U10 KLVDL
Inserati: sg
Knostoloaa petltvrsla (39 mm, široka m 3 mm visoka ali b!«
prostor) m »licrtt ... po K 8"-« poslani ttt. . . p« K t-^
Pri vetjem naročilu p opast
Rajmanjll oglas 59/9mm C15,1
izhaji nU du limail p» nadeljok in daa pa prasnite ob B. url sjitrsj.
Posamezna številka 1 K. PoStnina plačana v gotovini.
?IBV. 179.	V LlniilM v nedello, dne 8, avgusla 1920.
»SLOVENEC« valja fo poitl a* vsa strani Jugoslavije ia v LJubljani: n oelo leto naprej. K po-— ia pol leta „ ,. „ 90*— m lota ,, . . „ 45-— ;n en mesec „ .. „ 15 —
Jataosomrtvo oelolotno K240--
S Sobotna iztlaja: a
Za oelo loto.....K 30--
xa lnoismstvo......3 V—
__Uredništvo le v Kopitarjevi ollot Stev. 6/II1.
Bokoplsl so ne vračajo; nelranklrana pisma eb ne sprejemajo. Credn. telet. štv. 50, npravn. itv. 326.
za slovenski narod.
t Oprava jo v Kopitarjevi al. 8. — Rafan poštne hran. ljubljanske St. 650 h naročnino ln it. 349 b« oglase, avstr. in češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.*here, 7588.
I
lfaršaoa pod ru^ii ognjem.
Posebno poročilo »Slovencu-.-.
Krakov, 7, avgusta, Od petka dalje se nahajajo varšavska predmestja pod ognjem ruskih topov.
Washington, 6. avgusta, Senat jc naročil predsedniku naj zastavi vse sile za politično samostojnost Poljske. Dal mu je v ta namen potrebni kredit.
KorosSt* plebiscit.
Kakor sc nam od dobro poučene strani poroča, je plebiscitna komisija končala zaenkrat posvete glede dcmarkacijske črte in napravila zaključke, ki šc niso vsi znani. Kolikor naju je dosedaj znano, moramo brez vsake animoznosti napram plebiscitni komisiji konštatirati, da njeni sklepi ne soglašajo s st. germainsko mirovno pogodbo; komisija jc morda hotela od-;vrniti od sebe vsak suni, da je pristranska v prilog kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa jc pri tem kršila temeljne določbe st. germainske mirovne pogodbe in napravila za Jugoslavijo krivične zaključke, za katerih posledice bo morala tudi nositi odgovornost. Mi vsako odgovornost odklanjamo! Kaj pač ima n. pr. z glasovanjem opraviti vprašanje prehrane v pasu B?' Prav nič! To je bila samo zahteva Nemcev pasu B in tej njihovi zahtevi, da se otvori svoboden gospodarski promet med pasom A in pasom B, je plebiscitna komisija deloma ugodila. Ozirala se je na nemške gospodarske koristi, upoštevala pa ni škode, ki jo bo trpelo zaraditega prebivalstvo v pasu A. Cene živežu v pasu A se bodo radi tega dvignile in čc bodo Nemci iz pasa B dobro izrabljali lo ugodnost, more v pasu A nastati celo kriza \ prehrani.
Konštatiramo nadalje, da je bil v pasu A do prihoda plebiscitne komisiie popoln red in mir, da je bila naša upravna oblast nasproti vserii slojem popolnoma pravična :in je le proti hujskačem in kalilcem javnega miru in reda nastopala strogo po zakonu, kakor je običajno v vseh državah, ki so količkaj urejene. Ker od nemške organizacije v pasu B dobro plačani in podkupljeni agitatorji v pasu A do prihoda plebiscitne komisije niso mogli požirati hiš, rušiti železnic, pretepati naših ljudi, da bi po svoji preizkušeni metodi s terorističnimi sredstvi preplašili naše ljudstvo, so sc Nemci pritoževali nad — jugoslovanskimi nasilstvi in strahovlado. V pasu B pa sc Slovenci niti zgeniti niso mogli, pa se tudi
niso upali, ker od prevrata sem vedo, kaj bi jih siccr zadelo! Ako je plebiscitna komisija kršila načelo, da jc na Koroškem dvojno, drugo od drugega po demarkacijski črti popolnoma ločeno plebiscitno ozemlje, in omogočila prehod Ncmcev iz conc B v cono A, proti čemur jc ves naš narod, zlasti pa prebivalastvo v pasu A protestiralo, ker hoče v miru živeti, bo nosila za vse posledice odgovornost plebiscitna komisija,
Prebivalstvu v pasu A priporočamo samo, da sc od nemških agitatorjev ne da izzivati in zavesti v poboje, da ohrani mirno kri in z zaupanjem mirno čaka dneva glasovanja. Ogromna večina prebivalstva jc za Jugoslavijo in ta večina sama bo pri glasovanju odločila, zato nam nihče zmage nc more vzeti, tudi plebiscitna komisija nc. Ako pa bi se hotelo nase prebivalstvo terorizirati, kakor so Ncmci nameravali, bo pa naša vlada vedela, kaj ic njena dolžnost!
Vlada si jc pa lahko tucli svesla, da jo bo ves narod podpiral, predvsem pa prebivalstvo v pasu A, ki je za definitivno rešitev izpod nemškega jarma in stoletnega suženjstva pripravljeno vse žrtvovati. Naše ljudstvo ima silno dobro, ostro oko in že po prvih pojavih ententne komisije sc je začelo pritoževati —.pri nas in ne pri plebiscitni komisiji, kakor bi bilo treba. Iz lega sledi, da plebiscitna komisija pri prebivalstvu v pasu A šc ne vživa zaupanja; nc bomo preiskovali vzrokov, upamo pa, da bo nastop ententnih misij v bodoče povsod tak, da si bo pridobila to zaupanje, brez katerega plebiscit ne more biti pravičen; kako naj sc slovensko ljudstvo pritožuje pri ententni komisiji in ji izraža svoje upravičene želje, ako nima zaupanja, da bo komisija vloge tudi pravično reševala! To stoletja od Nemcev strahovano, zapostavljano in preganjano ljudstvo zna visoko cenili pravično sodnike, ki jih pod Avstrijo ni nikdar videlo, in zato leži samo na plebiscitni komisiji, da si to zaupanje pridobi. Čc bodo vsi njeni organi povsod objektivno postopali, jim bo naš narod tudi zaupal!
Koroški Slovcnci, držite sc ncomah-Ijivo in brez vsakega nepotrebnega strahu, vaše definitivno odrešenje in večna spoii-lev z odrešenimi brati sc bliža!
Janko Jovan:
Zmeda u
Mescca junija je pozvalo finančno ministrstvo zainteresirane kroge na konferenco v Belgrad, da se stari izvozni ca-
rinski tarif revidira in prilagodi sedanjim razmeram. Na tej konfcrenci smo bili najbolje zastopani Slovenci; nismo prišli le iz radovednosti poslušat potek razprave, temveč smo sc udeležili konfercncc pripravljeni in zastopali vsestransko interese trgovine, industrije in producentov. Smelo lahko trdim, da je vsak udeleženec iz svoje stroke v polni meri storil svojo dolžnost. Žalibog imeli smo le pravico staviti predloge in jih utemeljevati, a končna rešitev carinskih postavk je ostala pri držana glavni direkciji carine oziroma ekonomsko - financijskemu komiteju. Tako se jc zgodilo, da so bili naši predlogi v večjem delu sprejeti, mnogo carinskih postavk pa jc obveljalo proti našim ugovorom in mnogo proti vsakemu pričakovanju.
Ker so izšle v Službenih novinah razne nasprotujoče si tarife in so poleg tega dobile carinarnico zopet drugačna inter' na navodila, danes sicer ni jasne slike, kaj jc ostalo v veljavi, vendar vzamem za podlago zadnjo naredbo od 27. ju,lija. Niti agrarci niti trgovci niti industrijalci ne dobe v njej vsega, kar so pričakovali. Pri postavkah o predmetih, ki niso splošno dovoljeni za izvoz, zagovarjali smo na konfcrenci zlasti stališče, da mora carinska politika ščititi našo industrijo ter vsled tega predvideti za izdelke manjšo carino kakor za surovine. Sporazumeli smo sc na 30% napetost med obema postojankama. Službene novine od 26.. julija so res objavile tarifo, glasom katere odpade n. pr. carina na pšenico 50 din., a na moko 40 din.; na koruzo 20 din., a na koruzno moko 18 din. za 100 kg; Službene novinc od 30. julija prinašajo pa nov sklep fin. ekon. komiteja od 27. julija; ta sklep ima le še postavke za pšenico in koruzo, moke niti nc omenja. Ako jc s tem sklepom razveljavljen tarif, objavljen v Služb, novinah 26. julija, potem je jasno, da sc bode izvažalo samo zrno in prizadeta bo industrija, ker ji je odvzeto delo, kakor tudi živinoreja, ker ne bodo ostali otrobi doma za krmo.
Carina na pšenico 50 din. na 100 kg se opravičuje, ker jc gotovo v našem interesu, da zadostimo najpreje naši prehrani; a koruze imamo toliko, da se bomo ležko obdržali na zunanjem trgu, ki nikakor nc prenese danes carinc 20 din , ker izvožajo nam konkurenčne države brez carinc. Posiedica je ,da jc ali oškodovan produccnt, ali pa ne zmoremo konkurence. So pa predmeti, ki imajo tako visoko ceno, da zopet carina ni v nika-kem razmerju s cenami. Tako n. pr. no-tira v Solunu opijum 165 din., a carina znaša lc 5 din., vse za kilogram. Pri ta-
kih predmetih bi se lahko čuvali fisUalnf interesi, ne da bi sc onemogočila trgovina, oziroma oškodoval producent.
Da se ne pospešuje izvoz konj, j« upravičeno, znano pa tudi, da sc jc pospeševala pri nas gojitev žrebet težke pasme radi izvoza, kjer so se dosegale lepe cene. Naši predlogi so se sicer navidezno upoštevali, ker se je postavila za žrebeta carina, a naredba je tako nejasna, da sc nc vc prav, jc li izvoz dovoljen, ali ne.
S carino na govejo živino čisto gotovo ne bodo zadovoljni živinorejci, ki trdijo, da imamo že sedaj nadprodukcijo. Carina 1500 din, 6000 kron na eno goved bo brezdvomno onemogočila izvoz, ne glede na to, da jc izvoz govedi prepovedan, oziroma pridržan centralni upravi.
Izvoz svinj je prepovedan, dasi izkazujejo statističarji prebitek okoli 300.000 komadov svinj. Kako bo izvoz mogoč pri carini 6 din. na kilogram žive teže, res ne vem, Jc sicer popolnoma v redu, da država favorizira izvoz mesnih izdelkov ter tako podpira domačo industrijo, kar namerava z nižjimi carinskimi postavkami na mesne izdelke, a nastane vprašanje, imamo li toliko razvilo industrijo, da bo kos ogromnemu izvozu? Mislim da nc, tudi hladilnih vagonov ni, pravtako ne verujem, da bi nam države, kamor hočemo izvažati, mogle dosti hladilnih vagonov za prevoz svežega mesa staviti na^ razpolago. Uverjen sem, da bo tudi vlad^ sama prišla v par mesecih do lega pre^. pričanja, samo bojim se, da bo to prepra| čanjc dobila šele, ko se bo škoda, prcjjj vzročena radi nespretne carinske politjje ke, cenila na milijone. Da je izvoz naši0 svinj samo v predelanem stanju nemogo^ ter jc treba vsled tega dovoliti izvoz -jj živem stanu, sem opetovano povdarjal iu. svaril pred posledicami, a žali Bogy brezuspešno.
Carina na mleko 2 din. na liter im^. probitivni značaj. Misliti pa jc treba, bo v kratkem zopet Primorje naš odje^j malec in da bo naš mlekar uspešneje iz,* važal mleko kot mlekarske proizvode,& vsled česar bo treba carino na mleko, če ne docela ukiniti, pa vsaj izdaino znižali. Za vino jc siccr carina znižana na 5 din, od 103 kg, a znižanje jc prišlo prepozno, da bi bil izvoz v Avstrijo pri tamošnjih ccnah še mogoč.
Kaki motivi so vodili vlado, da je žnižala ccnc na ccment in apno, mi je neumljivo. Opozarljali smo na obstoječe pomanjkanje, na dejstvo, da se apno celo uvaža, toda kljub temu jc carina na apno in ccment znižana na 2 din. od 100
Brata.
Spisala Eliza Orzeszkowa. — Iz polj-ščjnc prevedel Fr. Koblar.
(Dalje.)
Rozalija jc bila mirna in gotova sama sebe; obsipala ga jc z vprašanji, ki so spretno netila njegovo razboritost, mu svobodno in zanimivo odgovarjala in tako nelkako popravljala 'nerodnost, ki sta je bila kriva bojazljiva sestra in razburjeni svak. V črni praznični obleki, s ko krokar temnimi lasmi, ki so bili preprosto, a slikovito počesani, lepega stasu in pravilnih potez na obrazu jc bila ocvelela, toda še vabljiva ženska lepota. Viktor jo jc nc-opaženo ali natančno motril, prenašal vc-cLno pogled na bratovo ženo in brata in v njegovih očeh jc vznikal izraz začudenja ali hudobnosti.
Pogovor sc jc sukal okoli poti, ki jo je Viktor Hornicz prehodil in šc moral irepotovati, pa tudi o popotovanju sploh, .'ozalija je bila danes jasna in prijazna vsem, izvzeniši Pavleku, s katerim sc ni pozdravila pred obedom; napravila jc, kakor da ga nc vidi. Šele sredi obeda je blis-nila z ironičnim pogledom mimo njega in pravi ako z ironičnim nasmehom dejala gostu:
S
»Imamo tu med nami nekoga, ki sc tudi napravlja na pot po zlato runo!
Viktor jc pogledal mladeniča, ki jc zardel ko potonika in povesil oči z vidno zamero. Ni še govoril s. svojo u.čitcljico in dobrotnico o svojih namerah in la javni poizkus, da bi jih povedal, ga jc spravil v mučen položaj. Zenon Hornicz je takoj razumel in mu jc bilo kljub žalitvi žal za svojega varovanca. Čemu, ga spravljajo v tako sramoto? Razgovor, kakršnega bo imel on z njim, sc mora vršili med štirimi očmi. Da bi pomagal Pavleku iz neprijetnosti, je začel Zenon hitro in nadolgo pripovedovati bratu o G6rkiewiczu, o značaju in prednostih službe, ki jo je dobil in radi katere zapušča kraj, in o njegovi ljubezni do poljedelstva in obširnega gospodarstva, ker ga bolj nagiba k temu, da odide, kakor pa denarne zadeve.
Rozalija jc pritrjevala svakovim besedam. Priznavala jc Gčrkicvviczu veliko razumnosti in znanja. Tak človek more povsod veliko storili zase in za druge. Viktor jc mladeniča, ki mu, ga jc bil brat predstavil kot svojega gojenca in pomočnika, prijazno pogledal in vprašal:
■Ali je vaš odhod v zvezi z odhodom gospoda Gorkicwicza?'
Mesto njega pa jc odgovovjln Rozalija:
Da, da! Gospod Pavel si gre I udi kovat srečo! Dva mescca sc jc pečal s to namero, a moj svak in mi smo o nji zvedeli šele včerai in od druge strani. Ali to
ni nič čudnega, kajti prvič ni na svelu ljubeznivosti, ki nc bi umaknila interesom ,.., drugič ,.,«
»Gospica, izborno prekujete prislo-vicc!« se je zasmejal Viktor. Ona pa je pristavila: »In drugič, tam, kjer kujejo konje, morajo tu,di žabe podstavljati noge,«
Govorila jc to prosto, veselo, tako, kakor bi ji niti na misel nc prišlo, da hoče s temi besedami koga zadeti. Pavlckov obraz pa jc razodeval da mu je bilo, kakor da. ga razpenjajo na lezalnici. Zenon Hornicz sc jc postavil zanj in važno dejal: »Kar tiče konj in žab, ne moremo nikdar zagotovo trditi, kdo je konj in kdo žaba. Kar pa jc radi skrivnosti, ki jo ima pred nami, jc vzrok le to, da si jc premislil in obdržal skrivnost zase lc radi našega popotnika.«
Pri zadnjih besedah jc s prijateljsko šaljivostjo pomežiknil Pavleku, ki je začuden ves srečen uprl vanj oči. Viktor sc jc obrnil k mladeniču s prijateljsko zaupljivostjo, ki jc pokazala, cla mu jc mladenič všeč.
»Želim vam prav veliko podjetnosti in energije! Zelo dobro, zelo srečno, da ste dobili koristno službo in možnost delovanja pod vodstvom tako podjetnega in energičnega človeka, kakor slišim o gospodu Gčrkicvviczu. Predvsem podjetnost in energija! Treba si jc svojo prihodnost začasa!
Toda« — da je prekinil Zenon, —
»zgradba sreče nc zavisi samo od več ali manj koristne službe in znatnih dohodkov!«
Od česa pa zavisi?« je poprašal Viktor.
Zenon je z nekakim začudenim glasom odgovoril:
»Saj ima mlad človek pred seboj dvojno prihodniost: materialno in moralno.«
Viktor sc jc zasmejal in hitro potrdil;	^ »Toda da, lo se razujme, tega seveda ni ireba pripominjati! Peta: Nc ubijaj! Sedma: Ne kradi!«
Zenon ga jc hitro prekinil: »To jc podlaga! Samoposcbi jc umevno, cla nam tc moralnosti ni treba niti omenjati. Toda za njenimi mejami jc širno polje obveznosti in čednosti,«
Viktor jc za trenotek pogledal na brata, sc odločil in odgovoril:
»Da, jc, resnično jc; ne vem če tako široko, kol li praviš, toda je. Samo zato jc, da usmiljene sestre in druge božje ovčke šc hodijo po njem. Naj hodijo, Bog jim daj zdravje! Za nas pa, posvetne ko. zle je najprvo: podjetnost, praktičnost, energija! Naravno, da nc kaže ne ropati po ccstah, nc krasti, nc mcnic ponarejati, kajti zato sc lahko znajdeš na tem svetu v za poni, a na onem, kakor pravijo duhovni, v peklu, ki jc še hujša ustanov* kakor zapor ...«
Stran 2,
SLOVENEC, 3ne 8, avgusta .1920,
Štev. 179.
kilogramov. Tako postopanje je vendar vse graje vredno.
Carinski tarif vsebuje zopet postavke, ki nimajo nikakega smisla. Tako n. pr. carina na kaviar, ki ga sploh nimamo. Nerazumljivo škrupuloznost kaže carina na cunje, ki znaša na nesortirane 20 din. "na kilogram,' a na sortirane le 0.20 din. Vlada je hotela menda zabraniti izvoz volnenih čunj, a s tako velikim diferenci-ranjem je pribila carini značaj smešnosti.
To so nekatere postavke, za katere sem smatral potrebno, da jih pobližje omenim. Vsekako bi bilo treba carine •vččkrat revidirati. Prva tozadevna kon-ferencija je imela sicer mnogo uspeha, vendar je še mnogo ostalo, kar kriči po spremembi in kar ne bo moglo, da ostane pri sedanjem.
Naravnost neumljivo pa je lovljenje vlade semtertja pri uveljavljenju novih sklepov. Dne 26. julija izide en tarif objavljen v Službenih novinah, dne 27. julija napravi fin. ekonomski komite nov sklep,' par dni pozneje dobi carinarnica svoja navodila, ki so javnosti nepoznana.. Tako se jc zgodilo, da prvi tarif označuje n. pr. mast svobodno za. izvoz, drugi tarif iz-rečno navaja, da je izvoz masti preppve-dan. Kaj je s trg. sklepi, ki so se med tem časom zaključili? Koliko bo prerekanja, predno se ugotovi, kako je s takimi sklepi, Nasprotno teinu slučaju navaja prvi tarif mčd kot prepovedan za izvoz, a 'drugi tarif ga navaja med predmeti, ka-ifcerib izvoz je prost. Podobnih razlik med fcnim in drugim tarifom bi mogel več na-jvesti. Nejasno je, kaj je s predmeti,, kateri so v prvem tarifu navedeni, a jih drugi sploh ne omenja. Tako n, pr. znaša izvozna carina od koruzne moke v prvem tarifu 18 din. za 100 kg, a drugi tarif jo sploh ne omenja. Kam vodi taka nepazljivost, dokazuje najjasnejše naziranje ljubljanske carninarnice, da bo treba vcari-niti koruzno moko po tarifu iz meseca februarja, t. j. po 60 din. Tako lovljenje izključuje vsako trgovsko kalkulacijo in je v stanu spraviti trgovca v strašno težek položaj. Vse to priča, da nismo dobro urejena država.
Ramsre u zasedssssni ozemlju.
Trst 4. avgusta 1920.
Ravno lerto dni je danes, kaj je V za-jtedenem ozemlju prešla javna uprava iz' rok vojaškega gubernatorja, generala Pe-fattija, v.roke tedaj novoimenovanega generalnega civilnega komisarja Ciuffellija, «a ta dan je v pratiki Jugoslovanov zazna-aovan kot črni dan, kajti tega dne popol-le je tržaška laška nacionalistiška dru-1, že drugič po laški zasedbi našega Pri-naskočila naše imetje in ga razde-Danes je obletnica drugega naskoka »Edinost« — prvi ni bil niti dva mese-po zasedbi, 29, decembra 1918 — s či-je bilo tudi zvezano razdejanje v isti nameščenih uradnih prostorov naše ■ Trgovsko-obrtne zadruge, naše šole in ' knjižnice Učiteljskega društva na Acque-flottu ter Slovanske Čitalnice in njene knjižnice v Narodnem domu. Prehod od Vojaške v civilno upravo se je torej proslavil z uničevanjem naše kulturne in gospodarske lastnine,
Eno leto civilne uprave imamo za. seboj. Za Ciuffellijem je prišel Mosconi, in obletnico delovanja teh dveh italijanskih vladnih mož na naših tleh praznujemo mi tržaški Jugoslovani na pogorišču svoje, trdega dela in napora polne, a vendar z lepimi uspehi ovenčane, sedaj z enim zločinskim mahom uničene prošlosti. Tista Italija, ki je prihajala k nam, obetajoč nam .vso svobodo za naš politični, kulturni in 'gospodarski razvoj, daleč večjo, nego smo jo imeli pod bivšo avstrijsko vladavino, nam je še občutneje, ko ob prehodu od Vojaške v civilno upravo, tudi obletnico tega dogodka zapisala v zgodovino z razdejanjem naše duševne in gmotne imovine.
Naše šole so zaprte, ali pa potisnjene V kraje, kjer je dostop naši mladini skoraj ali popolnoma nemogoč ali pa se šopirijo po njih raznarodovalci naše mladine. Našemu jeziku so vzeli v uradu vse pravice, in danes, po enem lelu civilne uprave, ne Idobiš na besedo, izgovorjeno v svojem materinem jeziku, nikjer drugega odgovora ko zasmeh ali šc kaj hujšega. Naša beseda, izgovorjena na ulici ali na drugem javnem kraju, ti pribavi prav gotovo največje ne-prilikc.,. aretacijo ali.pretep. Vse naše gospodarsko snovanjo se ovira ali naravnost r.eprečuje z najnasilnejšimi sredstvi. Ne e da so, očividno pod vladno zaščito, raz-Idejali naše gospodarske zavode, ne le- da so uničili raznim našim obrtnikom in trgovcem njihov.e obratne prostore, temveč gredo še dalje: našim ljudem naj bi se sploh odvzela obrtna dovoljenja, hišni lastniki naj bi jih vrgli na ulico in oni sami naj bi 6e kratkomalo izgnali. Jugoslovanstvo mora popolnoma izginiti iz Trsta, danes iz irnesta, jutri iz okolice; to je geslo fašistov, neodgovornih izvrševalcev vladne volje. Jugoslovan jc popolnoma brezpraven, brez Kakonilcga varstva s strani zasedbenih ob-
r.
lasti, mrčes, ki ga sme pohoditi vsak, komur se zljubi, ne da bi se mu zgodilo za to kaj zlega. Vsaka pritožba je brezuspešna; izrečena v javnem glasilu, kolikor jih niso zatrli, pa :-c smatra za hujskanje, lc nov povod laškim nacionalistiškim po-gromnikoni za nove napade, za novo uničevanje. Take razmere je ustvarila v zasedenem ozemlju enoletna itniiiluska civilna upra, uparava po naročilu in pooblastilu kvintescnce vse pra^ > :c, zavezniških velesil.
Da se pa ne bo morda mislilo, da pretiravamo, naj navedemo tu priče z druge strani. Današnji »Lavoratore« piše pod na-sovom »Kam naj pridemo?« takole: »Zadnji golobradi koraisarski tepec, zadnji polu-analfabetski orožnik se vede na deželi ko,,, Fran Josip. »Kakšni zakoni! Kaka pravica! Jaz sem civilni komisar. Jaz sem brigadir (orožniški). Jaz sem tvoj zakon, pravica. Vi ostali niste nič. Ste Jugoslovani ,,.« Če misli italijanska vlada, da po-italijanči Slovene z brutalnim nasiljem! se moti in še kako! Slovene je mogoče pridobiti le s priznanjem njihovih pravic, s priznanjem najširše svobode, če se ravna z njimi popolnoma enako ko z ostalimi državljani. Z nasilstvi in preganjanji se doseže le sovraštvo in mržnjar« — List navaja potem: Koprski civilni komisar prepoveduje dve zborovanji kmetske in vrtnarske zadruge samo zato, ker je večina članov Slovanov. Zvezi jugoslovanskega učiteljstva se prepoveduje skupščina, ki naj bi bila sklenila pristop k delovni zbornici v Trstu. V Sežani se prepoveduje gledališka predstava, ki jo je hotel prirediti Ljudski oder. Na Kontovelu se prepoveduje veselica s pretvezo, da je kvestura (redarsko ravnateljstvo) izgubila prošnjo za dovoljenje. Na Krasu vsak-, dan nova preganjanja brez ukaza. V Divači zahteva orožniški brigadir (četovodja, postajevodja) ključe neke posojilnice in sam, brez vsakega nadzorstva, brez vsake predidoče obvestitve, brezi vsakega naloga, odpira blagajno. Ali je mogoča nesramnejša zloraba? Kulturno delovanje je prepovedano, sestanki, manifestacije, obhodi prepovedani. Večkrat so se naši sodrugi obrnili na krajevne oblasti, obsojajoč, to zverinsko postopanje, in vsakikrat so dobili obljubo, da se takoj ukrene vse potrebno. Seveda obljuba in nič več,
V včerajšnjem večernem »Lavoratoru« je poročilo rimskega dopisnika o razgovoru z načelnikom osrednjega urada za nove pokrajine, Salato, v katerem je le-ta razlagal svoje mnenje o uredbi »novih po-krajih«. List sam je pripomnil k Salato-vim izvajanjem naslednje: »Salata pojasnjuje, se opravičuje, opravičuje vlado, toda prava, jasna, odkrita resnica je in ostane: dve leti sem nismo storili ničesar. Vt;e občine naše pokrajine so v polomu, vsa industrija, vsa trgovina, vsa plovba v krizi, naši odnošaji z drugimi državami težavni ali nemogoči, bodočnost našega pristanišča (Trsta) negotova in mračna kakor še nikoli. In imamo še vojaško vlado z njenimi omejevalnimi zakoni, z njeno absolu-tistiško politiko, z njenimi drakonskimi odloki, z njenimi razdražujočimi preganjanji. In odnošaji s Slovani v teh pokrajinah, s katerimi bomo tudi v bodoče morali živeti skupno, vedno bolj napeti,,, Danes nismo koliko vojaška vlada, ob naravnost strah po avstrijsko, nekoliko civilna vlada, nekoliko vojaška vada, ob naravnost strah vzbujajoči zmešnjavi v uradih. Ali bodo imeli pogum za korenite odločitve in temeljite preosnove? Ne verjamemo. Vlada vodi politiko od dneva do dneva omahujoč sedaj na desno, sedaj na levo, ne poznavajoč. naših razmer, naših takojšnjih in bodočih potreb, naših stremljenj. Nimamo še političnega zastopstva da bi dali razumeti vladi svoje zahteve, nimamo v občinah za-stopov, izvoljenih od ljudstva, ki bi jasno poznali koristi splošnosti, ne vemo še, kako se namerava urediti naša pokrajina.«
List navaja nadalje, kaj bi bilo vse treba ukreniti, in to bi bilo: »Politične in upravne volitve z najširšo volilno pravico. Odprava vseh izjemnih zakonov in skrivne gospodovalne vojaške vlade. Odprava cenzure. Priznanje vseh pridobljenih pravic občinske in deželne avtonomije, soci-jalnih zavarovanj itd, Absolutno jamstvo, da bodo narodne manjšine uživale, iste pravice ko večina, brez vsake izjeme: isto svobodo, isto avtonomijo, isto shodno pra-.vo itd. Popolno in absolutno privoljenje naši pokrajini, da upostavimo svoje trgovinske odnošaje s sosednjimi deželami. Večja prožnost in hitrost v vseh naših javnih uradih, kjer birokracija uničuje vsako inicijativo in zaustavlja vsak razvoj pokrajine. Ko se rešijo ta vprašanja, bodo druga imela uglajeno pot do rešitve, toda, za božjo voljo, dovolj bodi obljub in polovičarstva. Naša pokrajina ne more več prenašati tega škandaloznega položaja. Ima pravico do življenja in to pravico si pribori z vsemi sredstvi. Bije ura dejanja. Proč z zasilnimi ukrepi in peskom v oči Treba je. dejanj in takojl«
Kdor hoče, mora razumeti iz teh izvajanj nam Jugoslovanom pr^v taWo malo kakor drugi laški listi naklonjenega sociainodemokratskcga glasila,, koliko neodoustliivih grehov, da, naravnost zlo-
činov, si jc Italija nakopala na glavo tekom svoje dveletne uprave našega zasedenega ozemlja. Ali morejo še trpeti v Parizu, Londonu, Washingtonu, da Le v velc-Hjlturnem dvajsetem Poletju v njihovem imenu na 1 k hotentflhki način ravna z ljudstvom, i i daleč nadlaljuje svoje tla-čitelje in m 'c,;j v ItcHuri ia civilizaciji in nima na Oruge krivde, Lo da je zvesto vdano tvojemu narodu in da imenuje svojo last zemljo, po kateri stega brez vsake pravice svoje grabežljive kremplje tuje iastnine lačni tujec?! če je še kaj čuta pravice v njih, naj store konec tem grozotam!
Komisija ?a fiksiranje mej med Jugoslavijo in avstrijsko republiko bo nastanjena v Mariboru in začne poslovati dne 12. avgusta t. 1. Vsakdo, ki je interesiran v smislu inštrukcij se lahko obrne glede svojih želja na to komisijo. Naš komisar je gospod general Anton Plivelid, ki mu bo prideljeno potrebno število ekspertov.
Glasom mirovnih pogodb imajo deli-mitacijske komisije nalogo, da fiksirajo na licu mesta:
. a) najprej meje, opisane v mirovnih pogodbah,
b) nato meje, ki bodo določene po raznih plebiscitih, kakor so predpisane v omenjenih pogodbah. Vsaka plebiscitna komisija bo določila, čim nastopi funkcije in če bo potreba, v podrobnosti meje plebiscitnega ozemlja.
One imajo vso oblast, ne le glede določanja odsekov definiranih pod imenom Jinij, ki se morajo določiti na mestu, ampak tudi glede revizije frakcij, določenih z upravnimi mejami, t izjemo mednarodnih meja od avgusta leta 1914, kjer mora komisija edinole vzpostaviti stebre in mejnike, če zahteva to revizijo kakšna intere-sirana država in če smatra tar odobri komisija to kot oportuno.
One smejo celo v primerih, ki niso predvideni v specialnih pogodbenih stipu-lacijah, spremeniti pripadnost kraja, imenoma označenega v pogodbi, pod pogojem, da je ta sprememba neznatne važnosti in če se kaj takega sklene v komisiji soglasno.
One morajo gledati na to, da se v vseh slučajih kar največ mogoče držijo definicij v pogodbah ter se ozirajo kolikor mogoče na upravne meje in lokalne gospodarske interese, izključujoč kakoršenkoii nacionalen, jezikoven ali verski razlog.
V njih kompetenco spada sestavitev zapisnikov in ureditev vsakoršnih juridič-nih vprašanj, ki bi nastala vsled delimitaci je; ti zapisniki in te ureditve pa postanejo definitivne in obligatorične za intere-sirane sile šele potem, ko jih te sile odo-bre.
Konferenca ambasadorjev konstituira in organizira delimitacijske komisije ter zasleduje njihovo poslovanje.
Kralleohui SMS.
Demarkacijska črta na Koroškem.
LDU Ljubljana, 7. avgusta. Ljubljanskemu dopisnemu uradu poročajo iz Celovca: Glede osebnega prometa je do prihodnjega torka tako določeno, da izdajajo identitetne izkaznice občine, in sicer: Občine cone A za vstoo v cono B, občine cone B za Vstop v cono A. Te identitetne izkaznice pa mora potrditi ententna okrožna komisija. Od torka naprej se vpeljejo posebne, v obeh conah enake tiskovine, ki jih bo dajala občinam okrožna ententna komisija na razpolago. Vsak mora na demarkacijski črti pokazati to legitimacijo službujočemu orožniku. Prestop demarkacijske črte v masah ali v večjih skupinah je prepovedan. Osebe cone B, ki nimajo pravice glasovanja v coni A, ne smejo govoriti na shodih, niti v splošnem delati aktivne propagande. Nihče ne sme žaliti te ali one narodnosti, države ali njenih predstavnikov, kralja ali kralj, hiše, predsednika in oblasti republike, samoobsebi se razume, da tudi ne plebiscitne komisije in njenih organov.
Nevarna finančna kriza.
LDU Belgrad, 7. avgusta. V finančnem ministrstvu je imel gospodarsko-finančni komite sejo. Po daljših diskusijah se je določilo, da se zmanjša dosedanja carina, ki je bila naložena na posamezne predmete, ki so se izvažali. Ukrenili so, da dovolijo svoboden izvoz masti, slanine in prediva. Vprašanje glede svobodnega izvoza koruze in pšenice bo rešeno na prihodnji seji gospod.-finančnega komiteja. Kosta Stojanovič je opozoril svoje tovariše na nevarno finančno krizo, v kateri se nahaja naša država, Ukrenili bodo vse potrebno, da ukinejo špekulacije in mahinacije tujezemskih bank, ki kvarno vplivajo na našo valuto.
Konferenca zastopnikov kršč. vero-izpovedanj.
LDU Belgrad, 7. avgusta. Danes odpotujeta na konferenco zastopnikov vseh
krščanskih veroizpovedanj, ki se sestane v Žeuevj na iniciativo škofa Endersona iz Chicage, dr. Irenej in Dobroslav Kova-čevič, rektor bogoslovja sv. Save ter njegovo spremstvo.
Nova tobačna tovarna.
LDU Belgrad, 7. avgusta. Uprava državnih monopolov je določila, aa kupi v Skoplju zemljišče, pripravno za parcelo, na kateri bi se postavila moderna tvorili-ca za predelavanje tobaka. To bo največja tvornica te vrste. Tudi v Bočni mislijo postaviti enako tvornico.
Invalidni odsek za Vojvodino.
LDU Belgrad, 7. avgusta. Mihister za
socialno politiko je v Novem Sadu osnoval invalidni odsek za Bačko, Baranjo in Banat, ki bo kmalu pričel z delovanjem, V to svrho je minister odobril kredit petih milijonov dinarjev.
Poljska,
Pogajanja z Rusijo.
LDU Moskva, 7. avgusta. (Brezžično) »Ministru za zunanje zadeve Saplebi* Varšava. — Skoro teden dni je preteklo* odkar je odpotovalo poljsko odposlan« stvo v Varšavo po nova pooblastila, ne da bi mi dobili poročila, kdaj da prid« poljsko odposlanstvo zopet na rusko froin« to. Bojimo se, da se je nabrže izgubil« Vaše brezžična brzojavka, ker odčas« odpotovanja Vašega odposlanstva iti Ba« ranavičev nismo dobili nobenih poročil lu ne vemo, aH so stare naredb« š* polno« močne. — čičerin.«
LDU Varšava, 6. avgusta- (DKU) ryer Warszawski« poroča, da se j« posvetoval kabinet o stališču, ki ga na) M.-vzame napram boljševiškim mirovnim predlogom. Sklenilo se je z veČino glasov, da je odpošiljatev mirovnih delegatov od« visna od odgovora, ki ga bodo poslftfi bbfj« ševiki na poljske pogoje, kateri to bili sporočeni sovjetski vladi v posebni aotL Poljski pogoji so: 1. Priznanje suverenosti poljske države. 2. Sovjetska vlada m ob« veže, da se ne bo vmešavala v notranja zadeve poljske države. — Prvotni načrt* odposlati takoj mirovno delegacijo M Minsk, se je opustil,
LDU London, 6. avgusta. (DKU-Reu^ ter) Kamenew objavlja daljšo noto, ld jO je včeraj izročil Lloydu Georgeu. Kajne« new pravi med drugim, da je sporoči! svoji vladi napoved Llcyda Georgea, da )• an« gleška vlada odločena z ozirom na prod!« ranje rdečih čet v etnografično Poljsko, obnoviti blokado.
Mažarska pomoč.
LDU Berlin, 7, avgusta. (DKU) Listi javljajo iz Londona: »Morning Posti« j« došlo poročilo iz Varšave z naslednjo v bino: Madžarska vlada je ponudila poljski vladi po dve diviziji pehote in konjenice, Vprašanje, kako bi spravili te divizije nc poljsko fronto, je pa zelo težko.
Izpraznitev Varšavi
LDU Berlin, 7. avgusta. PKtJ) Po steh iz Varšave so posamezna poslairišfra ravnokar pričela s preselitvijo svojih kolonij iz Varšave, Tudi nemško poslaništvo je dobilo tozadevno povelje in se je aa podlagi tega že včeraj pričelo seliti, Tudi je pričela intenzivno misliti na to, kako bi odstranila nemško kolonijo iz Lodza,
Amerika naj pomaga.
LDU Pariz, 6. avgusta. (DKU-Hav«s) Po nekem poročilu »Matina« iz Londona brzojavljajo iz Varšave, da je poljski poslanik v Washingtonu posetil državni de-partement, kjer je zaprosil Zedinjene države za pomoč proti Rusiji.
Uspehi generala Wrangla.
LDU Carigrad, 6. avgusta, (DKU-Ha-vas) Drugi poizkus rdeče armade, preprečiti uspehe vojske generiala Wrangla, se je ponesrečil Rdeča armada je popolnoma poražena. Zasledujejo jo čete generala Wrangla, ki so ujele več kot 100 boljše-vikov, zaplenile več ©klopnih avtomobilov in oklopnih vlakov ter 150 strojnic.
Italila.
Obetani« tirolskim Nemcem.
LDU Rim, 6. avgusta. (DKU-Agenzia Štefani) Pri pogajanjih o. zakonskem načrtu glede ratifikacije saint-germainske mirovne pogodbe je v zbornici med drugim izjavil minister za zunanje zadeve grof Sforza: Italijani iz Tridenta in oni ob zgornji Adiži bodo končno v polni meri dobili svoje pravice in dolžnosti. Nemški elementi, ki so v teku stoletij prišli čez Alpe, bodo videli uresničene svoje interese glede svojega jezika in čustvovanja.
Razna poročila.
Pogajanja s Kraslnom,
LDU London, 6. avgusta, (DKU1 Reuter priobčuje naslednje informacije: V konferenci med vlado in med zastopniki sov-
jetske vlade Krasinom in Kamenecom sta zadnja dva prevzela dolžnost, poslati svoji vladi noto s prošnjo, naj na noto tako odgovori, da bo odgovor puavočasno dospel h konferenci, ki se bo vršila v nedeljo v Boulogni ali v Folkcstoneu med zastopniki Velike Britanije in Francije. Na tej konferenci bodo zavezniki končnoveljavno ukrepali o smernicah, ki jih morajo zasledovati.
Rusija za mir.
LDU Pariz, 7. avg. (DunKU - Brezžično) Po vesteh iz Carigrada je odposlala moskovska vlada v Erivan posebno misijo, ki naj se pogaja z Armenijo radi sklepa miru,
Turška mirovna pogodba.
LDU London, 6. avgusta. (DKU-Reu-fer) V poslanski zbornici je izjavil lord Curzon o turški mirovni pogodbi, da se bodo po njenih določilih sicer gotovi narodi, ki so bili dpslej pod turškim gospodstvom, ločili od Turčije, vendar pa je ostalo Turčiji ozemlje maloazijskega ozemlja, medtem ko bo po svojem prebivalstvu z ozirom na jezik in vero večji del homogena. Bodoča Turčija bo večja kakor Španija in 32 krat večja kakor Nemška Avstrija. Lord Curzon je povdarjal, da se od Turčije ne bo zahtevala nobena vojna odškodnina in da bo vživala na podlagi mirovne pogodbe finančno in gospodarsko pomoč. Ako se bosta turška vlada in turški narod mogla odreči starim tradicijam, potem bo dana Turčiji možnost, vzpostaviti ravnotežje, četudi na manjši podlagi.
Politline novice.
!+' Italijanske zahteve zaradi splitskih dogodkov. Trst, 4. avgusta. »L Idea Na^aonale«, najzagrizenejši rimski nacio-nalistiško-hujskaški list, objavlja pismeni odgovor laškega ministra za zunanje stvari, conte Sforze, na interpelacijo poslanca Lemba zaradi splitskih dogodkov. Conte Sforza izjavlja, da je zahteval v Belgradu: 1, da se splitska vojaška (?) in tamošnja srbska vojaška vlada formalno opravičita na krovu laške vojne ladje »Puglia«; 2, da srbska vlada izrazi obžalovanje zaradi dogodkov, ki so imeli tako bridke posledice; 3. da.se prizna primerna odškodnina rodbinam naših (laških) mrtvih in ranjenih; 4. da se kaznujejo srbski vojaki, ki so uporabili orožje proti našim (laškim) mornarjem in jih pretepli. Končno zatrjuje minister, da bo z ozirom na važnost stvari postopal z vso potrebno odločnostjo, da se doseže pravično zadoščenje. — Kaj je odgovorila oelgrajska vlada na te zahteve, conte Sforza ni povedal.
>+' Zagovornik Sokola. Vendar se je našel zagovornik Sokola, ki ga obsoja te dni vsa slovenska dostojna javnost. Dr. Triller je napisal v včerajšnjem »Narodu« uvodnik, ki naj bi Sokola opral in pokazal Orla kot krivca vsega, kar se je zgodilo grdega te dni na Bledu. Mi smo prepričani, da je dr. Triller dober jurist, in če mu stvar ni uspela, je gotovo kriv kočljivi predmet, ne pomanjkanje njegove spretnosti. Dr. Triller piše: »Objektivnega poročila o tem trenotno še ni in jaz izrecno naglašam, da bi globoko obžaloval in odločno obsojal, ako se je v resnici kršila od katerekoli strani naravna pravica gosta, čeprav je prišel ta gost zopet kot gost in pomagač nepoboljšljivih izzivačev. Tudi bi ne bil meni osebno prav nič simpatičen razlog, iz katerega se je baje hotelo preprečiti razsvetljavo jezera- Da so pa dosedanja enostranska poročila silno pretirana in strankarsko razblinjena in da zlasti ni bila izžvižgana marseljeza... o tem prav nič ne dvomim.« Dr. Triller bi torej obsojal, če so bili opsovani tuji gostje; če bi bili Sokoli svojo surovost stresli samo nad domačini, kaj bi bilo potem? Tudi dr. Triller nima poguma, da bi šel stvari do dna in da bi označil divjaštvo kot malo-pridnost, naj se že znaša nad Čehi in Francozi, ali nad kranjsko kmetsko ženico. Za resničnost tistih pobalinstev, ki jih dr. Triller še ne verjame, pa mu lahko navedemo mnogo prič in morda se bo še kako drugače prepričal, da je njegovo sokolsko srce nepoboljšljiv optimist.
Kdo je kriv? Ostudnih dejanj, ki so se zgodila na Bledu, so krivi seveda Orli. To je dokazal dr. Triller v snočnem »Narodu«. Krivda Orlov pa obstoji v tem, da so se drznili organizirati; da so reagirali na žaljenja; da so sklicali orlovski tabor v Maribor. Ali misli dr. Triller, da bomo katoličani njega vprašali, če smemo svojo mladino organizirati? Ali misli, da bomo mirno gledali, kako liberalizem, ko je enkrat politično svoje življenje končal, dela še nadalje kulturno škodo? Dr. Triller na tihem priznava, da je pobalinstvo, če kdo onesnaži orlovske lepake, a je prepričan, da tega ni storil sokolski duh, dasi jc na tc plakate nekdo napisal: Svinje! Živio sokol!« Kaj so to storili Orli? Ali ni sokolske vzgoje sin, kdor poje sokolsko koračnico, kakor so delali tisti divjaki na Bledu? In ali Sokol preneha biti Sokol, kadar sleče kroj? In na Bledu so dtaaii Sokoli bi£i kisii'.
+ Orlovski kroj je eden poglavitnih nagibov, iz katerega si dr. Triller razlaga sokolsko divjanje. Ta kroj da so Orli »ukradli* od Sokolov. Mi se strinjamo z dr. Trillerjem v želji, naj bi se ločili Orli tudi po kroju od Sokolov, kakor jim želimo, da bi se v vsem drugem razlikovali. Cim dalje od Sokola, tem bolje za našo mladino!
šušteršičijanstvo. Tudi dr. Triller vidi povsod šušteršičijanstvo. Šušteršičijanstvo je n. pr. krivo, da so Sokolu sorodni ljudje zlivali na Bledu po gostih gnojnico. Ta logika je čudna, pa tudi siccr niso te vrste dokazi priporočljivi, zlasti ne dr. Trillerju. Dr. Triller se je kot Šu-šteršičev tovariš dobro počutil in dobro razumel. Ko bi bilo odvisno od dr. Tril-lerja, bi bil dr. Šušteršič še vedno deželni glavar kranjski in dr. Triller njegov deželni odbornik.
-f Podraženje železnic. Na naše pojasnilo v včerajšnjem »Slovencu«, v katerem smo stvarno pojasnili, da se morajo cene na železnicah povišati, ker imajo pol milijarde deficita, ki se mora pokriti, ker se upirajo tako liberalni, kakor tudi soci-alnodemokratični vojni dobičkarji davku na svoje »težko« prislužene milijončke, le s povišanjem voznih cen, je zaječal »Naprej« tako-le: »Slovenec« robanti danes, da nam ni prav, ker se je železnična voz-nina tako podražila. Na tem stališču mi vsekakor stojimo, zakaj ne vemo, kako pride občinstvo do tega, da v enem letu nadomesti delničarjem delnice, ki so jih s svojim gospodarstvom zapravili. Če je Korošec takega mnenja, so pa to jako čudni stari kapitalistični nazori.« Katere delnice so zapravili v prejšnji demokratično-socia-listični vladi ministri, katero je »N.« z vso silo podpiral, nam bo že še, o tem ne dvomimo, »Naprej« odkril. Kar tiče povišanja na državnih železnicah, moramo rdeči dnevnik poučiti, da državne železnice niso akcijske družbe in se zate delnice niso mogle zapraviti. Odklanjamo poklon dr. Korošcu o čudnih starih kapitalističnih nazorih in se le čudimo, ker je »Naprej« napisal tak stavek, ko vendar vsak socialni demokrat na svoji koži čuti, da se v njegovi strokovni organizaciji po »čudnih starih kapitalističnih nazorih« zvišajo vselej zelo znatno prispevki, kadar njihovi voditelji zapazijo, da je moteno finančno stanje organizije. »Naprej« se kljub temu ne bo upal grajati reakcionarni fiskalizeip socialno demokratičnih strokovnih organizacij.
+ Napadi na dr. Korošca zaradi povišanja železniških tarifov kažejo prav tako demagogijo kakor neumnost svobodomiselnih listov. Železniški tarifi so se povišali na zahtevo finančnega ministra in so bili sprejeti v ministrskem svetu.
+ Razočarano učiteljstvo. Že več kot eno leto se je razpravljalo po slovenskih učiteljskih listih o strokovni učiteljski organizaciji. Nekateri so si od takozvane Unije silno veliko obetali. »Slomškova zveza« je bila pri stvari zelo previdna, ker m dosti zaupala zidarjem, ki so pričeli graditi strokovno organizacijo in so imeli pri vsem svoje osebno-politične namene, zlasti podeželsko učiteljstvo pa le za paradni in nezavedni proletarijat. In res je prišel tisti toliko obetani dan — učiteljski kongres v Belgradu. Iz Slovenije je odšlo tja nekaj nad 150 učiteljev in učiteljic, med katerimi je bilo gotovo nekaj poštenih idealistov, a bilo je tudi najbrž nekaj političnih špekulantov. Kakor poroča »Učiteljski Tovariš« v št. 28, je bil ves kongres skupina razgrajajočih učiteljev, ki sploh niso vededi, kaj hočejo. Končno so se zedinili liberalni ali kakor jim pravijo demokratski učitelji ter so ustanovili neke vrste papirnatega Udruženja na podlagi Pribičeviče-vega fraka. Slovensko skupino je reševalo nekaj dobrih učiteljev-pevcev, ki so zanesli slovensko pesem tudi med naše južne brate. Tako pevsko turnejo vendar lahko napravijo učitelji vsak čas, S strokovno organizacijo ni tedaj nič. Iz poročil pa zvemo, da so se kongresisti dobro imeli v gledališču, v hotelih in banketih in »Učiteljski Tovariš« sam pravi, da so »pozno v noč odhajali k počitku«. Zato jih je menda sedaj glasilo slovenskih komunistov »Rdeči Prapor« tako neusmiljeno zdelalo. Vrhunec pa je dosegel belgrajski izlet v poročilu 29. štev. »Učit, Tov.«, kjer poroča o »organiziranju slov. učiteljstva in njega prvakih«, ki bo pretreslo tudi najbolj duševno zaostalega liberalnega učitelja. Takega osebnega kulta ne najdemo niti med rimskimi imperatorji, in če liberalno učiteljstvo v današnji prosvitljeni dobi pre-bavlja mirne krvi take slavospeve, potem je to dokaz popolne duševne impotence in so jih komunisti in socialisti še premalo ošleli. Potem res zasluži, da še nadalje vrši službo priganjačev liberalni kapitalistični gospodi, odtujeno povsem našemu ljudstvu. Jugoslovansko krščansko učiteljstvo si zgradi svojo lastno Unijo, kateri smo postavili Irdne temelje v navzočnosti nepreglednih množic našega ljudstva v Mariboru. Naš temelj ni Pribičevič, naša podlaga jc naš krščanski jugoslovanski narod! Iskreno sožalje belgrajskim izletnikom, še bolj pa vsem učiteljem-idealistom, ki so si pritrgali pri svoji plači, da so plačali dobc&ea del potnih stroškovl
Pozdrav. »Naprej« jc včeraj pisal: •Sodrug Etbin Kristan se nahaja na poti v domovino. Bodi pozdravljen zopet med nami! Etbin Kristan stoji, kolikor smo poučeni, na levem, komunističnem krilu in ta pozdrav ni prišel »Napreju« posebno iz srca.
-f Naprejevci proti komunistom. Sobotni »Naprej« se je v veliko našo zabavo krepko prerekal s komunisti. V prerekanju mrgoli vse polno takih - le duhovitih besedi: »lažnjivi in demagoški način,« »hujskarija komunistov,« »Oberkomunist,« »komunistična pučpolitika.« Očita se komunistom, »da se je zlorabila štambiljka rudarjev za ukaz stavke v Trbovljah,« česar da komunisti ne bodo tajili, ker so to tajniku A. Leskovšku v zaporu komunisti sami povedali. Dalje slede še taki-le pokloni na račun komunistov: »Neizvolje-ni politični matadorji so delali teror,« »komunistična polomija,« »komunistični širo-koustneži so se skrivali in zapustili maso,« »lažnjiva agitacija med železničarji,« »sledeč lažem Jugoslavije,« »neumna laž« itd. V kratkih vrstah vsekakor dovolj po-klonov.
+ Socialni demokrati in Sokol. Češki socialno demokratični »Opavan« je te dni pisal: »Delavci morajo imeti za sebe svoje telovadne organizacije, kar je danes samoobsebi umljivo. V Sokolu danes ni mesta za delavca.« Tako sodijo češki socialni demokrati, pri nas pa mno-že telovadne organizacije, n. pr, na Bledu, tudi socialisti, in kadar se slovenski Sokol, ki ni prav nič drugega kot bojna organizacija liberalne meščanske stranke, zopet enkrat izkaže, kakor se je te dni na Bledu, tedaj socialpatriotično glasilo raja veselja.
+ Socializacija v Nemčiji. Nemčija je domovina znanstvenega socializma. Kljub temu po razsulu leta 1918. niso vedeli, kako in kaj naj se socializira in so se o izvedbi socializacije strastno prerekali. Praktično delo se je pričelo šele 23. marca 1919 s postavo, ki je dovolila sociali-zirati primerna podjetja za izrabo zakladov zemlje in naravnih sil proti primerni odškodnini lastnikom. Pred vsem so ustanovili samoupravne korporacije za premog in kali. Združili so že obstoječe sindikate in sprejeli v njihovo upravo tudi zastopnike delojemalcev. Produkcijo vodi državni premogovni, oziroma kalijev svet, v katerem so zastopane dežele, delodajalci in delojemalci, trgovci in konsumen-ti. Delodajalci in delojemalci imajo enako število glasov. Država ima pravico ugovora proti sklepom, ki nasprotujejo koristim celote. Dalje se nameravajo soci-alizirati električne vodne sile. Razlastili so vse važne vodne sile z nad 5000 kilovatov moči in vse električne naprave z nad 15.000 voltov.
Dnevne novice.
—	Odlikovan je za zasluge na polju jugoslovanske glasbene umetnosti z redom sv. Save IV. stopnje skladatelj g. F. S. Vilhar.
—	Umrla je včeraj popoldne v Zgornji Šiški v 70. letu, svoje dobe gospa Marija R o j i n a , hišna posestnica. in mati mizarskega mojstra in občin, svetnika g. Ant. Rojina. Pokopali jo bodo v ponedeljek ob 6. uri popoldne na pokopališču v Dravljah. N. p. v m.!
—	Velik požar, — Cela vas pogorela. Vas Jesenje, spadajočo pod občino Hotič pri Litiji, je zadela dne 4. t. m. popoldne ob 3, uri velika nesreča. Trileten otrok se je igral z vžigalicami in povzročil ogenj pri Smoletovem hlevu. Več dni trajajoča suša je kakor nalašč bila pripravila osušene slamnate strehe in lesena gospodarska poslopja za grozni požar. Silni vetrovi so kar trgali plamene in jih nosili daleč naokrog, tako je bila v dobrih 10 minutah vsa vas v plamenu. Žetev požara je bila katastrofalna. Kozolci polni ravnokar požetega žita, prašiči zaprti v svinjakih, hiše z vso opravo in obleko, skednji in lope z vsem omlačenim žitom in mrvo ter z vsem gospodarskim orodjem in raznimi stroji — vse to je bilo v eni uri mučeno. Ljudje niti blizu niso mogli radi silnega žara in vročine ter dima, ki ga je pihal silen veter na vse strani. Škoda je ogromna. Zgorelo je tudi 5 glav goveje živine 10 ovac in 12 prašičev, Vsi posestniki so popolnoma uničeni. Nedotaknjena je ostala le Smoletova hiša in še drugi dve manjši hiši. Vse drugo jc spremenil požar v pepel in groblje. Ljudje so popolnoma brez strehe in vsakdanjih življenjskih potrebščin. Obupanci se jokajo nad razvalinami in nad svojo grozno usodo. Vsa zavarovalnina znaša komaj kakih 10.000 K, dočim se ceni škoda po požaru do poldrugega miljona. Iz tega se vidi, da mora biti pomoč javnosti in dobrih src res izdatna, ako se hoče vsaj malo pomagati ubogim pogorelcem do vzpostavitve prejšnjega stanja. Apeliramo torej na vsa usmiljena srca dobročutečih ljudi, da pomagajo lečiti krute rane ubogih pogorelcev, katere — brez zunanje pomoči — čaka gotova beraška palica. Denarni
ali (kugi dJtf.Q.vi nai sc blajtčrcolija goltati
na »Odbor za nabiranje darov za pogorel-ce« v Hotiču pri Litiji,
—	Sokolverein v Šmartnem pri Litiji je imel 1- avgusta prireditev. Dve cvetki naj izve svet s te sokolske veselice: 1, Naši narodni Sokoli so poslali ge. vojvodinji na Wagensberg nemško pisano prošnjo za dobitke, kjer so se podpisali Sokolverein, enako tudi vspored v nemščini. 2. Prva pot je bila k milijonarju Knafliču, ki so S« mu poklonili. Sokoli so res slovenski demokratje. Heil Sokolverein!
—	»Slovenska dijaška zadruga v Pragi« in »Slovenska dijaška zadruga v Brnu« se obračata na javnost s prošnjo za gmotr no pomoč, da bosta v prihodnjem šolskem letu mogli podpirati potrebne in vredna dijake, ki študirajo v Brnu in Pragi. Darove bosta odbora omenjenih dijaških zadrug nabirala z bloki in nabiralnimi polarni, napravila pa tudi različne prireditve v ta namen.
—	Slike z Bleda. Ko smo se pbpol-' dne vozili s čolnom proti otoku, sta se nam približala 2 čolna, na enem 2 fanta,, na drugem 2 fanta in eno dekle. Oblečeni so bili boljše, mislili smo, da sa mogoče to dijaki. Prepevali so sokolsko himno in veslali okrog našega čolna vidno z namenom, da trčimo, ker so videli, da nismo vajeni veslanja. Vpili so: »Črni«f »Živijo šušteršič!« Eden je kričal: »Ecce homo« in posamezne latinske besede ie cerkvenih obredov, nato so začeli peti »Zveličar naš je vstal« in nadaljevali s
sovkami. Nedaleč od nas smo videli, "ka-o je nekaj čolnov, med njimi ona dva, ki sta se od nas odstranila, obkolilo ladjo s Čehi in glasno začeli Čehe izzivati. Po»-znam iz Prage osebno par visokošolcev^-Čehov in dam, ki so bili na tej ladji. Bil« me je v tem trenutku sram, da govorimo s temi nesramnimi izzivači isti materoi jezik! Čehi so čuli na Bledu mnogo nemi-škega, tudi mažarskega govorjenja, te« ljudem se ni zgodilo nič. Brate iz sevenj, ki so prišli le za par ur ogledat si naS krasni Bled, je blejski Sokol nesramni napadel! Cehi so mi pripovedovali pozneje, da so jih zmerjali z besedo »špiceljni«* Rekli so mi: «Saj vendar nismo iz sovražne države!« Bilo mi je le žal, da nisem imel aparata, da bi fotografiral te napredne elemente. Izzivanje zvečer na jezeru naj Vam popišejo drugi. Ker smo mislili, da odhaja vlak šele opolnoči, smo pozno zapustili čoln in silno hiteli na kolodvor. Malo pred zdraviliškim domom nas je v popolni temi dejansko napadla neka drhal. Dve osebi naše družbe sta dev-bili udarce z jermenom po glavi. Drhal nas je napadla nepričakovano, v temi med drevjem, ne da bi oni ali mi preje rekli kako besedo, in je zginila v temo. Imeli nismo ničesar v roki in silno se nam je mudilo na vlak, zato nismo odgovorili z načinom, kot bi se tem sokolskim culu-kafrom spodobilo. Ako bodo jugosiov. Sokoli še trpeli v svoji organizaciji blejskega Sokola, vsa čast jim! Bratom na jugu so blejski dogodki glasen klic in najjasnejši dokaz, kaj se skriva v sokolski kulturi in sokolskem slovanstvu. . Orla« so spoznali v Mariboru, a sSokola* na Bledu!
—	Strela. Dne 4. t, m. ob 5. popoldne je udarila strela v slamnato streho poda posestnika Franca Martinčiča v Brezovici, občina Mirna, na katerem so bili istodobno zaposleni štirje mlatiči. Takoj je bil pod v plamenu. Zgorela je velika količina še neomlačene pšenice, pšenične slame in 10 voz krme ter vozovi in različno poljsko orodje. Škoda znaša več tisoč kron, zavarovalnina le 2400 kron. Požrtvovalnosti moštva gasilnega društva iz Mirne in domačinov se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil na sosedna poslopja. Isti dan ob 6. uri je udarila strela v skedenj posestnika Ivana Bačarja na Pristavi, občina Šmihel-Sto-piče, kateri je s približno 30 stoti sena, 40 merniki pšenice, 15 merniki rži, 5 merniki ječmena, 1 mernikom ajde ter 15 kg deteljnega semena, pogorel. Tudi 3 sodi in več gospodarskega orodja je ogenj uničil. Škoda znaša 50.000 korn, zavarovalnina le 1000 kron, V okolici Novega mesta je povzročil hud naliv in močan veter mnogo škode na polju in poslopjih. V vinogradih na Trški gori je padala debela toča. Skodli je občutna.
—	Ameriški konzulat v Zagrebu. V Zagrebu je pričel poslovati ameriški konzulat, katerega bo vodil g. Wilburg Keb-linger, dokler ne bo imenovan stalni konzul.
—	»Velik« tatvina. Gospa Ana Polak se je preselila leta 1918. iz Kranja v Gradec, Pohištvo, obleko, perilo in drva je shranila v zaklenjeno sobo v hiši št. 34 v Savskem predmestju. Ko je gospa prišla letos iz G-radca, je zapazila, da ji je bilo ukradenega blaga v vrednosti 30 do 40 tisoč kron.	•
—	Ukradena dvokolesnica. Gostaču Francu Mravlja na Dobrovi št .13 je bila izpod kozolca ukradena 500 kron vredna dvokolesnica.	i
_ Gospod Mihael Tan, hlapec, ki je bil v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, in aprila meseca t. 1. iz iste odšel, naj se takoj zglasi pri Francu Stob it, 2 ori Domžalah, •
š Griža v Ljubnem motno razsaja. — Umrlo je žc Sest oseb, med njimi tudi žena g. Šerbela, ki je zapustila 4 otroke.
M«
Ljudje so ga za silo obvezali, nato jc bit z rešilnim vozom prepeljan v bolnišnico.
lj Kovček ukraden jc bil dne 5. t. m, gospej Minki dr. Šorlijevi, Škode ima gospa do 8000 kron.
StesiSi&o — cvetlični dan
danss 3. avgusta 1 L
/lliimmlHihtii.........».»»H^H-.rM^^TnnmTnlMnilliiinniliniTn^
Iz zasedenega vzemila.
z Razmere v tržaških zaporih. Zapori V Trstu so prenapolnjeni z jetniki in polni iraznega mrčesa, Jetnike nesramno pretepajo« AH vse tc muke ne zadostujejo: V zaporih jc zmanjkalo celo vode in je tako hudo, da cepajo jetniki pol mrtvi na tla. Na padle planejo karabinijeri in straže in jih še pretepajo. Taki so zapori »zmagovalne« Italije v Trstu v letu 1920, ko ima lo mesto zasedeno Italija v imenu antante!
z Italijanski roparji. Anton Dodič, kmetovalec iz Javorja pri Podgradu, jc sedel v senci pred svojo hišo s sinom. Prišlo |je 5 vojakov, kateri so se izdali kot oblastveni organi. Zvezali so oba, jih odvedli v hišo in zahtevali denar. Oropali so starčka tako za 2500 lir v denarju..
z Italijanske nasilnosti v Tržiču (Mon-falconej. V Tržiču se je pojavil tudi neki »fascio di combattimento«, fo je zločinska zveza z namenom uničiti vso jugoslovansko in slovensko imovino, kakor se je to zgodilo v Trstu, v Pazinu, v Pulju in na Reki. Napovedali so na 21. julija 1920 protestni shod radi splitskih dogodkov, katerega je sklical pristni Italijan dr. Brezina tBrezina). Doznali so t.o deiavci, ki so tudi zvedeli, da sc namerava zažgati hotel Internacionnle, kateri je last Slovenca. Delavstvo jc nastopilo proti tem zločincem in jc zabranilo nakano ter zapodilo lo so-drgo! Dva dni pozneje je dr. Brezina javno v »Lavoratortu prosil odpuščenja delavstvo, ker se boji za svoje mesto občinskega tajnika!
z Avtomobilska vožnja Gorica—Vipava sc je zopet vpeljala z 2. avgustom.
z Novega okrajnega civilnega komisarja so dobili v Tolminu v osebi Ivana Giordano, ki je bil premeščen iz Trbiža. Podrejenim uradnikom je zapovedal dopisovati slovensko in dobivajo županstva, duhovniški uradi in zasebniki dopise in vloge v slovenskem jeziku, kar je morda ena kapljica pravičnosti.
z Zadružništvo se je pričelo močno razvijati. Ustanovila so sc konsumna društva v Sv. Lenartu, v Aili, v Sovodnji in Podbonescu.
z Strela udarila je 28. m. m. v cerkcv Sv. Silvestra v Landarju in jo popolnoma sežgala. Ostali so le zidovi- Na junaški način je prenesel neki fant tabernakelj skozi plamen iz cerkve. Škode je nad 130.000 lir.
z Novi zvonovi. Dne 24. julija so pripeljali na strmi, čez 900 metrov visoki hrib sv- Andreja nad Erbečem po stezici, dostopni komaj divjim kozam, 50 stotov težke zvonove, katerih glas se razlega od Kobarida do Čedada.
z Ncv slovenski inžener na Goriškem. Te dni se je vrnil iz Prage, kjer jc izvršil tehniko z odliko, inžener Anton Terčič iz Biliane, ki je odprl svojo pisarno v Trgovskem domu.
z Poštni "radi, S 16. julijem jc bil zopet upostavljen poštni urad v Drežnici pri Kobaridu, s 1. avgustom se je pa otvoril poštni urad v Pevmi pri Gorici.
ifoirolk© resice*
CELOVŠKO PISMO.
Celovec, 5. avg. 1920. Še ena taka zmaga in po meni bo, je dejal Pvrrhus. In še ena taka zmaga, — pa bo po Nemcih na Koroškem — za vselej. Zmagujejo namreč naprej in naprej — na papirju in kvečjemu še z jeziki v ošta-rijah. Te vrste zmage jim le mirnodušno prepustimo tudi v coni A. Končna in prava zmaga pa je naša!
Ko bi bili Vi, gospod urednik, videli te obraze predvčerajšnjim, ko so sc vra-'čali od pred njihovimi nosovi jim zaprte dcmarkacijske črte, smejati bi se jim bili morali. A njim ni bilo za smeh! Šli so tja, hoteč priti v cono A, nabasat si nahrbtnike, pa se iim pot za enkrat ni obnesla. —i In kako so zabavljali čez »čuše«, pri tem pa sc tolažili z javnim govorjenjem, češ, da je ententa žc sklenila (menda v celovški oštariji pri >-Zamorcu«), da pripadeta obe coni A in B brez glasovanja nemški Avstriji, če se ne odpre demarkacijska črta. Brez šale; celo verjeli so nekateri to bedarijo in šli agitirat ž njo v cono A. — Nc glede na to, da na kaj takega v nasprotju s sen-žermensko pogodbo ententa niti ne misli,ker misliti nc more, naj se mi ne zameri, če si dovoljujem pripomniti: Ententa ima važnejših skrbi dovolj, nego samo koroške Nemce. In če do danes ni spravila enega samega norca iz Reke, nc bo tudi nas od tu, kajti mi norci nismo — vsaj sedaj ne več!
Edino jedro, ki se da izluščiti iz celc gnile iupine nemškega besedičenja je ta, da trosijo Nemci okrog čenče: demarkacijska črta mora pasti, a potom bodo mo-»ai* »Krunick bežati preko Karavank« Ne
vem sicer, kdo more verjeti take budalosti. Dosti jih pač ni,
Torej: demarkacijska črta, — Ali še obstoji — ali je padla? — Padla je pač pre-graja, a demarkacijska črta obstoji še vedno. Dovolile so se za prehod razne olajšave za posamezne osebe, dočim je prehod v večjih gručah aH skupinah prepovedan ter ima orožništvo nalog, da lo prepreči. Orožništvo namreč in finačni stražniki ostanejo na svojih mestih, vendar nc v ohliki stroge straže, ampak It za kontrolo. Osebam, ki jih bo označilo okrajno glavarstvo za malopridne in nevarne, bo prehod prepovedan. Posebne vrste propustni-cc bo izdajalo okrajno glavarstvo v zvezi z distriktnim svetom (conseil).
Promet z blagom med conama A in B je prost carine, vendar pa ne splošno prost za trgovski promet za vsa živila in blago, ampak je promet z žitom, mlevskimi izdelki, krompirjem, fižolom, lečo, živino, mesom, mastjo, slanino, sladkorjem, oljem, petrolejem, bencinom, usnjem, odvisen od dovoljenja okrajnega glavarstva. Z drugimi predmeti je promet prost, (n. pr, z jajci, piščeti, sadjem, zelenjavo i. dr,).
Važno pa je valutno vprašanje, in na to naj tukaj nujno opozorim prebivalstvo v coni A.
Zvedel sem, da so že prišli in prihajajo Nemci iz cone B v cono A, kjer zamenjavajo ničvredni avstrijski denar po 6 (šest) kron za en dinar. — To je sleparija!
Dinar sc plačuje danes v Celovcu najmanj po 10 avstr. kron, tudi po 10.80 do 11 kron in se bo še dvignil. Naj se prebivalstvo v A-pasu ne da opehariti od Nemcev, ki mu hočejo natvesti budalostno vest, da bo avstrijska krona toliko vredna kot jugoslovanska, ln to zlasti sedaj, ko se ima pričeti izvoz žita!
Že poprej sem omenil jezo Nemcev, ki pa si ne upajo ž njo prav na dan. Tako jc te dni neka taka olikana ievtonska. slvar (baje celo uradnik deželne vlade) nahrulila nekega šoferja v jugoslovanski uniformi z besedami pristne švabske kulture: »Was macht dieses jugoslavisehe Schwein hier« (kaj dela tu ta jugoslovanska svinja?). Čast taki kulturi, ki jo vedo ceniti tudi Francozi, ki so nedavno pošteno nabunkali nekaj nemških kričačev. Pri takih ljudeh izda največ le pasji bič, —
Na cesti proti Vetrinjam je polno ljudi, ki ženejo venomer svoj »heul«, — Naj ga le, saj ne za dolgo. — Vendar pa bo dolžnost oblasti z železno roko vzdržati red in varnost našega ljudstva, ker Nemcu ni zaupati nikdar. Ob sebi.umcvno — ostane uprava v coni A naša. — Stat nominis umbra.
k Pozor Korošci! Odkar je dovoljen osebni in blagovni promet z Nemško Avstrijo, silijo Nemci iz pasa B k nam po živež in druge potrebščine. Prinašajo prazne torbe in polne žepe ničvrednega denarja avstrijske republike. Opozarjamo Vas na to, da ne sprejemate za svoje dobro blago tega slabega denarja. Vaša lastna škoda bi to bila! Nemška krona stoji danes zelo nizko in bo padla še nižje — zato je ne sprejemajte; trpeli boste škodo! Zahtevajte od tistih, ki z Vami kupčujejo, da Vam plačajo v našem, jugoslovanskem denarju! Tudi ne preračunavajte sami avstrijske valute v našo, ker Vas bo nemški kupec pri tem oškodoval. Za dobro blago — dober denar!
k Kolo izposodil si je približno 30 let stari, bivši srbski podporučnik Ilija Petrovič od posestnika Ivana Quendlcrja v Železni kaplji in izginil z njim.
k Vlomljeno je bilo pri posestniku Matevžu Fišerju v Prevaljah. Tatovi so odnesli blaga v vrednosti 8460 kron.
k Ukradel je gostilničarju Klemen-čiču v Jastrebarskem njegov odpuščeni delavec Herman Činkovec iz Borovelj blaga v vrednosti 1250 kron in se odpeljal v Zagreb.
Štaierske novice.
š Gledališče v Mariboru bo začelo novo sezono letos že 15. septembra in sicer z noviteto trodejansko dramo »Sužnji«. Glcdališčni vodja g. Nučič je angažiral mnogo prvovrstnega osebja zlasti od tržaškega gledališča ln bo pričel z vajami žc 15. avgusta.
š Mariborsko slovensko gledališče jc gostovalo 6. avgusta v Celju. Predstavljala se je drama »Satan«.
š Ljudsko štetje v Mariboru se bo izvedlo od 7. do 12. t. m.
š Mestno kopališče v Mariboru se je 4. t. m. zopet otvorilo.
š Naval gostov v Rogaško Slatino, ki ie bil nekaj dni pojenjal, sc začenja znova, Dan za dnem prihajajo gostje, med njimi znani politiki, ministri in generali. V nedeljo se je pripeljal tudi general Vasič, poveljnik III, armije,
š Toča. Pekre in okolico jc 1. t, m. drugič obiskala toča. Pobila jc šc to, kar i je ostalo po prvi toči.
š Vlom v odvetniško pisarno. Tatovi I so vlomili v odvetniško pisarno dr. Hojni-ka na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Odnesli so pisalni atroi »Roval« vreden 16 tisoč kron,
p Pritožbe Prekmurcev. Na sedmi seji okrajnega šolskega sveta za Prekmurje v Murski Soboti so sklenili člani šolskega sveta Lakovič Jožef, župnik v Petrovcih, Godina, bodonski župnik Ka-rol Šiftar, Božidar Sever,. Jožef Klekl in Ivan Bašča odposlali vlogo na višji šolski svet za Slovenijo, v kateri se navaja: »Prekmurje se je bridko varalo v svojem upanju na odrešenje. Prekmurci so še upali, da so prišli k njim iz Slovenije bratje po duhu in srcu, kateri njihovih svetih čutenj ne bodo žalili. Zdaj pa morajo videti, da so v Prekmurje prišli ljudje tujega duha in nečutljivega srca, zagrizeni protivniki krščanstva: uradniki, odvetniki in posebno učitelji, kateri hočejo tukaj svoje novopoganske ideje pod pre-razljivim izveškom naprednosti in kulture razširjevati. Prekmurci se tem hudobnim nameram kar najenergičnejc protipostav-ljajo in zahtevajo za sebe pravico samoodločbe, po kateri oni sami hočejo odločiti, kakšnim učiteljem bodo oni svoje otroke na vzgojo dali. Te svete pravice si ne dajo vzeti. In nikakor ne bodo trpeli takih učiteljev, kateri svoje svetovno naziranje iz brutalno antikristjanskega »Učiteljskega Tovariša« zajemljejo.«
p Nepravičnost v Prekmurju, Tukajš-ni uradi, kakor: davkarija, carina, finan-ca, sodnija itd,, uživajo dnevnice, izvzeti so samo: orožništvo in poštno uslužben-stvo. Kako je to? Nismo nevoščljivi drugim uradnikom, pač pa zahtevamo vsestransko pravičnost! Pripomnili bi še, da ima n. pr. financa tudi postranske dohodke, kakor pri vsaki zaplembi, med tem ko je ubogi orožnik in poštni uslužbenec navezan le na svojo plačo. Ali Vam je znano, kako drago živimo tukaj? Poštno uslužbenstvo je uživalo do 15. decembra dnevnice, potem so mu bile naenkrat ukinjene. V Uradnem listu deželne vlade je bilo razglašeno, da dnevnice izplačuje deželna vlada; zakaj so se torej poštnemu uslužbejistvu ukinile? — Prizadeti.
p Mostovi v Prekmurju med Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo so že skoraj vsi na pol podrti. Kaj H pravzaprav dela v Prekmurju Gradbeni urad?
p Železnica med Dol. Lendavo in Ča-kovcem nima nobenih zvez z vlakom proti Mariboru in Ljubljani. To je zdaj edina železnica, ki veže Prekmurje s Slovenijo. Dobro bi biio, če se za korekturo voznega reda kaj stori.
MINISTRSKA KRIZA. Belgrad, 7. avg. Pogajanja za sestavo nove vlade se nadaljujejo. V izvedbi agrarne reforme z ozirom na starejše naredbe v Hrvatski, Vojvodini, Dalmaciji in Bosni, ki zadevajo kmetsko vprašanje, s« vse stranke složne. Edino sporno vpraša«' nje je izplačilo haka begom v Bosni,
Belgrad, 7. avg. Danes dopoldne sta prišla k dr. Vesnlču Davidovič in Pribičevič ter mu izročila formulirane zahteve demokratske zajednice. Razpravljali so o agrarni reformi. Demokrati pristajajo na to, da se begom izplača hak za leti 1918 in 1919. Glede izvoza zahtevajo demokrati: 1. Svoboden izvoz koruze; 2. da se takoj dovoli izvoziti 15.000 vagonov pšenice, in sicer 3000 vagonov iz Srbije in Macedonije, 4000 iz Hrvatske in Slavonije, 8000 iz Bačke in Banata; 3. nakup in prodaja morata biti svobodna; 4, centralna uprava pri trgovinskem ministrstvu mora voditi statistiko.
Belgrad, 7. avg. Demokratska zajednica bo Vesniču in parlamentarni zajed-nici na opombe glede izvoza in glede haka odgovorila v ponedeljek.
Belgrad, 7. avg. V ponedeljek odpotuje Davidovič na agitacijsko potovanje v notranjo Srbijo.
Belgrad, 7. avg. Iz postopanja Davi-doviča in Draškoviča, ki se še ni vrnil v Belgrad, se jasno vidi, da sc člani demokratske zajednice odtegujejo pogajanjem.
Belgrad, 7. avg. Parlamentarna zajednica je odločno proti demokratskim zahtevam glede izvoza z ozirom na neproduktivne sloje naroda. Finančni minister dr. Stojanovič, ki zastopa stališče svobodnega izvoza, se .sploh nc ozira na mogočo krizo v prehrani.
NAŠ PROMET, Bdgrad, 7. avgusta. Na seji gospodar-sko-finančnega odbora jc izjavil železniški minister dr. Korošec, da se je bati, da bo vsled krivde finančnega ministra dr, Stoja-noviča v kratkem času popolnoma ustavljen promet na važnih progah. Vzroka tej bojazni je iskati v tem, ker finančni minister ni dal na razpolago potrebnega kredita za izplačilo osobja in za nabavo premoga. Enako tudi ni dovolil izvoza žita, katerega bi moral železniški minister dati za popravo lokomotiv na Madžarskem.
UubNanske novice.
lj De2eim predsednik dr. Brejc se je včeraj pri ježi ponesrečil in si je pri tem zlomil kost na levi rami. Gospod predsednik vrši kljub temu svoje posle dalje.
lj Zadnji dan za pristop k Stanovanjski zadrugi z omejeno zavezo v Ljubljani, Gradišče 17, oziroma za zvišanje že podpisanih deležev na primerno višino je v ponedeljek, 9. avgusta do 18. ure, nakar se vsi prizadeti opozarjajo. Od torka dalje bo stanovanjski urad nadaljeval postopanje z onimi, ki niso pristopili, oziroma, ki niso bili sprejeti v zadrugo.
Vsem članom in članicam Abst. krožka ljubljanskega učiteljišča naznanjam, da se vrše pevske vaje za slavnost v Prekmurju v ponedeljek 9. t. m., v torek 10. t. m, in v četrtek 12. t, m, vedno ob 10. uri dopoldne. V sredo, 11. t. m. ob 10. uri dopoldne orkestralna vaja, v petek ob pol 9. uri dopoldne skušnja za igro. Popoldne istega dne ob 4. uri generalna vaja cele prireditve. Iz Ljubljane se odpeljemo v soboto 11, t. m, ob 4. uri 15 minut zjutraj in se peljemo do Ormoža, odkoder se peljemo z vozovi do Beltincev, Podrobnosti v petek 13. t, m. po generalni vaji, — Podpredsednik.
lj Vabijo se vsi brez razlike stanu in čina, ženske in moški, iz zasedenega ozemlja na prvi občni zbor »Kluba Soča«, ki sc vrši 14. avgu.sta ob 20. uri (8. uri) v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: Nagovor sklicatelja ln pojasnilo o namenu ustanovitve »Kluba Soče«. Poročilo blagajnika. Volitev. Slučajnosti, Shoda se bodo udeležili tudi poslanci iz zasedenega ozemjia in bodo tudi govorili. Pridite vsi!
lj Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
se zopet otvori v torek 10. t. m. na Miklošičevi cesti št. 16. Glej zadevni oglas!
lj Pes popade). Josip Oven je vodil po Burski ulici psa gospoda trgovca Mama brez nagobčnika okoli. Pes, ki je po navadi priklenjen, jc pri tej priliki popadcl na kolesu sc mimo vozečega kapetana Schaffenratha, ga vgriznil v levo nogo in mu raztrgal hlače.
lj Žile prerezal si je v soboto, dne 7. t. m. z britvijo Tomo Gjurkin, stanujoč v . Krojaški ulici št. 6, III. nadstr. Ko si je j oplazil z britvijo vrat pod brado in je nri-j čela bruhati kri in ga jc pričelo boleti', je šel k oknu in oričsl je klicati na ponipč,
CENTRALA NA FALI,
Bdgr&d, 7. avgusta. Skupina bank se je začela pogajati s švicarskim trgovskim društvom, ki ima večino delnic električne centrale na Fali, za odkup teh delnic.
BELGRAJSKE OBČINSKE VOLITVE.
Belgrad, 7, avgusta. Sporazum med radikalci in demokrati za občinske volitve v Belgradu se jc razbil, ker so demokrati predlagali za predsednika dr. Jovanoviča zoper določen dogovor z radikalci. Zato so se radikalci odločili, da pojdejo v volilni boj s posebno svojo listo.
Bratje vaditelji! Sklicujem sejo vaditelj,skega zbora O. Z. za dan 10. avgusta 1920 ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. Dnevni red: 1. Mariborska prireditev, 2- bodoče delo v telovadnici. — Kržan, načelnik.
pr Velika umetniška razstava v Berlinu za sezijo 1920. V Berlinu jc odprta velika umetniška razstava, na kateri je razstavljenih mnogo del, med katerimi so zastopane najrazličnejše umetniške smeri. O rezu,ltatu tc razstave se je neki list izrazil takole: »Vidi se eno: iz velike množice umetnikov se še vedno ni dvignil oni veliki genij, ki bi utrl pot našemu rodu in mu, lahko postal vodnik. Težišče vsega jc v enotnosti hotenja. Kdor pregleduje to razstavo ,občuti, da tu povsodi cvete in klijc življenje z veliko močjo in samozavestjo ter z neomajenim prepričanjem, da ni druge poti, ki bi vodila k resnici.«
pr Začetek gledališke sezije na Dunaju. Po kratkem poletnem počitku so na Dunaju zopet začeli odpirati gledališča drugo za drugim. Le bivši dvorno opero in dvorno gledališče bodo odprli šele s 1. septembrom.
p Moj zverinjak je naslov lični knjižici za našo mladino. Krasi jo veliko število lepih slik z mičnim besedilom. Založila sta jo A. H. in O. F. Knjižica se dobi v Jugoslovanski knjigarni in stane 20 K. Knjižica je zelo pripravna za naše male in jo prav toplo priporočamo, s pr Odmev iz Afrike, Zamorček. Izšli *»tft z. ia 8. štev. teb dveh 'Aslov, ki Drina-
Stev. 179,
SLOVENEC, 3ne 81 avgusta 192(5;
šata več člankov in zanimivih dopisov iz afriških pokrajin, koder delujejo naši mi-sijoni. Lista prinašata tudi slike, napravljene po fotografijah, in se naročata v Ljubljani, Pred škofijo št. 8.
Cerkveni vestnik.
c Novi kardinali. »Reichspost« poroča il Rima, da bodo v jesenskem konzistoriju imenovani sledeči novi kardinali: zagrebški nadškof dr. B a u e r , praški nadškof dr, K o r d a 8, monakovski nadškof dr. Faulhaber, kolinski nadškof dr, S c b u 11 e in več Italijanov. V jesenskem konzistoriju bo zastopan zopet odposlanec francoske vlade.
Dijaški v?3Qn!k.
d XII. redni občni zbor SDZ. V dneh
mariborskega slavja se je vršil XII. redni občni zbor SDZ, ki je bil obenem skromna proslava nje petnajstletnice. V veliki dvorani mariborskega kazina se je zbralo dne 30. julija t, 1. popokln« divno število slovenskih dijakov. — Po slavnostnem nago-vdtu predsednika S0Z, v katerem je orisal petnajstletno delo SDZ, so podali funkcionarji svoja poročila o preteklem poslovnem letu. Iz vseh poročil smo spoznali, da ]n SDZ vkljub velikim težkočam vztrajno nraredovala in se razcvitala, Ustanovilo so je več novih podružnic, ki so, kakor tudi stare, krepko delovale. Posebno pozornost je posvečala SDZ nabiranju knjig, ki jih je potem pošiljala raznim knjižnicam zlasti na Koroško. Stala je vedno v stiku z vsemi akad. društvi in skušala pripraviti akademike za ferijalno prosvetno delo. Izdala je letos tudi »Potovalno listino« in izposlovala več ugodnosti za potujoče dijake. — Tem poročiom je sledila izprememba pravil, nakar se je za naslednje leto izvolil sledeči odbor: med. Peršuh, preds.; bog. Sever, podpredsednik; abit. Bano, I. taj.; bog. Pate, II. tajnik; med. špom, blag.; iur. Balanč, I. knfiž.; iur. Trogar, II. knjiž.; Stanonik in Zobec, odbornika; Zupan, Repnik, revizorja; častni sod: Papež, Korošec, lic; namestniki: Lazar, Božič, Kovačič. — Pri slučajnostih poziva prejšnji predsednik t. Kordin dijaštvo na boj proti našemu naj-hujSemu sovražniku alkoholu in predlaga, da se izvoli, kot tretji častni član SDZ naslednik našega velikega očeta dr. Kreka, sedanji voditelj katol. jugo&lov. naroda dr, A. Korošec, kar se z burnim odobravanjem sprejme. Nadalje so se sprejele sledeče resolucije oz. protesti: 1. V dobi,, ko nam trga nemški imperializem najlepše kose našega slovenskega Štajerja, ko nam diktirajo v naši starodavni Koroški plebiscit, ko grozi na Koroškem naše verno ljudstvo zastrupiti liberalna strankarska inteligenca, nujno pozivamo Slov, Stražo, da prične ž vso silo delati za te naše obmejne kraje, da jih narodno ohrani in obrani krščanskim načelom, ki edina so baš na mejah tudi porok narodni zavesti. Slovenska Straža naj se tudi zaveda, da tvori Primorje biser domovine, ki ga nikdar ne pustimo tujcem; goji naj nam minerje v zasedenem ozemlju. — 2. SDZ zbrana na svojem občnem zboru v Mariboru odločno protestira proti odpravi demarkacijske črte na Koroškem, ker vidi v tem kršitev mirovne pogodbe ter poživlja deželno in centralno vlado, da ne odstopi niti za ped od pravnoveljavne sentžermen-ske mirovne pogodbe. (Oboje predlagal phil. Šumnik.) —■ 3. SDZ se zaveda mogočne sile naobrazbe, zato hoče z vsemi svojimi silami delati za izobrazbo svojega naroda in da bo to delo tem uspešneje, hoče stati v najožjem stiku s SKSZ. (Predlagal theol. Kordin.) 4. SDZ. najodločneje protestira prosti samovoljni naredbi prosvetnega ministrstva, s katero se je ukinila oprostitev šolnine na naših srednjih iolah, (Predlagal iur. Trogar,)
d Podružnica S. Dt Z. za Ljubljano in okolico. V ponedeljek ob 3. uri popoldne
Stran 5.
odborova seja v prostorih S. D. Z. Prosim, da se je odborniki kakor tudi člani dra-matskega odseka zanesljivo udeleže. — Predsednik.
Turtetika in šport.
Nogometna tekma. Danes 8. t. m. se
vrši na igrišču S. K. Ilirija prvenstvena nogometna tekma med S. K. Maribor (Maribor) in S. K. Slovan (Ljubljana). Začetek ob pol 19. uxi. Cene običajne. Ob vsakem vremenu,	(k)
Velika nogometna tekma se vrši v sredo, dne 11. avgusta ob V£19. uri na pro-stoTu Ilirije pri državnem kolodvoru med reprezentantivnimi moštvi podsavezov mest Ljubljana in Subotica, Reprezentan-tivno moštvo subotiškega podsaveza je znano kot izborno in izredno močno; pri tekmi proti belgrajski reprezentanci je zmagalo s 3 : 2. — Tekma obeta biti torej jako zanimiva in se slavno občinstvo že danes na njo opozarja, — Sestava obeh moštev se bo priobčila. Vstopnina: sedeži po 24 K in 16 K, stojišče 10 K v predpro-daji v drogeriji Kane v Židavski ulici in pri tvrdki »Svetla« na Mestnem trgu od ponedeljka naprej. — Dijaško (člansko) stojišče le v predprodaji na prostem Ilirije v torek od 18 do 20.30 ure. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu. (K)
Gospodarsko.
Fran Radešček:
Vodne zadruge in agrarna
reforma v Voivodini.
V Starem in v Turškem Bečeju.
Okrog šeste ure zvečer je naš parnik' pristal v starobečejskem pristanišču, kjer nas je prebivalstvo svečano pozdravilo. Od tu smo se podali peš k zatvornicam, Ta naprava je tu vsled tega potrebna, ker ima voda v kanalu precejšen pad v reko Tiso. Ladje bi brez teh naprav ne mogle v kanal. Pri vhodu v kanal je močan železen zatvor, ki se s pomočjo elektrike odpira. Skozi ta vrata se spusti ladja v kanal in se takoj zopet zapro, Druga vrata v kanalu se najprej v toliko odpro, da se v medprostoru izmed obeh vrat dvigne površina vode in ž njo ladja v višino s prihajajočo vodo skozi odprtino drugih vrat. Na ta način se more vsako ladjo kot po stopnicah straviti v poljubno višino. Ker so gg. ministri in ostali udeleženci pokazali veliko zanimanje za to napravo, videli smo tudi praktično njeno funkcioniranje.
Ko so se nam odkazala prenočišča v posameznih holalih, kjer smo se nekoliko odpočili, razgledali smo še mesto, ki je snažno in lepo urejeno. Po glavnih ulicah so ta dan vihrale zastave.
Ob 9. uri zvečer se je vršil v lepo z zelenjem, cvetjem in z zastavami okrašenem prostoru Hotela Central banket, katerega so se udeležil poleg gostov tudi zastopniki meščanstva. Na zdravico predsednika starobečejske vodne zadruge ki je istotako opozarjal na žalostne posledice v poljedelstvu, ako se izvede zamišljena agrarna reforma v Vojvodini, kjer so tako sijajni uspehi vodnih zadrug bili mogoči edino-le na dosedanji podlagi privatne ini-cijative in lastnine, odgovoril je minister za poljedelstvo g. dr. Velizar Jankovič v daljšem političnem govoru. V tem svojem govoru je g. minister v imenu koalicijske vlade izjavil, da je vladi ^redvsem na tem, da zagotovi prebvalstvu in državi na zunaj mir in na znotraj red in delo. V programu vlade je: volilni zakon, ustava, zakon rnda in dela in čim hitrejša izvršitev volitev za konstituanto. Zakon reda in dela ni ^naperjen proti onim, ki hočejo delati, pač pa proti onim, pa naj se imenujejo komunisti ali drugače, ki nočejo reda in dela. Od takega zakona vlada pričakuje, da se v najkrajšem času dvigne produkcija in blagostanje v zemlji. Dosedaj je vlada morala posvečati večjo pažnjo zunanji politiki in
nujnim notranje-političnim potrebam, odslej pa bo vsa skrb vlade, da pospeši zaostali razvoj agrarne in druge industrije, kar bo povzdignilo našo valuto in privedlo naše finance v normalen tok k splošni blaginji. Strogost zakona naj zadene vse one, ki bi kakorkoli poskušali ribariti v kalnem,
Tem izvajanjem je sledilo burno in dolgo trajajoče odobravanje.
Ob zvokih godbe je neprisiljena zabava trajala pozno v noč. Ne morem si kaj, da na tem mestu ne pohvalim preciznega izvajanja težkih glasbenih točk ciganskega orkestra. Poznavalci glasbe so bili prijetno iznenadeni s tem kulturnim pojavom v malem mestecu v Vojvodini in splošna sodba je bila, da se — žal — v Belgradu kaj takega n emore slišati.
Zgodaj v jutro drugega dne smo krenili s pamikom v Turški Bečej, ki v marsičem daleč zaostaja za Starim Bečejem. Po enourni vožnji z vozovi med obdelanimi njivami smo dospeli do razsežnega gospodarskega dvorca bivšega mažarskega poslanca in večkratnega milijonarja Iva-noviča. Med mogočnim stebrovjem na stopnišču pri vhodu v bogato opremljeni dvorec nas je ljubeznivo sprejela gospa Ivano-vič, ki se je z objokanimi očmi pritoževala gg. ministrom nad »vandalizmom« kmetov, ki so malo razmetali in poškodovali luksurijozno pohištvo v času prevrata.
Ko smo si razgledali sijajne sobane z razbitimi ogledali, razrezanimi fotelji, z razmetano knjižnico itd., vrnili smo se na pristanišče v Turški Bečej, kjer se je vršil obed, Minister g. dr. Velizar Jankovič se je dotaknil v svojem govoru tudi »vanda-lizma« v dvorcu Ivanovičevem, ki ga ne opravičuje, toda ga razume. Duša kmeta, toliko časa zasužnjena, iskala je ventila in kje naj ga išče drugje, kot tam, kjer so dani pogoji za ohlajenje jeze.
Iz razgovorov poznavalcev krajevnih razmer sem zvedel, da je Ivanovič bil hud mažaron in da so ga kmetje že dolgo imeli na »piki«.
Ob dveh smo že pluli zopet po Tisi in potem po Donavi navzgor do male nemške naselbine
Bački čeb.
Ko smo prispeli v to malo podonavsko pristanišče, je bila že trda noč. Že od daleč smo čuli zvoke pihalnih godal iz pristanišča. Medla svetlost maloštevilnih svetilk bi gotovo ne zadostovala, da nismo imeli električne svetlobe z ladje. S pomočjo bengala smo vendar našli pripravljene vozove po izvršenih pozdravnih govorih bačko-čebskega župana in ministra g. dr. Vel, Jankoviča.
Po dobri polurni vožnji v največji temi smo dospeli v sijajni dvorec največjega jugoslovanskega širom znanega bogataša dr. Gedeona Dundjerskega iz Novega Sada. Ljubezniva njegova gospa soproga in njena gospodična sestra sta vsprejemali goste na verandi v krasnih velikomestnih toaletah. Dokler so sluge v belih rokavicah in v aristokratskih livrejah pripravljali večerjo, ogledali so si gostje originalne portrete lastnika in njegovih dedov in pra-dedov, kniižnico itd,, nekateri pa so si privoščili v bogato nameščenem salonu partijo biljarda.
V veliki, visoko obokani in bogato z vsem komfortom in luksusom opremljeni dvorani, bajno razsvetljeni z brezbrojnimi. električnimi žarnicami na treh mogočnih pozlačenih lustrih, smo z mističnim občudovanjem zavzemali svoja mesta okrog bogato obloženih miz, na katerih se je lesketalo srebrno in kristalno namizno po-sodje.
Francosko pisan jedilnik francoske kuhinje, poleg tega pa še med svežim cvetjem pomešan francoski parfum in francoska govorica, napravljali so vtis, da se nahajamo med rafiniranmi francoskimi ari-stokrati s srbskimi gosti.
Med banketom in med govori je svi-rala na verandi godba. Ob dveh po polnoči smo zapustili dvorano.
Kar nas je bilo skromnejših, smo odšli na določena nam stanovanja, da se odpo-čijemo za drugi dan, medtem ko mnogi sploh niti spali niso.
Tako je napočila zora tretjega dne našega poučnega potovanja.
Ko smo si še ogledali gospodarska poslopja, krasen park, igrišče in predvsem konje rajizbranejših pasem, smo se odpeljali črez širne obdelane poljane, na katerih so pridne žanjice in kosci pospravljali zlato klasje v visoke gomile. Tu in tam smo opazili tudi zdravilska zelišča kot ri-cin in dr., industrijsko rastlinstvo kot konopljo, volno itd. Slišal sem, da v Vojvodini vspeva tud riž in kava.
O našem Dundjerskem se je medpoto-ma govorilo marsikaj. Splošno se sodi, da je ta človek miljarder s 25.000 jutri zemljišč, z raznimi stavbami in palačami v Novem Sadu in drugje. Trdi se, da je velik dobrotnik srbskemu kmetu in srbski stvari sploh in da je pospeševatelj srbske umetnosti.
Kot oseba je zelo simpatičen in zabaven družabnik, drugih njegovih lastnosti — žal — nisem mogel spoznati, opazil sem pa, da mu agrarna reforma dela precej vsekakor nepotrebnih preglavic.
Ko smo se dobro natresli na vozovih preko polja, nas je zopet parnik vzel V svoje okrilje in odpluli smo v lahnem ve-triču proti Gombašu,
Sodišče in poSšcPia.
s Zaradi tihotapstva jc bil obsojen
fotograf Ludovik Alteneder iz Amstettna na dvamesečni zapor, kateremu se je odtegnil z begom v zasedeno ozemlje.
s Vagon krompirja zaplenjen. Okrajno glavarstvo v Ptuju je kaznovalo trgovca Andreja Jebačina iz Šiške pri Ljubljani zaradi prestopka naredbe o kontroli proste trgovine na 500 kron globe in na zapad enega vagona krompirja.
s 8 konev petroleja zaplenilo je okrajno glavarstvo v Novem mestu Josipini Kastelic,
s Radi navijanja cen kruhu je bil obsojen pek Klokočovnik Melhijor iz Oplot-1 niče pri okrajnem glavarstvu v Konjicah na 3000 kron globe,
s Ker ni imela zaznamovanih cen v izložbi, je bila trgovka A. Ž. v Ljubljani obsojena na 200 K globe in zapad predmetov, ki niso bili zaznamovani, in sicer: 10 parov čevljev, 3 parov dokolenic in 2 tucatov krtač.
s Z ljubljanskega trga. Na Dolenjski cesti je G, G. prodajala jabolka III. vrste po 6 kron kilo in ne po 5 kron, kakor se je določilo. Plačati bo morala za to 100 kron globe. — Fižol I. vrste je A. Š. predajala kilo po 6 kron in prekoračila tržne cene pri kili za 2 kroni. Obsojena je bila na 100 kron globe. — Na 150 kron globe je bila obsojena Fr. Z., ker je prodajala hruške kilo po 9 kron in ne po 8 kron.
s Zaradi veriženja je bil obsojen Ivan Sušnik iz Nevelj, stanujoč v Ljubljani na Poljanski cesti na 6000 K globe, 1 mesec zapora in na zapad 3670 starih vreč in 10 osij.
s Nepoboljšljiv grešnik. France Zorec je bil zaradi pijanosti in nedostojnega vedenja na policiji 6. avgusta obsojen na 100 kron globe, toda to ga ni izpametovalo, 7. avgusta je zopet ležal pijan na Poljanskem nasipu tik ob Ljubljanci. Na policij? so Zorcu povedali, da bo šel tri dni v zapor. Zoreč je pričel na to jokati, rekoč: »Pustite me no domov; kaj bo pa ona rekla, saj bom jutri sam prišel.« —- »Precej v zapor, da ne boste še utonili v Ljubljanici!« se je glasil odgovor.
Pozabljena je bila v petek dne 30. julija v pisarni osrednj. pripravlj, odbora za mariborski tabor v Ljudskem domu denarnica z srednjo vsoto denarja. Dobi se istotam,
niml/nlnca nova, kompletna z dobro ftilUnUItSoO« pnevmatiko od 2200kron. Pnevmatika po znižani ceni. Fr. Batjel,
Liubijana, Stari trg St. 28.	3096
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
tfnnlnricl nlfl veSCa vseb pisarniških RUUIUiIjI lljU del, samostojna moč, za tovarnifiko podietje se takoj spreime. Ponudbe pod nGorenJsko" na upravo lista.
Dicalni cfpni dobro ohranjen se kupi ModUlI dlluj Ponudbe pod .Gorenjsko' na upravo lista.	3163
Doki'Til za vse hi-ne posle, ki zna tudi UlfllliLu samostojno kuhati, se išče za malo rodbino z enim otrokom. Biti mora zdrava, poštena in snažna. Nastop 1. septembru 1.1. — Vpraša se na naslov Dr. V ktor Novak, Zagreb, Pal-motičeva ul. 4. '	3218
Doclllilin močno dekle k malemu otro-rbdllliljU ku išče proti dobr. plači druž na trgovca. Naslov pove uprava lista pod 3219.
Boljši Hlepeč takoj »preicne. 2ena bi
opravljala d min a delu. Naslov gospo-darjtt pove upiava lisla pod it :!210
Kolero izmed Moških dom.
bi iz usmiljenja vzela gospodično na hrano in stanovanje proti dobremu plačilu. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »uradnica«.	__
fedenVeč vagonov ŽMSfl HM
znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno in debelo. Franc Bodla), trg. z apnom, Stranje, p. Kamnik. 3209
Zobni atelje
Gledališka nUca št 7 ostane od 7. avgusta do 1. septembra zaprS.
Dicalni clrni »OLIVER« vidna pisava, rljUlill 511 Uj malo rablien, kakor nov, potem 1 z usnjem preoblečen častniški kovčeg, 1 krasen zelenobarvni dekora-cijski divan z brušenim zrcalom, 1 velika dekoracijsKa palma, pripravna za fotografe in 2 skoraj novi infanterijski sablji ne radi odpotovanja lastnika takoi proda. Naslov v Anončni ekspa-dicijl, Al. Matelič, Ljobliana. 3175
Vsled sklepa občnega zbora z dne 3. avgusta 1920 se bode razdelilo 60 nagrad po 50 K dolgo služečim poslom ter obrtniškim pomočnikom (pomočnicam.) ki so vlagatelji kranjske hranilnice.
Prosilci, ki dokažejo nepretrgano službeno dobo najmanj 10 let in ki so vže pet let vlagatelji Kraniske kranil-nice. naj se oglasijo do 31. avgusta 1920 pri tajništvu Kranjske hranilnice.
V Ljubljani, dne 5. avgusta 1920
Kranjska hranilnica.
Slanovanje v Ceilu sSfsiSiiSi
takoj s stanovanjem v Ljubljani. Prevoz pohištva so izvrši z enim vozom. Vprašanja poti »Celje - Ljubljana« na anončno ekspedicijo Al. MateUč, Ljubljana.	3203
Hišo s sloro sosliloo, tKftnsi.
ko obrt, na zelo prometnem trgu se ugodno proda. Naslov pove uprava lista cod St. 330.
||ion v sredi mesta Ljubljane napro-UijU daj. Cena 40 tisoč dinarjev. Naslov v upravi Slovenca pod št. 3216,
mM čevljev ti&ffiSh
Več parov
v upravi lista pod št 3213,
Bencin-raoior lahko predela na plin
(Sauggas) stabilni, ležeči, malo rabljen, skoro nov, kompleten, takoj pripravljen za pogon, z garnituro, z 2 paroma kamenov in 1 sodom dvoj. raf. bencola se proda po ugodni ceni sku pa) ali samo motor. Vpraša se pri tvrdki Brača pl. Dolanjskl, Sv. Jana, žel. past. JastiebargKo, Hrvatsko.	3208
falnihn 2 roleti in stekli, velikost [L\\)L%, 140/280. ena z vrati so naprodaj. Izve se pri stavbeni tvrdki Ivan Ogrln, Ljubljana.	3172
Imam I. kupce, družbe za v sliko vagonov
letegralnlC, smrekj jelk! borovca, like partije drv vagouov sukeiia
rpna Ponudbe na naslov: JosipHoJ-jtuli. n k, Leveč pri Ceiju.
skoraj nov, se ceno jjroda. il) Naslov pove uprava lista Dod «L 3212.
Morska trava, .^Ss^jk
daja v večjih in manjših množinah pri A. Snšniku, trgovina z železnino, Ljub. Ijana.	3132
Hišo z (hreni sionovonii \jftas
postavljena Ces»a v mevnl log štev. 9 Je naprodaj.	3164
Cenjenim urarsklm ho«
legam naznanjam, da prejemam popravila od njih, iz Ljubljane kakar ludi z dežele Saliskar Ivan, urarski mojster, Ljubljana, Pot v lložno dolino št. 10.	3161
l/jrsi: '('• dobro ohranjen, jo naprodaj, niuVilt Jezovšek, Vransko pri Celju.
3 parlile ogorjev,
slu, se sprejmejo takoi proti dobremu plačilu v gozd okolu 20 oralov. Prednost imajo tak', ki si sami napravljajo drva. Naslov pove uprava ..Slovcnca'' pod št. 3121.
m e«Sia isr
Krasu. Pripravna za trgovino. Zamenjam jo tudi -i.a hišo v Ljubljani. Na. slov nove unrava lista nod št. 3217.
Izvleček Iz voznega reda.
Odhod iz Ljubljane:
proti Jesonicam ...'.....
„ Kamniku......* *. *
„ Novoiaumestu— Kočevju „ Zidunomu mostu • . . ■
„ l.osjutcu .........
„ Vrhniki .........
Prihod v Ljubljano:
/.	Jeseni«........ »
iz	Kamnika.........
„	Novo^amesta Kočevja,
k	Zidaiiega iuosta • • • • .
iz	Logatca.........
z	Vrhniko .........
') 5-17 8'— 7-53 115 0'53 7*25
710 «•30 S'5I 6 37 10'49 040
6 38	lt-oO	'18-51		
14 —	•)1202	lti-10		
11-32	19—			
4'56	IU'41	11'29	11-13	17-55 !
11'30	14-30	17 '47	17-511	|
13'tS	10-20			
I0-J8	21'—	*) 23'-3		
7-43	t3-t2	17 21	•) 23*03	
16-21	20-11			
7-2S	1015	1 1 -si	17'27	:i J2
7-3(1	15*34	4-44	18*03	
10-311	17-43			
?0'21
0'43
Debelo tiskane številke pomenijo brzovlak; ") voz;i samo ob ned. in prazn.
Sprejme se v trajno službo izvežbana
far šteparica
za čevljarske gornje dele. — Istotam se sprejme tudi izurjen
w prirezo valeč. -m*
Pismene ponudbo naj se naslovi pod ,večja dolavnicn', poštno ležeče, Ljubljana
Slamnike in klobuke
vseh vrst sprejema v popravilo FRA-NJO CERAR, tovarna slamnikov v Stob pošta Domžale pri Liubljani— V Ljub-Ijani se sprejemajo isti pri tvrdki Kovačevič 1 Tersanv Prešernovi ulžcl st. 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago.
Posebna naznanila so na bodo izdajala.
Tužnim srcem javljamo pretresljivo vest, da jc naša dobra mati, stara mati i. t, d.
Marija Rojina
poscstlnlca v Zg. Šiskl it, 16
danes ob 2. uri popoldan previdona s sv. zakramenti v 70, letu mirno v Gospodu zaspata.
Pogreb nepozabne pokojnice Lo v pondeljek 9. t. m. ob 6. uri popoldan na domače pokopališče v Dravljali. Priporočamo jo v pobožno molitev. Z g, šiška, 7. avgusta 1920.
Žalujoči sinovi ln hčere.

Katalog franko j
Pečati šablone KliSeji za tisk VzTodne .iskalnico Modeli za predtiskanje perila itd. IImimI Datum-štampllje
S lastnega Izdelka.
ANTON ČERNE
graveur
Ljubljana, Dvorni trg 1
Zahvala.
Ob priliki izgube uašega nad vse ljubljenega sina
Gvidona
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sožaJje najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo eenj. obitelji gosp. poštnega oficijala Mlakarja za požrtvovalnost in jjomoč ob težki bolezni, preč. g. dr. Mrharju za tolažil nc obiske, g. dr. Minaru za zadnjo pomoč, dijaški Marij, kongre-gaciji in osobju »Gospodarske zveze", kateri so našemu pokojnemu sinu izkazali zadnje čast.
Ljubljana, 7. avgusta 1920.
(kreuio) po 39 K ducat nudi tvrdka Osvald Dubcic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9.
dobi, kdor mi preskrbi stanovanje z 2 sobama in skladiščem v okraju Kranja, Skofjeloke, Tržiča na prometnem kraju. Kupim tudi event. manjše posestvo. Samo resne pismene ponudbe pod »trgovec 3135« na upravo lista
Anton Gantar
kleparski mojster in vodovod::.] instalater, Mestni trg ŠL 9 v Ljubljani, se priporoča za vsa tozadevna ctcia.

Rodbina Rudolf Zitterschlager.
>5
v knjižicah z zlatotiskom in patentni brez tiska 100 kosov v kartonu po K 100-—. razpošilja, dokler v zalogi, F Mory, Smihel pri Pliberku.
Iz kavčuka ^i URIL
LJUBLJANA 4
SITA®
Ker moramo podelati velike pošiljatve z vseh strani literarnega polja, moremo knjigarno in trgovino z muzikalijami in umetninami, obstoječo že ud leta 1780, katera se nahaja sedaj na Miklošičevi ces<! št. 18, odpreti Sela v torek dne 10. t. m.
Z vsem spoštovanjem
Ig. pl. Kieinmayr & FqgJ. IRamteerg.
žagan, tesati, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 0000 FR. PHJMflM, CELJE.
K. NORSCHE ■ MARIBOR
Gosposka uliea St. 10.
Veletrgovino z manofoktornim blagom.
po jako znižanih cenah.
r au———yi
■ H ffilal^SB bhBJ
Dunajska cesSa žt. 20.	Telefon št« 470.
priporoča Avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah.
VBSBrafitj vi^iAHP1*
Ustmena licitacija za dobavo mesa
/,a garnizon Ljubljana za mesec september se vrši v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani na 20. avgusta tok. leta ob 11. uri predpoldne, h kateri licitaciji se vsi interesenti vabijo.
Dnovna potreba do 2COO kg, kaucija, katero se ima položiti, iznosi
120.000 kron.	....., „ . .
Komanda Dravske divizije E oroj 3943.
Za Beograd se išče
Ji
n
B
veščega tudi srbskega jezika, vendar nc pogoj. Nastop takoj ali čim prej. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, plače iu referenc pod »Lesna družba 3207« na upravo tega lisla.
Dunajska tasta St. 15, LJubljana.
Šivalni siren
inslroiizaplsteiiie.
Izborna konstrukcijam elo-gantna izvršitev iz tovarne v Lincu. TJsta-novljenal.1367. Vezenje poučnje brezplačno.
»isalni strop
Ceniki zastonj in franko.
Mesu iz praži! temi:
Sj^ria, l&affsorsd.
Strop, orodje prvovrstne kakovosti
Za obdelovanje lesa, kovine in pločevine po najugodnejših cenah brez vsake konkurence, takoj iz skladišča Wien z izvoz, dovoljenjem dobavlja:
Werkzeug- and Maschienesi-Gtesellschaft m. b. h, Techmsches Biira Kari Jetzbacher
Schnellstabl.
WSen Km t
Hubergasse 3. SpecijaUtete:
Telefon it.
94—27 16—7—52

Brzostružuice do 400 mm stružne dolžine. Zelo trpežni stroji za vrlanje do 50mm vrtalne sposobnosti. Iloricout.- in universal-stroji ■/ izstru-ženjo. Stroji za vrezavanje vijakov, deli za samokrese, jekleni kladivci, Radial-stroji za vrtanje, urejevalci *a vrtanje: stroji za struženje in stroji za skobljenje kovin (Shaping), jeduostavni in univerzalni stroji za brušenje.
Žago tračne, ua jarrue-uik iu krozue. Obličui stroji zu zarezo iu za •votlo izrezav. Stroji /.a izstruženje. l.anp-iocli-stroji zh vrtanje.
Komb. stroji aa vlag. žic. Strojira vlag. drv, stiunalnihi. krožne pe. stroji eu obrobiti, kombin. stroji. Strut-nibi. orodje aa izreza-vanje vijakov.
Spiralna porota za Ti-jake. orodje za vijake, orodje -u vrtaujo orodju za merjenje, pile, nakovalu, prt'j epi za vijake.
¥ LJUBLJANI
1| posli ? pslofii Mm m ounafsBa s. 3
i s
i 11 i. t»
I
JI
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.