustnicami videmskega sporazuma bo v naši deželi znašalo okrog 500 tisoč, na jugoslovanskem področju pa okoli 30Q tisoč.
Za ponazoritev vloge maloobmejnega prometa naj navedemo, da so čez italijansko - jugoslovansko mejo lani zabeležili okoli 37 milijonov prehodov, kar je- bilo-6“ odstotkov irei kot lčta 1980. Od' o-menjenega števila je bilo 21 milijonov prehodov, v mednarodnem prometu, to je s potnimi listi, in 16 milijonov prehodov s prepustnicami. Carinske in valutne olajšave za prebivalstvo vzdolž meje se z novim sporazumom sicer ne bodo povečale, vendar bodo nadaljnje, to je večje olajšave, lahko določili kasneje. Stalna mešana komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da obmejne kraje v obeh državah povezuje 23 avtobusnih prog, ki imajo od 60 do 80 odhodov avtobusov dnevno. Pač pa bi kazalo izboljšati tudi ladijske povezave, saj zdaj o-bratuje samo linija Trst - Koper -Umag.
Ob zaključku zasedanja sta vodji obeh delegacij. Tone Poljšak in veleposlanik Massimo Casilli D’Ara-gona dala izjavi za Radio Nova Gorica, RTV Ljubljana, TV Koper -Capodistria in za Primorski dnevnik. Vodja jugoslovanske delegacije je poudaril, da nov sporazum odraža možnosti, ki jih nudijo o-simski sporazumi. Pomembnost videmskega dogovora, je nadaljeval Poljšak, bo vse očitnejša tudi v prihodnje, ko bo sožitje ob meji lahko tako kot v preteklosti spodbujalo tudi sodelovanje na splošni ravni obeh držav. Tone Poljšak je ob tem omenil praktičen pomen novega določila o tem. da bodo poenostavili tranzitne in carinske postopke v primerih, ko bodo razne umetniške, kulturne in športne skupine gostovale na sosednjem obmejnem območju, torej v Italiji ali pa Jugoslaviji.
Vodja italijanske delegacije vele-

Ugledni jugoslovanski gostje v KD
poslanik Massimo Casilli D’Arago-na pa je dejal, da dogodke ob meji spremlja že 30 let. «Zato sem srečen*, je dejal, «ko vidim, kako se je sožitje razširilo in poglobilo ter postalo važen element v širokem okviru italijansko-jugoslovanskih odnosov.* Prvi sporazum o maloobmejnem prometu je bil podpisan 20. avgusta leta 1955 in je prispeval k zagotovitvi pogojev ter ozračja potrebnih za sklenitev osimske pogodbe. Sedaj pa ta slednja zaradi svojega duha in širine spodbuja nadaljnje poglabljanje sodelovanja. »Brez osimske pogodbe ne bi mogli podpisati novega sporazuma o osebnem, kopenskem in pomorskem prometu med obmejnimi območji Italije in • Jugoslavije*, je dodal veleposlanik.
Naj še sporočimo, da je novogoriški župan Jože šuštnetj članom o-beh delegacij v četrtek priredil kosilo v restavraciji »Na Kekcu*. Med gosti je bil tudi župan Gorice dr. Antonio Scarano.
20 let zbora «Monte Sabotinom
Na sedežu italijanskega planinskega društva CAI je bil prejšnji večer občni zbor zbora Monte Sabo-tino, ki deluje v sklopu te goriške planinske sekcije. Sklenili so, med drugim, pripraviti nov koncert, s katerim bodo proslavili stoletnico goriške sekcije CAI in 20-letnico delovanja zbora. Izvolili so tudi nevo vodstvo. V njem so: Alvise i Du-ca (predsednik), Gianluigi Chiozza (podpredsednik), Emil Vogrič (tajnik), Renato Oppieri (blagajnik), Giuseppe De Martino in Giorgio Ponzalli (odbornika).
V ponedeljek bodo med 13.30 in 16. uro odvzeli elektriko na območju med Drevoredom 201 septembra in Ul. Brigata Pavia, točneje med ulicama Volta in Zorutti.
Na Majnici se je včeraj dopoldne pripetila prometna nesreča, v katero sta bili vpleteni dve tovorni vozili. S peskom naložen tovornjak, ki ga je vozil 32-letni Dario Roppa, je od zadaj trčil v dostavno vozilo, ki ga je vozil 42-letni Abate Gozzi iz Gorice. Pri trčenju sta oba voznika izgubila nadzorstvo nad vozili in zapeljala s ceste. Gozzi se je ustavil ob ograji na robu ceste, Roppa pa je s svojim kamionom zapeljal na njivo. V nesreči ni bil nihče ranjen.
NOVOST V PROMETU
Avtobusna proga iz Gorice v Podgoro
Od ponedeljka, 1. februarja, dalje bodo zaprli podvoz Baruzzi v Pod gori, ker bodo položili cevi za plin in odplake. Dokler del ne bodo zaključili, bbdo avtobusi v Ločnik in iz Ločnika vozili po Korzu in čez ločniški most. Vozni red avtobusov na tej progi (med glavno pošto in Ločnikotn) ne bo spremenjen.
V Podgoro pa bo vozil poseben avtobus, ki bo odpeljal izpred glavne pošte in bo vozil po Drevoredu 20. septembra do križišča v Podgo-ri, Pri Škorjančevi pekarni se bo obrnil in se vračal v Gorico. Vozni red tega avtobusa objavljamo spodaj. Mestna podjetja dodajajo, da se bo avtobus št. 7, ki vozi na progi glavna pošta - Oslavje, ustavljal na križišču poti v Podgoro in Pevmo.
Vozni red ob delavnikih na progi 1 pošta - Podgora: 7.15, 7.45, 8.40, I 9.50, 11.00, 12.10, 12.40, 13.30, 14.10, I 15.20, 16.30, 17.40, 18.50. 19.20. Odhodi iz Podgore: 7.30, 8.05, 9.00, 10.10, 11.20, 12.25, 13.00, 13.50, 14.30, 15.40, 16.50, 18.00, 19.05, 19.30.
Predsednik jugoslovanskega dela mešane jugoslovansko - italijanske komisije za maloobmejni promet Tone Poljšak in člani jugoslovanske komisije so si v četrtek zvečer ogledali Kulturni dom v Gorki. Kakor poročamo na drugem mestu, se ta komisija sestaja v Novi Gorici. V Kulturnem domu Je delegacijo sprejel tajnik teritorialnega odbora SKGZ profesor Aldo Rupel in ji opisal dejavnost in cilje tega doma
(Foto Igor Petejan)
Vazni red ob praznikih: (odhod izpred pošte): 9.00, 10.10, 11.20, 14.10, 15.20. 16.30.
Odhod iz Podgore: 9.20, 10.30, 11.40, 14.30, 15.40. 16.50.
in različnega jezika.
Po pozdravih je uvodno poročilo imel zgodovinar Gabriele De Rosa. ki je v daljšem posegu orisal prt zadevanja dveh italijanskih katoliških politikov Sturza in De Gasparija' v tridesetih letih. Medtem ko je bil De Gasperi bolj boječ v svojih ocenah fašizma in nacizma, kar je morda razumeti, ker je živel v Rimu in tudi ker je izhajal iz avstrijske šole (zato ni obsojal Dolfu-sove diktature), nasprotno jo je branil in upravičeval je Sturzo iz tujine zelo odločno obsojal vsak odmev fašizma in nacizma, obsojaj vsako konkretiranje z njima ter n* tako enostransko gledal na frank*' stično ustajo proti republiki v Španiji.
Silvio Tramuntin je orisal različna gledanja škofov in duhovščine tret) Benečij do trajajočega in vladajočega fašizma. Ponekod odločna borba cerkve proti fašizmu, drugod p* odprto in prijateljsko sprejemanj® fašističnih načel. Premalo je sicer raziskav v tem vprašanju, treba no še precej stikati po raznih arhivu*-
S krajevnega stališča veliko boli zanimiv je bil poseg Goričana Ca-, milla Medeota, ki je orisal zgodovino goriškega katoliškega tednik* «L'idea del popolo*. ki je izhaja* takoj po prvi vojni do aprila 19*J; Časopis je ustanovila skupina g°rl" ških (furlanskih in italijanskih duhovnikov, ki jo je vodil De Faj*-bro. Ker je bila to skupina narodnostno ločenih duhovnikov je ni hotel nadškof Sedej kar 6 let priznati in se je s tem sprijaznil šele lata 1925. Časopis je bil v prvih let*** v ostri polemiki z liberalno fašističnim. republikanskim in sociah-. stičnim časopisjem. Vsaj v prvih latih je strpno in prijateljsko gleda* na Slovence v nadškofiji. V kasnejših letih pa je list opustil politična pisanje in se je v glavnem posvetil cerkvenim vprašanjem.
Posvet se bo danes nadaljeval zjutraj in. popoldne.	),>„
Združenje slovenskih športnih. društev v Italiji in Založništvo tržaškega tiska
vabita v sredo, 3. februarja, ob 20. uri v malo dvorano Kulturnega doma v GORICI na predstavitev knjige prof. ALDA RUPLA
TELESNA KULTURA MED SLOVENCI V ITALIJI
V kulturnem sporedu bo sodeloval moški zbor DANICA z Vrha.
>Kin6
(•urica
VERDI 18.00-22.00 «Fracchia belva umana*. P. Villaggio in A-Mazzamauro. Barvni film.
CORSO 16.30—22.00 «11 tempo deli« mele*. C. Brasevv in F. Fosey-Barvni film.	.
V1TTORIA 17.00-22.00 «Cristiana £ Noi i ragazzi dsllo zoo di Beri*' no*. Prepovedan mladini pod *’■ letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Atmosfe-
ra zero*.
PRINCIPE 18.00 - 22.00 »I fichissl' mi*.	M |
l\orn ('.urica
in ukuHca
SOČA 18.00-20.00 »Šesta brzina*. Ju' goslovanski film. 22.00 »Katarin* in družba*. Francoski film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Padec Ita**' je*. Jugoslovanski film.
DESKLE 19.30 «Fantje iz tretje čete*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORlt1
Ves dan in ponoči je v Goric* dežurna lekarna Marzini, Korzo * talija 89, tel. 84 443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽl^ Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, v« 1. maja, tel. 73-328.
Razna obvestila
Planinski ples za člane in prij**1 lje Slovenskega planinskega društv bo v soboto, 13. februarja. Vstop si mo z vabili, ki so na razpolago *] sedežu društva, ob delavnikih °d ; do 11. ure ter od 17. do 19. ure ® oddaje razpoložljivih prostorov.

Za društvo prostovoljnih krvodajalcev v Gorici so darovali: Giusep-
pe in Lidia Marinis 10.000 lir, vio Morini ter Evelina, Mirell* *" Orietta 30.000 lir, Rosmunda M*1 di Villagrazia 100.000 lir, Ettof*’ Marino in Nives Musini 25.000 h” Angelo Del Neri 30.000 lir, Doly .i.,, Carlo Levetzow Lantieri 30.000 deželno predstavništvo Malteškeg* viteškega reda 150.000 lir.
SMUČANJE
NA SP V SCHLADMINGU
Danes kar dve disciplini
Zaradi obilnega sneženja so morali moški kombinacijski smuk prenesti na danes in bo uro pred začetkom ženskega smuka
SCHLADMING — Že v drugem dnevu letošnjega svetovnega smučarskega prvenstva alpskih disciplin v Schladmingu je prišlo do prve odgoditve. Organizatorji, ki so se tako bali pomanjkanja snega, da so nabavili za vsoto poldruge milijarde lir 15 snežnih topov, so ves ta velikanski strošek naredili zaman.
V Schladmingu je namreč včeraj tako snežilo, da je zapadlo več kot 30 cm svežega snega, ki je celo preprečil izpeljavo tekmovanja.
Organizatorji so zato včerajšnji moški kombinacijski smuk prenesli na današnji dan. na sporedu pa bo »b 11. uri. t.j. uro pred začetkom ženskega smuka.
Sicer pa so oči domačih ljubiteljev smučanja že obrnjene na jutrišnji dan.
Nedelja z moškim smukom bo za Avstrijo prav gotovo vrhunec svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah. Smuk je bil že od nekdaj Paradna disciplina avstrijskega alpskega smučanja. Prvake so nosili na ramah, postali so pravi nacionalni junaki, kadar pa so izgubili prvenstvo, so visele zastave na pol droga. Danes je vsa Avstrija trdno Prepričana, da bodo tudi jutri pozlatili Avstrijca, potihem pa upajo, da bo to junak Innsbrucka Franz Klammer.
To so računi s kai trdnim temeljem. Avstrijski specialisti za smuk so za to sezono pripravljeni kot nemara še niso bili za nobeno. Med našim poletjem so ves mesec preživeli na snegu v Avstraliji, trenirali in tekmovali. Ko so se vrnili, so imeli za sabo že toliko kilometrov smuka, da bi se sezona zan e lahko že začela. To je bila prednost, ki je niso izgubili tudi med muhastim jesenskim vremenom v Alpah, prednost, ki so jo obdržali vse do začetka svetovnega prvenstva v Schladmingu.
Veliko so pridobili tudi med izredno ostrimi boji za mesta v reprezentanci na vsaki tekmi. Noben trening pred tekmami svetovnega Pokala vse od Val dTsera sem zanje ni bil šala. Medsebojni boji so se stopnjevali od tekme do tekme, rezultat tega pa je, da je iskati prvega favorita resnično med Avstrijci. Resda je tudi smuk disciplina,, v kateri lahko spodleti vsakomur, vendar petim hkrati skorajda ne more.
Franz Klammer ima med vsemi, ki se bodo jutri na Planaiu pognali v boj za naslov svetovnega prvaka, prav gotovo največ izkušenj. Je tekmovalec, ki je v smučanju skusil prav vse: dolgo serijo uspehov, največja zmagoslavja, a tudi grenkobo porazov. Leonhard Stock brani naslov iz Lake Placida, je pa tek movalec, ki prav na najbolj odločilnih preizkušnjah da od sebe vse. 20-letni zmagovalec Gardene v de cembru Erwin Resch ima Planai za domačo progo, saj je doma iz Ma-riapfarra, ki je le kakih 30 km oddaljen od Schladminga. Harti Wei-rather, dvakratni zmagovalec letošnje sezone, je te dni vselej s spošto-yanjem govoril o progi za SP. Da še daleč ni tako lahka, kakor menijo mnogi, da je potrebno za zrna-8° natanko preštudirati linijo, kar se mu je med razmeroma dolgo ti a-iajočnm treningov prav gotovo posrečilo, čeprav je sem in tja dose-gal prav povprečne čase. Peter tVirnsberger. drugi na olimpijskem smuku v Lake Placidu, že tri leta zaman čaka na novo zmago in kaj hi bilo lepšega, če jo bo učakal prav na najbolj pomembni tekmi te sezone.
Vendar pa nedeljska zmaga za Av-
strijce ni rezervirana. Kanadčani, ki so v nedeljo odhajali iz Wengna sklonjenih glav, so si že opomogli, Ken Read je zadovoljen s časi, ki jih je dosegal med vadbo, Steve Podborski, zmagovalec v Kitzbiihlu in Crans Montani pa je sploh najbolj nevaren nasprotnik Avstrijcev. Kaže, da je Kanadčane Lauberhorn, kjer so malo preveč pretiravali z blefiranjem nasprotnikov, zresnil. V Schladmingu so presneto resno jemali vadbo, zato je povsem umestno opozorilo: «Klammer and Co., bojte se Kanadčanov*, ki ga je te dni pogosto slišati.
S schladminsko progo za smuk je vsekakor med smukaškimi velesilami najbolj nezadovoljna švicarska vrsta, ki tudi nima sreče, saj je zaradi gripe obležal Franz Heinzer. Vendar pa je jezen tekmovalec tudi zmeraj nevaren, zato je treba s Švicarji vsekakor resno računati, še
zlasti, če se bo proga omehčala. Na progi so Švicarji veliko poskušali, res pa je, da Peter Miiller, ki ima izreden občutek in zna «položiti» smučko, ni zmeraj dosegal časov, s katerimi bi bil posebno zadovoljen.
K avstrijskemu vrhuncu svetovnega prvenstva bodo danes prispevala tudi dekleta, ki se bodo v Hausu pomerila v samostojnem smuku. Sobotni obiskovalci Schladminga bodo prav gotovo v zadregi, ki je nastala zaradi dvojnega programa po višji sili, vendar pa se bo marsikdo odločil nemara za Haus, zakaj tudi tu si obetajo domačo zmago. Cornelia Proll, ki ji stoji ob strani starejša sestra, veliko bolj znana Anemarie Proll, je prav sedaj v odlični formi. Pravzaprav je imela med vadbo le eno veliko nasprotnico, Kanadčanko Gerry Sorensen, ki je letos že dvakrat zmagala na svetovnem pokalu.
JOŽE DEKLEVA
KOŠARKA
V ITALIJANSKI C-1 LIGI
Jadran drevi pri nevarni Vicenzi
V promocijskem prvenstvu bo danes na sporedu predzadnje kolo
Domači šport
iiiuiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiMifiiiiiuiiiiiiiiiMmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiu
NAMIZNI TENIS
V ZENSKI A LICI
Po dvomesečnem premoru krasovke spet oa igrišču
V prvem kolu povratnega dela prvenstva bodo dre vi gostovale pri Hvornskem Budassru, ki ni nepremagljiv
Po skoraj dvemesečni zimski prekinitvi se bo danes nadaljevalo žensko namiznoteniško prvenstvo A lige s srečanjem 1. kola povratnega dela prvenstva. Kras, ki je «pre-zimil» na obetajočem drugem mestu, odhaja na gostovanje v Livorno, kjer se bo drevi ob 21. uri pomeril z ekipo Budassi. Prvo srečanje v Repnu se je po dramatičnem boju končalo s tesno zmago krasovk 3:2. Medtem pa je v ekipi Livornčank prišlo do novosti. Najnevarnejša je še vedno državna prvakinja Cergol, ki lahko sama pribori dve točki za svoje barve. Druga igralka pa ni več Ec-cardi, ki pričakuje otroka, in Budassi si je na trgu v zadnjem trenutku zagotovil Seartonijevo, ki je sicer solidna drugokategornica. vendar pa bi jo morale premagati vse tri Krasote, zastopnice.
Odločilnega pomena bo torej srečanje dvojic, v katerem pa je zaradi Večje uigranosti Kras favorit. V Krasovem taboru sicer niso povsem brez skrbi, Sonja Milič ima že ves leden težave zaradi prehlada, kar ji povzroča težave pri dihanju, vendar pa v primeru, da Krasova najizkušenejša igralka ne bi stopila za zeleno mizo, nestrpno čakata mlajši Sonja Doljak in Damjana Sedmak, da jo častno nadomestita in izbojujeta zmago za slovenske barve. Naloga v Livornu ne bo lahka, na izid srečanja pa lahko pričakujemo z zmernim optimizmom.
B. S.
danes veleslalom. Prvi tek bo ob 9. uri na progi B (Priesing). drugi pa se bo pričel ob 13. uri. Naslednjega dne (jutri), pa bo na sporedu slalom (ob 9. in 13. uri na progi C). Nagrajevanje najboljših bo sledilo ob 16.30 na sedežu tr-biške turistične ustanove.
Na tekmovanju bo nastopila tudi celotna jugoslovanska smučarska reprezentanca, ki se sicer udeležuje svetovnega prvenstva v Schladmingu.
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Jutri Bor-Kras
V prvem povratnem kolu moškega promocijskega prvenstva se bosta jutri ob 11. uri pomerila v slovenskem derbiju na stadionu «1. maj* v Trstu postavi Bora in Krasa. V prvem neposrednem obračunu je gladko s 5:0 slavilo Krasovo moštvo, ki je tudi tokrat favorit.
V Trbižu evropsko smučarsko prvenstvo
Danes in jutri bo v Trbižu smučarska prireditev, ki bo veljala za moško evropsko smučarsko prvenstvo FIS. V priredbi društva Sci C Al iz Trsta in pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine bosta namreč na vrsti tekmovanji v slalomu in veleslalomu, ki bosta veljali za 24. pokal «Duca D'Aosta».
Spored tekmovanja predvideva
Sinoči občni zbor ŠD Primorec iz Trebč
Sinoči je bil v trebenskem Ljudskem domu 16. redni občni zbor ŠD Primorec. Občnega zbora se je udeležilo zadovoljivo število članov in prijateljev društva, ki so z zanimanjem sledili predsedniškemu, tajniškemu in ‘ blagajniškemu poročilu, nakar so se v razpravi dotaknili splošnih perečih vprašanj, ki tarejo ŠD Primorec.
O občnem zboru trebenskega društva bomo še poročali.
Jadran bo drevi igral v Vicenzi, kjer se bo pomeril s tamkajšnjim moštvom, ki je lani napredovalo v C-1 ligo skupaj z našimi košarkarji. Domačini so letos igrali s spremenljivo srečo. Trenutno so sicer precej nizko na lestvici, so pa vedno nevarni, zlasti ko igrajo na domačem igrišču. V preteklem kolu je moštvo iz Vicenze doživelo pekoč poraz proti Trevisu, zato bodo verjetno danes domači košarkarji igrali s polno paro. Za mnenje o dre-višnji tekmi smo vprašali Petra Žerjala, ki je bil v preteklem kolu proti Lidu med boljšimi na i-grišču.
«Z moštvom iz Vicenze,* je dejal Žerjal, «smo se doslej srečali štirikrat, zato!jih še kar dobro poznamo. Njihov najboljši igralec je Mascellaro, ki pa ni igral na prvi tekmi v Trstu. Zavedamo še! da so kljub slabemu položaju na lestvici in kljub porazu v Trevisu solidna ekipa, ki lahko spravi v težave katerokoli moštvo. Predvsem nas skrbi razlika v višini, menim pa, da bi morali ob svoji običajni igri zmagati, čeprav bomo ponovno nastopili brez Viteza*.
Srečanje bo neposredno prenašal Radio Express.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
NA TRŽAŠKEM Drevi bo na sporedu predzadnje kolo prvega dela promocijskega prvenstva, v katerem naša moštva nastopajo s spremenljivo srečo.
SGT — POLET
Poletovci bodo gostovali pri tržaški Ginnastici, ki je po dobrem začetku nekoliko popustila, tako da je sedaj na sredini lestvice. Tržačani predvajajo počasno in preudarno igro, ki utegne spraviti v težave kateregakoli nasprotnika. Poletovci morajo v Trstu jurišati na zmago, predvsem zato, da popravijo slab položaj na lestvici.
Z&S — KONTOVEL Po dveh zaporednih porazih proti prvemu in tretjemu na lestvici, bodo' Kontovelci tokrat igrali v Miljah, proti drugouvrščenemu Zam-boni & Scheriani. Domačini so v zadnjih nastopih prikazali slabo i-gro, čeprav so vseeno zmagali. Naši košarkarji lahko poskrbijo za presenečenje, le zaigrati morajo kot znajo.
BOR — INTER MILJE
Borovci so v sredo nerodno izgubili proti Ferroviariu na domačem igrišču. Miljčani sodijo med moštva v tem prvenstvu in so skupno s tržaškim CUS glavni kandidati za izpad. saj so na predzadnjem mestu. «Plavi* jurišajo na zmago.
SPORED 12. KOLA GMT - Don Bosco: SGT - Polet (danes ob 20.30 v Ul. Ginnastica); Z&S - Kontovel (danes ob 20.30 v Miljah); Bor - Inter Milje (danes ob 20.30 na stadionu «1. maj»); Fer-roviario - Barcolana; Časa del Fri-go - Scoglietto; CUS - Stella Azzurra.
NA GORIŠKEM
Domovci bodo danes igrali proti solidni peterki Edere, ki je v lanskem promocijskem prvenstvu zasedla končno drugo mesto. Letos se Edera sicer ne poteguje za sam vrh lestvice, saj ima na skupni lestvici le osem točk, deset manj od prvo-uvrščenega Arteja A.
Naši fantje imajo lepo priložnost, da osvojijo novi par dragocenih točk. seveda če bodo zaigrali tako, kot res znajo. Srečanje bo v telovadnici Kulturnega doma v Ulici Brass s pričetkom ob 18. uri.
Edera ima nekaj res močnih igralcev pa tudi dva dvometraša, zato bodo morali Bergočevi varovanci zaigrati kar se da hitro in agresivno.
Domovci se zopet vračajo v dobro formo, kar sta potrdila zadnja nastopa. Proti prvouvrščenemu Arte-ju A so prikazali izredno požrtvovalno in učinkovito igro. kar je na-	.
sprotnika spravila v hudo zagato. Dnevni red: 1. delovanje komisije; Belo-rdeči so se enakovredno merili 1 2. kartoteka, 3. mladinske selekcije.
tja do desete minute drugega polčasa, nakar jim je zmanjkalo moči. Vsekakor pa so s prikazano igro povsem zadovoljili.
IZIDI 9. KOLA
Arte A - Dom 80:63; Pom - Mar-mi Bieffe 75:72; Termozeta - Arte B 84:86; Tradarac - Immobiliare Vittoria 71:73; Časa del Carrozzie-re - Polisontina 70:64; Corridoni -Erbasol 66:65.
LESTVICA
Arte A 18, Grado, Pom 14, Arte B, Časa del Carrozziere 12, Edera, Immobiliare Vittoria, Marmi Bieffe, Polisontina, Tradarac 8, Dom, Corridoni 4, Erbasol in Termozeta 2.
Delovanjš ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo v sredo; 3. februarja, ob 18.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja košarkarske komisije.
DAM KS
SOBOTA, 30. JANUARJA 1982
KOŠARKA
MOŠKA C-1 LIGA
21.00	v Vicenzi, Ul. Goldoni 1: Vi-cenza - Jadran;
MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA
18.00	v Gorici: Dom - Edera; 20.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Polet; 20.30 v Miljah: Z&S - Kontovel; 20.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Inter Milje;
KADETI
15.00	v Nabrežini: Sokol - Inter Milje;
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
21.00	v Livornu: Budassi - Kras;
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.00	v Nabrežini: Sokol - Prata Pordenon; 20 45 v Camposampieru: II Pellicano Fratte - Bor Intereuropa;
ŽENSKA C 2 LIGA
20.30 pri Banih:	Sloga - Julia
Trst; 20.00 v Vidmu: Donatello -Breg; 20.30 v Fontanafreddi: Fon-tanafredda - Kontovel;
ŽENSKA D LIGA
18.00	v Trstu, Petrarca:	Inter
1904 - Breg;
m.........»....».....«»»h..hmh».»i>.......
ODBOJKA
NAŠE ŠESTERICE V RAZNIH LIGAH
Danes in jutri manj tekem
Nekatere naše ekipe počivajo, druge pa so nastopile že med tednom ■ V ženski R ligi predzadnje kolo prvega dela prvenstva
Ta teden bo nekaj ‘ manj tekem kot običajno. Odbojkarji Bora JIK Banke počivajo, v najnižji ženski ligi (1. diviziji) pa so nekatere naše šesterke tokrat proste ali pa so že nastopile med tednom. ŽENSKA B LIGA
V	tej konkurenci igrajo drevi predzadnje kolo prvega dela prvenstva. Odoojkarice Sokola igrajo v donači športni areni, zastopnice Bera Intereurope pa v Camposampieru blizu Padove. Obe naši ekipi sta v prvem obračunu z drevišnji-ma nasprotnikoma zmagali s 3:1. Pred težjo nalogo so tokrat Tržačanke, ker pač vsako gostovanje lahko prinese določene nevšečnosti in, pasti. Ne glede na to pa II Pellicano Fratte res ne bi smel presenetiti Kusove in tovarišic. Slej ko prej niti Prata nima kaj iskati s Sokolom, ki ima tako lepo priložnost, da se oddolži za poraz v domačem derbiju.
ŽENSKA C-2 LIGA
V	tej . konkurenci bodo preostali trije prvenstveni nastopi sila zanimivi. Tokrat igra Sloga doma z nevarno Julio. Ne glede na to, da so imele igralke Sloge v prvem srečanju s temi nasprotnicami precej težav in igra Julia praviloma z našimi ekipami zelo dobro, Tržačanke pri Banih ne bi smele pripraviti
presenečenja. Tako Kontovel kot tudi Fontanafredda imata po 6 točk, kar pomeni, da se obeta izreden boj od začetka pa do zadnjega sodnikovega žvižga.
Šesterka Donatella ni tak nasprotnik, ki bi lahko premagal Breg pa čeprav igra doma.
ŽENSKA D LIGA
To pot igrajo vse tri naše šesterke v gosteh. Pred najtežjo nalogo bo slej ko. prej Sloga, ki igra jutri z vodečo Sangiorgino. Neposredni obračun med Pierisom in Borom pa bo odločal o osvojitvi drugega me* sta na lestvici.
Ekipa Interja je odpravila Breg že v prvem srečanju, kar pomeni, da se bodo Dclinčanke zelo težko oddolžile za poraz in s tem pospra vile prvi par točk.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	3. kolu se bosta spoprijela še neporaženi ekipi Prevenire in Bor. Nasprotnik Bora je prava neznanka, a ne glede na to, naši fantje niso brez možnosti'za •uspeh:"1' "
Vrsta Krasa bo tudi gostovala in sicer v Dolini pri MV, ki je tako kot Kras doslej odigral' samo eno tekmo in tudi izgubil.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V	prvi skupini je Sokol odigral srečanje z ekipo Club Altura že v
četrtek zvečer, Bor to kolo počiva, kot tudi Sloga, tako da bosta Kontovel in Breg igrala jutri dopoldan. Kontovelke bodo gostile Volley Duke in niso vsaj na papirju boljše od nasprotnic. Igralke ekipe Nuova Pallavolo iz Trsta pa so neporažene in mlade zastopnice Brega čaka dokaj, da ne rečemo prezahtevna naloga.
G. F.
KOŠARKA
71:51
....................im........iiiiiimiiiiiiiiiiii......iiiiiiiiiiiiii.....IIIHIIIII......lil......um...........................................................................................................................................n..........
NOGOMET
V JUTRIŠNJEM 3. POVRATNEM KOLU 2. AL
V ospredju derbi v Bazovici med Zarjo in Primorjem
Veliko pričakovanje tudi za srečanje v 3. amaterski ligi na Goriškem med Sovodnjami in Mladostjo - Težka naloga kriške Vesne proti solidni Palmanovi
1.	AMATERSKA LIGA
Vesna — Palmanova
Po dveh zaporednih porazih »splavi* tokrat ne smejo razočarati, saj je njihov položaj na lestvici res kritičen. Jutrišnji nasprotnik vsekakor ne bo lahka ovira, saj Palmanova sodi med močnejše enajsterice te skupine in je na tretjem mestu lestvice. Že samo dejstvo, da je doživela le tri poraze s tesnim 1:0, dokazuje homogenost te ekipe, ki ima v svoji sredi tudi dobrega strelca Diblasa, ki je dal že 10 golov, to je toliko kot jih je v vseh 17 nastopih dala kriška enajsterica.
2.	AMATERSKA LIGA
Zarja — Primorje
Za mnenje o derbiju smo se obrnili do trenerjev obeh ekip.
VOJKO KRIZMANČIČ (Zarja): »Gotovo bo derbi zelo privlačen, saj
je Primorje na drugem, mi pa na tretjem mestu lestvice. To bo seveda privabilo ob rob igrišča tudi mnogo ljubiteljev nogometa in u-pam, da jih ne bomo razočarali. Mislim, da sta obe ekipi dokazali, da sta trenutno v dobri formi. Nekaj težav imam sicer s postavo. Branilec Franko je bil v nedeljo izključen in že ta izključitev se mi je zdela prehuda kazen, sedaj pa ukrep disciplinske komisije (dve nedelji prepovedi igranja) je res prestrog. Zato bo pri Zarji prišlo do nekaterih sprememb in upam, da bom imel posrečeno roko, saj se dobro zavedam, da je Primorje močna ekipa, ki ima v svojih vrstah izkušene nogometaše. V prvem derbiju smo zmagali mi, tokrat pa, kot po navadi, ne napovedujem rezultata saj je v derbiju vsako predvidevanje tvegano.* SEVERINO KOZINA (Primorje):
........................“............"..
V Schladmingu pred startom - po cilju
Kanadčana nezadovoljna
Kanadska smukaška asa Steve Podborski in Ken Read sta že nekaj oasa nezadovoljna s smučmi, s katerimi ju oskrbuje tovarna Fischer. Sodeč po slabih uvrstitvah na smu-ku v Wengnu, imata prva človeka ekipe, ki se jo je že kar oprijelo ,rne «nori Kanadčani*, zares težave, Vprašanje pa je, če gre prav za smuči. Včeraj popoldne sta oba Ka Radiana po treningu odletela s helikopterjem v Tauplitz, da bi preskusila nove smuči, ki jih je tovarna posebej pripravila za neza aovoljna kanadska reprezentanta.
Smuk postaja nezanimiv
F Schladmingu se je te dni zbralo tudi veliko nekdanjih smučarskih šampionov, ki koi radi povedo kak sno o nekdanjih časih. Na cilju moškega smuka je med vsakim treningom tudi nekdanji svetovni prvak, *lev» z Arlberga Karl Schranz. rSmuk počasi izgublja nekdanji vtik.t, je dejal Schranz, ko je komentiral poskusne vožnje udeležen cev svetovnega prvenstva v Schlad J71*ngu. »Tehnične težave prog so bi •* njega dni veliko večje. To, kar
je videti na večini prog sedaj, je samo ”nabijanje” hitrosti. Počepneš. glavo med noge, pa navzdol. Mar je to še smuk?* je zmajeval z glavo še zmeraj popularni avstrijski šampion, ki je bil vsestranski tekmovalec.
Tudi Klaus Klammer
v Schladmingu
Na snežnem stadionu v Schladmingu, ki je pravzaprav središče vseh dogajanj svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah, je vsak dan videti tudi Klausa Klammerja, brata olimpijskega zmagovalca iz Innsbrucka Franza Klammerja. Klau sa Klammerja. ki se je pred leti težko ponesrečil na smuku v Lienzu. tako da je ostal paraliziran, pri peljejo prijatelji na cilj, kjer se prevaža sem in tja z invalidskim vozičkom. Fant je videti ves zadovoljen, ko se pogovarja s svojimi nekdanjimi tovariši.
Zavarovanje za slalom?
Slalomisti so že navajeni udarcev ob palice. Vsi imajo na komolcih sledove treningov in tekem, marsikdaj pa staknejo tudi poškodbe po obrazu. Tako je, denimo, Šved ln-
gemar Stenmark v nedeljo na wen-genskem slalomu dobil po obrazu tako močan udarec, da je imel vidno oteklino. Nekateri že premišljajo, če ne bi sploh začeli uporabljati za tekme med vrati posebne čelade, ki bi varovale obroz. *Najbrž res ni več daleč čas, ko bodo slalomisti tekmovali zavarovani,* je o tem dejal Nemec Neiz Krecek, ki v med narodni smučarski zvezi odgovarja za opremo in materiale.
Čudežni smučarski otrok
Svetovnega prvenstva v Schladmingu se udeležuje tudi čudežni o-trok. V vodiču SP piše namreč za Švicarko Ariane Errat, da je visoka 16S cm. težka 57 kg, rojena pa je 12. februarja leta 1981. Potemtakem bo tekmovalka nekaj dni po koncu šampionata v Schladmingu stara komaj leto dni.
Avstrijci s polno paro
Iz 30 km oddaljenega Mariapfar-ra, kjer trenirajo avstrijski specialisti za tehnične discipline, prihajajo novice, da reprezentanca za SP pospešeno trenira. Avstrijsko vodstvo je vpoklicalo tudi Aloisa Ka-■a, brata vodje avstrijske repre-
sti
|hr
zentance Karla Kahra, znanega bolj pod imenom Charly. Alois Kahr znan kot spreten traser slalomskih prog, dobro pa ga poznajo tudi nekateri jugoslovanski alpski smučarji, saj je bil pred leti trener jugoslovanske reprezentance.
Vsak dan na tekočem
Za jugoslovanske poročevalce s svetovnega prvenstva v Schladmingu. ki se jih je zbralo 16 — kar je razmeroma malo, saj jih ima med državami, ki se redno udeležujejo prvenstev iti svetovnega pokala, manj le Sovjetska zveza (e najst) — prireja vodstvo naše re prezentance vsak dan tiskovno konferenco. Trenerji in reprezentanti so na voljo poročevalcem vsak dan pred večerjo, konference pa so kar v garaži, kjer Elanovi serviserji Miran Gašperšič, Janez Peternel in Slavko Mulej pripravljajo reprezentanci smuči. «Kar dobro. Bodo novinarji vsaj videli, kakšno delo imajo serviserji,* je ob «predstavitvi* prostora dejal zvezni trener moške reprezentance Filip Gartner in dodal: tMorate pa vedeli, da je to najlepši prostor, kar so ga dosle,' imeli serviserji.*
»Posebnih problemov s postavo nimam, razen Tomizze imam namreč na razpolago vse ostale in verjetno bomo igrali z isto postavo kot prejšnjo nedeljo, čeprav naša pozitivna serija traja že 13 nedelj, ne podcenjujem nasprotnika. Bazovci so v zadnjih nastopih dobro igrati in zato bo derbi verjetno napet in zanimiv. Glavno besedo bo seveda imelo vreme, kajti ne moremo reči, da nam je v zadnjih nastopih bilo preveč naklonjeno. Predvidevanja, kot za vsak derbi, niso mogoča.*
Kras — Domio
Po dveh zaporednih porazih, ki ju je Kras doživel na domačih tleh, je tokrat zmaga obvezna. Res je sicer, da spraviti na kolena ekipo Domia ne bo lahka naloga, če pomislimo, da je njen položaj res kritičen (predzadnje mesto na lestvici) in bo zato prišla v Repen s trdnim namenom, da neporažena zapusti igrišče.
Breg — S. Marco
Težja naloga vsekakor žaka Breg, ki sprejme v goste homogeno ekipo S. Marca, ki je na zgornjem delu lestvice. Brežani se tega dobro zavedajo in zato bi že točka predstavljala pozitiven nastop.
3. AL NA TRŽAŠKEM Rabuiese — Gaja
Gajevci so se letos v gosteh vedno lepo izkazali in zato tudi proti skromni ekipi Rabuiese ja, ki je doslej zbrala le 9 točk, ne bi smeli imeti velikih problemov, kar pa še ne pomeni, da si lahko dovolijo podcenjevanje nasprotnika.
Primorec — S. Anna
Trebenci imajo v gosteh nevarnega nasprotnika, to je S. Arino, ka tero trenira bivši trener Brega Mon-do in ki je prekrižala račune že marsikateri ekipi. Trebenci pa so v zadnjih nastopih pokazali, da so od pravili marsikatero napako in če liočejo še izboljšati položaj na le stvici, je jutri zmaga obvezna.
B. R.
3. AL NA GORIŠKEM
Sovodnje — Mladost
Jutri bo v Sovodnjah prvi slovenski derbi povratnega dela goriške-ga prvenstva. Za to srečanje vlada tako v Sovodnjah kot v Doberdobu veliko pričakovanje/ Sovodenjci so
PROPAGANDA Kontovel — Libertas (38:19)
KONTOVEL:	Kompare, Pertot,
Venier 2, Škrk, Sterni 18, Sossi, Gruden 10, Terčon 33, Cingerla 8, Floreancig.
Končno je tudi za Kontovel prišel dan zmage. Zmagal je namreč kar z 20 točkami razlike. Domače moštvo je dobro igralo skoraj vso tekmo. V prvi polovici so Kontovelci mnogo bolje igrali od nasprotnika, saj se je ta del zaključil s kar 19 točkami prednosti za našo peterko. ,
V začetku druge polovice tekme pa so Kontovelci začeli popuščati. Polagoma je nasprotnik nadoknadil zaostanek. Nato pa so se domačini zavedali nevarnosti in tako povečali svojo prednost. Poleg vsega slovenskega moštva pa zaslužita še posebno pohvalo Sterni in Cin-gerle.
(Ašo)
MOŠKA D LIGA
20.30	v štandrežu: Juventina Belca - CUS Trst; 20.30 v Tržiču: Ital-cantieri - 01ympia Kosič;
1. MOŠKA DIVIZIJA
16.00	v Trstu, Visintini: Prevenire - Bor; 17,30 v Dolini: VM - Kras;
JUTRI
NEDELJA, 31. JANUARJA 1982
NOGOMET
L AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu: Vesna - Palmanova;
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu:	Kras - Domio;
15.00 v Bazovici: Zarja - Primorje: 15.00 v Dolini: B’-eg - S. Marco;
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trebčah: Primorec - S. Anna; 15.00 v Žavljah: Rabuiese -Gaja; 15.00 v Koprivnem: Capviva - Juventina; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - M’adost:
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Trstu, Kampanele: Chiar-bola - Kras; 10.30 na Padričah: Gaja - Fortitudo:
NAJMLAJŠI
12 30 v Trstu. Sv. Alojzij: San Lui-gi For You - Breg; 11.15 na Opčinah: Blue Star - Zarja: 12 00 na Proseku: P-imo-ie - Montebello; ZAČETNIKI
10.30	v Repnu: Kras - S. Andrea; 13.45 v Trstu, Sv. Alojzij: San Lui-gi For You P-.itkvpc:
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
9.00	v Pieristr. Pieris - Bor; 11.30 v S. Giorgiu di Nogaro: Sangiorgi-na - Sloga:
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	na Proseku: Kontovel - Duke: 15.00 v Trstu. Morpurgo: Nuova Pallavolo TS - Breg;
NAMIZNI TENIS
MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Trstu, «1. maj*: Bor -Kras;
KOŠARKA
KADETI
9.15 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario B - Bor;
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco B Kontovel; 15.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana B - Jadran; 11.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Libertas B;
PROPAGANDA
8 30 v Trstu. «1. maj*: Bor - GM Trst; 9.30 v Trstu. Greta: Saba -K
Priznanja odbora CONI slovenskim društvom
Goriški pokrajinski odbor CONI bo tudi letos nagradil številna športna društva, ki so se v prejšnji sezoni izkazala bodisi zaradi doseženih rezultatov, kakor tudi zaradi pažnje, ki so jo posvetila razvoju telesne kulture na Goriškem. Na slovesnosti, ki bo v sredo, 3. februarja, ob 18. uri v sejni dvorani pokrajinske uprave, bo denarne nagrade dobilo 34 društev. Med temi so tudi 3 slovenska, in sicer Športno združenje 01ympia iz Gorice, Kotalkarsko društvo Oton Župančič iz štandreža ter Prosvetno-šport-no društvo Vipava s Peči.
NOGOMET
TURNIR V MOSTARJU
Pomembna preiz\ušnja pred nadaljevanjem lige
Danes in jutri bo v Mostarju velik nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali Dinamo iz Zagreba, Partizan in Crvena zvezda iz Beograda ter seveda domači Velež.
V dosedanjih 18 izdajah tega turnirja je kar enajstkrat osvojil prvo mesto domači Velež.
Spored Danes, 30. 1.
13.30: Dinamo - Partizan 16.00: Velež - C. zvezda Jutri bosta finalni tekmi za 3. in 1. mesto.
TENIS
Na mednarodnem teniškem turnirju v Vini del Mar je Avstrijec Feigel izločil v 2. kolu Italijana
Panatto s 6:3 in 6:4.
* # #
DELRAY BEACH - Čehoslovak Lendl in Američan Teltscher sta se uvrstila v finale mednarodnega teniškega turnirja v Delray Beachu.
OSLO — Danes in jutri bo v Oslu letošnje evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju.
*	-.7	*	, ' „ ,
OBVESTILO
.i. -
namreč na 2. mestu razpredelnice,
(to mesto jim lahko prevzame Au-dax, če v zaostali tekmi premaga Azzurro). Zato je razumljivo, da bodo Marsonovi varovanci dali vse od sebe, da obdržijo doma obe točki in s tem nadaljujejo na poti napredovanja.
Na drugi strani pa je doberdob-ska Mladost v izredni formi in to dokazuje njenih 5 zaporednih zmag.
Zato je vsako predvidevanje o izidu nemogoče.
Capriva — Juventina
Štandrežci bodo jutri gostovali v Koprivnem, kjer ne bodo imeli lahke naloge. Brez dvoma pa bodo «belo-rdeči» dali vse od sebe, da bodo s tega težkega gostovanja odnesli pozitiven rezultat, čeprav so po porazu z Isonzom že odrezani od mogočega napredovanja.
-pr-
Pad rlš ko - gropa j sk a Gaja jutri v Žavljah
ŠD Breg
obvešča, da ob priliki smučarskega tekmovanja, ki ga organizira v nedeljo, 7. februarja, v Trbižu, SK Devin, priredi Izlet s tekmovanjem. Zainteresirani naj se čim-prej zglasijo v gostilni Livlo Sancin v Boljuncu.
SINOČI V REPNU
Občni zbor ŠK Kras
V Repnu je bil sinoči 18. redni občni zbor ŠK Kras, na katerem so podali poglobljeno analizo in o-bračun prehojene poti, na kateri pa uspehi niso zameglili vrste perečih vprašanj, ki niso značilna samo za to društvo, ampak s katerimi se soočajo skoraj vsa naša društva (pri tem mislimo zlasti vključevanje drugorodcev) in katerih rešitev ni mogoče več odlašati ali si zatiskati oči pred njimi. Podrobneje o tem in drugih- vprašanjih ter o občnem zboru nasploh pa bomo še poročali.
■■ ‘	.. ... ..»v., JUL ,,
Enajsterica Gaje, ki je pred tednom dni igrala a S. Sergiom, bo jutri nastopila proti Rabuieseju

Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TU 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podietja mesečno 120,00, letno 1200,Co!
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	30. januarja 1982
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|ano
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vis 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po forma,u, sožal|a 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Kje so vzroki za nizko storilnost v Jugoslaviji
V Jugoslaviji radi vsake toliko zalučajo delavcem v obraz oči tek, da delajo premalo, oziroma, da premalo naredijo. Take zigoto vitve, ki so pravzaprav poziv, da naj bi delavci reč delali in torej tudi več na/-dili, so seveda najpogostejše takrat, kadar gospo darstvu ne gre dobro. Vedno pa so taki pozivi opremljeni tudi z dokaj natančnimi podatki proučevanj, zakaj je storilnost v jugoslovanskih podjetjih manjša kot drugod po svetu. Toda. in prav to je seveda najbolj zanimivo, kljub temu, da imajo veliko argumentov, zakaj storilnost šepa, ni opaziti kakšnih bistvenejših sprememb. Storilnost še naprej pada in je precej pod svetovno ■ ravnijo.
Eno takih analiz je prav v zdajšnjem času naredila zvezna vlada oziroma n jen zavod za planiranje. Ugotovili so, da je v razvitih državah Evrope storilnost v industriji vsaj za dva do dvain polkrat večja kot v Jugoslaviji. Vaj navedemo nekaj primerov: V a površinskih kopih premoga do segajo po Eimopi od dva do petkrat večjo storilnost kot v Jugoslaviji. V tovarnah, ki prt nas izdelujejo balcer, naredi delavec povprečno za dvakrat manj kot v podobnih tovarnah drugje po svetu. V tovarnah svinca je podobno, vendar v nekaterih jugoslovanskih tovarnah svinca dose gajo evropsko raven storilnosti, v drugih pa naredijo kar do štiri krat manj. V nekaterih železarnah je storilnost celo za petkrat manjša kot v železarnah v razvitih državah. Čeprav so jugoslovanski kmetijski inštituti znani po tem, da so vzgojili visokorodne sorte pšenice in koruze in da to seme prodajajo povsod po svetu, pri pridelavi teh dveh poljedel skih kultur ne dosegamo svetovnih povprečij, pri pridelovanju krompirja pa je naša storilnost celo do petkrat manjša kot je svetovno povprečje.
Storilnost se v jugoslovanskih podjetjih v zadnjih letih čedalje manj povečuje. Tako so na pri mer ugotavljali, da se je v pet na istih letih (od leta 1966 do 1980) storilnost v jugoslovanskem gospodarstvu povečevala po 3,1 odstotni stopnji, vendar je proti kon cu tega obdobja čedalje bolj padala. Leta 1977 in 1978 so ugotovili še stopnjo storilnosti, ki je bila nad tem povprečjem: v teh letih se je namreč storilnost po večala za skoraj 4 odštotlce letno. leta 1980 pa komajda za 0.4 odstotka. Poznavalci trdijo, da lani rast storilnosti ni presegla predlanskega dviga. Ker ob tako skromnih dosežkih ni pričakovati, da bi lahko hitreje stabilizirali gospodarstvo, se čedalje ostreje zastavlja vprašanje, kaj je tisto, kar ne dopušča hitrejšega dviga storilnosti in kako te zavore odpraviti.
To vprašanje ni nobena novost v jugoslovanskem gospodarstvu. Na njega so skušali odgovoriti najrazličnejši teoretiki, v Jugo slaviji pa je v glavnem prevla dalo mnenje, da bistvenejšega dviga storilnosti ni pričakovati vse doslej, dokler delavec ne bo neposredno plačan za svoje de
ln,	dokler njegova večja storil nosi ne bo nagrajena. Zato so vsaj zadnjega pol desetletja vsi vidnejši predstavniki gospodarske politike zahtevali, da je treba de lavce nagrajevati po delu, da je torej treba tistega, ki več deta, tudi bolje plačati od onega, ki na delovnem mestu lenari. Da bi to dosegli, so po naročilu v vseh tovarnah že pred leti na novo sprejeli nove pravilnike o nagrajevanju, s katerimi naj bi omogočili boljšo plačo boljšemu delaj-cu. Ti sistemi so marsikje 4udi zaživeli, čeprav ne tudi v admi nistrativmh službah, kjer je no ocenah poznavalcev storilnost -iaj-nižja. Marsikje je bilo 'uoi precej razburjenja zaradi teh pravilni Icov, ponekod so celo kratkotraj no stavkali, toda podatki o sto rilnosti kažejo, >'■ te spremembe, le niso prinesle pričakovanih ci Ijev, ali pa so najrazličnejši načini plačevanja po delu še vedno zelo slabi.
če torej tudi drugačno plačevanje delavcev po delu ne more ponudili toliko motivov za boljše delo, da bi se storilnost poveča la, morajo biti vzroki seveda drug je. Mnogi jugoslovanski časopis ni komentatorji so se na dolgo razpisali, da ni pravih motivov za boljše delo preprosto zato, ker podjet je premalo odloča o ust var žalnem zaslužku. Ugotavljam, da oodjetja zdaj niso zadovoljna s svojim položajem v delitvi dohod ka, kajti večina denarja, ki ga ustvarijo z boljšim delom, odte če drugam, ne pa v sklade pod jeti? in za delavčeve plače. Ugotavljajo, da je dohodek še preveč odtujen delavcu. za<o delavca ni prav lahko navdušiti za boljše de
lo.	Toda, prav plače so se 'ani
povečale za 36 odstotkov, kar na prvi pogled zanika trditev, da gre premalo denarja, zasluženega z boljšim delom, za delavčeve pla če. Denarja je zneskovno res več, toda v resnici je delavčeva plača manj vredna kot je bila pred le toni dni. kajti inflacija je za pet do šest odstotkov višja kot pa so se povečale plače. Povečanje plač zato ni posledica boljšega dela, ampak predvsem tega, da so pro izvajalci lahko močno povečali cene svojih izdelkov.
h tega seveda ni težko izlušči ti sklep, da k povečanju družbe nega dohodka veliko več prispe vajo cene, kot pa storilnost. Po nekaterih podatkih je že 93 od stotkov velik delež povečanja družbenega dohodka odvisen od rasti cen, le neznaten del pa od storilnosti. Na tak način povečan dohodek pa seveda nima prave vrednosti in ker je tako, se čedalje bolj izgubljajo pravi krite riji gospodarjenja. Ali, povedano z drugimi besedami, visoka infla cija ne omogoča hitrejše rasti storilnosti, kajli dobiček ima v takih pogojih tisti, ki mu uspe naprimer hitro povečati cene. ne pa listi, ki se trudi za dvig sto rilnosti.
Kljub temu v marsikaterem pod jetju dokazujejo, da je njihova storilnost na svetovni ravni. Kdo torej poje njihove dosežke?
Odgovor je sorazmeroma pre prost. Poje jih precejšnje število zaposlenih režijskih oziroma administrativnih delavcev in nasploh preveliko število zaposlenih. Ni sicer lahko zapisati, da je t Jugoslaviji preveč zaposlenih de lavcev. toda podatki o splošni storilnosti kažejo in potrjujejo to u-goto viter. Iz tega seveda izhaja, da je organizacija dela v jugoslovanskih podjetjih, in tudi širše v družbi, izjemno slaba.
Ta ugotovitev seveda ni izvirna in ni nova. O njej že dolgo go rorijo vsi vidnejši jugoslovanski ekonomisti, pa ludi politiki nepre slano opozarjajo, da je treba iz boljšati organizacijo dela. Toda premakne se komajda ka j. /e po datki o izkoriščenosti tovarn do kazujejo, da se pri tem ne znaj demo najbolje. Seveda je izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti odvisna še od marsičesa drugega, ne samo od organizacije dela. Kaj na primer pomaga še tako dobro organizirano delo, če država ne dovoli uvoza surovin, brez kate rih v tovarni ne morejo delati! Toda vseeno: leta 1975 so bile proizvodne zmogljivosti izkorišče ne komaj 77-odstotno. Leta 1979 se je izkoriščenost izboljšala na 81 odstotkov, toda lani in pred lanskim (podatkov še ni) ni vi de ti. da bi se izkoriščenost proiz rodnih zmogljivosti popravila, saj so zaradi zadreg okoli preskrb ličnosti z reprodukcijskimi mate riali, surovinami in energijo mnoge tovarne pošiljati delavce na prisilne dopuste ali pa upočasniti proizvodni tempo. Zato seveda po datek o 0.4 odstotni stopnji ra sti storilnosti v letu 1980 (za le to 1981 še ni podatkov) ne bi smel presenečati, kajti vse lo. kar smo prej omenjali, lahko od ločilno vpliva na storilnost.
Toda tudi podatek o 0.4 udstol ni rasti storilnosti je zelo visok. Treba je namreč upoštevali, da se je na primer od leta 1971 do leta 1980 stopnja tehnične oprem Ijehosti povečala za 3.6 odstotka na leto. Prav tehnična opremljenost pa ponavadi najbolj odločil no vpliva na dvig storilnosti, kar pomeni, da je v teh letih nova tehnologija mnogo tudi vplivala na storilnost kol pa delavčevo de lo. To dokazujejo tudi podatki o efikasnosli vloženega denarja, če smo hoteli v Jugoslaviji od leta 1971 do leta 1975 dvigniti družbe ni proizvod za en odstotek, je bi lo treba za naložbe odrinili manj denarja kol pa v obdobju po le tu 1975. Gotovo precej več tudi zaradi tega, ker je storilnost majih na oziroma ker se skromno pove čuje. Podoben dokaz lahko najde mo pri hitrosti obračanja obratnih sredstev, saj je bil na primer leta 1976 koeficient obračanja še 2,84 leta 1980 pa le še 2.34.
Vse te številke so nekoliko u trujajoče, vendar dokazujejo, zakaj se storilnost skromno pove čuje. Skromno se povečuje zato. ker in prave motiviranosti za de lo. Pravih motivov za delo pa po vsej verjetnosti ni zaradi lega. ker se delavčeva prizadevnost na delovnem mestu premalo pozna pri izpačanih plačah, ampak boli zato, ker v celotni družbi ni pra vih kriterijev, po katerih naj bi nagrajevali gospodarjenje in go spodarnosl. Seveda pa takih kri terijev ne bo vse dotlej, dokler se bo iz gospodarstva preliva’ prevelik del zaslirka v negnspo darstvo in dokler bo inflacija to likšna, da bo kaznovala umnega gospodarja, nagrajevala pa raz sipnika.
JOŽE PETROVČIČ
--"	! - t
i mm
liti
r* - J* >
• 'iLJ*


PO VEČLETNEM NAMERNEM PODCENJEVANJU POJAVA
V Zahodni Nemčiji končno spoznali nevarnost desničarskega terorizma
Najvišje državne časti za Suslova
Prepovedali že večino neonacističnih organizacij, sedaj pa se mora družba soočiti s koreninami desničarskega terorizma
(Dopisnik Dela zrf Primorski dnevnik)
BONN — Ko je predvčerajšnjim zahodnonemško notranje ministrstvo prepovedalo nadaljnje delovanje neofašističnega «Ljudskega socialističnega giban ja Nemc i le* in njegove mladinske organizacije rMlado fronte», je sklep pojasnilo z naraščajočo militantnostjo teroristične skupine, ki je imela vzpod bujevalno vlogo v širjenju desni carske ekstremistične dejavnosti. Sklep so v medijih in v treh naj večjih strankah ocenili kot dosledno nadaljevanje boja proti terori z.mu, ki se je v zadnjih treh letih pred očmi javnosti in ob njeni no polni ravnodušnosti preselil na skrajno desno stran političnega pri zorišča.
Da ukrep je morda dosleden, to da posebno hitro pristojni organi niso ukrepali. Ko je prišlo konec leta 1980 do spopada na švicarsko zahodnonemški meji, je član zdaj prepovedanega ((Ljudskega socialističnega gibanja Ncmčije» Frank Schubert ustrelil dva švicarska obmejna uradnika, ki sta odkrila ti hotapljenje z večjimi količinami orožja. Kljub dvem umorom, ki sta preiskovalne organe tako? pripelja la do organizatorjev «gibanja». se ni zgodilo nič. Gibanje, za katere ga zdaj navajajo, da je trenutno najnevarnejša desničarska organizacija z izdelanimi mednarodnimi zvezami in široko mrežo privržen cev. je še jeseni 1980 nastopala kot stranka na parlamentarnih vo litvah v zvezni parlament. Nič se ni zgodilo tudi tedaj, ko ie okto bra 1981 policija v bližini Milnch-na po očitno dolgem in temeljitem opazovanju sumljivih ljudi aretirala predsednika (gibanja* Fried lielma Busseja in skupino do zob oboroženih privržencev. Še boli je videti obotavljivost v časovni re trospektivi. V vsakoletnem poroči lu notranjega ministrstva o dejav nosti vseii skupin, ki jih no trenutni razlagi štejejo za ekstremistične. ali potencialno radikalne (torej, ne sprejemajo brezpogojno nar lamentarne ureditve), se ie -/Ljudsko socialistično gibanje Nemčije* pojavljalo v skupini tistih, ki naj bi ne imele nobenega vpliva na javnost Nezdružljivosti bistva ei banja z ustavo varuhi parlamentarne ureditve niso ugotovili, čeprav ie organizacija nastala v obdobju. ko so bili organizirani neonacisti na višku rasti v Zvezni re publiki Nemčiji (ob koncu šestde setih let) in čeprav je leta 1975 sprejela Drogram. za katerega zdaj ugotavljajo, da je bil «zelo nodo ben programu petindvajsetih točk*, s katerim je začela politično pot NSDVP (Nacionalsocialistična nem ška delavska stranka) 20. februa rja 1920. Baje so nekatere dele programa, ki se v celoti zavzema za ukinitev parlamentarne demokracije in tezi k prevzemu oblasti za skupino, ki bi politično in gos pedarsko življenje podredila «fi-rerjus, celo dobesedno prepisali iz nacistične;;« programa. Zdi se. da je odločilno prispevalo k pospeševanju postopka odkritje široke neo nacistične mreže med mladino v Zahodnem Berlinu, ki so 10 pre iskovalni organi ocenili za zahod noberlinsko jedro (Ljudskega socia lističnega gibanja Nemčije*. Preiskave v stanovanjih mladostnikov so odkrile znatne količine orožja in propagandnega gradiva, o čemer naj nc bi imeli nobenega no ima ne starši, nc šola. ne urad za zaščit.", ustave
Prepoved delovanja (Ljudskega socialističnega gibanja Nemčije* ie tretja prepoved kakšne neofašistične organizacije ali s.rankc v zgo dovini zvezne republike. Lela 1989 so prepovedali Zvezo nemških na cionalsocialistov in v začetku 1980 cšportno-st relsko skupino Hoff-mann*. vmes pa so prepovedi za dele nekaj profašističnib organiza cij tujcev na tleli Zvezne republike Nemčije. Novo v javnem obravnavanju desnega terorizma ie motela lo. da sc vedno več komenta tor jev vprašuje, kako je mogoče, da teroristična dejavnost z desnim predznakom odločno narašča, če prav oblasti trdijo, da so naredile vse. da bi jo omejile. V zadnjih treh leti!) so namreč desni teiori sti zagrešili 19 umerov in ranili 220 ljudi. K statistiki na bi bilo mogoče priključiti še nekai žrtev iz napadov, ki še niso stoodstotno pojasnjeni, toda vse kaže. da so iili zagrešili desničarji (nedavni na oad na izraelsko restavracijo v Za hodnem Berlinu). Odkrita skladišča orožja, mednarodni stiki načini m i krivanja in ilegalnega življenja v podzemlju, razvejanost propagand ne kampanje med mladimi ljudmi v j listih okoljih, ki so najbolj dostopni za manipulacijo tc vrste — vse m govori, da niso na delu «Drismo ienci* ali »nepoboljšljivi, toda ne nevarni stari naciji*, ampak lju rtje. lu so spoznali širini prostora 'a giba n le in jo zastrašu joče do bro izkoristili.
Verjetno ic položaj še bolj nevaren. kot ga ic lahko spoznala -avnost v nisnniu časopisa sicer na jbrž nrtrnnii minister Ra um ne bi izjavil, da Mezijo korenin« des
nega terorizma globoko v naši de želi» in. da «ne bi smeli dovoliti, da bi podcenjevali nacionalsociali stično nepravno državo*. Najbrž je mera v resnici polna, če komentatorji v velikih nadregionalnih časopisih ugotavljajo, da bi moralo prepovedim neonacističnih organi zacii slediti družbeno soočen ie s koreninami desnega terorizma, ker ■/.je bilo na tem področju v povojnem času mnogo zamujenega* in je bila ((nemška preteklost bolj potisnjena v stran ko so jo prema gali» (Siiddeutsche Zeitung).
MOJCA DRČAR-MURKO
NEW YORK — Ameriške oblasti so izgnale iz zvezne države New York v Kanado dva člana irske republikanske armade, poslanca britanskega parlamenta Owena Carro-
na in pisatelja Dannyja Morrinsko-na, ki sta ilegalno prestopila kanad-sko-ameriško mejo.
L’AQUILA — Kandidatinja je pokazala ((nezadovoljivo nagnjenje za športne dejavnosti*, s to neprizivno oceno je komisija zavoda za telesno vzgojo v Aquili zavrnila ■ eno najboljših italijanskih košarkaric, O rietto Grassi.
TOKIO — Ameriškemu protestantskemu pastorju japonskega rodu Ronaldu Fujiyoshiju je uspelo, da se je z ostrim protestom izognil japon- j skim določilom za priseljence, ki med drugim predvidevajo odvzem prstnih odtisov, spodobno delo, finančnega garanta in izjavo, da ne bo prekršil pravil in običajev Japonske.
«1,111,1111111111111 Humi niiiiiitiHiiiiiiii iiiiiin    	MOSKVA   Z vsemi na j višjimi
državnimi častmi so včeraj dopoldne v Moskvi pokopali posmrtne o-stanke sovjetskega ideologa Mihai-la Suslova. Po impozantnem obredu na Rdečem trgu, med katerim je spregovoril tudi sovjetski državni in partijski voditelj Leonid Brež-njev, so truplo preminulega člana CK KPSZ pokopali za Leninovim mavzolejem. Sedanje kremeljsko vodstvo je tudi s to odločitvijo dokazalo kakšno vlogo je imel Suslov v sovjetski hierarhiji. Za Lenino-
AVSTRIJSKI SOCIALDEMOKRATSKI STI1AVKI SE JE PRID VOLITVAMI NASMEHNILA SREČA
Po aferi z gradnjo dunajske bolnišnice tokrat v vrtincu škandala ljudska stranka
Naivni «čudežni otrok» avstrijske opozicije z osleparjenim denarjem gradil v Gambiji televizijsko postajo, potem pa je ugotovil, da v tej državi nimajo televizijskih aparatov
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
DUNAJ — Znameniti dunajski bolnišnični korupcijski škandal je dobil svojega gradiščanskega dvojčka — ne enojajčnega, kajti spočeli ga niso vladajoči socialisti, tem več konservativni opozicionalci. Kanclerju Kreiskemu, ki je še vedno slabe volje in bolan, je najbrž zelo dobrodošel, pravi balzam na pekoče rane
Na kratko: v Železnem (Eisen-stadtu) so pred leti ustanovili po djetje za izgradnjo 2090 stanovanj po imenu ».Stanovanjska gradnja vzhod* (WBO) in za šefa se .je dal postaviti eden izmed redkih ((čudežnih otrok* opozicijske ljudske stranke OVP dr. Ernst Rauchuar ter. danes 41-letni lepotec in bonvivani in deželni jjoslanec svoje stranke. Stanovanja okrog gradi ščanskega glavnega mesta in tudi drugod so začela rasti kot gobe po dežju, stanovanjski interesenti so plačevali svoje deleže vnaprej. Iti bank je ponudilo svoje usluge in storitve in vse ie kazalo, da je
Rauclnvarter genialen manager naj boljšega ameriškega kroja.
Dokler ni pred letom dni nenadoma odpovedal davčni svetovalec VVBO, rekoč, da pa «tega* ne bo več gledal in da ne • prevzema no bene odgovornosti več. Kaj je bilo ((to*, se je kmalu izkazalo. Rauch-vvarter in njegovi sodelavci so kupovali najdražja gradbena zemljišča kar poprek po vsej Avstriji, sc lahkomiselno zadolževali, odpla čevali zapadle kredite z novimi krediti, zviševali deleže stanovanjskih varčevalcev kar na oko. si omislili 14 luksuznih limuzin za ((poslovne potrebe* in si določali plače, ki so bile po petkrat višje od pri javljenih, Rauchwarter, ki je rad govoril, da je njegov ideal «beli rolls-royce z zamorskim šoferjem*, si je za 700.000 šilingov iz blagajne WBO kupil naslov častnega konzula republike Gambije, notem p? ugotovil, da je nasedel nekemu sle parju. Ustanovil je tudi nekai lastnih nodjetii in naslavljal "vadbena naročila WBO nanje. Z denarjem, ki ga je dobil od bodočih lastni-
C0V0R JE BIL 0 POUKU ZGODOVINE
Pomembna seja v šoli v Cerknem
Udeleženci so se poklonili spominu tragično preminulih partizanov
CERKNO — Ob 38. obletnici za-1 viru svoje posebne zgodovinske de-In-btnega naj-ada Nemcev na srednjo javnosti.	J. O.
partijsko šolo v Cerknem, pri katerem je izgubilo življenje 47 parti zank in partizanov, med temi je bilo 26 udeležencev 6. tečaja, je bila v osnovni šoli «Spomenik NOB*, ki so jo zgradili na pobudo preživelih tečajnikov, pomembna seja.
V	počastitev tragičnega dogodka pred 38 leti je svet za negovanje in razvijanje tradicij NOV pri predsedstvu republiškega odbora ZZB NOV Slovenije imel svojo prvo letošnjo sejo. posvečeno pouku zgodovine na slovenskih šolali.
Seje so se razen znanih primorskih revolucionarjev, člana sveta federacije dr. Jože Vilfana, narodnega heroja Alberta Jakopiča - Ka.j-timira in tajnika republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Marjana Lenarčiča Toma. udeležili še člani sveta, predstavniki republiškega od bora ZZB NOV Slovenije, republi ške konference SZDL Slovenije. Zve ze prijateljev mladine in petih šol, ki se v Sloveniji poglobljeno ukvar jajo s proučevanjem novejše zgodo vine in prenašanjem tradicij NOB
V	uvodnem delu so se udeleženci poklonili spominu tragično premi nulih 47 partizanov in partizank, ki so jih Nemci pobili 27. januarja 1944 pri napadu na srednjo partijsko šolo.
Na tem pomembnem posvetu so zlasti poudarili pomen partijskega šolstva in marksističnega izobraževanja, ki bi moralo najti svoje u strežno mesto tudi v okviru osnovnošolskega izobraževanja.
Za to priložnost so šolarji doma če osnovne šole «Spomenik NOB* pripravili zanimivo razstavo gradi va. ki so ga zadnja leta zbrali v ok
1'risfit'Vtij!e sa
DIJAŠKO MATKO
DEN HAAG — Nizozemska bo ena redkih držav, ki bo določila maksimalne mesečne zaslužke tudi za proste poklice. Z ustreznim zakonom bodo tega kot prvi deležni zdravniki.
kov stanovanj, je začel graditi televizijsko postajo v Gambiji, potem pa je ugotovil, da v tej državi ni niti enega televizijskega aparata. Leto dni je trajalo, pi-eden so
rad pogovarjal s kardinalom Ko-nigom, nikakor pa ne misli preklicati, kar je dejal o vlogi katoliške cerkve na Poljskem. Prav nič dobrodošlo jim ni tudi današnje kanc-
ugotovili, da .je firma v razsulu, i lerjevo sporočilo, da bo svojo pada ima za milijardo šilingov (77 j litično usodo izročil v zdravniške milijard lir) dolgov in da so Rauch-1 roke: če mu bodo aprila zagotovili.
vvarter in njegovi jjodpisovali bančne čeke (.biano-o*. Šele potem se je ljudska stranka zganila, ga izključila iz deželnega parlamenta in iz svojih vrst. Pred kratkim so ga skupaj s štirimi sodelavci zaprli in zdaj do vsej Avstriji lovijo nepokrite čeke in menice. Zbor stanovanjskih varčevalcev je oredsinoč-njim pet ur zasedal in urizori so bili »nepopisni*, piše današnji dunajski tisk. Banke so. ne brez namiga od zgoraj, že sklenile: ljudje ne bodo prizadeti, škodo bodo poravnale same
Ostal je torej politični škandal in socialisti ga škodoželjno napihujejo, čes, ob bplnišnični aferi je bilo toliko očitkov na račun skorumpirane in nesposobne dunajske uprave, zdaj pa se je izkazalo, da v nasprotnem političnem taboru ni nič bolje. OVP skuša sicer vse skupaj proglasiti za kriminal, ki nima z Rauclnvarterjevo politično usmerjenostjo nobene zveze, toda oroti vtisu ((korupcijskega ravnotežja* v političnih strukturah -ne more nič napraviti.
Kreiskv si ni mogel kaj, da ne bi iz svoje bolniške postelje spregovoril nekaj bojevitih besed na račun konservativne licemernosti, zavedajoč se. da bo imela katastrofa okrog dunajske bolnišnice v predvolilnem boju manjšo vlogo kot bi jo imela brez gradiščanskega škandala. Posebno še. ker je Rauch-warter iz zapora posla! pismo, v katerem pravi, da je vodstvo njegove stranke «vedeto vse*, da je od «prislužencga» denarja prispeval tudi v strankino blagajno in da noče biti edini krivec.
Socialisti so torej »razbremenje ni*, nekaj oddiha res potrebujejo, kajti spor s cerkvijo se , očitno ’ ne bo tako hitro Dolegel, odkar je Kreisky sporočil, da se bo prav
da kljub ledvičnim, dihalnim in drugim težavam lahko «še nekaj let* opravlja svoje delo. potem bo prihodnje leto spet kandidiral za predsednika vladjj. če ne. poterr. se bo umaknil, še preden se konča sedanje legistraturno obdobje, torej še letos, in spet se začenja živčna debata, kdo bo naslednik.
SLAVKO FRAS
vim mavzolejem so namreč doslej pokopali le osem najvidnejših sovjetskih voditeljev, ki so vzdržali na oblasti do smrti, med katerimi je tudi Stalin.
Ideološko delo in teoretični prispevek Suslova, ki ju je Brežnjev označil kot neprecenljivo vrednost, sta prišli do izraza predvsem v njegovem neomajnem vztrajanju, da je Sovjetska zveza zibelka socializma in da samo državno partijski sistem, ki so ga zgradili v tej državi. vodi v pravi socializem. Svoja stališča ni obdelal v knjigah, ni napisal namreč nobene knjige, ampak v številnih obsodbah proti jugoslovanski, kitajski in evrokomuni-stičnim partijam, ki so se odmaknile od sovjetskih gledanj na socializem in na svet.
Na sliki (telefoto AP): najvišji sovjetski voditelji sledijo krsti s posmrtnimi ostanki ideologa Suslova.
MfHIIIIIIII|IHUUIIIIIIIItllllll!||||||||||M|lt|||Ui(||||||||||l|||t|l|l||||||||||||||„„„„„|||||||||||||,|||||1||||||||m||
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
Obalna cesta počasi napreduje
KOPER — Dela na obalni cesti so se zaključila še na enem odseku. Semedelsko vpadnico pri Kopru si je danes ogledala posebna komisija za tehnično urejanje prometa pri koprski občinski skupščini in pedala zadnje pripombe in predloge za odpravo nekaterih manj pomembnih pomanjkljivosti (predvsem zaradi označb), čez teden dni bo semedelska vpadnica doživela tehnični prevzem in s tem zeleno luč za normalen potek prometa.
Člani komisije so tudi predlagali, da bi stara semedelska cesta. — ki poteka ob morju — bila poslej namenjena le pešcem in kolesarjem in bi bila neke vrste sprehajalna pot. Mopedisti se po njej ne bodo smeli več prevažati, da ne bi ogrožali pešcev. Sredi največjih del pa je naslednji odsek nove o-balne ceste, križišče pred Izolo, ki ga imenujejo priključek Ruda. Sinoči so zaradi poteka del morali odpreti obvoznico, ki bo kasneje
Neobičajno trčenje v Osaki
eden od cestnih krakov v križišču, leto bo povezovalo cesto proti Kopru, cesto proti Izoli, proti novi bolnišnici in nadaljevanje obalne ceste proti Jagodju. Naložba priključka Ruda je ocenjena na 140 milijonov dinarjev, glavni del pa naj bi, kot predvidevajo pri izvajalcu, to je Slovenija ceste tehnika, dokončali že L maja, tako da delo ne bo oviralo prihajajočega turističnega
premeta.
B. S.
Občni zbor koprskega aktiva Društva novinarjev
KOP&R — Sinoči so se tukaj sestali novinarji člani koprskega aktiva Društva novinarjev Slovenije na svojem občnem zboru. Udeležili so se ga tudi gostje, slovenski novinarji iz zamejstva, in spregovorili o svojem minulem delu, p* tudi o smernicah za nadaljnje delo.
Pred novinarje koprskega aktiva. ki vključuje novinarje šestih južnoprimorskih občin, se je pojavila vrsta perečih problemov. O j cenili so, da je novinarstvo na tem ' občutno napredovalo in tako prispevalo pomemben delež pri samoupravnem izgrajevanju okolja, v katerem delajo. Pri uveljavljanju novinarskega poklica in urejevanja nekaterih statutnih vprašanj je sicer še precej nerazrešenih nalog, vendar jih bodo razmeroma mlade koprske novinarske vrste v svojem nadaljnjem delu skušale odpraviti. Med drugimi so izvolili novega predsednika aktiva Janka Tedeška in podprli kandidaturo Jaka Ko privca za predsednika Društva novinarjev Slovenije.
B. 9.
Več kol 30 ranjenih je obračun železniške nesreče v Osaki, ko se ekspresni vlak ni ustavil na končni postaji in je silovito trčil v obrambni zid	(Telefoto AP)
RIM — Senatna komisija je odobrila zakonski predlog o bencinskih bonih in znižanih cestninah za tuje turiste, ki bi bili v prodaji (za tu jo valuto) samo v tujih državah in na mejnih prehodili. Kdor se bo vozil po severni Italiji bo lahko dobil letno 150 litrov bencina po 270 lir in bone za cestnine za 10.000 lir. Kdor se bo peljal v srednjo in južno Italijo bo pa dobil z. enakimi po goji še 200 litrov bencina in bone za južne avtoceste. Turisti bodo prejeli tudi 2 bona za brezplačno cestno pomoč ACI.