Šport
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI
Primorski
Bolje pozno kot nikoli
ALEKSIJA AMBROSI
Zdravstvo je na Goriškem ena izmed redkih problematik, ki ji ob dvoranah občinskih svetov uspe »ogreti« tudi običajno ravnodušne Goričane, katerim se na protestne shode ne da ravno pogosto. Zdravstveni vozel, o katerem je v zadnjih letih največ razprave in ki je ob dveh manifestacijah sprožil tudi peticijo, je prav gotovo usoda goriške porodnišnice, za katero je še pred nedavnim kazalo, da je dokončno obsojena na zaprtje.
Zamrznitev njenega delovanja je bila napovedana za december, kar pravzaprav ni še izključeno, prejšnji teden pa sta občinska uprava in goriško zdravstveno podjetje razkrila, da še ne nameravata izobesiti bele zastave. Deželo Furlanijo-Julijsko krajino bosta zaprosila, naj še malo počaka. Zadnja rešilna bilka, za katero bosta zgrabila, bo poskus ustanovitve čezmejne porodnišnice, ki bi delovala v šempetrski bolnišnici in bi jo na noge postavili v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje občin Gorica, Nova Gorica in Šempe-ter-Vrtojba, preko katerega bi prišli do potrebnih sredstev.
Na projektu je že začela delati pristojna komisija, ki naj bi več podrobnosti razkrila na petkovem dogodku Open days, za zmagoslavje pa je verjetno še prezgodaj: poskusov čezmejnega sodelovanja na zdravstvenem področju je bilo v preteklosti kar nekaj, mnogi pa so klavrno propadli zaradi birokratskih težav in pomanjkanja politične volje. Poleg tega tudi nikjer ne piše, da bo Evropska unija projekt financirala, čeprav je neizpodbitno, da bi skupna porodnišnica ob (upamo) kakovostnih uslugah imela tudi simbolen pomen.
Ne glede na to, kako se bo zgodba razpletla, pa se mnogim že sam predlog čezmejne porodnišnice zdi razlog za optimizem in korak naprej, saj so se zanj zdaj zavzeli tudi predstavniki politične opcije -t.j. desne sredine -, ki v preteklosti ni imela veliko zaupanja v potencial čezmejnega združevanja moči na zdravstvenem področju. Kriza in rezi imajo prav gotovo veliko negativnih plati, a lahko hkrati pomagajo premoščati dogma-tično načelnost in vrtičkar-stvo, zaradi katerih je Gorica že zamudila marsikateri vlak.
dnevnik
TOREK, 20. NOVEMBRA 2012
št. 273 (20.596) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
BLIŽNJI VZHOD - Izraelska ofenziva v Gazi
Med Palestinci že nad 100 mrtvih
GAZA - Operacija Steber obrambe, ki jo je Izrael sprožil v sredo, je na območju Gaze pod upravo gibanja Hamas terjala že prek 100 mrtvih. Za zdaj ji tudi ni videti konca, čeprav se sprti strani prek Egipta pogovarjata o prekinitvi ognja. K temu so pozvali tudi zuna-
nji ministri EU, ki so zahtevali takojšen konec sovražnosti, saj bi bila prekinitev ognja po njihovem mnenju v interesu vseh.. Hamas pa se je spričo ofenzive vsaj deklarativno spravil s Fatahom.
Na 22. strani
TRST, GORICA
TRST, GORICA - Na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici je včeraj zjutraj završalo. Živahno je bilo zlasti v Trstu, kjer je prišlo do sicer kratkotrajne zasedbe stavb Liceja Franceta Prešerna in Tehniškega zavoda Žige Zoisa iz protesta do trenutne politike na področju šolstva, kar so dijaki izrazili tudi v dokumentu. Zasedba se je končala najprej na zavodu Zois, zvečer pa so dijaki zapustili tudi stavbo liceja Prešeren. Protest je izbruhnil tudi na nekaterih italijanskih šolah, danes pa bo na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici zaživela samouprava, za katero so se včeraj odločili na dijaških zborovanjih.
Na 4. in 17. strani
SKLAD BUBNIC-MAGAJNA
Fotografski poklon mojstru Mariu Magajni
TRST - Sklad Albina Bubni-ča in Maria Magajne se je v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico ter Primorskim dnevnikom sinoči v Narodnem domu s fotografsko razstavo še neobjavljenih fotografij hvaležno spomnil priljubljenega tržaškega foto-reporterja Maria Magajne ob 5. obletnici smrti.
Ob tej priložnosti so tudi nagradili udeležence prvega fotografskega natečaja za Nagrado Maria Magajne in predvajali 35-minutni dokumentarni film o fotografovem življenju Mario Magajna, fotograf svojega časa, ki ga je v produkciji deželnega sedeža Rai (slovenski program) leta 1997 režiral Marko Sosič.
Na 7. strani
001101100011010101110800 . 111DENAR0JE0LE1KODA0010G ■¡011001001 i
! 001NA1BANČNEM RAČUNU.
.000111111101' -----------
.001001101100
INVESTIRAJTE
V ZLATO
V. 00386 41 306 023
www.zlatozaevre.si
/ g" oles
MUE
>s ^ TABACCHI
TOBAKARNA
KOLEKI (valori bollati)
PLAČILO PROMETNE TAKSE AVTOBUSNE VOZOVNICE
TELEFONSKE KARTICE
NALOŽBENO ZLATO IN KOVANCE LAHKO PLAČATE TUDI Z VAŠIM STARIM NAKITOM.
NAJBLIŽJA POSLOVALNICA: NOVA GORICA, ULICA TOLMINSKIH PUNTARJEV 8 (NASPROTI SNG)
Trgo zlato d.o.o., Staničeva 17, 1000 Ljubljana
O Vodafone" 3
WIND
POSLOVALNICA
Sisal superEnalotf¿£)
I
Trst - Križ 470/D Tel. 040 2209120
u i
KOPER - Posvet
O vlogi manjšin pri razvoju čezmejnih območij
KOPER - Včeraj je v sejni dvorani Mestne občine Koper potekal celodnevni študijskih posvet z naslovom Narodne manjšine v novi Evropi. Posvet je v okviru projekta čez-mejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo z naslovom LEX organizirala Italijanska unija, medtem ko je pri projektu vodilni partner SKGZ. Sodelovanje med manjšinama na čezmejnem območju je bilo v ospredju srečanja, ki pa je bilo glede na obisk številnih uglednih političnih predstavnikov tudi politični dogodek. Staflän de Mistura, podsekretar Ministrstva za zunanje zadeve Republike Italije, pa je med drugim poudaril, da bi izhajajoč iz slovenske in hrvaška prakse lahko tudi slovenska manjšina imela zajamčeno mesto v italijanskem parlamentu.
Na 3. strani
Interpelacija za ministra Gorenaka
Na 2. strani
Trst: slovenska hvaležnica pri Sv. Justu
Na 5.strani
Val tatvin v hišah zajel tudi Opčine
Na 5. strani
Urbani trgovski center pod vprašanjem
Na 17. strani
Tat pobegnil brez plašča in plena
Na 17. strani
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
bč V
Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23
2
Nedelja, 18. novembra 2012
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Novembrski barometer Dela
Pahor na vrhu priljubljenosti, Türk peti, med strankami SD premočno prvi
LJUBLJANA - Po novembrski anketi Dela je na barometru priljubljenosti vodstvo prevzel Borut Pahor, Danilo Tiirk, ki je več let vztrajal na vrhu, pa je padel na peto mesto. Med strankami je vodstvo prevzela stranka Socialnih demokratov (SD) s 25,1 odstotka glasov vprašanih. Sledita precej izenačeni stranki SDS (14,5 odstotka) in Pozitivna Slovenija (14,2 odstotka), piše Delo.
Preostale stranke so po navedbah Dela še naprej skromne, niso pa bistveno spremenile rezultata. Najbolj je rezultat poslabšala NSi, s 4,5-odstotne podpore je zdrknila na 2,6 odstotka glasov. Raste podpora DL, ki se je od oktobra s 3,3 odstotka podpore povzpela na 5,8 odstotka. SLS ima 4,4-odstotno podporo, DeSUS pa 1,7-odstotno.
Delo ugotavlja, da so precejšnje spremembe, ki jih je prineslo tokratno merjenje javnega mnenja, nedvomno povezane z uspehom Boruta Pahorja v prvem krogu predsedniških volitev. Velika rast SD za skoraj devet odstotnih točk gre na račun manjšega števila neopredeljenih, ki jih je pet odstotnih točk manj kot oktobra, ter nazadovanja PS, ki ima za štiri odstotne točke manjšo podporo. SDS ima glede na oktober 1,5 odstotne točke manjšo podporo.
Vlada je za svoje delo v zadnjem mesecu dobila srednjo oceno 2,29 (oktobra
Borut Pahor
2,2). Nezadovoljstvo z delom vlade je izrazilo 67,7 odstotka vprašanih, zadovoljstvo pa 22 odstotkov. Ocena za DZ je tokrat enaka kot oktobra, in sicer 2,3.
Tudi barometer priljubljenosti tokrat prinaša zasuk, ki je po navedbah Dela očitno povezan z rezultatom prvega kroga predsedniških volitev. Prvo mesto je zasedel Pahor, Tiirk je zdrknil na peto mesto. Kot ugotavlja Delo, sta ta dva predsedniška kandidata pridelala
Danilo Türk
največjo spremembo ocene. Na drugem mestu je Janez Potočnik, tretji Radovan Žerjav, četrti pa Gregor Virant.Najslab-še ocenjeni sta Ljudmila Novak in Alenka Bratušek, ki ju bosta prihodnji mesec na lestvici nasledila Žiga Turk in Vinko Gorenak.
Anketo je za uredništvo Dela med 12. in 15. novembrom na reprezentativnem vzorcu 645 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik. (STA)
evropska unija
Slovenija se bo pritožila zaradi sodbe o Elanu
LJUBLJANA - Slovenija se bo na odločbo Evropske komisije, po kateri bi moral Elan vrniti 10 milijonov evrov državne pomoči iz dokapitalizacije leta
2008, pritožila, je včeraj napovedal predsednik vlade Janez Janša. Ministrstvo za finance tega zaenkrat ne komentira, kot pravijo, bo več o tem znanega danes.
Evropska komisija je maja 2010 po pritožbi Elanovega tekmeca sprožila preiskavo, ki je pokazala, da dokapitalizacija v letu 2008 ni bila v skladu s predpisi EU o državnih pomočeh, saj zasebni akter, ki bi deloval v skladu s tržnimi pogoji, pod podobnimi pogoji ne bi pristal na naložbo. Septembra je komisija od slovenskih oblasti zahtevala izterjavo 10 milijonov evrov nezakonite državne pomoči, ki je bila leta 2008 odobrena proizvajalcu smuči Elanu. Slovenske oblasti so imele dva meseca časa, da komisijo obvestijo, kako bodo to storile - glede na to, da je Evropska komisija izterjavo zahtevala 19. septembra, se je rok iztekel včeraj.
slovenija - Zaradi izginulih podpisov jo je vložila Pozitivna Slovenija
Interpelacija za Gorenaka
Notranji minister Vinko Gorenak
LJUBLJANA - Pozitivna Slovenija je vložila interpelacijo zoper notranjega ministra Vinka Gore-naka, ki mu očita odgovornost za izginule podpise pod pobudo za referendum o zakonu za sanacijo bank.
Vodja poslanske skupine PS Jani Moderndorfer je po vložitvi interpelacije povedal, da so glavna tema interpelacije izginuli podpisi in nezaupanje, ki je bilo s tem dejanjem narejeno. Spomnil je, da so se pogovorili tako s predsednikom DZ Gregorjem Viran-tom kot z ministrom Gorenakom. "Neodgovorjeni pomisleki so ostali na strani ministra za notranje zadeve," je poudaril Moderndorfer. Po pregledu dokumentacije v PS trdijo, da gre za subjektivno in objektivno odgovornost.
Pod interpelacijo se je podpisalo 27 poslank in poslancev PS, vendar to ne pomeni, da do konca interpelacije te podpise ne podkrepijo še ostale poslanske skupine, je pojasnil Moderndorfer in dodal, da interpelacija to pot ni več politične narave. Mo-derndorfer pričakuje podporo večine poslancev in poslank.
Gorenak interpelacije še ni videl in je zato še ne komentira. Predsednik vlade Janez Janša meni, da je
izguba podpisov pod pobudo za referendum škandal, ki se ne bi smel zgoditi. A preden se pokaže na krivca, je treba po njegovem mnenju ugotoviti, kaj se je zgodilo, in nato terjati odgovornost.
Kako se bo ob interpelaciji zoper Gorenaka odločila DL, je po besedah njenega predsednika Gregorja Viranta je preuranjeno reči. Interpelacije še niti videli nismo, preiskovalni organi pa zaplet s podpisi pod referendumsko pobudo, ki je razlog za interpelacijo, še preiskujejo, pojasnjuje Virant. Predsednik SLS Radovan Žerjav je ocenil, da je interpelacija preuranje-na. V NSi bodo interpelacijo zoper Gorenaka najprej pogledali, je ob robu seje DZ dejala predsednica NSi Ljudmila Novak. V koalicijski DeSUS se na vloženo interpelacijo še niso odzvali. Je pa predsednik te stranke Karl Erjavec že minuli teden zatrdil, da interpelacije ne bodo podprli.
Za zdaj so podporo interpelaciji napovedali le še v opozicijski SD. Po prvem pregledu interpelacije namreč ocenjujejo, da gre vsaj za ministrovo objektivno odgovornost pri zapletu s podpisi za referendum, je pojasnil vodja poslancev SD Janko Ve-ber. (STA)
Drevi v Devinu spet skupščina zaposlenih v slovenskih ustanovah
DEVIN - Zaposleni v slovenskih ustanovah in organizacijah se bodo danes ponovno zbrali na skupščini, tokrat v Devinu, na sedežu pevskih zborov. Kljub temu, da so v prejšnjih dneh prišle iz Rima nekoliko bolj razveseljive vesti o financiranju slovenske manjšine, ostajata namreč sedanjost in prihodnost ustanov zelo negotovi; marsikje so zaposleni še vedno brez rednih dohodkov in ponekod se obetajo nova krizna stanja. Odprto ostaja vprašanje sistemske rešitve financiranja naših ustanov, da nam ne bi bilo več treba vsako leto moledovati za prispevke in skrbeti za redno programiranje bodoče dejavnosti. O vsem tem in o iskanju ustreznih rešitev bo govor nocoj v Devinu (ob 20.30).
V oddaji S-Prehodi danes o fotografiji
KOPER - Nadaljujejo se torkova televizijska srečanja v oddaji S-Prehodi, v kateri voditelja Špela Lenardič in Mitja Tretjak spoznavata življenje ljudi na čezmejnem slovensko-italijanskem območju.
Tema današnje oddaje bo fotografija. V teh dneh je namreč v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava fotografij Marija Magajne, zato bosta voditelj oddaje Mitja Tretjak in umetnostni zgodovinar Andrej Furlan, ki poučuje fotografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, skušala najti odgovor na vprašanja, kam pluje sodobna fotografija, ali je fotore-porterstvo iz Magajnovih časov še živo, kdaj postane fotografija umetniško delo. Pogovor bodo bogatile tako Ma-gajnove fotografije kot dela mlajših ustvarjalcev, ki obvladajo digitalno fotografijo. Oddaja bo na sporedu danes ob 18. uri na TV Koper Capodi-stria.
Gazvodov Izlet navdušil tudi poljsko občinstvo
LODŽ - Celovečerni film Izlet režiserja in scenarista Nejca Gazvode je navdušil tudi občinstvo 17. festivala evropske kinematografije Cinergia v poljskem Lodžu. Nagrada festivalskega občinstva, večinoma študentov filmske šole v Lodžu, je že deveta mednarodno priznanje za Gazvodov film, so sporočili iz hiše Perfo, ki je produ-cent filma. Festival, ki se je sklenil v soboto, 17. novembra, je, kot so zapisali v produkcijski hiši Perfo, trenutno edini poljski festival, ki predstavlja najnovejše in najboljše evropske filme.
JEZIK NA OBROBJU
Že nekajkrat sem slišala ali brala, da so navzoči počastili spomin na umrle z minuto tišine. »Un minuto di silenzio« - lepa italijanščina, sem rekla sama pri sebi, zvezo prečrtala in pripisala »so počastili spomin z enominutnim molkom«. Nekdo me je vprašal, zakaj sem to popravila, saj pomeni isto. Po eni strani je imel sicer prav, pomenske razlike med obema frazama ni, in vendar tišina in molk nista isto. Tišina je stanje brez glasov, brez šumov, ropota. Tišino lahko pretrga že brnenje letala, šum korakov ali celo močno bitje srca, saj poznamo Slovenci tudi gluho, smrtno, grobno, mučno ali strogo tišino, šele tedaj je popolna. Molk pa je stanje, ko nihče ne govori, povezan je torej z govorom. Z molkom nihče ne more zagotoviti tišine, ker ni odvisna od našega govora, ampak od vseh dejavnikov, ki lahko povzročijo kakršen koli šum, s čimer prekinejo naš molk in tudi tišino samo.
Po mojem pojasnilu o razliki med tišino in molkom, je moj sogovornik razumel, zakaj Slovenci počastimo spomin na koga z molkom, Italijani pa s tišino, saj za molk nimajo besede. Spet se je izkazalo, da je slovenščina bogatejša in
natančnejša, in to ne samo ko gre za glagole, ampak tudi za samostalnike in pridevnike, saj tudi molčeč ali molčečen človek ni isto kot tih človek. Molčeč je, kdor rad molči ali pa nerad pripoveduje zaupne stvari. Tih pa je, kdor malo govori, ki se vede zadržano in se malokdaj razgovori. Slovenci poznamo tiho in peto mašo, kar pa je pri Italijanih messa solenne.
V obeh jezikih se izražamo na različne načine, kar moramo pri pisanju upoštevati, ne pa zamahniti z roko in si misliti, »važno je, da so me bralci razumeli«. Isti človek pa bi godrnjal in se zgražal, če bi Slovenec zapisal, da navzoči »hanno onorato la memoria dei morti con silenzio di un minuto«, čeprav bi verjetno tudi to vsi razumeli in tudi pomenilo bi isto kot »onorare la memoria dei de-funti con un minuto di silenzio«.
Med mnogimi zvezami sem pred tedni prečrtala tudi »družbena odgovornost znanstvene informacije«. Zakaj? Ker informacija, kakršna koli si bodi, ne more biti odgovorna ali kriva. Krivi so vedno ljudje, torej avtorji informacije. Zato sem nad prečrtano zapisala »Odgovornost znanstvenikov zaradi pomanjkljive informacije«.
Proti informaciji ne more sodno postopati nobeno sodišče, obsodi lahko samo ljudi, ki so širili napačne informacije. Tokrat je bil naslov celo nerazumljiv; šele po branju članka, je bralec lahko izluščil, kaj je hotel pisec povedati z »odgovornostjo informacije«.
Ko pišem o raznih spodrsljajih in napakah naših piscev in govorcev, skušam svoje popravke tudi utemeljiti z razlago. Prepričana sem namreč, da si bodo pisci spornih izrazov in zvez razlago skrbno prebrali, o njej razmislili in si jo zapomnili. Vem, da gola pravila in predpisi hitro izpuhtijo iz glave, logična razlaga pa ostane. Stalne napake in preskromni rezultati torkovih kotičkov ustvarjajo vtis, da nekateri pisci posvečajo premalo skrbi svoji materinščini, ki je na jezikovnem obrobju potrebna posebne nege in ljubezni.
Lelja Rehar Sancin
dolina, ilirska bistrica, koper
Val pribežnikov iz magrebskih držav
Italijanska policijska vozila pri nekdanjem mejnem prehodu Čampore v miljski občini
tržaška kvestura
TRST, KOPER - Pribežnike, ki s trebuhom za kruhom potujejo v zahodno Evropo, že od nekdaj vodi pot skozi Slovensko Istro in tržaško pokrajino. V zadnjih tednih so hrvaški, slovenski in italijanski organi odkrili več ilegalnih priseljencev iz magrebskih držav, povečini so to mladi Alžirci.
Zadnji konec tedna so tržaški obmejni policisti pri Boljuncu ustavili po dva alžirska in libijska državljana. Stari so od 15 do 22 let. Vse štiri so po opravljenem postopku predali slovenski policiji, na osnovi dvostranskega dogovora s področja nezakonitega priseljevanja. Obmejni policisti so 9. novembra na Krmen-
ki zasačili šest maroških državljanov, ki so hodili proti Trstu. Maročani, stari od 22 do 32 let, so se v Italijo pripeljali iz Grčije, skoraj vso pot so bili skriti v priklopniku. Dva mlada sta zaprosila za politično zatočišče.
Prejšnji četrtek so slovenski policisti pri ilirski Bistrici prijeli osem alžirskih državljanov in jih predali hrvaškim organom. V nedeljo so enega Alžirca ustavili v Materiji (zaprosil je za azil), štiri pa v Rižani. s slednjimi so bili tudi po en državljan Tunizije, Iraka, Palestine in Sirije, vsi so v Slovenijo vstopili ilegalno. Tudi njih so predali hrvaškim organom. (af)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 18. novembra 2012
3
KOPER - Posvet Narodne manjšine v novi Evropi v organizaciji Italijanske unije in SKGZ
Manjšini lahko ustvarita pogoje
• V	•	I	vt
za razvoj cezmejnega območja
KOPER - Včeraj je v sejni dvorani Mestne občine Koper potekal celodnevni študijskih posvet z naslovom Narodne manjšine v novi Evropi. Posvet je v okviru projekta čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo z naslovom LEX organizirala Italijanska unija, medtem ko je pri projektu vodilni partner SKGZ. Ravno sodelovanje med manjšinama na čezmejnem območju je bilo v ospredju dopoldanskega dela srečanja, ki pa je bilo glede na obisk številnih uglednih političnih predstavnikov predvsem tudi pomemben politični dogodek.
Osrednji trenutek dopoldneva so bili namreč skoraj poldrugo uro trajajoči pozdravi številnih gostov, ki so izrazili svojo podporo sodelovanju med manjšinama. Koprski podžupan Alberto Scheriani je poudaril umestnost posveta v času, ko se Evropska unija prebija skozi velike težave in je zato biti manjšina še težje kot nekoč in namesto z razvojem skupnosti se je potrebno ukvarjati z njenim preživetjem. Poslanec italijanske narodne skupnosti v hrvaškem Saboru Furio Radin je spomnil, da je kljub evropskim normativom in predpisom zaščita narodnih manjšin še vedno pristojnost in naloga posameznih držav. Senatorka Tamara Blažina je uvedla temo vloge manjšin v čezmejnem prostoru: ta pridobiva na pomenu ravno po zaslugi omenjenega sodelovanja, ki je v zadnjem desetletju omogočilo številne skupne projekte in pripomoglo k oblikovanju pozitivnejšega pogleda v prihodnost.
O sožitju med manjšinami, ki so ga leta 2010 v Trstu podprli tudi predsedniki Napolitano, Türk in Josipovic, je spregovoril tudi Roberto Battelli, poslanec italijanske narodne skupnosti v slovenskem Državnem zboru, predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka pa je najprej pohvalil dialog med manjšinama, nato pa spomnil, da kljub krizi in evropski zakonodaji ne moremo mimo Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma, ki predstavljata zakonsko podlago za zaščito manjšin. K sreči je tudi v trenutku velike gospodarske in finančne krize pred nekaj dnevi v italijanskem parlamentu prevladala zavest, da so manjšine bogastvo in ni prišlo do napovedanega krčenja finančnih sredstev za leto 2013. Tudi Renzo Codarin je v vlogi predsednika Zveze združenj istrskih, reških in dalmatinskih ezulov podprl
Veliko govora je bilo o možnostih manjšin za razvoj čezmejnih območij
kroma
skupne načrte.
Generalni konzul RS v Trstu Dimitrij Rupel in državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar sta poudarila, da je
kljub nenehnemu boju za svoj položaj manjšina pomemben segment vsake družbe in ne le strošek, kot se to včasih zdi. Zadnji od uglednih gostov, ki so stopili za mikrofon (prisotni so bili na-
mreč še drugi predstavniki državnih organov in političnih ter družbenih skupin) je bil Staffan de Mistura, podsekretar Ministrstva za zunanje zadeve Republike Italije. Poudaril je, da je kriza priložnost za skupne projekte, saj so tako želje kot pripravljenost prisotne na obeh straneh. Izhajajoč iz slovenske prakse pa je še omenil predlog zagotovljenega predstavništva slovenske manjšine v italijanskem parlamentu.
Osrednji gost študijskega dopoldneva je bil italijanski pisatelj in novinar pri časopisu Corriere della sera Gian Antonio Stella. Svoje kratko predavanje je začel pri Herodotu, ki je zapisal, da so Perzijci sebe imeli za najboljše, najbolj pa so cenili svoje bližnje. Tiste, ki so živeli še nekoliko dlje, so cenili nekoliko manj, na narode, ki so živeli najdlje, pa so gledali kot na zveri. Perzijci pa niso edini tako razmišljali: podobno predstavo o drugih so imeli namreč tudi Kitajci in Arabci, celo Evropejci so še v srednjem veku pripovedovali o napol živalskih plemenih, ki bi
jih morali naravnost pokončati. Vsaka kultura je torej imela svoje zveri, etno-centrizem pa je bil od nekdaj normalen proces. Nevaren je postajal vsakič, ko je iz njega izhajala dikcija, da je le ena skupnost najboljša.
Sledili so še trije referati predsednika izvršnega odbora Italijanske unije Maurizia Tremula, Oriana Otočana iz Istrske županije in Rudija Pavšiča, predsednika SKGZ. Skupna nit njihovih posegov je bilo stanje manjšin v treh državah, ki še zdaleč ni idealno. Pavšič je na koncu ponovil besede nekdanjega italijanskega predsednika Ciampija, ki je na začetku svojega mandata zatrdil, da se moramo vsi truditi, če želimo ustvariti evropski model sožitja. To se sicer sliši banalno, vendar v praksi še zdaleč ni tako: sodelovanje med manjšinama je novost, ki gre mnogim pripadnikom manjšin in ezulskih združenj še vedno v nos. Počasi pa se le ustvarjajo pogoji za skupno delo, saj je že čas, da ustvarimo vizijo in pogoje za razvoj celotnega čezmejnega območja. (mit)
VIDEM, ČEDAD - Danes dvojna predstavitev pesniške zbirke in zgoščenke Matjaža Pikala
Zverinice prijateljice
VIDEM, ČEDAD - Slovenski pesnik in pisatelj Matjaž Pikalo bo danes v Vidmu Čedadu predstavil svojo pesniško zbirko in zgoščenko »Zverinice prijateljice - Amic-he bestioline«, ki so ju izdali založba Novi Matajur, kulturno društvo Ivan Trinko in društvo Topolovo.
Prva predstavitev bo v knjigarni La Pecora Nera v Vidmu (Ulica Gemona 46) ob 17.30. Knjigarna je specializirana za mladinsko književnost. Ob 19. uri bo Pikalo predstavil svoje delo še v Čedadu v društvu Navel (Foro Giulio Cesare 13).
Knjigo in zgoščenko bo Pikalo skupaj z glasbeno skupino Autodafé predstavil tudi jutri, 21. novembra, ob 11.30. uri na knjižem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Delo »Zverinice prijateljice - Amiche bestioline« je nastalo v okviru projekta Koderjana, v okviru katerega nekega umetnika, pesnika ali pisatelja, organizatorji povabijo v Topolovo, ki vsako leto gosti mednarodni festival Postaja Topolove. Izbrani umetnik ali literat nato dalj čas prebiva v Topolovem, se srečuje z ljudmi, spoznava okolje in ustvarja. Prireditelji-gostitelji od gostov povsem naravno pričakujejo nek izdelek, ki bo pričal o umetnikovem bivanju v Topolovem.
Med svojim bivanjem v slikoviti beneški vasici je Pikalo dobil navdih za otroško pesniško zbirko in ji dodal še zgoščenko, ki vsebuje štirinajst pesmi v izvedbi glasbene skupine Autodafé. Pesmi sta uglasbila Matjaž Pikalo in Lu-
ka Ropret. Zgoščenka je izšla v knjigi, ki je opremljena z ilustracijami Cosima Miorellija (na posnetku ena od ilustracij). Knjiga je dvojezična, pesmi so prevedene tudi v italijanščino.
Vsaka pesem izmed »Zverinic prijateljic« je zgodba
zase, v njih pa poleg tujca, foresta, nastopajo živali - zverinice, kot so: volk, lisjak, vešče, čuk, kavka, psiček, mačka, miška itd. Sam naslov zgoščenke pa prikliče v spomin legendarne Zverinice iz Rezije. Pesmi so primerne za otroke od tretjega leta starosti dalje.
DOM - Zaradi ovadbe, ki jo je vložil deželni svetnik Novelli
Solidarnost SSO in SSk Qualizzo bo branil Carlo Monai
TRST, ČEDAD - Svet slovenskih organizacij izraža vso solidarnost in bližino odgovornemu uredniku štirinajstdnevnika Doma msgr. Marinu Qualizzi in celotnemu uredniškemu odboru. Prijava zaradi obrekovanja, ki jo je prejšnji teden vložil deželni svetnik Roberto Novelli je hudo dejanje, ki gre proti svobodi poročanja. SSO ocenjuje, da članek, ki je bil objavljen 31. oktobra, ne obrekuje No-vellija, temveč podaja realistično sliko dogodkov. Rez prispevkov iz zakona 38/01, ki so namenjeni javnim ustanovam za vidno dvojezičnost ter gospodarskemu razvoju Benečije, Rezije in Kanalske doline, bo imel hude posledice. V tem smislu je pravilno navedeno, da se sedaj že pozna, kako bi bila primerna večja previdnost pri obtoževanju t.i. prekomernega financiranja Slovencev v videmski pokrajini, piše SSO v tiskovnem sporočilu.
SSO javno poziva deželnega svetnika Novellija, naj nemudoma
umakne prijavo in naj z uredništvom Doma vzpostavi pozitiven dialog, ki bo v dobro celotni skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Solidarnost odgovornemu uredniku Doma pa sta v imenu stranke izrekla tudi deželni tajnik in deželna predsednica Slovenske skupnosti Damijan Terpin oziroma Fulvia Premo-lin. »Nezaslišano je, da se politik in javni upravitelj poslužuje takih metod, ki niso nič drugega kot golo ustrahovanje, ki nima nobene zveze z demokratičnim soočenjem, še manj pa s primernim odnosom do priznanih in zaščitenih narodnih manjšin, kakršno predstavljajo Slovenci v videmski pokrajini, poudarjata voditelja SSk. V imenu stranke se v tiskovnem sporočilu tudi zahvaljujeta Marinu Qualizzi za požrtvovalno delo pri ohranjanju narodne zavesti in za prizadevanja za pozitivne vrednote, ki jih je v današnji družbi zmeraj manj, in mu istočasno zagotavljata podporo in kakr-
šno koli pomoč.
Oglasil pa se je tudi poslanec stranke Italije vrednost Carlo Monai, ki je kazensko ovadbo, ki jo je proti duhovniku Marinu Qualizzi in odgovornemu uredniku štirinajstdnevnika Dom vložil deželni svetnik Roberto Novelli, komentiral kot klasičen poskus ustrahovanja in dejanje proti pravici do svobodnega poročanja. Monai, sicer priznani čedajski odvetnik, je bil izbran za zagovornika odgovornega urednika beneškega časnika Dom. Carlo Monai je poslanec stranke Italija vrednot v italijanskem parlamentu in zelo dobro pozna stvarnost Beneške Slovenije, med Benečani pa ima tudi veliko prijateljev. Prepričan je, da bodo karabinjerji, na katere se je obrnil deželni svetnik iz vrst desnice (pred vstopom v Ljudstvo svobode je bil pristaš stranke Nacionalnega zavezništva) kazensko ovadbo zavrgli ali arhivirali, kot se temu pravi v pravnem žargonu.
SPLETNA ANKETA
Večina proti poučevanju italijanske himne v šolah
Nedavno odobreni zakon, ki uvaja poučevanje državne himne Fratelli d'Italia na šolah je v naši javnosti doživel precejšnje zanimanje in različne odzive, kot pričajo tudi številni komentarji k spletni novici o tem ukrepu. 55 odst. sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika nasprotuje, da bi na slovenskih šolah poučevali italijansko himno, 40 odst. se s poučevanjem himne strinja, a pod pogojem, da bi obenem poučevali tudi slovensko himno Zdravljico, za pet odstotkov anketirancev je vseeno oziroma jim ni mar za zadevo.
Zakon, ki ga je odobril italijanski parlament, je glede izvajanja ukrepa splošen in nedorečen. Na zahtevo Južnotirolske ljudske stranke (SVP) bodo o izvajanju zakona, kjer živijo narodne manjšine, odločale avtonomne dežele ter avtonomni Pokrajini Bo-cen in Trento. Na Južnem Tirolskem je jasno, da bo glavno besedo pri tem imela pokrajinska uprava, v Furlaniji-Julijski krajini, kjer si pristojnosti za slovenske šole delita državna in deželna administracija, pa je stvar odprta ter predmet različnih tolmačenj.
Menite, da bi morali tudi v slovenskih šolah v Italiji poučevati italijansko državno himno?
Ne
Da, a skupaj z Zdravljico
Mi je vseeno
56% (187)
39% (135)
£
i-

5% (17)
www.primorski.eu
4
Torek, 20. novembra 2012	ŠPORT	/
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
šolstvo - Včeraj zjutraj izbruhnil (kratkotrajni) protest tržaških višješolcev
Od zasedbe do samouprave
»Borimo se za svoje pravice,« »Žal mi je, zelo mi je žal, tudi France z nami bo spal,« »Javna šola se ne prodaja, to je kraja«: to so le nekateri od napisov na transparentih, ki so včeraj zjutraj viseli z ograj in pročelij slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem, kjer je zadišalo po zasedbi. Ko so ravnatelja, profesorji in člani neučnega osebja nekaj po 7. uri zjutraj prišli pred stavbo, kjer delujeta Li-cej Franceta Prešerna in Izobraževalni zavod Jožefa Stefana, so se znašli pred glavnimi vhodnimi vrati, ki so bila zaprta z verigo in žabico, na dvorišču pa se je trla množica dijakov obeh šol ter Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška. Podobna slika se je kazala v Ul. Weiss v parku bivše umobolnice, kjer v začasnih prostorih deluje Tehniški zavod Žige Zoisa: tam so dijaki v stavbo vstopili skupaj z eno od tajnic, ki so jo nato poslali ven in razglasili zasedbo.
Do take oblike protesta je prišlo, potem ko sta v prejšnjem tednu potekali dijaški manifestaciji proti varčevalnim ukrepom na koži šolstva, na zavodu Zois pa so o teh vprašanjih razpravljali v okviru t.i. »soupra-ve«. Dijaki so razloge za včerajšnjo zasedbo orisali v dokumentu, v katerem med drugim izražajo nasprotovanje sprejetju zakonskega predloga Aprea, ki po njihovem mnenju uvaja privatizacijo slovenskih šol. Poleg tega zahtevajo tudi, naj se ob učenju italijanske zgodovine in himne vloži enaka količina časa tudi za učenje slovenske osvoboditve in himne, medtem ko bi morala deželna uprava Fur-lanije Julijske krajine pripraviti večletni načrt za posodobitev šolskih poslopij. Med cilji dijakov je tudi ozaveščanje o pomenu spoštovanja in uveljavljanja pravic slovenske narodne skupnosti, dalje pravice do protesta brez nasilja in policije ter pravice do šolanja in vsega, kar je potrebno, da manjšina živi, prav tako bi želeli večjo podporo iz Slovenije ter konkretno izvajanje zaščitnega zakona, ki izhaja iz mednarodnih sporazumov. Kot so nam povedali nekateri dijaški predstavniki (Borut Svara in Ilja Kocijančič z zavoda Stefan in Dean Zuccolo z liceja Prešeren), nameravajo v prihodnjih dneh vztrajati z zasedbo in prirejati predavanja.
Ravnatelji, profesorji in neučno osebje so ostali pred zaprtimi vrati in se pogovarjali z dijaki. Slednji se med drugim niso strinjali z zadržanjem ravnateljice liceja Prešeren Loredane Guštin, ki naj bi bila po njihovih besedah na preteklih sestankih najprej naklonjena samoupravi, nato pa ne. Sama Gušti-nova pa bi po lastnih besedah še dovolila dejavnosti v dopoldanskih in popoldanskih urah, ne misli pa prevzeti odgovornosti za večerne ure spričo nedavnih nasilnih demonstracij in prisotnosti mladoletnikov. Pred stavbo
liceja Prešeren je včeraj dopoldne prišla tudi ravnateljica liceja Slomšek Fulvia Premolin, da bi se pogovorila s svojimi dijaki. Na splošno so člani učnega in neučnega osebja ostali pred šolami, da bi, kot nam je povedal ravnatelj zavoda Stefan Primož Strani, skušali ohraniti stalen dialog z dijaki.
Tudi pred stavbo zavoda Zois se je ponujala enaka slika. Ravnateljica Milena Padovan je v razgovoru z dijaki izrazila pripravljenost na sodelovanje, če bi želeli poglobiti določene aspekte in razloge za protest, glede zasedbe pa je opozorila, da je protizakonito dejanje. Kot nam je pozneje povedal predstavnik dijakov Gregor Vizintin, so se na Zoisu na koncu dogovorili, da zasedbo spremenijo v samoupravo, na Prešernu pa so vztrajali z zasedbo, ki se je končala zvečer, ko so maloštevilni dijaki po pogovorih s policijo in ravnateljico zapustili stavbo. Kako bo protest potekal v prihodnjih dneh, ni znano.
Slovenske šole niso bile edine, na katerih je včeraj završalo. Na zavodu Deled-da in liceju Galilei so se dijaki namreč izrekli za samoupravo, ki naj bi se začela danes, vedno danes bosta predvidoma zborovanji na zavodih Volta in Galvani. Na ostalih šolah je bil reden pouk.
Ivan Žerjal
Na dvorišču zavoda Stefan je potekalo zborovanje (desno), ravnatelji in profesorji so se pogovarjali z dijaki (spodaj levo), pojavili pa so se tudi transparenti
kroma
pokrajina - Dolg niz pobud
Dan proti nasilju nad ženskami
Pokrajina Trst je včeraj predstavila niz pobud, povezanih s 25. novembrom, dnevom boja proti nasilju nad ženskami. »To je skupna pot, na kateri složno premagujemo osamljenost in rav-nodušnost v družbi,« je na predstavitvi povedala predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat.
Bogat koledar dogodkov se razteza od 21. novembra do 20. decembra. Jutri ob 11. uri se bo vse skupaj začelo v kavarni Tommaseo, kjer bodo predstavili informativno kampanjo foruma tržaških žensk, v četrtek pa bo srečanje, ki bo ob 9. uri v Skladišču idej (Korzo Cavour), posvečeno Aniti Pittoni ob tridesetletnici smrti. Posveta se bodo udeležile zgodovinarke in kulturnice ter kulturniki, v državni knjižnici na Trgu Papa Giovanni XXIII. pa bodo ob 17. uri odprli razstavo o Aniti Pit-toni. V četrtek popoldne (ob 17.30) pa bo pokrajinski svet z izrednim zasedanjem v palači Galatti počastil dan boja proti nasilju nad ženskami, Seja bo javna.
V centru GOAP (Ul. S. Silvestro 5)
bo v petek ob 11. uri predstavitev načrta Rinarrate, pisateljskih delavnic v sodelovanju s spletnim medijem Bora.la. Cilj delavnic je predelati boleče izkušnje in jih v pisni obliki ponuditi čim širši javnosti. V Mednarodnem domu žensk (Ul. Pisoni 3) pa bodo ob 17. uri predstavili knjigo Annemarie Scwarzenbach Ogni cosa e da lei illuminata. Avtorica je bila novinarka, fo-tografinja in popotnica, ki je pri 34. letu starosti umrla leta 1942.
Ob isti uri pa bodo v Skladišču idej odprli multimedijsko razstavo Ultima, ki so jo uredili Leandra Bucconi, Fabiola Fai-diga, Lucia Krašovec Lucas in Paola Pisani v sodelovanju s Skupino 78 in tržaško pokrajinsko komisijo za enake možnosti. Razstavo, ki bo na ogled do 2. decembra, sestavljajo kratkometražni film in fotografski posnetki zapuščenih poslopij v Trstu. Predsednica komisije za enake možnosti Mirta Čok bo obenem predstavila sklop ustvarjalnih delavnic Dinamica ed equilibri. Nadaljnji program bomo objavili v prihodnje.
predstavitev - Osrednje prizorišče bo muzej Revoltella
Trajnostna urbana obnova v središču Arhitekturnega trga
Z otvoritvijo razstave in z okroglo mizo se bo 29. in 30. novembra začela 2. izvedba prireditve Arhitekturni trg (Piazza dell'Architettura), v sklopu katere se bo govorilo o vlogi in poslanstvu arhitektov, ki se morajo nenehno prilagajati mestu in njegovim prebivalcem. Dogodek tudi letos pripravljajo tržaška Zbornica arhitektov, Občina Trst in muzej Revoltella, organizatorji pa bodo pripravili različne vsebinske dogodke, s katerimi želijo poudariti, da je kakovostno oblikovan prostor pomemben za vse ljudi.
Več o letošnji izdaji smo slišali na včerajšnji uradni predstavitvi, na kateri so povedali, da bo letošnja prireditev Arhitekturni trg trajala vse do 24. februarja. Predsednik tržaške Zbornice arhitektov Paolo Vrabec je dejal, da bo nosilna tema letošnje izvedbe Trajnostna urbana obnova, osrednje prizorišče razstav, okroglih miz in podobnih srečanj pa bo muzej Revoltella. Slišali smo tudi, da je prva izdaja pred dvema letoma, ta je potekala v prostorih bivše ribarnice, za-
beležila velik uspeh, saj je v dveh tednih dogodek obiskalo pet tisoč obiskovalcev, okrog tisoč ljudi je obiskalo različne tržaške arhitekturne biroje, ki ob tej priložnosti na stežaj odprejo svoja vrata, otroških delavnic pa se je udeležilo več kot 200 otrok. To so številke, ki bi jih letos radi presegli, je poudaril Vrabec in dodal, da njihova prireditev nosi naslov trg, ker je običajno to kraj snidenj, družbenih izmenjav in soočenj. In prav ta vidik celotnega dogodka je zelo pohvalil župan Roberto Cosolini, ki meni, da dogodek prestavlja tudi idealno priložnost, da se promovirajo ustanove kot so muzeji, ob tem pa je govornik še poudaril, da so tovrstne pobude še posebej dobrodošle v trenutku, ko tudi občinska uprava načrtno spreminja podobo našega mesta.
Letošnji dogodek se bo začel z otvoritvijo razstave z naslovom Retrouver Trieste, ki jo bodo v Revoltelli odprli v četrtek, 29. novembra, na njej pa bo 5 uveljavljenih domačih in tujih fotografov predstavilo pet različnih aspektov našega mesta. Ta razstava bo na ogled do 24.
februarja prihodnje leto. Na sporedu bodo še druge arhitekturne in fotografske razstave, med katerimi naj omenimo razstavo o socialistični arhitekturi v Jugoslaviji, pa Trst skozi prizmo Gradca ... Skupno bodo organizatorji pripravili 6 fotografskih razstav.
V muzeju Revoltella pa želijo spodbuditi tudi razpravo o načinu doživljanja mesta, njegovi identiteti ter smeri razvoja. Organizatorji so v ta namen pripravili več okroglih miz, prva bo na sporedu v petek, 30. novembra, ko se bodo na temo Razvoj države s pomočjo traj-nostne urbane obnovitve mest pogovarjali župan Trsta Roberto Cosolini, župan Vidma Furio Honsell, nekateri občinski odborniki in člani arhitekturnih zbornic, srečanje pa bo povezoval predsednik Državnega sveta arhitektov Leopoldo Freyrie. Takšnih in podobnih okroglih miz bo do konca prireditve še veliko, na vseh pa se bo govorilo o skupnem prostoru, ki ga mesto predstavlja, in na katere organizatorji vabijo vse prebivalce in obiskovalce mesta. (sč)
/
TRST
Torek, 20. novembra 2012
5
SLOVENSKI VERNIKI - Obred ob prisotnosti nadškofa Giampaola Crepaldija
Slovenska hvaležnica z darovi zemlje pri Sv. Justu
Slovenski verniki so v nedeljo napolnili stolnico sv. Justa. Več kot tristo se jih je zbralo na hvaležnici, tradicionalni zahvalni maši, ki jo je ob so-maševanju trinajstih slovenskih duhovnikov daroval tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi.
Slovensko prisotnost na griču sv. Justa je že uro pred obredom naznanilo pritrkovanje slovenskih pritrkoval-cev, ki so v tej zvrsti pravcati umetniki, in sicer s slovensko obliko pritrko-vanja, ki je v Trstu ne poznajo, kot je včeraj poudaril nadžupnik Tone Be-denčič. Ob prisiljeni odsotnosti obolelega dolgoletnega organizatorja hva-ležnice kaplana Maria Gerdola je »breme« organizacije letošnje zahvalne nedelje padlo nanj in na nekdanjega škofovega vikarja msgr. Franca Vončino.
Nadškof in duhovniki so prispeli do zelo bogato okrašenega oltarja skozi špalir sredi cerkve postrojenih skavtov. Prav prisotnost več kot sto skavtov je mladostno obeležilo letošnjo hva-ležnico, kar je v svojem nagovoru izpostavil tudi nadškof Crepaldi. Maša je potekala v celoti v slovenščini. Prejšnji tržaški škof Evgen Ravignani je tudi pridigo prebral v slovenskem jeziku, sedanji nadškof Crepaldi je slovenske vernike nagovoril v italijanščini.
Hvaležnica ima v Trstu že bogato tradicijo. Sprva je bila namenjena slovenskim vernikom iz mesta in njihovemu srečanju s škofom. Z leti pa je vse bolj postala mestni praznik vseh slovenskih vernikov s Tržaškega, tako se je udeležujejo tudi verniki iz podeželskih župnij s Krasa in iz Brega. Ob molitvi so v stolnici zadonele tudi slovenske pobožne pesmi, ki jih je pod vodstvom Edija Raceta zapel združeni cerkveni pevski zbor, slovensko podobo pa so v stolnici prispevale tudi žene v narodnih nošah.
Osrednji, simbolni trenutek zahvalne nedelje so bili darovi narave, ki so jih skavti in predstavniki verskih skupnosti prinesli nadškofu pred oltar. Crepaldi je sprejel košare polne zelenjave, povrtnine in sadja, pridelkov ljudi iz predmestnih vrtov, s Krasa in iz Brega. Darilo je že v nedeljo romalo v kuhinjo Karitasa, da so tako darovi, sad zemlje in slovenskih pridelovalcev teknili potrebnim in tistim, ki si v teh vse hujših kriznih časih le težko privoščijo kosilo ali večerjo. V tem pogledu je slovenska hvaležnica pri sv. Justu imela tudi pomenljiv humanitarni cilj.
Skavti so prinesli nadškofu darove zemlje
kroma
ODBOR DANILO DOLCI - V nedeljo na Velikem trgu
Trst za Palestino
Mirovniki pred županstvom opozorili na nečloveške razmere, v katerih živi palestinsko prebivalstvo
Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci je v nedeljo na Velikem trgu priredil javno srečanje o izraelski okupacijski vojni v Gazi. Zbranim so govorniki predstavili nekaj pomembnih dokumentov, in sicer izjavo državnega koordinatorja Omizja za mir Flavia Lottija, ki je kritično ocenil izbiro italijanskega zunanjega ministra Giulia Terzija, da podpre v tej vojni Izrael in torej bombardiranje Zahodnega brega. Po Lottije-vem mnenju bi morali tako Evropa kot Italija ta »smrtonosni požar« ugasniti in ga dodatno ne podžigati. Mir na Bližnjem vzhodu lahko po njegovem mnenju doseže le neka »tretja« sila, ki bi lahko Izrael in Palestino prepričala, da vojna ne vodi v mir.
Beseda je tekla tudi o evropskem socialnem forumu v Firencah, kjer so se udeleženci spraševali o ne nasilju, o Evropi oz. Evropski Uniji kot dobitnici Nobelove nagrade za mir, ki bi se morala jasno postaviti v bran šibkejšim in širiti vrednote miru. Vse so pozvali naj se udeležijo oz. naj sledijo svetovnemu socialnemu forumu za svobodno Palestino, ki bo potekal od 28. novembra do 1. decembra v Braziliji.
Kot zadnje pa so postregli še z dokumentom mednarodnega urada sindikata Fiom Cgil, ki si prizadeva, da bi vojna takoj prenehala - da bi Izraelci prekinili napade, Palestinci pa prav tako ukinili bombardiranje izraelskih mest. Italijansko vlado in mednarodne ustanove so pozvali, naj že enkrat posežeta in zaščitita prebivalstvo. Izraelska politika okupacije, apartheida in vojnih zločinov poteka žal tudi s pomočjo podpore, ki jo prejema od mednarodne skupnosti.
Mirovniki pred županstvom
kroma
Občina Devin-Nabrežina in pomoč dijakom
Občina Devin-Nabrežina sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2012-2013 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evra, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v okviru 28. člena, 1. odstavka, črke a) D. Z. 10/88. Za informacije se zainteresirane družine lahko obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin-Nabre-žina - Nabrežina 102 (tel. 040-2017375).
«VI	• | «V
Srečanja za najmlajše bralce in poslušalce
Občina Trst vabi ta teden na srečanja z otroškimi knjigami v okviru dneva otrokovih pravic. Danes ob 16.30 bodo v občinski knjižnici v Naselju sv. Sergija (Ul. Petracco 10) odprli razstavo I mu-sicanti di Brema z ilustracijami Claudie Palmarucci. Pravljico bratov Grimm bodo v italijanščini in nemščini brali otrokom od 4. do 7. leta. Ob 16. uri bodo v knjižnici Quarantotti Gambini (Ul. Lo-dole 7/A) brali pravljice za otroke do 3. leta, ob 17. uri pa za otroke od 4. do 6. leta. Jutri ob 16.30 bodo brali pravljice v italijanskem jeziku za otroke do 6. leta v centru Villaggio del Fanciullo na Opčinah, ob 17. uri v knjigarni Lovat pa pravljico iz Kenije (Una storia dallAfri-ca) za otroke od 4. leta starosti.
Dan otrokovih pravic na tržaški kvesturi
Ob današnjem mednarodnem dnevu otrokovih pravic bodo na tržaški kve-sturi priredili ustvarjalne delavnice. Pobuda sodi v sklop prireditev, ki jih ponuja Občina Trst. Ob 17. uri bodo na kvesturi brali odlomke na temo otrokovih pravic, glavna tema ustvarjalnih delavnic pa bodo reciklirani materiali. Navzoči bodo mladi iz nekaterih občinskih rekreacijskih centrov, prireditev vodi socialna zadruga Querciambiente. V Trstu potekajo že od nedelje številne pobude (gledališke predstave, delavnice, razstave, koncerti, izobraževalne dejavnosti), povezane z mednarodnim dnevom otrokovih pravic. Program je na spletni strani tržaške občinske uprave.
Varno morje na srednjih šolah
Z novim šolskim letom so se na nižjih in višjih srednjih šolah začela srečanja posvečena spoštljivemu odnosu do morja, ki jih vodi tržaško pristaniško poveljstvo. Osebje bo mladim od 10. do 18. leta predstavilo osnovna določila najprimernejšega ravnanja na morju in vlogo obalne straže. Srečanja se vključujejo v širšo poletno kampanjo Varno morje - Mare sicuro.
ČRNA KRONIKA - Tatvine v hišah in stanovanjih
Tatovi na Opčinah
V zadnjih treh tednih plenili predvsem med Proseško in Alpinsko ulico - Dejavni so po sončnem zatonu
Na Tržaškem se je število tatvin v zadnjih tednih povečalo, tako v mestu kot v okolici. Na Opčinah je dejavna skupina neznanih tatov, ki vztrajno pleni po hišah med Pro-seško in Alpinsko ulico. V zadnjih treh tednih so zlikovci vlomili v najmanj pet hiš, pa tudi v prostore športnega društva Polispor-tiva Opicina, ki je bilo že večkrat tarča podobnih dejanj.
Openske tatvine v hišah se po uporabljeni tehniki ne bistveno razlikujejo od tistih v mestu. Tatovi gredo v akcijo po sončnem zatonu. Od zunaj opazujejo, ali so v hišah prižgane luči, nakar izberejo najprimernejšo tarčo. Med Proseško in Alpinsko ulico so od konca oktobra do danes kradli že v številnih hišah, na delu so bili tudi zadnji konec tedna, točneje v soboto zvečer. »K nam so prišli med 17. in 20. uro, ko slučajno ni bilo nikogar doma. Vlomili so skozi vhodna lesena vrata, ki niso protivlomna, a so precej debela. Verjetno so uporabili nekaj večjih izvijačev,« je povedal Erik Picci-ni. V pritličju in zgornjem nadstropju so nepovabljeni gostje brskali po predalih in omarah, pogledali so tudi v torbe in kuverte ter
obiskali klet. »Nekaj so ukradli, zanimala pa sta jih samo zlato in denar. Televizorja in mojega prenosnega računalnika niso odnesli, čeprav sta bila na vidnih mestih,« je še dejal Piccini. Ob 20.30 so se domačini vrnili domov in poklicali policijo. Tatovi pa so v teh tednih obiskali še druge krajane, prav tako pozno popoldne in zvečer, tehnika pa je bila zelo podobna.
V športnem centru Polisportiva so imeli že večkrat opravka s tatovi. Neznanci so ta mesec nazadnje vlomili v društveni bar in v pisarno. Iz bara so odnesli hrano, pijačo, razne artikle in digitalni televizijski sprejemnik, ki pa so ga openski karabinjerji našli v bližini nekje na tleh. V pisarni so tatovi po opravljenem delu izpraznili gasilni aparat, da bi s peno prekrili vse sledove.
Organi pregona so poostrili nadzor. Kvestura opozarja, da so proti tatvinam učinkoviti dobri zapahi in alarmni sistemi, doma pa ne smemo hraniti večjih vsot denarja in preveč nakita. Policisti so v zadnjih dveh tednih aretirali pet srbskih državljanov, ki naj bi izvajali tatvine na Tržaškem. Zadnja dva so prijeli prejšnji četrtek pri Sv. Soboti. (af)
DEVIN - Kmalu sanacijski ukrep
■w
Že 20 let živijo v hišah brez uradne vseljivosti
Kakih šestdeset družin živi pri Devinu že več kot dvajset let v stanovanjih brez dovoljenja o vseljivosti. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so kupile stanovanje, a ga ne morejo niti prodati, niti oddati v najem, pa tudi podedovati ga ne morejo.
Stanovanjska bloka se nahajata za picerijo Da Ciro v bližini odcepa pokrajinske ceste za Ribiško naselje. Domačini pravijo tistemu predelu Ograda, stanovanjska bloka sta znana z imeni Petra in Segeste. Gradnja se je začela leta 1986, še preden pa je bila končana se je gradbeno podjetje znašlo pred številnimi še doslej nerešenimi problemi. Stanovanja je sicer prodalo, družine so jih kupile v dobri veri, a pozneje se je izkazalo, da papirji niso bili vsi urejeni. Najbolj zgovoren je primer treh stanovanj, ki so zgrajena v bližini hitre ceste brez poprejšnjega dovoljenja podjetja Anas, pa tudi cesta, ki pelje do poslopij, ni »neoporečna«.
Retova uprava je poverila arh. Li-
Massimo Veronese
kroma
viu Perisuttiju nalogo, naj zadevo pregleda in nakaže možne rešitve. Decembra je predložil svojo ekspertizo. Kukanjeva uprava se je sedaj odločila, da zadevo dokončno reši. Odločili smo se za nekakšno kolektivno sanacijo, je sporočil podžupan in odbornik za ur-banistiko Massimo Veronese. Občinski odbor bo o tem razpravljal in bo na seji 28. novembra predložil ustrezni sklep. Sanacijskega ukrepa naj bi bil deležen tudi tretji blok, znan z imenom Mitrej, v katerem živi več kot trideset družin.
6
Torek, 20. novembra 2012
ŠPORT
/
kuharsko tekmovanje - Peter Žbogar in Andrea Callegaris (Ad formandum)
Brodet in klobasa z jurčki, 2. mesto za mlada kuharja
Italijansko združenje kuharjev, krožek v Trstu (Federazione italiana cuochi, sezione di Trieste) je 12. novembra priredilo tekmovanje v kuhanju IV° Trofeo Citta di Trieste »Dal mare al Carso - Od morja do Krasa«. Tekmovanje, ki je potekalo v restavraciji Scabar, je namenjeno poklicnim kuharjem tržaške pokrajine. Udeležilo se ga je 20 kuharjev, ki so ocenjevalni komisiji ponudili na splošno zelo kvalitetne in inovativne recepte ribjih in mesnih krožnikov. Pri vseh je bila rdeča nit ravno povezava s teritorijem in značilnostmi, ki jih leta ponuja v jesensko-zimskem času. Zmagovalec tekmovanja med kuharji je bil Pavel Marc, ki je bil imenovan tudi za kuharja leta.
Letošnje četrte izvedbe tekmovanja so se prvič udeležile tudi gostinske šole iz Trsta in se v okviru natečaja potegovale na prvem tekmovanju za gostinske šole, ki je bil posvečen Mady Fast, zgodovinski osebnosti tržaške enogastronomske kulture.
Peter Žbogar in Andrea Calle-garis, dijaka tretjega letnika gostinske šole Ad formanduma, sta predstavila dva krožnika iz tržaške kulinarične tradicije, in sicer brodet na tržaški način in glavno jed z domačimi mesnimi izdelki (klobasa z jurč-ki, svinjska krača in svinjska jetrca v mrežici s koromačevimi cvetovi). Poleg Ad formanduma sta se tekmovanja udeležili ekipi šol Villaggio del fanciullo in IAL.
Krožnike, za pripravo katerih so imeli udeleženci poldrugo uro časa, je ocenila strokovna komisija. Med njenimi člani je bila tudi Vesna Guštin, kulinarična izvedenka, ki se posveča raziskovanju običajne kraške kuhinje: »Od vsega začetka sodelujem pri tem tekmovanju in z veseljem ugotavljam, da se kvaliteta in predstavitev ponujenih krožnikov iz leta v leto izboljšuje. Letos je bila bolj kot v prejšnjih letih izbira težka« je dejala.
Po končnem seštevku ocen strokovne žirije sta dijaka gostinske šole Ad formanduma pristala na drugem mestu. Kolajno in nagrado je dijakom podelila pokrajinska odborni-ca Adele Pino. »Dijaka sta se izkazala: delala sta s profesionalnim pristopom in dosegla odlično uvrstitev. Z njunim uspehom smo zelo zadovoljni« je dejal profesor kuhinjske tehnike Matjaž Šinigoj, ki je dijaka spremljal na tekmovanju.
Uspešni udeleženci tekmovanja v kuhanju v gostilni Scabar
barkovlje - Predavanje Barbare Lokar
Tudi z aromaterapijo do boljšega počutja
Slovensko kulturno društvo Barko-vlje je pred nedavnim gostilo poučno in zanimivo predavanje, na katerem je predavateljica Barbara Lokar govorila o aro-materapiji. Na dobro obiskanem večeru smo izvedeli, da je aromaterapija ena od oblik zdravilstva, ki pri zdravljenju uporablja dišavna (eterična) olja in sorodne pripravke.
Predavateljica je začela z zgodovinsko predstavitvijo aromaterapije, ki ima svoje korenine v antičnem obdobju. Vse stare civilizacije so uporabljale aromati-čne materiale za odišavljenje prostorov, parfume in zdravilne pripravke. Eterična olja so bila tudi temelj obrambe pred kužnimi boleznimi. Slišali smo tudi, da je eterično olje duša rastline, v njej nosi njeno bistvo, njen vonj, njeno moč. Eterična olja in osnovna olja lahko uporabljamo v obliki razpršilcev, za neposredne inhalacije, nanašanje na kožo in drugo, je razložila predavateljica in dodala, da lastnosti eteričnih olj združujemo v boju proti virusom in bakterijam, glivicam in drugim nevšečnostim na telesni in tudi psihični ra-
vni, saj odpravljajo depresije, poživljajo, umirjajo, ponesejo v spanec ali samo sprostijo. Predavateljica je srečanje popestrila tudi s konkretnimi namigi, kako izbrati pravo eterično olje. Obiskovalci, med katerimi so prevladovale zlasti obiskovalke, so si zelo rade zapisale kak recept, ki jim bo pomagal pri odpravi njihovih nadlog. Izvedeli smo, kako se lahko zaščitimo proti virusnim obolenjem, še posebej prehladnim, ki nas bodo v teh mesecih pogosto spremljali. Ob prehladu je tako zelo koristno, če uporabimo eterično olje ev-kaliptusa, ki ima tudi protivročinski učinek. Omenimo pa naj tudi opozorilo predavateljice, da eteričnih olj nikoli ne uporabljamo neposredno na koži, razen eterično olje čajevca in sivke.
V nadaljevanju večera smo lahko prisluhnili še številnim drugim namigom, kako skrbeti za naše zdravje in kako se sprostiti s pomočjo dišav. Ob koncu poučnega predavanja je predavateljica odgovarjala na vprašanja publike, ki je pokazala velik interes za to obliko alternativne medicine. (sč)
s. marco
Srečanje operaterjev za mir
Italijanska režiserka Roberta Bigiarelli bo nocoj v kavarni San Marco zaključila tečaj za izobraževanje operaterjev za mir, ki ga prireja civilna služba združenja Arci iz Trsta. Tečaj se je začel junija.
Roberta Bigiarelli je igralka, avtorica, režiserka in gledališka načrtovalka. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja se je navdušila za Balkan. Skupaj s Simono Gonella je po knjigi Luca Rastella La guerra in casa napisala gledališki monolog z naslovom A kot Srebrenica, ki je doživela doslej že 400 ponovitev. Pred desetimi leti je ustanovila skupino Babelia & C. s katero se je posvetila kulturnim projektom na socialno, zgodovinsko in politično temo.
Srečanje bo ob 20.30. Ob tem bodo predvajali film La transumanza della pace.
sežana - Septembra prihodnjega leta velika spominska proslava ob pomembnih obletnicah
Borčevske organizacije z obeh strani meje krepijo sodelovanje v novih zahtevnih časih
Med borčevskimi organizacijami dejansko od nekdaj poteka čezmejno sodelovanje. Na vsaki večji prireditvi, ki se navezuje na vrednote narodnoosvobodilnega boja in odporništva in na ohranjevanje zgodovinskega spomina, pa naj poteka na eni ali drugi strani nekdanje meje, prihaja do srečanj med pripadniki Združenj Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije in pripadniki Združenj VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA. Kljub temu pa je na eni in drugi strani izraziteje čutiti, zlasti v teh zapletenih časih vsestranske krize, podcenjevanje človeka na račun kapitala in profita ter vzpona in rasti desničarskih sil, naraščajočo željo po vzpostavljanju novih in utrjevanju starih stikov.
V ta namen je Združenje borcev kraških občin Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Komen priredilo prejšnjo soboto srečanje v sejni dvorani sežanske občine, na katero je povabilo predstavnike krajevnih obmejnih sekcij VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci, Repentabor, Prosek in Kontovel, Nabrežina ter Boljunec in Dolina. V goste je povabilo tudi predstavnike
sekcije iz Ogleja, s katero vzdržujejo že dalj časa prijateljske stike.
Kot rečeno, so bile glavne teme srečanja boljše medsebojno spoznavanje in sodelovanje ter skupne pobude, hkrati pa so se udeleženci srečanja dotaknili najbolj žgočih družbenih in političnih vprašanj v Sloveniji, Italiji in v Evropi sploh. Prisotne je najprej pozdravil sežanski župan Davorin Terčon, ki je poudaril pomen čezmejnega sodelovanja na vseh področjih ter zaželel zbranim, da bi se v dvorani, kjer njegova uprava sprejema pomembne odločitve, skovali pomembni sklepi tudi za borčevske organizacije z obeh strani meje. V imenu Združenja ZB štirih kraških občin je imel nato daljše poročilo njegov predsednik Bojan Pahor. Najprej je predstavil svojo organizacijo, ki šteje okrog 1300 članov. Od teh je le še okrog 500 nekdanjih borcev in aktivistov in ker naravni zakon neizprosno redči vrste, si združenje prizadeva, da bi vključilo čimveč mladih. Ob tem je poudaril, da je ena bistvenih nalog organizacije, da poduči mlajše rodove o pomenu in vrednotah NOB, kajti iz šolskih učbe-
Bojan Pahor
arhiv pd
nikov v Sloveniji so izginila in še izginjajo cela poglavja o NOB.
Druga točka Pahorjevega poročila je zadevala politični in gospodarski položaj v Sloveniji. Prikazal je sliko o velikih gospodarskih težavah in o naraščanju brezposelnosti, stečajev in revščine, o vladni politiki, ki sili v krepitev moči kapitala ter zlasti sliko o vsemogočih poskusih, da bi kri-minalizirali NOB in diskriminirali bivše partizane tudi v gmotnem pogledu.
Predsednik združenja je nato nastavil provokativno vprašanje, če je možen vzpon fašizma v Evropi in na vprašanje sam
odgovoril pritrdilno, rekoč, da se danes v Evropi pojavljajo politične praznine, ki jih s pridom napolnjuje skrajna desnica, ki sicer ne uporablja več starih nasilnih metod, temveč se poslužuje bolj prefinjene strategije, prav zato pa je še bolj nevarna. Prav zato je bolj kot kdajkoli potrebna zvestoba izročilom osvobodilnega boja.
Zadnja točka poročila je zadevala poglobitev medsebojnega sodelovanja in nakazala razne oblike utrjevanja stikov. Med drugim je Pahor napovedal za prihodnji september veliko spominsko manifestacijo, ki naj bi združevala proslavljanje obletnic priključitve Primorske, nastanka Pre-komorskih brigad in rojstva IX. korpusa.
Sledila je razprava s posegi z ene in druge strani, ki so še poglobili vprašanja gospodarske, družbene in politične krize ter druge probleme tako v Sloveniji kot v Italiji. Med drugimi je spregovorila tudi predsednica tržaškega pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI Stanka Hrovatin, ki je orisala delovanje svoje organizacije ter tudi sama poudarila potrebo po tesnejšem čez-mejnem sodelovanju.
Paolo Rumiz v Trnovci, odv. Skerk za počastitev žrtev prve svetovne vojne
V	Galeriji Skerk v Trnovci bo drevi ob 20.30 večer z novinarjem in pisateljem Paolom Rumizem, ki bo govoril o prvi svetovni vojni ter o molku, ki vse do danes spremlja Trža-čane, padle v avstro-ogrski uniformi. Odvetnik Jože Skerk, ki je bil pobudnik razstave o prvi svetovni vojni, pa je pred dnevi srečal predstavnike desetih jusarskih odborov. Povabil jih je k sodelovanju v raznih pobudah, povezanih s stoletnico začetka vojne. Med drugim se z de-vinsko-nabrežinsko občinsko upravo zavzema za uradni seznam krajanov, ki so padli v avstro-ogrski vojski - na domačih tleh ali na oddaljenih frontah. »Napočil je čas, da počastimo te žrtve in prekinemo dolgotrajni molk,« je dejal Skerk. Raziskave naj bi stekle na več ravneh - v arhivih, župnijah in družinskih spominskih knjigah. K sodelovanju vabijo tudi mlade, ki bodo pomagali pri odkrivanju dragocenih dokumentov in starih predmetov, ki se pogosto prašijo v podstrešjih. Skerk je predlagal tudi postavitev spomenika ali plošče v spomin na ljudi, ki izgubili življenje v prvi svetovni vojni, in sicer v petih zgodovinskih občinah (Devin, Mavhinje, Nabrežina, Slivno in Šempolaj), ki so jih leta 1929 združili v eno. Jusarski odbori bodo o predlogih razpravljali na prihodnjih sestankih.
Fulvio Tomizza v slovenskem prostoru
Slovenski klub v sodelovanju s Sku-pino-Gruppo 85 in Pokrajino Trst prireja jutri ob 18. uri v gostilni An-tico Spazzacamino (Ul. Sette Fontane 66) srečanje z naslovom Uspešnost Fulvia Tomizze v slovenskem prostoru. O istrskem pisatelju in njegovem opusu se bodo pogovarjali Devana Jovan Lacovich, Miran Košuta in Miroslav Košuta. Srečanje bo vodila Patrizia Vascotto.
Filma o Šar planini, Trentu in Srebrenici
V	kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) bo drevi ob 20.30 prvi brezplačni večer v nizu gorskih filmov »Alpi Giulie Cinema - Genti e Montagne«. Najprej bo na vrsti kratki film Saluti da Šar planina (Pozdrav s Šar planine), v katerem nastopa prijazen kmet iz Kosova. La transumanza della pace (53') pa je dokumentarec o solidarnostni akciji - prevozu 50 glav goveda iz doline Rendena pri Trentu v bosansko občino Srebrenica.
Zbor Illersberg praznuje petdeset let
Gledališki muzej Carlo Schmidl (v palači Gopčevic) bo danes ob 17.30 gostil praznovanje ob petdesetletnici pevskega zbora Antonio Illersberg s predstavitvijo zgoščenke ob podpori krajevnih Rotary klubov.
Pikapolonica v zimski preobleki
Po trimesečnem premoru se bo vrnila Pikapolonica v zimski preobleki. Polna nove, sveže energije bo v mrzlih decembrskih (27., 28, in 29.) ter januarskih (2., 3., 4., 5.) dneh zabavala otroke od 5. do 10. leta starosti v Ul. Donizetti 3. Vzgojitelji ŠC Melanie Klein so kot običajno pripravili pester in zabaven program. Otroci se bodo kratkočasili v ustvarjalnih, likovnih, glasbenih, pravljičnih in motoričnih delavnicah. Na programu so tudi izleti. Starši lahko vpišejo otroke za cel teden, za štiri ali tri dni ter za en dan. Vpisovanja zapadejo 21. decembra, število mest je omejeno. Info: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org; 345-7733569; urnik urada: ponedeljek in četrtek od 9. do 13. ure, sreda od 12.30 do 15. ure.
/
TRST
Torek, 20. novembra 2012
7
SKLAD BUBNIČ-MAGAJNA - Odprtje razstave in nagrajevanje udeležencev natečaja
Magajna, fotograf svojega časa
Vedno prijazen in nasmejan. Človek dialoga in sožitja. Tako se spominjamo Maria Magajne, fotografa, pravzaprav mojstra, ki je s svojo fotokamero zabeležil vse, kar se je zabeležiti dalo v polstoletnem obdobju. Ob 5. obletnici njegove smrti so se pri Skladu Bubnič-Magajna v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico ter podpori Primorskega dnevnika odločili za nov poklon njegovi legendarni umetnosti. V Galeriji Narodnega doma so sinoči odprli razstavo njegovih še neobjavljenih fotografij Mario Magajna, fotograf svojega časa.
Da je bil Mario zelo priljubljen, je sinoči dokazala nabito polna dvorana. Prijatelji in znanci so si lahko ogledali dvajset črno-belih posnetkov, ki segajo od leta 1945 do 1954, v Magajnovo mladost. »Pripovedujejo nam čudovite zgodbe, ki nas vodijo v čas, ki ga pozaba počasi razjeda, in nas hkrati silijo k razmišljanju o smislu in upanju, o minljivosti in trajnosti,« je v imenu Sklada uvodoma povedal Dušan Kalc. Da bi v tudi v mladih spodbudili podobno ljubezen do fotografiranja kot umetniško-dokumen-tarne zvrti, so si pri Skladu zamislili letos fotografski natečaj v spomin na »našega Ma-riota«. Na povabilo fotografiranja »človekovih sledov v naših krajih« pa sta se žal odzvala le dva ljubitelja fotografije, Irina Tavčar z Opčin in Michele Perrone iz Špetra, ki ju je Sklad nagradil z avtorsko mapo Ma-
gajnovih fotografij. »Skromna udeležba pa nas ne odvrača od prepričanja, da je treba s takim delom spodbujanja mladih k pisanju in fotografiranju nadaljevati.«
Iz razstavljanih fotografij veje Maga-jova lirična duša, saj je strastno opazoval svet okrog sebe in ga v kolikor se je dalo ovekovečil, je povedal odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Ni ga bilo namreč dogodka, da ga Mario ne bi ujel v svoj objektiv, njegovo bogato zapuščino - 300 tisoč negativov - pa hranijo na Odseku za zgodovino. Pri brskanju med njimi in tikanju novih »fotografskih zgodb« sta članom Sklada pomagala Robi Jakomin in Andrej Furlan.
»Ko sem ga prvič videl, je raztegoval robček na stol, da ga ne bi umazal, ko je potem stopil nanj,« se je Magajne spomnil snemalec Sergio Ferrari, ki je postregel z vrsto hudomušnih anekdot na račun prijaznega Maria, »ki je kot kurat oz. podeželski zdravnik bežal z enega konca na drugi in povsod so ga pričakali kot družinskega člana.« Ferrari je tudi leta 2007 posnel tenkočuten in zanimiv dokumentarec Mario Magajna, fotograf svojega časa v režiji Marka Sosiča, ki so ga na koncu večera tudi predvajali.
Razstava bo na ogled do 30. novembra, in sicer od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi od 10. do 12. ure. (sas)
Udeleženka natečaja Irina Tavčar z Dušanom Kalcem
kroma
INTERCULTURA - Dijakinja liceja A.M. Slomšek Ivana Curri mesec dni na Kitajskem
Tam, kjer imajo pouk do 21. ure(!)
Bila je dobitnica štipendije združenja Intercultura - Živela je pri kitajski družini v mestu Čengdu - Na TV nadaljevanke in šovi, ne pa novice
Združenje Intercultura organizira in promovira bivanje študentov višje srednje šole na tujem. Vsako leto se več študentov odloči preživeti en semester ali celo leto v tuji državi. Tu se učijo njihovega jezika, kulture, tradicij in seveda gradijo nova poznanstva.
Intercultura organizira tudi poletne počitnice v tujini. Za kritje stroškov morajo poskrbeti starši, obstajajo pa tudi štipendije, ki delno oz. popolnoma krijejo bivanje v tujini.
Dobitnica ene takih štipendij je Ivana Curri, dijakinja 5. razreda družboslovnega liceja A. M. Slomšek. Ivana se je lansko pomlad prijavila na razpis natečaja Interculture in zmagala enomesečno bivanje na Kitajski, v metropoli Čengdu. Med drugimi opcijami so prišle v poštev Argentina, Kanada in Lat-vija, a so upoštevali njeno prvo željo: Kitajsko. Za njeno zmago so bile bistvenega pomena ocene iz prejšnjih let, poleg tega pa so jo preizkušali s psihološkim testom. Morala se je tudi udeležiti kolokvija s prostovoljci Interculture, na katerem so preverjali, ali si res želi iti na Kitajsko in ali bi bila sposobna preživeti tu mesec dni. Maja je dobila lepo novico, da je ena redkih študentov iz cele Italije, ki je zmagala štipendijo in da bo na polovici julija odpotovala na Kitajsko. Ivana se je tega seveda zelo veselila in komaj čakala na julij.
Let do Pekinga je bil naporen, saj so dvakrat izstopili z letala in zamenjali let. Ko so prispeli v Peking, so skupino udeležencev razdelili na dvoje: eno skupino so poslali v mesto Čangša (dežela Hunan), Ivanina skupina, v kateri so bila samo dekleta, pa v Čengdu (dežela Sečuan). Mesto Čengdu se nahaja na jugovzhodu Kitajske in je peto najbolj naseljeno kitajsko mesto: tu živi kar dvanajst milijonov prebivalcev. Poleg tega je tudi eno ekonomsko najpomembnejših mest Ljudske republike Kitajske.
Prvi večer so prostovoljci Interculture postavili udeležence v družine. Ivanina družina je bila sestavljena iz mladega para in sestre, ki je imela dve leti manj kot ona. Sledil je večer v družbi družine in prva preizkušnja: naučiti se jesti s palčkami.
Dnevi so potekali tako, da so študentke v jutranjih urah imele lekcije kitajščine, temu pa je sledilo kosilo v men-zi. V popoldanskih urah so se vrstile razne aktivnosti, katerih cilj je bil spoznati kitajsko kulturo: tako se je Ivana skupaj z drugimi študentkami preizkušala v tai čiju, šivanju, slikarstvu, uporabljanju
Ivana Curri (levo) v kitajskem oblačilu
čopičev raznih velikosti, pisanju v kitajščini itd. Aktivnostim so sledili razni izleti, na katerih so si študentke lahko ogledale mesto Čengdu in okolico.
Ivana se je v svoji družini počutila prijetno, ''starši'' in ''sestra'' so bili do nje zelo prijazni in razpoložljivi. Kitajske najstnike je na splošno ocenila kot zelo kompetentne v znanju matematike in fizike, malo manj v znanju angleščine in zemljepisa, poleg tega pa je imela občutek, da kar je izven kitajskih meja, jih ne zanima. Večina mladih, kar jih je spoznala, ni gojila želje, da bi se podala izven svoje države in potovala. Nekaj, kar jo je zelo presenetilo, je bilo to, da ni nikjer videla časopisov in revij: v glavnem novice potujejo in se porazgubijo po spletu, tako da poslušalcev nikoli ne dosežejo. Temu sledi, da nihče ne ve, kaj se dogaja po svetu. Tudi televizijskih novic ni videla: televizija je nudila veliko azijskih nadaljevank in šovov, ne pa novic. Družine nimajo navade kupovati knjige in je v celem mestu videla le nekaj knjigarn. Ivana je tudi imela občutek, da ljudi ne zanima politika, ekonomija in svetovno dogajanje: skratka, da so brezbrižni za večino stvari, ki jih obkrožajo.
V mestu Čengdu ni skoraj sledi o zgodovini: med kulturno revolucijo leta 1976 so uničili vse templje. Danes se vpliv globalizacije čuti v najbolj bogatem predelu mesta, kjer je Ivana zasledila trgovinam dragih blagovnih
znamk: Chanel, Louis Vuitton, Dol-ce&Gabbana, Dior itd. Drugod so trgovine majhne in nudijo povsod enake izdelke. Za ceno je treba barantati s prodajalcem, saj izdelki nimajo fiksne cene, ob tem pa so morale paziti, da jih trgovci ne bi ogoljufali. Na ulicah so kraljevale majhne restavracije s tipično kitajsko hrano, v manjši meri so bile prisotne tudi restavracije s hitro pripravljeno hrano (fast food), zlasti znani KFC. Ivana in ostale študentke so se med svojim bivanjem na Kitajski privadile na kitajsko hrano, zdela se jim je zelo okusna. Pri tem pa so naletele na nekatere čudne kombinacije, na primer sladoled z okusom koruze in fižola.
Ivana je nad svojo izkušnjo bila zelo navdušena, saj je spoznala popolnoma drugačen svet s svojimi pozitivnimi in negativnimi platmi. Čeprav se je med bivanjem na Kitajski počutila dobro, se ne bi mogla preseliti tja: ozračje je preveč vlažno, šolski urnik je prenatrpan (dijaki imajo pouk do 21. ure), higiena peša, cestni promet je prevelik. Poleg tega jo je malo razočaralo to, da ni nikjer nobenega ostanka starih templjev. Ivana bi se na Kitajsko vrnila, rada bi si ogledala še Peking, Šangaj in Hong Kong. Pravi še, da se bo naslednje leto, ko bo na univerzi, mogoče učila japonščine, saj je ta v primerjavi s kitajščino nekoliko lažja.
Asja Gregori
Včeraj danes
Danes, TOREK, 20. novembra 2012
SREČKO
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 9.17 - Luna vzide ob 12.27 in zatone ob 23.54
Jutri, SREDA, 21. novembra 2012
MARIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,8 stopinje C, zračni tlak 1014 mb raste, vlaga 74-odstotna, veter 13 km na uro vzhodnik, jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17 stopinj C.
[12 Lekarne
Do sobote, 24. novembra 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 - 040 364928.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M Izleti
OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet v nedeljo, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Goja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 347-9322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa).
AŠD SK BRDINA Pozor - Pozor! Na razpolago je še nekaj mest za zimo-vanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 3475292058.
SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 333-7702061 (Matija), 333-4463154 (Mitja).
Prispevki
V	počastitev spomina dragega Oskarja Kjudra darujejo Alma, Sandra in Magda 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Frankine mame Stane darujeta Silvana in Vojko Slavec 50,00 evrov za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob Oskarja Kjudra darujeta Lidia in Ervin Čok 20,00 evrov za MPZ Tončka Čok.
V	počastitev spomina dragega svaka in strica Mira Žitka darujejo Alma, Magda in Sandra z družinama 50,00 evrov za SKD Barkovlje ter 50,00 evrov za Glasbeno kambrco.
Ob obletnici smrti mame Mare Kalin daruje Lida 30,00 evrov za Sklad Bubnič Magajna.
Namesto cvetja na grob Franca Peta-rosa darujeta Nada in Sonja 20,00 evrov za PD Slovenec.
V	spomin na Eleonoro Ipavec vd. Gorjan darujejo prijatelji 80,00 evrov za F.C. Primorje.
V	spomin na Magdo Mokole darujeta Pepka in Ljubo 25,00 evrov za SKD Rdeča zvezda in 25,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Ado Ban por. Pro darujejo družine Pro 200,00 evrov za cerkev Sv. Florijana pri Banih.
V	spomin na drago Ado Ban por. Pro daruje družina Leone 20,00 evrov za cerkev Sv. Florijana pri Banih.
V	spomin na gospo Stano Salvi darujeta Neva in Oskar 50,00 evrov za TFS Stu ledi.
V	spomin na Ano Korošec darujejo An-kica, Katja in Drago 50,00 evrov za TFS Stu ledi.
20.11.2010 20.11.2012 Versa Luciano
Vedno v naših mislih.
Družina Briščiki, 20.11.2012
8
Torek, 20. novembra 2012
ŠPORT
/
Zadruga Primorski dnevnik in uredništvo Primorskega dnevnika v sodelovanju s SKD F. Prešeren in ZSKD
vabijo na
srečanje na teritoriju,
ki bo 22. novembra 2012 ob 20.30
v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu
na katerem se bomo pogovarjali o položaju in perspektivah Primorskega dnevnika.
Vabljeni so vsi člani društev Dolinske občine
¿i Čestitke
Pri Domju praznuje danes častitljivih 90 let PEPIMICUSSI. Želim si, da bi mi zdrav in dobro razpoložen delal družbo še mnogo let. Marta
Kdo bi rekel, pa je res! Mladostni PEPI MICUSSIje dopolnil 90 let. Kaj mu lahko želiva ob tem visokem jubileju? Zdravja, prijetno družbo, varno vožnjo ter vse, kar ga najbolj veseli. Vojko in Silvana.
Danes praznuje NONO PEPI 90. rojstni dan. Vse najboljše mu iz srca želijo Kristjan, David, Katja, Federica, Jan, Vanja, Sonja in Milan.
Danes praznujeta MILA in RADO 40 let skupne življenjske poti. Obilo zdravja, sreče in veselja jima želi sin Marko.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«.
ARISTON - 16.30, 20.00 »Ali' ha gli occ-hi azzurri«; 18.25, 21.30 »La collina dei papaveri«.
CINECITY - 16.00, 17.25, 18.30, 19.50, 21.00, 21.40, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 16.00, 18.50, 21.40 »007 Skyfall«; 16.40, 19.15 »Red lights«; 19.50, 21.50 »Ar-go«; 16.15, 19.00, 21.45 »Venuto al mondo«; 16.10, 17.10, 18.10 »Hotel Transylvania«; 21.00 »La Sylphilde«; 20.20, 22.00 »One life«.
FELLINI - 16.20 »Paris - Manhattan«; 17.40, 21.30 »Il matrimonio che vor-rei«; 19.20 »Amour«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.40 »La sposa promessa«; 18.15, 22.15 »Queen live in Budapest«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.05 »Aste-rix in Obelix v Britaniji 3D«; 15.40, 18.10, 20.40 »Časovna Zanka«; 16.05, 18.05 »Hotel Transilvania 3D«; 17.00 »Nora dekliščina«; 19.00, 21.05 »Pa-ranormalno 4«; 16.10, 21.00 »Poročni video«; 17.30, 18.10, 20.30 »Skyfall«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Hotel Transylvania«; Dvorana 2: 16.45, 19.00, 21.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »7 psicopatici«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »007 Skyfall«; 18.20 »Vi-cini del terzo tipo«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 2:
Darujte za
sklad
Bubnic Magajna
18.00, 20.00, 22.00 »The Queen - Live in Budapest«; Dvorana 3: 17.30, 20.15, 22.00 »Hotel Transylvania«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Gli equilibristi«; Dvorana 5: 17.15, 19.50, 22.10 »Venuto al mondo«.
H Šolske vesti
DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI MAJA,
Repen 130, obveščajo, da vpisovanje še vedno poteka. Lahko nas obiščete od ponedeljka do petka, od 7.30 do 16.00. Informacije na tel. št.: 040327522, www.asilonidomaja.it.
RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure danes, 20. novembra, 17.00-19.00 za bienij in klasično smer; v sredo, 21. novembra, 17.00-19.00 za trienij znanstvene in jezikovne smeri.
DIZ J. STEFANA sporoča, da v četrtek, 22. novembra, od 17.30 do 19.30, bodo na šoli potekale individualne govorilne ure.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bo v petek, 23. novembra, roditeljski sestanek, in sicer: ob 17.30 za bienij, ob 18.30 za trienij obeh smeri. Istočasno bodo tudi volitve nadomestnega člana v za-vodni svet. Računamo na polnošte-vilno prisotnost staršev.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI
sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta še do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com.
HH Osmice
BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah. Tel. št.: 040299453.
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v
Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956.
Ü3 Obvestila
www.primorski.eu/bubnicmagajna/
AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici.
HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle v sodelovanju z jezikovno šolo Businessfirst. Informacije na tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com.
QIGONG - tečaj kitajske telovadbe: ob torkih od 19.00 do 20.15 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini; ob četrtkih od 18.30 do 19.45 v domu KD Briščiki. Informacije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet).
SOCIALNA SLUŽBA OKRAJA 1.1 sporoča, da deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje v sklopu projekta enakih možnosti »Več znamo, več veljamo«. Informacije na www.pa-riopportunitaduino.it, lavoro@comu-ne.duino-aurisina.ts.it. Referentka službe: Erica Tricarico ob ponedeljkih, od 15.00 do 17.30 po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182; ob torkih od 15.00 do 17.30 v Uradu za stike z javnostmi v Kamnarski hiši I. Gruden, Nabrežina 158, tel. 800-00-2291. Referent za podjetja: Alessandro Vinci ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ure po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182.
SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih
tečajev na temi »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju.« V četrtek, 22. novembra, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, bo od 17. do 19. ure potekalo drugo srečanje z naslovom »S kakovostno prehrano do boljše kakovosti življenja«, z izkušenim socialno zdravstvenim delavcem. Toplo vabljeni.
JUTRANJA ZDRAVILNA VADBA Tao Tai-ji, ki ščiti pred stresom, hitro odpravlja kronično utrujenost, povečuje vitalnost in telesno odpornost, poteka vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30 v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/b pri sv. Jakobu v Trstu. November je brezplačen. Informacije: Carmen 3932327949.
SKD PRIMOREC vabi udeležence izleta v Salzburg (1. in 2. decembra), da poravnajo saldo danes, 20. novembra, od 18.00 do 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Informacije na tel. št. 040214412 (Zorka, v večernih urah).
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na pravljične urice »S pravljico na potovanje...«. Drugo srečanje bo danes, 20. novembra, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj: »Kokoška, ki je želela videti morje«. Vabljeni.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 20. novembra, ob 20.45 redna pevska vaja.
30-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v soboto, 24. novembra, na večerjo v gostilno na Pesku. Vpisnine na tel.: 3496524136 (Jure), 349-4480666 (Monika) ali v kiosku časopisov pri Andreju v Bo-ljuncu, najkasneje do srede, 21. novembra.
KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na novo srečanje, ki bo v sredo, 21. novembra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite.
OBČINA ZGONIK obvešča, da bo v četrtek, 22. novembra, matični urad zaprt zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja.
ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST
vabi na srečanje ob Katekizmu katoliške Cerkve v četrtek, 22. novembra, ob 16. uri in nato v nadaljevanju vsak četrtek v kapeli rojanske cerkve.
SKD PRIMOREC vabi na Jesenski praznik: ob kostanju in novem vinu bomo na družabnosti igrali tombolo, poslušali glasbo v živo in za trenutek pregnali vse skrbi. Pridružite se nam v četrtek, 22. novembra, ob 20. uri. Ne pozabite prinesti s seboj dobro voljo.
40-LETNIKI S TRŽAŠKEGA ste toplo vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v gostilni v Križu (Ljudski dom). Za informacije in rezervacije pokličite ob večernih urah tel. št. 347-3696503 (Barbara), 3394359868 (Kati).
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Moč mladih v oporo nemoči bolnih« v petek, 23. novembra, ob 17. uri v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. Predaval bo gospod Marko Čižman. Za morebitne informacije: tel. št. 340-3864889.
SOCIALNA SLUŽBA OBČIN občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor ter zadruga La Quercia organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah v soboto, 24. novembra, od 15.00 do 18.00 dve delavnici, in sicer: »Ptičja krmilnica« (otroci naj prinesejo glinasto vazico srednje velikosti) v Briščikih št.77 (Občina Zgonik) v prostorih KRD Doma Briščiki ter »Mozaik iz semen« (otroci naj prinesejo semena vseh vrst) v Naselju Sv. Mavra št. 124 v Sesljanu. Prost vstop.
SDD JAKA ŠTOKA vabi na Miklavžev knjižni sejem, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 25. novembra, 15.00-19.00). Ob 16. uri bo na sporedu pravljična urica za otroke iz vrtca in osnovne šole.
TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Op-činah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob
sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandre-žu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi na srečanje z Meto Starc in Petrom Špacapanom, ki nam bosta prikazala svoje izkušnje: »Med Trstom in Afriko: pogledi na misijonsko medicino«, v ponedeljek, 26. novembra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, 1. nadstropje.
NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE pri Skladu Mitja Čuk: prvo srečanje tečaja bo v ponedeljek, 26. novembra, ob 18.30 v Večnamenskem središču, Repentabrska ul. 66, Opčine. Vpisi in dodatne informacije: Maša 340-9116828, mas-ha.pregarc@gmail.com.
40-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v petek, 30. novembra, na večerjo, ki bo v gostilni na Pesku. Informacije in prijave na tel. št.: 349-3558109 (najkasneje do torka, 27. novembra).
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it.
DRUŠTVO ASSOCIAZIONE TAO prireja Sejem »preteklosti« v nedeljo, 2. decembra, v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/B pri Sv. Jakobu v Trstu, 10.00-18.00. V ta namen zbiramo (v dobrem stanju) knjige, igrače, cd-eje, dvd-eje, kasete VHS, plošče, oblačila in kar bi lahko služilo kot božično darilo. Info: 348-4702070, 18.30-19.30 ali mer-catinotao@libero.it.
PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00.
0 Prireditve
VZGOJNI CENTER SESLJAN VZS -
CEO vabi na ogled razstave slik v Mavhinjah št. 22/d.
OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja danes, 20. novembra, ob 20.30 v dvorani društva Hermada - Vojaki in civilisti, v Trnovci št. 15, konferenco priznanega novinarja dnevnika Il Piccolo Paola Rumiza, ki jo bo predstavila odbornica za kulturo dr. Marija Brecelj s posegom dr. Jožeta Škerka o temi »Prva Svetovna Vojna, doslej 'zamolčani' naši vojaki in civilisti takratnega Avstro - Ogrskega cesarstva«. Vljudno vabljeni!
SLOVENSKI KLUB prireja v sodelovanju s Skupino 85 in s finančno podporo Pokrajine Trst srečanje na temo: »Uspešnost Fulvia Tomizze v slovenskem prostoru«. Pri pogovoru, ki bo potekal v italijanščini in ga bo mode-rirala Patrizia Vascotto, bodo sodelovali Devana Jovan Lacovich, Miran Košuta in Miroslav Košuta. Pobuda bo v sredo, 21. novembra, v gostilni v ul. Sette Fontane 66, s pričetek ob 18. uri. Sledila bo družabnost. Vabljeni!
V KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, razstavljata do srede, 21. novembra, slikarja Matjaž Hmeljak in Deziderij Švara. Urnik ogleda: 16.00-19.00.
ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO skupina »Fortunato Pavisi« Ul. Mazzini 30, Trst, organizira v petek, 23. novembra,
ob 20. uri v sedežu konferenco na temo »Dobro in slabo - ovire in njih preseganja na poti zavestne duše«. Predava Michele Codomio.
V BAMBIČEVI GALERIJI je v okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem do 23. novembra na ogled razstava koroške slikarke Mire Blažej. Odprto od ponedeljka do petka, 10.0012.00 in 16.00-18.00, Opčine, Proseška 131-133.
BAMBIČEVA GALERIJA vabi v ponedeljek, 26. novembra, ob 18. uri na predstavitev knjige Pasji dnevi avtorice Jasne Jurečič z ilustracijami Jasne Merku. Avtorici bo predstavila prof. Magda Jevnikar. Opčine, Pro-seška ul. 131.
NAGRADA DARKO BRATINA Poklon viziji 2012 v organizaciji Kinoateljeja v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 uri v Gledališču Miela bomo vrteli filma Abesinija in Splav meduze. Prisoten bo dobitnik nagrade 2012 Karpo Godina.
SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi v sredo 28. novembra, ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev koledarja »Bazovica 2013«, ki so ga izdale vaške organizacije, in na fotografsko razstavo Damjana Križmančiča »Cvetovi kraškega roba«, v sodelovanju s Fo-tovideo80. Zapela bo pevska skupina kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane.
ZSKD v sodelovanju z društvom Tabor organizira v petek, 30. novembra, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD »Do svobodnega giba«. Ljubitelji sodobnega in klasičnega plesa toplo vabljeni!
ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 14. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gro-padi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu, 20. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu, 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu, 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu, 5. januarja, ob 20.30 v Lan-darski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbo-nescu, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini.
ö Poslovni oglasi
0 Mali oglasi
GARAŽO dajem v najem v neposredni bližini SSG (Ul. Donadoni). Tel. št.: 040-213385.
IŠČEM DELO kot varuška starejših oseb, invalidov ali prizadetih. Imam delovne izkušnje. Tel. št.: 335-6445419.
ODDAM V NAJEM NA PROSEKU prostor 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816.
OPČINE CENTER: dajem v najem stanovanje s samostojnim ogrevanjem, spalni sobi, dnevna soba z balkonom, opremljena kuhinja, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 040-214309 ali 333-2130947.
PICKUP letnik 2009 prodam. Tel. št.: 335-6322701.
PRODAM 15 kamnitih starih stopnic. Tel. št.: 338-1182211.
PRODAM kombi peugeot bipper v odličnem stanju, po ugodni ceni. Zainteresirani pokličite tel. št.: 3484460044.
PRODAM skuter aprilia rs 125, letnik 2001, 13.500 km, prenovljen. Tel. št.: 339-1026752.
PRODAM agregat za motor bmw R1150 po ugodni ceni. Tel. št.: 380-5180355.
PRODAM diationično harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g. Tel. št.: 335-8123791.
V	BOLJUNCU na placu dajem v najem prostor 55 kv.m. Tel. št.: 348-3667765.
V	TREBČAH prodajamo kraško hišo potrebno prenove, 190 kv.m. in 2.500 kv.m. vrta. Tel. št.: 340-5706725.

iV ^r^.i'	_	Jj . ^ i.	- iVV-V. ... ■■ -t- -'
Dolinsko. moštvo je. . v zadnjih petih nastopih doseglo 22 zadetkov,. dosedanjih enajstih tekmah v 2. amaterski ligi pa doseglo 10 zmag
Namizni tenisrr -Kras ZKB
po prvem ^ delu ženske
ige na
odličnem
mestu
V *
i
POGLED Z VEJE • Marij Čuk
Virtualno in realno
STRAN 11
Veliki
360
O
Matteo Marusič
STRAN 16
• v
I W
J16 ^
Jadranu Franco zmaga v Vidmu ušla v končnici Sloga Tabor Televita: prvi domači poraz (s točko)
V
Prof. Ivan Peterlin spet član deželnega odbora FIPAV, ki ima novega predsednika
1 | 2 | 3 | 41fotografije Športni
vikend
na
www.primorski.eu
/^15
TRENERJEVIH 11
Marko Švab /16
MNOGO JIM DOLGUJEMO
Mario Magajna/16
3
VPRAŠANJA
Sergio Tavčar /10
TA JE
PA DOBRA
10
Torek, 20. novembra 2012
ŠPORT
/
VONNOVAŽE NA SNEGU
VAIL - Štirikratna zmagovalka svetovnega pokala v alpskem smučanju Lindsey Vonn je ekspresno rešila zdravstvene težave in je že na snegu. Konec tedna je trenirala v Vailu.
«Svojega znanja zagotovo ni izgubila, a pozna se ji, da ji manjka energije, bolezen, čeprav kratka, je svoje opravila,» je dejal trener tehničnih disciplin v ameriški reprezentanci Roland Pfeifer in dodal, da je smučarka odlično razpoložena in da se je na treningu zelo zabavala: «Očitno je, da se vrnitve na sneg veseli kot mali otrok.»
GIACOMELLI IN HANDANOVIČ
Interju ni uspelo premagati Cagliari (sodnik, Tržačan Giacomelli, ki je šele osmič sodil v A-ligi mu ni pomagal, a Handanovič je bil spet najboljši mož svojega moštva!). Nedeljki izidi A-lige: Bologna - Palemro 3:0, Catania - Chievo 2:1, Fiorentina - Atalanta 4:1, Inter - Cagliari 2:2, Sampdoria - genoa 3:1, Siena - Pescara 1:0, Udinese - Parma 2:2. Vrstni red: Juventus 32, Inter 28, Fiorentina in Napoli 27, Lazio 23, Catania 19, Atalanta 18, Roma in Parma 17, Udinese in Cagliari 16, Milan 15, Torino 14, Sampdoria 13, Bologna, Palermo, Chievo in Pescara 11, Siena 10, Genoa 9.
ODLOČITEV V BRAZILIJI
AUSTIN - Britanec Lewis Hamilton (Mclaren-Mercedes) je zmagovalec dirke svetovnega prvenstva formule 1 v ameriškem Austinu. Drugi je bil vodilni v skupnem seštevku Nemec Sebastian Vettel (Red Bull), tretji pa njegov edini tekmec v boj za naslov Fernando Alonso (Ferrari). Odločitev o prvaku za sezono 2012 bo tako padla šele čez teden dni v Braziliji. Vettel bi ob zanj idealnem razpletu dirke lahko prvak
postal že v nedeljo. Tako pa bo na dirko v Sao Paulo čez teden dni prišel s prednostjo 13 točk, zdaj jih ima 273, Alonso pa 260.
KOŠARKA - Po nedeljskem žrebu Eurobasketa 2013 v Sloveniji
Zdaj se šele začne
LJUBLJANA - S spektakularnim žrebom v Postojnski jami se je zaprlo prvo poglavje o evropskem prvenstvu 2013 v Sloveniji in hkrati odprlo novo. Vodstvo slovenske reprezentance in selektor Božidar Maljkovic lahko zdaj misli preusmerijo v oblikovanje najboljše ekipe, ki bo septembra prihodnje leto v ponos Sloveniji in njenim prebivalcem. Maljkovic o skupini C s Španijo, Slovenijo, Hrvaško, Poljsko, Gruzijo in Češko pravi: »Brez dvoma imamo kakovost, da se prebijemo v drugi krog. Seveda pa je od tu dalje vse odvisno od tega, ali bodo vsi igralci zdravi in ali se bodo vsi najboljši odzvali vabilu. To je kronična težava slovenske košarke oziroma njenih najboljših igralcev, ki se v preteklosti niso znali ali hoteli združiti pod skupno streho. Program je v grobem že sestavljen, želim pa ga povsem dodelati, tako da bo za vsakih pet minut jasno, kaj, kje in kako delamo,» pravi Maljkovic.
V stalnih stikih s kandidati je direktor reprezentance Matej Avanzo. «Veseli nas, da imajo mnogi precej večjo minutažo in pomembnejše vloge, kot lani oziroma kot smo pričakovali. Tako na primer Boštjan Nachbar in Mirza Be-gic igrata odlično in veliko, Edo Muric ima v Krki eno vodilnih vlog, Zoran Dragic v Unicaji nastopa več od pričakovanj, tudi Beno Udrih pa je na zadnjih tekmah dobil več priložnosti kot na začetku sezone. Zal imamo poškodovana Uroša Slokarja, ki si je strgal vezi v gležnju in se bo na parket vrnil januarja, ter Jako Klobučarja, ki ima natrgane kolenske vezi. Kar se tiče nastopa Saše Vujačiča je status nespremenjen. Selektor se je še enkrat pogovoril z njim, že prej predsednik, a njegovo stališče je pač, da za reprezentanco ne bo nastopil. Njegovo odločitev spoštujemo,» pravi Avanzo.
Za direktorja reprezentance je trenutno najbolj pereče vprašanje Jaka La-kovič. «Naša velika želja je, da Lakovič zamenja klub, saj je podobno kot pred časom Boštjan Nachbar padel v nemilost istega trenerja, se pravi Ergina Atamana. Zato se bom srečal z njim, se skušal pogovoriti, saj se oba zavedava, da za dober nastop na evropskem prvenstvu potrebuje čim večjo minutažo med sezono. Ne pa, da mu trener Galatasarayja sploh ne da možnosti,» dodaja Avanzo.
»Vse izžrebane skupine so enakovredne. Nobena ni posebej lahka, niti posebej težka,» je žreb za Euro 2013 v Postojni ocenil selektor reprezentance Slovenije Božidar Maljkovic
mmc rtv slo
Slovenija bo iz evropskih skladov dobila 6,1 milijona evrov za preureditev športnih dvoran. Polovico te vsote bodo prejele Jesenice, ki bodo dvorano Pod-mežakla krepko posodobile, vključno z novo strešno kritino, milijon in pol približno bo dobil Koper za Bonifiko, najmanj pa Ljubljana za Tivoli. Zato ni zdaj praktično več dvomov v odlično izvedbo eurobasketa 2013. »Mislim, da bo tekmovanje odlično organizirano, saj Slovenci po svetu slovimo kot odlični prireditelji vrhunskih dogodkov. Ne bo to sicer prvenstvo tehnoloških presežkov in novih dvoran, bo pa zato košarka toliko bolj v prvem planu. Atmosfera v dvoranah, sem prepričan, bodo izjemna. Hkrati pa menim, da bo to prvenstvo eno najcenejših doslej, tako da se lahko zgodi, da bomo mi pokazali prihodnjim prirediteljem, kako čim bolj varčno pripraviti takšno tekmovanje,« pravi eden od ambasadorjev eurobasketa in košarkarska legenda Peter Vilfan.
ŽREB
Slovenija v Celju, Koper dobil tudi Italijo
SKUPINA A (Ljubljana)
Francija, Velika Britanija, Nemčija, Ukrajina, Belgija, Izrael.
SKUPINA B (Jesenice)
Makedonija, Litva, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Latvi-ja, Srbija.
SKUPINA C (Celje)
Španija, Slovenija, Hrvaška, Poljska, Gruzija, Češka.
SKUPINA D (Koper)
Rusija, Grčija, Italija, Turčija, Švedska, Finska.
V naslednjo fazo se uvrstijo prve tri ekipe iz vsake skupine. Sestavi se dve novi skupini s po šestimi ekipami, prve štiri iz vsake skupine se uvrstijo v četrtfinale. Sledita polfinalni tel<mi in tekmi za 1. in 3. mesto.
»To je nipofacebooku navija za Triestino, 15.11.) najboljša dobrodošlica, kar jo lahko imaš po dirki.«
(Lewis
Hamilton ob pogledu na špalir deklet po zmagi v Austinu, 18.11.)
»Košarka ima statistične podatke, ki so objektivno merilo. Zato nogomet v ZDA ni prodrl, saj težko oceniš nastop posameznika. Kaj bi šteli? Uspešne podaje? Saj lahko petdesetkrat podaš igralcu za sabo.«
(Interjev trener Andrea Stramaccio-ni, Sette, 16.11.)
»Forza alabarda ale forza alabarda ale.«
(Napadalec NKKras Davide Pizzi-
»Bravo Union Olimpija. Blažič rutinirano kot tisti na Miklošičevi, ki spakira burek v treh potezah. Bam bam bam.«
(Taksist Ibro je po twitterju čestital ljubljanskim košarkarjem po zmagi nad Cantujem, 15.11.)
»Ja, še stoji.«
(Mladi nogometaš FC Koper Nik Mršil, na vprašanje, kako je s šolo, Primorske novice, 15.11.)
»Zdi se mi nenavadno, da potrosijo pet milijard za volilno kampanjo. A mi vedno pravijo, naj ne govorim o politiki.«
(Voznik mercedesa Nico Rosberg o volitvah v ZDA, Corriere della Sera, 13. 11.)
KOŠARKA - Legadue
AcegasAps visoko vodil, a slab napad je bil nato usoden
IZID IN STRELCI - AcegasAps - Le Gamberi Foods Forli 70:76 (Thomas 18, Brown 16, Gandini 11, Filloy 9, Ma-strangelo 7, Carra 5, Meščerjakov in Ruzzier 2, Fall, Ondo Mengue in Tonut 0, Urbani n.v.)
KOMENTAR - Tržačani so tokrat povsem nepričakovano izgubili na domačem igrišču proti sicer solidni ekipi iz Forlija. Igrali so na trenutke zelo dobro, a nato tudi za več minut niso zadeli niti enega koša. Dvakrat so celo po-vedli kar za 14 točk (v 2. in 3.četrtini), a nato vso prednost zapravili s slabo izvedbo napadov. Zakaj je do tega prišlo? Prav gotovo so tokrat nasprotniki krili veliko bolj pozorno Jobeya Thomasa, zato si je bilo pričakovati, da bodo ostali dali večji doprinos. Bolj izkušenim tokrat ni šlo od rok, mlajši pa si niso znali prevzeti odgovornosti. V zadnji četrtini je iz igre zadel edino Brandon Brown, kar pa gotovo ne zadostuje za zmago. Ponovna vključitev Američana v ekipo pa je bila mogoče tudi eden od razlogov za neuspeh, saj so se nekateri preveč zanašali nanj in premalo na lastne sposobnosti. Vsekakor ne gre jemati poraza kot tragedijo, pač pa za čisto razumljivo epizodo v rasti mlade ekipe, kakršna je tržaška.
NASPROTNIK - Forli je že tretjič presenetil na tujem, prvi dve žrtvi pa sta bili ugledni Barcellona in Veroli. Zato podvig ni niti tako presenetljiv. Ekipa ima dobre domače igral-
ce - tokrat se je izkazal predvsem Borsato - in dinamičnega Američana Spencerja, ki je bil tudi najboljši strelec tekme (26 točk). Predvsem pa je znala DellAgnellova ekipa potrpežljivo dvakrat nadoknaditi visok zaostanek, zato je v nadaljevanju prvenstva ne gre podcenjevati. Če bosta zaigrala boljše še Američan Roderick in Bosanec Todic, bo trd oreh za vsakega nasprotnika.
OSTALE TEKME - Bologna je v Veroni doživela prvi poraz (80:69), tako da je (s tekmo več) na čelo lestvice poskočila Pistoia, ki je s 88:86 premagala Scafati. Na dnu ostaja brez točk le še Aget Imola, ki je s 94:81 častno izgubila v Barcelloni. Gianmarco Pozzecco pa je uspešno debitiral kot trener, saj je Capo d'Orlando z 78:83 zmagal v Jesiju.
NASLEDNJA TEKMA - Prihodnjo nedeljo bo AcegasAps igral v Bologni proti ekipi, ki je doslej najbolj presenetila. Izvedenci so ji napovedovali boj za obstanek, Pecile in tovariši pa so v prvih šestih nastopih kar petkrat zmagali. Poleg Tržačana, ki je vedno med najboljšimi, so najbolj nevarni strelec Cutolo, mladi Cournooh in Američan Harris. Pod košema ima pa še nekaj težav, saj ni glavni center, Srb Drenovac, še povsem prebolel poškodbe in ekipi še ne daje maksimalnega doprinosa. Možnosti za zmago: 30%.
Marko Oblak
NOGOMET - Liga prvakov
Ključna tekma za Juventus
TURIN - Juventus potrebuje drevi šampion-sko noč. V tekmi Lige prvakov proti angleškemu Chelseau pride v poštev samo zmaga. Poraz bi italijansko moštvo že obsodil na izločitev, a tudi z nedoločenim izidom bi si kaj malo pomagalo, saj ni verjetno, da bo Shakhtar prepustil točke norveškemu Nordsjaellandu. V nasprotnem primeru bi moral Juventus zmagati v Ukrajini. Chelsea bi se danes z zmago že uvrstil v naslednjo fazo. Bo za Juventus igral tudi Vučinic? Poznavalci meni, da ne.
Na boljšem je Milan, ki bi si jutri z zmago na Nizozemskem proti Anderlechut že zagotovil uvrstitev v naslednjo fazo.
Danes, ob 18.00 Spartak Moskva - barcelona in Bate Borisov - Lille, ob 20.45 Nordsjaelland
-	Shakhtar Donetsk, Juventus - Chelsea, Valencia
-	Bayern, Bendica - Celtic, Galatasaray - Manchester United, Cluj - Braga.
Jutri ob 18.00 Zenit Sankt Peterburg - Malaga, ob 20.45 Dimano Kijev - PSG, Porto - Dinamo Zagreb, Arsenal - Montpellier, Manchester City -Olympiacos, Anderlecht - Milan, Ajax - Dortmund
vprašanja
Sergia Tavčarja ni treba posebej predstavljati, saj številne ne samo košarkarske generacije so rasle ob njegovih vedno originalnih in dovzetnih komentarjih tekem na koprksi televiziji. Boljšega sogovornika za mnenje o nedeljskem žrebu Eurobasketa 2013 bi bilo res težko dobiti.
So lahko v italijanskem in slovenskem taboru zadovoljni nad žrebom?
»Odgovor je nedvomno pritrdilen. Imam zelo močan občutek, da je bil žreb dirigiran. O tem nimam nobenega dokaza, a za vse se je izteklo sanjsko. Štiri reprezentance bivše Jugoslavije v Jesenicah, kjer struktura dela sloni na plavžih; Italija, Turčija in Grčija v Kopru, Slovenija je hotela igrati proti Španiji, tako se ji izogne vsaj do četrtfinala, če ne celo do polfinala, Hrvaška se je znašla v skupini, najbližji njeni meji, in še bi lahko naštevali. Na primer vse velike zahodne države v Ljubljani. Vse skupaj res lepo zrežirano. Moram pohvaliti organizatorje, kako so sestavili skupine.
Italija ima tako skupino, v kateri lahko premaga vsakogar. Seveda mora ostati ekipa, ki je igrala kvalifikacije. Če se vrneta Bellinelli in Bargnani bo težje. Bargnanija morajo prepričati, da igra izključno pod košem, kjer so azzurri« zelo šibki. Bellinelli pa je negativec, ki ne bi smel sploh videti reprezentance. Z nespremenjeno postavo ima Italija vsaj 80 do 90% možnosti, da se prebije v drugi del. Problemi se bodo začeli v drugem delu, ko se združita kakovostni skupini C in D. Slovenija ne bo imela težav v svoji skupini, potem pa se bodo morali potruditi v drugem delu.
Sta prvi dve skupini torej slabši?
Niti ne. Francija je odlična ekipa, isto velja za Veliko Britanijo in Nemčijo. V B skupini imamo Srbe, Litvo. So zelo dobro porazdelili ekipe v štiri skupine in v bistvu vsem mestom zagotovili polne tribune. Niti če bi se postavili za mizo, jim ne bi uspelo tako dobro sestaviti skupin. Zreb je bil realen le za Češko in Finsko.
Prvenstvo je še daleč, a kdo bi lahko bili polfinalisti?
Napoved je za tako oddaljen dogodek nekako šablonska. A med štirimi najboljšimi bo gotovo Španija. Druga bi lahko bila Rusija, ena bi lahko bila Slovenija, četrta po logiki Francija ali Grčija. Presenečenja pa so za vogalom. Italija, Litva in še marsikdo bi lahko presenetil. Čeprav bo veliko odvisno od tega, koliko NBA igralcev bo nastopilo. Francija je s Parkerjem in ostalimi NBA igralci veliko bolj kakovostna. Za Rusijo s Kirilenkom in Nemčijo z Nowitzkijem velja isto. Francija z vsemi »Američani« postane kandidat za zlato kolajno. Edino za Italijo, kot že rečeno, velja obratno. (I.F.)
/
ŠPORT
Torek, 20. novembra 2012
1 1
Tamara Lupin
Po mnogih športih je končno pristala v odbojki
Tamara Lupin (letnik 1995) se je v svojem življenju ukvarjala že z najrazličnejšimi športi. S kotalkanjem, plavanjem, baletom, atletiko. Naposled pa je izbrala odbojko, ker ji je bila najbolj všeč. Začela je trenirati, ko je bila stara 8 let, nato je opustila in ponovno začela v 3. razredu nižje srednje šole. Dekle iz Gorice je začela igrati pri Govolleyu, nadaljevala pa pri Soči, kjer igra tudi danes. V letošnji sezoni igra v 1. diviziji. Njena vloga je center. »Želela bi igrati v A ligi, kot vsi šport-
niki mislim, čeprav vem, da tudi z velikim trudom ne bi uspela.«
Tamara obiskuje 4. razred trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa v Gorici. Prej je obiskovala licej Gregorčič, a je dojela, da ta šola ni zanjo in se je prepisala. Priznava, da ni odličnjakinja, rada ima pravo in ekonomijo. V šolo ne hodi rada in tudi učenje ji ne leži. Ne ve še, kaj bo postala, ko bo odrastla. Univerza je ne mika, a končna odločitev po padla naslednje leto. (and)
ft. ©
£
(P
HE
... da je Openka Maria Liliana Fučka ena redkih naših športnic, ki je nastopila na kakem svetovnem prvenstvu, in to za nas nenavadni športni disciplini, v streljanju. Svojo športno pot je sicer začela kot košarkarica pri Poletu (od 1970 do 1972), nakar se je navdušila nad streljanjem. Zahajala je na opensko strelišče in začela nastopati za društvo TSN Trieste. Udeležila se je številnih državnih in mednarodnih tekmovanj ter leta 1975 prvič oblekla dres italijanske reprezentance. Leta 1978 je z italijansko izbrano vrsto nastopila na svetovnem prvenstvu v Seulu (Južna Koreja), leto prej pa v Rimu na evropskem prvenstvu. (lako)
jadranje - Simon Sivtiz Košuta in Jaš Farneti pred začetkom sezone 2013
Sezona bo prehodna
Prehodno leto. Manj strokovno bi temu rekli polnjenje baterij. Tako opisuje naslednjo športno sezono jadralcev Simona Sivitza Košute in Jaša Far-netija njun trener Matjaž Antonaz. Važnejše za jadraca Čupe bo leto 2014, ko bodo v Španiji podelili državam olimpijske norme, zato bo njun razvojni proces usmerjen predvsem tja. »Želim, da bi bila tam vrhunsko pripravljena,« pojasnjuje trener Antonaz, ki z načrti in ambicijami nikakor ne varčuje. V njegovih mislih je skorajda vse dodelano: v prihodnji sezoni naj bi jadralca še dodatno dozorela in pa obdržala doseženi tehnični nivo, v sezoni 2014 pa bi se pridružila Hrvatoma Fanteli in Mareniču, svetovnima in evropskim prvakoma. V treniranju z njima bi lahko še dodatno napredovala. Načrti ostajajo tačas sicer samo želje, saj bo šele februarja jasno, kako ju bo obravnavala zveza FIV (januarja bodo
izbrali novega predsednika), ki bo v naslednji fazi njune kariere tudi pomemben dejavnik. Ker sta po mnenju trenerja že prerasla italijanske posadke (izjema je starosta Zandona, ki bo še vztrajal), bi bilo sodelovanje s hrvaškim dvojcem idealna rešitev. O sodelovanju s Hrvati je Antonaz že večkrat govoril, vendar so bile razlike med posadkama še prevelike. Zdaj ko slovenska posadka dozoreva, je po njegovem mnenju sodelovanje bolj možno. Nenazadnje jih druži tudi podobna miselnost, pravi Antonaz.
Vrhunskih sparring partnerjev kot jih je Čupina dvojica že imela v letošnji olimpijski sezoni (trenirala sta z olimpijkama Conti in Micol) in bi jih rada imela tudi v sezoni 2014, pa si v naslednji sezoni najbrž ne bo privoščila. Količina dela ostaja v programu sezone nespremenjena, razlika bo torej izključno v kvaliteti. Po zadnji letošnji
Kras ZKB po prvem delu na 2. mestu
Kras ZKB - Alfieri Di Romagna 3:3
Martina Milič - Ana Bržan 3:0; Katja Milič -Giardi 3:2; Rustja - Nita 1:3; Katja Milič - Bržan 0:3; Martina Milič - Nita 3:0; Rustja - Giardi 0:3
Maratonska tekma, ki je trajala skoraj tri ure, je nazadnje zadovoljila obe ekipi. Delitev točk pomeni za ekipi tudi delitev drugega mesta na lestvici. V prvem dvoboju ni Martina Milič prepustila niti seta nekdanji soigralki Bržanovi. Bil se je hud boj za vsako točko, Martina pa je s kvalitetnimi spini in bloki ter s premišljeno igro zaključila tekmo v svojo korist. V drugem dvoboju se je Katja Milič znašla že v izgubljenem položaju, ko je nasprotnica Giardi, s svojo nehvaležno igro, vodila že z 2:0 v nizih in v odločilnem setu imela na razpolago dve match točki. S svojo tipično zagrizenostjo pa je Katji uspel veliki preobrat in je Krasu prinesla izredno važno točko. Za njo je na igrišče stopila Rustja, in sicer proti obrambni igralki romunskega rodu Niti. Začetek je bil do-
□ Obvestila
SPDT prireja v nedeljo, 25. novembra druzinski avtobusni izlet na Lokovec. Za prijave in informacije: Katja 338 5953515, Franc 338 4913458 ali pisite na mladinski@spdt.org. Vabljeni! AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici. AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 347-5292058. ORIENTACIJSKA SEKCIJA ŠZ GAJA organizira v soboto, 24. novembra, dan odprtih vrat »Gaja Orienteering Day 2012« za mlajše in starejše. Zbirališče ob 10.00 v športnem centru Gaje na Padričah, 10.30 teorija, 11.00 praktični preizkus orientacijskega teka. Vpisovanje do torka, 20. novembra, po elektronski pošti (posta@origaja.it) ali po telefonu (3496932994).
regati v Imperii (5.-9. december) bosta v decembru trenirala dvanajst dni z žensko posadko Komatar in Carraro, minuli mesec pa sta vadila v domačih vodah z mladimi jadralci razreda 420 Čupe in Sirene (zanimiv posnetek si lahko ogledate na naši spletni strani). Jadralca načrtujeta treninge v toplejšem sardinskem središču tudi v začetku leta, termine pa bosta prilagodila študijskim obveznostim. Formo bosta torej v zimskim mesecih stopnjevala do prve mednarodne regate v Palmi de Mallorca, kjer bosta pred tekmovanjem tudi trenirala, nato pa jih čaka tudi člansko evropsko in svetovno prvenstvo ter niz regat svetovnega pokala. V Caglia-riju bosta decembra vadila s trenerjem Gigijem Picciauom, ki je bil član reprezentančne ekipe, tačas pa nima zadolžitev pri zvezi. Antonaz bo vodil predvsem organizacijsko plat sezone, spremljal ju bo na treh regatah, saj bo
med drugim skrbel za pomladek obeh naših jadralnih klubov in torej vodil ekipo 420 pri Čupi in Sireni. Jadralca bosta najbrž trenirala tudi pod vodstvom bivše olimpijke Larisse Nevierov, ki vodi športen krožek vojaškega letalstva (Areonatica militare). Slovenska posadka bo po vsej verjetnosti vključena v vojaško športno ekipo, to pa šele leta 2014, saj bodo razpis objavili šele sredi naslednjega leta.
Prehodno leto pa bo bržkone tudi pripravljalno pred začetkom olimpijskih priprav. To vključuje tudi pripravo vseh materialov, vključno z jadri in jadrnico. Jadra imata sicer že zagotovljeno, saj jima bo sponzor Olimpic sails v naslednjem olimpijskem ciklusu nudil štiri komplete jader letno, tačas pa so v teku pogajanja za novo jadrnico.
Veronika Sossa
DZP doo-PRAE srl 2012 © Vse pravice pridržane
ber, zmagala je prvi set, v naslednjih nizih pa je marsikatero točko podarila nasprotnici. Za tem je Bržanova malo grešila proti Katji in rezultat je bil izenačen na 2:2. Treba je bilo tako odigrati še dva dvoboja. Martina je z lepo in umirjeno igro zlahka ugnala Romunko, za njo pa je Rustjeva prepustila še zadnjo točko nasprotnicam. Remi pa je vsekakor zelo dober rezultat.
Kras ZKB - TT Alto Sebino 4:1
Martina Milič - Delasa 3:0; Mi-colaucich - Chieppa: 1:3; Katja Milič -Ramazzini 3:0; Martina Milič -Chiep-pa 3:1; Katja Milič - Delasa 3:0.
Drugačen je bil potek tekme proti domačinkam (Kras je namreč igral v bližini jezera Iseo), ki zasedajo zadnje mesto na lestvici. Ekipa je mlada, v glavnem neizkušena za to raven, igralke pa so kljub temu trdožive. V prvi tekmi je morala Martina Milič občasno brzdati hitro mlado nasprotnico Delasi, 3:0 za krasovko je vsekakor zgovoren rezultat. Nato je na igrišče stopila Claudia Micolaucich, ki je pokazala dobro igro proti neugodni dru-gokategornici Chieppi, a nazadnje izgubila. Nizi pa so bili enakovredni in Micolaucicheva bi lahko strla odpor nasprotnice, ko ne bi v ključnih trenutkih popustila. Za njo je Katja z dobrim ritmom zlahka premagala Ra-mazzinijevo, prav tako je zate, še enkrat pokazala dobro formo Martina proti solidni Chieppi. V zadnjem dvoboju nasploh pa smo bili priča enosmerni tekmi med Katjo in Delaso, ko je slednja podlegla premišljeni igri kra-sovke.
Naslednje srečanje ekip A2 lige bo komaj v polovici februarja. Zaključil se je prvi del prvenstva in v društvu so povsem zadovoljni z rezultati, saj krasovke presenetljivo zasedajo visoko mesto na lestvici.
Vrstni red po 1. delu v skupini B: Bagnolese 10, Kras ZKB in Alfieri di Romagna 7, Libertas Siena 3, Duo-mofolgore Treviso 3, Alto Sebino 0. (R)
Martina Milič je v tem krogu premagala tudi Ano Bržan
kroma
nogomet
Triestina zdaj spet s polno paro
Četrta zaporedna zmaga, razmerje doseženi-prejeti goli 9:0. Po dokaj težavnem začetku prvenstva je Triestina v elitni ligi le ujela pravi tempo, kar je tudi posledica prihoda novega trenerja Maurizia Costantinija. Odkar jo on vodi, je tržaško moštvo v petih krogih zbralo 13 točk. Po neodločenem izidu na krstnem nastopu v Fontanafreddi (1:1) je Triestina v zaporedju premagala Lignano (3:0), Gemonese (2:0), Pro Cervignano (1:0) in San Daniele (3:0). Costantini je očitno vajen takih pozitivnih serij, saj je v C2-ligi na klopi Trie-stine zbral celo sedem zaporednih zmag.
Zlasti nedeljska tekma bi lahko bila prelomna. Tržačani so pred 1500 gledalci (številni od teh, okrog 300, so prišli iz Trsta) proti solidni ekipi - kljub porazu ostaja San Daniele na tretjem mestu -dokazali, da so tehnično in (končno) tudi taktično boljši. Po izenačenem prvem polčasu je Triestina v drugi polovici srečanja zagospodarila in dosegla kar tri zadetke (Vianello, Da Ros in Venturini). Ker je UFM iz Tržiča v tem krogu miroval, se je Triestina približala na zgolj dve točki od najbrž edinega pravega tekmeca v boju za prvo mesto.
Lestvica po 13. krogu: UFM Tržič 30, Triestina 28, San Daniele 24, Azzanese 23, Fontanafredda 22, Cjarlins Muzane 20 itd. V prihodnjem krogu (v nedeljo, 25. novembra ob 14.30) bo Triestina na Roc-cu gostila Cjarlins Muzane. (I.F.)
Češki Davisov pokal
PRAGA - Moška teniška reprezentanca Češke je zmagovalec jubilejnega, 100. Davisovega pokala. V finalu je s 3:2 premagala branilko naslova, Španijo, ki tako ni uspela osvojiti še četrtega naslova v zadnjih petih letih. Odločilno točko za Češko je prispeval Radek Štepanek, ki je bil s 3:1 boljši od Nicolasa Almagra. Pred tem je David Ferrer s 3:0 ugnal Thoma-ša Berdycha. Za Češko je to prvi naslov od ločitve s Slovaško, pred tem je bila Češkoslovaška najboljša leta 1980.
Virtualni svet je svet, ki nas vodi drugam in daleč, uničuje človeški stik in dotik, je nekaj brezosebnega in ustvarja utvare, ki se razblinijo v tistem hipu, ko se soočimo z resničnostjo. V virtualnem svetu računalnikov in raznih družbeno-družabnih spletov postane okolje mamilo, po katerem segamo, da si zapojemo lastno uspavanko ali narišemo pravljico, ki se tragično konča v hipu, ko ugasnemo računalnik. In potem ne vemo več, kaj je resnično in kaj imaginarno in postanemo odtujeni in se čudimo, da virtualnost ni realnost in tudi ne obratno. Prav zaradi tega vse večji del človeštva težko sprejema vsakdanjosti in življenjske težave. Težko se navdušuje nad realnimi dosežki človeka, saj so v virtualnem svetu taki dosežki umevni sami po sebi. Pa vendar. Za vsakim dosežkom so morje kapljic pota, klena volja, vztrajanje. Zato me še vedno navdušujejo resnični in ne virtualni napori, morda ker ne umem uporabljati računalnika (za mnoge sem neumen in za časom, v nekda-njosti) in sodbnih vragolij informatike. Prav zaradi tega me je navdušil podvig Radeka Štepaneka, ki je odločil Davisov pokal v korist Češke. Proti na papirju (virtualno) veliko mo-
POGLED Z VEJE
Virtualno in realno
Marij Čuk
čnejšemu Špancu Almagru je izvlekel na dan tenis nekdanjega časa, romantične voleje ob mreži, moči je zo-perstavil estetiko in neverjetno voljo, skorajdafizično izgorevanje. Časopisi so ga označili za heroja in njegov dosežek za športno brezčasje. Prav ganljive so bile njegove solze po koncu dvoboja, objem z ženo Nicole Vajdi-sovo, ki je zaradi ljubezni opustila vrhunsko teniško kariero, objem in toplina 14 tisoč gledalcev v dvorani. Po-doživljanje resničnih čustev je vse kaj drugega kot podoživljanje virtualnih.
Vpravljico ovit je bil tudi žreb sedemintridesetega evropskega košarkarskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Sloveniji. Bilo je pravljično, ne virtualno, saj je bil žreb v Postojnski jami, kjer so kakih štirideset metrov pod zemljo odigrali tudi prvo
košarkarsko tekmo med kapniki. Zanimivo, da je bil na žrebu od mest gostiteljev prvenstva (Koper, Jesenice, Ljubljana, Celje)prisoten le celjski župan Bojan Šrot in to je jasno obrnilo srečo na stran kraja nekdanjih slovenskih grofov, saj bo igrala Slovenija prav v Celju. V senci maskote Lip-ka, ki je naše gore list, iz Štandreža doma (kaže, da bodo sedaj namesto vrzot tam posadili same lipe), so izžrebali tudi kraj, kjer bo igrala Italija. V Kopru. Ko se bodo tja vozili italijanski navijači bodo lahko videli, da je na tabli napis Koper-Capo-distria, ko se bodo vozili nazaj proti Trstu, bodo videli samo Trst. Župan Cosolini pravi, da to ni prav. Pa naj ukrepa. Saj lahko podpiše odlok, da bo Trieste tudi Trst. Virtualne besede so premalo!
12
Torek, 20. novembra 2012
KOŠARKA
/
GREMO MI PO SVOJE
Bor Radenska in Breg lahko računata vedno na podporo svojih navijačev, ki je v nasprotju z Jadranovo povečini moška. Če so Borovi navijači povečini prijatelji igralcev, pa so pri Bregu najglasnejši
otroci, ki z bobni in trobili spodbujajo igralce. Ob tradicionalnih navijaških pesmih so v soboto v svoj reprertoar dodali še novo pesmico iz uspešnega mladinskega filma Gremo mi po svoje. Zanimivo!
POSNETEK JADRANA DANES OB 18.30
Jadran Franco je v zadnjih dveh minutah povsem popustil, pa čeprav je v nedeljo proti GSA Udi-ne povsem zadovoljil pričakovanja trenerja. Tudi vzdušje je bilo enkratno, saj je šlo nenazadnje za dokaj občuteni derbi med Trstom in Vidmom. Želite preveriti, kaj se je res zgodilo na parketu? Posnetek tekme si lahko ogledate danes ob 18.30 na FvgSport channel (program 113).
IZOBILJE V NABREŽINI
Nobena skrivnost ni, da ima Sokol letos v promocijski ekipi zelo močno moštvo, kar je potrdila tudi petkova tekma proti Virtusu, papirnatemu konkurentu za vrh, ki so ga premagali. Trener Lazarev-
ski ima toliko igralcev, da je moral pustiti na tribuni košarkarje kot so Dario Tomasini, Erik Piccini, Andrea Hrovatin in drugi, ki bi dobili mesto v vsaki drugi ekipi promocijske lige.
državna divizija c - Jadran Franco izgubil proti prvourščenemu GSA Udine
Iztočnica za naprej
GSA Udine - Jadran Franco 69:61 (13:19, 32:32, 42:49)
Jadran: D. Batich 19 (5:6, 4:8, 2:3), Ban 6 (-, 3:7, 0:4), Franco 15 (-, 5:10), De Petris 13 (3:4, 5:9, -), Slavec (-, 0:3, 0:2), Žerjal, Marusic 2 (-, 1:2, -), Malalan 4 (-, 2:8, 0:1), Bernetič 2 (-, 1:1, -), M. Batich 0 (-, - 0:2), trener Mura. Skoki: 33 (v obrambi 22, v napadu 11), izgubljene žoge 18, pridobljene žoge 16.
GSA Udine: prosti meti 19:26 (73 %), 2 točki: 19:40 (48 %), 3 točke: 4:15 (27 %), skoki: 39 (v obrambi 31, v napadu 8), izgubljene žoge 16, pridobljene žoge 16.
Jadranu Franco na gostovanju v Vidmu ni uspel veliki met - zadati še nepremaganemu GSA prvi poraz -, s prikazano igro pa je bil trener Mura več kot zadovoljen. »Prvič v sezoni smo zaigrali tako, kot sem si zastavil. Ritem je bil pravi, tako da je tekma dober šolski primer za naprej.« Trenerja je razveselila tudi ugotovitev, da lahko igrajo proti ekipi, ki je v sestavo vložila mnogo več, povsem enakovredno in še več, saj so vse do zadnjih dveh minut diktirali ritem in večji del tudi vodili. Odločilne za preobrat in končno zmago izkušenih Videmčanov pa so bile nekatere zaporedne napake v končnici in pa dve sodnikovi odločitvi (tehnična in nešportna napaka za Slavca), ki je jadra-
novcem dobesedno odrezala noge. Domači igralci so nasprotno pridobili zagon in z delnim izidom 10:0 zmagali.
Vse do zadnjih dveh minut pa so na tekmi vodili jadranovci. Začetek je bil odličen, saj so takoj povedli s 4:16. Nasprotniki so namreč v tem delu pustili nekaj maneverskega prostora Francu, ki je zadel dve trojki, nekoliko pa so najbrž podcenjevali De Petrisa (v prvem polčasu je dosegel 11 točk). Razmerje sil se je nato uravnovesilo v drugem delu, ko so Videmčani izenačili, vendar so s težavo kljubovali Jadranovi obrambi. Confente in Muni-ni sta s težavo premagovala Malalana in De Petri-sa. V tretji četrtini je Jadran spet povedel, to pa po zaslugi hitrih napadov, ki so sloneli na sodelovalni igri, kar se je pokazalo tudi na končnem statističnem izračunu. Asistenc je bilo skupno 15, od teh sedem Banovih. Vodstvo 42:49 pa se je v četrti četrtini razblinilo zaradi napak, ki jih taki tekmeci hitro kaznujejo, za popolni preobrat pa so bile odločilne tudi sodnikove odločitve, ki so jadranovce povsem zmedle. »Kljub porazu pa smo domov prinesli veliko pozitivnih občutkov, tak nastop je prav gotovo motivacija za naprej in prepričan sem, da je tudi naša samozavest večja,« je po tekmi pozitivno razmišljal trener Mura.
Carlo De Petris
kroma
Marco Grimaldi
deželna c-liga - Po derbiju
Zakaj je bil Breg boljši
»Vedno pravim, da se tekme odločajo trikrat po pet minut: odločilnih je prvih pet minut, prvih pet minut drugega polčasa in zadnjih pet minut,« je po prvem letošnjem derbiju deželne C-lige med Borom Radensko in Bregom poudaril trener Walter Va-tovec, ki si je tekmo ogledal s tribune. »Breg je v prvih petih minutah naredil razliko, ki je Bor ni uspel več izničiti. Trikrat so se Svetoivančani približali, vendar je Breg na koncu obdržal začetno vodstvo in zmagal.«
Glavna razlika med ekipama je po mnenju trenerja Vatovca kvaliteta igralcev Brega. Čeprav pri dolinskem moštvu tačas radi ponavljajo, da so šele na novosestavljena in mlada ekipa, ne smemo mimo dejstva, da imajo čisto vsi igralci že več izkušenj tudi v višjih ligah. Trener Brega Klemen Klad-nik sicer odgovarja, da imajo nekateri šele letos vodilno vlogo v ekipi in prav to jim včasih še povzroča težave (»ko bi bili izkušeni, bi razliko na der-biju še povečali, pa smo se morali boriti vse do končnice.«), tako da bo za boljše predstave treba še počakati. Tudi pomanjkanje »čistih« centrov, ki jih pri Bregu letos pogrešajo, je prišlo do izraza šele v drugem delu, ko je tudi ritem Brega upadel. To pa še zdaleč ni vplivalo na končni razplet tekme, saj so gostje imeli zelo dober odstotek meta: »V košarki je namreč važno doseči koš in ravno met je edini dejavnik, ki je odvisen od dneva. Težko pa premagaš ekipo, ki zadeva s takimi odstotki kot jih je na derbiju imel Breg,« je še dodal Vatovec.
Premoči Brega so se zavedali tudi pri Boru Radenski, pa vendar je zavladalo v domačem taboru nekaj grenkobe. Bor je imel kar nekaj metov, ki bi lahko spreobrnili rezultat, je poudaril spremljevalec in bivši igralec Marzio Kriznimi, pa ga niso. »Odnos igralcev pa je bil vseskozi hvalevreden. Zavedati pa se morajo, da lahko zmagajo samo, če čisto vsak da svoj doprinos. Če bodo čakali na rešitelja, bo težko doseči željen rezultat. Breg je na
več fotografij na www.primorski.eu
mladinska košarka - Državni U17
Breg prvič zmagal, Jadran boljši le v drugem delu
kroma
derbiju zmagal, ker je v odločilnih minutah igral skupinsko.« Poraz peče tudi borovca, »top scorerja« tekme Marka Medena (25 točk), ki pa vsekakor meni, da je bil nastop svoje ekipe boljši kot v prejšnjih krogih. »Čeprav smo zaostajali celo tekmo, smo imeli dva meta za zmago,« je dodal 26-letni Sežančan, ki je prav tako občutil derbi. »Takih v Sloveniji ni,« je še pripomnil. Igralec Brega Kristjan Fer-foglia pa je obžaloval, da niso tekme zaključili pred zvokom sirene, malo za šalo malo za res je dodal, da so to storili nalašč: »Na trenutke je bila publika skoraj zdolgočasena, tako da smo poskrbeli za zanimivo končnico. Vsekakor pa se mi je zdelo, da je bilo gledalcev manj kot lani.«
S predstavo obeh ekip ni bil zadovoljen odbornik Brega Denis Salvi: »Mislim, da je bila tako borbenost ekip kot kvaliteta igre najslabša na derbijih zadnjih let. Če bi Breg izgubil z minimalno razliko, bi si to tudi zaslužil.«
Derbiji ostajajo kljub vsemu še vedno zanimivi za gledalce, ki vedno polnijo telovadnice. Najbrž bo tako tudi v Dolini (v petek, 15. marca), ko bo - bržkone s popolno postavo Bora -izid spet negotov.
DEŽELNI UNDER 19 Santos Basket - Dom Mark56:58 (16:12, 29:26, 38:38)
Dom Mark: Zera 2, Franzoni 3, Za-vadlav 12, Bogaro 2, Termini, Abrami 12, Bensa 12, Antonello L. 9, Antonello M. 4, Peteani, Mattiussi. Trener: Jan Zavrtanik.
Domovci so po treh krogih v deželnem prvenstvu še vedno neporaženi, na vseh treh tekmah pa so Zavrtanikovi varovanci poskrbeli za izredno napete končnice. Če so zadnjič slavili po dveh podaljških, so Zavadlav in soigralci tokrat dosegli zmago v zadnji sekundi tekme. Po zelo izenačenem srečanju so imeli na razpolago izvajanje iz stranskega outa dve sekundi pred koncem tekme, ko je bil izid izenačen pri rezultatu 56:56. Zavrtaniko-vi varovanci so tedaj odlično izpeljali igro, ki si jo je trener zamislil med ključnim ti-me-outom. David Abrami je tako postal junak srečanja z odločilnim zadetkom ravno ob zvoku sirene. (av)
DRŽAVNI UNDER 17 Breg - Fogliano 75:71 (14:25, 37:35, 54:60)
Breg: Bandi, Gelleni 25, Tul, Zobec 15, Baldassi, Bole 4, Crismani 18, Coret-ti, Gregori 8, Fonda 5. Trener: Walter Va-tovec. SON: 14.
Breg je v petem krogu vknjižil prvo zmago in to proti ekipi, ki je doslej doživela le poraz proti trdoživi Azzurri. Začetek srečanja sicer ni bil spodbuden, saj so brežani igrali nepovezano v napadu, v obrambi pa so bili preveč plahi. V drugi četrtini so le dohiteli nasprotnike, vendar so zbranost obdržali le do polčasa. Zaradi nezbranosti je Breg v tretji četrtini spet zaostal predvsem zaradi številnih izgubljenih žog, v zadnjih desetih minutah pa si le priigral prednost štirih točk in vodstvo upravljal do konca. Breg bo 6. krog odigral že jutri ob 20.00. V goste prihaja Pallacanestro 2004.
Azzurra - Jadran ZKB 86:59 (31:8, 52:16, 74:39)
Jadran: Krevatin 2, Peric, Coloni, Orel, Regent 3, Sardoč 2, Kojanec 9, Ridolfi 20, Danieluzzo, Ušaj 11, Daneu 11, Tul-liach. SON: 17. Trener: Zoran Lazarevski.
Jadran je na tekmi proti Azzurri pokazal dva obraza, saj je v prvem delu zaigral brez volje in želje, v drugem delu pa je z drugačnim odnosom osvojil obe četrtini. Razlika, ki so si jo nasprotniki priigrali na začetku s številnimi lahkimi protinapadi, pa je bila previsoka, da bi jo Ri-dolfi in ostali nadoknadili v zadnjih dvajsetih minutah.
DEŽELNI UNDER 17 Venezia Giulia Basket - Dom Mark 48:74 (14:15, 22:44, 37:60)
Dom Mark: Peteani D. 2, Franzoni 2, Zera 6, Termini 12, Bensa 20, Antonello L. 10, Antonello M. 5, Peteani S. 12, Gag-gioli 5. Trenerja: Eriberto Dellisanti in Matevž Čotar.
Domovci so dosegli drugo zaporedno zmago v deželnem košarkaskem prvenstvu U17 in ostajajo neporaženi na vrhu lestvice. Tokrat so v gosteh v nedeljo zjutraj premagali ekipo Venzia Giulia Basket. Po izenačenem uvodu so Dellisantijevi varovanci pritisnili na plin v drugi četrtini, ki so jo zmagali z delnim izidom 29:8. V prvem delu srečanja je izstopal Stefano Pe-teani, v drugem pa sta se v napadu izkazala Bensa in Termini. Najmlajši igralec na igrišču, Daniel Peteani (letnik 1998), pa je zabeležil svoji prvi dve točki v prvenstvu. (av)
DEŽELNO PERVENSTVO U15 Interclub Muggia - Jadran 101:31 (25:5, 22:9, 32:9, 22:6)
Jadran: Del Fabbro 2, Furlan 13, Ka-fol 4, Ciuch, Grgic 4, Martelossi, Vidiz, Jan-kovič 3, Zidarich 5
Že ob prvih minutah tekme je bila usoda Jadranovcev zapisana. Po treh minutah je bil rezultat 11:1 za domače igralce. Miljčani so bili za Jadranovce premočni tudi fizično, saj so skoraj vsi njihovi igralci bili višji od Brumnovih fantov. Največ težav pod košema so imeli čez celo tretjo četrtino, ker je zmanjkal najvišji igralce Jadrana, Zidarich, ki je doživel že štiri osebne napake.
V nekaterih obrambnih akcijah, pa se je izkazal Zidarich z blokadami in skoki. Velja še poudariti, da ima Jadran večino igralcev letnika 1999.
DIVIZIJA		C	IZIDI: Caorle -	
Cormons 63:79, Padova		- Servolana 60:53, APU		
- Jadran Franco	69:61, San Vendemiano -			
Montebelluna 84:66,		Ardita		- Conegliano
60:73, Marghera	3P Padova 93:80, Oderzo -			
Pordenone 63:85				
APU	6	6	0	433:376 12
Virtus Padova	6	5	1	398:345 10
Pordenone	6	4	2	465:349 8
Alba	6	3	3	412:402 6
Conegliano	6	3	3	385:386 6
Oderzo	6	3	3	393:395 6
Jadran Franco	6	3	3	373:379 6
Marghera	6	3	3	435:441 6
San Vendemiano	6	3	3	411:429 6
Montebelluna	6	3	3	409:455 6
Caorle	6	2	4	437:446 4
Ardita	6	2	4	402:415 4
Servolana	6	2	4	353:389 4
3P Padova	6	0	6	339:448 0
PRIHODNJI KROG: Jadran Franco - Marghera,				
Virtus Padova -	Ardia, Montebelluna - 3P			
padova, Pordenone		- APU, Conegliano -		
Oderzo, Alba - San Vendemiano, Servolana -				
Caorle				
Deželna C-liga izidi:				
Romans - San Daniele 82:74, Roraigrande -				
Falconstar 91:79,	Bor Radenska - Breg 75:77,			
Tarcento - Ronchi 82:68			, Venezia Giulia -	
Latisana 78:69, Goriziana			- Cervignano 66:75,	
Codroipo - UBC 67:76				
Roraigrande	8	6	2	710:622 12
Cervignano	8	6	2	589:560 12
Breg	8	6	2	587:568 12
Tarcento	9	6	3	689:655 12
Romans	9	6	3	724:699 12
Venezia Giulia	8	4	4	569:557 8
Falconstar	8	4	4	561:551 8
Fagagna	8	4	4	527:526 8
Goriziana	8	4	4	6065:618 8
UBC	9	4	5	613:614 8
S.Daniele	9	4	5	645:662 8
Codroipo	9	3	6	672:686 6
Bor Radenska	9	3	6	590:638 6
Ronchi	8	2	6	567:616 4
Latisana	8	1	7	546:622 2
PRIHODNJI KROG: Cervignano - Tarcento, San				
Daniele - Goriziana, Breg			- Roraigrande, Bor	
Radenska - UBC, Latisana -			Fagagna, Falconstar	
- Ronchi, Codroipo - Venezia Giulia				
D-liga		IZIDI:		Don Bosco -
Monfalcone 43:90, Grado -			CBU 80:55, Perteole	
- Colors 80:63, San Vito		- Kontovel 79:76, Basket		
TS - Fogliano 57:71				
Grado	5	5	0	349:265 10
San Vito	6	5	1	431:347 10
Monfalcone	6	5	1	455:364 10
Fogliano	6	5	1	426:384 10
Perteole	5	3	2	352:317 6
BasketTS	5	2	3	311:341 4
Kontovel	6	2	4	360:380 4
Santos	5	1	4	273:306 2
CBU	5	1	4	257:375 2
Colors	6	1	5	390:410 2
Don Bosco	5	0	5	258:373 0
PRIHODNJI KROG	CBU		Santos, Kontovel -	
Don Bosco, Fogliano -		Grado, Colors - San Vito,		
Basket 4 - Perteole				
57i
Top scorer: Meden (B) 25, Šušteršič (K) 20, D. Batich (J) 19, M. Grimaldi (Br) 18, D. Zaccaria (K) in Fumarola (B) 17. Državna divizija C: Ban 103, D. Batich 69, De Petris 48, Franco 42, Slavec 41, Malalan 36, Marusič 21. Deželna C-liga: Meden (B) 158, M. Grimaldi (Br) 136, Cigliani (Br) 102, Robba (Br) 93, A. Grimaldi (Br) 79, Bole (B) 75, Contento (B) 72, Madonia (B) 68, Crevatin (B) 65, Kos (Br) 58, Ferfoglia (Br) 46, Favretto (B) 39.
Deželna D-liga: Šušteršič 98, Pao-letic 58, Škerl 50, D. Zaccaria 44, Starc 38, Hrovatin 34. TOP Prosti meti: Ferfoglia (Br) 4:4, Meden (B) in D. Batich (J) 5:6 (83 %); 2 točki: Hrovatin (K) 3:3, M. Grimaldi (Br) 6:8 (75 %); 3 točke: Cigliani (Br) 2:2, Kos (Br) 3:4 (75 %).
FLOP Prosti meti: Madonia (B) 1:5 (20 %), D. Zaccaria (K) 1:4 (25 %); 2 točki: Slavec (J) 0:3, Malalan (j) 2:8 (25 %).
Crevatin (B) 1:4 (B); 3 točke: Ban (J) 0:4, Madonia (B) in Crevatin (B) 0:3, M. Grimaldi (Br) 1:5 (20 %).
ODBOJKA
Torek, 20. novembra 2012
13
NAJBOLJ USPEŠNA SOBOTA
Za naše ženske predstavnike v deželnih ligah je bil ta krog v letošnji sezoni najbolj uspešen. Zalet C, Govolley in Zalet D so namreč zbrali sedem od devetih točk, ki so bile na razpolago. Poražene pa so zapustile igrišče samo odbojkarice Zaleta D, ki so pravzaprav nepričakovano prepustile zmago mladim igralkam Co-sellija. Vseeno pa so osvojile točko, brez katere bi bil skupni izkupiček naših ženskih deželnih ligašev tak kot v prvem krogu, ko sta slavila Govolley in Zalet D ter skupaj osvojil šest točk.
BOJ ZA 5. MESTO JE ŠE ODPRT
Odbojkarice Zaleta C so v soboto brez večjih težav premagale Azzanese, ki je v ligi novinec. Nasprotnice so sicer igrale zelo požrtvovalno v obrambi, a so bile v vseh elementih slabše. V boju za peto mesto, ki še dopušča možnost igranja dodatnih tekem za nastop v skupini za napredovanje, zaostaja Zalet C za Majane-sejem zdaj le dve točki. To pa pomeni, da lahko v povratnem delu zaostanek nadoknadi, obenem pa lahko mogoče osvoji še kako točko več, če vemo, da je bil na primer proti ekipi S. Andrea na pragu tie-breaka, pa tudi Est Volleyu se je odlično upiral.
VAL SOČA ZAČEL S PRAVO NOGO
Tri zmage brez izgubljenega seta je izkupiček združene ekipe Val Soča po prvih treh krogih v skupini moške C-lige. Z odbojkarji Soče okrepljeni Val letos res ne bi smel zamuditi uvrstitve v skupino za napredovanje, ali se lahko celo spogleduje z B2-ligo pa bo delno že pokazal prihodnji nastop proti Vivilu, ki s tržiškim Fincantierijem (ta nastopa v drugi skupini) velja za kandidata za sam vrh v ligi. Kakorkoli že,
ekipa trenerja Ma-kuca se zdi letos res kompletna, poleg znanih obrazov predstavlja prijetno novost tudi Rok Magajna.
MOŠKA B2-LIGA - Prvi poraz Sloge Tabor na domačih tleh vendarle prinesel vsaj točko
Še vedno na 3. mestu
Sloga Tabor Televita - Metallsider Argentario Trento 2:3 (25:27, 28:26, 21:25, 25:14, 10:15)
Sloga Tabor Televita: Cettolo 15, Hlede 3, Jerončič 9, Ambrož Peterlin 14, Sirch 6, Stopar 22, Privileggi (libero), Kante, Matevž Peterlin 0, Veljak. Trener Lucio Battisti
Sloga Tabor Televita je v nedeljo v Repnu pred polnimi tribunami navijačev doživela prvi letošnji poraz na domačih tleh, vendar je vsekakor osvojila točko, s katero ostaja še vedno pri samem vrhu lestvice.
Tekma je bila zelo napeta, trajala pa je skoraj dve uri in pol. Metallsider je na lestvici sicer zaostajal za Slogaši, gre pa za dobro ekipo, v kateri so mladi igralci, ob njiju pa odlična veterana Rizzo in Laško, na katerih seveda sloni vsa igra. Sloga Tabor bi lahko zmagala, če bi manj grešila, žal pa so našo ekipo tokrat pokopale prav napake, ki jih je bilo vsekakor preveč. Tu mislimo zlasti na absolutno preveč zgrešenih servisov, večkrat tudi v ključnih trenutkih, pa tudi sprejem tokrat ni deloval, kot bi moral. Res pa je, da je Metallsider serviral izredno močno in sta tako Rizzo kot Laško dosegla veliko točk direktno z začetnim udarcem, ali sta vsaj povsem onemogočila Slogi Tabor gradnjo igre.
Kljub vsemu je bila tekma izenačena, zlasti v prvih dveh setih. V prvem sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, nobeni pa ni uspelo, da bi si priigrala večjo prednost. V končnici je vodila Sloga Tabor s 23:22, Metallsider je izenačil in prišel do set žoge, vendar je set osvojil šele po podaljšku. Podoben je bil drugi niz, vendar so v tem Slogaši izgubljali kar z 21:24, ko jim je uspela odlična serija štirih zaporednih točk. V končnici je sicer nasprotnik prišel še do ene točke neposredno s servisom, nato pa je našim uspelo izid postaviti na glavo. V tretjem so Slogaši nekoliko popustili,
Kristjan Stopar, v ozadju libero Nicholas Privileggi
kroma
nato pa v četrtem resnično nadigrali svoje nasprotnike, ki jim nikakor niso mogli do živega. V odločilnem pa žal ni šlo več tako, kot so si igralci želeli. Po začetni izenačenosti so gostje povedli z 8:4 in s tem v bistvu tudi zaključili tekmo, saj so enako prednost v bistvu obdržali do konca.
Trener Lucio Battisti: » Sprejem ni deloval, kot bi moral, zato so se tudi na igrišču vrstile številne napake. Na tak
način je zelo težko izigrati tako nevarnega nasprotnika, kot je bil tokrat Me-tallsider, pri katerem sta bila Laško in Rizzo res neustavljiva. V tie breaku pa so mojim igralcem verjetno tudi pošle moči, žal pa smo tudi naredili preveč napak, da bi lahko upali na pozitiven razplet. Točka je seveda več kot dobrodošla in smo z njo še vedno na tretjem mestu, kar je res odličen uspeh!« (INKA)
Moška B2-liga
IZIDI: Montebelluna - Loreggia 3:0, Trentino -FerroAlluminio 3:0, Prata - Cordenons 3:0, Trebaseleghe - Valsugana 3:0, Castelfranco - Treviso 3:1, Sloga TaborTelevita - Argentario 2:3, Casalserugo - Gemona 3:0
Trebaseleghe	S	S	O	18:2	18
Prata	S	S	1	1S:3	1S
Sloga Tabor	6	4	2	1S:8	13
Montebelluna	S	4	2	14:6	12
Trentino	S	4	2	14:9	12
Argentario	S	4	2	13:9	11
Cordenons	S	4	2	12:9	11
Castelfranco	S	4	2	13:10	11
Valsugana	S	2	4	9:12	J
Casalserugo	S	2	4	9:12	J
Treviso	S	2	4	8:13	S
Gemona	S	1	S	3:1 S	3
Loreggia	S	O	S	3:18	1
Ferroalluminio	S	O	S	0:18	O
PRIHODNJI KROG Loreggia - Casalserugo, FerroAlluminio - Montebelluna, Cordenons - Trentino, Valsugana - Castelfranco, Treviso - Trebaseleghe, Argentario - Prata, Gemona - Sloga Tabor Televita
TOP
s S-
7¿
Moški: Stopar (ST-B2) 22, Terpin (Ol) 20, Lavrenčič (V/S) 19, Cettolo (ST-B2) 15, Komjanc (Ol) 14. Ženske: Babudri (Zc) in Rudez (Zd) 22, Cernic (Go) 16, Bressan (Go) 12.
Moška B2-liga: Stopar 102, A. Peterlin 88, Cettolo 55, Jerončič 44, Sirch 31.
Moška C-liga: Komjanc (Ol) 171, Lavrenčič (V/S) 118, Terpin (Ol) 116, Masi (V/S) 79, Romano (St) 69, Faganel (V/S) 66, Vogrič (Ol) 62, Pavlovič (Ol) 60, Vizin (Ol). Ženska C-liga: Babudri 83, Bu-kavec 65, Štoka 47, Balzano 41, Gridelli 38.
Ženska D-liga: Cernic (Go) 105, Rudez (Z) 84, Bressan (Go) 74, Kneipp (Z) 51, Mania (Go) 50, Klobas (Z) 45.
Moška C-liga		SKUPINA
C Sloga Tabor -	Volley ball 0:3, Soča ZBDS -	
Fincantieri 3:0, Olympia - Buia 1:3		
Fincanteri	33O	9:1 9
VBU	3 2 1	S:3 S
Olympia	321	7:4 6
Buia	3 2 1	J:4 S
Soča Val ZBDS	303	1:9 0
Sloga Tabor	303	0:9 0
PRIHODNJI KROG VBU - Olympia, Sloga Tabor		
- Fincantieri, Buia - Soča Val Zadružna banka		
Doberdob Sovodnje		
Moška C-liga SKUPINA
D: Mortegliano - Val	Soča	Imsa 0:3,	Club regione - Volley club 0:3, Casarsa - Vivil 2:3
Val Soča Imsa	3	3	0 9:0	9
Vivil	3	3	0 9:2	8
Casarsa	3	2	1 8:3	7
Volley club	3	1	2 3:6	3
Mortegliano	3	0	3 0:9	0
Club Regione	3	0	2 0:9	0
PRIHODNJI KROG Val Soča Imsa - Vivil, Volley club - Mortegliano, Casarsa - Club Regione
Ženska C-liga SKUPINA
B: S. Andrea - Fincantieri 2:3, Zalet C - Azzano Decimo 3:0, Majanese - Est Volley 0:3 Tarcento - Pordenone 0:3
Pordenone	J	J	O	21:1	21
Est Volley	J	S	1	18:J	1J
Fincantieri	J	S	2	1J:8	1S
S.Andrea	J	4	3	1S:11	13
Majanese	J	3	4	9:1S	8
Zalet C	7	2	S	9:16	6
Azzano D.	J	1	S	S:18	3
Tarcento	J	O	J	3:21	1
PRIHODNJI	KROG:Tarcento			S. And	rea
Fincantieri - Zalet C, Azzano Decimo Majanese, Pordenone - Est Volley
Ženska D-liga SKUPINA
A: Coselli - Zalet D 3:2, Ronchi - Govolley 1:3, Altura - Staranzano 3:1, Fincantieri - Rigutti 0:3
Altura
Staranzano
Govolley
Rigutti
Ronchi
Coselli
Zalet D
Fincantieri
J	J	0	21:1	21
J	S	1	19:4	1S
7	S	2	1S:10	1S
J	4	3	12:11	11
J	2	S	11:16	S
J	3	4	10:16	J
7	1	6 8:19	4
J	O	J 2:21	O
PRIHODNJI KROG: Fincantieri - Zalet D, Govolley - Coselli, Ronchi - Staranzano, Rigutti - Altura
POKRAJINSKA PRVENSTVA - Under 16 na Tržaškem
Zalet Barich in Zalet plave že v končnici
Moški derbi under 17 na Opčinah osvojila Olympia
UNDER 16 ŽENSKE
Na Tržaškem so si v skupini A odbojkarice Zaleta Barich z novo gladko zmago že zagotovile nastop v skupini zmagovalcev. V skupini B so zelene zaletovke proti Azzurri sicer osvojile prvi set v letošnjem prvenstvu, lahko pa bi dosegle veliko več. Po uvodnem nizu, v katerem so bile boljše v vseh elementih, so v ostalih treh igrale premalo zbrano in naredile preveč naivnih napak. V igri naših odbojkaric se pozna, da slabše in malo trenirajo. Azzurro pa so nato premagale varovanke Rajka Petejana. Zalet plave je slavil že četrto zmago brez izgubljenega niza in si priboril uvrstitev v skupino najboljših. Igrale so zelo zbrano, zlasti dobro so servirale. V skupini C je Zalet Kinemax gladko izgubil proti prvouvršče-ni Olympii. Domačinke so sicer pokazale napredek v igri in bile požrtvovalne v obrambi, slabše pa so napadale.
Na Goriškem je Olympia premagala Millenium, kar 18 točk pa dosegla z začetnim udarcem. Top scorerka srečanja je bila s 13 točkami Klara Terčič. Goričanke so trenutno na šestem mestu.
Izidi: Brunner - Zalet Barich 0:3 (19:25, 17:25, 21:25), Killjoy - Coselli 0:3; Zalet zelene - Azzurra 1:3 (25:16, 21:25, 12:25, 11:25), Azzurra - Zalet plave 0:3 (20:25, 9:25, 11:25); Zalet Kinemax -Olympia 0:3 (11:25, 11:25, 9:25), Altura -
Oma 0:3; Olympia - Millenium 3:0 (25:13, 25:15, 25:14), Est Volley - Grado 0:3, Pie-ris - Staranzano 0:3, Torriana - Fincantieri 0:3, Lucinico - Moraro 3:0.
UNDER 19 MOŠKI
V prvenstvu U 19 je bila v nedeljo Sloga Tabor prosta, troboj pa so odigrali Futura, Fincantieri in Volley Ball Gemona, ki je tudi tokrat gladko premagala oba nasprotnika in potrdila, da je verjetno glavni kandidat za osvojitev deželnega naslova.
Izidi: Futura - Fincantieri 2:1, Fin-cantieri - Volley Ball Gemona 0:3, Futura - Volley Ball Gemona 0:3.
Lestvica: Volley Ball Gemona (4 odigrane tekme) 12, Futura (6 tekem) 10, Au-sa Pav (3 tekme) 8, Torriana (4 tekme) in Fincantieri (6 tekem) 5, Sloga Tabor (1 tek-ma)2, San Leonardo (4 tekme) 0.
UNDER18 ŽENSKE NATRŽAŠKEM
Odbojkarice Zaleta Barich, ki so na začasnem prvem mestu, so slavile svojo tretjo zmago, ki pa bi lahko bila bolj gladka. Top scorerka je bila Nika Klobas s 17 točkami, dobro je podajala Cabrellijeva, v vlogi libera pa se je v drugem delu tekme izkazala Nada De Walderstein. Pozitivna nota tekme pa je povratek Petre Grgič.
S tekme mladincev v Repnu kroma
Zalet oranžne pa je še brez točk na zadnjem mestu. Prejšnji teden so zaletovke klonile proti Eurovolleyschoolu, nato pa še proti S. Sergiu, ki so se mu dobro upirale samo v zadnjem nizu. Na prvi tekmi so na splošno igrale dobro: dosegle so precej točk na servisu, Martina Milič pa je dobro blokirala. Na drugi so imele veliko težav v sprejemu, v zadnjem nizu pa so zaigrale bolj urejeno v obrambi in bolj agresivno servi-rale. Pohvalo zasluži Marija Pertot.
Izidi: Olympia - Zalet Barich 1:3 (16:25, 25:23, 23:25, 13:25), Zalet oranžne - Eurovolleyschool 0:3 (15:25, 18:25, 12:25), S. Sergio - Zalet oranžne 3:0 (25:12, 25:6,
25:21), Oma - Ricreatori 3:2, Oma - Virtus 1:3.
UNDER 17 MOŠKI
V nedeljo je bil v Repnu na sporedu derbi edinih dveh naših ekip, ki nastopata v tem prvenstvu. Tekma je bila povsem enosmerna, saj sta se srečali povsem drugačni ekipi: Olympia odločno in upravičeno meri zelo visoko in ima tudi vse pogoje, da svoje cilje uresniči. Mlajši Slogaši pa imajo kot cilj čimveč igranja na deželni ravni, ki jim edino omogoča pravo tehnično rast.
Olympia je v prvem setu takoj znala uveljaviti svojo absolutno premoč v vseh elementih: goriški igralci so bili odločno boljši že pri serviranju, kjer so dosegli celo serijo direktnih točk, na mreži pa so prekašali tudi fizično skromnejše Slogaše. Res pa je, da so se domači igralci vdali v poraz že pred začetkom tekme, kar je prišlo do izraza v drugem in tretjem setu, v katerem je trener Olympie Markič poslal na igrišče svoje mlajše varovance. Ti so nastopili zelo samozavestno, je pa tudi res, da so jim Slogaši nudili zelo skromen odpor, na igrišču so bili povsem zbegani in zelo jasno je bilo, da se ne zmorejo sprostiti in zaigrati, kot znajo. Zmaga bi v vsakem primeru šla Olympii, vendar bi ji ob normalni igri v teh dveh nizih Slogaši lahko nudili večji odpor.
Izidi 2. kola skupine A: Sloga Tabor
- Olympia Hlede A.I. 0:3 (7:25, 12:25, 11:25), Coselli - Virtus 3:0, Fincantieri -Ausa Pav 2:3.
Vrstni red: Olympia Hlede 6, Ausa Pav 5, Virtus in Coselli 3, Fincantieri 1, Sloga Tabor 0.
1. DIVIZIJA ŽENSKE
Odbojkarice Vala so se morale tokrat sprijazniti s porazom proti objektivno boljši Azurri, ki jih je večkrat spravila v težave s servisom. Četrtouvrščene valovke so naredile tudi nekaj naivnih napak, če bi igrale bolj borbeno, pa bi lahko mogoče proti drugouvrščenim nasprotnicam, ki so še ne-premagane, tudi osvojile točko.
Izidi: Val - Azzurra 1:3 (19:25, 17:25, 26:24, 21:25), Fincantieri - Moraro/Capri-va 0:3, Lucinico - Turriaco 0:3, Pieris -Mossa 3:2, Grado - Torriana 0:3.
UNDER14 ŽENSKE
Valove odbojkarice so z dobro igro presenetile selekcijo najboljših igralk klubov, ki so del projekta Millenium. Za dobro igro in res lepo zmago zaslužijo vse pohvalo. Sočanke so se Pierius dobro upirale samo v zadnjem nizu.
Izidi: Farra - Val Arcobaleno 0:3 (24:26, 20:25, 20:25), Pieris - Soča Terra-nova 3:0 (25:13, 25:8, 26:24), Ronchi - Fin-cantieri.
14
Torek, 20. novembra 2012
NOGOMET
/
NAJHUJŠI PORAZ PRIMORJA V 50 SEZONAH
V nedeljo je izstopal »hokejski rezultat« 27. prvenstvenega derbija Breg - Primorje (7:2). V 50 sezonah igranja v amaterskih prvenstvih proseška ekipa ni še nikoli pobrala sedem žog iz svoje mreže (podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Doslej najhujše poraze je Primorje doživelo v sezoni 1983/84, v gosteh 6:0 proti Au-risini, 8.4.1984 v 2.AL in v sezoni 1999/2000 na proseški Rouni 31.10.1999, vedno 6:0 proti Lucinucu v promocijski ligi. Obe sezoni sta bili povsem negativni za Primorje, obakrat je namreč izpadlo v nižjo ligo. Za Brežane visoka zmaga ni novost. Letos so v Dolini že premagali Romano s 6:0 in Mosso s 7:1. Rekordno zmago na domačih tleh pa je Breg dosegel pred skoraj 30 leti in sicer 22.2.1983, ko je z visokim 11:0 premagal tržaški Barbarians v prvenstvu 3. AL skupina L. Po 27. derbiju pa je obračun naslednji: 10-krat je zmagalo Primorje, 8-krat pa Breg, 9 der-bijev pa se je končalo brez zmagovalca, kar pet brez gola. Skupno je v teh der-bijih padlo 60 golov, 31 jih je dal Breg, 29 pa Primorje.
EDVIN CARLI STOTIČ Z VESNO
Potem ko je Edvin Carli v sezoni 2005/06 v 1. AL s Primor-jem odigral 28 tekem in v sezonah 2006/07 in 2007/08 pri Krasu v promocijski ligi 24 tekem, je v soboto na tekmi Vesna - Pro Romans Medea (1:0) odigral v vrstah kriške enaj-sterice 100. prvenstveno tekmo (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Vratar Carli, doma iz Slivnega (njegov brat Alen igra pri Luccheseju), je prišel k Vesni v sezoni 2008/09. Krstni nastop je opravil 28. septembra 2008 v Križu na tekmi Vesna - Santamaria 0:0 (trener je bil Marco Del-la Zotta). V sezoni 2010/11 je bil Edvin bil dvakrat izključen, in sicer na tekmah Vesna - Zaule 2:1 in Martignacco -Vesna 2:2. Edvin je v 100 prvenstvenih tekmah prejel 112 golov, od katerih 12 iz enajstmetrovk.
D-LIGA - Kras Repen
Točka je tokrat bolj podobna neuspehu
2. AMATERSKA LIGA
Zakaj je Breg letos tako uspešen
Napadalec Krasa Davide Pizzini
kroma
Repenski Kras se je v 14. krogu D-lige na gostovanju v Montebelluni moral zadovoljiti le s točko. Rističevi varovanci so načrtovali, da bodo v Venetu pobrali celoten izkupiček. Prvi kratkoročni cilj, ki so si ga zadali v Krasovem taboru, je torej splaval po vodi. Pri Krasu so si namreč želeli, da bi v treh krogih, do srečanja s Pordenonom, zbrali šest ali sedem točk. Cilju se lahko vsaj delno približajo, če bodo v nedeljo v Repnu premagali Trissino Valdagno, ki pa je pred dvema dnevoma celo stopil na prste vodilnemu Virtusu Vecompu.
»Zmaga Trissina nas je zelo presenetila. Kljub temu, pa bo treba v nedeljo ciljati na vse tri točke,« je napovedal predsednik Krasa Goran Ko-cman, ki je bil po nedeljski tekmi precej razočaran: »Ampak ne zaradi igre, predvsem zaradi rezultata, saj bi si zaslužili zmago. Fantje so igrali dobro. Ustvarili smo nekaj lepih priložnosti za gol. Žal pa nam ni uspelo zadeti drugega gola.« Kras je povedel v prvem polčasu s Pizzinijem. Gostitelji so nato izenačili na začetku drugega polčasa, ko je sodnik dosodil Montebelluni najstrožjo kazen. »Enajstmetrovke ni bilo. Šlo je za očitno napako sodnika,« je prepričan predsednik Kocman. »Kljub temu bi lahko do konca tekme dosegli še vsaj en gol. Najlepšo priložnost je imel naš kapetan Kneževič, ki pa je z zelo dobre pozicije zadel prečko. Škoda,« je še dodal Kocman. V drugem polčasu je sodnik zaradi ugovarjanja izključil trenerja Dragutina Rističa. Pozitivna novica je, da je prvič letos igral tudi Milan Grujic.
©»Sodnik priznal, da je zgrešil«
Pri enajstmetrovki naj bi res prišlo do sodniške napake. »Sodnik je po tekmi priznal našemu športnemu vodji Salva-toreju Bovinu, da najstrožje kazni ni bilo,« je povedal Kocman in dodal: »Če je res tako, potem je neodločen izid še bolj grenak. Zamudili smo dobro priložnost, da bi po dolgem času znova zmagali.«
3. AL
Gaji ne gre slabo, a išče okrepitve
V 3. amaterski ligi gropajsko-padriška Gaja nadaljuje s pozitivno serijo. »Kljub okrnjeni postavi nam je uspelo premagati Lucinico. Tekma ni bila najlepša in še dobro, da je prišlo do enajstmetrovke,« je povedal spremljevalec Gaje Walter Milkovic, ki je še dodal: »Iščemo nekaj okrepitev. Za vsak igralni pas po enega igralca, saj nas ni veliko. V nedeljo je krstni nastop opravil tudi Massimo Vrše.« Vrše je z Gajo igral že pred združitvijo z Zarjo, tako da je Massimo že pravi veteran.
Precej smole je imela Mladost, ki je v Nabrežini izgubila proti domači ekipi. »Zaslužili bi si vsaj točko,« je prepričan spremljevalec doberdobskega društva Ezio Bressan, ki je nato še dodal: »V prvem polčasu smo zgrešili nekaj priložnosti za gol in povrh tega še kazenski strel. Streljal je Martin Ba-gon, vratar pa je strel ubranil. Tudi v drugem polčasu nasprotnik ni bil boljši od nas. Upam, da se bo kmalu obrnilo na bolje.«
Brežani letijo, Primorje pa je v krizi
Bregova zmaga s 7:2 na derbiju proti Primorju je bila (skupaj z zmago Gradeseja proti Sistiani s 7:0) najbolj odmeven izid nedeljskega kroga. V Dolini so gledalci videli 9 golov. Navijači Brega so uživali, pristaši Pri-morja pa bolj malo. »Uživamo te lepe trenutke, vsaj do nedeljske tekme proti Turria-cu. Pohvaliti moram vse fante. Nše skrito orožje? Hitrost in spretnost napadalcev, kroženje žoge in odličen režiser Marco Bertocc-hi. V ekipi vlada tudi prava sloga,« trdi Bregov spremljevalec Marko Ota. Drugačnega mnenja je predsednik Primorja Roberto Zup-pin, ki ga v nedeljo sicer ni bilo na igrišču: »Z Meriggiolijem sva morala opraviti neka nujna dela na Rouni. Vsekakor sem pričakoval, da nam bo v Dolini težko. Povrh tega so mi
ZADNJI KROG V OČEH
... Edvina Bevka
»Visok odstotek realizacije Brega«
Dolinčan Edvin Bevk, ki je pri Bregu tajnik in je tudi sodelavec našega dnevnika, si je ogledal nedeljski derbi v Dolini.
Katero je Bregovo glavno orožje? »Brežani so izjemno konkretni in se lahko pohvalijo z visokim odstotkom realizacije, ki se približuje 90 odstotkom. Pred vrati so zelo natančni. Po 15 minutah je bilo že 2:0, pred tem pa je Primorje zadelo vratnico. Breg ima dobre igralce. Napadalci delujejo usklajeno in vsak dobro ve, kaj mora storiti. V nedeljo so ustvarili deset priložnosti in so dosegli sedem golov. Za Breg bo pomembna tekma v nedeljo, ko bodo igrali v gosteh proti drugou-vrščenemu Turriacu.«
Presenečenje in razočaranje zadnjega kroga ... »Razočarala me je Zarja, saj je bila že na dobri poti, da popravi uvrstitev na lestvici. Mislil sem, da so po zamenjavi trenerja in prihodu Cermelja rešili vse težave. Očitno pa ni tako. Končno je do prve letošnje zmage prišel Primorec. Zadovoljen sem tudi, da je Kras dosegel še eno točko, čeprav morajo v Repnu začeti zmagovati, drugače se ne bodo rešili.«
V Dolini vlada prava športna evforija. Bregovi ekipi sta konec tedna slavili zmago na dveh derbijih.
Tudi košarkarji so premagali Bor. Doslej sem si pravzaprav ogledal več košarkarskih tekem. Kdo imajo več možnosti za napredovanje? Prednost bi dal nogometašem.
kroma
povedali, da se moštvo sploh ni borilo. Očitno večini igralcev ni mar za dres Primorja. Decembra bo marsikdo odšel,« je bil oster Zuppin.
Bazovska Zarja je znova padla. Moštvu trenerja Poccecca ne uspe doseči daljše pozitivne serije. Po treh zaporednih zmagah (Opicina, Moraro in Primorje) so rdeče-be-li doma nepričakovano prepustili celoten izkupiček Romani, ki je na lestvici celo zaostajala za bazovsko ekipo. »Tri tekme v enem tednu so očitno za nas amaterje preveč. Poznala se je utrujeost od sredinega derbija s Primorjem. Povrhu smo na zadnjih dveh tekmah prejeli vse tri gole s prekinitev. V tem elementu smo slabi,« je analiza športnega vodje Roberta Kalca.
V 1. amaterski ligi se je prve zmage veselil trebenski Primorec. Zamenjava trenerja (na začetku prejšnjega tedna je Alda Corono, ki je odstopil, zamenjal Roberto Bilo-slavo) je očitno delovala kot šok-terapija. »Že po prvem polčasu bi lahko vodili z dvema goloma prednosti. Odločilni gol pa je v drugem polčasu z najstrožje kazni dosegel Menichi-ni. Domio je večji del drugega dela igral z možem manj. Tekmo smo nato končali z devetimi proti desetimi igralci. Od naših igralcev je moral predčasno z igrišča Debernardi,« je dogodke v Trebčah opisal predsednik Primorca Darko Kralj.
Sovodenjci so se morali na gostovanju v Marianu zadovoljiti s točko. V taboru be-lo-modrih pa je kozarec tokrat na pol prazen. »Zamudili smo dobro priložnost, saj smo vodili vse do tri minute pred koncem srečanja. Gostitelji so izkoristili našo nepazljivost in so zadeli po podaji s kota,« je povedal športni vodja Robert Uršič, ki je še dodal: »Ma-riano je vse prej kot slab. Vseeno smo več napadali mi. Še po izenačujočem golu smo z Vanzom zadeli vratnico. Jezi pa me, ker je bil sodnik zelo povprečen. Čisto odveč je izključil mene in trenerja Coceanija.«
D-LIGA
Trissino - Virtus 2:1, Tolle - Sacilese 3:2, Giorgione
-	Cerea 1:0, Legnago - Clodiense 2:0, Montebelluna - Kras Repen 1:1, Pordenone - Este 2:1, San Paolo - Real Vicenza 1:1, Sambonifaciese
-	Belluno 1:2, SanDonaJesolo - Sanvitese 1:1, Tamai - Union Quinto 2:2
Virtus Vecomp	14	9	2	3	29:13	29
Pordenone	14	9	2	3	23:14	29
Delta Porto Tolle	14	8	4	2	25:12	28
Sambonifaciese	14	9	1	4	21:12	28
Real Vicenza	13	7	4	2	27:18	25
Trissino	14	6	5	3	23:18	23
Clodiense	14	7	2	5	15:18	23
SanDomaJesolo	13	6	3	4	22:19	21
San Paolo	14	6	3	5	20:19	21
Este	14	5	5	4	24:18	20
Legnago	14	5	4	5	24:18	19
Sacilese	14	5	4	5	18:16	19
Giorgione	14	6	1	7	16:18	19
Montebelluna	14	5	2	7	19:25	17
Belluno	14	5	2	7	18:24	17
Tamai	14	3	6	5	21:20	15
Cerea	14	4	3	7	13:21	15
Sanvitese	14	1	5	8	11:24	8
Kras Repen	14	2	2	10	8:27	8
Union Quinto	14	0	2	12	9:32	2
PRIHODNJI KROG (25. 11.) Real Vicenza - Giorgione, Clodiense - San Paolo, Belluno - Union Quinto, Cerea - Tolle, Este - SandonaJesolo, Kras Repen - Trissino, Montebelluna - Legnago, Sacilese - Pordenone, Sanvitese - Tamai, Virtus - Sambonifaciese
Promocijska liga
Buttrio - Trieste Calcio 1:1, Isonzo - Juventina 0:4, OL3 - Muggia 0:2, Ponziana - Zaule Rabuiese 1:3, Pro Fagagna - Tricesimo 0:3, Reanese - Caporiacco 4:3, Valnatisone - Terzo 2:1, Vesna - Pro Romans Medea 1:0
Muggia	11	10	0	1	30:7	30
Tricesimo	10	8	2	0	21:2	26
Pro Fagagna	11	8	1	2	18:10	25
OL3	11	7	1	3	24:8	22
Terzo	11	6	3	2	12:6	21
Caporiacco	11	5	2	4	22:18	17
Juventina	11	5	2	4	16:12	17
Zaule Rabuiese	11	4	3	4	17:13	15
Vesna	10	4	2	4	8:12	14
Romans Medea	11	3	2	6	9:16	11
Valnatisone	10	3	2	5	11:16	11
Trieste Calcio	10	3	2	5	9:20	11
Isonzo	11	2	4	5	7:14	10
Reanese	11	3	0	8	17:20	9
Ponziana	11	1	0	10	5:33	3
Buttrio	11	0	2	9	7:24	2
PRIHODNJI KROG (25. 11.) Caporiacco - Pro Fagagna, Juventina - OL3, Muggia - Reanease, Pro Romans Medea - Buttrio, Terzo - Osonzo, Tricesimo - Vesna, Trieste Calcio - Ponziana, Zaule Rabuiese - Valnatisone
1. AMATERSKA LIGA
Costalunga - Azzurra 1:0, Gradese - Sistiana Duino Aurisina 7:0, Mariano - Sovodnje 1:1 , Muglia -Isontina 3:1, Primorec - Domio 1:0, Pro Gorizia - Pieris 0:0, Ronchi - Begliano 2:1, San Giovanni - Esperia 4:1
San Giovanni	11	6	2	3	25:15	20
Isontina	11	6	2	3	17:11	20
Ronchi	11	5	5	1	13:7	20
Sovodnje	11	5	5	1	13:8	20
Muglia	11	5	4	2	14:14	19
Pro Gorizia	11	5	2	4	17:13	17
Costalunga	11	5	2	4	10:9	17
Gradese	11	4	4	3	25:15	16
Domio	11	4	3	4	16:14	15
Mariano	11	3	4	4	16:16	13
Pieris	10	3	4	3	11:9	13
Azzurra	11	3	3	5	12:20	12
Begliano	11	2	5	4	16:17	11
Esperia	11	2	3	6	10:20	9
Primorec	11	1	4	6	9:21	7
Sistiana D.	10	0	4	6	6:21	4
PRIHODNJI KROG (25.11.) Azzurra - Mariano, Domio - Costalunga, Esperia Anthares - Primorec, Isontina -San Giovanni, Pieris - Gradese, Pro Gorizia - Ronchi, Sistiana Duino Aurisina - Muglia, Sovodnje - Begliano
Postave ekip naših društev
Montebelluna - Kras Repen 1:1 (0:1)
Strelec za Kras: Pizzini v 30. min.
Kras: Budicin, Colavetta, La Pasquala, Barbetti, Micheli (od 85. Grujic), Visintin,
Pavan, Sain (od 80. Stolfa), Kneževič, Capalbo, Pizzini. Trener: Ristic.
Izključen: Ristic.
Primorec - Domio 1:0 (0:0)
Strelec: v 65. Menichini iz 11-m
Primorec: Barbato, Stocca, Cappai, Debernardi, Licciuli, Di Gregorio,
Menichini (R. Castrillon), F. Laghezza, M. Castrillon (Sau), G. Laghezza
(Dell'Osso), Lanza. Trener: Biloslavo.
Izključen: v 85. Debernardi (dvojni opomin)
Mariano - Sovodnje 1:1 (0:1)
Strelec: v 35. Trampus
Sovodnje: J. Devetak, Kogoj, Trampus (Colella), Vinci, Visintin, Galliussi, Vanzo, Stergulz, Paravan, Maurencig (Bernardis), Flocco (Tomšič). Trener: Coceani. Breg - Primorje 7:2 (3:0)
Strelci: v 7. Brunetti, 21. Brunetti, 35. Nigris; 60. Nigris, 61. Nigris, 73. Pauletic, 75. Brunetti, 76. Pellaschiar, 88. Nigris
Breg: Cresi, Labella, Degrassi (Lodi), Sovic, Coppola, Marturano, Daris (Belladonna), M. Bertocchi (C. Bertocchi), Brunetti, Cigliani, Nigris. Trener: Cernutta. Primorje: Paulich, Emili (Paoletti), Mihic, Božič, Zidarich, Mescia, Pauletic, Martinelli (Manfreda), Pellaschiar, Ferluga, Ferro. Trener: Ravalico.
Zarja - Romana 0:2 (0:1)
Zarja: De Mattia, Segulin, Franco, Ghezzo, Cappai (Aiello), Yatchuominou, Ruggiero, Degrassi (Estello), Bernobi (Colasuonno), Kočič, Cermelj, trener Poccecco.
Gaja - Lucinico 1:0 (0:0)
Strelec: v 82. Candotti iz 11-m
Gaja: Markovič, Potleca, Missi, Franzo, I. Grgič, Candotti, Gargiuolo, Sbrocchi, Favento (Vrše), Bronzato, Mosetti (Martin), trener Di Summa.
Izključen: v 85. Candotti (dvojni opomin)
Aurisina - Mladost 1:0 (0:0)
Mladost: Todon, Zorzin, Peric, Pecorari, De Luisa, Portelli, Bressan (Gon), Bertoli, Cristofoli (Cechet), Vižintin, Bagon. Trener: Soranzio.
STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 10 golov: Nigris (Breg); 9: Cigliani, Brunetti (Breg); 8: Airoldi (Juventina); 7: Kočič (Zarja); 5: Bertoli (Mladost); 4: C. Bertocchi (Breg), Pellaschiar (Primorje), Ruggiero (Zarja), Perangeli (Gaja); 3: Pizzini (Kras), Cano (Vesna), Visintin, Trampus (Sovodnje), Laghezza (Primorec), M. Bertocchi (Breg), Pauletic (Primorje), Cermelj (Zarja), Candotti (Gaja); 2: Kneževič (Kras), Gulič, Secli, Stabile (Juventina), M. Castrillon (Primorec), Colella, Paravan, Vanzo (Sovodnje), Daris (Breg), Colasuonno (Zarja), Steffe (Primorje), Bronzato (Gaja), Cecchet (Mladost).
3. amaterska liga
Audax Sanrocchese - Sagrado 0:0, Aurisina -Mladost 1:0, CGS - Chiarbola 1:0, Gaja -Lucinico 1:0, Poggio - Montebello Don Bosco 5:4, Strassoldo - Fiumicello 2:0, Villa -
Sagrado	9	7	1	1	20:3	22
Mont. D. Bosco	9	5	3	1	22:11	18
Aurisina	9	5	3	1	20:11	18
Cgs	9	5	3	1	11:8	18
Audax Sanrocc.	9	4	5	0	8:2	17
Gaja	9	4	4	1	12:13	16
Campanelle	8	3	3	2	15:12	12
Strassoldo	8	3	2	3	15:13	11
Lucinico	9	3	0	6	14:16	9
Mladost	8	2	3	4	10:12	9
Poggio	9	1	3	5	14:20	6
Villa	9	1	3	5	6:13	6
Chiarbola	9	2	0	7	9:24	6
Fiumicello	9	0	1	8	5:23	1
PRIHODNJI KROG (25. 11.) Campanelle -Audax Sanrocchese, Fiumicello - Gaja, Lucinico - Poggio, Mladost - Chiarbola, Montebello Don Bosco - Villa, Sagrado - Aurisina, Strassoldo -CGS
2. amaterska liga
Breg - Primorje 7:2, Turriaco - Pro Staranzano 0:0, Mossa - Moraro 0:0, Piedimonte - Torre 2:0, Roianese - Aquileia 4:3, San Canzian - Opicina 2:1, Villesse - S. Andrea S. Vito 0:0, Zarja -Romana 0:2
Breg	11	10	0	1	39:9 30
Fogliano Turriaco 11		8	2	1	20:4 26
Piedimonte	11	6	4	1	17:9 22
S.Andrea S.Vito	11	6	4	1	12:6 22
Aquiliea	11	6	2	3	20:10 20
Roianese	11	5	4	2	19:13 19
Mossa	11	4	4	3	12:15 16
San Canzian	11	5	0	6	17:19 15
Torre	11	4	3	4	11:15 15
Romana	11	4	2	5	10:14 14
Zarja	11	3	3	5	19:18 12
Primorje	11	3	1	7	13:25 10
Villesse	11	2	3	6	9:14 9
Moraro	11	1	5	5	6:14 8
Staranzano	11	1	1	9	6:22 4
Opicina	11	1	0	10	4:29 3
PRIHODNJI KROG		(25.	11	.)	Aquileia -
Piedimonte, Turriaco - Breg, Moraro - San Canzian, Opicina - Primorje, Pro Staranzano -Roianese, Romana Monfalcone - Mossa, S. Andrea S. Vito - Zarja, Torre - Villesse.
/
ŠPORT
Torek, 20. novembra 2012
15 1
Patrik Racman
Igral bi za Juventus in
reprezentanco Slovenije
Patrik Racman (letnik 1996) pravi, da v šolo ne hosi rad in tudi učenje mu ni všeč, ampak hkrati pravi, da se vseeno trudi. Obiskuje 3. razred elektronske smeri na zavodu Jožefa Stefana v Trstu. Točno ne ve zakaj je izbral to šolo, mogoče, ker ni imel veliko izbire in se mu je zdela najbolj primerna možnost. Najraje ima telovadbo. Svojo bodočnost vidi v nogometu, s katerim se ukvarja, odkar je bil star 6 let. »Želel bi postati profesionalni nogometaš in igrati pri Juventusu ter v sloven-
ski reprezentanci.« Misli, da se po dokončani višji srednji šoli ne bo vpisal na univerzo.
Mladenič iz Gročane je z nogometom začel pri cicibanih Zarje Gaje, sedaj igra pri naraš-čajnikih Krasa. Letos igra kot levi bočni branilec v pokrajinskem prvenstvu. Nogomet ima rad, ker se z njim lahko sprosti. Njegov vzornik je brazilski igralec Roberto Carlos, ker igra v isti poziciji kot on, veliko teče in ima močan strel. (and)
ft. ®
£
(P
HS
... da je ŠD Zarja na začetku sezone 1982/83 začelo izdajati mesečno drušveno glasilo Zarjan, ki ga je urejeval Mirijan Žagar (na sliki, 1967) in je poročalo o vsem društvenem dogajanju. V rubriki «Naše mnenje» je podrobno poročala o članski nogometni ekipi. Na koncu pa so bila pisma bralcev na poljubno tekmatiko. Junija je Zarjan izšel v posebni izdaji in to ob shodu fašistične stranke MSI v Bazovici. Zarjan je pozval vso vas, naj pokaže ves svoj odpor proti tej fašistični provokaciji in med drugim zapisal: «Bazovica, še enkrat v boj!» Glasilo je izhajalo od oktobra 1982 do junija 1983 za skupnih devet številk. (lako)
ODBOJKA - Predsednik Giorgio Tirel in odbornik Ivan Peterlin o novem deželnem odboru
V službi društev
Deželna odbojkarska zveza Fipav ima od nedelje novega predsednika. To je Giorgio Tirel, ki je pred tem dvaindvajset let vodil tržaški pokrajinski odbor in je v San Gior-giu di Nogaro premagal dosedanjega predsednika Duilia Bunella. Isti dan so predstavniki društev volili tudi deželni odbor, ki ga bodo v naslednjih štirih letih sestavljali Ivan Peterlin, ki je prejel tudi največje število osebnih preferenc, Anna Zuttion (Gorica), Marcello Gianardi in Elisa Maranza-na(Videm) ter Giorgio Furlan in Silvano Zil-li (Pordenone).
Novi predsednik deželne odbojkarske zveze Giorgio Tirel, ki smo ga zmotili na sedežu pokrajinske zveze, kjer je opravljal še zadnje birokratkse obveznosti pred predajo poslov novemu pokrajinskemu predsedniku Rusichu, seveda ni skrival svojega zadovoljstva: «Zame je nedeljska izvolitev veliko zadoščenje. Še posebno zadovoljen pa sem z odborniško ekipo, ki jo bom imel na razpolago v naslednjih letih. To pa zato, ker so v njej zastopane prav vse pokrajine in jo sestavljajo s strokovnega vidika izredno podkovani ljudje, ki razmišljajo s svojo glavo in niso kampanilisti. Silvano Zilli je že dalj časa v deželnem odboru, Giorgio Furlan je tehnični direktor Chionsa, Marcello Gianardi je predsednik društva Pav Udine, Elisa Ma-ranzana, ki je osebno sicer ne poznam, je strokovnjakinja na področju komunikacije, Anna Zuttion je v odbojkarskih faogih aktivna zlasti na področju odnosov s šolskim svetom in minivolleya. Ivan Peterlin pa je povsem zasluženo dobil največ glasov, saj so mu vsi priznali, da je svoje delo zelo dobro opravil in da je bil v prejšnjem odboru najbolj uspešen.»
Kar zadeva smernice delovanja novega odbora, je Tirel povedal, da bodo imela središčno vlogo društva, saj je funkcija deželnega odbora to, da jim pomaga, oziroma jim nudi nek servis. «To še ne pomeni, da bodo o vsem odločala posamezna društva, toda če se bo izkazalo, da večina društev našim predlogom nasprotuje, pač z njimi ne bomo vztrajali. Saj vendar nismo zasebno podjetje in ne delamo zase,» je poudaril Tirel.
Novi predsednik pa je že napovedal nekaj ukrepov. «Delo, ki ga je prejšnji odbor opravil na moškem področju, je bilo dobro in je treba z njim nadaljevati, treba pa bo določene stvari popraviti oziroma spremeniti. Nekateri ukrepi so bili namreč v nasprotju s pravilnikom državne zveze, naše vodilo pa mora biti to, da se držimo pravil. Tudi kar zadeva spletno stran in komunikacijo, so bile novosti, ki jih je uvedel prejšnji odbor, pozitivne, tako da jih bomo seveda ohranili. Skratka nadaljevali bomo z vsemi tistimi stvarmi, za katere so društva ocenila, da so bile koristne. Kar zadeva prvenstva, pa bomo gotovo spremenili njihovo formulo, saj je bilo glede te že od vsega začetka precej faitik Razdelitev ekip v različne kvalifikacijske skupine so preizkusili že pred leti in se tudi takrat ni obrestovala. Sestavili bomo komisijo, ki bo izdelala nov predog. Tudi kar zadeva podeljevanje tako imenovanih »wild card«, menim, da so potrebne spremembe. Treba je izdelati pravilnik oziroma jasno določiti kriterije za njihovo dodelitev. Gotovo pa je, da jih bo manj, največ dve ali tri, saj sem prepričan, da tudi mladim odbojkaricam ne koristi nastopanje na tej ravni, če celo sezono gladko izgubljajo,» je zaključil Tirel.
Za oceno nedeljskih volitev smo prosili tudi Ivana Peterlina, ki je bil vnovič potrjen v deželni odbor (v njem je bil namreč tudi takrat, ko je bil predsednik pokojni Ce-cot, nato pa bil izvoljen tudi v Bunellov odbor). «Nisem pričakoval, da bom deležen ta-
Novi predsednik FIPAV Giorgio Tirel (desno) in poraženi Duilio Bunello
Prof. Ivan Peterlin
kroma
ko široke podpore, tako da je to zame veliko zadoščenje,» je povedal in nam zaupal, da je včeraj prejel vsaj petdeset e-mailov s čestitkami. «Na nedeljskih volitvah pa je sicer največji poraženec videmska pokrajina, saj je izvolila manj odbornikov, kot je pričakovala. Društva pa so pokazala, da so avtonomna, saj je prišlo pri imenih odbornikov do nekaterih presenečenj,» je še dodal Peterlin, ki je tudi že nakazal nekaj svojih načrtov.
«Še naprej bi se rad posvečal predvsem delu s trenerji. Želel bi, da bi nadaljevali z izpopolnjevalnimi tečaji v okviru deželnega kluba trenerjev. Ti bi morali biti brezplačni, najboljše pa bi bilo, da bi bili namenjeni trenerjem mlajšim od 30 let in da bi bil na njih v ospredju zlasti praksa, to se pravi delo v telovadnici, ne pa teorija, kot je bilo doslej. Boljše bi bilo tudi, da bi tečaji trajali nekaj dni zapored. Kar zadeva slo-
venske trenerje, bodo ti še naprej imeli možnost, da izpite opravljajo v slovenščini. Dobro pa bi bilo izkoristiti tudi predlog, ki ga je nakazal Bunello v svojem programu, in sicer da bi ovrednotili priprave, ki jih prirejajo slovenska društva, oziroma, da bi te izvajali tudi v sodelovanju z deželno odbojkarsko zvezo. Še naprej moramo tudi sodelovati s slovensko in hrvaško odbojkarsko zvezo,» je povedal Peterlin. (T.G.)
ATLETIKA - Hitra hoja
Fabio Ruzzier pripomogel k 2. mestu Kopra
V nemškem Breisachu pri Freibur-gu je na meji s Francijo potekalo 38. mednarodno tekmovanje Intercity med 6 ekipami iz Nemčije (TV Buchlertal in Sachsen Dresden), Italije (MCCL Rim in U.S.Scanzorosciate), Španije (T.C.Barcelona) in Slovenije (AK Koper), zastavonoša katere je bil lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier. Na 10 km dolgi progi speljani ob bregu Rena je bilo prisotnih kar 10 bivših in sedanjih državnih reprezen-tantov iz Nemčije, Španije, Italije, Slovenije, Hrvaške in Švedske, med katerimi so bili tudi trije olimpijci. Ruzzier je s svojim tempom odlično vlekel klubska tovariša Vladimirja Veršca in Zelimirja Hau-briha, tako da se je klub uvrstil na odlično 2. mesto le za domačim Buchlerta-lom. Zmagal je juniorski nemški državni prvak Carl Dohmann, drugi je bil mladi Sten Reichel iz Dresdena, tretji španski mladinski prvak Adria Galin Pons, četrti Italijan Andrea Naso, kateremu sta na 5 oziroma 6 mestu sledila Ruzzier in Ver-šec. Omeniti velja, da se je na 8 mesto uvrstil večkratni Olimpijec Šved Bengston, medtem ko je bil Nemec Klaus Dietsche, letošnji trikratni evropski Prvak med veterani v 10 let mlajši kategoriji od našega Ruzzierja le deveti.
MLADINSKI NOGOMET - V raznih prvenstvih
Vrsta visokih zmag
Obe ekipi Juventine in naraščajniki Krasa skupaj dosegli 18 zadetkov v treh tekmah - Igralci Sovodenj niso imeli sreče
NARAŠČAJNIKI Roianese - Kras 0:5
Strelci: Costa, Maio, Caselli, Petracci, Sanzin.
Kras: Marcon, Racman, Miniussi, Krizman, Renar, Costa, Marocco, Stefano-vič, Bovino, Caselli, Petracci, Maio, Košuta, Kovacic, Kosovel, Žerjal, Sanzin, Gregori. Trener: Makivič.
Združena ekipa Krasa je skupaj z dru-gouvrščenim moštvom SantAndrea San Vito, ki ima tekmo manj, še nepremagana. Ma-kijevičevi varovanci so v nedeljo brez večjih odpravili Roianese, ki je bil slabši v vseh elementih igre. Med strelce se je tokrat vpisalo kar pet Krasovih igralcev.
Ostali izidi: Esperia - Opicina 1:2, Montebello - Zaule 3:3, S. Andrea - Domio 6:0, Sistiana - Cgs 3:2.
Vrstni red: Kras 16, S. Andrea 13, Opicina 12, Sistiana , Roianese 9, Cgs 6, Esperia, Domio 3, Zaule, Montebello 1.
Prihodnji krog: Kras - Sistiana.
Juventina - Villa 6:1 (2:1)
Strelci: De Santis, 2 Forchiassin, 3 Antonini.
Juventina: Barone, P.De Fornasari (Falanga), Pljuč, Barbiero, Clancis, Beltra-mini (Cadeddu), Cosani, Antonini, Visintin (Tomadin), De Santis (G. De Fornasari), Forchiassin. Trener: Ledri.
Ekipa iz Ville Vicentine je v Štandre-žu prva povedla v 15. minuti. Že minuto kasneje pa so gostitelji izenačili in pred koncem polčasa vodili z 2:1. V drugem polčasu je Ju-ventina prevzela pobudo v svoje roke in gostom še štirikrat zatresla mrežo. »Zelo sem

spremljaj nas tudi na twitterju
primorski_sport
zadovoljen z igro, ki so jo prikazali moji fantje. Napredujemo s tekme v tekmo,« je nogometaše Juventine pohvalil trener Gian-franco Ledri. V prihodnjem krogu bo Ju-ventina igrala v Tržiču proti Arisu.
Pieris - Sovodnje 1:0 (0:0)
Sovodnje: Medeot, Terpin, Passon (Trogu), Černic, Persolja, Pintar, Kosič (Le-ban), Čavdek, Bruzzecchese, Lo Piano, La-zareski (La Pira). Trener: Feri.
Naraščajniki Sovodenj so imeli v Pie-risu možnost za popraviti točkovno bero v tekoči sezoni, saj so nastopili proti sebi ena-
Naraščajniki Krasa zmagal tokrat kar s 5:0
kroma
kovrednemu nasprotniku. Tudi sami dogodki na igrišču so nakazovali, da bi lahko gostje desegli več, kot se je na koncu tudi ob pomanjkanju športne sreče, izteklo. Tako je naveza Pintar - Čavdek imeli kar tri zrele priložnosti v srednjem delu prvega polčasa, v katerem so ritem igre narekovali prav igralci Sovodenj. V drugem delu so domači nekako vzpostavili ravnotežje na igrišču, vendar si resnejših priložnosti obe ekipi do končnice, nista pripravili. Le 8.minut pred koncem rednega dela pa so edino nezbranost in neodločnost gostujoče obrambe domači kaznovali z zadetkom ter vodstvom z 1:0.
NAJMLAJŠI Fani Olimpia A - Kras 2:3
Strelci za Kras: Feritoia 2, Covarelli.
Kras: Toscan, Gregori, Nabergoj, Procacci, Feritoia, Suppani, Segulin, Ko-cman, Miro, Ghersinich, Caldarola, Pao-li, Smotlak, Miloševič, Covarelli, Urban, Carlassara. Trener: Pahor.
Združena ekipa najmlajših Krasa je po zelo izenačenem srečanju uspela iztrgati nasprotniku vse tri točke. Za varovance trenerja Andreja Pahorja sta bila natančna Feritoia, ki je dosegel dva gola, in Covarelli. Združena ekipa ostaja tako na sredini lestvice. V prihodnjem krogu bodo nogometaši Krasa na domači Rouni gostili Cgs, ki ima štiri točke manj na lestvici.
Ostali izidi: Cgs - Opicina 0:6, Fani B - S. Andrea 0:10, Ponziana - Montebello - 5:0, Roianese - Muggia 1:3, Zaule -Trieste Calcio 0:4, Esperia je bila prosta.
Vrstni red: S. Andrea 24, Ts Calcio 20, Ponziana 19, Muggia 18, Kras 15, Opicina 12, Cgs 11, Fani A, Zaule 7, Roiane-se 6, Esperia, Fani B 3, Montebello 1.
Fiumicello - Juventina 2:6 (0:4)
Strelci: Di Michele 2, Liberti 3, Vanlez.
Juventina: Barone, Lutman, Falcone, Impastato, Waccher, Malic, Ferugli (Van-lez, Antonini), Marchesini, Tonani (Rigo-nat), Di Michele, Liberti. Trener: Bucciol.
Kot naraqščajniki štandreškega društva so tudi najmlajši »teniško« odpravili nasprotnika. Varovanci trenerja Doria-na Bucciola so že po prvem polčasu vodili s 4:0. »Fantje so igrali dobro. Z njimi sem lahko zadovoljen. Kljub šestim golom so zgrešili še nekaj priložnosti,« je dejal trener Bucciol. Juventina bo jutri ob 15.30 v Tržiču igrala zaostalo tekmo proti domačemu Arisu.
I
30
r>
> >
T3
S
m
i SS < n
sí £ P S.
n M ^ K
.O
o"
g
O"
o ta
I g £
8 3 s
et
sls. Isg
m 30
O
<
n>
n
n: >
o
t/i
T3
S g
2 e> 3 ^ S S 2
l"Bl
Fis
« £ » g
o Ul
:
: wf m
3 S
l/l 5¡ m ^
sl^i
■ H"
S M	<
= 38	=
— C <"»	Q"
m O l-w	Ç
X n m	A
es £ ?
X C
» s
Si
w <
£ C
eg
-H £
si
li II
il
3 "» s
S m £ m W> £
Bli
F m mïï
BgBg
3 S
il
û» H

Iii
= f !"
Q o
C m > ?
¡9Í
sni
S O fû O
a 1-5"
c fb'
i s-
I 1'
W Ok
o
CO H
O ■o
cu
a>
QJ
n
o\
o FS
LO< ■Ö O
3D
X
Torek, 20. novembra 2012 1 7
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Na občinski razpis se ni prijavil nihče
Za urbani trgovski center ni zanimanja
Goriška občina ni našla investitorja, ki bi bil pripravljen graditi komercialni center na območju bivše tržnice na debelo in hkrati obnoviti pokrito tržnico, ki deluje na vogalu med Verdijevim korzom in Ulico Boccaccio. Na razpis, ki je bil objavljen septembra, se ni do minulega petka, ko je zapadel rok za vložitev ponudb, prijavil nihče, zato je projekt, na katerega je občinska uprava računala, da bi spremenila videz tega dela mestnega središča in pripomogla k oživitvi trgovskih dejavnosti v njem, trenutno pod vprašajem.
Razpis je predvideval, da bi pokrita tržnica ostala v občinski lasti, območje tržnice na debelo med ulicama Boccaccio in Santa Chiara pa bi občina odstopila zasebnikom. Uradi so izračunali, da je to območje vredno 2.150.000 evrov, kar je tudi izklicna cena, ki je bila navedena v razpisu za obnovo pokrite tržnice. Zasebnik tega denarja ne bi plačal občini, pač pa bi v zameno za odstop območja pripravil še dokončni in izvršni načrt obnove pokrite tržnice ter izvedel obnovitvena dela. Ko bi bila le-ta zaključena, bi zasebnik postal dejanski lastnik območja tržnice na debelo, vzporedno z obnovo pokrite tržnice pa bi lahko na njem že začel graditi komercialno središče. Da bi to omogočila, je občina v prejšnji mandatni dobi sprejela varianto k regulacijskemu načrtu. »Za razpis ni žal izrazilo zanimanje nobeno podjetje. Jutri (danes, op.ur.), se bo sestala občinska tehnična komisija, ki bo uradno razglasila, da ni občina prejela nobene prijave,« so povedali na tehničnem uradu, ki bo z upravo tudi presodil, zakaj je bil razpis neuspešen. Pred nekaj leti je namreč občina preverila zanimanje zasebnikov za financiranje in uresničitev projekta urbanega komercialnega centra, interes pa je takrat izrazilo interes šest družb, in sicer Carena iz Genove, Steda iz kraja Rossano Veneto, PZ iz Fiumicella, ICEP iz Pordenona, Co.Ro. iz kraja San Vito al Tagliamento in Commerciale Goriziana. Da se ni na pravi razpis prijavil nihče, je v dobri meri gotovo odvisno od negativnih gospodarskih razmer, ki ne spodbujajo podjetnikov k naložbam, morda pa gre vzrok iskati tudi v značilnostih razpisa.
Uprava ne namerava vreči puške v koruzo. Župan Ettore Romoli je povedal, da bodo najprej preučili, kako in kaj, čez en mesec pa naj bi lahko ponovno objavili razpis. Tokrat bodo skušali oglase objaviti tudi na državnih dnevnikih v upanju, da bodo s tem le našli podjetje, ki bi bilo pripravljeno vložiti v urbani komercialni center in obnovo tržnice. (Ale)
Investitor naj bi postal lastnik območja med ulicama Boccaccio in Santa Chiara v zameno za obnovo pokrite tržnice
bumbaca
E. Romoli
GORICA - Z današnjim dnem na šolah v Ulici Puccini
Dijaška samouprava
Trajala naj bi do sobote, odločali pa bodo sproti na podlagi udeležbe dijakov
Slovenski šolski center v Ulici Puccini
bumbaca
Protestni val, ki je v minulih dneh zajel številne višje srednje šole v Italiji, se je včeraj razširil tudi na Gorico. Za protestno akcijo so se prvi odločili dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Ulici Puccini, ki so sklicali večdnevno samoupravo. V sporočilu, ki ga je prejela ravnateljica Mihaela Pirih, so dijaki napovedali, da bo samouprava predvidoma potekala do sobote. Pri njej bodo soudeleženi dijaki obeh smeri liceja Gregorčič, liceja Trubar ter zavodov Cankar, Zois in Vega, ki so se včeraj zbrali na zborovanju v šolskem avditoriju. V teku dopoldneva so gostili profesorja Sama Pahorja, ki jim je predaval o manj -šinskih pravicah, nato pa so glasovali: večina se je odločila za samoupravo. »Vsak razred bo avtonomno odločal o programu, popoldne pa bomo imeli razna predavanja, delavnice in druge dejavnosti,« je povedal eden izmed predstavnikov dijakov, ki so zaprosili za uporabo nekaterih učilnic in avditorija do 20. ure. Program bodo podrobneje določili danes, v primeru, da bo udeležba na dejavnostih prenizka, pa bi lahko samoupravo preklicali tudi pred soboto. »Protestirati želimo na zrel način, ne gre nam za to, da bi preprosto izgubljali pouk,« pravijo dijaki, ki bi jim lahko sledili tudi vrstniki italijanskih šol. (Ale)
APrimrski
~	dnevnik
GORICA - Croctal
Kolesarske steze bodo leta 2013 čezmejne
Mreža kolesarskih stez v goriški pokrajini bo prihodnje leto postala čez-mejna. Goriški pokrajinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel načrt, po katerem bodo uresničili dva nova odseka kolesarske poti v Brdih ter med Mirnom in Sovodnjami, v katera bodo skupno vložili 95.000 evrov.
Čezmejni povezavi bo pokrajina zgradila v okviru evropskega projekta »Croctal - Krajina in čezmejne kolesarske poti«, pri katerem je vodilni partner. Ob pokrajini sodelujejo pri projektu, ki si kot cilj zastavlja izboljšavo čezmejnih povezav ter povezavo mest in podeželja z željo po omejitvi prometa in onesnaževanja, še občine Gorica, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Kanal ob Soči, Brda, Renče-Vogrsko, Komen ter Kolesarska zveza Slovenije in pokrajine Ferrara, Padova in Videm.
»V prvi polovici prihodnjega leta bomo uredili odsek kolesarske steze med so-vodenjsko občino in Mirnom, kjer se bo priključil na že obstoječo kolesarsko mrežo. Dolg bo med 200 in 300 metrov,« je povedala pristojna odbornica Donatella Gironcoli, po kateri bo v teku prihodnjega leta zgrajen tudi čezmejni odsek kolesarske poti v Brdih. »S tem bomo dopolnili dela, ki jih je pokrajina v prejšnjih letih izvedla v okviru projekta marketing Brd. Z odsekom, ki bo dolg približno 400 metrov, bomo povezali Jazbine in Vipolže,« je povedala Gironcolijeva in pristavila, da bo delček kolesarske steze na Jazbinah vzporedno z gradnjo krožišča, ki ga načrtuje nedaleč od zapuščene kasarne finančne straže, uredila sama občina Števerjan. Za krožišče je občina prejela prispevek Gorske skupnosti Ter, Nadiža in Brda.
Kot smo na naših straneh že poročali, bo v okviru projekta Croctal uresničen tudi odsek kolesarske poti, ki bo povezoval nekdanji mejni prehod Rafut-Pristava in predor Bombi. Goriška občina, ki je pred enim mesecem odobrila izvršni načrt, namerava dela izvesti že v prvih mesecih prihodnjega leta. Odseku kolesarske poti, ki bo dolg med 800 in 900 metrov, bodo namenili 139.400 evrov pokrajinskega (118.490 evrov) in deželnega (20.910 evrov) denarja. Novi odsek bo povezal predor Bombi, ki bo po obnovi namenjen le pešcem, kolesarjem in vozilom varnostnih služb, s kolesarsko stezo, ki teče vzdolž državne meje na slovenski strani in je dostopna tudi z Rafuta. (Ale)
D. Gironcoli
VILEŠ - Prometna policija prijavila Madžara
Prikolica plen tatvine
38-letnemu šoferju naložili tudi slano globo, ker je sleparil pri nastavitvi tahografa
TRŽIČ - Poskus tatvine v parfumeriji
Tatova pobegnila brez plena in plašča
Peljal se je z ukradenim tovornjakom, ob tem pa je tudi sleparil pri nastavitvi tahografa. Goriška prometna policija je prijavila sodnim oblastem madžarskega državljana, ki ga je v prejšnjih dneh med rednimi kontrolami, ki jih je opravljala pri cestninski postaji v Vilešu, zasačila pri kaznivem dejanju. 38-letne-ga Z.J., ki je sedel za krmilom tovornega vozila s hladilnikom, je patrulja policistov ustavila v petek okrog 9. ure, preden je ubral hitro cesto Vileš-Gorica.
Policisti so med pregledom tahografa, t.j. nadzorne naprave, ki beleži različne vrste podatkov o tovornjaku in njegovem šoferju (najpogosteje so to prevožena pot, hitrost prevoznega sredstva,
čas upravljanja, delovna opravila ter trajanje predpisanih odmorov in počitkov), takoj opazili anomalije, na podlagi izkušenj pa so kmalu razumeli, da so bila tudi prometna dovoljenja ponarejena. Šifra na ogrodju vozila je bila namreč izmišljena. V sodelovanju s policijo iz drugih evropskih držav so goriški policisti ugotovili, da je bila prikolica plen tatvine, do katere je prišlo leta 2007 na Poljskem. Vredna je okrog 50.000 evrov. Madžarskega šoferja so prijavili zaradi trgovanja z ukradenim blagom, ob tem pa so mu odvzeli vozniško dovoljenje in mu naložili 5000 evrov globe, ker je sle-paril pri nastavitvi tahografa in s tem kršil člen št. 179 prometnega zakonika. (Ale)
Prelisičiti sta skušala prodajalke, podvig pa jima ni uspel. V sredo popoldne je v parfumeriji Limoni v Tržiču prišlo do poskusa tatvine, ki jo jo skušal izvesti elegantno oblečen tatinski par. Ženska in moški, ki je nosil dolg usnjen plašč, sta v trgovino v Ulici Duca vstopila okrog 16.30. Ena izmed prodajalk je opazila, da je bil moški zelo živčen, zato ga je stalno opazovala. Ko je videla, da si je žepe plašča polnil s parfumi in kozmetiko, je nemudoma obvestila kolegice, ki so poklicale tržiško policijo. Prodajalka se je med tem približala tatu, ki je razumel, da je ga je zalotila pri kraji. Skupaj s pajdašico je pobegnil skozi glavna vrata, pri tem pa se
je sprožil alarmni sistem proti kraji. Ko je bil na ulici, si je moški snel plašč in ga pustil na pločniku. Ko so policisti prišli na kraj, sta tatova že izginila, v žepih plašča pa je bil bogat plen - vreden je bil okrog 1300 evrov -, ki so ga vrnili prodajalkam. V plašču so našli tudi dele videoigric, s katerimi je tat skušal tat preprečiti, da bi se sprožil alarmni sistem trgovine.
Konec tedna je v laškem ponovno stopila v akcijo tudi tolpa tatov, ki je v popoldanskih urah obiskala šest hiš v ulicah Redipuglia, None in Mostegne v Ronkah. Iz stanovanj so izginili gotovina, nakit, mobilni telefoni in nekaj drugih dragocenih predmetov.
Prometna policija v Vilešu
bumbaca
1 18 S
obota, 17. novembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Kmalu odmrznjene cene komunalnih storitev
Po žepu bodo udarile še enkrat višje položnice
Komunala uvedla vrsto novih storitev, s ceno iz leta 2001 pa ni kos stroškom
gorica - Klepetalnica
Kakšna naj bo usoda skupnih kulturnih ustanov v manjšini?
Začenja se nova sezona klepetalnic Goriškega loka, ki jih prireja Slovenska kulturno gospodarska zveza z namenom, da se pred javnostjo ter v odprtem soočanju z gosti in publiko pretresejo aktualne teme, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji in odnose v goriškem čezmejnem prostoru. Današnjemu času in veliki negotovosti, ki ga spremlja zaradi finančnih rezov, je na kožo pisana prva klepetalnica Goriškega loka. Z naslovom »NŠK, SSG, GM? Usoda skupnih kulturnih ustanov« bo potekala jutri, 21. novembra, z začetkom ob 18.30 (in ne ob 18. uri, kakor je bilo sprva napovedano) v čitalnici Feiglove knjižnice, v prvem nadstropju KB centra na Verdijevem korzu v Gorici. Pogovor bo vodil David San-zin, njegove sogovornice pa bodo Martina Strain (Narodna in študijska knjižnica), Maja Lapornik (Slovensko stalno gledališče) in Nataša Paulin (Glasbena matica).
Z uvedbo ločenega zbiranja odpadkov teh ni bistveno manj, a so se prerazporedili
foto k. m.
nova gorica
Meblo Jogi, delavci želijo proizvajati
Nekaj več kot 50 delavcev je ob stečaju novogoriške družbe Meblo Jogi pred mesecem dni ostalo brez zaposlitve. Sedaj bi radi najeli proizvodne prostore ter nadaljevali s proizvodnjo vzmetnic, za kar so stečajnemu upravitelju Gregu Ermanu že oddali ponudbo. Er-man je povedal, da je opravil kar nekaj pogovor z zainteresiranimi najemniki, vendar je večino med njimi zanimala blagovna znamka Meblo Jogi. Te pa novogoriško podjetje nima v lasti, pač pa je zanjo že med delovanjem plačevalo lastniku, to je Meblu Holdingu. Ko jih je Erman napotil na Meblo Holding, se zainteresirani najemniki niso več vrnili.
Stečajni upravitelj je prejel le eno ponudbo in računa, da bi lahko dogovor o najemu sklenili do konca meseca. Morebitnemu najemniku prostorov bo poskušal prodati tudi zaloge materiala in polizdelke, ki so ostali ob začetku stečaja. Takoj po zaključku cenitev bo poskušal s prodajo premoženja. Doslej popis premoženja še ni opravljen, dva cenilca pa pripravljata cenitev nepremičnin ter proizvodnih sredstev.
Upniki lahko svoje terjatve do Mebla Jo-gija prijavijo do 8. januarja prihodnje leto, nekdanji zaposleni pa so svoje terjatve do podjetja že vložili. »Terjatev ne morem niti oceniti, potrdim lahko le, da bodo samo delavci prijavili okrog milijon evrov terjatev, dobavitelji pa med 1,5 in dvema milijonoma evrov,« je povedal Erman.
Na novogoriški Komunali nameravajo ceno za komunalne storitve zvišati za 100 odstotkov. Kot pojasnjuje direktor Andrej Miška, naj bi to dosegli v treh korakih. Prvo, 60-odstotno zvišanje naj bi občane udarilo po žepu že takoj po novem letu, nato še 1. julija 2013 in 1. januaj 2014. Komunala zamrznjenih cen resda ni višala od leta 2001, a še enkrat višje položnice bodo udarile marsikateri družinski proračun. 4-članska družina, ki za komunalne storitve sedaj plačuje 14 evrov mesečno, bo čez približno leto dni plačevala 28 evrov.
Zaradi zamrznjenih cen imajo težave malodane vsa komunalna podjetja v državi, saj ne uspejo pokrivati naraslih stroškov. Potem ko je vlada lani julija sprejela uredbo o odmrznitvi cen, ki začne veljati s 1. januarjem 2013, so komunalna podjetja začela pripravljati podražitve. Višino cene pa morajo pred tem potrditi občinski sveti. »Brez odločitve v občinskem svetu Komunala ne more spremeniti cene. Tudi mi smo predlagali dvig cen oziroma uskladitev. Komunala ima nespremenjeno ceno za svoje dejavnosti od 1. maja 2001. V tem času se je veliko spremenilo, tudi obseg naših storitev. Morali smo uvesti vrsto novih storitev, spremenili so se standardi pri obračunavanju najemnine, ekološke takse in finančnega jamstva. Vse to vpliva na naše stroške, ki jih s ceno iz leta 2001 ne moremo več pokrivati,« pojasnjuje Miška in dodaja: »V letošnjem letu bomo pri tržni dejavnosti še poslovali pozitivno, na obeh gospodarskih javnih službah pa z minusom. V javnosti se kdaj pojavijo očitki o prelivanju sredstev med našo javno dejavnostjo in tržnim delom, a vsa leta Komunala posluje korektno in transparentno, nikoli nismo prelivali sredstev iz ene dejavnosti v drugo kar transparentno prikazujemo tudi v letnih poročilih,« zatrjuje Miška. Da so ta res jasna, pregledna in transparentna, potrjuje nagrada, ki so jo prejeli na nedavnem tekmovanju za najboljše letno poročilo, ki ga 13. leto zapored pripravlja časnik Finance. Novogori-ška Komunala je imela najboljši rezultat v kategoriji »druge organizacije«.
Prehod na nove cene ne bo nenaden, temveč so ga predvideli v treh fazah, do 1. ja-nuaj 2014 pa bi bile cene po predlogu Komunale zvišane za 100 odstotkov v primerjavi s sedanjimi. »Seveda je odvisno od tega, kako bodo občinski sveti obravnavali naš predlog in če ga bodo potrdili,« dodaja direktor novogoriškega podjetja, ki opravlja komunalne storitve v vseh šestih goriških občinah. Nova uredba sicer pravi, da imajo lahko občine različno ceno, vendar je smiselno, da so tam, kjer je izvajalec javne službe isti, cene poenotene. Kljub uvedbi ločenega zbiranja odpadkov teh ni bistveno manj, gre za to, da so se prerazporedili, nadalje pojasnjuje Miška. »Prej smo vse odlagali v zeleno kan-to za mešane komunalne odpadke in jih tudi vse odložili, sedaj pa moramo ločeno zbirati in oddajati v predelavo. To vse povzroča dodatne stroške, česar s ceno iz leta 2001 ne pokrijemo. V primeru, da občine ne potrdijo nove cene, bomo imeli problem, kako stroške naših storitev pokrivati. V koncesij-
ski pogodbi in odloku je predvideno, da mora občina zagotavljati cene, ki pokrivajo vse stroške, tako pravi tudi uredba. Treba se bo verjetno dogovoriti, kdo bo razliko pokril,« opozarja Miška in pristavlja, da predobde-lava odpadkov stane 50 evrov na tono, predelajo pa jih 15.000 ton letno.
Katja Munih
zahvalna nedelja - Ob zaključku kmečkega leta
V Štandrežu se je šopiril puran, v Štmavru so praznovale tri vasi
gorica
Sredi ceste uhajal plin
Svetoivanska ulica zaprta
Gasilci na kraju posega bumbaca
Zaradi nevarnega uhajanja plina je bila Svetoivanska ulica v Gorici večji del včerajšnjega dneva zaprta prometu in zastražena. Gasilce so najprej priklicali na kraj navsezgodaj, še pred sedmo uro, in nato spet po osmi uri, ko je prišlo tudi osebje družbe Isogas in so se lotili zahtevnega posega. Tehniki so ugotovili, da je plin uhajal iz poškodovane cevi pod voziščem ulice, v bližini svetoivanske cerkve. Poleg gasilcev, ki so bili ves potek del v stanju pripravljenosti, so na kraj prišli mestni redarji, ki so cesto zaprli prometu in preprečevali tudi mimohod ljudi. Ocenili so, da stanovalci niso ogroženi, zato ni bila potrebna evakuacija, previdnost pa je bila vsekakor na mestu. Delavci družbe Isogas so ob asistenci tehnikov opravili izkop in zavarovali poškodovano cev. Odšli so šele sredi popoldneva, ko je bil poseg zaključen in ulica ponovno varna.
V	nedeljo je bilo praznično tako v Štandrežu kakor v Štmavru, kjer so se poleg domačinov ob zaključku kmečkega leta zbrali še Pevmci in Podgorci.
V	Štandrežu je bil obnovljeni trg pred cerkvijo podoben prizorišču razkošne kmečke tržnice z obilico poljskih pridelkov, cvetja in povrtnin, ki so jih prinesli krajani. Med svečanostjo ob zahvalni nedelji je na trgu nastopil otroški cerkveni pevski zbor, nakar je župnik Karel Bolčina blagoslovil kmečke pridelke, stroje in traktorje. Sledilo je družabno srečanje, med katerim so udeležencem postregli z domačim sir-kovim kruhom in novim vinom. Na razstavljenem vozu s kmečkimi pridelki je bila tudi kletka, v kateri se je šopiril velik puran, ki kot edini med udeleženci nad praznikom ni bil ravno navdušen. Po koncu praznovanja pa so bili traktorji najljubša atrakcija za otroke.
Zahvalno nedeljo za tri vasi iz goriškega predmestja so letos obeležili v Štma-vru. Tradicija veli, da praznovanje poteka vsako leto v drugem kraju: lani so ga priredili v Podgori, prihodnje leto bo na vrsti Pevma. Mašo v štmavrski cerkvi, ki se je za to priložnost napolnila, je daroval župnik Marjan Markežič, prepeval je zbor Sabo-tin. Pred cerkvijo so bili razvrščeni traktorji in s pridelki bogato založen kmečki voz, ki ga je po koncu verskega obreda duhovnik blagoslovil. Tradicija je tudi, da ob uri kosila vse udeležence pogostijo: za to so poskrbeli na društvenem sedežu v Štmavru.
Praznično v Štandrežu (zgoraj in desno) ter štmavrski kmečki voz
bumbaca, d.r., w.b.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 20. novembra 2012
19
gorica - Krstna predstavitev Koledarja in »mohorjevk«
»Tudi knjige lahko dajejo trdno osnovo za premostitev težav«
»Goriška Mohorjeva ima težave, a smo vseeno želeli izdati zbirko, ker smo prepričani, da je pomembno posredovati knjige, ki lahko dajejo trdno osnovo za premoščanje sprotnih težav.« S temi besedami Marka Tavčarja, tajnika Goriške Mohorjeve družbe, se je včeraj začela krstna predstavitev letošnje knjižne zbirke in Koledarja 2013. Pred publiko, ki je napolnila dvorano galerije Ars nad Katoliško knjigarno, je Tavčar uvodoma še povedal, da krize so že bile in še bodo, a smo vedno našli dovolj moči in trdne volje, da smo jih premagali. Tudi tokrat ne bo drugače, je zaključil in prepustil besedo osebam, ki so ob njem sedele za mizo.
Letošnja zbirka prinaša štiri knjige različnega žanra, »os zbirke« je seveda Koledar. O njem je urednik Jože Marku-ža dejal, da je »edinstvena dokumentacija našega utripa«. Izšel je na 235 straneh, v njem je 61 člankov in 128 slik, prispevke podpisuje 48 avtorjev. Snov so črpali iz politike, kulture, družbe in zgodovine, poleg tega objavlja Koledar razprave, spo-
minske zapise in poezije. Markuža je izpostavil zapis o izseljevanju goriških Slovencev v Prekmurje in v Južno Srbijo v obdobju fašizma. Posebno omembo zaslužita še prispevka »Slovenska bibliografija v Italiji (2011)« Ksenije Majovski in »Izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji« Norine Bogatec; avtor slikovne priloge je Štefan Turk.
»Jadranska oaza« je naslov knjige Floriane Stefani in Danila Sedmaka, zakoncev iz Križa pri Trstu. V njej je podrobno opisan malo znani breg nad obmorsko cesto, ki se od Barkovelj vije do Štivana. Gre za območje, ki je bilo nekoč zasajeno z vinogradi in oljčnimi nasadi, sedaj pa se marsikje po njem širita plevel in robida. Avtorja sta največ pozornosti namenila rastlinstvu, nista pa pozabila na slovensko prebivalstvo, ki od nekdaj naseljuje ta obalni pas. Danilo Sedmak je včeraj pojasnil, da je knjiga s podnaslovom »Psiho-ekološki pogled« sad nekajletnega raziskovanja: »Imamo ogromno bogastvo, ki čaka, da ga obdelamo in uživa-
mo, da bi bilo del nas kot v preteklosti.« Knjiga je hkrati spodbuda, da bi bili bolj ekološko usmerjeni in bi srečno živeli.
Vodnik z naslovom »Gorica - njene zanimivosti in njen čas« je napisala upokojena učiteljica, publicistka in pravljičarka Mariza Perat. Gre za nadaljevanje »Goriških sprehodov«, ki so izšli leta 1985, ter za pripoved o mestu in slovenskih ljudeh, ki so tu delali, živeli, v najtežjih časih vztrajali, upali in bili vselej zvesti svojim koreninam. Gorica je majhna, a se lahko ponaša z izredno bogato zgodovino, je poudarila avtorica. Knjiga je tudi pripoved o iskanju sožitja, saj je Goriška vedno bila stičišče narodov in kultur.
Četrto letošnjo »mohorjevko« z naslovom »Skrivnosti none Genovefe« je predstavila avtorica Doris Jarc iz Vrtojbe. V izmišljeno zgodbo o primorski deklici Pikici, ki odkriva svet okrog sebe ter zgodovinske in družbene razmere, so vtkani resnični dogodki. Knjigo je z duhovitimi črno-belimi ilustracijami opremila Jana Korečič, prav tako iz Vrtojbe,
Z včerajšnje predstavitve v Gorici
ki se je tudi udeležila včerajšnje predstavitve. Jarčeva je med drugim povedala, da se napisana in narisana »nona« kar dobro ujemata, Korečičeva pa je dodala: »Z Doris naju druži ustvarjalnost. Dopolnjujeva se.« O knjigi je Tavčar še dejal, da je »za mlade in starejše bralce, vendar ne ravno za prvošolčke«.
»Skrivnosti none Genovefe« in vodnik po Gorici je natisnila novogori-ška tiskarna Soča, Koledar je zagledal luč
bumbaca
sveta v goriški tiskarni Budin, »Jadranska oaza« pa je bila zaupana tiskarni Grafica Goriziana. Zbirko Goriške Mohorjeve bodo predstavil v četrtek, 22. novembra, ob 11. uri na slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani, in sicer v okviru predstavitve zamejskih založb v dvorani Lili Novy Cankarjevega doma, medtem ko bo med tržaške bralce prišla ob predstavitvi, ki bo v sredo, 28. novembra, ob 10. uri v Tržaški knjigarni. (vip)
gabrje - Srečanje z Gorazdom Veselom preseglo krajevni okvir
A I	• •	■	• V V • •	• V
Na mizi taboriščni jopic
sovodnje
Ogrevajo tudi poleti?
Klemše: Stroški so narasli
Opozicijski svetnik Vladimir Klemše sprašuje občinsko upravo v Sovodnjah o razlogih za porast stroških za porabo plina in elektrike v športnih objektih. V ta namen je naslovil interpelacijo na odbornico za šport Vesno Primožič.
»Ob rednem preverjanju stroškov vzdrževanja javnih objektov ugotavljam, da le-ti stalno naraščajo. Posebej izstopa (v tekočem letu) strošek za porabo plina in elektrike. Na osnovi računov, ki nam jih dostavilo podjetje Isogas, smo precejšnje količine plina porabili (in plačali) tudi v poletnih mesecih, ko so bile temperature blizu 40 stopinj Celzija in ko je dejavnost uporabnikov športnih objektov močno okrnjena,« opozarja Klemše: »Res je, da se večina dostavljenih računov za to obdobje nanaša na t.i. izravnavo, oziroma poračun za v prejšnjih obdobjih porabljeno energijo, vendar je seštevek vseh doslej dostavljenih računov zaskrbljujoč z ozirom na v začetku predvideni strošek. Tudi računi za porabljeno električno energijo kažejo nič kaj spodbudno sliko (v številkah namreč).« Svetnik sprašuje odbornico, kdo skrbi za delovanje in redno vzdrževanje (in kontrolo) ogrevalnih naprav v telovadnici in na nogometnem igrišču, če je ogrevanje objektov v skladu s predpisi glede stopnje (temperature) in dnevnega trajanja ogrevanja, kako je urejen dostop do centrale za ogrevanje v telovadnici in kako namerava uprava ravnati, da se bo poraba plina in elektrike zmanjšala ali vsaj omejila v jesensko-zimski sezoni. Dodal je še prošnjo, da se mu izroči seznam dejavnosti in dogodkov v telovadnici v poletnem času in v začetku septembra. Interpelacija je posledica Klemšetove ugotovitve, da so do septembra letos, v primerjavi z istim obdobjem lani, pokurili preko dva tisoč kubičnih metrov plina več (ali približno 20 odstotkov več) in da bo predvidoma zmanjkalo denarja za plačevanje računov v tem letu.
Kulturno in rekreacijsko društvo Skala je v soboto v Gabrjah priredilo srečanje z upokojenim novinarjem in družbeno političnim delavcem Gorazdom Ve-selom. Gosta je predstavil in mu predajal besedo Vid Primožič v vlogi nekdanjega sodelavca na prosvetnem področju, sicer pa kot član zveze partizanov VZPI-ANPI tudi v miselni povezavi z naslovom in vsebino Veselovega podajanja. Dogovor prirediteljev s predavateljem, da na osnovi osebne izkušnje obogati predlagani naslov »Da ne bi pozabili«, je slednji povsem izpolnil, kar je potrdilo okrog petdeset prisotnih pazljivih poslušalcev. Prišli niso le iz domov okrog društvenega sedeža, temveč tudi iz Štandreža, Sovodenj, Podgore, Vrha, Peči, Rupe, kar dokazuje, da je mogoče presegati zanimanje zgolj ozko krajevnega značaja. Podobno je bilo nekaj dni prej na sedežu štandreškega društva Oton Župančič. Takšen policentrizem glede na prestižne mestne dvorane in predavalnice je lahko samo koristen.
Gabrski gost je v enournem posegu šel skozi svoje življenje v tistem delu, ki ga
Gorazd Vesel, Vid Primožič in občinstvo v gabrski dvorani
bumbaca
opredeljujemo kot mladost v pravem pomenu besede: od 17. do okrog 25. leta. Članek o prireditvenem dogajanju se ne more spremeniti v življenjepis, nekaj pomembnih postaj pa je nujno navesti. Rojen v Lonjerju v Trstu, se je z družino moral preseliti v Ljubljano zaradi fašističnega pritiska. Tam je študiral na učiteljišču in bil s celotnim razredom suspendiran za eno leto, ker so se v šolskih klopeh med zasedbo uprli fašističnemu pozdravu. Naslednje leto je bil s tremi sošolci izključen zaradi razdeljevanja letakov OF. Sledila je aretacija, med katero so ga domobranski zasliševal-ci pretepali in nato izročili nemški vojski. Deportirali so ga v Dachau, kjer je delal pri kopanju predora. Med premikom po zaprtju taborišča je zbežal z dvema tovarišema. Vrnil se je v Ljubljano in nato v Trst. Po nalogu Pokrajinskega odbora je najprej poučeval na Krasu, a po naročilu nadzornika za slovenske šole v okviru Zavezniške vojaške uprave ga je ameriška vojaška policija aretirala in zaprla v koronejske zapore. Njegovo življenje se je nadaljevalo v novinarskih krogih, na Primorskem dnevni-
ku, in v tem okviru naj bi prišel za nekaj dni na pomoč v Gorico, a se ni več premaknil ... To osnovno nit je Gorazd Vesel opremil in obogatil z desetinami podatkov, oklepajev, anekdot - v glavnem tragičnih, kar je opravičilo naslov srečanja. Ne gre pozabiti dogajanj in izkušenj iz druge svetovne vojne ob vseh revizionističnih tezah do zanikanj (sic!) celo obstoja taborišč, tistih, ki so jih ustanovili, in tistih, ki so vanje pošiljali upornike proti fašizmu in nacizmu. Dodana vrednost pripovedi je bil razstavljen taboriščni jopič z oznako v obliki rdečega trikotnika (politični ujetniki) in črko J (Jugoslovan) ter št. 2032 in dejstvo, da je o tem pripovedovalec prvič v svojem življenju govoril v javnosti.
Naslednjo informacijo je vredno še dodati, prisotne pa je povabil, naj se nad tem zamislijo: njegovi starši so v obdobju osemdesetih let in s premiki zgolj do osemdeset kilometrov živeli pod sedmimi državnimi ureditvami. Pravi prepih in sposobnost primorskega življa, da se je obdržal - celo zmagovito. Da bi se spomin ohranil, pa bi morali poleg dogajanj okrog velikih borbenih enot in zalednih struktur zapisati in objaviti spomine posameznikov. Neverjetno je, kako so raznoliki in razčlenjeni.
Gabrski večer je zaključila moška vokalna skupina Sraka pod vodstvom Matjaža Remca s petimi narodnimi in borbenimi pesmimi v društveni dvorani, ki so jo lepšale razstavljene slike sovodenjske ustvarjalke Janine Cotič. (ar)
Okoljsko ozaveščanje
V	palači Attems Petzenstein v Gorici bo danes ob 16. uri konferenca na temo zmanjševanja količine odpadkov, ki jo goriška pokrajina prireja v okviru evropskega tedna na isto temo. Uvedla bo odborni-ca Mara Černic, sledili bodo posegi izvedencev in okoljevarstvenikov; zaključke bodo potegnili ob 18.30.
Queeni na velikem platnu
V	goriškem in tržaškem Kinemaxu bodo danes ob 18., 20. in 22. uri predvajali koncert skupine Queen »Hunga-rian Rapsody«, ki je bil posnet v živo v Budimpešti leta 1986.
Nov urnik urada INPDAP
Uradi nekdanjega zavoda INPDAP v Ulici Roma v Gorici so odprti z novim urnikom. Obiskati jih je mogoče ob ponedeljkih, sredah in petkih med 10. in 12. uro, ob torkih med 14. in 16. uro ter ob četrtkih med 10. in 11. uro. Za informacije je na razpolago telefonska številka 0481-389291.
Lenarčič o svojem podvigu
Drevi ob 19. uri bo v novi novogoriški športni dvorani na Rejčevi ulici Matevž Lenarčič, biolog, alpinist, padalec, vrhunski fotograf in pilot predaval o svojem zadnjem velikem podvigu - preletu Zemljine oble z ultralahkim Pipistrelovim letalom; vstopnina znaša 5 evrov. (km)
Nesreča pri Dolgi njivi
Na Soški cesti se je pri Dolgi njivi v nedeljo zgodila prometna nesreča. Zaradi prehitre vožnje je 62-letnega voznika osebnega avtomobila v ovinku zaneslo v ograjo, ki jo je prebil in nato zapeljal v pro-pust. Na srečo ni utrpel telesnih poškodb. Policisti so mu izdali plačilni nalog. (km)
Sprla sta se v lokalu
V	nedeljo zvečer sta se v enem od novo-goriških lokalov sprla moška. Ko so na kraj prišli policisti, so ugotovili, da se je 38-let-nik tudi fizično znesel nad 74-letnikom. Ker se nasilnež niti v navzočnosti agentov ni umiril, so morali uporabiti prisilna sredstva in so zoper njega odredili pridržanje v policijskih prostorih. Starejši moški je moral zaradi hujših poškodb na zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. (km)
Koncert ljudskih pesmi
V	točki ZKD Nova Gorica bo danes ob 19. uri komentirani koncert o pomenu ljudske pripovedne pesmi Po polju pa svetinja gre. Pela in pripovedovala bo Ljoba Jenče, zbirateljica in pevka. Vstopnina znaša 5 evrov. (km)
20 Torek, 20. novembra 2012_GORIŠKI PROSTOR
GORICA
Umetnost iz kraškega kamna
Pavel Hrovatin
bo razstavljal
v Kulturnem domu
kroma
V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo jutri ob 18. uri uvod v letošnje praznovanje 31-letnice delovanja. Za to priložnost bodo odprli razstavo kiparja Pavla Hrovatina »Harmonija Krasa«.
Hrovatin je rojen v Zgoniku. Vzljubil je kraško okolje, jesenske barve, sušo v poletnem času, burjo in kraški kamen. Ravno kamen in njegove ostre oblike so se s časom vlile v umetnikovo dušo. Hrovatin deluje kot ki-par-samouk od leta 1992. Uporablja štiri vrste krajevnega marmorja. Da se lahko ljubezen do kamna spremeni v umetnost, pričajo njegova začetna dela, za njegova današnja dela pa je značilna abstrakcija izredno čistih linij. Za umetnika Kras ni le kamen, pogosto na kamnitih reliefih upodablja sonce, morje, kraško pokrajino, zidke, vinograde ... Od leta 1992 do danes je sodeloval na več kot devetdesetih skupinskih razstavah, samostojno je razstavljal v Italiji, Sloveniji, Avstriji, Franciji in Nemčiji; za svoje delo je prejel številne nagrade. V Kulturnem domu ga bo predstavil Joško Prinčič.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S.
Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU
MADONNA DI MONTESANTO, Ul.
Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel.
0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul.
13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel.
0481-40497.
Gledališče
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v
Gorici prireja v petek, 14. decembra, obisk Ljubljanske Opere in ogled baletne predstave Petra Iliča Čajkovske-ga Hrestač - Božična zgodba. Začetek prireditve ob 19.30. Prevoz v Ljubljano z avtobusom, odhod iz Gorice ob 17.30. Prodaja vstopnic že poteka po tel. 0481-531445 ali na kcl.bratuz@libero.it.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v petek, 23. novembra, ob 20.30 »Ba-lera Paradiso« (A. Bronzato in R. Pip-pa), nastopa gledališka skupina Estra-vagario Teatro iz Verone; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici.
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: sreda, 21. novembra, ob 20.45 deželna premiera »Macbeth« (William Shakespeare), nastopata Giuseppe Batti-ston in Frédérique Loliée (»Proza«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602), več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 20. novembra 20.45 »Open Day«, nastopata Angela Finocchiaro in Michele Di Mauro. V petek, 23. novembra, ob 20.45 koncert violinista Philippeja Graffi-na in pianistke Claire Désert; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 20. novembra ob 20. uri »Butalci« (po Franu Milčin-
skemu), gostovanje Gledališča Koper; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« 2. del.
Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Hungarian Rhapsody - The Queen -Live in Budapest«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30
-	20.30 »Una volta in Anatolia«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del.
Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Hungarian Rhapsody - The Queen -Live in Budapest.
Dvorana 3: 17.30 - 20.15 - 22.00 »Hotel Transylvania«.
Dvorana 4: »Kinemax dAutore« 17.40
-	20.00 - 22.00 »Gli equilibristi«. Dvorana 5: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Ve-nuto al mondo«.
fi Razstave
JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: danes, 18. novembra, ob 11. uri v galeriji Spazzapan v Gradišču (Ul. Ciotti 51) bo Annalia Delneri vodila ogled stalne razstave Spazzapana in razstave Contemporanea/mente (ki bo na ogled samo še danes, 18. novembra, 10.00-19.00), sledil bo aperitiv.
V	GALERIJI ATELIER V EDA CENTRU v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del Ines Drole - Nande in goriškega umetnika Paola Figarja do 22. novembra; več na info@atelier.si, www.atelier.si.
KD MOPZ KROMBERŠKI VODOPIV-CI, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Goriški muzej in mestna občina Nova Gorica vabijo v petek, 23. novembra, ob 18. uri v grad Kromberk na odprtje razstave z naslovom »Vinko Vodopivec 1878-1952. Duhovnik in glasbenik«. Sodelovala bosta arhivska svetovalca Jurij Rosa in Ivanka Uršič.
V	KAVARNI CAFFE' CARDUCCI v Ul. Duca dAosta 83 v Tržiču bo v petek, 23. novembra, ob 19. uri odprtje razstave Enza Valentinuza z naslovom »Graffiti«, umetnika bo predstavila Cristina Visintini; na ogled bo do 13. decembra vsak dan razen ponedeljka 7.00-21.00.
»VAE VICTIS - GORJE PREMAGANIM« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled na sedežu kulturnega društva Societa cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 v Krminu in je posvečena vojaškim pokopališčem na območju nekdanje Goriško-Gradiš-čanske in bližnjih pokrajin; do 30. novembra od torka do sobote 17.0019.00, ob nedeljah v jutranjih urah.
V	GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled likovna razstava z naslovom »Hrvoje Marko Peruzovic -Arbor Vitae«; do 7. decembra po urniku Katoliške knjigarne.
ZGODOVINSKO RAZISKOVALNA SKUPINA ISONZO (Gruppo di ricer-ca storica Isonzo) vabi v bivšo konjušnico palače Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici na ogled razstave »L'illusione dell'ac-ciaio. Soldati, elmi, scudi e corazze sul fronte dell'Isonzo 1915-1917«; do 9. decembra od torka do nedelje 10.0013.00, 14.00-19.00; vstop prost.
~M Koncerti
CECILIJANKA - 54. revija goriških pevskih zborov bo potekala v soboto, 24. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo tudi zbori s tržaške in videm-ske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Revija je posvečena glasbeniku, kulturnemu delavcu in duhovniku Mirku Fileju ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti.
V	OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour v Tržiču bo 25. novembra, ob 11. uri koncert iz niza »Galleria musicale volume 7: koncert »Trascrizioni, inven-zioni, elaborazioni per quattro violoncelli« bo izvajal Ensembel 16 Corde. 2. decembra bosta nastopila so-pranistka Karina Oganjan in tržaški
pianist Luca Delle Donne s koncertom »II Lied romantico di Shumann e Chopin«; vstop prost.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.45 bo na sporedu opera »Cosi fan tutte... o sia la scola degli aman-ti« Wolfganga Amadeusa Mozarta; nastopajo skupina La Compagnia Vocale dell'Opera Giocosa iz FJK, zbori Lions Singers iz Trsta in Canzoni d'Autore iz Gorice in glasbeniki Orchestra dell'Opera Giocosa iz FJK; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it.
H Šolske vesti
NA ŠOLI WALDORF na Trgu Repub-bliche 33 v Borgnanu pri Krminu bodo ob torkih 20. in 27. novembra ter 4. in 11. decembra med 19. in 20.30 potekala slikarska srečanja na temo akvarela po metodi Stella Maris; informacije in vpisovanja po tel. 3388932607 (Lucia).
□ Obvestila
DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30.
IZPOSOJA KOLES »BIKE SHARING« je možna na trgu pred županstvom, ob parkirišču pred železniško postajo, na Travniku, pred sedežem Videmske univerze v Ulici Diaz in ob parkirišču na Drevoredu Oriani; za izposojo kolesa je potrebna kartica, ki jo je mogoče dobiti v pritličju občinske palače v Ulici Garibaldi (ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 9. in 12. uro), nanjo bo treba naložiti kredit, kar bo treba opraviti v občinskem ekonomatu na županstvu (od ponedeljka do petka med 8.45 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 17. uro); izdaja kartice bo brezplačna, kavcija bo vredna deset evrov, najnižji naloženi kredit pa pet evrov. Namesto kartice bo uporabna tudi nova deželna elektronska zdravstvena izkaznica, ki pa jo je treba aktivirati.
KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it).
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je tehnični urad na razpolago za katero koli pojasnilo in pomoč v zvezi s poplavo, ki je prizadela občinsko ozemlje. Vsakdo, ki je utrpel škodo, lahko predloži na županstvu seznam škode z navedbo točnega kraja in vrste poškodb s prvo okvirno navedbo obsega gmotne škode.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE
obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro.
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je podaljšala urnik: trikrat na teden je odprta tudi v dopoldanskem času, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih (od 10. do 19. ure). Ob torkih in četrtkih je odprta med 15. in 19. uro.
PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«.
SREDIŠČE ZA MLADE »PUNTO GIO-VANI« v Gorici bo odprt tudi ob koncu tedna med 15. in 20. uro vse so-
bote in nedelje v novembru, v decembru pa 1., 2., 15. in 16. decembra; več na www.puntogiovanigorizia.eu.
TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah 14.0016.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah 16.00-18.00; na Proseku (Kulturni dom) 15.00-16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah 17.0018.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; 17. novembra v Štandrežu (Dom Andreja Bu-dala) 15.00-16.15 in na Vrhu (KD Danica) 14.30-15.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič.
GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo 30. novembra uradi prefekture, ki bodo odprti javnosti, zagotavljali samo osnovne storitve zaradi izpo-polnjevalnega tečaja večjega dela uslužbencev.
0 Prireditve
»KRAJI IN PISANJE (I luoghi e la
scrittura)« je naslov projekta v organizaciji državne knjižnice v Gorici v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice in sedežem RAI FJK. V prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ul. Carducci) bodo 21. novembra, ob 17.30 z oddajo »L'arte come missione« iz televizijskega programa RAI-a »Il Settimanale« Maria Rizzarellija predstavili pisatelja Gia-nija Stuparicha; vstop prost.
V	GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica predstavitev knjige »Naši financarji. Finančna straža v času kraljevine Jugoslavije na območju Slovenije« Pavla Če-lika danes, 20. novembra, ob 20. uri.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi danes, 20. novembra, ob 19. uri v novo športno dvorano v Rejčevi ulici (1. nadstropje) v Novi Gorici na predavanje »Preko modrega planeta« Matevža Lenarčiča, ki je s Pipistrelo-vim 290 kg težkim letalom v treh mesecih in pol preletel več kot 90.000 km; vstopnice (5 evrov) na sedežu društva (Bazoviška 4, tel. 03865-3023030) v času uradnih ur (torek in četrtek 15.0018.00) in pred prireditvijo.
KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA z naslovom »NŠK, SSG, GM? Usoda skupnih kulturnih ustanov« bo v sredo, 21. novembra, ob 18.30 v čitalnici knjižnice D. Feigel v Gorici (KBcen-ter, Verdijev korzo 51, 1. nadstropje). Z Davidom Sanzinom se bodo pogovarjale Martina Strain, Maja Lapornik in Nataša Paulin.
VRT ČUDEŽNIH PRAVLJIC za otroke od 4. do 7. leta v knjižnici Sandro Per-tini v Ronkah (Trg Unita) od 17. do 18. ure: v slovenskem jeziku ob četrtkih (22. in 29. novembra), v italijanskem jeziku ob sredah (21., 28. novembra ter 12. decembra). Med pravljičnimi uricami bodo pripovedovalci zabavali otroke z animiranim pripovedovanjem čudežnih in zabavnih zgodb ter ustvarjalnimi delavnicami med katerimi se bodo posluževali barvic, temper, pisanega papirja in podobno.
KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it ter po tel. 040360072 (prisarna v Trstu).
NAGRADA DARKO BRATINA. PO-KLON VIZIJI 2012 v organizaciji Ki-noateljeja bo v četrtek, 22. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici s podelitvijo nagrade Karpu Go-dini, sledil bo ogled filmov »Karpo-potnik« in »Rdeči boogie ali kaj ti je deklica«.
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 22. novembra, ob 18. uri bo Mah Aissata Fofana predstavila svojo knjigo »Un popolo delle stelle, un baobab, il cadavere di un albino«.
-/
V	OBČINSKEM AVDITORIJU V RONKAH potekajo do 6. decembra jesenske kulturne prireditve z naslovom »Autunno da Sfogliare... e da Ascolta-re - Prelistajmo in poslušajmo jesen«: v četrtek, 22. novembra, ob 20.30 koncert »Amarcord Rota«. 23. novembra, ob 18. uri srečanje Mario Rossetti Do-vi, ki bo predstavila svojo knjigo »Zarzuachi«; informacije po tel. 0481 477205, www.comuneronchi.it.
GORIŠKA ARHEOLOŠKA SKUPINA
prireja predavanje z naslovom »Tra cielo e terra. Il cielo visto dagli antic-hi« v petek, 23. novembra, ob 20.45 v Galeriji v Ul. Diaz v Gorici. Predavala bo Roberta Battiston; več na www.gagoriziano.org/attivitasvol-ta/2012/tracieloeterra_ilcielo.pdf.
V	OKVIRU NIZA »MONTIFILM 2012« bo v soboto, 24. novembra, ob 21. uri v manjši dvorani UGG (Trg Cesare Battisti) v Gorici srečanje z alpinistoma Ariello Sain in Marinom Ba-budrijem, ki sta partnerja na steni in v življenju.
ZDRUŽENJE AMARE (Associazione malati reumatici) iz Gorice vabi na posvet o revmatičnih boleznih v soboto, 24. novembra, ob 16. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici.
»LA DOMENICA DELLE SCOPE E AL-TRE STORIE DI CONFINE«: v občinski knjižnici v Sovodnjah bo v torek, 27. novembra, ob 18. uri srečanje z avtorjem Robertom Covazem. Z njim se bosta pogovarjala Andrea Bellavite in Igor Komel.
»VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: v torek, 27. novembra, ob 18.30 srečanje z naslovom »L'alimentazione vegetariana e pro-prio sana: ragioni salutistiche e me-diche«; vstop prost, več na www.ve-getariani.it in www.veganima.it.
GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA prireja niz pobud za izbiro višješolske študijske smeri: od 27. do 29. novembra bo v Ul. Diaz 20 v Gorici potekal »Gorienta«. V petek, 30. novembra, ob 14.30 v avditoriju slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini v Gorici videokonferenca s podtajni-kom ministrstva za šolstvo Marcom Rossijem Dorio.
OBČINA TRŽIČ s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice iz Gorice prireja niz predavanj na temo vzgoje v mladinskem centru na Drevoredu San Marco 70 v Tržiču: v sredo, 28. novembra, med 16.30 in 18.30 bo predaval pedagog Roberto Albarea na temo stika z realnostjo z začetkom obiskovanja šole; nujna najava, več na www.comune.monfal-cone.go.it (news).
ZDRUŽENJE FORUM CULTURA prireja srečanji na temo urbanistike na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, Gosposka ulica (Ul. Carducci) 2 v Gorici: v sredo, 28. novembra, ob 17.30 »Nora Ideja. Gorica in Nova Gorice, mesto drugega tisočletja«; več na fo-rumgorizia.blogspot.com.
L. Mali oglasi
V	ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 048121058.
Pogrebi
DANES V ŠTEVERJANU: 10.50, Gel-trude Komic por. Susterini iz hiše žalosti na Bukovju 1 v cerkvi in na pokopališču v Števerjanu.
DANES V DOBERDOBU: 13.00, Petrina Ferletič vd. Gergolet (iz kapele bolnišnice v Tržiču, ležala bo od 10. ure dalje) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KOPRIVNEM: 10.40, Nerino Emilio Mauri (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
20.11.2005	20.11.2012
Spomin nate
Bernardka Radetič
nam daje moč in pogum za naš obstoj na tem Teritoriju
Tvoje društvo TRŽIČ
/
KULTURA
Torek, 20. novembra 2012
21
pogovor - Ivana Suhadolc o svojem knjižnem prvencu
Kako je nastajala knjiga o PK Sirena
Pred kratkim je svojo knjigo dobil tudi barkovljanski pomorski klub Sirena. V knjigi z naslovom Pomorski klub Sirena - Slovenski glas v Tržaškem zalivu (izdalo ZTT) je avtorica Ivana Suhadolc, sicer dolgoletna novinarka državne televizije Rai, predstavila 90-letno zgodovino kluba, ki je v dolgem in plodnem obdobju ostajal zvest svoji športni tradiciji, v sklopu katere se prepleta tudi vrhunski šport. O knjigi smo se pogovorili z avtorico Ivano Suhadolc, ki nam je povedala marsikaj zanimivega, tudi to, da se je med pisanjem večkrat zalotila, da skuša pisati kot novinarka, ki je morala vedno pisati v razumljivem in berljivem slogu.
Knjiga o pomorskem klubu Sirena je vaš knjižni prvencec. Kako je ta knjiga sploh nastajala?
Nekdanji predsednik pomorskega kluba Sirena Livio Pertot je prebral nek krajši tekst, ki sem ga napisala in podarila neki gospe. Besedilo mu je bilo všeč, nakar me je vprašal, zakaj ne bi napisala knjige o Sireni. Takrat, ko se je s to prošnjo Livio Pertot obrnil name, sem se upokojila, na razpolago sem imela veliko prostega časa, zato sem v ta projekt tudi privolila. Zelo mi je ustrezalo, da me nihče ni preganjal, vzela sem si ves potreben čas in tako je nastala knjiga o Sireni.
Kaj ste si vzeli za izhodišče? So bili to športni dosežki, zgodovinski razvoj ali kaj drugega?
Jaz se na športno jadranje sploh ne spoznam, čeprav rada jadram, a samo rekreativno. Knjigo sem začela pisati potem, ko sem zbrala cel kup zgodovinskih podatkov. Odpravila sem se v Rim, in sicer v Državni arhiv, kjer sem naletela na zelo debelo mapo o pomorskem klubu Sirena. Dokumenti v tej mapi so vzbudili mojo radovednost. Prijetno me je presenetil in navdušil dokument iz leta 1927, v katerem je omenjena pritožba ustanovitelja Pomorskega kluba Sirena Dragotina Starca. Presenetilo me je, da se je nekdo tako goreče uprl odloku države, po katerem se je moral zapreti tudi pomorski klub Sirena. Svojo pritožbo je Starc utemeljeval z argumentom, da je dolžnost države z vsemi svojimi državljani ravnati enako. In ker so Slovenci italijanski državljani, imajo kot taki enake pravice kot Italijani, je svoj pri-ziv utemeljeval Dragotin Starc.
Posebno poglavje ste namenili prav ustanovitelju Sirene Drago-tinu Starcu, kajne?
Res je. Veliko sem klepetala z vnukom Dragotina Starca, z Mariom Starcem, ki prebiva v Barkovljah. Posredoval mi je veliko koristnih podatkov o preteklosti svoje družine. Pogovor z njim je bil zelo dragocen tudi zato, ker mi je bilo že v času moje novinarske kariere intervjuvanje ljudi vedno zelo drago. In to srečanje mi je dalo potreben zagon, da sem končala prvi, zgodovinski del knjige.
Kdaj pa se začne drugi del knjige?
Ko sem končala zgodovinski del knjige, se mi je zdelo, da je večji del napisan. Vendar pa so si pri Sireni želeli, da opišem tudi sodobno, moderno zgodovino tega kluba, ki se je začela po obnovitvi Sirene leta 1976. Opravila sem še nekaj intervjujev, zelo zanimiv je bil pogovor z Majdo Gerdol Pertot. Sogovornica mi je zelo barvito in ganjeno pripovedovala o dogajanju v Sireni ob koncu 70-tih let, ko so številni prostovoljci obnavljali svoje društvo ob morju. Slovenci so tako po 50-ih letih ponovno pridobili svoj športni klub, ki je ponovno oživel tudi slovensko ribiško dejavnost. Naj namreč povem, da so slovenski ribiči po drugi svetovni vojni delali vedno manj in s časom je njihov poklic skoraj izumrl. Ko so pri novi Sireni leta 1976 dobili 500 kva-
Ivana Suhadolc
arhiv pd
dratnih metrov koncesije, je med ljudmi vladalo navdušenje, ki ga še danes opisujejo kot izjemnega. Ljudje niso varčevali ne s svojim delom, ne s časom, ne z znanjem in ne z denarjem. To je bil zares edinstven dogodek za okoliške Slovence. Pogovor z Majdo Gerdol Pertot mi je odprl nek nov pogled na pisanje knjige, na podlagi njenega obujanja spominov sem začutila veliko zanimanje za zgodbo, ki so jo pisali Slovenci v drugi polovici 70-tih let.
Ste med brskanjem po arhivu naleteli na kako zanimivo anekdoto?
Prav s ponovnim odprtjem Sirene leta 1976 je povezanih veliko anekdot. Takrat so bili ljudje tako ši-rokogrudni, da so anekdote povezane z vsakim posameznikom, ki je sodeloval pri obnovi Sirene. Omenila bi tudi prizadevanja Slovencev, da se nova Sirena vključi v zvezo FIV (Fede-razione Italiana Vela). Kar eno leto so se člani Sirene borili za vključitev v zvezo, ki bi jim omogočila jadralne tekme, s katerimi bi otroci pridobivali znanje. Zanimiva je tudi anekdota, ki govori o tem, kako so člani kluba pet optimistov zgradili kar sami.
Ob nedavni predstavitvi vaše knjige v pomorskem klubu Sirena je urednica knjige Martina Kafol dejala, da vas odlikuje berljiv slog. Kako se novinarka loti pisanja knjige o športnem društvu? V knjigi je namreč močno prisotna novinarska žilica.
Pisanja knjige sem se sprva lotila zelo novinarsko. Pisala sem ze-
lo »ponižno«, kot nekdo, ki ne ve veliko, sem začela zbirati podatke. K temu pa sem nato dodala raziskovalni del, za katerega ponavadi novinar nima časa, čeprav si zelo želi, da bi se v določene vsebine lahko tudi poglobil.
Knjigo bogati tudi slikovno gradivo. Ste vi zbrali fotografije ali je za ta del poskrbel nekdo drug?
Slikovni material smo začeli zbirati relativno pozno. Zbrali smo to, kar smo imeli na dlani; fotografije članov in gradivo iz nekaterih knjig. Glavni vir je bila knjiga Bruna Volpija Lisjaka Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave. Dragocen vir je predstavljala tudi brošura, ki jo je lani izdala barkovljanska osnovna šola, v kateri je zbranih veliko fotografij. Fotografije nam je priskrbela tudi založba Mladika, nekaj fotografij sem našla v knjigah, ki opisujejo druga jadralna društva. Bogat je tudi fotografski arhiv Maria Magajne, za katerega pa je žal zmanjkalo časa.
Med lisatnjem knjige sem tudi jaz dobila vtis, da ste na enem mestu zbrali material, po katerem bi lahko posegli zgodovinarji, kul-turologi, športniki pa tudi laiki. Se strinjate z ugotovitvijo, da ste napisali knjigo za širšo bralno publiko?
Res je, da ne gre zgolj za zgodovinsko ali športno knjigo. Športnik bo morda iskal le podatke o športnikih. S športnega vidika sem pozornost namenila le jadralki Aria-ni Bogatec in mladinskemu prvaku v športnem ribolovu Janku Breclju. Marsikaj zanimivega pa bodo našli tudi ljubiteljski bralci.
Na knjižnih policah je mogoče dobiti tudi italijansko verzijo knjige Pomorski klub Sirena - Slovenski glas v Tržaškem zalivu. Za tekst ste poskrbeli vi. Gre za zvest prevod?
Vsekakor. Gre za zvest prevod slovenske knjige. Če nekaj povem v slovenskem jeziku, zelo rada isto stvar sporočim tudi v italijanskem jeziku. Prav to je botrovalo odločitvi, da v italijanski jezik knjigo prevedem kar jaz. Edina razlika v primerjavi s slovensko knjigo je ta, da sem v italijanski enačici prilagodila nekatere citate, ki sem jih uvrstila kar med opombe.
Soneta Čoralič
koncert - Openska glasbena srečanja
Glasbena avtobiografija Aleksandra Ipavca
Aleksander Ipavec na nedeljskem koncertu v prosvetnem domu na Opčinah
kroma
Glasbena avtobiografija, ki beleži najpomembnejša srečanja pestre in razgibane kariere: to je bil koncert, s katerim je Aleksander Ipavec otvoril Open-ska glasbena srečanja. Harmonikar je v svojem slogu, prisrčno in neposredno, vodil občinstvo skozi svoj svet, v katerem se spajajo najrazličnejše kulture, brez miselnih pregrad, prosto, kot variacije in improvizacije na glasbilu, ki nam razgalja interpretovo dušo. Posvetilo Paoli Chiabudini, najprej glasbeni sodelavki, nato življenjski družici, je iskrena ljubezenska izjava v obliki tanga - Un tanguito para Pao, melodija, ki jo Ipavec oblikuje s prirojenim občutkom. Mojster je nato obudil spomin na dogodek, ki je močno zaznamoval naš prostor: padec meje med Italijo in Slovenijo, ki pa ni podrl miselnih pregrad in preoblikoval kulturnega prostora. Across the Border - Preko meje je glasbena utopija, ki skuša spajati vzhodno in zahodno glasbo, kot si Ipavec že več let prizadeva in dokaj uspešno udejanja z raznimi ansambli, od že davne izkušnje s kletzmer glasbo do priljubljene skupine Etnoploč.
Poučevanje na šoli Glasbene matici v Benečiji za harmonikarja ni pomenilo izgnanstva, temveč nov izziv, nalogo, ki se ji je mojster posvetil z navdušenim in zagnanim delom: malim učencem, ki so komajda obvladali osnovne prijeme, je posvetil skladbico Piškice, ki je postala prava himna malega, a vedno bolj uspešnega ansambla. Tudi v solistični različici je domislica zaživela živo in duhovito, sad navdiha, ki je Ipavca zalotil med vožnjo po avtocesti.
Francoski skladatelj in harmonikar Richard Galliano je pravi mit za vsakega harmonikarja, zato je bilo za Ipavca srečanje s svetovno priznanim mojstrom nepozabna izkušnja, toliko bolj, ker je naš glasbenik presenečeno odkril, da je Galliano že slišal njegovo glasbo: iz bogatega opusa francoskega mojstra je Ipavec izbral Potovanje ter dokazal globino svojega spoštovanja do velikega vzornika.
Kontaminacija je rdeča nit Ipavčeve ustvarjalnosti, ki nenehno išče stičišča še tako oddaljenih svetov: Balkanski blues je na prvi pogled oksimoron, če se držimo površnih vtisov, ki pripisujejo ameriškim temnopoltim glasbenikom otožnost, balkanskim pa obvezno razigranost, v resnici pa lahko najdemo bolj žalostne odtenke tudi v navidezno razposajenih ritmih. V Ipavčevi skladbi je Balkan odločno prevladal nad bluesom, kot izvirni pečat prostorske danosti, ki kot magnet privlači in narekuje ritmično in harmonsko strukturo. To pa še ne pomeni, da je harmonikarjev svet enosmerno uprt proti vzhodu: radovednost, ki je neobhodno potrebna vsakemu umetniku, je Ipavcu odprla obzorja tudi na Sredozemlje. Srečanje s pevcem Andreo Parodijem, ki je nastalo kot posledica iskrenega občudovanja, je privedlo do kratkega sodelovanja: mojster, ki se je najprej uveljavil s skupino Tazenda, nato pa sodeloval s svetovno znanim kitaristom Al Di Meola, je bil nosilec vrednot ljudske glasbe rodne Sardinije, žal pa je prerana smrt pretrgala veliko načrtov. Otožno nežnost balade No potho reposare (Ne morem počivati) je Ipavec podal z globokim občutkom, ki je izražal še vedno svežo bolečino ob izgubi prijatelja.
Harmonikar je nato ubral bolj vesele viže, čeprav je bilo izhodišče naslednje skladbe otožna romunska dojna, melodija, ki jo je Aleksander spretno spremenil v veseli ples, tudi s pomočjo občinstva, ki je s ploskanjem nadomestilo tolkala.
Nazadnje še obvezen poklon Astor-ju Piazzolli z dvema uspešnicama: tankočutno, romantično zasanjano Oblivion, ki se je brez presledka povezala z dokaj prosto priredbo znanega Libertanga, z neprikritim citatom Bella ciao v znamenju svobode, ki je vodilo Ipavčevega ustvarjalnega in poustvarjalnega dela. Navdušeni aplavzi občinstva, ki se je v lepem številu odzvalo na vabilo SKD Tabor, so priklicali nežen dodatek, reminiscen-co ljudske pesmi iz otroških let.
Katja Kralj
predstavitev - Na prireditvi Pomorskega muzeja v Piranu
Violinist Črtomir Šiškovič predstavil dvojno cd ploščo s Tartinijevimi skladbami
Črtomir Šiškovič je prvič igral na Tartinijevo violino
Skrivnostna violina, neraziskovani opus em-blematičnega mojstra 18. stoletja, nov cd tržaškega violinista, nenazadnje mesto, ki še išče pravi odnos do svojega geniusa loci: vsebine tiskovne konference, ki jo je Pomorski muzej priredil v sodelovanju s krajevno Italijansko skupnostjo v Tarti-nijevi hiši v Piranu, so bile zanimive in večplastne. Organizatorka dogodka Duška Žitko, skrbnica Tartinijeve spominske sobe, je izkoristila priložnost izida nove, dvojne cd plošče Črtomira Ši-škoviča s predstavitvijo v idealnem okviru rojstne hiše avtorja posnetih skladb, kjer je pred novinarji in predstavniki krajevne oblasti, navdušeno poudarila potrebo po boljšem vrednotenju spomina in dediščine Giuseppa Tartinija.
O tem, da je »mojster narodov« vplival s svojim naukom na širšo evropsko glasbeno sceno (Leopold Mozart je v svoj znameniti učbenik za violiniste vključil več primerov iz rokopisov Tartinije-vih učencev) in da so njegovi učenci prihajali celo iz daljne Indonezije, je uvodoma spregovorila muzikologinja Margherita Canale. Danes pa je Tar-tini znan predvsem zaradi legende »vražjega tril-čka«, večji del njegovega opusa pa je še neraziskan.
Črtomir Šiškovič, referenčni interpret Tar-tinijeve glasbe, je tudi tokrat prispeval k odkri-
vanju zaklada piranskega mojstra s snemanjem petnajstih sonat za solo violino iz rokopisa, ki ga hrani knjižnica Antoniana v Padovi. Predstavitve sta se udeležila tudi umetniški vodja založbe Dynamic Danilo Prefumo in izvedenec za stara glasbila Bruce Carlson.
Šiškovič je prvič v svoji karieri imel čast, da je zaigral tri stavke iz posnetih sonat na Tartini-jevo violino. Geneza in tristoletna zgodba tega instrumenta, ki je v času druge svetovne vojne utrpel večje poškodbe in nato tri restavratorske posege, je še danes uganka, piranski muzej pa želi pridobiti dokončno mnenje o vrednosti te pomembne zapuščine. Birokratske težave so onemogočile, da bi violino odpeljali v Cremono za strokovno ekspertizo, priznani goslar, ki je tudi skrbnik Paganinijeve violine v Padovi, se je zato odpravil na pot, da bi lahko analiziral violino v trezorju Tartinijeve hiše. Na prvi pogled je potrdil, da gre za italijansko violino, ki so jo izdelali z lesom srednje kakovosti, verjetno v laboratoriju Amati v Bologni, restavratorski posegi pa so bili precej invazivni, zato bo za natančno identifikacijo instrumenta potrebna poglobljena analiza, katere izide bomo spoznali v prihodnjih mesecih.
ROP
22
Torek, 20. novembra 2012
ITALIJA, SVET
/
bližnji vzhod - V Egiptu pogovori sprtih strani o prekinitvi ognja
Izraelski napadi v Gazi terjali že nad 100 mrtvih
GAZA - Operacija Steber obrambe, ki jo je Izrael sprožil v sredo, je na območju Gaze pod upravo gibanja Hamas po zadnjih podatkih terjala 101 smrtno žrtev, več sto ljudi pa je bilo ranjenih. Izrael je operacijo, v kateri Gazo za zdaj napada iz zraka, morja in s topništvom, sprožil, ker želi ustaviti raketne napade palestinskih borcev z območja. Ti napadi, proti katerim Izrael posreduje tudi s protira-ketno obrambo, so se včeraj nadaljevali, čeprav v manjšem obsegu kot v preteklih dneh in brez smrtnih žrtev. Skupaj so doslej v raketiranju umrli trije Izraelci.
Izrael je včeraj med drugim ciljno napadal domove pripadnikov Hamasa, drugič v dveh dneh je bil tarča napadov tudi medijski center v mestu Gaza, v katerem je umrl eden od vojaških vodij palestinskega gibanja Islamski džihad.
Hamas in Izrael se sicer prek Egipta pogajata o prekinitvi ognja. Egiptovski vir je včeraj optimistično izjavil, da so v Kairu dobili "ohrabrujoče signale glede možnosti prekinitve spopadov". Je pa hkrati dodal, da sta obe strani predložili svoje pogoje.
Kot je zatem povedal vodja Hama-sa v izgnanstvu Haled Mašal, njegovo gibanje ne izključuje možnosti prekinitve ognja. A je hkrati vztrajal, da mora Izrael najprej odpraviti večletno blokado tega območja. Ne namerava pa Hamas po njegovih besedah pristati na izraelske predpogoje za prekinitev ognja, saj je judovska država tista, ki je sprožila agresijo.
Namestnik izraelskega zunanjega ministra Daniel Ajalon je že včeraj dopoldne za izraelsko televizijo izjavil, da je glavna izraelska zahteva "celovita zaustavitev raketnih napadov", v okviru dogovora o prekinitvi ognja pa je treba tudi poskrbeti, da se Hamas po koncu zadnjega vala nasilja ne bo ponovno oborožil.
Iz sveta so tudi včeraj prihajali pozivi k ustavitvi spopadov. Zunanji ministri EU so na zasedanju v Bruslju zahtevali takojšen konec sovražnosti, visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton pa je ob tem ponovno poudarila, da je treba najti dolgoročno rešitev za Gazo. Ministri EU so tudi izrazili podporo posredniškim prizadevanjem Egipta in drugih ter pozdravili misijo generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona v regiji.
Ban je včeraj dopotoval v Kairo, kjer se je sinoči sešel z egiptovskim zunanjim ministrom Mohamedom Amrom, danes pa se bo pogovarjal še s predsednikom Mohamedom Mursijem in generalnim sekretarjem Arabske lige Nabilom al
Arabijem. Slednjega na čelu delegacije Arabske lige skupaj z vodjo turške diplomacije Ahmedom Davutoglujem danes pričakujejo tudi v Gazi. Generalni sekretar ZN se bo ta teden srečal še z izraelskim premierom Benjaminom Netanja-hujem in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.
Kriza v Gazi, ki tamkajšnjemu 1,7-milijonskemu prebivalstvu prinaša novo trpljenje, pa je na drugi strani očitno prinesla vsaj začasno spravo med leta sprtima Hamasom in Abasovim gibanjem Fatah, ki vlada na Zahodnem bregu. Gibanji sta namreč včeraj sporočili, da sta se odločili končati medsebojni boj za oblast, zaradi katerega sta bili razdeljeni več let in se zediniti.Strani sta sicer lani dosegli dogovor o enotnosti, a je ta propadel, ko je izbruhnil spor o oblikovanju vlade.
Vest o spravi so sporočili med včerajšnjimi solidarnostnimi demonstracijami z Gazo v Ramali na Zahodnem bregu, ki so se jih udeležili tako visoki predstavniki Hamasa kot tudi visoki predstavniki Islamskega džihada. (STA)
Silovito obstreljevanje Gaze se je nadaljevalo tudi včeraj, število žrtev pa je že preseglo število sto
ansa
milan - Bliskovita ugrabitev njegovega sodelavca Spinellija
Je Berlusconi plačal?
MILAN - Eden tesnih sodelavcev Silvia Berlusconija, Giuseppe Spinelli, ki že dolga leta skrbi za finančne posle nekdanjega predsednika italijanske vlade, in njegova žena Anna, sta bila sredi oktobra žrtvi ugrabiteljev. Policija je včeraj prijela šest domnevnih ugrabiteljev: trije so Italijani, trije pa albanski državljani.
Šesterica aretiranih (od leve): zgoraj Francesco Leone, Alessio Maier in Tranquilli Pierluigi; spodaj
Stanko Laurenc, Stanko Ilirjan in Anuta Marjus
ansa
Vodja ugrabiteljev naj bi bil nekdanji sodelavec sodnih oblasti v Bariju. Vse do leta 1996 je bil v programu za zaščito sodelavcev sodišča, sicer pa je že bil obtožen poskusa umora in ugrabitve z namenom izsiljevanja.
Skupina je ugrabitev skrbno načrtovala. Dlje časa so opazovali na-

1
italija - Po nedeljski »neustrezni« izjavi o prihodnosti Italije
Monti »popravil« Montija
Včeraj pojasnil, da bodo tudi prihodnje italijanske vlade »odgovorne« - Poseg predsednika Napolitana
RIM - Predsednik vlade Mario Monti je včeraj »popravil« svojo nesrečno nedeljsko izjavo o italijanski politični prihodnosti. Med obiskom v Qatar ju je najprej izjavil, da ne more »jamčiti za prihodnost Italije po volitvah leta 2013.« Izjava je zagnala vik in krik v italijanskih političnih krogih. Predvsem iz vrst Ljudstva svobode, medtem ko je tajnik Demokratske stranke Pier Lui-gi Bersani ocenil, da so Montija »slabo razumeli«.
Včeraj je predsednik vlade sporno izjavo »dopolnil«. Dejal je, da bodo »tudi vlade po volitvah delovale v smeri sanacije in reform« in bodo vsekakor »odgovorne« ter bodo »delovale še bolje, da bi italijansko gospodarstvo napredovalo.« Namig na gospodarstvo ni bil naključen, kajti kritiki njegove prvotne nedeljske izjave so ga obtožili, da na ta način rahlja zaupanje tujih investitorjev.
Giorgio Napolitano
ansa
V zadevo je posegel tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Prijateljske države naj ne skrbijo, je poudaril. Dobili bomo rešitve, ki so najbolj primerne za stabilno upravljanje države, pri čemer bodo izkoristile delo, ki ga je opravila Montijeva vlada. Kajti sedanja vlada je začrtala pot, s katere ne gre kreniti, je dodal. »Mislim, da zato naši prijatelji lahko zaupajo v prihodnost Italije,« je izjavil Napolitano.
Mario Monti
ansa
.-j r Ü
V tej zvezi postaja vse bolj aktualna politična prihodnost Maria Montija. V soboto je predsednik Fer-rarija Luca di Montezemolo predstavil svojo politično združenje. Monti bi lahko bil eden od njegovih predsedniških adutov, prav tako pa si za njegov ostanek v italijanski »politični družini« prizadeva tajnik UDC Pier Ferdinan-do Casini, ki je bil med drugim pred enim letom eden od največjih Monti-jevih »sponzorjev«, ko je Napolitano izbiral Berlusconijevega naslednika.
Giuseppe Spinelli	arhiv ansa
vade zakoncev Spinelli in njuno hišo. Spinelli je 14 dni pred ugrabitvijo policiji tudi prijavil sumljiva dogajanja pred njuno hišo.
Zakonca sta bila v hiši ujeta 15. in 16. oktobra. Ugrabitelji so za njuno izpustitev od Berlusconija zahtevali izplačilo 35 milijonov evrov. V zameno so ponujali tudi dokumente in zvočne posnetke, ki naj bi Ber-lusconiju omogočili razveljavitev sodbe o plačilu prek 500 milijonov evrov kazni, ki jo je moral plačati zaradi spornega prevzema založnika Mondadori.
Ugrabitelji so hišo zapustili 16. oktobra, potem ko je Spinelli telefonsko sporočil Berlusconiju novico o domnevnih dokumentih, ki naj bi mu koristili pri prizivni obravnavi sodne zadeve o prevzemu založniške hiše Mondadori. Preden so ugrabitelji odšli, so iz nadzornega sistema odstranili kasete. Policija je ugrabitelje uspela zajeti prav s pomočjo prisluhov, v katerih so ugrabitelji razpravljali, kako bodo obremenjujoče kasete spravili na varno v eno od bank.
Ali je Berlusconi ugrabiteljem denar nakazal, ni razvidno, preiskava pa še poteka. Po nekaterih novicah naj bi nekdanji italijanski predsednik vlade »plačal« ugrabiteljem kakih osem milijonov evrov. Dejstvo pa je, da je Berlusconi izvedel za ugrabitev Spi-nellija in njegove žene 16. oktobra dopoldne in je prijavil zadevo silam javnega reda šele dan pozneje. Zakaj, tega preiskovalci včeraj niso povedali.
Spinelli velja za enega najtesnejših Berlusconijevih zaupnikov, prav tako naj bi odigral vlogo pri plačevanju nekaterih prostitutk za Ber-lusconijeve bunga bunga zabave.
Obama v Mjanmaru pozval k nadaljevanju reform
YANGON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj med zgodovinskim obiskom v Mjanmaru pozval tamkajšnje oblasti, naj pospešijo politične reforme, ki so po njegovih besedah šele prvi korak na poti v demokracijo. Obama se je v Yangonu srečal s predsednikom Thein Seinom in opozicijsko voditeljico Aung San Suu Kyi, ki ga je posvarila pred prevelikim optimizmom glede napredka na poti v demokracijo. Obama, prvi ameriški predsednik, ki je obiskal Mjanmar, je doživel zelo topel sprejem. Nekatere organizacije za človekove pravice so bile kritične do Oba-movega obiska v Mjanmaru, saj menijo, da bi moral počakati, da bi mjanmarske oblasti naredile še večji napredek na področju človekovih pravic.
Iz Mjanmara je Obama odpotoval v Kambodžo, kjer sodeluje na vrhu vzhodne Azije.
Odločitve o Grčiji še vedno visijo v zraku
BRUSELJ - Finančni ministri držav v območju evra naj bi po prvotnih napovedih danes na izrednem zasedanju vendarle sprejeli odločitve o Grčiji - tako o sprostitvi 31,5-milijardne-ga obroka posojila v okviru že dogovorjene pomoči kot o tem, kako zagotoviti dodatnih 33 milijard evrov, ki jih država še potrebuje. A vse kaže, da dokončnih odločitev še ne bo. Atene so v minulih tednih sprejele še en, doslej najbolj drakonski varčevalni sveženj, s katerim naj bi do leta 2016 privarčevale okoli 18 milijard evrov. Poleg tega je grški parlament potrdil proračun za leto 2013, ki predvideva za okoli 9,5 milijarde evrov rezov.
V Rimu odkrili popravljeni kip papeža Janeza Pavla II.
RIM - V Rimu so odkrili popravljeni kip nekdanjega papeža Janeza Pavla II., potem ko s prvotno različico nista bila zadovoljna niti javnost niti Vatikan. Po prvem odkritju maja lani je bil kip, ki stoji na glavni železniški postaji v Rimu, deležen številnih kritik, češ da bolj spominja na nekdanjega fašističnega diktatorja Benita Mus-solinija kot na priljubljenega papeža. Popravljeni kip ima na obrazu nasmešek, vrat in brada sta jasneje izražena. Bron, iz katerega je narejen, pa je enakomernejše barve kot prej. Avtor kipa Oliviero Rainaldi je povedal, da je zdaj s kipom zadovoljen, ker ustreza njegovi prvotni ideji. Odgovornost za neposrečeno prvo različico pa kipar pripisuje livarjem, češ da brona niso ulili dovolj natančno.
■	ZLATO
■	(999,99 %%) za kg _
43.444,95 € +463,99
SOD NAFTE
(159 litrov)
111,77 $ +2,59
EVRO 1,2762 $ +0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
19. novembra 2012		
valute	evro (povprečni tečaj) 19.11 16.11	
ameriški dolar	1,2762	1,2745
japonski jen	103,60	103,44
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,418	25,534
danska krona	7,4584	7,4585
britanski funt	0,80320	0,80245
madžarski forint	283,42	284,18
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6961	0,6963
poljski zlot	4,1458	4,1615
romunski lev	4,5363	4,5333
švedska krona	8,6419	8,6493
švicarski frank	1,2045	1,2042
norveška krona	7,3715	7,3695
hrvaška kuna	7,5415	7,5375
ruski rubel	40,3100	40,4368
turška lira	2,3007	2,2944
avstralski dolar	1,2283	1,2337
braziljski real	2,6494	2,6391
kanadski dolar	1,2744	1,2753
kitajski juan	7,9569	7,9471
indijska rupija	70,2740	70,3210
južnoafriški rand	11,2874	11,2927
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 20. novembra 2012
23
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Leghis-sa/Furlan
20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Eurovisione 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Questo nostro amore 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa)
V^ Rai Due
6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz
fl&CM
^ Rai Tre
Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Film: I die-ci comandamenti (zgod., ZDA, '56) 0.40 I bellissimi di R4
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Film: La fidanzata di papa (kom., It., '08, i. S. Ventura)
O Italia 1
14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.40 Dok.: La storia siamo noi
6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tg3 Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, slediTgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik
u Rete 4
6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Ca-rabinieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan.: My Life 16.50 Film: Il solitario di Rio Grande (ve-stern, ZDA, '71) 18.55 Dnevnik 19.35
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (18. novembra 2012)
Vodoravno: N. C., animator, KGB, ahilova peta, AIA, recitator, Cerar, K. V., anilin, Lari, Oran, Arona, smrt, moda, analfabet, Valentin, Olmo, Vanel, boks, geolog, pokrov, tim, NATO, G. R., N. R., arkada, Nori, aromatik, Ni, J. N., moare, origano, desničar, rdečkar, tlak, antikristi, lesni sejem, tok, Vries, A. K., Ank, A. D.; na sliki: Valentin Vodnik.
21.10 Film: Spider-man (fant., ZDA, '02, i. T. Maguire, Kirsten Dunst) 23.30 Champions League - Speciale
La 7
^ Tele 4
Jr Slovenija 1
6.10 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.35 Kulturni brlog 10.40 Poučna nan.: Ali me poznaš? (pon.) 10.45 Zgodbe iz školjke 11.05 Kratki igr. film: Pripraven moški za mamico 11.20 Nad.: Totalna razprodaja 12.00 Poročila 12.05 Ars 36012.20 Podoba podebe 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 18.30 Risanke 16.15 Nan.: Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Volitve 2012 - Soočenje 21.00 Dok. serija: Vojne igre 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. serija: Zabave je konec ali kako je zahod prišel na kant
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 14.20 Aritmija 15.05 Kviz: Moja Slovenija (pon.) 16.30 Dok. serija: City Folk 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda 18.00 Glasnik 18.30 Slovenski vodni krog
23.20 Film: Che pasticcio, Bridget Jones (kom., VB, '04, i. Renee Zellweger, C. Firth)
6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Caffe 13.50 Risanka: Futurama 14.15 Risanka: Simpsonovi 14.40 Risanka: Dragon Ball GT 15.05 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine
18.55 Dok. serija: Amerika, zgodba o ZDA
19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nan.: Povesti in novele 19. stoletja 21.00 Glasb. odd.: Mu-zikajeto 21.30 Film: Ženska, ki poje 23.40 Brane Rončel - Izza odra
(t Slovenija 3
6.00 8.55, 19.55, 22.00, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 21.30 Žarišče 8.00 Poročila 9.00 8. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.25 21.25 Beseda volilcev 19.40 21.45 Kronika 20.00 23.10 Aktualno 23.20 Odmevi
Koper
LA
6.00 7.30 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.30 18.20 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.55 Aktualno: Omnibus Notte
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Avtomobilizem 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.45 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q"
-	Trendovska oddaja - vodi Lorella Flego 20.45 Nautilus 21.15 Glasb. odd.: Boben 22.20 Biker Explorer 22.45 Istra in... 23.15 Vas tedna 0.00 Čezmejna Tv - TDD
1 Tv Primorka
8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00
Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Svet na pragu preobrazbe 18.00 Brez panike 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Odmevi Primorske 20.30 Konji in konjeniki 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani
7.00 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 20.25, 20.55 Dnevnik Agenparl 13.2017.05, 19.30 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Rubrika: Il caffe dello sport
pop Pop TV
16.50 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Petrovi stilski nasveti 17.00 24UR popoldne 17.55 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Precej legalno
A Kanal A
7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.0517.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.0018.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Rajski virus (dram., ZDA/Nem., '03) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.0019.45 Svet, Novice 20.00 Film: Ponovno v ringu (akc., Kan., '11) 21.55 Film: Kickboksar 3 (akc., ZDA, '92)
23.40 Film: Blackout (triler, ZDA, 'CS)
6.55 Risane in otr. Serije 8.0018.00 Dok. serija: Larina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.50 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.00
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Boris Devetak in Tamara Stanese; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Jože Peterlin, garaški idealist; 11.00 Studio D; 11.15 Z žlico v Benečijo; 12.15 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klabjan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Jesenska abeceda; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič - 18. nad.; 18.00 Gorniška gledanja, pripravlja Aldo Rupel; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il piacere di uscire; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 11.00, 18.00 In minoranza; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.35, 21.00 Glasbena lestvica; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Pic nic electronique; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Šport-
na zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved -pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24
Torek, 20. novembra 2012
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
^ rahel
dež
a A zmeren ÜÜ dež
ôVdT
nevihte
veter
megla
vremenska slika
STOCKHOLM
3/6 O
K0BEnHRVN — «
,-1/8* 0 — - .. . -
BERLIN
5/7 O
HELSINKI
.4/5 Q,
O PARIZ
7/10
OBRUSELJ
2/8 i
ŽENEVA
5/7 9 MILAN
® 6/10
DUNAJ 5/7
o
LJUBLJANA
°6/7 ~
LIZBONA
O 11/16
MADRID
O 3/16
RIM
13/16
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
1010
C
Depresija osredotočena nad italijo se premika počasi proti vzhodu. Med torkom in sredo se bo območje nizkega pritiska premaknilo nad Sredozemlje.
SPLIT
,.»•€¿10/17
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.29
Dolžina dneva 9.17
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 12.27 in zatone ob 23.54
A
Nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad Sredozemljem pa je plitvo ciklonsko območje. V nižjih plasteh ozračja od vzhoda k nam priteka razmeroma vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo še obremenilen, z vremenom povezane težave bodo še pogoste. V drugi polovici dneva bo obremenitev postopoma slabela, ne bo pa povsem ponehala. Priporočamo večjo previdnost.
-/^T-^
MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17 stopinj C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.29 najvišje 33 cm, ob 11.56 najnižje -12 cm, ob 17.05
najvišje 8 cm, ob 23.09 najnižje -30 cm. Jutri: ob 6.06 najvišje 39 cm, ob 12.42 najnižje -23 cm, ob 18.15 najvišje 13 cm, ob 23.59 najnižje -30 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............9 2000 m............1
1000 m............6 2500 m............0
1500 m............3 2864 m...........-1
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 2.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
Sis mocan gil sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona
O
GRADEC
3/9
<5
CELOVEC O 2/7
TOLMEČ O
4/8
o 0/4 KRANJSKA G.

O 4/7 S. GRADEC
CELJE 5/9 O
TRBIŽ O
2/4 i „„„„
O
TRŽIČ
4/10 _
- _	O
i-V-i	ČEDAD O KRANJ C^H VIDEM O
li^i 6/16	J/ ^^ LJUBLJANA
O PORDENON /v	rORICa «O N. GORICA 6/10	N. MESTO 6/9
¿7	9/^?ICA ° 8/13 POSI°JNA	O
MARIBOR
O 6/8
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 4/8
ZAGREB 6/8
~ O
7/15
O 5/8

REKA 7/11
KOČEVJE
V -O J
ČRNOMELJ
UMAG OPATIJA PAZIN O
ÎNAPOVED ZA DANES'
M. SOBOTA
O 7/9
kazahstan - Z njo tudi astronavtka slovenskega rodu S. Williams
Posadka vesoljskega plovila Sojuz pristala v zasneženi stepi
Vesoljska kapsula ni pristala točno na predvidenem mestu, zato so k njej takoj odpeljale reševalne skupine.
ansa
ALMATY/MOSKVA - Na Zemljo se je včeraj vrnila tričlanska posadka Mednarodne vesoljske postaje (ISS), v kateri je tudi ameriška astronavtska in-dijsko-slovenskega rodu Sunita Williams. Poleg Williamsove sta s sojuzom v osrednjem Kazahstanu pristala še ruski kozmonavt Jurij Malenčenko in japonski astronavt Aki Hošide. Sojuz je pristal ob 7.06 po lokalnem času severno od mesta Arkalijk. Ob prihodu je proti mestu pristanka poletelo osem helikopterjev z reševalci, saj kapsula zaradi manjših zamud v proceduri ni pristala na točno določenem mestu. Kljub temu je pristanek potekal brez zapletov, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
»Zame je bilo vse zelo dobro,« je po rusko ob prihodu dejala Williamso-va. Po včerajšnjem prihodu omenjene trojice na ISS ostajajo še trije astronavti, Američan Kevin Ford ter Rusa Oleg Novicki in Jevgenij Tarelkin, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prihodnji mesec se jima bodo pridružili Američan Tom Marshburn, Kanadčan Chris Hadfield in Rus Roman Romanenko.
novo dognanje znastvenikov
Sulice s kamnito ostjo že pred 500 tisoč leti
WASHINGTON - Predniki sodobnega človeka so že pred 500.000 leti svoje sulice ojačali tako, da so nanje nataknili kamnito ost, so ugotovili antropologi. Kot kažejo najnovejše raziskave, ki jih je objavila ameriška revija Science, se je človek takšnega načina izdelave orožja domislil 200.000 let prej, kot je veljalo doslej. Pritrditev kamnite osti na sulico zahteva precej več načrtovanja in tudi truda, kot zgolj izostritev palice. Gre za pomemben dosežek pri razvoju zgodnjega lovskega orožja, izpostavljajo strokovnjaki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sulice s kamnito ostjo so večkrat našli na najdiščih iz kamene dobe, torej iz obdobja pred okoli 300.000 leti. Nova študija, objavljena ta teden v ameriški reviji Science, pa kaže, da so naši predniki takšno orožje uporabljali že veliko prej. Spoznanje »spreminja dojemanje zgodnjih prilagajanj človeka in sposobnosti pred nastankom naše vrste«, pojasnjuje glavna avtorica prispevka Jayne Wilkins z univerze v Torontu.
Ugotovitve izvirajo iz natančne preučitve osti, ki so jo pred 35 leti našli na najdišču blizu puščave Kalahari v južni Afriki. Leta 2010 je ekipa raziskovalcev s posebnimi metodami starost kamna ocenila na 500.000 let. Raziskovalci so po tipičnih poškodbah konice in samega kamna ugotovili tudi, da je dejansko šlo za ost, uporabljeno kot orožje, in ne v kakšne druge namene.
V Srbiji izhaja petnajst dnevnikov
BEOGRAD - V Srbiji je včeraj izšla prva številka novega dnevnika, poimenovanega San. Lastnik novega srbskega dnevnika, že petnajstega, je Aleksandar Rodic, ki že izdaja tabloid Kurir. Uredništvo Sana bralcem obljublja »ostro kritiko negativnih pojavov v družbi«, pa tudi »hvalo posameznikov, ki bodo prispevali k blaginji države«.San, ki ga bodo tiskali v 300.000 izvodih, je bil včeraj in bo še danes brezplačen, od srede pa bo bralcem na voljo za 15 dinarjev (0,13 evra), poroča srbska tiskovna agencija Beta.
V uvodniku prve številke Sana je odgovorni urednik Branislav Bjelica zapisal, da si državljani Srbije zaslužijo dober in kakovosten informativen dnevni časopis. Pri tem je poudaril da za njim ne stoji nihče. »Pred njim stoji Aleksan-dar Rodic. Stoodstotni lastnik,« je dodal. »Pri nas in za nas ni skrivnosti - to zmore samo San. Srbski, a naš,« ob izidu še poudarjajo v uredništvu.
Od včeraj tako v Srbiji izhaja 15 dnevnih časopisov. Med resne dnevnike se uvrščajo Politika, ki je bila ustanovljena že leta 1904 in tako velja za najstarejši časnik na Balkanu, Večernje novosti in Danas. Srbski bralci imajo na voljo še štiri tabloide - Blic, Kurir, Alo in Informer, dva športna dnevnika - Žurnal in Sport, specializiran gospodarski dnevnik Privredni pregled ter brezplačnik 24 časa.
Poljska prva država z novim Boeingom 787 dramliner
VARŠAVA - Poljski letalski prevoznik LOT je svojo floto posodobil z novim Boeingovim letalom 787 dreamliner, ki je prvo takšno letalo v floti katere izmed evropskih letalskih družb. Prihod letala, ki je energetsko učinkovito in potnikom ponuja udobnejše potovanje, so na letališču v Varšavi pozdravili s fanfarami in preletom štirih lovskih letal F-16. Prihod Boeingovega novega letala je za nekdanjo komunistično državo predstavljal simboličen korak na njihovi pot hitrega gospodarskega in tehnološkega razvoja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Poljski časniki so prihod novega letala označili za »tehnološki čudež iz ZD«, izpostavili pa so tudi dejstvo, da je Poljska prva izmed evropskih držav s takšnim letalom.