JESENSKI NAKUPI Gorenjska^ Banka Banka d poAuhom S POMOČJO GORENJSKE BANKE VARNOST PARTNERU KRANJ,, DOBRIM | Kranjska varnostna družba j GOSPODARJEM VODOVOD, CENTRALNA, KERAMIKA (MMIMMESGLAS Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 74 - CENA 130 SIT (10 HRK) Preselitev iz stare v novo gostinsko šolo se je zavlekla Dijaki na "prisilnih" počitnicah Nova srednja gostinska šola v Radovljici bo dijakom predvidoma odprla vrata šele 1. oktobra ali mesec kasneje, kot je bilo načrtovano. Radovljica - Do zamude je čuna ni uspelo pravočasno Srednja gostinska šola naj Prišlo, ker ministrstvo za zagotoviti dovolj denarja za bi se iz stare šole na Bledu s«lstvo in šport zaradi ne- opremo, ki bo skupno stala preselila v novo v Radovljici prejetega letošnjega prora- okoli 300 milijonov tolarjev, z novim šolskim letom. Ker tes Smuk, Golija in Sajovic v zadevi Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj oproščeni Hranilnico so "speljali" brez slabih namenov Po mnenju sodišča s tem, ko so hranilnico registrirali na svoja zasebna podjetja brez vednosti ostalih ustanoviteljev, niso namerno zlorabili pooblastil Kranj, 18. seplt Po skoraj leto dni septembra aic Čem sojenju se je v torek z trajaj o- oprostilno sodbo končala glavna obravnava zoper tri »la1 obtožence v zadevi Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj. Obtoženi feter Smuk, Franc Golija V* Franci Sajovic po mnenju sodišča niso storili kaznivega dejanja zlorabe zaupanja, kar jim je očitala dvanajsterica prvotnih ustanoviteljev hranilnice. Sodba še m pravnomočna, oškodovanci pa so že napovedali pritožbo. Bati pa se je, da bo zadeva zastarala, še preden bo pravnomočna, saj se absolutni zastaralni rok izteče v nekaj mesecih. • U. P. STRAN 1 6 je prišlo do zamude pri opremljanju šole, se mora 650 dijakov iz 22 oddelkov še naprej stiskati na Bledu. Če smo natančni, za vse niti ni prostora, saj ima šola vsega šest klasičnih in še dve specializirani učilnici za praktični pouk kuharstva in strežbe. Sedem oddelkov ima pouk dopoldne, sedem popoldne, dijaki osmih oddelkov bodo do 23. septembra še na praktičnem usposabljanju v hotelih in v drugih gostinskih lokalih, potlej pa bodo odšli na krajše "prisilne" počitnice. No, počitnice bodo le navidezne, saj bodo izpadli pouk morali nadomestiti ob sobotah! Ker ni povsem zanesljvo, ali bo nova šola v Radovljici lahko sprejela dijake 1. oktobra ali šele kakšne dneve kasneje, ravnateljica blejske gostinske šole .Marija Koman že proučuje možnosti, da bi za ta čas organizirali pouk v eni od bližnjih osnovnih šol. Problem je še toliko večji, ker šola ne more imeti več praktičnega pouka v blejski vili Gorenjka (v denacionaliza-cijskem postopku je prešla v roke nekdanjih lastnikov) in ker so letos zaradi pričakovane preselitve v novo šolo vpisali osem oddelkov prvega letnika (250 dijakov) ali kar dva oddelka več kot prejšnja leta. • C. Zaplotnik V nedeljo v dvorani na sejmu Že imate karto? 1 A Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15- d° 21- Ure Jutri nova šola v Poljanah Jutri, v soboto 20. septembra, bo ob 10. uri slovesna otvoritev prizidka k osnovni šoli v Poljanah, ki je omogočil, daje bila s pravkar začetim novim šolskim letom po več kot tridesetih letih ustanovljena samostojna osemletka. Na šoli upajo, da bodo učenci, starši in vsi, ki jim ta velika pridobitev ter sam kraj nekaj pomenijo, znali to lepo proslaviti. Na vabilo so zapisati globoko misel Barbare Colorosov: ..."srno zato, ker so otroci, so dostojanstveni in dragoceni, enostavno zato, ker so..." • S.Z. ZEBRA KRANJ Gregorčičeva 10 4000 Kranj, Slovenija tel.: 064 360 060 fax: 064 223 229 p05lov/ma iii promocijska darila Koledarji, rokov/miki, obeski, svimcmiki in še 5000 drugih daril __^| lE3 25. jubilejni sejem ZAŠČITA 97 PROTECTION 97 KRANJ 30.9. - 3.10.997 UGODNA »R0DAJA ^^I^^fJJk E CENE INBRiZffiiffiNPM^ LA: skladišče Medvode tel^/ćll^O, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/7J5-242__- ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J teL/Fax:064/881'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA IvIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMJ LUMEN združenj* prijateljev umetnosti JESENSKA TURNEJA 20. 9. - 7.10.1997 CAPELLA MIHAIL I. GLINKA ST. PETERSBURG SPEVI RUSKE LITURGIJE RUSKE IN SLOVENSKE NARODNE PESMI KRANJ: župnijska cerkev sv. Kancijana, sobota, 20. septembra, ob 20. uri LJUBLJANA: ljubljanska stolnica, torek, 23. septembra, ob 20. uri ORGANIZATOR: Združenje prijateljev umetnosti LUMEN Kranj, petek, 19. septembra 1997 Predsednik države Milan Kučan med gorenjskimi gospodarstveniki Gorenjci delamo, vendar slabše zaslužimo Produktivnost in izvoz naraščata, nezaposlenost se zmanjšuje, vendar Gorenjska gospodarsko še vedno nazaduje, so ugotovili gorenjski direktorji na torkovem srečanju s predsednikom republike Milanom Kučanom v Merkurju v Naklem. Opozarjali so na usodnost (ne) sprejema v Evropsko unijo. Glasova preja 1997, osmič Vroča politična jesen v petek, 26. septembra, ob 19. uri v Hotelu Bellevue na Šmarjetni Gori. Gost bo predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša, z njim pa se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Rezervacije po telefonu: 064/3 18 00 064/223-111 HOTEL BELLEVUE GORENJSKI GLAS Sponzorji: Hotel Bellevue Šmarjetna Gora, Cvetličarna Rosa StražiŠče, župan občine Cerklje Franc Čebulj, župan občine Tržič Pavel Rupar, Kron Telekom Kranj, Restavracija Gostilna Mayr Kranj KUPON* KUPON* KUPO PIVOVARNA UNION PIJACA na vsegoreniskem srečanju 12, oktobra 1997 ob 14« uri v prireditveni dvorani GORENTSKEGA SEJMA 4U ob 50-letnici časopisa Kupon velja za eno osebo in mora biti OBVEZNO izrezan SKUPAJ Z ODTISHJEMIM NAROČNIŠKIM NASLOVOMI * KUPON* KUPON* KUPON —§*c-§*c-£<_ PO SLOVENIJI GORENJSKI GLAS • 2. STRAN UREJA: Jože Košnjek Petek, 19. septembra 1997 Slovenija dobiva novega zunanjega ministra Dr. Drnovšek predlaga dr. Borisa Frleca Ljubljana, 19. septembra - Kandidatov je bilo več, tudi dr. Ernest Petrič, dr. Mirjani Škrk in Ivo Vajgl, vendar se je predsednik odločil za izkušenega diplomata, politika in gospodarstvenika. Kmalu, kot je napovedal premier dr. Janez Drnovšek, naj bi bila znana tudi kandidata za ministra za evropske zadeve in za ministra za drobno gospodarstvo in turizem. Ideja, da bi ti dve funkciji prevzela kar predsednik in podpredsednik vlade, ni bila sprejeta. Za zunanjo politiko bo še naprej odgovoren zunanji minister, minister za evropske zadeve pa bo dejaven predvsem doma pri pripravljanju pogojev za vstop v unijo. Dr. Boris Frlec (desno) in Franco Juri, veleposlanik v Španiji Dr. Boris Frlec je star 61 let in je doktor kemijskih znanosti. Bil je na vodilnih mestih v znanosti, od leta 1990 dalje pa je veleposlanik, najprej jugoslovanski, nato pa slovenski, v Nemčiji. Gre za izkušenega diplomata, ki bo po sodbi premiera lahko izpeljal številne naloge pri organizaciji ministrstva doma kot pri diplomatskih nalogah zunaj, tako glede Evrope kot urejevanja odnosov s sosedi. Dr. Frlec je bil uspešen pri promociji in iskanju za podporo Sloveniji v Nemčiji. Ob predlogu za zunanjega ministra je dejal, da bo zunanja politika lahko uspešna, če bo doma nujno soglasje o bistvenih nalogah. V sredo so bili odzivi na predlog različni. SLS je napovedala pogovor s kandidatom in izrazila upanje, da bo zastopal tudi njene interese. Združena lista upa, da bo uredil razmere na zunanjem ministrstvu in našel pravo razmerje med svetovnimi centri moči, krščanski demokrati odločitve ne komentirajo, ker niti odstopne izjave bivšega ministra še niso dobili, socialdemokrati pa menijo, da je novi minister diplomat starega kova, vendar upajo, da bo delal boljše kot sedanji minister. • J.Košnjek (GLAS P Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, rakoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovom srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov:. Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za_trimesečje 1997 (za navedeno trimesečje je naročnina moja nagrada in je ne plačam) Izjava za novega naročnika: NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:........................ Naslov:................................... yj©miGLAS Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas ni naročen že več kot pol leta oz. doslej še ni bil naročnik. V primeru, da so na naročilnici navedeni neresnični podatki, se nagrade ne podeli niti ni možno sodelovanje v zaključnem nagradnem žrebanju. Naročilnico s podatki o novem naročniku in vaš izbor nagrade pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče 11. oktobra! _IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA__, V državni zbor gre spremenjena delovna in socialna zakonodaja Brezposelnim nadomestilo le eno leto Sedaj potekajo intenzivni pogovori med ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, delodajalci in delojemalci, ki jih predstavljajo sindikati, o novi delovnopravni zakonodaji* Največje razlike so pri zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za čas brezposelnosti. Ljubljana, 19. septembra - Sprememba delovne in socialne zakonodaje je del reforme, ki jo mora Slovenija izpeljati na zakonodajnem področju zaradi vstopanja v Evropsko unijo. Če nekaj časa poteka intenzivni dialog med socialnimi partnerji: ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, sindikati in zbornico, oziroma delodajalci. Minister za delo, drzužino in socialne zadeve mag. Tone Rop ob tem poudarja, da gre za vzpostavitev mednarodne primerljivosti zakonodaje, za večjo prožnost trga delovne sile, za preprečitev dela na črno in večjo zaščito zaposlenih in resnično brezposelnih, ki tudi sami iščejo delo, in za vključevanje brezposelnih v razna javna dela. Krajši delovni teden Jeseni bo šel v parlamentarno proceduro zakon o delovnih razmerjih, ki prinaša številne novosti. Delovno razmerje naj bi bilo po novem urejeno s pogodbo med delojemalci in delodajalci, ki bo varovala šibkejšo pogodbeno stran - delojemalca. Nov zakon bo omogočal morebitno lažje prehajanje iz brezposelnosti in zaposlenost ali obratno. Sedaj je kar 70 odstotkov zaposlitev za določen čas. Predlog novega zakona prinaša nekatere novosti: delovni teden naj bi se znižal z 42 na 40 ur, minimalni dopust naj bi se povišal z 18 na 20 dni, razen z individualno pogodbo pa bodo delavci varovani tudi z zakonom o kolektivnih pogodbah. Na delodajalski strani je na račun predloga novega zakona veliko očitkov. Izračunali so, da se bodo stroški dela povečali in da bo tudi zato, ker je tudi odmor štet v delovni čas, delavec realno delal le 37,5 ur tedensko. Minister zavrača te očitke in pravi, da se bodo stroški Odbor državnega zbora za gospodarstvo Tujci najboljši gospodarji Ljubljana, 19. septembra - Poslanci, člani odbora za gospodarstvo, niso skoparili s kritikami na račun gospodarskega položaja. Že pred počitnicami so sklenili, da bodo jeseni obravnavali gospodarski položaj in v sredo je bila to točka dnevnega reda odbora. Razprave niso končali, ampak so jo prekinili ob ugotovitvi, da je gospodarski položaj slabši od napovedi vlade. Na seji so bili predstavniki vlade in Zavoda za makroekonomske analize in razvoj, sredi oktobra, ko bodo sejo nadaljevali, pa bi na seji radi videli premiera in za gospodarstvo odgovorne ministre. Gospodarska rast bo kvečjemu 3,5-odstotna in ne 5, kot je napovedovala vlada, zunanjetrgovinski primanjkljaj se povečuje in bo dosegel 40 milijonov dolarjev, nezaposlenost ne upada, po drugi strani pa se povečuje zaposlovanje v državni upravi. Plače pa se umirjajo. Do načrtovane in evropsko primerljive inflacije okrog 5 ali 6 odstotkov je še daleč, izredno visoka pa je še vedno cena kapitala, kar je katastrofalno za industrijo, ki ima le dobrih 20 odstotkov lastnega kapitala. Izgubo imajo cele regije, na primer Koroška, naložbe tujcev pa so premajhne. Kljub obljubam še ni zakona o spodbujanju regionalnega razvoja. Na vprašanje, kdo v Sloveniji glede na lastništvo najbolje gospodari, so na Zavodu za makroekonomske analize ugotovili, da so najboljši gospodarji v družbah z večinskim tujim deležem, na drugem mestu so družbe z zunanjimi lastniki, najslabše pa je v podjetjih, kjer so večinski notranji lastniki. • J.K. Trgovsko podjetje STORŽIC, d.o.o. Mladinska ul. 2, KRANJ tel.: 064-222-455 objavlja naslednja prosta delovna mesta za našo novo trgovsko hišo Blagovnico TINA, Glavni trg 3 v Kranju 1. POMOČNIKA VODJE BLAGOVNICE Pogoji: višja strokovna izobrazba VI. stopnja ekonomske smeri, poznavanje prodajnega programa tekstil, konfekcija, organizacijske sposobnosti, najmanj 2 let delovnih izkušenj na raznih delih 2. 5 PRODAJALCEV Pogoji: srednja strokovna izobrazba konfekcijske, komercialne ali ekonomske stroke, primerne izkušnje, komunikativnost, osebna urejenost, znanje dela na računalniku 3. ARANŽERJA Pogoji: 5 let delovnih izkušenj na področju aranžiranja konfekcijskih in tekstilnih artiklov Vsa delovna mesta razpisujemo za določen, poln delovni čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili in priporočili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na zgornji naslov ali se zglasijo osebno na naslovu Blagovnica Gorenc, Mladinska ul. 2, Kranj. Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop. dela znižali: odpovedni rok bo krajši, stroški odpuščanja nižji, v primeru boleznin bo delodajalec plačeval le stro delovnih razmerjih pa deloda jalci s tem zakonom soglašajo in menijo, da gre za resen zakonski projekt. Osnovo za nadomestilo naj bi izračunavali na osnovi prejemkov V zadnjih treh mesecih, sindikati pa vztrajajo na enem letu. Resorni minister mag. Anton Rop zavrača očitke sindikatov in poziva k dialogu, da bom0 dobili dober in za večino sprejemljiv zakon. Novi za-kon bo pomagal brezposelnim pri iskanju dela-Definicija brezposelnih b° natančnejša. Važen pogoj za ta status bo dejstvo, da sami iščejo delo, da so doma, ko bodo iz zavodov preverjal' brezposelnost oziroma prisotnost doma. Če nekdo 4 mesece ne bo dobil dela, b° lahko izbral delo, ki zahtevo eno stopnjo nižjo izobrazbe ške do 10 dni bolniške in ne od izobrazbe, ki jo ima iska- več do 30 dni (bolniško nad lec zaposlitve. Če ima iskalec deset dni bo plačevala zdrav- srednjo šolo, bo moral vzeti stvena blagajna), enostavneje primerno delo, za katerega je pa bodo rešljivi tudi nekateri spori. Uveden bo institut pre-dsodnega varstva. Pomoč le eno leto Živahna je tudi razprava o predlogu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za čas brezposelnosti. Sindikati so najbolj nejevoljni zaradi pre predpisana eno stopnjo nižja izobrazba. V novem zakonu je tudi predlog, da bi bil za starejše brezposelne rok pre' jemanja denarne pomoči p?' daljšal. Razhajanja so gleC,e opredelitve "starejšega dd**' Sindikatri predlagajo 5U ca let, vlada pa 55 let. V sprejem v državnem dloga, da bi se čas prejemanja zboru jc tudi žc pripravljen pomoči za čas brezposelnosti predlog zakona o udele^ skrajšal z dveh na eno leto. Za zaposlenih pri dobičku, razliko od predloga zakona o J.Košnjek Predlog socialdemokratov Državni svet v Maribor Ljubljana, 19. septembra - Na seji odbora državnega sveta za politični sistem je bila obravnava predlog3 poslancev Socialdemokratske stranke, da bi sedež držav* nega sveta iz Ljubljane prenesli v Maribor. S tem bi, kef menijo v stranki, veliko pridobil Maribor, tudi po finančni plati, državni svet ne bi bil več v senci državnega zbora, kot so po mnenju predlagateljev dogaja sedaj, slovenska oblast pa bi s s tem decentralizirala. Državni svetniki na« predlogom niso bili posebej navdušeni. Na pogovoru so menih, da je državni svet samostojen organ in ne more državni zbor odločati o njem. Če so nujne spremembe, bi to morali predlagati državni svetniki sami. Selitev v Maribor tudi ne bi bila racionalna, saj so Številne institucije, na katere ve vezan državni svet, v Ljubljani, selitev v Maribor pa bi bila dražja, so menili na seji odbora državnega sveta. • J.K. Orožje razburja Ljubljana, 19. septembara - Po odločitvi vlade, da bo orozj ; najdeno leta 1993 na mariborskem letališču, v °kvL mednarodne pomoči bosanski armadi, posredovala v SaraJ ; vo. Gre za okrog 10.000 kalašnikov kitajske izdelave in ne* drugega orožja, ki ga je slovenska vojska skladiščila, v sv J oborožitev pa ga ne more vključiti, ker ne ustreza standard0.^ Zanimanje za takšno sodelovanje s Slovenijo so večkrat & ^ tudi v Bosni. Bosanci pravijo, da naj bi Slovenija pravzap vrnila njihovo orožje. Na dejanje se je oglasil Janez Ja ^ Dejal je, da se s tem končuje posel, začet leta 1992 v PlS t0) Milana Kučana. Slovenija se je za darilo sedaj odloČila z ker naj bi iz Sarajeva namignili, da bodo razkrili zač ^ kupčije, če orožja ne bo. Šlo naj bi nelegalno trgovino. Zn jg zgoditi, da tega orožja v bosni ne bodo uzporabili, ke . primerljivo s standardi pomoči BiH, ampakj na kaks drugem kriznem žarišču. na Iz kabineta predsednika republike so odgovorili, da s • obtožbe Janeza Janše že večkrat odgovarjali in je zato odgovor nepotreben, o predaji orožja Bosni pa predse predčasno ni bil obveščen. • J.K. ____ UJOT GLAS Uredniški politiki: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec 'OjJJJ gjjjji #J( Leopoidina Bogataj / Novinarjita uredniki: Marjana Ahačič, Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Dan m. -y0 m i Tcton™,;t»i; ;n i,A»l praznujejo rojstne dneve, v , mu nastopajo folklorne in pevske *uP»ne, vrtci in podobno. y domovih čedalje več ^anovalcev, ki rabijo ^htevno nego un^.?V^a Pa so aktivni lahko le zdravi ?P?k°jenci. ,auni( Vendar pa v domove v Wri r1 ^asu prihajajo predvsem neu lJudJe, tako da so se domovi venn Začeli spreminjati v "zdravst- jati Tu8°Valne zavode"> Pravi HaD" • xako se dogaja, da si v bolnišnicah nih oblik skrbi za starejše," razlaga Habjan. Tako so že pred časom pripravili obsežen projekt adaptacije lit funkcionalne razširitve kranjskega doma za upokojence. Opremljenost doma namreč v marsičem ne sledi več zahtevam sodobnega življenja, saj imata denimo po dve sobi skupne sanitarije, sobe so dokaj majhne... Zato bi se radi lotili obnove sob ter ostalih prostorov, obenem pa so si zamislili tudi funkcionalno razširitev doma. To pomeni, da bi razvili druge oblike skrbi za starejše, podobne, kot jih poznajo na zahodu. Razvili bi službe pomoči in postrežbe na domu, tako da bi starostniki lahko ostajali doma v svojih stanovanjih oziroma hišah, dnevno pa bi jih obiskovali in drŽava pa Še ne c L- rhiil t i inift r\/~\c akni i icnACAn 11 nn i in r—m > • da bo država določila minimalne socialne in cenovne standarde, ki bodo dostopni vsakomur in jih bodo domovi dolžni nuditi. Obenem pa bo država morala dopustiti, meni Habjan, da si bodo posamezniki lahko privoščili tudi kaj več, denimo udobnejše sobe, boljšo postrežbo, večjo pozornost. Za oskrbovanca, ki bo pripravljen več plačati, bo skrbelo več ljudi, na voljo mu bodo 24 ur na dan, mu delali družbo, ga peljali v mesto, na pošto, se z njim pogovarjali, mu brali... "Ljudje bodo že v mladih letih začeli razmišljati, kako bodo živeli na stare dni in bodo tudi varčevali v ta namen," pravi Habjan. Danes se z oskrbo starostnikov lahko ukvarjajo le domovi za upokojence kot socialno-varstveni javni zavodi. Toda v prihodnje bo po Habjanovem prepričanju država morala začeti podeljevati koncesije tudi zasebnikom, tako kot je to urejeno tudi v Evropi, ki bodo odpirali zasebne, morda tudi luksuzne domove za starejše. Župani že podprli projekt, Martin Habjan ^MlSUftUje GoltefOSKEGA C/fWOl£rJcA fite} NA VjSTo 3 skrbeli zanje posebej usposobljeni in strokovno vodeni sodelavci doma. Nova oblika skrbi za starejše bi bila torej dnevno varstvo, v okviru katerega bi sodelavci doma zjutraj prišli po starostnika, popoldne, ko se svojci vrnejo z dela, pa bi ga pripeljali nazaj. V kranjskem domu si tudi prizadevajo, da bi razširili dejavnost postrežbe na domu oziroma razvoza kosil. V domu vsak dan pripravljajo hrano, prilagojeno starejšim ljudem, kuhajo pa tudi različno dietno hrano, s katero bi lahko oskrbovali tudi starejše ljudi v njihovih domovih. Za takšno razširitev dejavnosti pa bi morali zagotoviti tudi prostorske pogoje. Kot je zapisano v idejnem osnutku, naj bi obnovili kuhinjo in jo razširili z razdelilnico hrane, zgradili nja, zabave, Kulturne pnreauve in podobno. Vodstvo doma si tudi prizadeva, da bi preko programa javnih del pridobili še več prostovoljcev (že zdaj jim pomaga sedem ljudi), ki bi se ukvarjali z oskrbovanci, jih spremljali, jim brali, se z njimi pogovarjali in podobno. Dogovarjajo se tudi s kranjsko gimnazijo, da bi dijaki, ki bi to hoteli, prihajali delat družbo starejšim. "Želimo si, da bi naš dom postal nekakšen center dogajanja, zbiranja upokojencev Kranja in okolice," pravijo v kranjskem domu za upokojence. Za bogatejše več udobja? V prihodnje bo po Habjanovem prepričanju moralo priti tudi do diferenciacije storitev. In sicer tako, Zavodi so po zakonu neprofitne organizacije, a kljub temu ne dobivajo nikakršnih državnih sredstev, temveč morajo preživeti na trgu. Prav zaradi pomanjkanja lastnih sredstev se tudi pri izpeljavi projekta adaptacije in funkcionalne razširitve kranjskega doma zatika. Po izračunih za leto 1996 bi za izvedbo projekta potrebovali 364 milijonov tolarjev in ker dom sam sredstev nima, naj bi del sredstev prispevale občine, večji del pa država. Zupani štirih občin (Kranja, Cerkelj, Nakla in Šenčurja) so že podpisali pismo o nameri, da k projektu pristopajo in ga bodo podprli, projekt pa zdaj čaka še na potrditev ministrstva za delo, družino m socialne zadeve. "Problemi so veliki, veliko je tudi razširili z razdelilnico hrane, zgradili povpraševanje. S centrom, kakršnega pa bi tudi večnamenski prostor, ki bi bi radi razvili, si želimo ustvariti bil poleg jedilnice tudi zbirališče drugačno podobo domov za ostarele, starejših, prostor za družabna sreča- Domovi so prijazne ustanove za zabave, kulturne prireditve in DOmoč stareisi pomoč starejšim, so servis, ki ga bomo nekoč rabili prav vsi," poudarja sobesednik. In kot dodaja: "Človek na stara leta ne rabi veliko. Pomembno mu je, da je na toplem, da kaj dobrega domačega poje in da ni zapuščen, da je med ljudmi in se počuti še koristnega. Ne moremo jim vrniti zdravja, mladosti, lahko pa jim damo nasmeh in prijaznost." • U. Peternel AMZS Delavci AMZS so od torka do danes morali z gorenjskih cest odpeljati 21 vozil, 4-krat je zadostovala pomoč ob okvarah na krajih, kjer so se vozila pokvarila. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli na Planino, kjer je nekdo v stanovanju prevrtal vodovodno cev. Cev so uspeh zamašiti kranjski gasilci. O prometni nesreči so prejeli obvestilo s Spodnje Bele in sicer naj bi Šlo za težjo nesrečo, pn kateri naj bi vozilo zletelo s ceste, se zaletelo v drevo, v njem pa naj bi ostale vkleščene osebe. Ko so gasilci prihiteli na kraj nesreče, so ugotovili, da je šlo le za lažjo nesrečo. Voznica je sicer res zapeljala s ceste v obcestni jarek, vendar je sama prišla iz vozila in ostala nepoškodovana. Poklicali so jih tudi stanovalci blokov okrog Meta Gabrovška 19, kjer je nekdo kuril odpadke in se je tako močno kadilo, da je stanovalce začelo motiti. Ogenj so gasilci pogasili. Ko smo se včeraj pogovarjali po telefonu, pa so ravno pohiteli v Iskro na Labore, kjer naj bi prišlo do požara strehe. Kaj več o tem pa prihodnjič. Od jeseniških gasilcev smo prejeli obvestilo, da so imeli v torek tehnično intervencijo in sicer so menjali kable na žerjavu, v sredo so z rešilnim avtomobilom prepeljali poško-dovanca, ki si je poškodoval prste obeh rok, včeraj pa so jih s policije obvestili, da gori smetarski kamion. Požar so gasilci pogasili z gasilskim aparatom. Poleg tega so pogasili tudi goreči pralni stroj. Drugod po gorenjskem pa gasilci v minulih dneh niso imeli intervencij. GORENJSKI NOVOROJENČKI Polna luna tokrat vsaj kar se povečanega Števila porodov tiče niti ni preveč delovala. Tako se je v Kranju rodilo 8 otrok, od tega 4 deklice in 4 dečki. Najtežji in najlažji sta bila dečka, najtežji je tehtal 4.250, najlažji pa 2.870 gramov. Na Jesenicah so prvič zajokali 4 majhni otročički. Rodili sta se 2 deklici in pa 2 dečka. Tudi tu sta mejni teži pripadli dečkoma: najtežjemu je tehtnica ob rojstvu pokazala 3.740 gramov, najlažji pa ni dosti zaostajal, kazalec na tehntnici se je ustavil pri 3.310 gramih. URGENCA V Splošni[bolnišnici Jesenice so na internem oddelku urgentno pomagali 43 bolnikom, na kirurgiji so opravili 145 nujnih posegov, na pediatričnem oddelku je 7 otrok nujno potrebovalo pomoč zdravnikov, na ginekologiji pa je bilo težjih bolnic tokrat 10. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 j STANE KERSNIK - JELOVCAN Blejska Dobrava, 7. 4. 1914 - Ljubljana, 9. 9. 1997 Odšel je kot liva zgodovina gorenjskega partizanstva! Očak Triglav s svojim razkošnim kraljestvom je z nepovratnim odhodom Staneta Kersnika - Jelovčana spet izgubil enega najzvestejših in neutrudljivih sinov, oboževalcev in skrbnikov, junaškega, a skromnega partizanskega prvoborca, gornika spoštovanega in prizadevnega gorskega reševalca, kjer je bil tudi dolgoletni član glavnega odbora. Mi, njegovi številni prijatelji in znanci, kar je pokazala njegova zadnja pot, pa smo izgubili zglednega in priljubljenega tovariša, človeka z veliko začetnico. Zato smo ponosni na znanstvo z njim! Rojen tik pred prvo svetovno vojno, je odraščal v delavski družini s štirimi otroki. Moral je doživljati vse tegobe in revščino jugoslovansko-kraljevskih razmer, ki so ga le kalile. Tako kot mnogi iz njegove dobravsko-jeseniške okolice, je postal delavec v Železarni. Tam je, zgleden delavec, prišel v stik z znanimi komunisti, onimi pravimi, požrtvovalnimi, ki so tudi njega, zavednega in poštenega, vzeli medse. Mladi Stane je ob vseh tegobah zrasel v krepkega fanta, ki se je kmalu predal športu. Njegove so postale gore, še bolj pa kolesarjenje. Z bratom Ladom in nekaj let starejšim kolesarskim asom Ivanom Valantom, ki še živi, je kljub slabim kolesom premagoval najhujše gorenjske in druge klance, kot sta Kočna ali Vršič. A tudi v ravninski Beograd ali strmi avstrijski Grossglockner je odkolesaril. In še veliko podobnega. Prišla je okupacija in Stane, kar mu je bilo razumljivo samo po sebi, se je prostovoljno priključil prvim upornikom. Postal je partizan JelovČan in od vsega začetka poleti 1941 pripadnik znamenitega Cankarjevega bataljona. Znotraj njega je bil spet vedno prostovoljec in bil že 19. novembra 1941 na Selški Češnjici hudo ranjen. Tako, da je košček nemškega izstrelka nosil v pljučih do smrti. Kakor iz majhnih studenčkov nastajajo potoki in nato reke, tako je raslo partizanstvo in Jelovčan z njim. Jeseni 1942, po najusodnejših dogodkih, prepolnih žrtev, je postal celo namestnik poveljnika gorenjskih partizanov (v 1. grupi odredov). Vmes pa je moral prebolevati smrti voditeljev gorenjskega osvobodilnega gibanja: Staneta Žagarja, ko bi kmalu ob njem padel tudi on, saj je tedaj, 27. marca 1942 na Rovtu ■ Planici pri Žabnici padlo kar 15 borcev Cankarjevega bataljona, pa Viktorja Kejlarja - Petra, Lojzeta Kebeta - Štefana, a tudi legendarnega Jožeta Gregorčiča ■ Gorenjca. Kakšno naključje! Oba, Jelovčan in Gorenje sta preminula natanko na isti dan: 9. septembra, seveda z veliko časovno razliko. Vsemu nakljub, potem ko je opravil naloge načelnika in naporne nevarne varnostno obveščevalne slulbe za Gorenjsko, je ostal živ. In spet so ob delu in snovanju družine neprestano sledile gore, njegov Triglav s Kredarico, za katero je kot gospodar zgledno skrbel več desetletij. In požrtvovalno. Sam droben primer. Ko je neko jutro Stane prišel v dom na Kredarici, so ugotovili, da ni soli. In kdo je šel v Aljažev dom ponjo? Razumljivo - Stane. Tako je v enem dopoldnevu dvakrat prehodil strmino med Kredarico in Aljaževim domom. Tak je bil Stane. Človek, ki - razen izjeme - ni imel sovražnikov. In tak, čvrst, telesno in duševno uravnovešen, je bil 1961. leta kljub 47. letom izbran za vodjo prve alpinistične odprave v Himalajo na Trisul, ki je uspešno opravila svoje poslanstvo. Nato pa je vse, dokler je mogel, opravljal svoje gorniško delo. Neopazno, odgovorno in z veseljem. Po Stanetovo! Preveč bi bilo, če bi hotel vsaj bežno opisati vsaj njegova poglavitna opravila in junaštva, a svojevrsten spomenik mu je postavil njegov najtesnejši soborec in prijatelje Vinko Hafner z nagrajeno knjigo "Srečno pot, fanta". In s svojimi deli si ga je za trajno postavil tudi Stane sam. Pogrešali Te bomo! Njegovi najbližnji - preimite izraze globokega sožalja od gorenjskih soborec in prijateljev. V imenu njih tole zapisal Ivan Jan - Srečko STANKU STRITIHU V SPOMIN Stanko Stritih se je rodil l. 1919 v Bistrici pri Tržiču. Vojna je prekinila njegovo šolanje. Kup šol je ostalo brez učiteljev. V sebi je čutil odgovornost, da mora nekaj napraviti za druge in to ga je privedlo na učiteljsko pot. Prvo službeno mesto, kamor je odšel, je bil kraj Sveti Vid nad Cerknico. Že po nekaj mesecih so ga poslali na Gornje Otave za Krimom. Šola je bila kulturno središče kraja in učitelj kulturni animator. Igral in režiral je Borove Raztr-gance, bil je kinooperater, ko je prihajal potujoči kino. Učil je učence od prvega do osmega razreda, kombinirano, v skupinah, dopoldne višje razrede, popoldne nižje. Ker ni bilo ne učbenikov in ne učnih sredstev, je moral biti kot učitelj tudi neke vrste inovator. Po ustanovitvi višje pedagoške šole v Ljubljani se je odločil za študij zemljepisa in zgodovine. Študiral je ob rednem šolskem delu, dostikrat ponoči. Leta 1963 se je z družino preselil v Križe. Pri zavodu za šolstvo je postal pedagoški svetovalec. Obiskoval je učitelje v različnih krajih po Sloveniji. S srcem pa je bil še vedno v Bisrici, tu je preživel otroška in mlada leta, zato je vedno želel priti spet nazaj v svoj kraj. Leta 1970 je postal ravnatelj Bračičeve šole v Tržiču. Delo ravnatelja je opravljal vse do upokojitve l. 1982. Ko so v Bistrici začeli graditi nove bloke, se je pokazala potreba tudi po novi šoli. Pri gradnji šole je veliko pomagal in svetovla kot član gradbenega odbora in bil potem tudi prvi ravnatelj te šole. Učitelji in učenci se ga bomo spominjali po lepi, izbrani besedi, ko nas je nagovarjal ob različnih svečanih priložnostih. Vesel je bil, če so bili učni in vzgojni uspehi dobri. Želel sije, da bi kdo od njegovih učencev kaj pomembnega opravil za Slovence, za narod. Tiste, ki imajo zvrhano mero talentov, je treba vzgojiti tako, da ustvarjajo in store kaj za druge. Za učitelja, je dejal, pa naj gre tisti, ki lahko prenaša otroke, njihov hrup, ki jih razume. Te naj ne samo uči, ampak tudi vzgaja. Zelo je ljubil naravo, rad je delal z ljudmi in za ljudi. Razdajal se je kot predsednik planinskega društva, podpredsednik občine, kot aktivist v krajevni skupnosti. Vse to je povezoval s šolo. Zanj je bilo pomembno, da šola živi in diha s krajem. Zelo ga bomo pogrešali. V naših srcih bodo ostali lepi spomini na prijaznega učitelja in dobrega človeka. V ušesih pa nam bo zvenela njegova lepo zapeta narodna ali planinska pesem. V imenu delavcev OS Bistrica Marija Klojutar Brez zaskrbljenosti nad poročilom o polletnem poslovanju občine Izgleda, da občina Naklo ne bo bankrotirala Kljub pesimizmu na julijski izredni seji občinskega sveta in neugodnim podatkom 0 poslovanju bo investicija v šolo finančno pokrita. Naklo, 17. septembra - Občinske svetnike so na prvi seji po počitnicah bolj zanimale drobne številke iz bilance prihodkov in odhodkov, o dokončanju največje naložbe in pridobivanju denarja zanjo pa je poročal župan. Svetniki so potrdili tudi ze podpisano pogodbo za izgradnjo plinovodnega omrežja in distribucijo zemeljskega plina v občini Naklo. Dogovarjanje o zagotovitvi potrebnih sredstev za dokončanje investicije v osnovno šolo Naklo na izredni seji sredi julija je bilo, kot je razvidno iz zapisnika, dokaj vroče. Novinarjev namreč niso vabili na zasedanje, med katerim je zar- adi neizpolnjevanja finančnih obveznosti države in zadolževanja občine eden od svetnikov predlagal celo objavo bankrota občine, prekinitev vseh dejavnosti in preložitev odprtja šole na 1. september 1998. Teh predlogov svetniki niso podprli, soglašali pa so z nadaljevanjem prizadevanj za pridobivanje denarja za izgradnjo šole. Tudi pregled bilance prihodkov in odhodkov v prvem polletju letos na septembrski seji je potrdil, da je največji primanjkljaj v občinskem proračunu nastal prav zaradi izpada načrtovanih sredstev za izgradnjo Šole. Namesto 192,5 milijona SIT po planu so dobili le blizu 97,5 milijona tolarjev, kolikor so tudi načrtovali za zagotovljeno porabo brez sofinanciranja šole. Ker so skupaj s prihodki za druge naloge in prenosom presežka iz prejšnjega leta zbrali dobrih 171 milijonov SIT, odhodkov pa so imeli za 148,6 milijona SIT, ob polletju niso zašli v izgubo. Med razpravo o poslovanju so svetnike bolj zanimale številke o drobni porabi, kjer je prišlo do znatnih odstopanj od načrtov. Tatjana Kosec je vprašala, zakaj so za glasilo in objave porabili 1,4 namesto 1,27 milijona SIT, pa kateri razlogi so podražili izgradnjo pločnikov z dveh na dobrih 7,1 milijona SIT. Kot je pojasnil tajnik Drago Petindvajseta seja občinskega sveta Žiri Žirovski proračun je pokleknil Lanski dolg in letos nadaljevane investicije so povzročile resne probleme pri iSJ^jTGradbinec kot iz**' izvajanju žirovskega občinskega proračuna. V težavah sta šola in vrtec. jaiec del najel m miiijov stf posojila za pokritje Goričan, so imeli za glasil0 prek 900 tisoč SIT stroškov, dobrih 80 tisočakov je staio urejanje in honoriranje piscev, prek 400 tisočakov ba »° odšteli za reklamne oglase ffl druge objave. Župan I*811 Stular je povedal, da s pfe' dračunom za pločnike niso predvideli plačila asfaltiranja, vsi stroški pa so nastali * Podbrezjah, ker bodo pločnik v Naklem šele gradili. Zavrnil je tudi očitke o dragem Pr9' slavij anj u občinskega prazni' ka, saj so dobrih 900 tisočakov namenili tudi za prireditve p° drugih krajih. V poročilu o opravljene^ delu je župan podrobneje opisal tudi prizadevanja za dokončanje šole in pokntr finančnega primanjkljaja Jz države. Kot je pojasnil, Je dolg države po njihovih izra' čunih letos narasel na 21' milijonov SIT, vendar so JifJ v pogajanjih priznali le dobrin 200 milijonov SIT. Ker g država zaenkrat dala le 2U Žiri, 18. septembra - Po skoraj štirimesečnem premoru se je občinski svet občine Žiri znova sestal in normalno je, da se mu je nabralo ogromno gradiva. Kljub temu da so odložili kar nekaj točk, se je seja zavlekla čez polnoč. Razpravi- i'ali so o cesti, komunali, )ružbenem domu Partizan, predvsem pa o zaskrbljujočem Finančnem položaju, v katerem se je občina znašla. Za občino Žiri je gotovo značilno, da je v teh nepolnih treh letih obstoja izredno veliko vlagala in napravila na cestnem in komunalnem področju, kar je bilo mogoče razbrati tudi iz tokratnih poročil. Izgradnja kanalizacije v Starih Žireh in urejanje Plas-tuhove grape je zahtevalo kar 139 milijonov tolarjev, sodelovanje občine pri rekonstrukciji regionalne ceste v Žiri z 28 milijoni, pa še vrsta vlaganj za asfaltiranje lokalnih cest in v vodovod, vse to je občinski proračun resno načelo. Kako zelo nujna so bila nekatera vlaganja tistim, ki tod živijo, sploh ni potrebno posebej razlagati, dovolj zgovoren je npr. podatek za vodovod, da se je poraba vode zmanjšala od 2.800 na 1.300 prostornins-kih metrov na dan, kar z drugimi besedami pomeni, da je kar 1.500 kubikov vode odteklo v zemljo skozi rešeto, kot so tudi rekli žirovskemu vodovodu. Še nevarnejše pa je bilo seveda tisto, kar je v ta luknjičavi vodovod "priteklo", zato se ni čuditi v preteklosti Številnim boleznim zaradi onesnažene vode. Posledične so seveda finančne težave: že lani ie občinski proračun (sicer prikrito) zabeležil skoraj stomili-jonski primanjkljaj oz. dolg, letošnja vlaganja pa so to stanje še poslabšala. Vrsta "nesrečnih" okoliščin: predvsem nesprejeti državni proračun, ki pomeni dotekanje državnega denarja po lanskih dvanajstinah (ali še manj, ker so odšteta investicijska sredstva), pa še neprodani poslovni prostori in zemljišča v samih Zireh, na kar so v občinskem proračunu računali, so povzročili resno proračunsko luknjo. O tem ne navsezadnje pove tudi podatek, da se je v osmih mesecih letošnjega leta v proračunu zbralo le 46 odstotkov Ceste brez hrbta Ko so svetniki razpravljali o posledicah ukinitve novih investicij, so ugo-tavljali tudi to, da se bo na cestah, ki so pripravljene na asfaltiranje, delala precejšnja škoda. Te ceste so namreč izravnane in utrjene z ravnim profilom, za obstoj makadama pa je pomemben izbočen profil, ki omogoča odtekanje vode. Sklenili so, da se upravljavce cest na to opozori, sicer bo na teh težko urejenih poteh pravo razdejanje. In še en problem obstaja: pri oranju bodo morali biti plugi nekoliko dvignjeni, sicer bodo pokrovi odtokov in ventilov kar "frčali", so še ugotavljali zaskrbljeni iirovski svetniki svojih pravljal" že denar svojih na- terjatev. Po sprejemu državne- slednikov, vendar so ocenili, ga proračuna pričakujejo o*" da približno odstotek prora- rog 70 milijonov SIT za ze čuna za kredite ne bo prehuda naročeno opremo, ostane* dediščina. Še težja pa je druga obljubljenega državnega de-' plat: v občini ugotavljajo po narja pa bo na razpolago sel vseh hribih v okolici pravo prihodnje leto. Vseh računo "evforijo" urejanja cest in za opravljena dela še nim^' pripravljanja na asfalt - pri- *a*n i™«*««* ^»»»il-o o str asfalt pravljen pregled kaže, da bi lahko takoj asfaltirali za 91 milijonov tolarjev, in težko bo reči, da je sedaj potrebno počakati eno ali celo dve leti. Takojšnja ureditev financiran zato končna številka o *[ kih za naložbo še ni tfian*. vseeno pa so bojazni o ban rotu občine odveč. Župan J* še seznanil svetnike, da bo občinski upravi odslej del«1? tudi računovodkinja in adfli ja družbenih dejavnosti (zlasti istratorka za vrtce, za kai-' so že doslej prispevali den šole in vrtca), preklic kakršnih koli novih naložb in najem kreditov so končni sklep žirovskega sveta, dokler se finančno stanje proračuna ne uredi. • Š. Žargi za plačo zavodu v Kranj u- Predsednica odbora za munalo in infrastrukturo ko- Lavrič je poročala o ures Mcfl _ni«e- vanju pogodbe za izgra^nJ^ plinovoda in distribucijo A. meljskega plina v občim sredstev. Tako stanje je ob pospešenem investiranju na komunalnem področju povzročilo resne težave v drugih dejavnostih, kot sta npr. šola in vrtec (da o športu in kulturi ne govorimo), zato se ni čuditi ostremu nastopu ravnatelja šole, ki je sicer tudi občinski svetnik, ko je župana in svet vprašal: "Ali niste morda ob vseh teh kanalih na svoje otroke pozabili?" Za tak nastop ga je pooblastil svet šole dan prej, ko so ugotavljali, da šola ne more izpolnjevati nekaterih tudi zakonsko določenih nalog, da o zapadlih računih starih tudi pol leta (in obrestih ob tem) niti ne govorimo. Občina dolguje šoli kar 26 milijonov tolarjev. Župan je priznal, da so financiranje družbenih dejavnosti resnično zanemarili, čeprav je na občini neplačanih računov skupaj z lanskim dolgom že za 120 milijonov. In kakšne so rešitve? Župan je predlagal najem dveh dolgoročnih in ugodnih kreditov pri Skladu za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti podeželja ter pri Ekološko razvojnem skladu v skupni vrednosti 58 milijonov tolarjev in popolno ustavitev vse novih investicij. V razpravi je bilo sicer slišati, da ni povsem prav, da bi sedanji župan in svet "za- Letence 4a, Golnik, IW. it: 064/461-369 OBLIKOVANJE TCLEM 6 CIMETOVO KDEMO DEPILACUA UČENJE ZA SLOVESNE PKILOŽNOSV lo. Občinski svet je potj. pogodbo in aneks za izgra je bil ogenj že tako /tocan, da se ni dalo storiti drugega, kot poklicati sede ' ^kode Je Za Sk0raj' sreč l- miliJonov tolarjev. K o Je bila vsa živina zunaj, suspodarsko poslopje je povrni zgorelo, pa vsi stroji in Bevkovi pred staro, obnovljeno hišo: starša Franci in Sonja s šestletnim Gregorjem, štiriletno Natašo, triletnim Boštjanom in leto in pol staro Urško. orodje z njim," je povedal Franci Bevk. Bevkove domačini in okoličani poznajo kot pridno, delovno družino, zato ni čudno, da so jim hitro priskočili na pomoč. "Franci Bevk je na kmetiji začel iz nič. Najprej je obnovil staro hišo, da je primerna za bivanje, poleg stare zgradbe postavil novo, in pred leti v prvem nadstropju stare hiše uredil mizarsko delavnico," je v prošnji za pomoč zapisal ing. Šolar s kmetijsko svetovalne službe. "Z veseljem moram reči, da je kmetija v zadnjih petih letih izredno napredovala, do izboljšave zemljišči do poproavila in izgradnje objektov ter urediteve okolice." S sanacijo škode so začeli že nekaj dni po nesreči in prvi zidovi novega gospodarskega Eoslopja že stojijo. K sreči je ilo poslopje zavarovano, občina Železniki bo prispevala denar za kritino, krajani Davče pa že izdatno pomagajo z delom in materialom. "Živina je v bratovem hlevu, le povsem brez strojev in orodja smo ostali. Smo že mislili, da je najhujše za nami, pa moramo začeti spet vse znova," pravi Franci Bevk. Na Rdečem križu v Škofji Loki so prepričani, da bo marsikdo z veseljem dal nekaj tolarjev na račun, s katerega bodo mladi družini kupili sušilni stroj za seno s teleskopom za razmetavanje. Kak milijon tolarjev bi bilo potrebno zbrati, pa bo kmetija počasi spet zaživela s polno paro. "Ostalo si bom najprej sposojal od sosedov in sorodnikov, vsi radi priskočijo na pomoč, potem pa bomo začeli s kupovanjem novega, je dejal Franci Bevk. Tisti, ki bi radi pomagali Bevkovim ostati in preživeti v lepem, a zahtevnem kmečkem okolju Davče, lahko svoje prispevke nakažete na račun Rdečega križa, številka 51510 -678-80807, s pripisom DAV-ČA. Da bomo lahko imena donatorjev sproti objavljali v Gorenjskem glasu, v okence za "šifro" napišite še številko 88, pod številko računa pa sklic na št. 99. Vaš prispevek bo zagotovo prišel v prave roke. • M. Ahačič 300 tisoč mark vredna naložba propada Brane Šmid gladovno stavka Brane Šmid iz Smokuč se že tri leta neuspešno "bori" z birokracijo, ki mu z&to, ker en sam sosed ne da dovoljenja, preprečuje, da bi odprl družinsko Podjetje. "Gladovno bom stavkal do - konca." Smokuč, 18. septembra -rt*ne Šmid iz Smokuča je v ran-iku tedna začel z najbolj JSkalnim protestom - z nfli?0vno stavko, pri kateri teTerava vztrajati vse do niP?' dokler se ne bo rešil B80V Prxob|em. Žen Fa"e mid živi z družino, nov m dvema sinovoma, v . vem stanovanjskem nasel-in vn°kuču- Naselje lepih so i6 -h stanovanjskih hiš le, lastpiki gradili kar nekaj vani ? iru zadružne stano-ffi • 8radnje. Tudi Brane deli Je z veliko lastnega velit l" °drekanja zgradil hi«« ln leP° stanovanjsko m v kateri je v SolJ Prostora tudi al; j10 gostinsko, trgovsko dUvdrugo dejavnost. Se . stanovanjskem naselju oHiJe*.marsikateri lastnik že JJHočiI da v domači hiši 2aD kakšno zasebno obrt, n Pr°sil za spremembo ni^^onosti, prispevek ft^al in dobil odločbo. nfl£° Je Pred tremi leti ^meraval tudi Brane Šmid Seh °J° družino odpreti zamaja družinsko podjetje: Jnno pekarno, trgovinico pritličju za mor- toru081^6' v zg°rnjem prosti a pa apartmaje ali turis-nato6, sobe- Izdelal je UreSi1 Projekt, kako bi pred naložbo, v obnovo, v w?em P3 v opremo pa je L ft treh letih vložil že ogromnih 300 tisoč nemških mark. Trgovino z majhno pekarijo je celo že opremil s policami, v stavbi ima drage zamrzovalne komore, odlično opremljeno kuhinjo za gostinski lokal - skratka, na okoli 300 kvadratnih metrov poslovnih površin naj bi družinsko podjetje začelo z delom. A ni bilo še do danes nič! Zakaj ne? "Zato ne," pravi Brane Šmid, "ker se je zataknilo pri soglasju, ki naj bi ga dal eden izmed mojih sosedov. Vsi drugi sosedje so se s tem strinjali, le sosed, ki je pod mojo hišo, na noben način noče dati dovoljenja. Marsikaj bi lahko povedal, kako se je gradilo stanovanjsko naselje na nekdanjih Rodi-nah ali v sedanjem Smokuču - domala vsi stanovalci smo si hiše zgradili z "nekaj odstopanji", se pravi, zgradili več, kot je bilo dovoljeno. Vendar se je komisija, ki je na koncu dala uporabno dovoljenje, s tem pač strinjala in leta 1994 smo postali lastniki. Zdaj je v našem naselju obilo družinskih obrti: od intelektualnih do av-toprevozništva, avtoličarst-va, elektrodelavnice, nekatere poslujejo tudi brez dovoljenja in na črno. Sam sem z dokumentacijo vred vložil prošnjo za našo domačo obrt 1. marca 1995. Vendar pa se je takoj zataknilo pri soglasju enega izmed sosedov, ki je pri inšpekciji trdil, da zazidalni načrt Rodine ne dovoljuje nobenih lokalov in nobene obrti. Odšel sem do jeseniškega župana, ki mi je obljubil, da bo občina spremenila ta zazidalni načrt, kajti le tako se dobi tudi dovoljenje za kakršnokoli obrtno dejavnost. Župan mi je obljubil, da se bo občina potrudila in bo načrt spremenjen, a do danes ni bilo nič... Škoda, ki jo imam s tem, je ogromna. Oprema stoji neizkoriščena, v trgovini sem imel že artikle, saj sem jo nameraval odpreti, saj je bila kompletno opremljena. Sinova sta se izučila takih poklicev, da bi kvalificirano lahko vodili manjše družinsko podjetje. Zaradi nagajan-ja samo enega izmed sosedov in zaradi birokratskih postopkov pa vse skupaj stoji, sam pa imam iz dneva v dan samo velikansko škodo..." Brane Šmid je o tem, da je začel gladovno stavkati, obvestil Ministrstvo za okolje in prostor, varuha človeških pravic, upravno enoto na Jesenicah... ......lik ■P * m f Brane Šmid Na Upravni enoti na Jesenicah so nam povedali, da so še enkrat proučili njegov primer in pri pregledu dokumentacije ugotovili, da stranka leta 12995 ni imela popolne vloge, da ni bilo zemljiško knjižnega izpiska in da se je na lokacijskem ogledu leta 1995 ugotovilo, da ni bilo soglasja vseh mejaše v, zato je bila izdana odločba o ustavitvi gradnje. Naknadno je investitor sicer dostavil manjkajočo dokumentacijo, ni bilo pa soglasja vseh mejašev... Kakorkoli že: pri tem je vsekakor zelo čudno, da je v naselju zares dovolj obrti, legalnih in nelegalnih in vsi, ki poslujejo z dovoljenji, so jih lahko pridobili, le pri Branetu Šmidu so se nenadoma spomnili, da v zazidalnem načrtu ni predvidene nobene dejavnosti v naselju. Zakaj nekateri lahko, le Brane Šmid ne? Le kako je mogoče, da ena sam sosed, ki mu drugi sosed ni všeč ali mu ni všeč njegova dejavnost, lahko zaustavi 300 tisoč mark vredno naložbo? • D.Sedej IJOKKOTt iti SIROTI Danes je mednarodni dan gluhih Najtežje je priznati: m Gluhi se težko vkliuciio v slišečo okolit ne slišim Gluhi se težko vključijo v slišečo okolico. - Za hišo društva AURIS na Hujah manjkajo še 4 milijoni tolarjev. - Pokroviteljstvo soprog gorenjskih županov. - Praznovanje zadnji konec tedna v septembru. Kranj, 19. septembra -Danes, na Mednarodni dan gluhih, se začenja nekajmesečna humanitarna akcija, katere namen je pomoč Medobčinskemu društvu gluhih in naglušnih za Gorenjsko, AURIS, pri zbiranju denarja za dokončen odkup stavbe društva. Akcija, katere častno pokroviteljstvo so prevzele soproge gorenjskih županov, naj bi zagotovila denar za dokončen nakup hiše in ureditev invalidskih delavnic, končala pa se bo januarja prihodnje leto. Mednarodni dan gluhih bodo slovenski slušno prizadeti invalidi kot vsako leto praznovali zadnji konec tedna v septembru. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske ta čas šteje blizu šest sto članov vseh starstnih skupin. Večina je gluhih že od najzgodnejšega otroštva, precej pa je tudi takšnih, ki so sluh izgubili v kasnejšem življenjskem obdobju. Za izobraževanje in vključevanje gluhih v običajno življenje skrbijo predvsem strokovnjaki Šolskega centra za korekcijo sluha in govora v Ljubljani, kamor se v šolo vozijo tudi gorenjski gluhi otroci, društvo pa je kraj za družabna srečanja, večerne prevode televizijskih poročil, za reševanje vseh dorbnih težav in začeten korak pri reševanju velikih. Društvo je bilo ustanovljeno pred več kot štiridesetimi leti, iz potrebe po druženju enakih, je povedala sekretarka medobčinskega društva gluhih in naglušnih AURIS Zlata Crljenko. Po letih gostovanja v prostorih v centru Kranja se je društvo v začetku letošjnjega poletja preselilo v hišo na Huje. "Prostore zares potrebujemo. Ko so gluhi v kakršnih koli težavah, če se znajdejo pred ovirami, njihova pot ponavadi najprej vodi prav k nam. S poznavanjem sveta slišečih in obvladovanjem jezika gluhih jim pomagamo naprej. Poleg tega bi radi imeli v Na Gorenjsekm je trenutno šest prevajalcev za gluhe in dva pripravnika, jezika kretenj se je moč naučiti prav v organizaciji društva. Gluhi se nanje obračajo po pomoč v najrazličnejših okoliščinah. Od prevajanja na sodišču do komuniciranja na uradih in drugih institucijah. "Njihova prva pot je ponavadi k nam, na društvo. Potem se skupaj odpravimo naprej in s pomočjo institucij poskušamo rešiti njihove težave," pravi Zlata Crljenko hiši tudi invalidske delavnice in učilnice, kjer bi se odvijali različni izobraževalni programi, tečaji slovenskega in angleškega jezika, na primer. Tudi prvega se morajo gluhi naučiti na pamet, da imajo čim manj težav pri komuniciranju Z okolico. Veliko jih namreč namesto telefonov uporablja fakse, zato je še kako pomembno, da svoje sporočilo pravilno napišejo. Drugo poglavje je angleščina, posebej v povezavi Z računalništvom. Internet na primer gluhim omogoča odlično in skorajda neomejeno komunikacijo s svetom. " "Največja ovira, ki jo mora gluhi premostiti v življenju, je ovira do človeka. Velikokrat je slišečim težko sprejeti gluhega v svojo sredino že zato, ker to zahteva precej napora in potrpljenja. Ničkolikokrat se je zgodilo, da so gluhi otroci, vključeni v običajne šole, zjutraj prišli k pouku, ker so jim sošolci pozabili razločno povedati, da imajo tisti dan športni dan..." je povedala Zlata Crljenko. M. Ahačič Za dokončno plačilo hiše Društvu gluhih in naglušnih AURIS Kranj sredstva prispevali Še naslednji donatorji: Rudolf Jurčič, Krilna Gora, 2.500; Gostilna KOŠIR, Pevno 15, Šk. Loka, 3.000; Franc Porenta, Pevno 10, šk. Loka, 1.000; PLETILSTVO Januška Stojan, Virlog 14, Šk. Loka 3.000; Gostilna PRI STARMANU, Stara Loka 3.000; Mini hotel ZORKA, Vincarje, 2.000; CANON AUS, servis Ravnikar, Zg. Bitnje 32, 3.000; Mesarija OMAN, Sr. Bitnje, 5.000; Okrepčevalnica ZORA, Sr. Bitnje, 2.000; Cementni-narstvo Stanonik, Zg. Bitnje, 1.500; Pavla Trdina, okrepčevalnica FILAVER, Šk. Loka, 10.000; Nataša Demšar, KRČMA PAVLE, Kapucinski trg, 2.000; Gostilna STRA-HINC, Zg. Bitnje, 2.000; TALON, d.o.o., Zg. Bitnje, Žabnica. 5.000; STARMAN, do.o, Šk. Loka, 5.000; LOG, d.o.o., Zobnica,10.000; Vplačilo občanov Občine Šk. Loka, 5.000; Gorenjska banka, d.d., ARHAR, Kranj, 3.000; Hočevar - Mokorel odvetniška drut, Žabnica,10.000; MINI GOLF Club, Šk. Loka, 5.000; Donator, ki ne želi biti imenovan, Preddvor, 2.500; Donator, ki ne želi biti imenovan, K.S. Kranj, 5 000; Vinko Kcrn, Sr. Bitnje, 3.000; MLINAR, d.d, Sp. Bitnje, 3.000; Steklarstvo JUGOVlC,s.p., Sr. Bitnje, 5.000; Galovnike Lovšin Rozalija, Šk. Loka, 2.000: Andrej I1A.RTMAN, s.p., Šk. Loka, 5.000; Janez Kavčič, Sk. Loka, 1.000; Tapetništvo KOS Martin, Virmaše, Šk. Loka, 5.000; Vinko KRIZNAR, Sv. duh, 1.000; Polde Triler Sv. Duh, 2.000; Steklarstvo STOJILKOVIC Živojan, Sv. duh, 5.000; Andrej Ahčin, Sv. Duh 70,2.000; Odvetnik Dušan Škrbec, Šk. Loka, 5.000; Matevž Proj, Zbilje 4c, Medvode, 5.000; AVTO SPORT, Matjal Sušteršič, Medvode, 3.000; Avtoličarstvo Marko BaniČ, Zbilje, 5.000; Restav. in prenoč. NA KLANCU Janez Mahne, Medvode, 2.000; Starman STINACONP, do.o., Sk. Loka, 5.000; Okvirjanje sli O KART, Šk. Loka, 1.000; Elektro servis MAČEK, Šk. Loka, 3.000; Pralnica in šivalnica Božg Kusterle, Šk. Loka, 2.500; Mizarstvo STARE, Zg. Bitnje, Žabnica, 5.000; Avtomehanika Podlipnik Uroš Zabnica, 5.000; FORMAT, d.o.o., Kranj, Žabnica, 3.000; Niko Suštarešič, Zabnica, 5.000; Mizarstvo JAZENSEK Zg Bitnje 3.000; Pivnica SODČEK, Zg. Bitnje, 3.000; LES -DES, Zabnica, 2.00O; DUEL, d.o.o., Kranj, Zg. Bitnje, 5.000-SPRINTER, do.o., Zg. Bitnje, 5.000; Ivana Bizjak, Zg. Bitnje, 5.000; Servis izpušnih cevi Boris Cugelj, Sp. Bitnje, 3.000; Prevoznik BAŠELJ Franc, Selca, 5.000; Janez Potočnik, Selca, 5.000. IZ GORENJSKIH OBČIN Goba, ki je presenetila navdušenega nabiralca - Kranj, 17. septembra - llazim Omerovič, upokojenec iz Tržiča, je navdušen gobar £e približno štiri desetletja. V tem času se mu je večkrat nasmehnila sreča pri iskanju posebno velikih gob. Pred desetletjem se je bralcem Gorenjskega glasa lahko pohvalil z 2,85 kilograma težkim jurčkom iz Loma. Letos je že večkrat obiskal znane kotičke v Zalem potoku nad Jelendolom, kjer rastejo v bukovju tudi razne vrste ježkov. Če so bila prejšnja iskanja zaman, se je začetek tedna lahko razveselil ob nenavadno veliki gobi, ki jo je poleg nekaj jurčkov pripeljal na ogled v Kranj. Pred stavbo našega uredništva je nastal posnetek zadovoljnega gobarja s trofejo, ki je zbudila zanimanje tudi med mimoidočimi. Kot je povedal Hazim, bo tudi tokratno najdbo razdelil prijateljem in sosedom, saj sam sploh ne je gob. Nabiranje gob je razen tenisa njegov najljubši konjiček; pri tenisu ne gre brez družbe, v gozd in po gobe pa najraje odhaja kar sam. • S. Saje Srečanje Lipničanov Vasica Lipnica pri Kropi je nekdaj slovela po tem, da je imela tovarno, žago, mlin, kovača, sedlarja in kamnolom, čeprav je štela samo devet hiš. Zdaj je Lipnica, ki leži med Podnartom in Kropo ter Kamno Gorico, večja za celih osem hiš. Še zmeraj nima gostilne ali cerkve, ima pa veliko šolo za bližnjo in daljno okolico in - Luka Špika, ki si je nedavno priboril svetovno zlato medaljo! Lipničani so se zbrali na prijateljskem srečanju prejšnjo soboto, 13. septembra, v gostilni Pri Marički na sosednji Srednji Dobravi. Kljub datumu nevarnega slovesa je bilo zelo prijetno. Udeleženci so se poveselili, se pomenili o starih in novih časih, marsikateri med njimi pa so se tudi med sabo seznanili. Na srečanje jih je namreč prišlo tudi precej, ki že dolgo žive drugod, a jih vežejo na domačo vas lepi spomini. Na koncu so se domenili, da se ponovno zberejo nemara že prihodnje leto. • S. P. NAVTIČNO PODJETJE a SEAWAY vabi k sodelovanju: 1. Mladega, dinamičnega komercialista z znanjem jezikov in veseljem do navtike 2. Mlado, sposobno moč z znanjem angleščine za delo v finančno - nadzorni službi 3. Kreativnega inženirja ali tehničnega risarja za risanje bark na računalniku v "Autocadu" in podobnih programih Vaše prošnje pričakujemo na naslov: SEAWAY, d.o.o. Pot na Lisice, 4260 Bled, do petka 26. 9. 1997. SREDNJA GOSTINSKA ŠOLA BLED razpisuje za šolsko leto 1997/98 naslednje programe izobraževanja ob delu a) za dosego IV stopnje gostinske izobrazbe - pokiic: 1. NATAKAR (1. letnik) 2. KUHAR (1. letnik) b) za dosego V stopnje gostinske izobrazbe - pokiic: 1. GOSTINSKI POSLOVODJA (NADALJEVALNI PROGRAM) - 4. letnik 2. GOSTINSKI TEHNIK - 3. letnik 3. GOSTINSKI TEHNIK - 4. letnik Prošnje z dokazili o izpolnjenih pogojih bomo sprejemali do 20. septembra 1997. Vse informacije dobite po telefonu 715-871 ali 77-331 za "IZOBRAŽEVANJE OB DELU". V Bohinjski Bistrici načrtujejo novo stanovanjsko poslovno stavbo Ker se mudi, ne bodo čakali na nov zazidalni načrt Občina se zavzema za to, da bi v Bohinjski Bistrici na lokaciji med zdravstvenim domom, Almirinim obratom m Triglavsko cesto zgradili stanovanjsko poslovno stavbo, v kateri bi lahko dobila prostore tudi pošta. Bohinjska Bistrica - Ker se z Občinska uprava je z javnim neprofitna stanovanjska orga- je na nedavni seji strinja* 1 gradnjo zaradi ugodne mož- razpisom za izdelovalca načrta nizacija še letos na javnem županovim predlogom in da' nosti financiranja mudi, ne izbrala Urbanistični inštitut razpisu kandidirala za prido- soglasje za začetek postopka bodo čakali na nov zazidalni Slovenije, ki naj bi načrt bitev ugodnega posojila, je spreminjanja načrta. Postopek načrt Bohinjska Bistrica - izdelal do konca leta. Ker so župan Franc Kramar predla- --; L- Center, ki je že v pripravi, se medtem pokazale možnos- gal občinskemu svetu, da ne bi ampak bodo spremenili star- ti, da bi stavbo zgradila Sta- čakali na nov načrt, ampak bi novanjska zadruga Dom za gradnjo stavbe dopolnili Radovljica, ki naj bi kot kar starega. Občinski svet se ega, ki na lokaciji načrtovane stavbe predvideva turistično poslovno stavbo. Urbanistični inštitut Slovenije, ki bo izdelal strokovne osnove za spremembo starega načrta, pripravlja pa že tudi novega, predlaga občini, da bi na območju načrta začasno "zamrznili" tudi pozidavo nezazidanih stavbnih zemljišč. Občinski svet je na eni od lanskih sej že obravnaval predlog za izgradnjo stanovanjsko poslovne stavbe, s katero bi razrešili nekatere stanovanjske probleme ter izboljšali ponudbo trgovskih, gostinskih in ostalih storitev. Ker bi bilo za izgradnjo stavbe treba spremeniti sicer že precej zastareli zazidalni načrt Bohinjska Bistrica -Center, je občinski svet na seji sklenil, da naj občina raje začne s postopkom za izdelavo novega in v njem predvidi tudi lokacijo načrtovane stanovanjsko poslovne stavbe. Ohranili bodo kostanjev drevored Kot ugotavlja Saša detla Valle iz Urbanističnega inštituta Slovenije, je del zazidalnega načrta Bohinjska Bistrica - Center ostal neuresničen, del so ga izvedli v nasprotju z načrtom (značilen primer so poslovilne vežice), del pa je oblikovno in vsebinsko zastarel. Novi načrt bo v delu območja omogočil le dozidave, obnove in spremembe namembnosti stavb, za nezazidana stavbna zemljišča, ki predstavljajo razvojna območja kraja, bo prinesel nove rešitve, v že pretežno zazidana območja pa vnesel le nekatere Javne objekte. Načrt bo ohranil kostanjev drevored, pot za pešce od avtobusne postaje do kulturnega doma in zelenje. Poslovni prostori in stanovanja Urbanistični inštitut Slovenije predlaga občini, da bi na lokaciji med zdravstvenim domom, Almiro in Triglavsko cesto zgradili manjšo stanovanjsko poslovno stavbo, kot sta jo predvidela izdelovalca prejšnjih načrtov. V pritličju naj bi btll poslovno prostori za pošto in druge krajevne potrebe, v prvem nadstropju in v mansardi pa stanovanja. Za parkiranje naj bi uporabljali tudi bližnja javna parkirišča (pred domom Joža Alma-na), del zemljišča pa bi ostal zelen, nezazidan. naj bi potekal zelo hitro. Ker se je na javni razpis za prid"' bitev ugodnega posojila mogoče prijaviti le še do letošnjega 1. decembra, naj b' do tega roka spremenili zazi' dalni načrt in od radovlji^ upravne enote že tudi pridO" bili lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Po razpisu je mogoče pfl' dobiti posojilo v višini oO odstotkov gradbene cene, 2 največ 25-letno odplačilno dobo in s 3-odstotno realno letno obrestno mero, vendar le pod pogojem, da je nepr°/ fitna stanovanjska organizac1' ja tudi lastnik stavbe. Sta* novanjska zadruga in občin? bi to uredili tako, da ^ občina brezplačno prenesla na zadrugo komunala0 opremljeno zemljišče, občina pa bi za to vrednost pridobil« določeno število stanovanj' Za nakup poslovnega pf°s' tora v novi stavbi se zanima tudi Pošta Slovenije, ki za zdaj gostuje v občinski staV' bi. • C. Zaplotnik Končana akcija revije Viva "Moj zdravnik" Dr. Špela Peternelj in dr. Ivica Vreš naj zdravnici Kranj, 18. septembra - Uredništvo revije Viva je v ponedeljek zvečer v Cankarjevem domu slovesno končalo akcijo "Moj zdravnik", v kateri so Slovenci od aprila leto8 izbirali svojega najljubšega zdravnika. V glasovanju preko revije Viva in lokalnih radijskih postaj (med drugim tudi dveh gorenjskih - Radia Sora in Radia Triglav) je več ko» tri tisoč glasovalcev za naj zdravnika izbralo dr. Francefjj Novaka iz Zagorja. Med deset najbolj priljubljen'r splošnih zdravnikov pa sta se uvrstili tudi dve GorenjP' m sicer dr. Špela Peternelj iz Zdravstvenega doflj* Železniki ter dr. Ivica VreS u Dispanzerja Železa^ Jesenice. Obe naj gorenjski zdravnici bomo predstavil* v prihodnjih številkah Gorenjskega glasa. • U. P. Usad na cesti pod Dobrčo že popravljajo - Tržič, 18. septembra - Regionalno cesto med Begunjami in Tržičem, ki se nadaljuje prek vasi Križe proti Golniku, ogroža na vsej ¥ llf L III fPCitlVili V !Vf i±đlvnrlflP trasi več kot deset plazov. Eden starih plazov je tudi v bližini U****™ ▼111 odcepa za vasi Leše in Polovice, ki je delno zasul cesto z brežine in povzročil večji usad pod cesto. Popravil se je lotilo Cestno podjetje Kranj, pri izdelavi pilotne stene pa sodeluje podjetje Geoinvest iz Logatca. Po popravilu usada bodo zgornji del plazu zaprli z oporno kamnito zložbo. Kot je povedal inženir Brane Vlaj iz oddelka za geotehniko pri družbi za državne ceste, bodo dela končali predvidoma do 20. oktobra, do takrat pa bo na cesti polovična zapora. • S. Saje Izkupiček od prodanih vstopnic za pokritje atrij8' Pirniče, 18. septembra - Pod naslovom Poletni lutkovni V&£& ki že osem let razveseljuje poleti otroke v Sloveniji, AvstflJ1' Italiji, je bil to poletje tudi v Medvodah in okoliških kraj'"; Predstave so bile konec avgusta in v začetku septembra v Kn^ Na Bledu so se srečali zdravniki-intenzivci Bled, 18. septembra - Od srede je na Bledu potekal že šesti mednarodni simpozij o intenzivni medicini, ki ga je pripravilo Slovensko združenje za intenzivno medicino. To tradicionalno strokovno srečanje je namenjeno vsem zdravnikom, ki se pri svojem delu srečujejo z življenjsko ogroženimi bolniki. Poleg domačih zdravnikov-intenziv-cev so se tridnevnega simpozija udeležili tudi zdravniki iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Jugoslavije, Makedonije, BIH, Poljske, Češke, Ukrajine in Rusije. Osrednje teme letošnjega srečanja so bile odpovedi ledvic, sedacija in analgezija pri kritično bolnih, življenjsko nevarne okužbe in urgentne medicinske situacije na terenu in v bolnišnici. Poleg vodilnih domačih strokovnjakov so k sodelovanju pritegnili številne ugledne predavatelje iz tujine. V okviru srečanja so pripravili tudi okroglo mizo o financiranju intenzivne medicine, na kateri so naši strokovnjaki izmenjali izkušnje s strokovnjaki iz držav Evropske unije. Poseben del simpozija je bil namenjen medicinskim sestram in tehnikom, ki delajo v intenzivnih enotah. • U. P. znici v Medvodah, Kulturnem domu v Medvodah, v Osnovn«»% v Smledniku in v kulturnem domu v Pirničah. Izkupiček i vstopnic z vseh štirih predstav bodo namenili za pokritje »try Knjižnice v Medvodah, kjer bodo potem lutkovne predstave- Organizator prvega tovrstnega lutkovnega festivala v ^ili' Medvode je bilo Društvo Ciciglej v Medvodah s Petron ^ tarovom. V petek na zadnji predstavi iz letošnjega F .fl $e festivala v Medvodah je udeležence v Pirničah Poz^ra<5tanisla? jim zahvalil za kulturno akcijo župan občine Medvode j* ug0J Žagar. Ob tej priložnosti so direktorici knjižnice silv* „redst^ izročili tudi 62.400 tolarjev od vstopine z vseh štlJ,1[ nagfa f Tako kot na vseh, so tudi na predstavi v Pirničah podeHn j^f nega ciciglejčka, ki so ga naredili v vrtcu v Medvodah. POZOR! Po dopustih je prišel pravi čas, da se začnemo zopet izobraževati. V Radovljici organiziramo različne tečaje tujih jezikov za odrasle in otroke. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonskih številkah 064/715 - 515 in 064/715 - 988 vsak delavnik med 8. in 15. uro. Iskra Industrija sestavnih delov, d.d. Savska Loka 4, Kranj OPRAVIČILO V Gorenjskem glasu 12. 9. smo pomotoma napisali, da bo javna licitacija v sredo, 20. 9., ob 11. uri. Pravilno se glasi: JAVNA LICITACIJA bo jutri, v soboto, 20. septembra, ob 11. uri v prostorih družbe ISKRA ISD. Tovarna volnenih izdelkov BAČA Podbrdo Obvešča cenjene kupce o spremembi urnika poslovanja industrijske trgovine in sicer: URNIK PONEDELJEK od 8.-12. ure TOREK od 8.-12. ure SREDA od 14. -18. ure ČETRTEK od 8.-12. ure PETEK od 8.-12. ure vsaka 1. SOBOTA v mesecu od 8.-12. ure Urnik velja od 1. 10. 1997 dalje. Tovarna volnenih izdelkov BAČA Podbrdo se priporoča za obisk prodajalne. mm Ljubjanska 22, 4000 Kranj Dne 15. 9. 1997 ob 15. uri je bilo v Remontu žrebanje nagrad predšoslih otrok, ki so tekmovali v modelih Twingo in Spider, ter šoloobveznih otrok, ki so tekmovali v spretnostih s kolesom in znanju prometnih predpisov. Komisijo, ki je sodelovala pri žrebanju, so sestavljali: 1. Gašpirc Matjaž, 2. Štrukelj Tanja, 3. Povše Jože Nagrajenci Predšolski otroci do 6 let: 1. ELEKTRIČNI MODEL SPIDER: ŽIGA ŠEKORANJA, Juleta Gabrovška 1, Kranj 2. MODELTVVINGO: DAVID VUJINOVIČ, Mlakarjeva 22, Kranj 3. PAKET REMONT: BLAŽ BAJT. Bavdkova ul. 5, Kranj 4. PAKET REMONT: MATEJA TICAR, Visoki 119 d, Visoko 5. PAKET REMONT: MATIC MEJAČ-ZEVNIK, Ljubljanska 42, Kranj Šoloobvezni otroci od 7 do 15 let: 1. GORSKO KOLO: BLAŽ NOVAK, Juleta Gabrovška 30, Kranj 2. ROČNA URA: VALERIJA ČEBULJ, Hrastje 203, Kranj 3. PAKET REMONT: BLAŽ AJDOVEC, Gasilska c. 20b, Kranj 4. PAKET REMONT: JAKA ROZMAN, Podreča 8, Mavčiče 5. PAKET REMONT: MATEJA ERŽEN, Strmica 8, Kranj mf/ mladi/tika knjiga ^m l[BIROOPREMA)% Poslovna enota Kranj Trg Prešernove brig. 10 objavlja prosto delovno mesto TERENSKEGA KOMERCIALISTA *a območje GORENJSKE K sodelovanju vabimo kandidate s končano šolo ekonomske, trgovske ali druge ustrezne smeri in delovnim izkušnjami terenske prodaje. Kandidati morajo imeti lastno osebno vozilo izpit B kategorije in bivanje v širšem območju kraja dela. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s Poskusnim delom treh mesecev. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela ter uokumente o izobrazbi pošljite v ogmih deh od objave na naslov: MLADINSKA KNJIGA BIROOPEMA d.d., splošni sektor, LJUBLJANA, Dunajska 121. Informacije po telefonu: Ljubljana: 061/1683-361 Kranj: 064/325-681 MERKUR ^^zavarovalnica IŠČEMO ^ v sodelovanju z zavarovalniško izn22r Klin lšcemo komunikativne, ajdljive in samoiniciativne bodoče .arovalniške svetovalce za področje celotne Gorenjske. NUDIMO O Strokovno in brezplačno izobraževanje er stimulativni dohodek in možnost trženja seh wst zavarovanj. Kratek življenjepis pošljite na : J"erkur zavarovalnica d.d., "Gorenjska", Dunajska Ce«a 58, Ljubljana Trdna naveza na vaši poti! G0RENC KRANJ, Mladinska ul. 2, tel. 064/222-455 VABI NA TRADICIONALNI TEDEN EKSTRA UGODNIH DRUŽINSKIH NAKUPOV PRODAJNA od 19. 9. do 27. 9.1997 OGLEJTE SI NAŠO NOVO PONUDBO OBLAČIL! JESENSKO/ZIMSKi TRENDI 97 ZA NJO & NJEGA & OTROKE NAJVEČJA IZBIRA KONFEKCIJE IN TEKSTILA NA GORENJSKEM VEČ KOT 10.000 RAZLIČNIH ARTIKLOV IZ UVOZA IN NOVA JESENSKO ZIMSKA KOLEKCIJA OBLAČIL VSEH PRIZNANIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV VAS PRIČAKUJE KONKURENČNE CENE IN V TEDNU AKCIJSKE PRODAJE EKSTRA UGODNOSTI Kartica Club G0RENC, Kartica Club G0RENC Club "GORENC" IME_ PRIIMEK. ULICA _ KRAJ ŠIFRA KUPCA Ob nakupu pri nas boste prejeli KARTICO KLUB GORENC in z5 njo takoj plačali vas plašč, kostim, jakno, bundo, obleko, hlače, suknjič in drugo redno blago po nižji ceni-10 %. Pri vseh bodočih nakupih v vaši hiši bo vaša zvestoba nagrajena ob predložitvi naše nakupovalne kartice Club GORENC z obračunanim 10 % POPUSTOM NA REDNO CENO, KAR VAM ZAGOTAVLJA TUDI V PRIHODNJE NAJCENEJŠI NAKUP POZORNOST IN ZAHVALA NAŠIM ?I£!S,M KALNIM STRANKAM JE MOŽNOST NAKUPA iSSHS10 ZIMSKE GARDEROBE S PREDLOŽITVIJO NASE KARTICE KLUB GORENC (veljajo samo kartice izdane pred ŠfiJS?-ff,il9- 9* 97>,N PLAČILOM Z GOTOVINO ALI ČEKOM V SlK?$ttlM ZNESKU IN TO V ČASU AKCIJSKE PRODAJE DO X™,7™? 27• 9- 2 EKSTRA PRIZNANIM 10 % DODATNIM POPUSTOM ZVESTOBE NA REDNE CENE. TOLIKO SI LAHKO PRIHRANITE Me/. x !A o/ I V /O popust T If /t ekstra popust kartic Gorenc -. 20 % ■ if /? nižja cena ALI PRAKTIČEN PRIMER; PRI NAKUPU PLAŠČA - BUNDA ZASTONJ POSEBNA AKCIJSKA PONUDBA NIŽJE CENE 30°/< 0 LE DELČEK NEVERJETNO UGODNIH CEN KVALITETNIH OBLAČIL ZA JESEN IN ZIMO ŽENSKE VETROVKE -980CT 6860 ŽENSKE, MOŠKE BUNDE od 6.860 dalje PULOVERJI FLANELA SRAJCE od 1.990 dalje 1791 PIŽAME KAVBOJKE 1.990 2.994 KOSTIMI, PLAŠČI, JAKNE tovarniško nižje cene ŽENSKE, MOŠKE IN OTROŠKE TRENIRKE - 30 % 1500/1990 Blagovnica GORENC za GORENCE Prisrčno vabljeni tudi v naše nove poslovalnice v centru Kranja: - MODNA HIŠA, Glavni trg 5, Kranj, tel. 064-222-177 Hiša s skrbno Izbrano najkvalitetnejšo ponudbo ženske in moške konfekcije, slovenskih proizvajalcev - BLAGOVNICA TINA, Glavni trg 3, Kranj, tel. 064-225-641 - prenovljena in povečana trgovska hiša s široko in bogato ponudbo oblačil in tekstila za vso družino. Stalne akcijske prodaje na posebnem oddelku ZA OBISK SE PRIPOROČA TRGOVSKO PODJETJE STORŽIČ KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše in Galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Jake Čopa V galeriji Pungert razstavlja likovna dela Andrej Štular. V hotelu Kokra razstavlja slikarska dela akad. slikarka Mirna Pavlo-vec V okviru festivala Gledos je v prostorih starega zimskega bazena na ogled razstava gledališke totografije Krik. Odprta bo do 28. septembra vsak dan med 18. in 24. uro. JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled barvni sitotiski akad. slikarja Andreja Jemca. V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike in grafike Polde Oblak. V Kulturnem domu na Javorniku razstavlja slike Joža Malej. MOJSTRANA -V razstavnem prostoru Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVIII. planinske slikarske kolonije Vrata '97. POKLJUKA - V učnem centru Slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. BLED - V galeriji Vila Nana je na ogled razstava slik slovenske in hrvaške naive Konrada Peternelja -Slovenca, Jožeta Peternelja - Mausarja, Pavleta Sedeja, Andreja Praha, Josipa Generalica, Ivana Lackoviča - Croata, Martina Mehkeka in drugih. V hotelu Astoria je na ogled razstava fotografij Marka Masterla Opazovanja v svetu prosto živečih živali. Na ogled pa je tudi slikarska razstava del dr. Boštjana Koširja. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob SO-letnici Fotografskega društva Radovljica. BEGUNJE - V dvorani Psihiatrične bolnišnice Begunje je do 21. septembra na ogled razstava likovnih del slikarke Milene Houške-Pavlin iz Maribora. ŠKOFJA LOKA - V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava brižinskih spomenikov. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavlja Marko Kovačič. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofia Loka razstavlja olja na platnu z naslovom Spomini Simon Subic -Svetle iz Žirov. V Galeriji Fara razstavlja slike Boleslav Čeru. SELCA - V Krekovem domu je na ogled razstava o delu in življenju dr. Janeza Evangelista Kreka. TRŽIČ - V Paviljonu NOB so na ogled otroški izdelki iz letošnjih počitniških delavnic, do 12. oktobra pa je na ogled tudi slikarska razstava koroškega slikarja Gustava Janusa. Mednarodno posvetovanje knjižničarjev KNJIŽNICE -INFORMACIJSKA SREDIŠČA Bohinj - V bohinjskem hotelu Kompas se v ponedeljek, 22. septembra, začenja dvodnevno mednarodno posvetovanje, ki se ga udeležuje okoli sto knjižničarjev iz vsej slovenskih javnih knjižnic. Slovenski in tuji predavatelji bodo razpravljali o spremembah in izzivih knjižnic v današnjem času. Podoba javne knjižnice in njenih nalog se spreminja. Ljudje zahajajo v knjižnice ne le po razvedrilno branje, pač pa zaradi potrebe po nenehnem izobraževanju, zbiranju najrazličnejših informacij, pri tem pa že uporabljajo tudi različne računalniške programe, internet, CD-rom ipd. Udeleženci - knjižničarji iz slovenskih splošnoizobraževal-nih knjižnic se bodo na tem posvetu seznanili z novimi znanji in veščinami ter izkušnjami iz tujine: o novih informacijskih servisih, ki jih spodbujajo različni programi znotraj Evropske skupnosti, o sodobnih britanskih oblikah javnih knjižnic, o izkušnjah z internetom v finskih javnih knjižnicah in seveda o slovenskih izkušnjah. Med drugim bosta predstavljena tudi dva slovenska servisa: Borza znanja in Univerza tretjega življenjskega obdobja. • L.M. VABILO IGRALCEM Kranj - Gledališka skupina odra mladih CKD pri ZKO Kranj vabi k sodelovanju nove igralce. Če imate veselje in vsaj nekaj talenta se nam pridružite. Pripravljamo Shakespearovo komedijo Sen kresne noči. Pričakujemo vas na avdiciji v četrtek, 25. septembra, ob 19. uri v dvorani ZKO, Sejmišče 4. ZKO Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI INFORMATIVNI DAN v soboto, 20*9.1997, od 10* do 12. urel Pogovor z mentorji in VPIS v šole in tečaje CKDI Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4, tel.: 221-331 Dnevi evropske kulturne dediščine LE SE MALO SLEDOV SECESIJSKEGA Prihodnji teden se tudi v Sloveniji začenjajo letošnji evropski dnevi kulturne dediščine. S celo vrsto razstav v slovenskih muzejih na temo kulturne dediščine s preloma stoletja se Slovenija v ta evropski projekt vključuje že sedmo leto. Letos se prireditvi, ki poteka pod okriljem Sveta Evrope, pridružuje kar 43 držav, največ v v trinajstih letih, kolikor ima prireditev že tradicijo. Začela se je na predlog francoskega ministra za kulturo Jacquesa Langa. Menil je namreč, naj bi kulturne ustanove, ki so sicer zaprte za javnost, vsako leto za dan ali več odprle vrata javnosti. Prav to - namreč dan odprtih vrat - je bil tudi nekaj časa naslov te evropske prireditve, ki se ji vsako leto pridružuje več držav. Slovenija je v ta krog vstopila leta 1991 z Dnevom odprtih vrat gradu Brdo pri Kranju. Tudi teme zadnjih nekaj let so bile zanimive: Po poti baročnih spomenikov, Po poteh rimskih vojakov, Po poteh ljudskega stavbarstva, Zgodovinski parki in vrtovi, Kulturna dediščina meniških redov, letošnja tema pa je Kulturna dediščina s preloma stoletja. Vsekakor zanimiva tema izbrana brez dvoma zato, ker se pač približujemo novemu prelomu stoletja. Dvanajst razstav v desetih muzejih Med 24. in 28. septembrom bodo v desetih slovenskih muzejih odprli vrsto razstav značilnih za secesijski čas (obdobje med 1895 in 1918), v prireditev pa se s projekcijami filmov, kot so Strah in dokumentarca iz leta 1909 o Ljubljani ter retrospektivo evropskih filmov vključuje tudi Slovenska kinoteka. Med najzanimivejše prav za to priložnost pripravljene razstave, sodi vsekakor razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani, kjer bodo na ogled okrasna stekla ljubljanskega Hotela Union ter razstava secesijskih izdelkov iz domačih delavnic. V Tehniškem muzeju Slovenije bodo predstavili starejše tehnike dela v kmetijstvu, lesarstvu, predilstvu in drugih dejavnostih, v Slovenskem šolskem muzeju bodo že zdaj postavljeni razstavi Spomini na šolo dodali še vrsto učil iz secesijskega obdobja. V Etnografskem muzeju bodo pripravili delavnico, pokazali bodo friziranje iz tistega časa. Novost v Arhitekturnem muzeju bodo novi eksponati manj znanih Plečnikovih del s secesijskim nadihom. Mestni muzej Ljubljana je pohitel in že včeraj odprl razstavo Župan Ivan Hribar in uveljavitev secesije, ki je nekakšen uvod v bližnjo veliko razstavo o tem ljubljanskem županu. V Pokrajinskem muzeju v Mariboru je že odprta stalna razstava na temo secesije, ki so jo zdaj dopolnili še z oblačilno kulturo in notranjo opremo tistega časa. leta 1906. Druga secesij^2 stavba, ki je ohranila Še nekaj svojega secesijskega izgled3; predvsem je to štukaturn1' okrasje ob vhodu, je Hraniln1' ca iz leta 1905, delo arhitekta Josefa Hroneka; danes je 'j^: Gorenjske banke. V Radovljici je zanimiva iz tega časa Še vil Beli dvor na Gorenjski cesti 2i_ Od sedmih vil v secesijske"1 slogu, ki jih je arhitekt Jose' Hronek načrtoval na Bledu, r danes zaradi različnih prezid3 domala večina neprepoznaj nih, nekaj je ohranjenih 1 detajlov na fasadah, verand3" in balkonih ter stopniščnih • vrtnih ograjah. Nekdaj je bl1® vila Generos, zdaj vila Ana n Ribenski cesti, arhitekt Hf°' nek jo je sezidal zase, ntf, Na Gorenjskem je iz secesijskega obdobja ostalo najbolj dekoriranimi blejski"1 le malo stavb. Nekaj najlepših je v Radovljici in stavbami. na Bledu. Foto: Mirko Kambič Radovljiško razstavo, odPr' ta bo do 2. oktobra, oo^ dopolnila tudi fotografsko in druf? gradivo o secesijskih stavbah v drugi gorenjskih krajih in v Ljubljani. se zvrsti, nekako od dopoldneva Velikonočne nedelje, P 0f< dopoldneva velikonočnega ponedeljka je seveda obilica ra 5e aznih zanimivih tipov in njihovih perfektnih miniatur. Sev ^ vsak po svoje opredeljuje do dogajanja v njihovi va^e#' praznoverja, zaradi cekinov, ki jih sam zlodej v skušnjavo leto tudi do tragedije, ki jo povzroči potres. Na koncu tre$ pride do sprave, ki jo nekako spodbudi skupna nesreČa^P^ajtof >ra*» Nastopajoči so bili vsi po vrsti prepričljivi, največ pa vs velja njihova uglašena ansambelska igra. Pravi P ^ amaterskega gledališkega ustvarjanja. Pa kljub temu, bili vsi imenitni, naštejmo nekaj najbolj izpostavljen^ Jože Pustotnik kot gabrovški berač Devs, Tone Capuder JjjM vlogah, zatem celotna Cijazovčeva družina (Mar*,nvec), $ Pavla Jeras, Aleš Lavrič, Jure Čebulj, Brigita Gabrov Vili Golob, kot starejši stiskaški brat in še vsi ostali nasi F Celotna vas Krašnja. • Rastko Tepina Petek, 19. septembra 1997 AKTUALNO 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Podjetnik Janez Ravnik z Lancovega je na svoji koži skusil bridko izkušnjo, da je lažje priti v zapor kot iz njega "Če nisi kriv, je težko biti v zaporu in gledati lastovke, kako svobodno letajo" * V petek, 5. septembra, ste se po skoraj sedmih mesecih zaporniškega ^ljenja vendarle vrnili domov. Kako ste preživeli prvi teden prostosti? "Doživel sem t.i. pozitivni stres. Naj-Prej sem se želel oddolžiti družini in Prijateljem. Ker sem z zdravjem precej Ja tleh, sem poiskal pomoč pri zdravni-kln. Naletel sem na veliko razumevanje Pri zdravstvenih ustanovah, še posebej na Jesenicah, kjer so mi nudili dober zdravstveni servis." * Pregovor pravi, da prijatelje spoznaš v nesreči. Se je izkazalo, da jih imate veliko? "V zaporu sem imel veliko časa za Premišljevanje, tudi o prijateljih. Nisem se zmotil, kdo so moji resnični prijatelji." * Kako se počutite? 'Slabo. Shujšal sem za 35 kilogramov, menjam razpoloženja... Še zmeraj ne morem verjeti, da sem na prostosti. V zaporu sem veliko tuhtal o tem, kako sem, kljub temu da nisem kriv, lahko zabredel tako globoko. Vedel sem, da bo na koncu vendarle zmagala resnica in Pravica." * V kratkem načrtujete krajši dopust, ^upravljate se na Hrvaško, na otok Rab. J*° pn prehodu državne meje kaj lesnobnega občutka ali strahu, da vas JS P°novno prijeli? • Nič me ni strah, tiralica je umaknjena S v Času, ko sem bil po nedolžnem zaprt, n,sern nikogar žalil, ne Hrvaške ne ^ovenske države. Še več: ko so me v Neaplju zasliševali, sem dokazal, da °bstoji tudi slovenski jezik. Nisem pristal na zaslišanje v tujem jeziku. Zaradi kožnih napak v razumnevanju sem vztrajal, da bom odgovarjal le v slovenščini. Šele potlej, ko niso našli prevajalca za slovenski jezik in mi je tožilec dejal, da oodo v zapisnik zapisali, da me ne bo bremenilo, če bo kakšna beseda zapisana 0z- prevedena narobe, sem pristal na Prevajanje v srbski oz. hrvatski jezik." Bo dopust na Rabu počitek ali umik Pred ljudmi, tudi pred nadležnimi novinarji? 'Na Rabu že več kot petnajst let urejamo skromno počitniško bivališče. Zpl ta. °.tok sem zaljubljen, veliko 'je tudinja *S možnosti za sprehode, zdaj že relalf •• ne 00 več- To bo predvsem zHrt aC1Jski doPust, dopust za krepitev avJa ln izboljšanje razpoloženja." Obtožnica je bila veliko presenečenje n *,KdaJ Doste predvidoma spet začeli Poslovati, voditi podjetje? ,u tem 7a -rAn; x„ _ naJPrej se * Česa vas je bremenila obtožnica? "Očitali so mi, da je Elmo prišel k meni zato, da bi razpečeval ponarejene vrednostne papirje. Dejansko pa je bilo tako, da mi je Elmo na podlagi vrednostnih papirjev obljubljal pridobitev bančnih garancij za posojilo." * Kako to, da ste tudi potlej, ko je bila za vami razpisana mednarodna tiralica, potovali v druge države. Ali ni bilo to preveč pogumno dejanje? "Verjemite mi, da niti enkrat ne bi prestopil državne meje, če bi vedel, da me bodo prijeli. Bil sem zaveden in prepričan, da je tiralica umaknjena. Zakaj se to ni zgodilo, je bilo to načrtno ali ne, ne vem odgovora. V tistem času sem brez ovir prestopal državno mejo in nadaljeval poslovanje z Bosno. S posli, ki sem jih načrtoval na območju republik nekdanje Jugoslavije, bi v celoti saniral podjetje, če me Hrvatje 19. februarja letos ne bi na osnovi mednarodne tiralice nenadoma prijeli in me strpali v zapor v Slavonski Požegi." V /aporu skupaj z duševnim bolnikom * Kako se boste spominjali hrvaškega zapora? "Hrvaški zapori so bili v primerjavi z italijanskim, kjer sem preživel le nekaj dni, pravi hotel, tudi stražarji so bili zelo korektni. Prvi šok sem doživel že ob spoznanju, da sem se znašel v družbi, v kateri je bilo 90 odstotkov pravih kriminalcev. Dokončno me je dotolklo, ker sem moral prestajati zapor skupaj z duševnim bolnikom, ki je čakal na odhod v psihiatrično bolnišnico. Izgubil sem tek, spanec, pojavile so se težave z govorom. Zaporniki so mi tudi fizično grozili in me Gorj,7 'J£l.P0,e8 fNicnoiasa urnima m izsiljevali, ker so vedeli, da redno Ravnik i !?-,Ca P°Javi,° Iudi ime Janez dobivam obiske in da me domači in "VspL t t0 za vas Presenečenje? prijatelji dobro oskrbujejo. Po štirih eraln^T3 , Vellko presenečenje! Gen- meSecih so me prepeljali v bolnišnico v Itair mukonzulu Republike Slovenije v Zaereb... c„™ ;tatltanškim tisočletje. Večina držav to irn|aVne mogoče jo je narediti, saj so % ^ usmeritve Evrope znane. Sprern j^i bodo in nanje se pripravljajo tu"l^v3li-in močnejši, na primer Nemčija-, ^^j, teta dela in odličnost sta slovenski m ki naj se uveljavita tudi pri upraV nai" države. Diplomacija pa mora ve ^ editi za gospodarstvo. Slovencern ^ $c, jka, da bi drug drugega slišali ^ j, sporazumeli, je dejal predsedniK- odgovarjal na vprašanje M»rKJjgel žirovske Alpine, kdaj bo vendarle F J.Košnjek trenutek streznitve. STOLETNA DAMA JE ŠE VEDNO MLADENKA Pred tremi leti smo v Kranju povsem neopazno prešli stoletnico, ko je bila leta 1894 v Kranju ustanovljena osemrazredna gimnazija. Za Kranj je bila gotovo to večja pridobitev, kot izgradnja poznejše gimnazijske stavbe. Postavitev gimnazijske stavbe je bila le posledica te ustanovitve in hkrati pogoj, da je bila šola ustanovljena. Prav zato je prav, da pogledamo dogodke pred sto leti in še nekaj desetletij nazaj. Za nezgodovinarja je gotovo dopustno vprašanje, kaj so bili Francozi za Slovence v času Ilirskih provinc: ali okupatorji ali osvoboditelji. Če smo oziroma so Slovenci imeli avstro-ogrsko monarhijo za "jedačo narodov", so bili Francozi zanje vsekakor osvoboditelji, če pa so jo pojmovali kot svojo domovino, so vendarle bili okupatorji. Naj odgovarjajo zgodovi-narji na to vprašanje z argumenti stroke ali pa nezgodovinarji z argumenti čustev, je nesporno dejstvo, da je Kranj Francozom lahko hvaležen, zakaj v njihovem času je dobil gimnazijo, čeprav francosko. .Takratne okoliščine tej gimnaziji Jiso bile naklonjene, zakaj kranjsko fupnišče, kjer je gimnazija gostovala, je maja 1811 pogorelo in del dijakov, ki so odšli po tem požaru v Ljubljano, se tudi po obnovi župnišča niso več yrnili v Kranj; šolanje so nadaljevali v Ljubljani. Še istega leta - 1811 - je francoska gimnazija v Kranju prenehala delovati. .Kljub odhodu Francozov ideje njihove revolucije v avstro-ogrski Monarhiji niso zamrle, kar se je še Posebej pokazalo po letu 1848. V času Pomladi narodov se na tedanjem sl°venskem ozemlju ni stopnjevala samo slovenska zavest, temveč tudi spoznanje, da je napredek naroda in posameznih geografskih področij mogoč samo, če so ljudje izobraženi. V tem smislu so si v Kranju in na Gorenjskem pričeli odločno prizadeli, da bi Kranj dobil svojo gimnazi-i°> saj so se zavedali, da ima gorenjska dovolj sposobne mladine, r Je razvoj Kranja odvisen prav od poraženih ljudi in da naj gimnazija re°Wikuje šolajočo se mladino v narodno zavedne izobražence, ki "aJ bi prekvasili narod" (Jos. Voš-nJak, leta 1860). Rezultat takšnih prizadevanj zavednih Kranjčanov je bila ustanovitev klasične gimnazije leta 1861, ki se je Po desetih letih preoblikovala v realno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, vendar je že naslednje leto Postala dvojezična (v prvih treh letnikih je ostal učni jezik slovenski, * četrtem pa je bil uveden nemški), 'eta 1874 pa so gimnazijo z odredbo ministra za šolstvo povsem ponemčili, Štiri leta pa začasno povsem "Kinih. Leta 1880 je Kranj spet dobil Pj*j letnik nižje gimnazije, tako da je fimnazija v šolskem letu 1883/84 imela vse štiri letnike. Kljub odločam protestom mnogih Gorenjcev so moral mestni odbor rešiti predvsem tri vprašanja: - določiti lokacijo nove gimnazijske stavbe, - zagotoviti finančne vire, - pripraviti in sprejeti načrt stavbe in izbrati podjetje, ki bo stavbo gradilo. Lokacija stavbe Občinski odbor mestne občine Kranj je na razpis o ponudbi prostorov dobil večje število ponudb, kjer se je ponekod videlo, da išče ponudnik le ugodno možnost za prodajo določenega zemljišča, pri drugih pa je bila vidna resnična pripravljenost pomagati občini pri izpolnitvi sprejetih obveznosti. V končnem izboru zemljišča so omenjali predvsem grad Khislstein z vrtom in dvoriščem, Franc Jožefov drevored (približno na mestu sedanjega Slovenskega trga in občinskih stavb) ter razna posestva v takratnem Kokrškem predmestju (prostor severno od Jahačevega prelaza do današnjega parkirišča severno od Gimnazije). Grad so kmalu izločili, zakaj tedaj ga je zasedal okrajni glavar in občina ne bi mogla v določenem času zagotoviti zahtevanega nadomestnega poslopja. Drevored Franca Jožefa so izločili, češ da bi uničenje drevoreda prizadelo čustva prebivalstva. Tako je ostalo le področje Kokrškega predmestja, kjer je občina določene parcele odkupila, nekatere pa odkupila in zamenjala, da je prišla do primernega zemljišča. Izbrano zemljišče je bilo potrebno ustrezno pripraviti, porušiti nekatere stavbe, proti severu zavarovati z zidom, na vzhodni strani pa delno rekonstruirati cesto. Največ razprav je bilo o ureditvi južne strani, kjer je trgovec in posestnik Majdič najprej želel zgraditi stanovanjsko hišo, pozneje pa dvonadstropno skladišče. Zlasti zadnje so občinski in deželni organi odločno odklonili, sklicujoč se na državno uredbo iz leta 1875, kjer je ' govora o higienskih in drugih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni v okolici šolskega poslopja za normalno delo šole. Skladišča z najrazličnejšimi predmeti, tudi z gnojili in kemikalijami, predvsem pa promet z vpregami in pretovarjanje, šoli ne bi zagotavljalo miru in drugih zahtevanih pogojev. Kljub prošnjam in pritožbam posestnik Majdič z gradnjo skladišča ni uspel, pač pa je v poznejših letih južno od gimnazije zrasla lepa stanovanjska hiša, ki bi se še danes lepše ujemala z arhitekturo gimnazije, kot se ujema hotel Creina. Nekdanja Majdičeva hiša in gimnazija Kranjski hranilnici v Ljubljani in Mestni hranilnici v Kranju Drugi vir sredstev za novo gimnazijsko poslopje je bilo posojilo v višini 40.000 goldinarjev, ki ga je s soglasjem deželnega odbora najela mestna občina Kranj. Posojilo je bilo najeto za dobo 65 let s 3-odstotno obrestno mero in polodstotno amortizacijo. Za zavarovanje tega posojila je občina zastavila vse občinske nepremičnine, razen vodovoda, šolskega poslopja in zemljišča za novo gimnazijo, ter občinske prispevke na neposredne davke. Županstvo mestne občine Kranj je prosilo deželni odbor, naj tudi deželni zbor prispeva svoj prispevek kot pomoč dežele občini pri izgradnji novega gimnazijskega poslopja. Ko je bila finančna konstrukcija novogradnje že izdelana, je bila sprejeta dodatna odločitev, da se zgradi še gimnazijska kapela, kar pa občine finančno ni bremenilo, zakaj v ta namen je bilo zbranih okoli 8.000 goldinarjev namenskih prispevkov. Mestna občina pa se je s posebnim sklepom zavarovala, da ne bo prispevala dodatnih sredstev, če bi se gradnja gimnazijskega poslopja zaradi gradnje kapela podražila. Od načrtov gimnazijo leta 1890 spet ukinili •S^JSSSM nem£»- . . io do predaje ključa tarji in zavednimi Slovenci v Kranju p:nan*ni V1H Za lZgiaUIljU ter ostalimi Gorenjci. Slednji so HHdUU" stopnjevali in večali svoje zahteve: niso se več zadovoljili z nižjo gimnazijo. Vsa gospodarska in družbena prizadevanja v začetku 90. let prejšnjega stoletja so osredotočili na zahtevo po popolni gimnaziji v Kranju. Prizadevanja niso bila zaman. Marca 1893 je delegacija mesta Kranja pri šolskem ministru na Dunaju zahtevala DOnolno oimn«i» minister r" .Popolno gimnazijo; novi tudi nhi; J.anuarJa 1894 gimnazijo ■Sj&t*julija lste8a leta ie bil akt in iew1 Blazni v Kranju podpisan *a*51 1 se Je Pričel P°uk za 1. in 2. Sel!. Prost°rih ljudske šole. gUnnJ,-- Pa ustanovitev popolne PridoK VC V KranJu ni bila le velika temve? • Za Kram in GorenJsko> Krani tJe,P°menila za mestno občino svojih u1 veliko obveznost. Kranj °dkla obveznosri do nove šole ni ZaD«r?l * kar se najbolje vidi iz dne u občinskega odbora Kranj z da ««n' i"13™3 1894> kjer Je zapisano, takšna žrtev m prevelika za razvoi Ustanov°. ki je edini pogoj za Ustan n^esta"- Kakšne obveznosti je z Kran°VltviJ° P°Polne gimnazije v najbnP sprejelo mesto Kranj, se ŽUnan* vidi iz razglasa mestnega I894 V KranJu 2 dne 17> marca spreite,m' ko je mestna občina Kranj ništvrla Pogoje deželnega predsed-stavb' Postavi v Kranju novo o za popolno gimnazijo, je nove gimnazije V proračunu mestne občine Kranj je ustanovitev popolne gimnazije, in z njo sprejete obveznosti, pomenila gotovo največjo postavko. Pri tem ni šlo zgolj za zgraditev nove stavbe; to stavbo je bilo potrebno tudi vzdrževati, zagotavljati kurjavo in prispevati še letni prispevek po 250 goldinarjev na razred, kar je občino stalo dodatno 2000 goldinarjev letno. Prav zaradi tolikšne obremenitve je občina prosila državni zbor, da država prevzame stroške za kurjavo in letni prispevek 2000 goldinarjev, ali pa, da občina obdrži to dvoje in naj država zgradi gimnazijsko poslopje. Državni zbor prošnji ni ugodil in prepustil vse stroške občini. Konec leta 1894 je občinski odbor mestne občine Kranj pripravil načrt finančnih virov za gradnjo novega gimnazijskega poslopja in za soglasje prosil deželni odbor. Občina sama naj bi pokrila primanjkljaj v proračunu: - s 30-odstotnim občinskim prispevkom na vse neposredne davke skupaj z vsemi državnimi prispevki, in to za leta od 1895 do 1905; - z 20-odstotnim občinskim prispevkom od prodaje mesa, vina in sadnega mošta; - s porabo sredstev občinskega imetja na hranilnih knjižicah pri Čeprav je imela Avstro-Ogrska v tem času nad deset tipskih projektov za šolske stavbe, odvisno od vrste in velikosti šole, so za novo kranjsko gimnazijo naročili posebne načrte. Prve načrte inženirja J. Žužka in arh. R. Jeblingerja je ministrstvo zavrnilo, ker je bila cena previsoka. Na osnovi idejnih osnutkov notranjega in prosvetnega ministrstva na Dunaju je nato podrobne načrte izdelal arhitekt Viljem Treo, ki jih je ob sodelovanju okrajnega glavarja in okrajnega inženirja Mucka občinski odbor potrdil. Pročelje nove stavbe je med gradnjo vodja gradnje H. Czeschner nekoliko spremenil; dodal je na primer grba nad vdolbinama na pročelju, ki jih Treo ni predvidel. Ker je bil Treo tudi gradbeni podjetnik, je izjavil, da za načrte ne bo zahteval ničesar, če bo prevzel tudi gradnjo nove stavbe, sicer pa bo zahteval za načrte 400 goldinarjev. Zanimivo je dejstvo, da so bili načrti tako dovršeni, da so bili razstavljeni na razstavi Wahlfahtsaus-tellung na Dunaju. Občinski odbor mestne občine Kranj je večkrat objavil razpis za oddajo gradbenih del in to kar v štirih časopisih: v Leibacher Zeitun-gu, Slovenskem Narodu, Slovencu in Neue Freie Presse. Na razpis se je prijavilo kar pet podjetij: Filip Supančič, stavbni mojster iz Ljubljane - predračun 88.500 goldinarjev; Franc Modile, mestni stavni mojster iz Celovca -predračun 92.000 goldinarjev; Kranjska stavbna družba iz Ljubljane - predračun 88.000 goldinarjev; Viljem Treo, arhitekt in stavbni mojster iz Ljubljane - predračun 95.000 goldinarjev in G. Toennies iz Ljubljane - predračun 104.000 goldinarjev. Občinski odbor je na seji 19. aprila 1896 izmed navedenih ponudnikov izbral Kranjsko stavbno družbo, ki je pričela z gradnjo 27. aprila tega leta. Z dovoljenjem deželne vlade je nadzor nad gradnjo prevzel okrajni inženir Muck. Maja tega leta sta občinski odbor v Kranju in Kranjska stavbna družba podpisali posebno sklepno pismo, v katerem se družba zavezuje o rokih in kvaliteti opravljenega dela. Občina je sprejela poseben "opravil-nik", po katerem je nadzorni inženir spremljal delo na gimnazijski stavbi. Junija 1896, ko so bila dela na stavbi že v polnem teku, je ravnatelj gimnazije prosil občinski odbor, da bi ob severnem traktu nove stavbe zgradili še gimnazijsko kapelo, za kar so zbrali denar z namenskimi prispevki. Gradnja kapele je bila odobrena, vendar ne na severni strani, temveč na južni, nad telovadnico, s čimer se je ravnateljstvo strinjalo. Odločitev, da se kapela zgradi nad telovadnico, je na eni strani polepšala videz gimnazijske stavbe z južne strani, saj je le-ta dobila zaključeno podobo, na drugi strani pa je ohranila prostor na severnem delu, kjer so čez nekai let zgradili dodatne učilnice (Slika 4). Občinski odbor je sklenil, da bo kapela last občine, le notranja oprema kapele bo last kranjske župnije. Gimnazijsko kapelo kot sakralni prostor so med drugo svetovno vojno ukinili Nemci. V tem času so dijaki nemškega učiteljišča v Kranju imeli v njej spalnico. Stavbi, kakršna naj bi bila nova gimnazija, je bilo treba zagotoviti oskrbo z vodo, razsvetljavo in ogrevanje. Ni odveč omeniti, da so bila dokaj resna razmišljanja o centralnem ogrevanju, električni razsvetljavi in oskrbi s tekočo vodo, pa tudi ponudbe za to so bile. Prav v tem času je namreč gospod Pavšler razmišljal o montaži vodne turbine, ki bi dvanajst ur proizvajala električno energijo, drugih dvanajst ur pa bi delala kot vodna črpalka. Navedene pobude niso bile realizirane, ker so imeli nekateri pomembni posamezniki odklonilen odnos do posameznih novosti, ker določene naprave še niso bile dovolj preizkušene in ker naj bi bile tudi predrage. Na šolskem dvorišču je bila zgrajena cisterna za deževnico (ta cisterna obstaja Še danes), za ogrevanje prostorov pa so naročili lončene in nekaj železnih peči. Pavšler pa je kljub temu priporočil, naj v novi stavbi vgradijo cevi za vodno napeljavo, da bi se šola lahko pozneje priključila na vodovod. Na pročelju stavbe sta bili narejeni dve vdolbini (niši), nad njima pa avstrijski in kranjski grb. V vdolbini naj bi bili nameščeni alegorični podobi Avstrije in Carniohe. Občinski odbor je objavil razpis za izdelavo teh dveh kipov. Javili so se trije ponudniki in med temi so zaprosili Zadrugo kiparjev z Dunaja, naj predloži vzorce. Ponudil se je tudi kipar Zajec, ki bi izdelal kipa za 1.400 goldinarjev, vendar je gimnazijski odsek pri občinskem odboru mestne občine v Kranju oktobra 1897 sklenil, da bodo kipa naročili pozneje. Nikjer nisem našel zapisano, da bi bilo to kdaj pozneje res naročeno, je pa zanimivo, da je pred leti prišel k meni gospod Draksler in trdil, da so v vdolbini hoteli postaviti kipa cesarja in cesarice, vendar so to Kranjčani preprečili. Prazni vdolbini naj bi predstavljali simbol narodne zavesti, ko naj bi Kranjčani odklonili simbola avstroogrske monarhije. Leta 1958 sta bili vanju postavljeni zdajšnji statui. Kranjska občina si je s posebnim dogovorom zagotovila, da šolska stavba vključno z gimnazijsko kapelo ne bo nikoli del državnega "erarja", temveč da ostane trajna občinska last. Pač pa je kranjska občina leta 1923 gimnazijsko poslopje poskušala Erodati državi, vendar ga država ni otela prevzeti. Česar omenjenega leta država ni hotela kupiti, si je v Eoznejšem času naša država prisvojila rez plačila. Po slabem letu in pol od pričetka gradnje - aprila 1896 - je bila šola 18. septembra 1897 slovesno predana svojemu namenu. Za Kranj je bil to gotovo izjemen dogodek, saj so popolno gimnazijo, za katero so se prizadevali več desetletij, pospremili v lastno novo poslopje. Za Kranj je bil ta dan velik praznik, ki so ga so s svojo udeležbo počastili visoki predstavniki dežele in okraja, predstavniki šolskih oblasti, deželna poslanca, ljubljanski župan in mnogi drugi. Če je v prizadevanjih za popolno gimnazijo v preteklih desetletjih prihajalo do sporov med zavednimi Slovenci in nemškutarji, so novo gimnazijo oboji sprejeli z navdušenjem. Ob otvoritvi gimnazijskega poslopja je bila pod sklepni kamen vzidana spomenica, ki v bistvu povzema zgodovino gimnazije dotlej in vsa prizadevanja za ustanovitev popolne gimnazije ter zgraditev novega gimnazijskega poslopja. V veži nove gimnazije je bila odkrita spominska plošča. Spomenico je sestavil prof. Stritof, spominsko ploščo pa je izdelal R. Jeglič. Leta 1979 je bil na tedanjem gimnazijskem dvorišču dograjen prizidek, s katerim je dobila šola preko 1800 kvadratnih metrov novih uporabnih površin. Med leti 1986 in 1990 pa je bila stavba kranjske gimnazije v celoti obnovljena in prenovljena. Ob tej prenovi je bil odstranjen tudi "politični" balkon. (V zvezi s tem balkonom obstoji simpatična anekdota: Pred odstranitvijo je dobila šola za to formalno podporo tako strokovne kot politične javnosti, le predsednik takratnega izvršnega sveta občinske skupščine je dejal, da podpira odstranitev, le toliko naj šola z rušenjem počaka, da bo minil njegov mandat, da bo z balkona lahko miril morebitne stavkajoče delavce. In glej: takoj naslednji dan, ko je bil balkon porušen, se je pred občino zbralo več sto stavkajočih delavcev Iskre in predsednik izvršnega sveta se je moral pogovarjati z njimi kar s stopnic pred občinsko stavbo.) Poteka omenjene dograditve in obnove ter prenove ne nameravam tukaj opisovati, saj ga Gorenjci poznajo, ker so ga lahko spremljali sami, mnogi pa so šolo tedaj tudi materialno podprii. Dograditev, obnova in prenova je podrobno opisana v ZBORNIKU 90, ki ga je ob 90-letnici prve velike mature v Kranju leta 1991 izdala Gimnazija Kranj. • Mag. Valentin Pivk ENICE SE PREDSTAVIJO PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O JESENIŠKI OBČINI Razširjena telefonska centrala Na Jesenicah so v teh dneh razširili in vključili v promet novo telefonsko centralo s še 1.200 novimi digitalnimi priključki. Vrednost investicije pa je več kot 20,7 milijona tolarjev. Do konca septembra bo 700 naročnikov iz stare centrale priključenih na novo digitalno centralo. To bo za naročnike velika kakovostna pridobitev v telefonskem prometu. Ob priključitvi na novo centralo pa bo spremenjeno tudi sedanje petštevilčno na šestštevilčno izbiranje. Ob sedanji 75-odstotni digitalizaciji bo s priključitvami na Jesenicah kar 81-odstotna digitalizacija vsega omrežja. Do leta 2000 pa bodo vsi naročniki na področju vozlišča Jesenice vključeni v digitalno centralno. • A. Ž. Dr. Božidar Brudar, župan občine Jesenice Za me, kar ni dobro v občini ni kriva občina Zakonodaja je slaba, nedorečena - Zato si ljudje rešitve razlagajo vsak po svoje - Skupaj s Kranjsko Goro postajamo najčistejši del Slovenije - Ali bi bil Acroni "rešen", če bi delavci delali zastonj?' Jesenice, 18. septembra - Med občinami, ki že zdaj, bodo jutri nekako še bolj izstopale, je prav gotovo jeseniška. Nekdaj poznana kot železars- meli, da smo vsi skupaj oblast v občini. Veliko časa smo zgubili, ko je šlo za razprave o zagotovljeni porabi. Opozarjali smo župane, vendar čuje več sto milijonov velika investicija. Gre za odlagališče odpadkov na Mali Mežakli. Ko bo odlagališče novembra nared in bo še Kranjska Gora 1 zmanjšanje stroškov le za ' odstotka. Prepričan se, & zmanjšanje zaposlenih ne more biti edina možnost Za zmanjšanje stroškov. Tu so »e ko središče z rdečim prahom, pravega odmeva in reakcije povezana na čistilno napravo, kako pomembni stroški teb nične in organizacijske naf' ave. Sprašujem se nena; zadnje, ali bi bili stroŠ*1 "bolj znosni", če bi delavk delali zastonj. Zdaj pla*e predstavljajo na primer o* rog 13-odstotni strošek v poslovanju. In za koliko s° stroški sploh preveliki?!" ( . Nam nroHctavifo čp nfOlC* postaja občina Jesenice vse bo ime za najčistejši del Slovenije. To sicer ne pomeni, da nimajo težav, s kakršnimi se srečuje danes še prenekatera druga občina v Sloveniji. Vendar pa postajajo Jesenice v marsičem, po urejanju, skrbi za okolje, prizadevanjih zanimiva oaza, po kateri bi se morda veljalo zgledovati. O današnji in jutrišnji občini smo se pogovarjali z županom dr. Božidarjem B rudarjem. Kako ocenjujete dogajanja v občini od začetka vašega mandata? "Če primerjam sedanji mandat z delom pred letom 1995, sta zadnji dve leti neprimerno bolj trdi. Razlog, bi rekel, je neurejena, slaba zakonodaja. Ta je kriva na primer za težavno sporazumevanje med lokalno skupnostjo in upravno enoto. No, pri nas nam je uspelo, da smo se sporazumeli. Njena slabost se odraža v želji po novih občinah, saj vsakdo, ki bi mu uspelo postati nova občina, lahko finančno samo pridobi. Dogaja se tudi, da smo župani in občinski sveti nekako razdvojeni, namesto da bi razu- ni bilo. Razumljivo, večina se s težavami, kot smo jih imeli mi, ni spopadala. Morda je bil prav to razlog, da smo že leta 1995 sprejeli delitveno bilanco in imeli med prvimi občinami v Sloveniji statut in poslovnik." WOMARK, d o o Kidričeva 41, 4270 Jesenice UVOZ IN PRODAJA: Tel/fax: 865 230, 861 205 SVETILA: OSRAM žarnice in svetilke - veleprodaja GRAFIKA AGFA: grafični repromateriali (filmi in kemikalije) oprema (skenerji, osvetljevalke...), rezervni deli POLYGRAPH THEIMER oprema in rezervni deli bomo postali najčistejši del zahodne Gorenjske in Slovenije. Pridobitev je povečana telovadnica v gimnaziji, kjer je občina prispevala 20 milijonov tolarjev. V Osnovni šoli Prežihov Vbranc pa nam je s povečanjem prostorov uspelo ukiniti dvoizmenski pouk. Velika pridobitev je tudi obnova magistralne ceste skozi Jesenice, kjer je bil občinski delež 24 milijonov tolarjev." Katere probleme bi še posebej izpostavili? "Poleg že omenjene nedodelane zakonodaje niso nič manj problematična nova merila, ki so razlike med Nam predstavite še proj Najčistejši del Slovenije. "Ko bo zgrajen še kolekj0' iz Kranjske Gore do čistili naprave na Jesenice in ooo odcedne vode iz odlagal^ na Mali Mežakli prav taK speljane v čistilno naprav°> bodo Jesenice in KranjsK Gora res zelo čist del Slove- občinami samo povečale. Si- nije; vsekakor pa veliko hoj " pa bi rekel, da smo kot Maribor in Ljubljana- Župan dr. Božidar Brudar cer pa di rekel, da smo nekako preveč nestrpni. Ljudje pričakujejo, da bomo hitro razrešili denacionaliza-cijske zadeve. Žal smo nemočni. Zakonodaja je slaba, nedorečena in zato si vsakdo pa ni več tako daleč." Kakšno je vaše sporoč"^. tem trenutku državi i" 0 nom? "Državo dogovor, ki smo ga « bi spomni) ij* klen'11 Nam predstavite najpomembnejše uspehe v občini v tem času? "Na formalno pravnem področju so to prav gotovo delitvena bilanca in statut ter saj 20-odstotno zmanjšanje poslovnik. Sicer pa se uresni- števila delavcev pomeni lahko rešitve razlaga po konec spomladi na sestanku svoje." Ljubljani in se nanaša Morda posebej beseda, dve zakon o financiranju 0 J\ o zadnje čase spet aktualnem zakon o lokalni samoupf Acroniju. in zakon o upravi. Pri V° e "Borili se bomo proti veli- jinah bi rad opozoril, da ^ kemu odpuščanju delavcev, decentralizacijo države upravnih enotah in ne centralizacijo lokalne sarP°nj prave. In naj bodo za -jj) takšni, da bomo po nL lahko delali in da jih bo» spoštovali in se po njih r nali. Občanom pa bi zaželel. . ; um k^i; „rh^rioinn zaVZe bi bili bolj ustvarjalno za ^ in da nenazadnje ne bi .j, slabo voljo zaradi raZ ^je težav, nepravilnosti in Vx p mov valili na občino- j stvari, ki so v pristojn0.^ države, ni kriva občina, tudi za denacionalizirani j tel hotel na Planini Golico, ki je zaprt, ne. Žalar onna % servis - nrodaj^ PANČUfl Novembra bo zgrajeno odlagališče odpadkov na Malt Meiakli. tel.: 374-000^ KOVINOTEHNA Vidcorekorder SAMSUNG t glavi Pralni stroj GORENJE PS906 l a I 39.990 ■ 59.990 TV SAMSUNG 5i en. ttx Pomival«! stroj ElEKTROlUX £ 7 Blagovnica FUŽIMAR Jesenice tel.:064/81 952 ___ 51.990 ■ 85.272 L 'PETROLEJSKA PEČ (DVOJNO IZGOREVANJE) 42.740 *HALOCENSKA VRTLJIVA PEČ 1200VV 1 3.9f£ Petek, 19. septembra 1997 JESENICE SE PREDSTAVIJO 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Komunalna infrastruktura v jeseniški občini Odlagališče - največja komunalna naložba letos Jeseniška občina je v minulih dveh, treh letih izdatno vlagala v komunalno in drugo infrastrukturo. Cesta skozi Jesenice, dolagališče na Mežakli, plinifikacija, kanalizacija, obnova cest... Jesenice, 18. septembra - V Obnovu vtrkomu0nČini V0 ,et°t ™ magistralne ceste Proračuna ImeniH 340°niil" ."L,ftos s™° fifi^fc Jonov tolarjev, kar je precej, vim delom kanahzacije na Ko- vendar še Jedno premalo za Be^' SffBSjHS »reditev vseh komunalnih ^Si^i^SSllS^ Problemov. Jeseniška občina {■ sključena, »peljah >m "»a že zdaj zadovoljiv komu- 902 "letra novega omrežja *d bSSssm E ^e via!a ft ratar Mežakli, čistilno napravo, dal- arJev' °4d,te?a 'e b,1° 9 S i>nsko oerevanie, še'vedno pa JKL^ffiLFIStt — ogrevanje, še vedno pa Potekajo številna komunalna dela. Sodobno odlagališče Za sanacijo odlagališča na Mali Mežakli, ki zavzema 4 «i— — „ državnih sredstev. Letos bo mo nadaljevali z drugim delom v dolžini 420 metrov pod Svetinovo cesto, kar bo veljalo še 14 milijonov tolarjev." »iau Mežakli ki zavzema Letos bo tudi nekaj novega Jsoč kvadratnih metrov povr- as^a^a: na cesti na Breznici, v šlne in ima 6 tisoč kubičnih Smokuču, na Tratah na Blejs-njetrov prostora, so namenili ki Dobravi, na parkirišču pri **uPaj že 7 milijonov nemških lzPitnem centru AMD, manjši ™**K odlagališče pa zadostuje odsek na Potoklh m na Ukovi. - J . • _u i__t____.__i___ • infrastrukturo za gradnjo vro- ffi,"od česar pa bomo verjet- financirala rekonstrukcijo hu- Jesenicah še kako potrebujejo. čevodnega omrežja v mestu Bo nj^Aniti »»ji »»».umi. dourniške kanalizacije od Ču- _____, Jesenice.] oa cesar pu uumu vcrjei- ------------- "o odstopili zaradi prevelikih dourniške kanalizacije od Ču- Jh-oŠkov in zato, ker tchnološ- ^aria do križišča s Tavčarjevo ka sanacija starih deponij cesto, pločnik, kolesarsko ste- Pjedvideva pokrivanje in od- zo in javno razsvetljavo. Re- Jjjjjavanje starih deponij, konstrukcija ceste je bila , .K0 : IN , sektor Komuna- precej draga zaradi ustroja tori?a^e,a 28-tonski kompak- ceste, saj se je asfalt dvigoval mJ» Je nuJno potreben pri zato, ker je bila v ustroju ceste "^anju z odpadki." žlindra. Plinovod na Blejski Dobravi Obsežna dela so zaključili tudi v krajevni skupnosti Pod-mežakla, kjer so ASTRA Telekom, Kovinar in Plinstal skupaj gradili omrežje za plinifikacijo in kabelsko tele- Gledališka stavba potrebna obnove Kdaj obnova gledališča? Staieta?nb° JeS6niŠkega Stališča naj bi postopoma obnavljali do W04, sredstva pa naj bi predvsem prispevalo Ministrstvo — ___„ Jesenice. Investicija v vroče-vodno omrežje je potekala lani in finančno še ni pokrita. Opravljali so dela na Koroški Beli in na Jesenicah in ta dela se zdaj na Titovi cesti tudi še nadaljujejo. Vrednost investicije, ki je potekala lani, znaša 97 milijonov tolarjev, prispevki občanov pa so znašali 44 milijonov tolarjev, medtem ko morajo 52 milijonov pokriti iz lastnih virov.Ekološki sklad je odobril kredit v višini 35 milijonov tolarjev z rokom vračila 15 let. • D.S. jesenice 18. septeinbra _ Nfl Jesemcah so pred leti lepo obnov,!, gimnazijo, na obno- za kulturo. pripravljeni projekti za grad- Ocenili so, da je investicija s« pred le« lepo njo objekta - z novo vhodno skupaj vredna okoli 386 mili- avlo je novi objekt spojil stari jonov tolarjev. Občina ne bo gledališki objekt v enovito mogla zagotoviti veliko sred- vo pa čaka stara stavba jeseniškega gledališča, ki naj bi ga postopoma obnavljali do leta 2004. Denar naj bi prispevalo Ministrstvo za kulturo. Prinovo gledališča naj bi V vseh letih po vojni so na ove površine - s Jesenicah razmišljali, kako bi P"^embo namembnosti po-obnovili staro stavbo gledališ- sprememo ca, ki je L:' zgradbo. Vendar je stavba gledališča že nekaj časa zelo dotrajana, prostori pa so preobremenje- stev, zato pričakuje večje sofinanciranje od Ministrstva za kulturo. Blejska Dobrava tel.: 874-000 bilo zgrajeno že leta Sed r* * so z8radlli veliko 808bS dV°ranx Z manjŠim tori ■ ' Pomožnimi prospe m manjšim stanovanjem. nes pa ima velika dvorana *uPaj 340 sedežev z balko-v m.ter spremljajoče prostore "i------------ sameznih prostorov in s pri-zidavo v vzhodnem delu objekta. Gledališče naj bi po projektu pridobilo skupaj 3.447 kvadratnih metrov površine. Nujna pa so sanacijska dela v stropih in na strehi, obnovit- —• ter spremljajoče prostore stropin in na »uci», ; Pritličju, nadstropju in na vena dela na instalacijah m Podstrešju. V kleti vadi godba adaptacijska dela s povečavo a Pihala, v nadstropju ima sanitarnih in pomožnih pros- . rl .___. • j__tnnmi tpr i7(iclava Prosto '"•«», v uaUMlUUJU lina aauuo»"" — i----- . 're knjižnica, v pritličju torov in dostopov ter izdelava , klubski prostori ------A*v* tphn,ke m akus" lako so leta 1983 izdelali Miji^nica, v pa »o klubski prostori. za?" r° so leta 1983 devaiahS "ačrt' ki Je Predvi V<»1 Širitev Viilturnp no ev kulturne posedanji gledališki nudbe ob sta ' no šol to "~"lensko dvorano, pros k r-vZa Delavsko univerzo in *nJižnico. Leto kasneje so bili stavbi s kinodvoranorglasbe v°v šol°, radijsko postajo, , eCnamenskn Hvnrann nrns- nove odrske tehnike in akustike portala in odra. S pozidavo na vzhodni strani gledališke stavbe bi gledališče pridobilo kvalitetne manjkajoče prostore. Gledališče Tone Čufar naj bi obnavljali v šestih etapah in zaključili z ureditvijo parkirišča za okoli 130 vozil. Mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija, d.d., Koper Filiala špedicije Jesenice, Sp. Plavž 6/b, 4270 Jesenice tel. 064/861-070 fax. 064/861-270 s poslovalnicami: - v Kranju, Gorenjesavska 4, tel. 064/221-161, fax. 064/221-802 - v Škofji Loki, Kidričeva 75, tel. 064/632-910, fax. 064/631 -999 in na mejnih prehodih: - Karavanke (Podrožca - A), tel. 064/871 -321, fax. 064/871 -033 - Karavanke (Hrušica - SLO), tel. 064/871-022, fax. 064/871-352 - Ljubelj, tel. 064/53-595, fax. 064/53-330 TISKANA VEZJA PROJEKTIRANJE, IZDELOVANJE IN PRODAJA DOLINŠEK JERNEJ, s.p. Ul. Heroja Verdnika 25 b 4270 Jesenice tel.: 81 607, fax: 861 568 ^TAPETNIK NUDIMO KVALITETNE TAPETNIŠKE STORITVE: ■ IZDELAVO NOVIH IN OBNOVO STARIH SEDEŽNIH GARNITUR, KUHINJSKIH KOTOV IN STOLOV ■ OBNOVO GOSTINSKIH LOKALOV IN PISARNIŠKIH STOLOV ■ OBLAČENJE GUMBOV ZA POTREBE TAPETNIŠTVA, ŠIVILSTEV IN POSAMEZNIH NAROČNIKOV TAPETNIK Blejska Dobrava 48 (nasproti pošte poleg avtobusne postaje), tel.: 064/874 - 026. SPLOŠNO GRADBENIŠTVO Lavrič Bojan, s.p. Ul. Viktorja Kejžarja 21 4270 Jesenice tel.: 83 809, mob.: 0609 633 411 MEDNARODNA ŠPEDICIJA, d.o.o., LJUBLJANA - SLOVENIJA PE JESENICE 4270 JESENICE tel. 861 160, fax. 861 344 IZDELOVANJE (SPOMINKOV Ažman Aleksander a.p. C. TONETA TOMŽIČA 76, 4270 Jesenice tcL82 133 FRIZERSKI SA.1L&1V Titova 4a, JESENICE, ZA GORENJSKO BANKO Tel: 83-760 Delovni čas: ponedeljek 15 -19; torek 8 -12, 15 -19; sreda 14 - 22 četrtek 8 -12, 15 . 19; petek 8 - 12, 15 - 19; sobota 8 -12 Upokojenci in dijaki imajo 10 % popusta. Ponovno v nekdanjem sijaju Taborska cerkev v Podbrezjah že nekaj časa lahko občudujemo v nejnem nekdanjem sijaju. Sanacija cerkev se je začela že daljnega 1989. leta z obnovitvijo 11 postaj križevega pota, dve leti kasneje so sanirali obzidje. Lani pa so začeli sanirati brežine in temelje cerkve ter v pozni jeseni popravili zvonik. Letos so zamenjali celotno ostrešje na cerkveni ladji ter dodatno otrdili zvonik. Prihodnje leto pa načrtujejo obnovo kapele ter dokončno sanacijo brežin pod cerkvijo. • U.Š. Po dveh letih čakanja na pravico še vedno nič novega ISKRA TERMINALI T&G, d.d., Kranj, v stečaju, Ljubljanska c. 24a, 4000 Kranj Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Kranju ST 77/93 z dne 1. 9. 1997 objavljam JAVNO DRAŽBO za prodajo bremen prosto nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika Iskra Terminali T &G d.d. Kranj, v stečaju, na katerem ima dolžnik pravico uporabe in sicer: - A. 202/1000 pare. št. 409 vpisane v vi. št. 1443 k.o. Stražišče, kar v naravi predstavlja del gradbenega objekta A2 v kleti skupne površine 300,81 m2 (hodnik, stopnišče in zaklonišče 207,44 m2, umivalnica 93,37 m2) in del gradbenega objekta A2 v pritličju skupne površine 1044,65 m2 (skladišče gotovih izdelkov 837,10 m2 in skupna transportna pot 207,55 m2) skupaj s 1292/ 10000 pare. št. 400/3 in 411 vpisanih v vi. št. 2017 k.o. Stražišče, ki v naravi predstavljata sorazmerni del dvorišča (4485 m2) in parka (11350 m2) po izklicni ceni 54.500.000,00 SIT. - B. 93/10000 pare. št. 409 vpisane v vi. št. 1443 k.o. Stražišče, kar v naravi predstavlja del gradbenega objekta A2 v pritličju (skladišče materiala v izmeri 618,93 m2) skupaj s 595/10000 pare. št. 400/3 in 411 vpisanih v vi. št. 2017 k.o. Stražišče, ki v naravi predstavljata sorazmerni del dvorišča in parka po izklicni ceni 36,200,000.00 SIT. - C. 68/10000 pare. št. 409 vpisane v vi. št. 1443 k.o. Stražišče, kar v naravi predstavlja del gradbenega objekta A3 v pritličju skupne površine 450,00 m2 (hala za montažo 348,00 m2 in skupna transportna pot 102,00 m2) skupaj s 435/10000 pare. št. 400/3 in 411 vpisanih v vi. št. 2017 k.o. Stražišče, ki v naravi predstavljata sorazmerni del dvorišča in parka po izklicni ceni 20,400,000.00 SIT. - D. 67/10000 pare. št. 409 vpisane v vi. št. 1443 k.o. Stražišče, kar v naravi predstavlja del gradbenega objekta prizidka A2 v pritličju skupne površine 447,96 m2 (avla, stopnišče in hodnik 194,00 m2, skupna WC in shramba 11,00 m2 in pisarne 242,96 m2) skupaj s 429/10000 pare. št. 400/3 in 411 vpisanih v vi. št. 2017 k.o. Stražišče, ki v naravi predstavljata sorazmerni del dvorišča in parka po izklicni ceni 18,600,000.00 SIT. - E. 72/10000 pare. št. 409 vpisane v vi. št. 1443 k.o. Stražišče, kar v naravi predstavlja del gradbenega objekta prizidek A2 v 1. nadstropju - levo skupne površine 480,08 m2 (hodnik in VVC 163,49 m2, pisarne 315, 59 m2) skupaj s 461/10000 pare. št. 400/3 in 411 vpisanih v vi. št. 2017 k.o. Stražišče, ki v naravi predstavljata sorazmerni del dvorišča in parka po izklicni ceni 24,200,000.00 SIT. - F. 45/10000 pare. št. 409 vpisane v vi. št. 1443 k.o. Stražišče, kar v naravi predstavlja del gradbenega objekta prizidek A2 v 1. nadstropju - desno skupne površine 303,10 m2 (hodnik in stopnišče 72,16 m2, pisarne 230,94 m2) skupaj s 288/10000 pare. št. 400/3 in 411 vpisanih v vi. št. 2017 k.o. Stražišče, ki v naravi predstavljata sorazmerni del dvorišča in parka po izklicni ceni 17,700,000.00 SIT. Na pare. št. 361/3, 362, 398/2, 399, 400/2, 405/1, 408, 410, 1233/4 - vi. št. 2016 k.o. Stražišče, ter na pare. št. 355, 360/1 in 420/2 - vi. št. 2015 k.o. Stražišče je vknjižena služnostna pravica hoje, vožnje, parkiranja in skladiščenja v korist pare. št. 409 - vi. št. 1443 k.o. Stražišče. Na pare. št. 411 in 400/3 - vi. št. 2017 k.o. Stražišče je knjižena služnostna pravica hoje, vožnje, parkiranja in skladiščenja v korist pare. št. 355, 360/1 in 420/2 - vi. št. 2015 k.o. Stražišče in pare. št. 361/3, 362, 398/2, 399, 400/2, 405/1, 408, 410, 419/6 in 1233/4 - vi. št. 2016 k.o. Stražišče ter pare. št. 409 - vi. št. 1443 k.o. Stražišče. Lastniki posameznih gradbenih objektov dovoljujejo souporabo skupnih prostorov drugim lastnikom. Obveznosti vsakokratnih lastnikov navedenih prostorov se podrobneje uredijo in določijo s pogodbo. JAVNA DRAŽBA BO V SREDO. 8. OKTOBRA 1997, OB 12. URI V SOBI 115/1 OKROŽNEGA SODIŠČA V KRANJU, ZOISOVA 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe - državljani Republike Slovenije, ki se izkažejo z originalnim potrdilom in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki predložijo overjen izpis iz sodnega registra. Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred javno dražbo izkazati z veljavnim pooblastilom za dražbo. Dražitelj mora najmanj dva dni pred javno dražbo vplačati varščino v višini 10 % izklicne cen prodajanega premoženja na žiro račun stečajnega dolžnika št. 51500-690-90462 pri APP Kranj z navedbo nepremičnine, ki jo namerava dražiti, kar je dolžan izkazati pred začetkom dražbe s potrjenim prenosnim nalogom. Varščina se ne obrestuje. Varščina bo uspešnim ponudnikom vračunana v kupnino, neuspešnim ponudnikom pa vrnjena brez obresti, najkasneje v petih dneh po končani dražbi. Uspeli ponudnik je dolžan skleniti prodajno pogodbo v 14 dneh po javni dražbi in kupnino v celoti plačati v 30 dneh po javni dražbi. Če v navedenih rokih uspeli dražitelj ne bo sklenil pogodbe in plačal celotne kupnine se pogodba razveljavi, plačano varščino pa zadrži stečajni dolžnik. Del nepremičnin pod točko B, C, D, E in F je obremenjen z najemnimi pogodbami. Kupec prevzame nepremičnino v last in posest s plačilom celotne kupnine. Prometni davek in vse druge stroške v zvezi s sklenitvijo pogodbe in prenosom lastnine plača kupec. Ogled nepremičnin je mogoč po predhodni najavi po tel. št. 064-324-758 vsak dan od 7.00 do 9.00 ure na sedežu stečajnega dolžnika Ljubljanska 24 a, Kranj. Stečajna upraviteljica Iva Mohorič Sodni mlini meljejo (pre)počasi Za iskanje pravice je potrebno kar nekaj časa in predvsem potrpljenja. Mlini pravice meljejo počasi. Ampak skoraj dve leti in pol za menda popolnoma jasen primer, pa po mnenji1 našega bralca vendarle presega vse meje. Naš bralec, ime bomo tokrat izpustili, je v maju pred dvema letoma v prometni nesreči izgubil svojo hči. Možak, s katerim se je peljala v osebnem avtomobilu, je zaradi neprilagojene hitrosti v Arji vasi povzročil prometno nesrečo, v kateri so poleg hčere našega bralca življenje izgubili še trije ljudje. Voznik, ki naj bi bil menda že kar nekajkrat kaznovan zaradi prehitre vožnje, je po prometni nesreči zaenkrat ostal le brez vozniškega dovoljenja, kdaj pa so bo zgodil še sodni epilog, pa zaenkrat še ni znano. Hči našega bralca je ravno zaključevala študij na ekonomski fakulteti, zato, da je zaslužila kakšen tolar, pa je delala kot vodič pri eni od slovenskih turističnih agencij. Tistega usodnega dne je morala priti na sestanek na Štajersko, ker pa ni imela prevoza, so se na turistični agenciji povezali znekim ljubljanskim podjetnikom tiskarjem, s katerim so sicer sodelovali, ter ga poprosili, naj jo pripelje na dogovorjem kraj. Rečeno, storjeno, srečno sta se pripeljala na srečanje, ter se neposredno po njem tudi odpravila domov. Podjetnik naj bi dekle poprosil, naj bi peljala ona, saj naj bi bil sam preutrujen, kasneje pa naj bi mesti ponovno zamenjala. Oče dekleta meni, da verjetno predvsem zato, ker naj bi vozila 'prepočasi'. Priče, ki so tisterga dne srečevale BMW 525, s katerim sta se vozila proti Gorenjski pravijo, da je voznik zelo hitro vozil ter neprestano prehiteval, tudi v škarje. Med vratolomno hitro vožnjo je naprosti pripeljal tudi avtobus, voznik avtobusa pa je vožnjo komentiral takole: "Ta pa že ne bo prišel daleč." In res ni, le kakšen kilometer napej, se je vratolomna vožnja žalostno končala tik pred cestninsko postajo v Arji vasi. Avtomobil je začelo vleči na levo, ga potegnilo čez cesto, takrat pa je nasproti prilejal jugo s tremi potniki. V trčenju so umrli vsi trije potniki v jugu ter hči bralca. Voznik povzročitelj jo je odnesel z zlomljeno novo ter lažjim pretresom možganov. Zjutraj nekaj čez tri je domače o nesreči obvestila policijska patrulja. Oče je komandirja celjske policijske postaje naprosil, naj bi primer čimprej prišel pred sodišče. Policisti so svoje delo opravili zelo hitro, po dobrih Štirinajstih dneh je s sodnega inštituta za krvno medicino prišel rezultat analize voznikove krvi. Rezultat: 1,2 promila alkohola v krvi. Primer je takoj zatem dobil javni tožilec, ta ga je predal preiskovalnemu sodniku, tam pa se je očitno zaradi probilice dela iskanje pravice zaustavilo oziroma upočasnilo. Po nekajkratnem (večmesečnem) očeta ga je preiskovalni sodnik vendarle poklical na zaslišanje. To je bilo po preverjanju stalenga bivališča, kdo je odvetnik in kdaj, če seveda bo bo tožil povzročitelja, tudi končano. Mesec kasneje je oče ponovno poklical preiskovalnega sodnika, ta pa mu je pojasnil, da zadevo proučuje sodni izvedenec cestne stroke. Popolnoma enak odgovor je nato dobival kar nekaj mesecev zapored, zato je oče dekleta V Centru za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku so odprli hlev in menažo Nova oblika terapije invalidov • jahanje Kamnik, 18. septembra - V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku so včeraj slovesno odprli prvo fazo novo zgrajenega hleva ter pokrite jahalnice. Jahanje in uporaba konj je namreč v svetu že dolga leta ena od oblik terapije invalidov, ki dobiva čedalje pomembnejšo vlogo tudi pri nas. Stik s konjem in jahanje ima številne pozitivne vplive na gibalne in psihosocialne funkcije otrok z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju. Kot je povedala v.d. direktorice zavoda Isabelle Bera, so se s terapevtskim jahanjem v Kamniku začeli ukvarjati že pred šestimi leti. Konji omogočajo tri vrste terapije, in sicer terapevtsko jahanje, športno-rekreativno jahanje ter pedagoško jahanje. V kamniškem zavodu imajo trenutno tri konje, ki so jih letos poleti uspeli vendarle preseliti v lasten hlev, ki so ga včeraj tudi slovesno odprli. Celotno naložbo je financiral zavod iz lastnih sredstev, v prihodnje pa bi radi zgradili še pokrito jahalnico, tako da bi učenci in dijaki imeli možnost do uporabe vseh treh oblik terapevtskega jahanja preko celega leta. Pri nadaljevanju projekta pa računajo tudi na (finančno) podporo države. U. P., foto. T. Doki želel izvedeti, kdo je ta izvedenec, saj ga je želel poklicati in zaprositi, naj ob vsej preobilici dela vendarle da temu primeru nekaj prednosti. Zgolj za informacijo in časovno predstavo - bližal se je konec januarja. Očetov odvetnik je nekoliko kasneje ugotovil, da je sodni izvedenec primer dobil šele 12. februarja! Oče se prašuje, zakaj je preiskovalni sodnik tolikop časa zadrževal primer in pa predvsem če za to morda ni imel kakšnega razloga. Kot nam je pripovedoval oče, se je zataknilo tudi pri njegovem predlogu, da bi zaslišali šoferja avtobusa. Ta se zaradi narave svojega dela prej ni mogel odzvati vabilom na zaslišanje. Oče je zato celjskega preiskovalnega sodnika naprosil, naj bi šoferju avtobusa zaslišanje omogočili v Ljubljani. Možak je bil sorazmerno hitro zaslišan, kakšen mesec in pol kasneje pa se je oče pri celjskem preiskovalnem sodniku želel prepričati, če je pričanje že dobil. Odgovor je bil negativen. Oče je nato poklical šoferja, kje je bil zaslišan, nato je preveril na kraju zaslišanja, kjer so mu odvrnili, da so pričevanje že davno poslali v Celje, dan kasneje pa je preiskovalni sodnik odg°| voril, da je pričanje dobi' ravno dan pred tem. "Počutim se popolnoma brez moči," pravi oče deklf' ta. "Nesreče, kakršna se Je zgodila v Arji vasi se na srečo ne dogajajo vsak dan, praV zaradi tragičnosti in nenj zadnje zaradi očitnosti krivd6 pa bi si sodišče vendane moralo prizadevati k njen' čimprejšnji obravnavi in za-dostitvi pravice. ObČuteK imam, da gre za zlonamem0 zavlačevanje, postopek se rfl> zdi skrajno nepošten. Po za' gotovilu naj bi bila razprav" neposredno po dopustih. Kda) bo obravnava, še ne vem0, sprašujemo pa se, ali je termin zanjo sploh že določen Nisem tak človek, ki bi pros" miloščine, vendar pa želim, d" se mi poravna krivica, ki mi J bila storjena. Voznika nameravam tožiti, preden rflj» sodišče samo ne bo dokazal krivde," je svojo prip°ve° zaključil oče v prometni nesreči preminulega dekleta teh dneh minevata skoraj dv leti in pol od tragičnega dogodka, družina pa se ves t čas iz dneva v dan sprašuj ' zakaj je na zadostitev PraV1^ potrebno čakati tako dolg ■ Doslej pravega odgovora Rj" to še niso uspeli najti. • ^' Vroče cene jeseniškega ogrevanja Jesenice, 18. septembra - Odločitev razširjenega sestanka vseb svetov lastnikov stanovanj, ki zastopa približno 800 stanovanj J sledeča - tožba javnega podjetja Kres zaradi prevelike?8 zaračunavanja stroškov ogrevanja in sanitarne tople vod*' Lastniki trdijo, da jim Kres dvakrat zaračunava izgube " trasi, njihovi izračuni pa kažejo, da naj bi za ogrevanje plačev'8 18 odstotkov višje račune, sanitarno toplo vodo pa naj plačevali tudi do 36 odstotkov dražje, kot sicer. kar je komaj kaj dražje od ogrevanja na druga goriva-Kakorkoli, jeseniški to; Spor med javnim podjetjem Kres z Jesenic in Jeseničani, ki jih omenjeno podjetje oskrbuje s toplotno energijo, se vleče že kar nekaj let. Izračuni stanovalcev toplotne postaje na Titovi 41, ki temeljijo na odčitku tam vgrajenega števca kažejo, da naj bi stanovalci v 87 stanovanjih lani za ogrevanje in toplo vodo plačali za okorg milijon in tristo tisoč tolarjev več, kot bi sicer morali. O pravilnosti kresovih izračunov so podvomili že pred tremi leti, po besedah predsednice sveta lastnikov stanovanj na Titovi 41, pa bi za vse sezone nazaj lanski presežek lahko enostavno pomnožili. Stanovalci trdijo, da jim Kres izgube energije zaračunava kar dvakratno, ter da svoje storitve zaračunavajo po menda neveljavnem tarifnem sistemu. Direktor Kresa Branko Noč trdi, da to ne drži, da dvojno zaračunavanje izgub ni možno in da so o vseh spremembah cen pravočasno obveščali Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Zanika, da bi kres zaračunaval večjo porabo energije, kot so jo kazali števci, obenem pa poudaril, da se cena ogrevanja na Jesenicah že četrt stoletja giblje okrog ene marke na kvadratni meter, plovodni zaplet bo svOJ razplet dočakal na sodišču-Lastniki stanovanj bod Kres tožili za preveč zaračunano toplotno energij0 00 začetka leta 1994 do konca letošnjega maja. Sklep ggj širjenega sestanka vseh sv • tov lastnikov stanovanj J. tudi, da ne bodo plac*r poračuna ter se bodo pus* li tožiti. Tako se sta pDJ stranki na sodišču p»JavIJ <«! v vlogi tožene in tože stranke, le tako pa bo P. mnenju lastnikov stanova J moč slišati Kresove af£. mente. Od tržnega inšpe* torja bodo zahtevali. 0 ugotovi ustreznost n°veL tarifnega sistema, kres R. bodo ovadili tudi zaraj. zavajanja ljudi. Vsi lastIljS. stanovanj, ki bi želeli p»? topiti k tožbi, se la»* oglasijo v sejni sobi sta . vanjskega bloka na 1 cesti 41, 23., 24. j9. septembra med 17. i° ^ uro, kjer bodo dobi" 6 pojasnila in podpisali izj -e ter pooblastilo za vodeu postopka. S seboj naj Pfl -y sejo tudi vso dokumem jo, povezano z ogrevaj ter kvadraturo stanova'J Na razplet toplovod1™ zapleta pa bo očitno t . še kar nekaj časa GOSPODARSTVO UREJA: Marila Vblčjak_ 15. STRAN • GORENJSKI GLAS TINA NASTRAN, direktorica NIKO, d.d., Železniki Marsikdo danes s ponosom reče, da je zaposlen v Niku ^imanje lastnike zanima predvsem dobiček, ne dihajo s tovarno tako kot vodstvo, ki ga nič "lanj ne zanima delo, zaposlenost in vse drugo. Železniki, 17. sept. - Po zlomu Alplesa g Tehtnice ter (lastninskih) prepirih v Domelu je Niko Železniki postal otok stabilnosti v razburkanem gospodarskem morju Železnikov. Lansko leto so zaključili z 2,1-odstotnim čistim dobičk-orn, letos imajo dela še več in pričakujmo 4- do 5-odstotnega. Zategadelj je razumljivo, da marsikdo s ponosom pove, da je zaposlen v Niku, medtem ko so včasih vsi raje šli v Domel ali Alples. S poslovanjem so seveda zadovoljni tudi novi, zunanji lastniki, ki »majo v Niku zaradi javne prodaje 51,2-odstotni delež, saj jih zanima predvsem dobiček. Pogovarjali smo se z direktorico TINO NASTRANOVO, ki Niko vodi že deset let. "Kakšen je bil lanski poslovni rezultat?" "Pozitiven, v okviru načrtovanega, vendar moram povedati, da smo načrt ?redi leta nekoliko popravili, saj je eden izmed naših velikih kupcev zaradi čiščen-$ zalog kupil manj, kot je napovedala. il0 je za 2 milijona kosov mehanizmov za registratorje, kar je med letom težko nadomestiti, zato smo načrt popravili, vendar smo polovico izpada le uspeli nadomestiti in tako smo popravljeni plan Presegli ter izdelali in prodali 36,3 bilijone kosov mehanizmov. Z rezultatom smo bili zato kljub težavam zado-J0llni, prinesel nam je 2,1 odstotka Clstega dobička oziroma 2,3 odstotka potnega dobička pred obdavčitvijo, kar DrMaSal° 46 milijonov tolarjev oziroma !!Sžno pol milijona mark." H trgu se torej uspešno prilagajate?" 'Najbolj pomembno je, da resnično obvladujemo stroške in da proizvodnjo Prilagajamo trgu. Delamo z minimalnimi Vhodnimi in optimalnimi vhodnimi zalogami in zmanjšujemo stroške na enoto w —•* tu #..niiiiijoujV/iilvy .111 V.MNL Ud L. 1IV J L V / Proizvoda. Ocenjujem, da smo uspeli aPrila in maja lani težave kar dobro obvladati." . "Kako so lanski rezultat ocenili novi tostniki?" "Niko je delniška družba postal 30. avgusta lani, prvo skupščino smo imeli 15. |uhja letos, zato smo obravnavali rezul-za Potekla Štiri leta. Skupaj je a°oiček znašal 70,5 milijona tolarjev in lastniki so bili kar zadovoljni, ko so rajPravljali o tem. Dobiček v letih 1993 sm ^e znašal 30'2 miliJona tolarjev, dali wno ga v rezerve, torej v investicijsko porabo. Od lanskega dobička, ki je po smna?ilVi znašal 40,9 milijonov tolarjev, nHct .i miliJ°nov tolarjev oziroma 52,5 "ustotka namenili za dividende, na delnico je tako znašaal 600 tolarjev. Nerazporejenega je ostalo 37,6 odstotka dobička oziroma 15,4 odstotka, približno 10 odstotkov pa so lastniki namenili kot °agrado upravi." "Kdo so največji delničarji?" del *a"J1 lastniki imaJ° 51,2-odstotni . 7'.saJ smo pri lastninjenu imeli javno del delnic- Med njimi ima največji iri a Krekova družba, nato pokojninski iJL 0.dškodninski sklad. Notranji lastniki majo skupaj z denacionalizacijskimi opravičenci 49,8-odstotni delež. Nadzor-ni,s.vet ima šest članov, trije so predstav-last ZUnanJlh lastnikov, dva notranjih naiv in eden predstavlja male zu-SVe* delničarje. Predsednik nadzornega x j a ima v pomembnih odločitvah odlo- družb «edo' t0 ^e Predstavmk Krekove ^tnikr>"e so prve izkušnje z zunanJimi "NaJbolj jih zanima, koliko dobička 4"° ustvarili, kakšen je donos kapitala. £J vodstvo tovarne dobiček ni tako razno na prvem mestu, saj je zanas Homembno del0) zaposienost in vse stalo, zunanji lastniki ne dihajo s uyarno tako kot vodstvo." d .uveset let že vodite Niko, so Vam !!J,carJ» zaupali nov mandat?" . Upravo bo na eni prihodnjih sej "uenoval nadzorni svet; ko bo obravnavi dolgoročno usmeritev podjetja in en« rezultate poslovanja. Uprava je cn°članska, vendar, da ne bo nesporazma, nagrada je bila namenjena celotnemu vodstvu." "Vodstvo je zdaj veliko bolj na prepihu?" "Osebno ne čutim posebnega pritiska, da bi bilo treba delati drugače, saj smo bili že doslej odvisni sami od sebe. Ne predstavljamo tako pomembnega podjetja, da bi se država posebej zanimala za nas, nikoli nas ni podpirala. Že dvajset let smo usmerjeni na zahodne trge, zato smo se morali prilagajati svetovni konkurenci. Že doslej smo bili odvisni sami od sebe, zato ni spremembe v našem načinu delovanja. Le bolj poudarjena je vloga lastnikov, mislim, da bomo našli pameten dogovor." "Kakšna bo dolgoročna usmeritev tovarne?" "Glede na sedanje rezultate poslovanja smo optimisti. Svojo prihodnost še vedno vidimo v registratorjih za mehanizme, z njimi pa bomo preživeli le, če bomo proizvodnjo resnično perfekcionirali, torej zmanjševali stroške na enoto proizvoda, saj nam rezultat lahko raste le na tej osnovi. Od leta 1990 smo proizvodnjo v kosih povečali za 2,1-krat, produktivnost pa za 2,6-krat, medtem ko se je realizacija merjena v dolarjih oziroma markah povečala samo za 1,6-krat. Če potemtakem ne bi povečali obsega proizvodnje in znižali stroškov na enoto proizvodnje, ne bi preživeli. Zato je takšna naša strategija tudi v prihodnje. Trg je sicer strahotno zasičen, konkurenca je zato samo cenovna, saj kupci samoumevno pričakujejo normalno kvaliteto in pravočasne dobave. Mehanizmi danes predstavljajo 90 odstotkov obsega proizvodnje, sponke 6 do 7 odstotkov in orodjarna 3- do 4-odstot-nega. V naslednjih petih letih se bo hitreje povečevala proizvodnja sponk in tako naj bi mehanizmi imeli 80-odstotni delež, sponke pa 12-odstotnega. Pri sponah pokrivamo že 80 odstotkov slovenskega trga, zato bom šli z njimi na trge bivše Jugoslavije in vzhodne Evrope. Tretji program je orodjarna, ki naj bi imela 8-odstotni delež. To pomeni, da se bo morala odpreti navzven in približno 30 odstotkov naj bi delala za zunanje kupce." "Že dolgo izvažate, vaši izdelki niso zapletene, zanimivo, da vas noben konkurent ne dotolče?" "Vsak izdelek je po svoje zapleten, konkurent pa ga lahko naredi bolje, če 'zaspiš', povozijo te lahko v najbolj preprostem ali v najbolj zahtevnem izdelku. Obstati na trgu ni preprosto. Zdaj je za nas nevarna konkurenca daljnega Vzhoda, zlasti Kitajske, ki izredno hitro povečuje kvaliteto, cenovno pa so neverjetno prilagodljivi, na evropskem trgu imajo 20 do 25 odstotkov nižje cene. Za Evropo je to velik pritisk, upam, da bomo zdržali." "Pričakujete kakšne težave pri vključevanju Slovenije v EU?" "Za nas je to že preteklost. Izvozimo 98 odstotkov mehanizmov, letos jih bomo naredili 43 milijonov kosov, od tega le dober milijon za domači trg." "Kaj pa razni postopki, formalnosti?" "Ni problemov, pri nas so stvari utečeni, samo način se spremeni. Težave imamo le tam, kjer se država prepočasi odziva, da bi nam omogočila konkurenčni nastop. Takšen primer je Izrael, kjer država sporazum o trgovinskem sodelovanju pripravlja že pet, šest let, tam ne moremo konkurirati evropskim državam, ker brez tega sporazuma predragi." "Verjetno to ni glavni očitek državi?" "Zelo velik problem je tečaj, saj je naš izvoz 2,5-krat večji od uvoza." "Ke že kdaj zaostajal tako dolgo, več kot dve leti?" "Še nikoli ni bil tolar precenjen toliko časa. Lani smo izgubili 750 tisoč mark, letos bomo še več." "Kakšen je letošnji poslovni rezultat?" "V prvem polletju precej boljši kot lani v tem času. Veliko smo delali, vse sobote. V drugem polletju bo rezultat zaradi dopustov in rekonstrukcije galvane nekoliko slabši. Vendar ocenjujem, da bo ob koncu leta dosegli načrt, kar pomeni, da bo dobiček z lanskih 2,1 odstotka povečal na 4 do 5 odstotkov." "Koliko je zaposlenih, kakšne so plače?" "Število zaposlenih se je s 314 znižalo na 290, posebnega odpuščanja ni bilo, le predčasni odhodi v pokoj. Zdaj smo sorazmerno mlad kolektiv, zato jih ne bo več. Ocenjujem, da bomo zaposlenost ohranili na sedanji ravni. Plače so na ravni slovenskega povprečja, v skladu s kolektivnimi pogodbami." "Za Železnike so dobre?" "Res je, in mislim, da se ljudje danes že zavedajo, kako pomembna je stabilnost podjetja. Slišim že, da so ljudje kar ponosni, da so zaposleni v Niku, včasih je vsak šel raje v Domel ali Alples. Pri nas je poslovanje stabilno, ljudje so pripravljeni veliko narediti, kar se je pokazalo pri rekonstrukciji galvane. Računali smo na tri tedne, nemški dobavitelj pa nam je povzročil velike težave in ljudje so morali narediti tisto, kar ni naredila tehnika. Pripravljeni so bili delati tudi več, kot bi lahko pričakovali, nekateri so delati tudi po dvanajst ur, prihajali so tudi ponoči, pripadnost je res veliko bolj izrazita, kot je bila včasih." • M. Volčjak ...........................................................................................................................................................................................'j Plamen v stečaju, delavci stavkajo ' Predlog za stečaj podjetja je bil tudi uradno vložen na kranjsko sodišče Kropa, 18. septembra - Predsednik sindikata SKEI v Plamenu Bojan Gašperšič je potrdil, da je bil predlog za stečaj podjetja, ki ga je podal direktor, tudi uradno vložen na sodišče. Sicer pa so delavci že prejšnji petek začeli stavkati, ker jim kljub zagotovilu direktorja niso izplačali prevoza in prehrane, prav tako pa še niso dobili letošnjega regresa. Kot je povedal Gašperšič, iz uprave Slovenskih železarn m iz pristojnih ministrstev niso dobili niti enega samega odgovora na svoje prošnje. Uprava je tudi nezaupnico direktorju Marjanu Kor-inšku, ki so jo izglasovali delavci, označila za brezpredmetno. "Ne strinjamo se z uvedbo stečaja in dokler bo še možno, se bomo še borili," je dejal Gašperšič. Delavcem je kanček upanja vendarle še ostal, s svojim težkim položajem pa bodo seznanili tudi podpredsednika vlade Marjana Podobnika, ki bo v torek sprejel predsednika sindikata ter predsednika sveta delavcev Plamena. • U. P. Lek uvaja Copaxone Novo zdravilo za multiplo sklerozo Kranj, 18. sept. - Lek bo v kratkem v sodelovanju z izraelsko tovarno zdravil Teva predstavil novo zdravilo Copaxone, ki je namenjeno zdravljenju multiple skleroze. V Sloveniji je približno 2 tisoč takšnih bolnikov, ki imajo tako novo upanje. Zdravilo Copaxone za zdravljenje multiple skleroze že uporabljajo v Izraelu, ZDA in v Argentini. Slovenija bo ena izmed petih evropskih držav, kjer se bo za zdravljenje uporabljal Copaxone. Znanstveniki se že desetletja trudijo, da bi našli zdravilo za multiplo sklerozo. Ugotovili so, da je to avtoimunska bolezen, kar pomeni, da se organizmu iz neznanega razloga sproži obrambni mehanizem proti lastnim celicam in tkivom, v tem primeru proti mielinu. Multipla skleroza je ena najpogostejših nevroloških bolezni, zanjo najpogosteje zbolijo ljudje v starosti dvajset do štirideset let, torej v najbolj ustvarjalni dobi življenja. Multipla skleroza vodi v hujšo ali blažjo obliko invalidnosti. V šestdesetih letih so pri živalih raziskovali bolezen, podobno multipli sklerozi. Odkrili so spojino, danes znano kot Copaxone. Pri človeku so jo prvič uporabili leta 1977 in do danes so s tem zdravilom zdravili že številne bolnike z multiplo sklerozo. Ugotovili so, da zmanjša pogostost zagonov bolezni pri bolniku z recidivno-remitentno obliko multiple skleroze in upočasni napredovanje invalidnosti. Pomembno je seveda, da bolniki zdravilo dobro prenašajo. Copaxone je bilo junija letos registrirano tudi pri nas. V Sloveniji je približno 2 tisoč bolnikov z multiplo sklerozo. V Leku upajo, da jim bodo s Copaxonom ponudili novo upanje. V Leku pravijo, da bodo z novim zdravilom seznanili tako zdravnike, ki se ukvarjajo s to boleznijo, kot bolnike oziroma Društvo multiple skleroze Slovenije, da bodo dobro seznanjeni z lastnostmi in prednostmi novega zdravila. • M.V. KAMNOSEŠTVO KAMEN ~W~ UDOVČ IZDELUJEMO: spomenike, okenske police, tlake, stopnice, pulte in vse po želji iz raznih marmorjev in granitov. V ZALOGI IMAMO venecijanske tlake in za zunanjo oblogo rustiko in bunjo. Dobava takoj, ali v najkrajšem času. Delavnica v Naklem, tel. 471-845 Delavnica v Struževem, tel. 211-836 DONOSNO IN VARNO NALAGANJE ZA TUJE VLAGATELJE V VSEH VALUTAH VOLKSBANK * BOROVLJE, Hauptplatz 6 /Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27 - 37 56 - 18 ali 00 43 42 27 - 37 56 - 12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure tel.: 00 43 42 27 - 62 01 * HRANILNE VLOGE * ŠEFI ZA HRANILNE KNJIŽICE * VREDNOSTNI PAPIRJI, DELNICE * KREDITI * PRENAKAZILA PO VSEM SVETU Vse posle lahko opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska! VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Vcrtčjak Končano sojenje obtoženim, ki naj bi "speljali" Slovensko hranilnico in posojilnico Kranj Smuk, Golija in Sajovic oproščeni Po mnenju sodišča s tem, ko so hranilnico registrirali na svoja zasebna podjetja brez vednosti ostalih ustanoviteljev, niso namerno zlorabili pooblastil - Oškodovanci že napovedali pritožbe, a obstaja nevarnost, da bo zadeva še pred pravnomočnostjo zastarala Kranj, 18. septembra • Po skoraj leto dni trajajočem sojenju se je v torek z oprostilno sodbo končala glavna obravnava zoper tri obtožence v zadevi Slovenska hrandnica in posojilnica Kranj. Obtoženi Peter Smuk, Franc Golija in Franci Sajovic (postopek zoper četrto obtoženo Marijo Brezar je bil zaradi njene bolezni izločen) po mnenju sodišča niso storili kaznivega dejanja zlorabe zaupanja, kar jim je očitala dvanajsterica prvotnih ustanoviteljev hranilnice. Sodba še ni pravnomočna, oškodovanci pa so že napovedali pritožbo. Bati pa se je, da bo zadeva zastarala, še preden bo pravnomočna, saj se absolutni zastaralni rok izteče v nekaj mesecih. Kot je znano, je skupina 66 gorenjskih obrtnikov leta 1990 ustanovila Slovensko hranilnico in posojilnico Kranj, preko katere bi obrtniki pridobivali ugod-nejše kredite. Vsak od ustanoviteljev je prispeval tri tisoč nemških mark ustanovitvenega kapitala, konstitutivna pogodba pa je bila podpisana 2. oktobra 1990. Vendar pa tako zamišljena hranilnica ni bila nikoli ustanovljena; namesto tega so 18. januarja naslednje leto tnje od ustanoviteljev - Marija Brezar kot direktorica zasebne firme Spedor Žabnica, Peter Smuk kot direktor zasebnega podjetja Inzas Retnje ter Franc Golija kot direktor Aplmetala Selce, zraven pa so pritegnili še Franca Sajovica kot direktorja Kmetijske zadruge TZO Tržič, ustanovili in registrirali hranilno kreditno službo z (istim) imenom Slovenska hranilnica in posojilnica. To naj bi storili brez vednosti ostalih soustanoviteljev ter brez soglasja skupščine, njihove lastniške deleže pa so spremenili v navadne hranilne vloge. Obenem naj bi si prilastili dobiček hranilnice iz leta 1991, ki so ga namenili v rezerve, delno pa za plače zaposlenih. Zaradi tega se je dvanajst prvotnih ustanoviteljev odločilo za tožbo, saj so menili, da so jim omenjeni štirje namerno "speljali" hranilnico in s tem zlorabili zaupanje, kar naj bi bilo kaznivo dejanje po 175. členu kazenskega zakonika. Vzroke, zakaj se je četverica odločila za registracijo hranilnice, pa so zagovorniki obeh strani v zaključnih govorih na torkovi obravnavi različno razlagali. Pooblaščenec oškodovancev, odvetnik France Goličič, je tako v zaključnem govoru vnovič poudaril, da so obtoženi namerno zlorabili pooblastila ter na račun oškodovancev skušali pridobiti korist. Dejal je, da so svoje lastne interese postavili pred interese ostalih ustanoviteljev. Ko so ugotovili, da z ustanovitvijo hranilnice ne bo nič, saj zakona o hranilnicah tedaj še ni bilo, so obtoženi ustanovili hranilnico z enakim imenom in znakom, kot ustanovitelje pa so navedli svoja zasebna podjetja. Vsi drugi prvotni vplač- ISKRA PRINS • SERVIS • TRGOVINA • INŽENIRING PARTIZANSKA 7 (SMER PREŠERNOV GAJ, EKONOMSKA ŠOLA) KRANJ Tel. (064) 360-020 PON- PET 8.00 -16.00 SOBOTA 8.30-12.30 TV, RADIO, VIDEO, BELA TEHNIKA, GOSPODINJSKI APARATI, SESALNIKI, BRIVNIKI, EL ROČNO ORODJE, TELEFONIJA, ALARMI, VARILNA TEHNIKA AVTOHIŠA MAGISTER Radovljica tel.:064/715-256 fax:064/715-190 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOlll CITROEN POSEBNA UGODNOST CITROEN ZX _VOZILA NA ZALOGI_ j CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO.| niki za to še vedeli niso, je opozoril Goličič. "S tem se je zloraba zaupanja pokazala v najtemnejši luči," je dejal ter dodal, da je najbolj obremenilno dejstvo, da tako nezakonito stanje še vedno traja. Še zlasti obtoženi Smuk naj bi bil posebej trdovraten pri svojem vztrajanju, zato je Goličič v imenu dvanajstih oškodovancev predlagal poleg kazni tudi odvzem premoženjske koristi. "Obtoženi so se žrtvovali za druge" Povsem drugače pa sta zgodbo o registraciji hranilno kreditne službe razložila zagovornika obtoženih, odvetnika Anton Šubic in Vasilij Novak. Novak je v zaključnem govoru poudaril, da obtoženi niso storili kaznivega dejanja zlorabe zaupanja. Ker v tedanjem času ni bilo mogoče registrirati hranilnice kot delniške družbe, kot je bilo zamišljeno, saj za to ni bilo zakonskih osnov, so se štirje obtoženi po nasvetu odvetnikov odločili za drugačno obliko registracije, in sicer v ožjem številu ustanoviteljev, ta krog pa bi se kasneje razširil tudi z ostalimi prvotnimi vplačniki. "Ta oblika je bila edina možna oblika registracije po takratni zakonoda- {'i, saj ni bilo nobene možnosti, da »i hranilno službo kot delniško družbo ustanovilo vseh 66 fizičnih oseb," je poudaril odvetnik Novak. Vsi prvotni ustanovitelji naj bi bili o nastali situaciji obveščeni. "V iskreni želji, da bi hranilno kreditna služba le začela z delovanjem, so štirje obtoženci tvegali svoje celotno poslovno premoženje in prevzeli vse poslovne rizike na breme svojega premoženja," ie dejal Novak. Tudi zagovornik Anton Šubic je dejal, da so se obtoženi "žrtvovali za druge, za zakonito ravnanje, ki je bilo edino možno v takratnih razmerah, pa so bili bili "nagrajeni" s tožbo." Ker druga stran ni izpolnila pogojev, da bi izvedli naslednji korak - registracijo s širšim krogom lastnikov - pa je PANCUR Blejska Dobrava tel.: 874-000 VEDEŽEVANJE 090 44 69 'N\M VIDINI VM KI TANJA IN MARK A 24 UR ODZIVNIK te«Q9o75 05 AVTOHISA LUSINA škofja loka telm & POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODNA V0Z\l UCARSKE USLUQE IN KLEPARSKE USLUQE z svežega ali ohlajenega mesa trupov in polovic domačih prašičev je po novem treba plačati 14,15 tolarja uvozne dajatve # kilogram, za zamrznjeno meso pa 12,40 tolarja za kilogram. Slovenski klavničarji in mesarji se z zamrznitvijo cen ne strinjajo. Le kako bi se, pravijo, ko pa odkupna cena prašičev na trgu še vedno narašča in je samo v času od maja do sredin6 septembra narasla od 225 na 270 do 300 tolarjev za kilograjj! žive teže. Iz dejanske odkupne cene ni težko izračunati, da, ' najvišja cena za svinjsko polovico morala biti prek 700 t0'ar^„ za kilogram. Klavničarji in mesarji so pričakovali, da bo vlad pri izdaji nove uredbe upoštevala dejanske tržne razmere, pa F je "presenetila" z zamrznitvijo drobnoprodajne cene svežega svinjskega mesa na prejšnji ravni in le s polovičnim znižanjenj uvoznih dajatev. Ker prašičev na domačem trgu primanjkuje in jih je treba uvažati, je prelevmanska zaščita po njihovem mnenju nepotrebna, saj posredno prispeva tudi k navijanju ce na domačem trgu. Mesarji grozijo, da bodo zaradi izguD prenehali odkupovati prašiče na domačem trgu. PEUGEOT AVTOIIUSA HAVOIO UGODNO: P 106 od 1.380.000,00 SIT NOVO: P 306 BREAK IN PARTNER NA ZALOGI: P 406 BREAK IN TOVORNA VOZllA BO0 NUDIMO KOMPltTHO SOMSlMHJt^ MILJE 45 PRI KRANJU, te/.,fax: 064/431-1** AVTO KAPIVEC, Šenčur 064/411-573 |®>HYUnDFII v'SRS&l —mr^^ PRI NAKUPU LANTRE VAM PODARIMO GORSKO KOLO ALI 1OOO DEM SUPER PONUDBA RABLJENIH VOt^ Tel.: 064/411-860 non-stop R9 GTL I. 89 4'9°? R-19TS 1.89 7.800 GOLF JXB I. 89 7.500 GOLFJGLD 1.84 3.500 CITROEN AX 1.92 7.50" FORDESCORT 1.88 fcg HY LANTRA 1.92 lljj HYACCENT 1.96 16.90J LADANIVA 1.92 SUBARU JUSTY 1.88 SUBARU LEGACY 1.93 13-^ ahtlhtM0DEL '97 ^VV*^^ 1500 DEM POPUSTA NOVO MODU'98 ŽE V PRODAJI S PROMOCIJSKIM POPUSTOM 1000 DEM POPUSTA PRI NAKUPU SONATE, COUPE-|a ALI KOMBIJA | HVUNDAI-jev KREDIT f+5 %"] STARO ZA NOVO HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORIT^ avtotehna tehtna odločitev ope^i^ AVTOTEHNA VIS, Ljubljana, IS1/1592-113, $74-174 • AVTOTEHNA VIS, Jesenice, tel: 064/ 861-240 • AVTOTEHNA VIS in PinlaJr0|[HN* 064/224-621 • AVTOTEHNA VIS in Mahkovic, Sava pri Litiji, 061/874-1 12 • AVTOTEHNA VIS in Kosec, Domžale, 061/7 1 6-092 ' M'.,j5 VIS in Pišek, Škofja Loka, 064/634-930 • AVTOTEHNA VIS in Artus, Portorož, 066/771 -982 -AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje, 06J/.„» • OPEL SERVIS TROBEC, Ljubljana. 061/1232 535 * PRIMA I.E., Nova Gorica. 065/23-745 • VIKTOR d.o.o., Sežana, VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo precej jasno, zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po kotlinah megla. Popoldne se bo pooblačilo. V noči na jutri bo oblačno, jutri pa se bo nato postopno vreme izboljšalo, tako da bo tudi v nedeljo lepo. LUNINE SPREMEMBE Ker je v torek polna luna nastopila ob 20.50, bo do prihodnjega torka, ko bo zadnji krajec nastopil ob 15.35, lepo ob severu ali zahodniku fri dež ob jugu alijugozahodniku "7-----—--------------A Naj - stvari v svetu glasbe Gorenjski glas pripravlja NAJ -NAJ - NAJ prireditve v azhčnih gorenjskih krajih, za našo glasbeno rubriko pa tokrat nekai NAJ-NAJ (lahko bi rekli: "mega") glasbenih rekordov. NAJbolj prodajana plošča vseh časov je bila plošča z naslovom Rock Around The Slock - Pesem je skupina Billy pey and the Comets poslušalcem predstavila leta 1954. dodanih pa je bilo kar 25 milijonov izvodov. ^AJvečkrat interpretirana pesem vseh časov je bila Yester-ay, ki sta jo napisala in uglasbila dva člana popularne sku-vjf ^e Beatles> Paul McCartnev in John Lennon. Pesem so kot 1000 krat interpretirali pevci in skupine s celega sveta. let sPektakel v zgodovini rock glasbe je bil v Berlinu a 1990, z riaslovom The Wall. Iz stiropora so napravili 300 etrov dolg in 25 metrov visok zid. Pri postavljanju in rušenju MCJg 8. ELTON JOHN: CANDLE IN THE W1inu Lottello DiO 913 Fn Kupon številka 45 DOMAČO ŠT.: TUJO ŠT.: MOJ NASLOV: 0DLG Dalmatinska scena pa to... Jasno, da je Oli iz unega konca, kaj pa drugega. Celo natančneje bi se dalo napisati, da iz Splita, ampak naj pri tem raje ostanem zmeren, k' lahko je iz kakšnega manjšega kraja tam okrog... je tižko znat..., ča čem ričt... Velja pa napisati, da ste kar pravilno uganjevali, no odgovarjali. Jesen je tu, največja sezona špilov, takih in drugačnih koncertov in glasbenih nastopov je bolj ali manj mimo. Jasno, zunaj je tja po deseti zvečer že kar malo mraz in nasprotno, za notri pa še ni prevelike zime. Zato mnogi glasbeno se udejst-vujoči raje pohajajo po snemalnih studiih, ali pa tisto, kar so pogruntali čez poletje, posneli recimo tudi kakšen spot, Analizirajo. Čisti finale je seveda, ko se njihova kaseta, cede pojavita v štacuni. Vili Resnik ima tako že zunaj tanovo, pa hrvati Parni Valjak naprimer. V kratkem naj bi v cilj pritekel Janez Zmazek, Smolar, Leteči potepuhi nekaj delajo... Naš današnji cilj je med drugim tudi žrebanje nagrade. Pa dajmo! Nagrado tokrat prejme Slava Mesaric, Planina 27, 1000 Kranj. Fajn, ne. Počakati na dopis, potem pa le do Aligatorja. TOP 3 1. Age of Love - Scooter 2. Bravo 18 3 milijone presegal 300 3. Man In Black -Soundtrack - kok'r filmska NOVOSTI Novosti 1: Parni valjak -Samo snovi teku nizvodno, Mariah Carev - Butterflv, Psi-homodo pop - Sextoy (tudi po la. bi lahko šlo). Novosti la: Ottmar Liebert - Leaning into the Night, Sepultura Blood Rooted, Vili peResnik - Rad bi bil s teboj, The New Kids On the Block - ta nova in seveda Partibrejkers - Ledeno doba. Ponovno je na zalogi velika Ana Gabriel - Joyas de dos riglas. Vstopnice Business -KUD France Prešeren - 25.9. -1700, VValkabouts - Festivalna d. - 9.10 - 2450, U2 - Sarajevo -23.9. - 12500, Rock delavnica -Mirna - 20.9. - 500. Tako. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT 272: Ko smo že pri zemljepisu. Kje, relativno blizu, bodo prvi torek, ki pride nastopili U2. Odgovor je najbrž kratek in jedrnat kot vprašanje. Rešitve čakam do srede, 24. 9., v uredništvo Gorenjskega glasa seveda, pripis "Jodlgator". Toliko, aja še to Aligator sporoča Andreji - Magazin CD-ja še nekaj Časa ne bo (pa brez solz prosim), čav. Jesenski roek v Kranju Točneje na v dvorani kulturnega doma na Kokrici pri Kranju, se bo prav danes, 19. septembra, dogajal jesenski rock žur s kopico obetavnih, nekaterih Že uveljavljenih gorenjskih skupin. Iz Kranja tako prihajajo TNT (orto punk), S.P.R.E.E.D. (techno - metal) in GOD SCARD (progresivni metal), iz Škofje Loke prihajajo HUBBUBS (grunge punk), z Bleda LAST TvVILIGHT (dcath metal) iz ljubljanskega konca pa NOCTIFERIA (black metal) ter zvezde večera trenutno najboljša slovenska punk zasedba RACIJA, ki je tudi tik pred izidom svojega drugega cedeja. Mimogrede, tudi God scard se trenutno ukvarjajo s prvo ploščo. Fantje snemajo. Ops, še to koncert se začne ob 19. uri, vstopnina pa je 450 tolarjev. • LK» NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741612 Nedeljski klepet ob kavi V nedeljo, 21. septembra, ob 9. uri dopoldne bo spet na sporedu Radia Krani "Nedeljski klepet ob kavi", ki ga pripravlja in voai Jana Debeljak. 91.3 Fft Gost oddaje bo dr. Iztok Tomazin, "Tržičan leta '97", seja stanuje z družino v Mostah pri Žirovnici. Je spec. spi. medicine, asistent na katedri za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redno je zaposlen v Zdravstvenem domu Tržič, je pa tudi vodja zdravnikov gorske reševalne službe. Njegova misel: "Bistvo vsega je odnos do narave. To je temelj vsega, kar počnem." TRGOVINSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA LOKA KAVA ■ ZDRAMI IN PREMAMI Kupon: Predlagam gosta v oddaji "Nedeljski klepet ob kavi" Moje ime in naslov:.......... m m DOBRE GUMBE!!! od 22. 9. do 17. 9. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. WILL SMITH - MAN IN BLACK 2. KINGSTON - MENE LUNA NOSI 3. HANSON - VVHERE'S THE LOVE 4. BOYZONE - PICTURE OF YOU 5. MEREDITH BROOKS - BITCH 6. BACKSTREET BOYS - EVERYBODY (BACKSTREET'S BACK) 7. NEVV/PELE - VEDNO, KJER SI TI 8. NEVV/NANA veat. T. C. + SKLI - HE'S COMIN' 9. NEVV/JON BON JOVI - OUEEN OF NEW ORLEANS 10. NOTORIOUS B.I.G. - NO MONEY NO PROBLEMS 11. NEW/N-SYNC - FOR THE GIRL WHO HAS EVERYTHING 12. NEVV/NO MERCY - KISS YOU ALL OVER 13. C-BLOCK - SUMMERTIME 14. NEVV/AARON CARTER - CRUSH ON YOU 15. NEVV/MARIAH CAREY- HONEY LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. DJ ANDY - BASE 2. PARADISIO - BAILANDO 3. PLASTIC VOISE - LOS NINOS DEL PAROUE 4. RAMIREZ - CHUPA CHUPA 5. STRIKING MAN - DA LOVVER YOU GO 6. SOUND ATTACK - PREPOZNO JE 7. BROOKLYN BOONCE - TAKE A RIDE 8. SPACE FROG -1 FEEL UR PAIN 9. SCOOTER - THE AGE OF LOVE 10. NEVV/DR. ALBAN - MR. DJ 11. MZ HEKTOR - YUHICA 12. OBJECT ONE - TYPEWRITTER 13. NEVV/DJ BOBO - SHADOVVS OF THE NIGHT 14. 2 COLORS - LA NOCHE 15. MANOLO - STRAIGHT TO YA 16. NEVV/DA HOOL - MEET HERE AT THE LOVE PARADE 17. KLUBBHEADS - DISCO SHOPPING 18. NEVV/COLONIA PROJECT- SVE OKO MENE JE GRIJEH 19. U.S.U.R.A. - OPEN YOUR MIND "97 20. NEVV/MISSING HEART - MOONLIGHT SHADOVV 21. NEVV/SMOKE CITY- MR. GEORGEUS 22. DJ OUICKSILVER - SYMPHONICA 23. NEVV/THE ULTI8MATE SEDUCTION- HOUSENATION '97 24. BRAINBOX feat. KIM - GETTING CLOSER 25. NEVV/MEGA LO MANIA - CIRCUSCLOVVN 26. DJ DADO - COMING BACK 27. SHARADA HOUSE GANG - GIPSY BOY 28. THE PITCHER - DRINK 29. FINAL - VSE JE ZDAJ ZAMAN 30. PORN KINGS - AMOUR TRZISKI HIT ■ povratek pozabljenih Lestvica zimzelenih melodij, vsak drugi ponedeljek ob 17.35 na 88,9 in 95,0 MHz 1. Goodbye my love goodbve - DEMIS ROUSOS 2. 30 let - OTO PESTNER 3. Oh la di, ob la da - MARMELADE 4. Oh ne, Cherie - RENDEZ-VOUS 5. You are the reason - ENGELBERT 6. Ich denk an dich - ROY BLACK 7. Lola - THE KINKS 8. Runaway - DEL SHANNON 9. Zadnji poljub - IVANKA KRAŠEVEC 10. Soli lo e te -1 SANTO CAUFORNIA 11. Gorka rijeka - TOMISLAV IVČIC 12. Diana - PAUL ANKA 13. Preveč je kartotek - TOMAŽ DOMICEU 14. Let your yeah be yeah - THE PIONEERS 15. Rivers of Babylon - BONEY M. Slišimo se v ponedeljek, 22. avgusta, z novo oddajo, kjer ponovno ne bo manjkalo dobre stare glasbe. Glasba je vsa po vašem okusu, ki ste jo predlagali pred štirinajstimi dnevi. Tudi danes jo lahko tako, da izpolnite kupon in ga pošljtie na Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Lepo pozdravljeni! Vesna & Dušan Pokrovitelja oddaje: TAVERNA SOVA Radovljica in GOSTILNA ANČKA Šenčur. Nagrajenca oddaje: Robert Kopač, Tržič in Jana Mazi, Ljubljana KUPON - pozabljenih Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIO GREMO V LIFE RADIO KRANJ 97,3 sreda, 24. septembra, med 17. in 18. uro oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter En lep pozdrav vsem bralkam in bralcem Gorenjskega glasa, ki ste tudi ljubitelji naše oddaje GREMO V LIFE. Skupaj bomo spet prihodnjo sredo, 24. septembra. Veliko dobre glasbe nas čaka, pa nagrade in novice (in kot najnovejše!) iz LIFA. Ne pozabite na našo oddajo GREMO V LIFE, saj bodo z vami tudi PIZZERIJA BOTANA iz Lahovč, JEANS CLUB PETRIČ iz Kranja in GORENJSKI GLAS. KUPON V LIFU BI RAD VIDEL: Moj naslov: SOBOTA, 20. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 7.50 Včeraj, danes, jutri 7.55 Otroški program 7.55 Radovedni Taček: Slap 8.15 Taborniki in skavti, 35. oddaja 8.30 Sprehodi v naravo, 18. oddaja 8.50 Zgodbe iz školjke 9.20 17. srečanje tamburaških skupin Slovenije, 5. del 9.55 Tedenski izbor 9.55 Snežna reka: Saga o McGregor- jevih, avstralska nanizanka 10.45 Hugo, TV igrica 11.15 Tednik 12.15 10.000 obratov 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 14.55 Free Willy I, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.00 Na vrtu 18.20 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.10 Res je! 21.40 Cik cak 22.15 Poročila, vreme 22.25 Šport 22.45 Letališka steza 1, angleška nadaljevanka TVS 2 8.00Euronews 9.40 Modri biser Rovinja 10.45 Očetnjava, ameriški film 12.35 Pomp, ponovitev 13.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 14.00 Evrogol, ponovitev 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.30 Športni film 17.55 Ljubljana: Rokometni turnir (ž), Robit Olimpija - Istočnik 19.30 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Pobeg, ameriški film 22.00 National geo-graphic, ameriška dokumentarna serija 22.50 Zlata šestdeseta slovenske popevke, nostalgija z Jožefom Kampi-čem 23.50 V vrtincu 0.20 Sobotna noč 2.20 Jadranje: Match Race, posnetek iz kopra KANALA 8.00 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 Piksi in Diksi, risana serija 11.25 Kapitan Planet, risana serija 11.50 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 12.15 Sobotna matineja: Gorjan, ponovitev filma 14.00 Vitez za volanom, nanizanka 14.50 Daktari, nanizanka 16.00 Alf 16.30 Mupet show: Roger Moore, lutkovna serija 17.00 Disney predstavlja: Aladin, risana serija; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis, glasbena oddaja 19.25 Dva neumna psa, risana serija 20.00 Sobotni večerni film: Ujetnik preteklosti, 1. del 21.45 Roka pravice, nanizanka 22.35 Echo park, ameriški barvni film; Sušan Dey, Tom Hulce 0.05 Ulica ljubezni, erotična nanizanka 0.35 Pa-mela Principle 1, erotični film 2.15 Video stran POPTV 6.00 Videostrani 8.00 Zverinice, risana serija 8.30 Reboot, risana serija 9.00 Mož pajek, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Morska deklica, mladinska serija 10.30 Pover Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Proti vetru, nemška nadaljevanka12.00 Obraz tedna, ponovitev 12.30 Beli očnjak, ponovitev kanadske nanizanke 13.00 Formula 1, trening 14.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Highlander, ameriška nanizanka 17.00 Robocop, 13. del ameriške akcijske nanizanke 17.45 Herkul, 23. del ameriške nanizanke 18.30 Xena, 23. del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Pred zoro, ameriški barvni film; Ethan Hawke, Julie Delphy 21.45 Odpadnik, 28. del ameriške akcijske nanizanke 22.30 Jakobova lestev groze, ameriški film; Tim Robbins 0.30 Playboy special 1.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop predstavlja 15.00 Video kolaž 15.30 Tv prodaja 16.00 Video kolaž 16.30 TV prodaja 17.00 TV razglednica, ponovitev 18.00 Videoboom 40, glasbena oddaja 18.50 TV prodaja 19.00 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 Spontani vžig, ameriški film 21.30 Lepote Evrope, ponovitev dokumentarnega filma 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop - komercialne predstavitve HTV 1 9.25 TV koledar 9.35 Poročila 9.40 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 To trapasto življenje, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.05 Nepozabna Bess, ameriški film 14.45 Morje 15.15 To je Amerika, dokumentarna serija 15.45 Na koncu sveta, ponovitev 16.20 Čista resnica 16.45 Poročila 16.50 Masada, ponovitev 17.40 Turbo Limach Show 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Zlate žice Slavonije: Požega 97, prenos 22.10 Opazovalnica 22.30 Svet zabave 23.00 Polnočna premiera: Najstarejše vdove konfederacije, ameriški film; Anne Bancroft, Donald Sutherland HTV 2 11.10 TV koledar 11.20 Obalna straža, ponovitev 14.20 Acapulco s telesom in dušo, ponovitev 16.10 Stik, ponovitev 16.40 Madson, angleška nanizanka 17.25 Martin Chuzzlevvit, ponovitev 18.20 Kraja Tutankamonove grobnice, dokumentarni film 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Vse, kar si želiš, ameriški barvni film; VVhoopi Goldberg, Drew Barrymore 22.15 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 23.00 Re-nesansko kiparstvo na Hrvapkem, poljudnoznanstvena oddaja 23.30 Vi-dikon AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.00 Šport: Formula 1, dirka za VN Avstrije, prenos prostega treninga iz Zeltwega 11.00 Disneyjev festival 11.55 Harrv in Hendeerrsoonovi 12.15 Življenje in jaz12.40 Šport: Formula 1, dirka za VN Avstrije, prenos kvalifikacijskega treninga iz Zeltwega 14.25 Kirk 14.50 Miza za pet, 1/22 del ameriške družinske serije 15.40 Beverly Hills, 90210 16.25 Melrose Place 17.10 Urgenca, ameriška zdravniška serija, 1994 ?tf="HLB".18.00 Šport: Nogomet 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.15 Mestni pogovor, nemška komedija 21.50 Final Combination. ameriški triler 23.20 Neusmiljeno maščevanje, ameriški akcijski film 0.40 Point Blank, ameriški triler 2.10 Melrose Place, ponovitev 2.55 Urgenca 3.40 Kobra, ameriška serija 4.30 Osamljena srca 4.30 Final Combination, ponovitev ameriškega trilerja AVSTRIJA 2 6.10Videostrani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Lonček na poti, kuharski magazin 9.30 Ena, dva, tri, ameriška komedija 11.10 Deček na delfinu, ameriški pustolovski film 13.00 Čas v sliki 13.10 čudi me, da sem tako vesel, nemško-avstrijski film 15.00 Modro morje in ti, nemški glasbeni film 16.30 Alpe - Donava - Jadran 17.00 čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me želi? 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Glasbeni skedenj, oddaja narodno-zabavne glasbe 22.10 Čas v sliki 22.10 Popoln ženin 23.40 Čas v sliki -Po premieri 23.50 Izdana ljubezen, italijans-ko-ameriška TV drama 1.20 Pogledi od strani 1.25 Modern Times 1.55 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 2.55 Nogomet 4.25 Nepremagljivi, ponovitev ameriškega akcijskega filma TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Mini pet - otroška glasbena lestvica 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na vidos-traneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Poročila Gorenjske 570, ponovitev 20.25 Glasbeni videospot 20.30 Blagoslovitev zvona v Lomu 20.50 Vili Resnik v pivnci Sodček 21.10 Glasbeni spot 21.25 EPP blok - 3 21.35 50 let Avto moto društva Kranj 21.55 Glasbeni videospot 22.10 Kamera presenečenja: 94. oddaja: Slapovi visoko nad oblaki 22.30 Kolovrat domačih viž: Primorski fantje 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 152. oddaja 00.10 Z vami smo bili... nasvidenje 00.11 Odpovedni spot programa Gorenjske televizije TELE-TV 00.12 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program: Erotični film 1.42 Videostrani LOKA TV .. Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Aktualno 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Županov ples na Bledu 18.45 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Lepo je biti muzikant Matjaž Poljan-šek, ponovitev 20.37 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe -ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo22.45 videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Zajček Jaka 19.30 Kronika, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Videoboom 40 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Nagradno vprašanje "Vragolije v Kranju" 10.40 Air & VVater Kranj '97 (gost: Bojan Sušnik) 10.50 KINO EPP 11.00 Napovednik 11.20 Novinarski prispevek 11.40 Filmske vragolije - gost: ROk Cvetkov 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Nagradno vprašanje "Vragolije v Kranju" 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Napovednik 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Zvone-ta Tomca 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Program iz studia bo stekel ob 13:30. Takoj na začetku programa bo gostja v studiu, astrologinja studia Zelda 8, kjer za radio Tržič vsak tedne pripravljajo horoskop.. Ob 14:30 se bo začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič, uro kasneje bomo spremljali in komentirali, ob 15:50 pa se razgovorih o akciji Najbolj odštekana fotka poletja 97. Obvestilom ob 16:10 bodo sledile glasbene čestitke, prenos oddaje Deutsche Welle poroča pa bo na sporeduob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila PIA nepremičnine iz Kranja. Sobotni program bomo končali s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa, ki ga pripravljajo v studiu Zelda 8, nismo pozabili. R TRIGLAV 0.00 Naš gost: Uroš Smolej z Jesenic 1.00 Zabava vas Braco Koren 4.00 Z Vami je Franci Čeme 5.30 Dobro jutro z Lojzetom Jugom 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika (OKC Kranj) - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Vedeževanje 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC - novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje (Simona Vodopivec) 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Kravji bal v Bohinju 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.00 10 za 5 -glasbena oddaja 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.05 GIM 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 FlA Slovenija 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, AMZS 7.20 Nočna kronika 7.35 Vremenskanapoved 8.00 - 11.00 Dobor jutor Slvoenija -dopoldanska turistična oddaja 8.15, 9.15, 10.15, 11.15 Novice, ceste, vreme 11.20 Zanimivosti, prireditve, sport, kronika 11.35 Sobtona uganka 12.15 Novice 12.30 Zanimivosti, sprot, kronika 13.15 Novice 13.25 Dober dan Slvoenija - na slov. vinskih cestah 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 V soboto popoldne 15.30 Iz svetovne glasbene zakladnice 16.00 Notranjsko kraški mozaik 17.00 Odštekano - oddaja za mlade18.15 Novice 18.45 bremenska napoved 19.00 Rick dees - ameriška glasbena oddaja 22.00 Nočni glasbeni program R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica -otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes in jutri: 1. sobota BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2. sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETANIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru cz. Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Visoko nad oblaki Danes, v petek, ob 20.20 na programu Gorenjske televizije TELE-TV Kranj al zopet lahko ogledate presenečenje z balonom. In kdor je že izkusil let z njim, dobro ve. da je po krstnem letu vedno na vrsti tudi balonarski krst v barona. Tudi s tokratno Kamero smo donblli dva nova balonarska barona. CENTER amer. ris. DAMA IN POTEPUH ob 15.30 uri, amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 17., 19. in 21. uri, predprem. akcij kom. PETI ELEMENT ob 23. uri STORŽIC amer. rom. akcij. kom. TEORIJA ZAROTE ob 16., 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. pust. spekt. IZGUBUENI SVET: URŠKI PARK ob 16. uri, amer. psih. thril. POPOLNA OBLAST ob 18.15 in 20.30 uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA amer. grozlj. RELIKVIJA ob 18. in 20. uri BLED amer. trill. POPOLNA OBLAST ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film RELIKVIJA ob 18.30 in 20.30 uri ŽIRI amer. srhlj. RELIKVIJA ob 20.30 uri NEDELJA, 21. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.15 Včeraj, danes, jutri 8.20 Ozare, ponovitev 8.25 Otroški program 8.25 Čebelica Maja, ameriška risana nanizanka 8.50 Živ žav 9.55 Odranci: Nedeljska maša, prenos 11.05 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 12.30 Na vrtu, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper Capodistria 13.35 Matura '97, podelitev maturitet-nih spričeval 15.05 Moji junaki kavboji, ameriški film, 1991 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Ptujski festival 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Moški ženske 22.10 Poročila 22.15 Ciklus filmov J. Cassavetesa: Neuravnovešena ženska, ameriški film; Peter Falk, Gena Rovvlands TVS 2 8.00 Euronevvs 9.55 V vrtincu, ponovitev 10.25 Lahkih nog naokrog 11.10 Zlata šestdeseta slovenske popevke, nostalgija 12.10 Cik cak 12.40 Pacific drive, 50. del avstralske nadaljevanke 13.05 Coppelia (Kirov balet) 14.30 Teniški magazin 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.30 športni film 17.55 Finale rokometnega turnirja (ž), prenos iz Ljubljane 19.30 Pacifik Drive,avstralska nadaljevanka 20.00 Sedem smrtnih grehov, avstralska nanizanka 20.55 Slovenski magazin 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška dokumentarna serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Komorni orkester Mendelsohn Strings, 2. oddaja 23.40 Tok noč tok - TNT, ponovitev 0.40 Slovenski magazin, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 Piksi In Diksi, risana serija 11.25 Kapitan Planet, risana serija 11.25 Super Samuraj, nanizanka 12.15 Nedeljska matineja: Iskanje Noetove barke, dokumentarni film 13.55 Atlantis, ponovitev 14.40 Miza za pet, ponovitev 15.30 Dva neumna psa, risanka 16.00 Alf, nanizanka 16.30 Muppet show: Juliette Prowse, lutkovna serija, lutkovna serija 17.00 Disney predstavlja: Dva očeta in pol, mladinski film 17.50 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 18.40 Kung fu, nanizanka 19.30 Sam svoj mojster, nanizanka 20.00 Ujetnik preteklosti, zadnji del ameriškega barvnega filma 21.45 Odklop, ponovitev 22.15 Britansko prvenstvo turnih avtomobilov, posnetek iz Brands Hatcha 23.20 Maščevanje, ameriški film; Charles Bronson, Ellen Barkin 23.45 Videostrani POPTV 7.30 Kje je Wally, risana serija 8.00 Dogodiščine medvedka Ruxpina, risana serija 8.30 Zvezdne steze, risana serija 9.00 Kasper in prijatelji, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Mladi Superman, risana serija 10.30 Povver rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Z Jonasom brez..., ponovitev 12.00 Argument 12.30Sanjski stan, ameriška humoristična nanizanka 13.00 Formula 1: Zeltvveg, direktni prenos dirke za VN Avstrije 16.00 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 17.00 Uspešna firma, ameriški barvni film; James Garner, Jonathan Pryce, Joanna Cassidy 19.00 Športni krog 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Za konec tedna: Beverty Hills 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.00 Športna scena 23.15 Argument, ponovitev 23.45 Formula 1: Zeltvveg, ponovitev dirke za VN Avstrije 1.45 24 ur, ponovitev 2.15 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop -komercialne predstavitve 10.00 TV prodaja 10.15 TV shop 12.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop -komericlane predstavitve 15.00 Video kolaž 15.30 TV prodaja 16.00 Video kolaž 16.30 TV prodaja 17.00 šport -Mednarodni športni dogodki 17.30 Peter pan, risani film 18.30 Živali, ponovitev oddaje 18.50 TV prodaja 19.00 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 Polet v pekel, zadnji del nadaljevanke 21.00 TV razglednica, ponovitev oddaje 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop - komercialne predstavitve HTV 1 8.40 TV koledar 8.30 Poročila 8.35 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaja 13.15 Glasbena oddaja 13.45 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Med nami 15.25 Oprah shovv 16.10 Pot v Avonleo 17.00 Risanka 17.20 Poročila 17.30 Film po romanih Danielle Steel: Zvezda, ameriški barvni film; Jennie Garth 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Na zdravje!, ameriška humoristična nani- zanka 20.45 Nora zabava v Evropi, ameriški barvni film; Chevy Chase, Beverlys D'Angelo 22.20 Opazovalnica 22.45 Guru Busters, dokumentarni film 23.30 Poročila HTV 2 8.40 TV koledar 8.50 Krivda, ponovitev 12.40 Dosjeji X, ponovitev 15.25 Pripoved najstarejše vdove konfederacije, ponovitev filma 17.25 Glasbeni večeri v Osorju 18.05 National Geographic 19.00 Popaj 19.30 Dnevnik 20.15 Avtomobili, dokumentarni film 21.15 Skrita kamera 21.45 Družina za umret 22.15 Bela Golobica, španski barvni film; Antonio Banderas AVSTRIJA 1 6.00 Parker Levvis, ameriška mladinska serija 6.25 Otroški program 9.05 Šport: Formula 1, dirka za VN Avstrije, prenos ogrevanja iz Zeltwega; Športni pregled 13.30 Šport: Formula 1, dirka za VN Avstrije, prenos iz Zeltwega 17.05 Non stop neumnost, nemška humoristična serija 17.30 Gospod Fižolček, angleška humoristična serija 18.00 Srček 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 šport 20.15 Otto, nempka komedija 21.45 šport 21.50 Columbo: Plavback, ameriška TV kriminalka 23.00 Čas v sliki 23.05 Izgubljeni raj, angleška TV drama 1.05 Neusmiljeno maščevanje, ponovitev ameriškega akcijskega filma 2.30 Žarišče Alžir, ameriški vohunski film 3.45 Noč v Casablanci, ameriška komedija 5.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Salzburg - dežela svetnikov, dokumentarni film 10.00 Teden kulture 10.30 Katoliška maša, prenos 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.25 Univerzum: Poročila, mesečna magazinska oddaja 15.00 Policijska inšpekcija 1, humoristična serija 15.25 Pesem donskih kozakov, nempka filmska melodrama 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za soniorje - Poletna oddaja 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Mia, ljubezen mojega življenja, 3., zadnji del nemško-italijanskega TV filma 21.55 Čas v sliki 22.00 K stvari 23.15 Vizije 23.20 Enostavno klasično: Pesem solidarnosti, Hanns Elsner, dokumentarni portret skladatelja 0.45 Teden kulture 1.00 Hello Austria, Hello Vienna, magazin 1.40 Pogledi od strani 1.50 Dober dan, Hrvati 2.20 Dober dan, Koroška 2.50 Domovina, tuja domovina 3.20 K stvari 4.40 šport v nedeljo, ponovitev 5.35 Klub za seniorje TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Glasbeni top spot 9.10 Miha Pavliha - otroška oddaja: Žetev 97 ZKO Kranj 9.40 Mini pet - otroška lestvica: 10.10 Krila na nebu: an 2 - JAK 52 (Produkcija: marko Malec) 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 570, ponovitev 11.15 Diplomanti plesne šole Urška Kranj 12.15 EPP blok - 3 12.20 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe), 152. odddaja 13.20 Z vami smo bili... nasvidenje 13.21 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.22 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Varna pot v šolo 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.50 EPP blok 20.55 Nedeljski film: Izginili brez sledu -ameriška drama, posenta po resničnem dogodku. Zdolgočaseni in denarja željni mladeniči ugrabijo avtobus z otroki... Bodo preživeli, kaj se bo zgodilo z ugrabljenimi in kaj z ugrabitelji? Film je vreden ogleda. TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 20.00 Ob zaključku Krekovega tedna 97 v Selcih ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Kronika tedna 19.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Županov ples na Bleud, ponovitev 20.25 Satelitski program Detusche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.06 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 18.00 Telemarket 19,10 Napoved sporeda za ponedeljek 10.16 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 r V prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Potovanja 21.00 KINO Videoboom 40 22.00 Top spot Videostrani 22.05 RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna i»' poved 5.50 EPP 6.00 Napove^ programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slov« nija - Druga jutranja kronika 7^ Pregled dnevnega tiska 7.50 EP" »■ Napovednik programa 8.20 Ozirarn0* 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 Err 9.00 Nedeljski klepeta ob kavi (g°s • . Iztok Tomazin) 9.50 EPP 10.00 Pre% Gorenjska - Naklo 10.50 EPP y£, Napovednik programa 11.00 P°rpp mače na kranjskem radiu H-^.-jJd 12.00 Brezplačni mali oglasi l*£ Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmerft oddaja 12.50 EPP 13.00 DobrodO' med praznovalci 13.50 EPP_.""0p Dobrodišli med praznova 15.00 Napovednik programa EPP 15.30 Dogodki in odmevi V* 16.50 EPP 17.00 Napovednik pW5, ma 17.20 Hitro, daleč, visoko EPP 18.20 Nagradni kviz Kina W*\ 18.50 EPP 19.30 Večerni pr°9"raaCj Glasba po izboru Zvoneta 20.00 Napovednik programa Z«' Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sle*j* Klepetalica, nadaljevali pa bomo z °a%-ma Potuj z menoj, ki ustvarjamo v so° ^ vanju s potovalno agencijo alpetour. 12:00 se bomo sprehodili po Tedenhnei$8 mozaiku in pregledali vse pomomfn i j dogodke, ki so se v naši okolici ZQ°° ^ preteklem tednu. Ob 12:10 vas vabimO' , prisluhnete Nedeljski duhovni misli. » \ bo pogovor z g. Marjanom Romihorn ^ Hrastovem memorialu, ki je poteka P'°i ,e nedeljo na Ljbuelju. Obvestilom o ^ lahko prisluhnili ob 12:50. 13:10 je B»» Osmrtnice in zahvale. Sledile bodo 9 bene čestitke, naot pa oddaja zalo«8" j. in zlati zvoki z narodnozabavnimi "°u 0rj - - bom0 v mi. Zaprijeten zaključek programa rte« 14:30 poskrbeli tako, da bomo zavi Kolovrat domačih. R TRIGLAV ■„ kroni** 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja *> Qtf 7.45 Jutranji telegraf 7.50 Kronika ^ Kranj - zadnih 24 ur 8.00 Mirin vrt"]3* Dober dan (Lijana Trontelj) 9.35 Ceste ^ Anketa: Kaj vam pomeni nedelj3 |a$i Kravji bal v Bohinju 11.00 MaJ'^pei: 12.00 BBC, voščila 13.00 Nede%nes. n* Neca Falk 14.00 Voščila 15.0° Tromeji 15.30 Dogodki in odrn«*' Voščila 17.00 Glasbena zverižer** z« Jutri na Radiu Triglav 19.00 W'n" ija* ljubitelje resne glasbe zmu programa RSORA 8.00 Napoved programa 8.40 Na*ipolfl» vinski spomin 9.00 V Poljanah spe[P £jno-OŠ 10.00 Kmetijska oddaja 10.300. uri ŠKOFJA LOKA amer. film RELIKVIJA ob 18.30Jn/je"akc"g 5 ob 20. uri DO»*£ \\ krim. ZADNJI PREŽIVELI ob 20. uri ŽIRI amer. srhlj. RELIKVIJA o 20.30 uri Odprte strani \d D J Andrej ENGELMAN, državni sekretar v ministrstvu za finance STRAN 20 jinancarji nismo zadovoljni s proračunom Meni se zdi predlog letošnjega proračuna previsok, predvsem pa napačno strukturiran zaradi zakonov in pravic teh zakonov. Mag. Bine KORDEŽ, direktor za STRAN 21 ekonomiko in finance v Merkurju in član sveta Banke Slovenije Če zahtevamo dodatno milijardo, tudi povejmo, kje jo bomo dobili Pri državnem proračunu bi se bih treba tako pogovarjati, ne pa izjavljati, da je proračun previsok, vendar pa hkrati tarnati, da smo premalo dobili. PO G L EDI G O R EN J S K EGA JUGA "Proračun bo predmet velikih razprav v skupščini in se na njem lahko zlomi sedanja slovenska oblast. Ta proračun je v veliki meri zgodovinski, saj je tudi proračun za 0samosvojitev Slovenije. Ne vem, koliko Srno uspeli dati točne prioritete, vendar ^°ramo zavarovati proces osamosvajanja. Ce bomo tudi ob proračunu nadaljevali z razklanostjo v naši družbi, potem,nismo sposobni za iivljenje, če se ne bomo znali sami konstituirati in postaviti na lastne noge. Kar se sedaj dogaja ob proračunski razpra-Vl> je kolaps, ne le parlamenta, ampak slovenske druibe... Proračun sprejemamo v času, ko bomo hvaležni, če bomo preživeli. Raven pričakovanj naših ljudi je bistveno VeČja od možnosti. Zahtev, ki jih postavljajo "udje, nismo sposobni izpolniti. Nobena vlada jih ni sposobna izpolniti." Tako se je 1. marca 1991, ko je bil gost Pasove preje, v svojem značilnem slogu hudoval dr. France Bučar, Proračunu na rob Prednik slovenje %odbena i6 bil° P°temtakem samost. osamosvojitvene skupščine. Sprejemanje v času naše velike, prelomne ena glavnih reči. In kako je s tem šest let pozneje, v ABC B'l*1 ^đw? Tik preden sem se lotil tega pisanja, sem bral Pismo I tm'i idr^sko'cerkljanski časopis. V njem se redno, v rubriki Poslane P°slanskeSa sedeža 108, oglaša Samo Bevk, državnozborski Zapiše. "A//" donedavna idrijski župan. V septemberskem pismu hitro m- .,esec dni je naokrog in čas parlamentarnih počitnic je zelo smo j V parlamentarne klopi smo prvič sedli na izredni seji, ko skun ^an predstavitev letošnjega proračuna. Seveda je vse mprtl Ze^° P°zno in celo neresno, poleg tega pa je proračun v veliki J£«porabljen ..." trorif ta^°' Je imelo sprejemanje proračuna v letu 1991 poteze Pari Potem ie letos samo še farsa. "Brez sprejetja proračuna v Pror^entU država ne sme trošiti sredstev", zapiše v svojem članku o bii^xUnu (v Enciklopediji Slovenije) dr. Marko Kranjec, tisti, kije ob u osamosvojitve finančni minister. Sedanja oblast ne le, da se tr0š^rf^maniu Proračuna ne bo zlomila, tako je samozavestna, da p '.državni denar kar brez njega. Interpelaciji, ki jo je zaradi tega kdn*1^ V^°ŽM Janez Janša, je očitno ne gane prav veliko. Naj se ve, je oblast, tudi v tem oziru. ^al°T Pa Zd°i vPrašanje ni več v tem, ali in kdaj bomo dobili nje °}etni Proračun. Zdaj gre bolj za to, koliko bo iz njega (po m) kdo dobil. V prvih letih pravzaprav ni bilo važno, kakšen in kolikšen bo; važno je, da je, smo bili prepričani, da ga imamo, da smo torej samostojna država. Kaj potem, če je nekoliko prevelik, če je slovenska država predraga! Bistveno je, da jo imamo, da se proračunski denar porablja znotraj nje, da ne odteka na tuje. Tako samozadovoljno stališče je (bilo) po svoje upravičeno. Slovenci smo do 1918 pridno polnili dunajske, potem pa do 1990 Še beograjske proračune - ne da bi imeli kaj dosti besede, ko se je odločalo, kako bo tisti denar porabljen. Danes (dokler ne začnemo nakazovati v Bruselj) o proračunskem denarju v celoti odločamo v Ljubljani. In to je velika reč. A zdi se, da to ni več razlog za kakšno posebno veselje. Namesto da bi ga bili veseli, se vsi razburjajo, da iz proračuna dobijo premalo. Nakar si misli mrki dr. Janez, ko glasovi nezadovoljstva sežejo prav do njega, v vladno palačo: Ce je tako, boste pa še malo počakali! In nezadovoljnežem nakazuje le nekakšne akontacije. Mogoče je celo, da se je namenil udejanjiti spoznanja sodobne ekonomske stroke, po katerih naj bi država ne imela prevelikega žaklja in bi zato morala svoje tradicionalne porabnike navajati na tržno obnašanje. "Stališča stroke glede načela uravnoteženosti proračuna in tudi glede njegove vloge so se spreminjala: doktrino, da je proračun najbolj pomemben kot instrument gospodarske stabilizacije, je zamenjalo stališče, naj bo čim manjši, tako da se večina potreb zadovolji z uporabo trga." Tako dr. Kranjec. Kako dr. Drnovšek, bomo še videli. Podpisani se na te reči ne spoznam. Moje razmerje s proračunom je standardno: davkoplačevalsko. Sicer pa sem vse bolj na trgu in vse manj na proračunu. Žal. Drugače je z "udi" države. Ali si lahko mislite policaja, ki bi se moral obnašati tržno? Križišče bi vzel v najem, nadziral prekrške in kar naprej kasiral. Ali pa poklicni vojak, ki bi moral štabu dostavljati vedno nove trofeje kot dokaz svojega tržnega obnašanja. In sodnik, ki bi sodil na akord! Kako bi bilo, če bi zdravniki in učitelji kasirali vnaprej, od bolnikov in učencev. In če bi kulturniki živeli le od vstopnin! Bog ne daj! Oziroma: Bog požegnaj tistim, ki jim je dano iz proračuna. Miha Naglic ...... Proračun ali poračun Potem ko je z veliko zamudo prišel v obravnavo predlog letošnjega državnega proračuna, je pogosto slišati očitek, da mne gre za proračun, ampak za proračun letos že potrošenega državnega denarja, kar je bilo dodatno omogočeno z na hitro sprejetim zakonom o začasnem financiranju nujnih državnih potreb. Predlog proračuna za letos prihaja pred poslance pozno. Vlada pravi, da je vzrok za zamudo dolgo brezvladje in iskanje vladne koalicije. Na tem je nekaj resnice, vendar pa so pred tem vladni možje poudarjali, da so izhodišča za proračun že pripravljena. V nekaterih strankah so tudi predlagali, da bi kazalo skupaj obravnavati predlog letošnjega in prihodnjega proračuna, za leto 1998. Tako se pa sedaj zna zgoditi, da bomo najprej obravnavali letošnji proračun in takoj zatem prihodnjega in bo politika premlevala precej sorodno problematiko. Sestavljalci proračuna resnično nimajo preveč prostih rok. Sprejeli smo kup zakonov, ki temu in onemu zagotavljajo denar. Ker je nastala nova vladna koalicija, je bilo potrebno ponovno deliti denar med posameznimi resorji in vsaj deloma poskrbeti za uresničitev obljub, ki sta jih dali stranki volivcem. V hudo denarno stisko je zašla pokojninska in invalidska blagajna, v katero mora letos dati proračun nad 100 milijard tolarjev. Moral bi jih dati kar 120. Tudi državljane pa najbolj vznemirja načrtovani proračunski primanjkljaj v višini 28 milijard tolarjev. Finančniki pravijo, da glede na družbeno proizvod vsota ni dramatična in zna biti manjša, vendar je pomenljivo, da se proračunski deficit pojavlja prvič v samostojni državi in da ne bo šel v razvoj, ampak v poplačilo starih računov. Tako nismo več država z izravnano proračunsko porabo, na kar najglasneje opozarja Banka Slovenije in njen guverner. Brezbrižni do letošnjega proračuna, katerega rast presega predvideno rast bruto družbenega proizvoda, zato res ne moremo biti. J.Košnjek Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N E R V U Andrej ENGELMAN Andrej ENGELMAN, državni sekretar v ministrstvu za finance Tudi financarji nismo zadovoljni s proračunom Meni se zdi predlog letošnjega proračuna previsok, predvsem pa napačno strukturiran zaradi zakonov in pravic na osnovi teh zakonov. Zato ni zadostne pozornosti razvoju, kar je sploh hiba zadnjih proračunov, pravi državni sekretar v ministrstvu za finance in posebej odgovoren za proračun Andrej Engelman. Kolikšen je predlog letošnjega proračuna? "Predlaganih je 738 milijard odhodkov in predvidevamo 710 milijard prihodkov. Deficit v državnem proračunu naj bi se približal 28 milijardam tolarjev. To je okrog 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda. To je tudi skrajna meja zadolžitve, ki bi jo še smeli doseči. Računamo pa na manjšo zadolžitev." Kako bomo pokrili ta načrtovani deficit? "Z zadolževanjem. Večino tega je bilo letos že uresničenega, deloma doma, deloma na tujem. Ponavadi je tuje zadolževanje v višini naših deviznih odplačil tujini in tu je treba delati z roko v roki z Banko Slovenije. Proračun mora upoštevati tudi zahteve monetarne sfere in prispevati k stabilnosti tolarja. Vsa leta doslej smo delali tako in tudi letošnje leto ni izjema." Največ denarja od prometnih davkov in dohodnine Kateri so glavni viri proračuna? "Ti viri so znani in jih je kar precej. Glavni vir je prometni davek. Na drugem mestu je dohodnina. Državni proračun jo dobi 70 odstotkov, občinski proračuni pa 30 odstotkov. Dohodnina je namreč glavni vir dohodkov tudi za občinske proračune. Nato pridejo na vrsto drugi pomembni davki. Davek na dobiček ima pri nas relativno manjšo vlogo, kot jo ima v proračunih drugih držav. V državni proračun se stekajo tudi carine. Njihova višina je precejšnja in dosega letno med 60 in 70 milijardami tolarjev. Vendar se zaradi uresničevanja nekaterih sporazumov z Evropsko unijo, predvsem pridružitvenega sporazuma, carine nižajo. Letošnje znižanje je bilo precejšnje, deloma pa se bo nadaljevalo še prihodnje leto. Imamo dva prispevka, ki polnita proračun: prispevek za zaposlovanje in prispevek za zavarovanje za čas brezposelnosti. V proračun gre davek na izplačane plače, ki ga plačuje delodajalec. Računamo, da bo letos dobil proračun iz tega vira okrog 35 milijard tolarjev. Ta davek naj bi ostal še prihodnje leto, potem pa naj bi bil uveden davek na dodano vrednost. Ko smo lani uvajali davek na izplačane plače, smo poudarjali, da je to delna zamenjava za nižje prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do katerega pa ima državni proračun velike obveznosti. Že ob sprejemanju zakona smo poudarjali začasnost do uvedbe zakona o davku na dodano vrednost. Proračun polnimo še z nekaterimi nedavčnimi prihodki, taksami in pristojbinami ter z obrestmi, ki jih dobimo od upravljanja s premoženjem. V državni proračun gre tudi dobiček Banke Slovenije." Seznam porabnikov državnega denarja je obsežen. Kdo ga bo oziroma ga je letos že dobil največ? "Največji del proračuna gre skozi ministrstvo za finance, ki je tudi skupna blagajna za vsedržavne namene, določena opravila pa opravlja tudi za nekatera druga ministrstva. Preko ministrstva za finance gredo vsi transferji v pokojninsko blagajno. Teh bo letos okrog 111 milijard tolarjev. Plačil za obresti je okrog 30 milijard tolarjev. Na našem ministrstvu se zbira del sredstev za izgradnjo avtomobilskih cest. Gre za tisti del bencinskega tolarja, ki gre za financiranje Družbe za avtoceste Slovenije. Letos bo tega denarja za okrog 21,5 milijarde tolarjev. Druga največja porabnika proračuna sta ministrstvo za šolstvo in šport in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vsak od njiju naj bi letos prejel Reforme bodo nujne V razpravi o proračunu je najpogostejši očitek, da je proračun previsok in da ni razvojno naravnan, da je bolj poračun kot proračun. Kaj menite vi? "Tudi jaz mislim, da je proračun previsok. V ministrstvu pa smo prepričani, da je napačno strukturiran. To pa zato, ker imamo takšne zakone. V finančnem ministrstvu bi radi dosegli spremembo nekaterih zakonov tako, da bi nekatere pravice spremenile, vendar ne v smer nesocialne države, vendar bi dobil proračun razvojne elemente, ki jih je, povedano pošteno, zadnja leta vedno manj. Tudi letošnji proračunski primanjkljaj ni v funkciji razvoja. Sfinancirati moramo nekatere z zakoni sprejete obveznosti. V prihodnje bo treba narediti nekatere nujne reforme za strukturno spremembo javne porabe. Bistveno se javna poraba ne bo mogla zmanjšati, saj ima Evropa na tem področju visoke standarde in takšne bomo morali imeti tM mi. Velik uspeh bo postopno zmanjševanj deleža javne porabe v bruto domačen1 proizvodu, še bolj pomembna pa |j! sprememba strukture javne porabe. V«? denarja bo treba dati za razvoj." Kam na primer? "Če smo evropska država konec 20 stoletja, potem je normalno, da imam0 enake prednosti kot druge evrops^ države. Prednostne naloge so znanje, sW vo, raziskovalna dejavnost in aktivne in ^ pasivne oblike zaposlovanja. Te spremen^ bo treba, zaradi približevanja Evrop1' upoštevati že v proračunu za prihodflr leto." Pogosto slišimo pomisleke, ali jes^, smiselno sprejemati letošnji prqra&^ ker so do konca leta še dobri trije mesec^ "Je smiselno. V sistemu začasnega fin3"' ciranja so številne ovire, prav tako P Andrej Engelman, državni sekretar v ministrstvu za finance. - Slika G. Šinik nad 120 milijard tolarjev. Šolstvo ministrstvo skrbi za široko področje, v katerem je zaposlenih približno 35.000 ljudi. V šolstvu so tudi velike naložbe. Povsem normalno je, da se konec 20. stoletja zvišuje proračunski delež za izobraževanje. Ministrstvo za delo pa skrbi za vse socialne transferje. Ti se zadnja leta povečujejo zaradi več razlogov, tudi zaradi nerazumnih zakonov, ki po našem mnenju neupravičeno povečujejo nekatere pravice. Razen tega moramo uporabljati še mehanizme, ki izdatke še povečujejo. Proračun oziroma ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve mora skrbeti za otroške dodatke, za porodniške in podobno. Za varstvo otrok bo šlo nad 40 milijard tolarjev. Sprejeli smo številne nove zakone s področja socialnega varstva in varstva žrtev vojnega nasilja, vojnih invalidov in vojnih veteranov. Zakoni so bili sprejeti leta 1996 in njihovo uresničevanje vpliva na letošnji proračun." Slovenija in tuja vlaganja Vlaganja da, vendar kam Tuje naložbe so očitno problem Slovenije, ne le godspodarski, ampak tudi politični. Z obsegom tujih naložb se ne moremo pretirano pohvaliti. Madžarska in nekatere, tudi manj razvite države, nas prekašajo. Z domačim denarjem' lahko po mnenju ekonomskih strokovnjakov dosežemo kvečjemu 4,5-odstotno gospodarsko načrtovani obseg tujih naložb prernfl" hen. Če pa je glavni cilj le notran^ trdnost, potem tak obseg naložb ^" dostuje. V Sloveniji je negativno vzdušje do tujih naložb. Vendar se bo po mnenju mednarodnih finančnih strokovnjakov ta odnos z leti spremenil. Ratifikaciji evropskega pridružitvenega sporaZU' rast, višje pa ne. Predsednik dr. Janez ma in sprememba ustave sta pomenite Drnovšek pravi, da bi lahko Slovenija preobrat. Ljudje bodo vedno bolj letno sprejela od 300 do 400 milijonov ugotavljali, da tuje naložbe niso n$ dolarjev tujih naložb. Tuji strokovnja- strašnega. Dober gospodarski položaj ki pa pravijo, da je to malo. Vendar, je lahko vabljiv za tuje naložbe, še bolj osnovno vprašanje je, kaj želi vlada s pa olajšave, ki bi jih morala sprejef1 tujimi vlaganji in kam namerava vložiti denar. Če je cilj vlade razvoj in hitra gospodarska rast, potem je vlada za spodbujanje tujih naložb Velike možnosti vlaganj se ponujajo v infrastrukturi. ........................... .....—.................... Poslanci o proračunu predloga letošnjega proračuna ni mogy enostavno prekvalificirati v predlog Pr° :j čuna za leto 1998. Meni je žal, da se letos« proračun sprejema tako pozno. Mnenje, smo mi financarji navdušeni nad začasfl^ financiranjem, ni točno. Mi imamo zaf* začasnega financiranja še največ težav. S j pod stalnim pritiskom, v veliki negotov0 pa je gospodarstvo, ker nima dovolj ust' nih informacij, kaj se bo pri proraW dogajalo in za kakšne naložbe se odločala država." d Kdaj bo predlagan proračun J&^a hodnje leto? Po poslovniku drža^t zbora bi se moralo to zgodiji^' oktobra. , "Ta odločitev spet ni pristojnost f»n^, nega ministrstva. Delamo vse, da bi jP ^ tovali poslovniška določila. Želimo, bil predlog proračuna za prihodnje ^ narejen čimprej. Nismo več na zaČetku'^j je bilo v koaliciji opravljenega Že Pr' t, dela pri usklajevanju letošnjega prora ^ Ministrstvo za finance je pretekli $ posredovalo porabnikom proraču 0 sredstev potrebno gradivo za teh p pripravo in usklajevanje. V koanc J ^ usklajevanje smo posredovali izhodi* ^ prihodnji proračun z glavnimi okv ^ problemi ter seznam zakonov, ki bi J»n.n v treba po našem mnenju spremeniti ^ kakšni smeri. Usklajevanje se je že za . vlada bo morala delovati zelo mt£n saj gre za zahtevno in obsežno gradi N T E R V U Mag. Bine KORDEŽ Mag. Bine KORDEŽ, direktor za ekonomiko in finance v Merkurju in član sveta Banke Slovenije Če zahtevamo dodatno milijardo, tudi povejmo, kje jo bomo dobili Pri državnem proračunu bi se bilo treba tako pogovarjati, ne pa izjavljati, da je proračun previsok, vendar pa hkrati tarnati, da smo premalo dobili, trdi ob razpravah o predlogu letošnjega državnega proračuna Merkurjev "finančnik" mag. Bine Kordež. Državni zbor vas je pretekli teden na Podlog predsednika države izvolil za člana sveta Banke Slovenije, ki je nSJlišja monetarna oblast v državi. Ste viza nadaljevanje stroge politike, kot so jozastavili vaši predhodniki? "Očitno je imel svet banke, v katerem so sedeli in sedijo zelo kompetentni ljudje, zelo utemeljene razloge za tako politiko. Predvidevam, da tudi novi svet dosedanje Politike ne bo bistveno spreminjal, saj je z redkimi izjemami, ocena delovanja Banke Slovenije zelo pozitivna. Mislim, da je celo edina institucija v državi s tako izrazito Pozitivno oceno. Normalno je, da bomo novi člani prinesli nekatere nove poglede, °benem pa spoznali razloge za pretekle odločitve, do katerih so danes nekateri kritični." jgjgjje predvsem politično aktualna lSSlB_predlog letošnjega državnega pro-rg£"gg. Sprejemamo ga pozno, za leto, Kjjeje končuje. Ali je sploh smiselno sM!$emanje takšnega proračuna? "Vprašanje, ali je sploh smiselno spreje-^ali Proračun za letos, ko se do konca leta seT1*0 ne bo nič bistvenega zg°dil° in bi . bolje pogovarjati o proračunu za Prihodnje leto, je realno. V Sloveniji Verjetno ni nihče zadovoljen, ker se tako Pozno obravnava proračun. Vsi skupaj pa tudi vemo, da ga zaradi objektivnih razlogov ni bilo mogoče prej sprejemati, hladna koalicija je bila oblikovana šele maja in Dj kvečjemu lahko pridobili kakšen mesec. Nekatere velike zamere so zato neupravičene." v 9e daješ, preveč, c* dobivaš, premalo... Žgjjfaa je vaša ocena predloga le-^ma_proračuna? a\ ^oro^evalcu državnega zbofa sem P/edlog proračuna natančno proučil, ker SDr proDlematika zanima in jo zato emlJam. Proračun je za tiste, ki deluje- Mag. Bine Kordež iz Krope, Merkurjev direktor za ekonomiko in finance. - Foto: T. Doki mo na prilivni strani, ki polnimo proračun z denarjem, previsok. Vendar imajo proračunske debate o njegovi višini vedno eno in isto značilnost. Ko govorimo, koliko je treba dati v proračun, se nam zdi ta previsok, ko pa računamo, kaj bomo iz proračuna dobili, se nam zdi prenizek. Okrog tega bi moralo biti več razprave, vendar ne enostransko usmerjene. Slišati je zanimive razprave. Na primer: proračun je previsok, vendar za tole cesto ali za tole šolo je premalo denarja. Sam bi v proračunski razpravi zagovarjal stališče, da mora vsak, ki predlaga novo porabo, povedati, kje dobiti denar, komu nekaj vzeti ali uvesti nove obremenitve, v primeru manjših obremenitev pa predlagati, kdo naj dobi manj denarja. Če zahteva- mo 100 milijonov ali milijardo več za cesto, povejmo, kdo bo ta denar dal. Tako bi se bilo treba pogovarjati, ne pa tarnati, da je proračun previsok, jaz pa dobim premalo." Letošnjemu proračunu očitajo, da je premalo razvojno naravnan in da je premalo varčevalen. Ali vi soglašate s tem mnenjem? "Pravijo, da je 90 odstotkov proračuna že vnaprej razporejenega in da je za bistveno dodatno razdeljevanje zelo malo možnosti. O razvojnosti in varčevalnosti bi morali razmišljati takrat, ko v državnem zboru sprejemamo nove zakone in z njimi nove obveznosti iz proračuna. Načeloma tudi sam mislim, da je proračun premalo razvojno usmerjen, čeprav je to zelo širok pojem in nihče natančno ne pove, kam bi morali več dati. Ob tem pa nam iz tujine že očitajo, da se država preveč vtikuje v gospodarstvo. Mislim, da se iz razvojne naravnanosti dela prevelik hrup. Morda je za koga to čudna izjava, vendar bi dodatne proračunske naloge ob sedanjih velikih obveznostih do pokojninskega sklada, šolstva in podobno, terjale dodatne obremenitve gospodarstva in državljanov. Razvojne vloge ne zanikam, vendar sedaj zanjo ni veliko prostora. Ob pregledu dobitnikov proračunskega denarja bi se težko odločil, komu kaj vzeti. Vsak ima sto razlogov, da dobi državni denar." Zadolževanje ali dodatni davki Pri predlogu letošnjega proračuna je prvič v samostojni državi načrtovano zadolževanje proračuna v višini 28 milijard. Se vam zdi ta poteza nevarna? "Načeloma zadolževanje ni dobro. Za državo je boljše, če ima izravnane prihodke in odhodke, kot v preteklih letih. Vemo pa tudi, da ima proračun velike obveznosti do pokojninskega sklada, ker se je v gospodarstvu zmanjšala prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če država tega ne bi naredila, bi morali več plačevati mi. Tokratna višina zadolževanja le zdrži, ker je odstotek zadolženosti v primerjavi z bruto družbenim proizvodom še nizek. Dodatna obremenitev gospodarstva bi bila slabša izbira. Najboljša rešitev bi bila manjša poraba, vendar mora biti o tem doseženo soglasje." Ali v primeru Slovenije lahko govorimo o dragi državi? "Obremenitve gospodarstva so se znižale. So še visoke, vendar so nižje. Drago državo imamo tudi zato, ker imamo majhno državo. Za varčevanje je nekaj možnosti, vendar ne posebej veliko, ker smo vezani na nekatere realnosti. Statistika kaže, da je naša javna poraba v odstotku družbenega produkta na ravni večine zahodnih držav, okrog 44 in 45 odstotkov. V državah, kjer imajo višjo stopnjo družbenega produkta na prebivalca, je javna poraba še višja. Imajo pač višjo raven standarda." Slovenci imamo še eno značilnost, ki nam jo očitajo tudi v tujini: smo nezaupljivi do tujega kapitala. Je naš strah upravičen? "Pri tujem kapitalu je treba ločevati portfelske naložbe in direktne naložbe. Portfelske naložbe delajo tujci z nakupom delnic slovenskih podjetij, od česar nima niti podjetje niti narodno gospodarstvo kaj dosti koristi. Dosedanji certifikatski delničar se zamenja s tujcem. Te transakcije pozitivno vplivajo na gibanja na borzi, kjer cene delnic zrastejo, pritok deviz pa pritiska na tečaj. Glede direktnih naložb pa mi je žal, da jih je premalo in soglašam z ocenami, da je v Sloveniji veliko nezaupanje do tujega kapitala. Jaz bi take naložbe podprl, saj prispevajo k razvoju in novim naložbam, ki jih je v Sloveniji zelo, zelo malo. Prosti kapital firme ponavadi porabijo za potrebe tekočega poslovanja. Direktne naložbe spodbujajo proizvodnjo in produktivnost. Pred takim kapitalom je strah neumesten. Do določene mere sicer vpliva na monetarno sfero, vendar če pride kapital npr. v obliki opreme, tega negativnega monetarnega učinka ni." Mnenja o proračunu Drdi™^ in ^misijah državnega zbora, v delovnih telesih državnega sveta in v nekaterih drugih institucijah se je začela razprava o v eaiogu letošnjega proračuna. Konec meseca bo splošna razprava v parlamentu. Povzemamo nekaj mnenj iz dosedanje razprave. negospodarstvo državnega drZavJe bil kritičen do predloga letošnjega Priha11683 proračuna- Vladi so očitali, da P0S(Ja.s Predlogom proračuna prepozno. Univ ej Sobm kritični do financiranja obeh n0merz- financiranje naj spodbuja avto-anjun?st' ki je v sedanjem načinu financir-PoIp'k vlada daJe denar vsaki fakulteti eJ> ni zaznati. Poseb ga 2umisiJa 2a narodne skupnosti državne- 0ra je ocenjevala sredstva za italijans-Slovm ..madžarsko narodno skupnost v man^ni^-' Denaria je realno za 5 odstotkov PonJ> p.rizadeta pa bo predvsem gradnja ali ohpkaVll° nekaterih objektov in domov uen skupnosti. stt^r* Jože Zagožen (Socialdemokratska Vo nka)> predsednik odbora za gospodarst- > meni, da je predlog proračuna absolut-Previsok. Nominalno se proračun povečuje za 26 odstotkov, realno pa za 12 odstotkov. Realno bi bilo povečanje, enako rasti bruto družbenega proizvoda, ki naj bi bila letos nekaj nad tremi odstotki, nominalno pa maksimalno 12-odstotno povečanje. Javna poraba presega, če upoštevamo še paradržavne sklade, nad polovico bruto družbenega proizvoda, skrbi pa hitro naraščanje zaposlenih v državni upravi. Odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje je bil kritičen do državne skrbi za ceste in železnice. 59 milijard je le 2 odstotka več kot lani. Za državne ceste bi rabili 50 milijard tolarjev, dobili pa bodo veliko manj. Člani odbora so menili, da je treba zagotoviti gospodarsno ravnanje z denarjem. Železnica bo kar 7 milijard porabila za izgubo, tako, da bo za naložbe ostalo le okrog 700 milijonov tolarjev. Poslanec Feri Horvat (Združena lista socialnih demokratov) je izrazil zaskrbljenost, ker devizni primanjkljaj Slovenije narašča. To ne vpliva dobro na ugled Slovenije v tujini. Primernih ukrepov za spodbujanje izvoza ni, prepočasi pa se lotevamo tudi prestrukturiranja gospodarstva. Delež proračuna v te namene se zmanjšuje. Pozitiven je porast sredstev za kmetijstvo, vendar jih bo zaradi poznega sprejemanja proračuna težko potrošiti. Katastrofalna pa je državna skrb za enakomeren regionalni razvoj in demografsko ogrožena območja. Za ta namen naj bi šla le desetina odstotka bruto domačega proizvoda. Vlado je vprašal, kaj bo storila za povečanje tujih naložb v Sloveniji. Izidor Rejc (Slovenski krščanski demokrati) je dejal, da je država predraga. Primanjkljaj v državnem proračunu ga posebej skrbi zato, ker bo zanesljivo vplival tudi na proračun leta 1998. Ta vlada je slovenska vlada. Gledati mora slovensko in ne strankarsko, je dejal. Boris Šuštar, državni sekretar v ministrstvu za gospodarske dejavnosti je dejal, da ima njegovo ministrstvo na splošno več denarja, če pa odštejemo tri milijarde za Slovensko razvojno družbo, pa manj kot lani. Za presktrukturiranje je skupno namenjena poldruga milijarda tolarjev. Vendar je treba upoštevati, da bo šlo dobrih 700 milijonov za Slovenske železarne, tako da bo ostalo za ostale razvojne naloge malo denarja. Za zapiranje rudnikov zmanjkuje od 200 do 300 milijonov tolarjev, prav toliko pa tudi za turizem, če bi hoteli izpeljati nekatere mednarodne projekte. NAJBOLJ ODSTEKANA FOTKA POLETJA 1997 Nič še niste zamudili, če še ne veste!!! Se tri dni imate časa!!! FOTO ČEBRON IZ TRŽIČA, GORENJSKI GLAS in RADIO TRŽIČ IŠČEMO NAJBOLJ ODŠTEKANO FOTKO TEGA POLETJA Ste to poletje fotografirali tudi VI? Zagotovo! Potem ste vabljeni poleg, v natečaj za najbolj posvečeno, igrivo, zabavno, hudomušno in sploh odštekano fotografijo. Važno je le, da veste: 1. izberite najboljše, kar premorete, 2. fotografije naj bodo barvne, ne glede na velikost oz. format (lahko je več fotografij), 3. izpolnite kupon s podatki, 4. vse skupaj v zaprti kuverti pošljite na naslov: RADIO TRŽIČ, BALOS 4, 4290 TRŽIČ, 5. ROK ODDAJE: najkasneje do prihodnjega ponedeljka, 22. septembra. Zakaj prav do 22. septembra? Ker je to nepreklicno zadnji dan koledarskega poletja, saj se v torek ob 1.56 uri začne koledarska jesen. Pripravljena je strokovna komisija, pripravljene so čudovite nagrade: tri glavne in deset tolažilnih! Sodelujte, se splača! In ne zamudite, vsak petek nove informacije o poteku akcije v Gorenjskem glasu in vsako soboto ob 15.50 na valovih 88,9 in 95 MHz na Radiu Tržič. RS. FOTO ČEBRON iz Tržiča vam ob razvijanju fotografij 10 x 15 cm nudi 20 % popust. Razlog več, da jih obiščete! Želimo vas srečno roko pri izbiri Vaše najboljše fotke! KUPON AVTOR FOTOGRAFIJE: __ ČAS IN KRAJ NASTANKA: NASLOV AVTORJA:_ GLAS ~ FOTO Ceftvon Dobra gorenjska fotografija in še boljša nagradna igra Simona obkroži in Gorenjski glas nagradi Eno od naših priložnostnih fotografij z ene od gorenjskih slavnostnih prireditev tudi tokrat izkoriščamo za nagradno igro. Na sliki je naša sodelavka Simona - s pomočjo skenerja in računalnika - obkrožila enega udeleženca neke prireditve, o kateri je poročal Igor Kavčič v Gorenjskem glasu. Če nas tisti, kije na fotografiji OBKROŽEN, sam pokliče v uredništvo, ga čaka super nagrada: izlet v Gardaland, zabaviščni park ob Gardskem jezeru v Italiji. Za vse, ki boste ugotovili, koga je Simona tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, pa so pripravljene tolažilne nagrade: reklamne majice Gorenjskega glasa s karikaturo Iztoka Sitarja! Za sodelovanje v nagradni igri obstajata dva pogoja: treba bo povedati, kje in ob kateri priložnosti je nastala fotografija; in čas za Vaš telefonski klic je omejen, odgovore sprejemamo le do prihodnjega torka, 23. septembra 1997, samo do 14. 30 ure. Naša telefonska številka za Vaš klia 064/ 223 - 111. Danny, Kanal A in SWSG1AS Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v živo dvakrat tedensko:vsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v živo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna žrebanja.v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Kako sodelovati v žrebanju? Poslati morate izpolnjen kupon iz Gorenjskega glasa, vanj vpišite, koga predlagate za najpopularnejše - in ne pozabite dodati Vaših podatkov, če Danny izmed prispelih kuponov izžreba prav Vašega. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob treh popoldan: vklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v živo na meji mogočega. Če je ob 15.00 uri Danny na sporedu še prezgodaj, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob četrtkih pa pet minut pred polnočjo. KUPON SEPTEMBER 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Moj predlog:___ Ime, priimek, naslov:_ Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Septembra izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA AVGUSTA 1997 Mateji Bajt 131 in Jožetu Burniku 157 glasov MATEJA BAJT Že četrto leto na Gorenjskem poteka "NAJ-NAJ-NAJ" akcija popularnosti pod naslo-vom "GORENJKA/ GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV Kranj ter kabelske televizije ATM Kranjska Gora. Do vključno torka, 30. septembra, bo trajal izbor GORENJKE/GORENJCA za mesec AVGUST 1997. Radijski poslušalci lahko glasujete vsak petek neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorjem Petjem KOGOVŠKOM; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatorko Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana PIVK ali Jože JOŽE BURNIK BRUS. Televizijski glasovanji: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK; na kranjskogors-ko-jeseniški televiziji ATM Kranjska Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu", lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, pa je z dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bo- Naaslednji petek, 26. septembra, bo ob sedmih zvečer v Hotelu Bellevue na Šmarjetni Gori letošnja osma Glasova preja, katere gost bo poslanec v državnem zboru in prvak SDS Janez Janša. Kljub temu, da je v hotelu na Šmarjetni precej velika restavracija, je rezervacij za Glasovo prejo že toliko, da šefico hotela Bellevue Anico Jekovec Praprotnik zelo skrbi, kje bo našla prostor za vse, ki bi se želeli udeležiti Glasove preje. Tudi Braco Koren je bil prepozen z rezervacijo in FotoEJGA ga je "ujel", ko je Anico prepričeval, naj mu priskrbi mizico in štiri stole. Po drugem krogu septembrskega glasovanja za GOREM KO/GORENJCA MESECA AVGUSTA ima MATEJI BAJT 131 glasov - 45 iz prvega in 86 iz drugetf glasovalnega tedna; JOŽE BURNIK ima že 157 Vaša glasov • 32 iz prvega in kar 125 iz drugega glasovalne^ kroga! Glasbenico in glasbenika • s področja resne glasbe z narodnozabavne "scene" - smo tokrat predlagali v n$ skupno Časopisno-radijsko-televizijsko glasovanje za G0f REN J KO/GORENJCA MESECA in po pričakovanju 't rezultat glasovanja zelo izenačen. Do konca septembra $ še dva petka (in dva torka) za radijska ter televiziji glasovanji; in še več kot deset dni časa, da Vaš glas & Matejo ali za Jožeta pošljete na dopisnici. hinj, Cerklje, Dovje-Mojstra-na, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Mer-idian Jesenice in Veronika Kamnik. Pravilo: vse Vaše glasove, ki jih boste oddali pri njih vsak teden do vključno srede, bomo seveda pravočasno prejeli in upoštevali pri vmesnem tedenskem glasovalnem rezultatu. Glasove namreč preštevamo - in objavljamo začasne rezultate - vsak teden. Za GORENJKO/GORENJCA meseca AVGUSTA 1997 sta predlagana: 1/ MATEJA BAJT, glasbenica, doma iz Zapuž, z odliko je zaključila osemletni študij kljunaste flavte na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, njeno uspešnost je nagradilo tudi avstrijsko ministrtstvo za znanost; Mateja Bajt je svoje znanje prejšnji mesec z izjemnim uspehom predstavila domači publiki v Radovljici 21 JOŽE BURNIK, roj' Jeseničan, sicer pa dom" Zmincu, glasbenik, komp nist zajetnega odtisa nar0* nozabavnih viz, odliv mentor precejšnjemu šje^ ansamblov, itd.; prejšnji i*' sec je Jože Burnik izdal nj}' kaseto in praznoval lep ^ jenjski jubilej. Po drugem septembrski glasovalnem krogu srr\0 žrebom spet razdelili d® nagrad. Vrednostne bone tisoč tolarjev prejmejo'-Robert Žepič, Zlato polje Kranj; 2. Tjaši Kavčič, DJJ goše 5, Železniki, 3. A* Macuh, Finžgarjeva * Lesce; 4. Zofka Glavan, » ženik 36, Cerklje in 5. Mf Jan, Hrušica 71g, Hrus««' Glasove reklamne majice P pošti pošiljamo naslednji f terici izžrebanih: 1. PJL' Smrke, Bilečanska 4, LjuMf na; 2. Nuša Erzar, DolefllJ c. 120, Ljubljana; 3. Je"*J Likar, Čabrače 12, GJfj} vas; 4. Mira Volčanšek. &t čeva 7, Jesenice. ČestW^*j Iščemo najbolj prijaznega poštnega delavca Drage Gorenjke in Gorenjci ---, Pošta že mnogo generacij zahaja v 0". domove. Že v časih vaših aedkov in bab \ Pošta že mnogo generacij zahaja v domove. Že v časih vaših aedkov in babic) ✓""^■f veljal poštni poklic za spoštovanega in P°$t I J Slovenije želi, da tako ostane tudi vnaprej-Na Gorenjskem smo vam v lanskem W _ dostavili 26.000.000 pisemskih poŠijm 1.900.000 časnikov in časopisov ter 96.0"". paketov. Vse to je opravilo 492 poštnih delavcev Gorenjske, o katerih jih 278 dela za poštnimi okenci, 172 pa je pismonoši katerimi se srečujete skoraj vsak dan. 1 Želeli bi vas prositi, da nam med to množico marljivih l)W pomagate izbrati najbolj prijaznega. Tega bomo nagradili s > posebej zasluženim dopustom. Seveda pa vam ponujamo, <*. lahko za nagrado pri sodelovanju prejmete album po^n\. znamk z letnico izdaje 1996, ki bo nekoč lahko veljal ce\. premoženje. Prav tako pa bomo nekaterim od vas pod^\ možnost, da obdari nekoga z luksuznim telegramom i dodatkom po njegovi lastni izbiri. Vse, kar morate storiti,)' da izpolnite priloženo glasovnico in jo na dopisnici pošljete 1** naslov Gorenjskega glasa. . Če si tudi vi želite še boljšo in še bolj prijazno Pošto priskočite na pomoč. ^ Pošta Slovenije bo za nagrade sodelujočim prispevala , albumov z znamkami, ki so izšle v letu 1996 in 8 tuksuzfl telegramov z dodatkom po izbiri nagrajenca. Za glasovnico bi potrebovali naslednje podatke poštnem delavcu: Glasujem za:__—ti Ime in priimek:_ ____^ Pošta*: ________________ ' te ne poznate imena in priimka poštnega delavca, lahko vpišete samo poŠto' kateri dela, in če gre za pismonošo, kje dostavlja poštne pošiljke. ^ Glasovnico na dopisnici pošljite na Gorenjski 9^ p.p. 124, 4001 Kranj. Akcija traja do 30. 9. 1997. Spticapjggglimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel ■kOVINSKI OHMTm NMT • MM http','.'wwi* mobitel.u EMS - hitra pošta - hiter in zanesljiv prenos pošiljk - za območje Slovenija dostava isti dan - do 30 kg - Kranj - prevzem na domu - (tel. 262 4111) Vaša Pošta GORENJSKI GLAS PONEDELJEK, 22. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.05 Včeraj, danes, jutri 9.10 Videoring 9.40 Zmenki, ameriška nanizanka 10.00 Ciklus filmov Cassavatesa: Neuravnovešena ženska, ameriški film 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, TV igrica, ponovitev 13.35 Zoom 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Moški ženske 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 16.55 EP videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: škarje 17.30 Pouka je konec, nizozemska nadaljevanka 17.45 Mejniki, nemška dokumentarna serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo, TV igrica 19.05 EPP, včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Vzhodno od vojne, dokumentarna oddaja 21.00 Homo turisticus, oddaja o turizmu 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme |2.35 Šport 22.40 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 23.05 Barva večera, ameriški barvni "'m; Martin Landau, Ellen Burstvn 23.10 Filmska noč z Robertom Duval-lom- Lov na D.B. Cooperja, ameriški film, 1981, Robert Duvall, Treat Wil-liams 0.45 Poročila HTV 2 14.40 TV koledar 14.20 Resnični divji zahod, ponovitev 15.10 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 16.00 Ko se nebesa smejijo, ponovitev 17.30 Acapulco - S telesom in dušo, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Besede, besede, besede19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Otvoritev varaž-nidskih baročnih noči, prenos 22.10 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Skupaj na sledi, angleška nanizanka 23.35 U2, glasbeno dokumentarni film RA KRANJ AVSTRIJA 1 6.05 Fantastične zgodbe 6.30 Otroški program 10.15 Bosi generalni direktor, ponovitev ameriške komedije 10.20 Skrivnost Sahare, 1/4 del italijanskega pustolovskega filma 11.50 Otroški program 14.50 Zdravnica dr. Ouinn 15.40 Knight Rider 16.25 Obalna straža, ameriška pustolovska serija 17.15 Central West Park 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Družina za umret 19.00 Caroline v volemestu 19.30 Čas v sliki/kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Tri postelje za samca 21.50 Teleclubing 22.05 Morilec deklet na poziv, kanadsko-francoski film 23.30 Čas v sliki 23.35 Vohljač, amvveriška kriminalka 1.20 Point Blank, ponovitev ameriškega trilerja 2.50 Izdana ljubezen, ponovitev zadnjega dela 4.30 Borim se za svoja sinova, 4. del italijanskega TV filma 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.20 Taek-won - do klub Radovljica 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Novinarski pnspevek 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana občine Šenčur 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski pnspevek 16.50 EPP 17.00 Gost v studiu župan občine Šenčur - Franc Kern 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Baumanom 19.50 EPP 20.00 Napovednik programa 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj TOREK, 23. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 R TRŽIČ AVSTRIJA 2 TVS 2 9.00 Euronevvs 11.50 Na potep po opominu, oddaje iz arhiva otroškega n mladinskega programa 12.55 Znanje »Nfolč 13.25 Šport v nedeljo 14.10 17. jecanje tamburaških skupin Slovenije, fr'Jr 4,45 Skrivnostni izvir Mekonga, francoska dokumentarna oddaja 15.35 - z°ria duha 15.55 Komorni orkester i. —i vjuiia io.oo \\ ^endelssohn Strings, 1. oddaja 16.50 Baem smrtnih grehov, avstralska ''anzanka 17.4o Pacific Dnve, av-ann *? nadaljevanka 18.05 Lovejov, '9'eska nanizanka 19.00 Recept za amlVM žlv|ienje 19.30 Simpsoonovi, annT ?,ka nanizanka 20.00 Banan ni, an9lešk. a nadaljevanka 20.55 Kri na 6.10 Videostrani 7.00 Dobra volja -Družinski album 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Modro morje in ti, ponovitev nemškega glasbenega filma 10.35 Drzni in lepi, ponovitev 11.15 Spori 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Slika Avstrije, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski zdravnik 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Peter in Paul, humoristična serija 21.05 Tema, tedenski magazin 22.00 čas v sliki 2 22.30 Srečanje -kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Čas v sliki 2.05 Schieejok, mem' v°ina v Rusiji, ameriška doku- ponovitev 3.05 Dobrodošla, Avstrija K_V serija 21.45 Pomp 22.45 4.50 Živalske zgodbe: Dežela losov Ponedeljek začenjamo z oddajo, posvečeno zanimivostim iz fonoteke. Nadaljevali bomo z oddajo, v kateri bomo poiskali kakšno zanimivost. Tudi spremljali in komentirali bomo, in sicer ob 15:30. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiškl hit, tokrat zopet z lestvico stare glasbe, pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Alenko Bole Vrabec 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika (OKC Kranj) - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, obvestila, osmrtnice 12.45 športni ponedeljek 13.30 Pregled dogajanj na Gorenjskih cestah 14.00 Popevka tedna 4.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije (Drago Arijani) 18.00 Občinski tednik občina Kranjska Gora 18.30 Pogled jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa 7.30 Vremenska panorama 9.45 Lovejov, ponovitev angleške nanizanke 10.35 Grissova tolpa, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.45 Homo turisticus, oddaja o turizmu 13.00 Poročila 13.05 Lingo, TV igrica, ponovitev 13.35 Ptujski festival 15.05 Vzhodno od vojne, pšonovitev dokumentarne oddaje 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.30 Med vetrom in vodo, nizozemska nadaljevanka 17.45 Zlati prah, slovenska lutkovna nanizanka: Železna peč 18.00 Po Slovenji 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Povečava 21.00 Studio Citv 22.00 Odmevi, Vreme 22.35 Šport 22.40 Kir Royal, nemška nanizanka 23.40 Svet poroča 0.10 Studio City, ponovitev 0.55 Videoring 1.25 Videostrani 16.45 Hrvaška policija 17.35 Poročila 17.50 Obalna straža, nanizanka 18.35 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja 21.05 TV parlament 22.20 Opazovalnica 22.40 Zmagoslavje računalniških genijev, ponovitev ameriške dokumentarne serije 23.35 Filmska noč z Robertom Duvallom: Ladja - svetilnik, ameriški barvni film HTV 2 14.45 TV koledar 15.55 Djuka Begovič, ponovitev drame 15.50 Ko se nebesa smejijo, ponovitev 17.30 Acapulco -telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugp 18.30 Ho Chi Min, ponovitev 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 21.20Črno-belo v barvah: Skica za portret: Steve McOueen; Pobeg, ameriški barvni film; Steve MacCtu-een, Ali MacGravv, Ben Johnson; Retrovizor; Ray Charles, Jiml Hen-drix, spomin gosti v živo iz studia21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani______ IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, Mini 5 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Zdravniški nasveti - ponovitev 22.30 Top spot 22.35 Nočne video strani TVS 2 9.00 Euronevvs 11.35 Sobotna noč 13.40 Dlan v dlani 14.10 Recept za zdravo življenje 14.40 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 15.05 Osmi dan 15.35 Kri na snegu - Vojna v Rusiji, ameriška dokumentarna serija 16.25 Slovenski magazin 16.55 Banan ni, angleška nadaljevanka 17.45 Simpso-novi, ameriška nanizanka 18.10 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 19.00 Prisluhnimo tišini 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 19.55 Polzela: Evropski pokal v košarki, Kovinotehna Savinjska Polzela - Apol-lon, prenos 21.30 Opus 22.00 Portret Davida Ojstraha 23.05 Brahmsov violinski koncert 23.55 Opus, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program 10.20 Skrivnost Sahare, 2. del italijanskega pustolovskega filma 11.50 Otroški program 14.50 Dravnica dr. Ouinn 15.40 Knight Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Central Park West 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Družina za umret 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.15 Danielle Steel: Plamen ljubezni, ameriška melodrama; Jennie Garth 21.45 Življenjski prostor/Sanje 21.50 VValker, teksaški ranger 22.35 Umor v imenu pravice, ameriška tkcijska kriminalka 0.05 Čas v sliki 0.10 port: Tenis, osmina finala Grand Slam Cupa v Munchnu 1.10 Prepovedane ulice, ameriška kriminalka 2.30 Umor v imenu pravice, ponovitev ameriške akcijske kriminalke 4.00 Stoker Thompson v ringu, ameriška kriminalka 5.15 Teksaški mož postave, ponovitev RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.15 Zdravstvena oddaja 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igoraja Rozmana 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ AVSTRIJA 2 Pregled dogajanj iz Tržiča in Gorenjske bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo In komentiramo. Ob 16:10bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz Radia Deutsche Welle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivim pogovorom s starimi Tržičani v oddaii S'm Tržlčan. Redna torkova oddaja Športni obzornik bo na sporedu ob 18:00. Tudi lekcije tečaja nemškega jezika ne bomo pozabili. an» o~ senja _■.*» run.^ —— — «------ - , Za"? Rončel izza odra 0.15 Recept 5.20 Čas kulture Slo„ *vlienie, ponovitev sPrsm i|a si Pridržuje pravico do »^jnembe programa. R SORA TELE-TV KRANJ Kanala 7.20 video strani 8.00 TV prodaja 8.20 video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 9.40 Mačke z groma, risana serija 10.05 Srečni časi, ponovitev 10.30 Alf, Ponovitev 11.00 Drzni in lepi, ponovitev 11.25 Oprah show, ponovitev 12.10 TV Podaja 12.40 Kung fu, ponovitev 13.30 TV Prodaja 14.00 Muppet Shovv, lutkovna serija ;4-30 Alf, nanizanka 14.55 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 15.55 Srečni časi, nanizanka 16.20 Rajska obala, pono-cw J6«;50 Drzni in '"P«, ponovitev 17.15 Oprah Shovv: Sandra Bullock 18.05 Družinske vezi, nadaljevanka 18.35 Družinske *adeve, nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, "ar\izanka 19.30 Dobri časi, slabi časi, f.?ralievanka 20.00 Ponedeljkov večerni Pa, i Blisk°viti Jack, ameriški barvni film; K_ Hogan, Cuba J. Gooding, Beverlv ka »o6'0 21-40 Sam sv°i mojster, nanizan-Fauu 5 Nui™ primeri, nanizanka 22.55 nln V ,Towers. nanizanka 23.30 Lovec, tRi/i«?,0-20 Dannvjeve zvezde, ponovi-BV '-20 TV prodaja ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročila Gorenjske 571 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.59 Danes na videostraneh 20.02 EPP blok - 2 20.10 Veseli Kekčev dan 20.27 Glasbeni spot 20.30 šport v živo - kontaktna oddaj: Kegljaški klub Triglav Kranj - dresura (voditelj: Nenad Antonič, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 571 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddja o rocku in mlade po srcu - Konjeniški klub Kranj - tiresura (voditelj: Nenad Antonič, pokličtie po telefonu: 33 11 56) 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 571 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKATV POPTV 7.00 Dobroiutrr^T^^ na MMTV Tel« *o • -S"''3- Jutranji program Ba*ara,VnSni^0Tbin Santa VizijSka prodala IN T0P shoP. ,ele" iska nanad___15? 2aliv ljubezni; amer-°^oski zdravnik nka' Pon°vitev 12.00 zanke 13 on d Ponovitev nemške nani-Sportni km« P kviz' Ponovitev 13.30 SCftna Don™:-.porlovi,ev 1345 športna d*l tona___rtev 500 Beli °čni«* 21. napisala a™! nanizanke 15.30 Umor. je Barbara ____? nanizanka 16.30 Santa kvi* 18 on n"ška nadalievanka 17.30 Pop nanizanka «_*_• ameriška humoristična amartSct n= 8,30 0balna straža, 4.del ur 20 oo P_?nk* 19-20 Vreme 19.30 24 fllm, 1991- J? s°dnikom, ameriški barvni ka Lea Wene Hackman 22.00 Detektiv-F/X - llSm6r' nemška nanizanka 23.00 °-°0 Tek« *t-tnkom' ameriška nanizanka akciiska i?, • mož postave, ameriška 1-*^eot™an" 24 ponovitev TV 3 8.00 tv — Viden k~,pIodaia 815 TV sh0P 1°00 shoo iH 1300 TV Prodaja 13.15 TV Prodal« _„ Vide kolaž 15-30 TV proda p __? Video kolaž 16-30 TV Pan nT,1845 Video kolaž 18.00 Peter ProdalanoYltev risanega filma 19.00 TV sanke J«15 Videostrani 19.30 Ri-film 21 v» i Nov zacetek. ameriški dokoma ? LeP0te Evrope, ponovitev daia £ J£arJ?e9a fi|ma 22.30 TV pro-23.00 TV shop predstavlja 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.10 Varna pot v šolo 20.20 Spot tedna 20,25 EPP blok 20.30 Aerobika 20.35 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev informativne oddaje 21.05 EPP blok 21.10 Rastlinstov Avstralije 21.38 Madagaskar, 1. del TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji program 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.46 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.30Nočni glasbeni program RA Sora R RGL 6.00 Dobro jutro 6.05 Izbranka tedna 6.15 Novice, AMZS, vreme 6.30 Nočna kronika 7.00 Na današnji dan 7.15 Novice 7.35 Vremenaks napoved 7.45 Skriti mikrofon 7.55 Danes v dnevniku 8.00 Izbranka tedna 8.05 Napoved sproeda RGL 8.15 Novice 8.23 Slovenske novice 8.30 Jutro je tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Tema denva 11.15 Novice 11.30 Uganka 12.00 BBC novice v slovenščini 12.10 Odgovori na jutro... 12.30 Zanimivosti, sport, kronika 12.50 Dnevni kov odmev 13.00 Dober dan 13.15 Novice 14.00 Pasje novice 14.15 Novice 15.00 RGL obvešča - komentira, informativna oddaja 15.30 Iz svetovne glasbene zakladnice 16.00 Črna kronika 16.15 Novice 16.23 Spoznajmo se 16.30 Modni bla, bla 17.30 Avtomobilizem 18.35 Gorenjski glas 18.40 Zanimivosti, ceste 18.50 Vremenska napoved 18.57 Izbranka tedna 19.00 D. J Dekky 20.00 Glasba 21.00 Sršenovo gnez do 23.00 Nočni program RGL 24.00 Skriti mikrofon KANALA 7.20 Video strani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 9.40 Mačke z groma, risana serija 10.05 Srečni časi, ponovitev 10.30 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 11.00 Drzni in lepi, ponovitev 11.25 Oprah Shovv, ponovitev 12.10 TV prodaja 12.40 Nujni primeri, ponovitev 13.30 TV prodaja 14.00 Muppet Shovv, lutkovna serija 14.30 Alf, nanizanka 14.55 Atlantis, ponovitev 15.55 Srečni časi, nanizanka 16.20 Rajska obala 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Oprah Shovv: Moč dialoga 18.05 Družinske vezi, nadaljevanka 18.35 Družinske zadeve, nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 20.00 Odklop: Počitnice, 1. del 20.40 MacGyver, nanizanka 21.35 Psi faktor, nanizanka 22.25 Babilon 5, nanizanka 23.10 Favvltv Tovvers, nanizanka 23.45 Mali bogovi, nanizanka 0.40 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 1.10 TV prodaja 1.30 Video strani POPTV ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Mini 5 18.45 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA HTV1 1-45 ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktnaoddaja 22.00 OSHO -otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10 00 Video strani 19.00 TV prodaja 19 05 Otroški program, ponovitev; Ura oravljic 19.30 Potovanja, ponovitev 20 00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 2030 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Glasbeni mix 22.10 Top spot 22.15 Nočne videostrani R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij 8.30 Dopoldanska informativna oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 11.10 Predstavljamo vam: ... (komercialna oddaja namenjena predstavitvam podjetij,...) 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbeni odmor 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.30 Izbiramo Vašo pesem - glasbena oddaja s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 19.40 Otroška pesem tedna in Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče -oddaja za poslušalce, člane PRO (podporni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezija za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program Dobrih koledar 7.55 Poročila 8.00 Otrobi iutro 1000 Poročila 10.05 Krivda pr°9ram 12.00 Dnevnik 12.30 barsT ;radalievanka 13.15 Santa Bar-!4 15 sobota od 9. do 12. ure. Telefon: 225-162 Za reševalce križanke smo pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada - bon v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada - bon v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada - bon v vrednosti 2.000 SIT Boni veljajo za nakup v trgovini Cvetka. Vsi izžrebanci prejmejo tudi brezplačno kavico v Irish Pu" Tri nagrade prispeva tudi Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz Črk 1 oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite t* dopisnicah do srede, 1. oktobra 1997, na Gorenjski g'tf Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvi Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, KranjsV Gora, Radovljica, Skofja Loka, Tržič ali v Turistični agenttl Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Gla*0, nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranft #4 ANTIČNO RAČUNALO REKA V KOLUMBIJI PRVA DAMA SLOVENSKE ATLETIKE DIPLOMATSKO PREDSTAVNIŠTVO MONGOLSKI VLADAR PECUU PODOBEN DEL GOBE ŽENSKO IME NIKI LAUDA NAŠ PESNIK PESEM HVALNICA STARA JAP. PRESTOLNICA DREVORED POPEVKA 14 IHTA IRENA KOHONT ZRCALO 27 proštoR ZA MEJNO ČRTO IGRIŠČA VRSTA HA?at|H.iV/L KARENINA POMLADNI MESEC 0SV0B0D. FRONTA DEL OBRAZA EVROPSKA VESOLJSKA RAKETA KEMIČNI ELEMENT (La) RUSIJI PONAVLJANJE BESED J/ VERZIH 1C 29 KRAJ NA DOLENJSKEM 24 TURŠKI VELIKAŠ GRAFIČNA DEJAVNOST !-t/:o GRIČ. NAŠ PESNIK JUflAGOiiN! TIRNICA STAVĆN0 LOČILO 30 siEKD. SVOE ZEMLJIŠKA POSEST 11 POTOMEC 20 GR. JUNAK PRI TROJI DRŽAVA V AFRIKI GLASBENI OKRASEK NARODNA UNIVERZ. KNJIŽNICA IVO DANEU ALBERT0 TOMBA ZASTOPNIK NAIVNO SLIKARSTVO ODŽAGAN <0S DEBLA ŠVEDSKO ZIMSKO ŠPORTNO SREDIŠČE PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA SINGULAR TRAVA DRUGE KOŠNJE raoTTAMlD" VLADARSKA R0D0VINA REK V m_jL_ 10 PIVSKI VZKLIK NASA HUMORISTKA (MARTA) NAŠ PESNIK PRAV0SL. DUHOVNIK 25 ZONA PONATIS 13 ZVAREK PERGAMSKI KRALJ MRČES 26 TKANINA ZA ZAVESE ŠČETKA LUKAV UKRAJINI ŽIVLJ. TEKOČINA KAROL PAHOR GR. MIT. LEPOTEC VOJAŠKO POROČILO KRAVJI GLAS 23 SMILJAN ROZMAN 31 OBRAT ČREVESNI PREHLAD 12 SREDOZ. OKRASNA RASTLINA DEVETA ČRKA GR. ABECEDE BODICA G L MESTO TOGA NORD. BOG NEVIHTE 21 ŽABJA OKONČINA VRSTA SOCVETJA PETER AMBROŽ 22 HUNSKI KRALJ 17 NAŠ ARH. MIHEVC GR. MIT. ENOOKI 21/L_1KAN„ 19 HRIB PRI BEOGRADU NATAŠA UBiANCJĆL NAŠA PEVKA /ANDRFJAI RAFKO IRGOLIČ PREPROST PLUG KOS CELOTE 28 NAŠ PESNIK (FRANCE) IVAN; CANKAfj SESTAj F. KALAN a/0 15 RADIJSKI NAPOVEDOVALEC 4 3& 11 21 12 22 13 23 14 15 16 24 (25 l\2W~ 6 17 27 18 2Š~ POSLI IN FINANCE _UREJA: Marija Votčjak Prvo posojilo rizičnega sklada NLB Jubilejni sejem Zaščita Jfrnaj, 18. sept. - Nova Ljubljanska banka je podelila prvo posojilo iz letos ustanovljenega sklada rizičnega kapitala, rejelo ga je podjetje Mycycle, ki izdeluje medicinsko in ■unirsko opremo ter ortopedske pripomočke. Podjetje Mycycle se ukvarja z razvojem pogonskih sistemov za nvalidske vozičke, ki predstavljajo novost na svetovnem trgu. rototip je na svetovnem sejmu izumov Eureca v Bruslju prejel aJvisji priznanji: pokal belgijskega gospodarskega ministra in zlato roeaaljo z oznako posebnega pomena. Izumitelj Vladimir Markovič L 89nila poimenoval Handmaster, dobila so status najvišje "^jenega izuma tekočem letu. Handmaster je namenjen invalidom na vozičkih, njegova zn-k1081 Je frstveno večJi pogonski izkoristek kot pri doslej M* £onilin invalidskih vozičkov. Omogoča namreč kar šestkrat eihl 'z^°"stke pogona. Invalid se zato lahko bistveno lažje ^v^udi na večjih razdaljah, slabem cestišču, večjih naklonih tep*0^6^6 Mycycle bo posojilo uporabilo za financiranje prodora ka lzc*e^a na trg. Nova Ljubljanska banka je sklad rizičnega Do*"'3! ustanovi'a za financiranje obetavnih razvojnih načrtov, P sojila so namenjena podjetjem in posameznikom, ki jih za esničitev zamisli primanjkuje denarja ali premoženja, s katerim bi zavaroVali.posojilo J J J " p ,la.uško Čavič, deluje zavzeto naprej. V klub je včlanjenih nad 70 boksarjev različnih starosti, od 20 do 30 pa jih redno trenira. Kranjski boksarski talent Mario Živkovič, star 16 let, dijak gostinske šole na Bledu, ki trenira boks 4 leta, odhaja prihodnji teden skupaj s trenerjem Čavičem na evropski turnir za mladince med 25. in 29. septembrom v Novem Sadu. Tu bodo mladi boksarji iz 17 držav tekmovali za Zlato rokavico Vojvodine. VATERPOLO SODNIKI ZELENI ATLETIKA °V0JNA ZMAGA ČARMANOVE Kranj - Štiri atletinje kranjskega Triglava so se v sredo udeležile otvoritvenega mitinga na novem skakališču v Dolenjskih Toplicah, .^la Čarman je v mladinski konkurenci zmagala v skoku v daljino |57l) in v troskoku (11,66), za rezultat v skoku v daljino, ki je bil Kranj, 19. septembra • Slovenski vaterpolski sodniki so s piknikom na Visokem pri Kranju sklenili sezono 1996/97. Ker je bila bližnja Kokra premrzla za vaterpolsko tekmo, so se sodniki pomerili v nogometu. Za organizacijo so poskrbeli njihov predsednik Matjaž Rakovec ter Jože Murinček in Blaž Radoniič Resnejšim temam sodniki tokrat niso posvečali prevelike pozornosti, saj bodo imeli 26. svojo redno letno skupščino. Najpomembnejša točka skupščine bodo vsekakor volitve, saj se leto izteka mandat dosedanjim članom organov sodniške organizacije. "Možem v belem" se bodo pridružili tudi trije novi člani Elvir Bečič, Uroš Kralj in Vojko Vičič so lani opravili sodniške izpite. Sodniki naj bi v prihodnji sezoni svoja tradicionalna bela oblačila zamenjali za zelena. Morda zaradi tega, da bi se vročekrvni igralci ob pogledu na "delilca pravice" malo pomirili. • G. Košir "i) Ul v uuanuku ^ii,uuj, La lu/.uiiai v aivuivu v uaijiuu, ivi jv^ ; trinajst centimetrov krajši od njenega osebnega rekorda, pa je Uc|i prejela posebno nagrado kot najboljša mladinka. Eva Prezelj le. ?ila med mlajšimi pionirkami druga (4,85), Maja Kalan tretja ^TAfjfj 4 DUIUlTniTVl? <4>76), Eva Sedej pa med starejšimi pfonSrkami peta (4,90). • CZ. VABILA, JT KlKIiflJl 1 V £j 0I> TEKME DO TEKME "asto t"' nastopi v Nemčiji - Mladi kranjski skakalci so odlično **kliu>t! na tradicionalnih tekmovanjih v smučarskih skokih na skakal ?ezone- Na 0Den tekmovanjih je nastopilo 53 mladih Prikaz r iz Avstriie> ČeŠlce, Nemčije in Kranja. Največ pa so tekmr.. 1 ^,av mladi Kranjčani, ki so se odlično odrezali na obeh . Jaki, dečki 10 _, Dečki 11 let: 2. dečki 13 E?rcvec' 3- Simon &vic> 5- Jure Janc> 6- Rok Rozman, dečki in il:.,A!?5 Uršič> Auerbach: dečki 9 let: 3. Matej Jaki, _jet: 1 " " t—:x n 5. Dejan Jerič, 9. )omen R-ri: *J ŽiSa Pelko' 3- Jan ^e£uš' " Sin™ *K?šlr- dečki 11 let: 1. Matevž Šparovec, 2. Jure Jane, 3. SriivT' 4- Rok Rozman, dečk c'ani Triglava iz Kranja). J. Bešter knni0* £alan odličen drugi - Na Prestranku je domači ^unienisiri L-t..u _ . . P lc°njeniški ti"«*'««• - Na Slovenije v ri or8aniziral finalno tekmovanje za Pokal ^rugi dan dresurnem jahanju v nalogi St. Georg prvi dan, mladincj pa,Y nal?gi KIR, kjer so izvajali vaje ob glasbi. Med StrumfomV 1 naJl?oljši Aleš Peterlin iz Ljubljane s konjem kJer ie 7m i zan,mivo in napeto je bilo v članski konkurenci, Kranjčan iS Evgen Bubnič Kk Prestranek, odličen drugi je bil obveznost ^ala" z WnisRerJem- Blaž Je zaradi študijskih Za seboi mai^ tremra'> zato Je njegov uspeh toliko večji in je zbrisa L ^stil lanskoletnega državnega prvaka Ladislava ^arbara r Rlce- ^ mladinski konkurenci se je izkazala tudi Cetrtn ,„Uovekar z Jadranko iz Komende, ki je na koncu zasedla £° mesto. Nenad Antonič P^fcosrv*' Prvaki - V Postojni je bilo posamično državno tekmov °. v- Dalinanju za dečke do 15 leta. Na finalnem rnladi pan^U .nastopilo osem najboljših. Največ uspeha so imeli vič (jef 0r?nJski balinarji. Državni prvka je postal Ismet Huzeiro-obacTaudru8i Je bil Dejan Hervol in tretji Klemen Valjavec, »ana balinarskega kluba iz Bistrice pri Tržiču. N. A. v nedeljo pohod na tromejo Katece, 19. septembra - Ker je bilo prejšnjo nedeljo slabo j?«me, bo letošnji tradicionalni pohod na Tromejo .nad ječami to nedeljo, 21. septembra. Skupaj ga organmrajo ^stična društva Rateče, kranjska Gora, Trbiž m Podkloš-u\na teJ znar" točki na meji treh dežel Pa Pnjakujejo več JJ* Planincev in drugih ljubiteljev gora. Odhod s slovenske frani bo od 8. ure dalje izpred gostilne Šurc v Ratečah. Od ll ne dalje se bo na Tromeji začel kulturno-zabavm Program, predstavniki posameznih dežel pa bodo ponudili ^ai svoje kulinarične dobrote. • J. Rabič Gorska teka na Grintavec in Veliko Planino - Zaradi slabega vremena konec preteklega tedna bo drugi tek na 2558 metrov Grintavec jutri, 20. septembra, ob 10. uri v Kamniški Bistrici. Informacije po telefonu 817-755. V nedeljo pa bo tekaška Kreizkušma na Veliki planini pod geslom Hitrejši od žičnice, fagrade bodo lepe. Najhitrejši bo dobil 60.000 tolarjev in letno karto. Pojasnila na telefon (061) 817-202 in 831 - 425. • M. Močnik V Podbrezjah balinanje - Jutri in v nedeljo bo na balinišču Pod gabri v Podbrezjah balinarsko tekmovanje trojk. Začelo se bo ob 14. uri. • J.K. Nogometni spored - V drugi državni ligi bodo odigrali 7. krog. Največje zanimanje bo za tekmo Kranjčanov. Triglav Tele TV gostuje v nedeljo ob 16.30 pri Jadran Šepiču v Kozini. Nova zmaga tudi tokrat ni nemogoča. Mladinci in kadeti Triglava Megamilka bodo igrali tekmi v torek, 23. septembra, ob 14.15 in 16.30 uri v Kranju. V goste prihajata moštvi Rudarja iz Velenja. V tretji ligi zahod bodo gorenjski ligaši igrali doma. Casino Bled bo v soboto ob 15.30 igral z Brdi, Naklo Triglav ob 16,30 s Telmontom Šmarje, Komenda Hramgor pa ob isti uri v Mengšu z Idrijo. Mladinci Zarice Naklo bodo jutri gostovali v Piranu, Sava Šenčur bo v nedeljo ob 16.30 igrala z Rudarjem Trbovlje, Flok Komenda pa bo igrala doma s Slavijo. Enaki pari so pri kadetih, katere tekme se začenjajo dve uri prej. V gorenjskih ligah bodo jutri ob 10. uri igrali kadeti, razen tekem Železniki: Bledin Lesce : Britof, ki bosta v četrtek ob 17. uri. Mlajši dečki bodo igrali jutri ob 14.30, Člani pa jutri ob 16.30, razen tekme Trboje : Podbrezje, ki bo 1. oktobra ob 16.30. Starejši dečki bodo igrali v nedeljo ob 10. uri in v sredo ob 16. uri, mladinci pa v nedeljo ob 10. uri. V nedeljo ob 10. uri bodo pionirski turnirji na Bledu, v Stražišču in na Primskovem, starejši dečki Gorenjske pa bodo v nedeljo ob 10. in 11.30 igrali z vrstniki iz Ljubljane na igrišču v Naklem. • J.K. Oktobra začetek namiznoteniških lig - Na Godešiču je bil sestanek predstavnikov klubov, ki tekmujejo v gorenjski namiz-noteniški ligi. Ta se bo začela 6. oktobra. Sodelovalo bo 18 ekip. V ligi tokrat ne bo lanskega viceprvaka Jesenic 1. Ligo bo že tretjo sezono zapored vodil Janez Starman. * J. Starman Vabilo SkojjeloSkih košarkarjev - Košarkarski klub Odeja Marmor - Loka Kava organizira predprodajo vstopnic za ženske, ki igrajo v I. ligi, in moške, ki nastopajo v I. B ligi. Vstopnice bodo veljale za prvenstvene in pokalne tekme. Kdor bo kupil letno karto, bo dobil barvni bilten kluba. Karte prodajajo vsak dan od 16. ure dalje v bifeju športne dvorane pri Ivki Nardoni, naročite pa jih lahko tudi po telefonu 622-460. Cena vstopnice je 4000 tolarjev. Rokometni spored - VII. B moški državni ligi bo Dom Žabnica jutri ob 18. uri igrala z Novim mestom, Jezersko v nedeljo ob 11. uri s Hrvatini, Duplje pa v soboto ob 19. uri z Alples Pohištvom. V drugi državni ligi ženske bo Škofja Loka gostovala v Ilirski Bistrici, Sava Kranj pa bo že danes gostovala pri Polju v Ljubljani. V državni hgi mladinke bo Sava Kranj jutri ob 16. uri igrala z Izolo, Planina Kranj pa v nedeljo ob 15. uri z Žalcem. Med kadeti center so pan Skofja Loka : Preddvor, Radovljica : Chio Besnica in Duplje : Alples Pohištvo. • J.K. Živkovič je dvakratni prvak Slovenije in četrti na evropskem turnirju v Bitoli, kjer je izgubil doslej edini dvoboj. Od skupno 18 jih je 17 zmagal. Tudi v izgubljenem dvoboju v Bitoli proti Turku (pred tem je Mario položil Rusa Tarasova) je imel Živkovič možnosti za zmago, saj je po tretji rundi vodil. Sedaj se namreč boksa 5 rund po dve minuti. Vse, kar je pod tretjim mestom, je neuspeh, trdi pred odhodom v Vojvodini trener Čavič. V Kranju se tudi že pripravljajo na 6. Pokal Kranja z mednarodno udeležbo, ki bo 22. novembra. Na sliki Mario Živkovič in trener Dušan Čavič. • J. Košnjek, slika T. Doki BALINANJE TRATA IGRALA NEODLOČENO Kranj, 19. septembra - V balinarskih ligah postaja zanimivo. V sobotnih in nedeljskih igrah v superligi je škofjeloška Trata M.C. Sara premagala Šiško z 18 : 6, nato pa je s Poljem igrala neodločeno 12 : 12. Tračani so v superligi premočno prvi s 37 točkami, za igranje v končnici pa imajo možnosti še Polje, Skala Euroservis, Terminal in Brdo. V naslednjem jutrišnjem kolu bo jutri v Skofji Loki ob 16. uri razburljivo srečanje med Trato in Skalo. V prvi ligi so Huje s 15 : 9 premagale Jadran, Jeseničani pa so s 17 : 7 premagali Virtus. Jesenice in Huje sta s 33 točkami na Ervem mestu. V prvi ligi bo v soboto v Kranju dvoboj med lujami in Hrastom, na Jesenicah pa med Jesenicami in Jadranom. V drugi ligi vzhod je Tržič igral s Centrom 4 : 12, Primskovo z Bistrico 10 : 6, Radovljica Alpetour in Plešivica pa sta igrala 8 : 8. Vrstni red: Plešivica 35, Bistrica 34, Svoboda 25 itd. v sobotnem kolu bodo igrali Fužine : Radovljica Alpetour, Plešivica : Primskovo, Bistrica : Svoboda, Zarja : Tržič in Center : Megrad. • J.Košnjek SNOWBOARD BOARDERJI V KRANJSKI BAZEN Kranj, 19. septembra - Po uspelih prireditvah v ljubljanskem Tivoliju in na savskem bregu pri Čatežu bo skoke s snovvboardi v vodo priredil še Snowboard klub Kranj. Prireditev z imenom "Tomas Sport 2 Air & Water Kranj '97" bo v soboto, 20. septembra, na kranjskem letnem kopališču, začela pa se bo s kvalifikacijami ob 15. uri. Finale najboljših se bo začel ob 20. uri, superfinale najboljše trojice pa ob 21.30. Za glasbo bo skrbela ekipa radijskega programa RadYo Yo. Na tekmovanju bodo nastopili najboljši slovenski deskarji z ekipo Casino Ljubljana na čelu, sodili pa bodo sodniki Snovvboarding zveze Slovenije. Prireditelji bodo ob bazenu postavili kar 12 metrov visoko zaletišče, saj je bazen dovolj veliko doskočišče in se ni bati, da bi ga kdo zgrešil. Poleg boarderjev bodo v vodo frčali še pogumni kolesarji MTB kluba Kranj. GSM: NMT: http tet; 0609/612 354 //tfjvvw.]cimis«ude si/ 064/82 23 24. UG4/nnt)HPa Preplašeni umiki oblastnikov Afarlco Jenšterle, zunanji sodelavec Trenutki našega vsakdana Po dešju posije sonce Peter Čolnar, zunanji sodelavec PREJELI SMO Predsednik Driavnega zbora Janez Podobnik je sporočil, da odstopa od svoje ie najavljene kandidature, s to izjavo pa je vnesel dodatne negotovosti v ie tako naplod-no dogovarjanje pomladnih strank o skupnem predsedniškem kandidatu. Podobnik je bil namreč vse doslej edini resni Kučanov protikandidat, čeprav s precej manjšimi molnostmi na uspeh. Njegov umik iz tekme za predsedniški stolček je presenetljiv predvsem zato, ker ga je opravičil z Janševimi napadi, saj je dejal, da je s "presenečenjem in prizadetostjo v zadnjih tednih dol-ivljal nerazumljive, grobe in neutemeljene napade predsednika socialdemokratske stranke Janeza Janše". Ti naj bi leteli tako nanj osebno, kot tudi na stranko SLS, ob tem pa je še dodal, da gre za njegovo osebno odločitev, ki v ničemer ne prepričuje morebitnega sklepa organov SLS o skupni ali samostojni kandidaturi drugega kandidata s podporo SLS. Na videz bi torje lahko 'šlo za enostavni manever, po katerem se je Podobnik pač umaknil in pustil prostor za nevtralnega skupnega pomladnega kandidata, toda takšna politika je malo verjetna, ker si je pač privoščil javno izpostavo krivca za njegov umik. Janez Janša pa, kot je znano, ni ravno človek, ki bi šel kar tako mirno preko obtoib, kot jih zdaj sliši iz Podobnikovih ust. Bolj verjetno je, da pomladne stranke pač še vedno ne morejo preboleti starih zamer, ki so vrhunec dosegle z vstopom SLS v vlado. Tedaj se je "pomlad" praktično tudi končala, saj so vsi skupaj Še danes preveč obremenjeni s to preteklostjo. Druga stvar, ki jo je bilo takoj mogoče opaziti ob Podobnikovem odstopu, pa je ta, da eden glavnih slovenskih politikov v javnosti spet toli nad grobostjo naše politike. V tem je na moč primerljiv z bivšim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem, ki je pred meseci počel nekaj podobnega. Kot da bi vsi ti ljudje v politiko stopili včeraj in še ne vedo, da je to izredno spolzko področje, na katerem dolga leta lahko prelivijo le najbolj zviti in strpni ljudje s trdo kolo, ki jih varuje pred najnizkotnejšimi napadi. Politiki na oblasti so za takšno stresno livljenje bogato nagrajeni, saj imajo v rokah izjemno moč odločanja, ki jim jo zavidajo predvsem v opoziciji. Le-ta pa s svojo leljo, da bi čimprej sama prevzela oblast in dobila omenjeno moč, v vsaki drulbi pomeni prvoin najučinkovitejšo kontrolo vladajočih. Iz lastnih izkušenj dovolj dobro vemo, kaj se lahko zgodi, kadar se politiki iz ene same stranke in brez opozicije dogovarjajo o delitvi oblasti. V takšnem sistemu smo Uveli dovolj desetletij in smo ga spoznali v popolnosti. Podobnikovi argumenti za odstop od predsedniške kandidature so zato povsem brezpredmetni. Če je mislil, da si bo s tem v javnost, pridobil dodatne ugled, se jt zelo zmotil, kajti tudi naš volivci le predobro poznaje ugodnosti oblasti in zato sam od vladajočih zahtevajo ravno trdnost in nepopustljivost, še posebej, če imajo v rokah močne argumente. Žalitve in nizki udarci opozicije lal ne morejo biti izgovor za taktične umike, saj so sestavni del igre, ki so jo sprejeli vsi. V tej igri pa le nekaj časa velja, da se nizki udarci največkrat obrnejo ravno proti tistemu, ki si jih izbere za svojo način igre. Kdor pa se pred njimi preplašeno umika, v javnosti izgublja ugled in to ravno v tistem trenutku, ko bi ga najbolj potreboval. V Celju bodo odprli novo veliko trgovino Baumax. V Celju le imajo Jntersparov center. V Celju le imajo dve gimnaziji. V Ljubljani so odprli le drugi Interspar-ov center... Pustimo Ljubljano. Celje je mesto, s katerim radi primerjamo Kranj, ker gre za priblilno enako veliko mesto, s priblilno enakim številom prebivalcev. Je res, da se v Celju gradi, da se mesto razvija, da pa Kranj močno zaostaja? Zakaj? Je to posledica spoznanj kranjskega lupana, ki smo jih lahko prebrali priblilno pred letom dni v pismu, ki ga je objavil v Delu? Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je namreč pozvalo občine, da jim sporočijo molnostih, ki jih nudijo za spodbujanje tujih investicij pri nas. Na ta način so prišli v Sloveniji do 837 lokacij. V Sloveniji. Brez Kranja. Kranjski lupan je vrnil ministrstvu prazen vprašalnik s pojasnilom, da tuje investicije "ne prinašajo le pozitivnih posledic, ki so navedene v dopisu, ampak vrsto negativnih, katerih se Slovenci zavedamo le v preteklosti." Je tudi to vzrok stagnacije? Res je, da imamo Kranjčani za nakupe blilje Ljubljano in Celovec kot Celjani, vendar dvomim, da bi bilo to lahko zadovoljivo pojasnilo za stanje. Poznamo tisto, kako vsaka nova investicija prinese nove zaposlitve, nov dohodek kraju, pospeši razvoj v vsakem pogledu. Zato je telko razumeti ljudi, ki so dobili molnost, da s svojim ravnanjem odganjajo potencialne investitorje. Ne gre samo za "velike" investicije", ampak tudi za "majhne", na videz (vendar res samo na videz) manj pomembne, kot so si to z nerazumljivim odnosom do vi-kendašev pod Krvavcem napri-mer privoščili v Cerkljah. Je le tako, da človek nerad pride tja, kjer mu hitijo prazniti lepe. Vsak je pač sam svoje sreče kovač. Vrnimo se v Ljubljano. Ta teden sta obletnici dveh dogodkov, ki vračata primerjavo Kranja z Ljubljano. Jutri bo minilo 92 let, odkar so na pobudo škofa Jegliča dobili v Ljubljani v Zavodu svetega Stanislava prvo gimnazijo. Liberalno misleči so sicer zavrnili pobudo, naj bi bilo katoliško krščanstvo osnova za skupno oblikovanje slovenske visokošolske organizacije. Škofovi zamisli sta nasprotovala oba proslavljena ljubljanska lupana Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar, ki je zapisal da "katolicizem, kršen je danes, ni princip napredka, ampak princip rakove poti na-zadnjaštva." Da bi se izognili morebitnim zapletom z ljubljansko občino, so zgradili gimnanzi-jo v takrat sosednji občini Šentvid. Ostanimo pri lupanih. Danes mineva 146 let od rojstva najbolj popularnega ljubljanskega lupana Ivana Hribarja, ki je na tem pololaju 14 let vodil Ljubljano in bil ob tem tudi 28 let eden najbolj dejavnih članov občinskega sveta. Kranjčani ga lahko nekako primerjamo z njegovim sodobnikom, kranjskim lupanom Cirilom Pircem. Oba sta bila s srcem zapisana svojemu mestu, oba sta poskrbela za napredek in razvoj. Zanimivo je, da sta oba tudi posegla v časnikarstvo svojih mest. Ivan Hribar je med drugim izdajal tudi ilustrirani tednik Slovan, Ciril Pire pa je leta 1912 ustanovil v Kranju Tiskarsko delniško drulbo in bil urednik in lastnik lista Sava s katerim je nasprotoval tedanjemu klerikalnemu Gorenjcu. Nehote se vsiljuje primerjava s sedanjim ljubljanskim in kranjskim lupanom. Tudi ta dva imata marsikaj skupnega. Naprimer odnos do tiska. Nista sicer zaslovela po prizadevanjih za njegov razvoj, ampak bolj pa tem, da se spuščata v tolbe proti pišočim, oziroma svojim kritikom. Sicer pa pravijo, da imajo Ljubljančani srečo. Dr. Dimitrij Rupel odhaja za veleposlanika v ZDA. Kranjski lupan ostaja v Kranju. Ker ostaja kranjski tupan v Kranju, ne verjamem, da imamo Kranjčani kakšne posebno velike molnosti, da bi dobili v času njegovega lupanovanja novo gimnazijo, ali pa naprimer kakšen večji Intersparov center, morda Baumax, Bauhaus ali kaj podobnega. Kaj takšnega ne pričakujemo. Ker smo realisti, nas zanima blokada Šinkove slaščičarne, bo res prišlo do razpada mestne občine? Odveč je le vprašanje, kako je z obnovo Oldhamske ceste, kjer so ob zadnjem delevju avtomobili pešce zopet oblivali z vodo iz umazanih mlakut Pa brez panike. Po delju posije sonce. 185 Reci kaj, Andreja (Povedati vam moram, dragi bralci, da sem bila ponovno prijetno presenečena. Dve veliki vrečki izredno lepo ohranjenih otroških oblačil sta me oni dan pričakali pred domačimi vrati in v eni je bil zataknjen listek, naj ju oddam Andreji. Darovalki Sonji se najlepše zahvaljujem tudi v Andrejinem imenu.) Mama se je lelela z Andrejo pogovoriti. Iskala je prilolnosti, vendar ji ni uspelo. Dekle se je zaprlo vase kot školjka. Včasih jo je zgodaj zjutraj, opazovala, ko je stala na parobku in z razširjenimi rokami pozdravljala sonce. Potem se je usedla na tla in se objela čez trebuh in v tem pololaju nepremično prečemela vse dopoldne. "Bila sem prepričana, da kdorkoli ji je le naredil otroka, ie ni posilil. Čutim, da je bilo tudi njej všeč, drugače se ne bi tako "vedla", kot se je. Svoje telo je imela le od nekdaj rada. Že kot otrok se je pogosto otipavala in vem, da je pri tem ulivala. Kaj bi dala, da bi lahko "pošpegala" v njeno glavo!" je zmajevala kraj mene Andrejina mama in me sem ter tja pogladila po roki. Življenje na njihovi domačiji je bilo še iz prejšnjih rodov telko. Nobene prave sreče niso imeli. Zmeraj je bila pri hiši pijača, če pa te ne, pa prepir in razprtije. Iz roda v rod so se otroci raz tepli naokoli, največkrat je bilo celo tako, da se starejši in mlajši niso niti poznali med seboj. Domov se niso radi USODE Piše: Milena Miklavčič "Če ne bi imeli projektov, bi šla še ekološka taksa v Ljubljano" Gorenjski glas, 29. 8. 1997 V zvezi s člankom, objavljenim v Gorenjskem glasu 29. 8. 1997, ki je govoril o rezultatih javnega razpisa za sofinanciranje izgradnje objektov in naprav obveznih lokalnih javnih slulb v letu 1997, Ministrstvo za okolje in prostro sporoča sledeče: "Na javni razpis za sofinanciranje izgradnje objektov in naprav obveznih lokalnih javnih slulb Republike Slovenije za leto 1997 so investitorji, lokalne skupnosti prijavile 248 investicij v skupni investicijski vrednosti 12,9 milijarde tolarjev in zaprosile za sofinanciranje v višini 40 % oziroma 5,2 milijarde tolarjev. Po pregledu izpolnitev razpisnih pogojev za prvo fazo javnega razpisa je bilo ugotovljeno, da je na razpis prispelo 137 popolnih prijav v skupni investicijski vrednosti 7,9 milijarde tolarjev in zaprošenim zneskom za sofinanciranje v višini 39,7 % oziroma 3,1 milijarde tolarjev. Glede na to, da znašajo razpololljiva sredstva po predlogu driavnega proračuna za leto 1997 le 370 mio tolarjev oz. le 12 % zaprošenega celotnega zneska, so molnosti za finančno pomoč pri izgradnji komunalnih objektov in naprav v letošnjem letu zelo slabe. Zato je bilo molno in smiselno v sofinanciranje vključiti predvsem tiste investicije, ki so v teku oz. v zaključni fazi izradnje in jih Ministrstvo za okolje in prostor le financira in spremlja. Tako je bil pretelni del razpisanih sredstev iz proračuna za leto 1997 usmerjen v nadaljevanje izgradnje komunalnih deponij in komunalnih čistilnih naprav ter v nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrelja s priključevanjem na čistilne naprave. Za tovrstne investicije je bilo razporejenih 339.500.000,00 tolarjev, pri čemer so gorenjske občine prejele kar 93.400.000,00 tolarjev, kar je 27,5 odstotka vseh sredstev. Gorenjskim občinam so bila sredstva dodel- jena za dokončanje izgrdi dveh čistilnih naprav v Gorenja vas - Poljane v vil"] 36 mio tolarjev, kar je 36 o-42 % investicijske vredno® občini Jesenice za naddf vanje izgradnje deponije ^ munalnin odpadkov v 36 mio tolarjev oz. 40* zaprošenih sredstev za 1997 ter občini Kranjs* Gora za izgradnjo kanali cijskega kolektorja Hrušici, Mojstrana v višini 21,4 ^ tolarjev oz. 25 % zaprošen® zneska za leto 1997, H pomeni, da bodo za dri del investicije prihodnje lahko še kandidirali. Čudi nas, da je obli* Kranjska Gora nad rezw{* javnega razpisa tako razott., ana, saj je poleg dodel}*^ sredstev za izgradnjo A""1' zacije posredno udeleffl' tudi pri dotaciji za jeseti deponijo Mala Melakla, tera solastnica je in tudi odlaga odpadke. Ostalih popolnih pni gorenjskih občin, ki so us? zale razpisanim kriterijem dodelitev nepovratnih sr*1 stev, ni bilo molno upoštev* izključno zaradi pomanjk® ja sredstev driavnega pr°r čuna, o čemer zgovo^ pričajo podatki o vredno* prijavljenih investicij na.uni in razpololljivih sredstvih drugi strani. Glede na pripombe, dat večina letošnjih sredsi namenjena obmorskim 00^. nam, pa pojasnujemo, ■ sofinanciranje projekta r morski vodovod in kanali ^ cija ni vključeno v PoSt\^ proračuna, za katereg" /fr izveden javni razpis- " j^j lika Slovenija mora na P i gi obveznosti, ki izhajaj ^ pogojev najetja kredita tovne banke, za izffail vodooskrbnega sistema s P sebno postavko v Prora >( letno zagotavljati obvezni* lel lastne udelelbe pri /jj ciranju projekta. Ta sr-.$ niso bila vključena v r*. razpis, saj se lahko nam*™, jo le za sofinanciranje inv cij v okviru omenjen projekta. g\ Naj še poudarimo, da I letošnjem letu iz sofinand ja zaradi formalnih razl°h (nepopolnost vlog, neustr*-vsebine prijavljenih pr°)e itd.,) izpadlo Ul invefy zaradi pomanjkanja sr*^ Nadaljevanje na 29.siJi vračali. Pravzaprav niso imeli niti vzroka. Andrejina mama je imela to smolo, da je bila "ta pravih" let za lenitev ravno o vojni. Tedaj pa se je vedelo, da fantov ni bilo na pretek. "S tem sem se omolila, ker mi ni drugega kazalo," je otolno razgrinjala spomine pred menoj. "Bil je brezdelnel, rekel mi je, da imajo doma, na Dolenjskem veliko kmetijo in da samo čaka, da jo prepišejo nanj. In to je bil glavni vzrok, da je oo vsakem delu stal krilem rok. Bila sem neumna, ko sem mu verjala. Potem sem bila noseča in bilo je prepozno. Z očetom sta se sovralila kot dva stekla psa. Drug drugemu nista smela pred oči, drugače bi se še pobila med seboj. Ta prokleta pijača je bila kriva, priznam. Ce se nisem postavila na njegovo stran, me je še pretepel. Vsako leto sem bila noseča. Nekaj jih je umrlo, tisti pa, ki so ostali livi, so le zdavnaj odšli. Za nekatere sploh ne vem več, kako livijo. Tako poredko se mi oglasijo. On je pa kriv! Zmeraj jih je prezmerjal, ko so mu prišli blizu. Ali pa jih je "nafehtal" za denar. Bog pomagaj, kakšno je le bilo pri naši hiši!" Toda kot po čudelu, Andrejo je imel zelo rad. Vse bi dal zanjo. Nikoli ni dovolil, a bi se ji drugi otroci posmehovati. Take jim je napovedal, da so se ga bali daleč naokoli. Andrejina nosečnost je potekala popolno- ma normalno. Tudi na porodu se ni preveč -"matrala". Babice so vedele povedati, da se je na ves glas zajokala, ko so ji dali otroka v naročje. Vsem se je milo storilo ob pogeldu na obe."Zdravnik mi je zatrdil, da je dojenček normalne pameti. Še celo to je rekel, da tako lepega in zdravega otroka le dolgo ni videl. Zelo jih je skrbelo, kako ga bo Andreja lahko negovala. Toda niti besede nisem hotela slišati, da bi ji vzeli otroka. Bomo le, sem vztrajala in tudi mol je dodal svoje. Vem, da sva naredila prav. Vsi smo srečni, ko se mala nasmehne in kaj začeblja. Tako je srčkana, da me kar zaboli, ko jo pogledam." Iz njenega zgubanega in zgar-anega obraza je sijala ljubezen, ko se je razgovorih o svoji vnukinji. Andreja je medtem vzela v roke pletenje. Pod njenimi spretnimi prsti je nastajal pulover. Ko sem jo vprašala, če bi še zame spletla enega, mi je vneto prikimala. Prt z gorenjskimi nageljni je tudi njeno delo. Čez čas mi je šla pokazat še zajčke, za katere sama skrbi. Ko se je mala Andrejka zbudila, mi je dovolila, da sem jo vzela v naročje. Zdelo se mi je, da se dotikam nečesa dragocenega in lepega in ko sem jo stisnila k sebi, mi je bilo toplo pri srcu. Otrok mi je obmiroval na rami, dišal je po milu in bogvedi čem. Minute so minevale, in vedno bolj sem razumela obe: Andrejo in njeno mamo. Kdo bi tako trdo srce, da bi se lahko ločil 0 otroka?! "Če nam bo šlo za nohte, bomo ka^.0 smreko podrli, pa bo," je optimisti^ gledala v prihodnost Andrejina mam_ "Skromni smo, ničesar nam ne manr lepo nam je, ko se prebujamo v tišim zgoraj, stran od drugih ljudi. Res je, da n® nobedne nič noče, le to sem jim zamerila, so Andrejo tako opravljali. Kaj vse so zn* na dan! Najbolj pogumni so jo prišli c* gledat, da so potem raznašali po vasi, kaks ^ je. J a, taki so ljude, pa kaj moremo. K° ^ vsak pometal pred svojim pragom, bi vsi v srečno Uveli. Mogoče bo čez čas dot> Andreja kakšno delo, vsaj za štiri at ■■ Pravzaprav se nič ne mudi, naj sedaj s* .( za tega otroka. Upam, da bo meni asojeno ^ veliko let. Odkrito povem, da bi rada *iV ^ še vsaj toliko časa, da se mala postavi ^ svoje noge. Potem pa naj bo, kar mi Je usojeno..." v0f Priblilno tako je zaključila najin pogu y Andrejina mama. Malo štručko sem enkrat objela v silni skušnjavi, da b . lahko še dolgo obdrlala v naročju, Pote%ejl sem stisnila roko Andreji. Oklenila se m okoli vratu in obmirovala. $ "Pridi še kaj," mije rekla tako potihem, sem jo komaj slišala. . _ it Prav rada sem ji obljubila. Nekaj sr?o(ftk fovorili, da bi bila lahko birmanska D ^ o bo prišel čas za to. In verjemite rr< sem z veseljem pristala. Za naše malčke - Dobrodelna akcija ob 50-letnici Gorenjskega glasa Dobimo se v nedeljo zvečer Ob 19. uri se bo v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma v Kranju začel veliki dobrodelni koncert narodno zabavne glasbe. Izkupiček bo namenjen za pomoč pri izgradnji novega otroškega oddelka v Bolnišnici Jesenice. Kranj, 19. septembra - GORENJSKI yLAS, ki letos praznuje 50-lemico izhajanja, GORENJSKA GLASBENA AGENCIJA, GORENJSKI SEJEM in SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE pripravljamo dobrodelni koncert pod naslovom ZA NAŠE "ALČKE. Izkupiček bomo namenili za pomoč pri izgradnji novega otroškega oddelka v Bolnišnici Jesenice. Sodelujejo gorenjske radijske hiše: Radio Kranj, Radio «Wtt Radio Triglav Jesenice in Radio Tržič, Kadio Ognjišče ter televizije TELE - TV franj, TV Škofja Loka, TV Železniki, l™Pulz Kamnik, TV Medvode in druge, vabimo pa tudi vas! . Znano je, da bo proračunskega denarja za Vgradnjo premalo. Do zdaj je bilo za opremo s Popevkami in prireditvami zbranih okrog 4 tnuijone tolarjev, za opremo oddelka pa bi Potrebovali 15 milijonov tolarjev. Marko Valjavec, direktor Gorenjskega glasa: "Že na prireditvi junija letos na Šob-cu, ki jo je pripravil Radio Triglav Jesenice in je zares lepo uspela (podprli pa smo jo tudi v Gorenjskem glasu), je bilo odločeno, da bo jeseni drugi del akcije. V Gorenjskem glasu bomo tako v nedeljo skupaj z Gorenjsko q , glasbeno agencijo Antonič, orenjskim sejmom in Splošno bolnišnico ^enicf Popravili v okviru 50-letnice Gorenjs-vefl- Sa nadaljevanje te dobrodelne akcije z 2 *ktm koncertom narodno zabavne glasbe. Čim a ^a nas v nedel}° zvečer sejmu" Z*)ran*n v dvorani na Gorenjskem Franc Ekar, direktor Gorenjskega sejma: "Gorenjski sejem ie dve desetletji sodeluje pri različnih humanitarnih prireditvah. Pomagali smo na primer ie različnim društvom. Dokler sam ne občutiš teiav, jih telko razumeš. Mi smo vedno z razumevanjem in posluhom sledili različnim dobrodel-f] riim pobudam in akcijam, upam, da bo imela takšno razumevanje tudi n°va delniška družba." Bri"koncertu ZA NAŠE MALČKE v vlte!!fveni korani Gorenjskega sejma bodo nedeljo, 21. septembra, ob 19. uri nastopili: * Alpski kvintet - Ansambel Rosa ' Ansambel Franca Miheliča • ^angčarji ' 'gor in Zlati zvoki " Harmonikar Klemen Leben " Ravenski kvintet " Ansambel Braneta Klaviarja ' bulina Galič - Harmonikar Denis Novato - Harmonikar Matjai Kokalj • Ansambel Borisa Razpotnika - Gorenjski muzikantje - Vesele Štajerke in humorist Klemen Košir Prireditev bosta povetovala Natalija Verbo-ten in Joie Galič. Do zdaj so se nam v tej akciji ie pridružili Živila Kranj, CUT! Bled, Tiskarna Radovljica, Založba Zlati zvoki, Flexible VM Records, B&T Reprostudio Bled, Mladinski servis Radovljica, Pošta Slovenije, Cvetličarna Potočnik Bled, Petrol TOE Kranj, Elektro Gorenjske, Sindikat Iskra Emeco, Elmont Bled, Mesarija Kepic Cerklje, Ekospekter Kranj, Kanja Radovljica, PGD Primskovo, Kaleidoskop Kranj, Lucifer Rakovica, Hribar & otroci, LDS Jesenice, Casino Bled, HIT Casino Kranjska Gora. Murka Lesce, Fok-lorna skupina Bled, Žito Gorenjka Lesce, Gostilna sejem Kranj, Iskratel, Sindikat Gorenjski tisk Kranj, Sindikat Planika Kranj, Rotary Club Ljubljana in Rotary Club Bled, Zavarovalnica Triglav OE Kranj, občine Cerklje, Medvode, Bled, Mengeš, Vodice, Radovljica, Preddvor, Železniki, Škofja Loka, Naklo in Jesenice. Vstopnice po 700 (sedem sto) tolarjev so prodaji v malooglasni službi Gorenjskega glasa, v Gostilni sejem, turističnih pisarnah Cerklje, Škofja Loka, Radovljica, Bohinj, Kranjska Gora, Mojstrana, Tržič, Bled. TA Meridian Jesenice, TA Veronika Kamnik. V prodaji pa bodo tudi dve uri pred koncertom pri blagajni na Gorenjskem sejmu. Prispevke pa lahko nakažete tudi na Žiro račun 51530 - 603 - 31205 (Splošna bolnišnica Jesenice - za pediatrijo). Vabimo vas, da se nam pridružite pri podpori in akciji ZA NAŠE MALČKE. Vse informacije dobite v Gorenjskem glasu, telefon 064/223-444 in v Gostilni sejem, telefon 064/222-233. • A. Žalar w Ansambel Igor iz Zlati zvoki se je tudi odzval povabilu. Nadaljevanje z 28. strani pa nadaljnjih 98 popolnih vlog, kar je skoraj 80 % vseh prijav. V kolikor nam bo obseg sredstev proračuna za leto 1998 to dopuščal, bomo prispele vloge z ustreznimi dopolnitvami skušali vključiti v sofinanciranje za prihodnje leto." Albin Krapež, direktor Uprava RS za varstvo Ministrstvo za okolje in prostor RDS STEREO 89.8 91.2 Koncerti M Na Kokrici Kokrica pri Kranju - Danes, v petek, se bo ob 19. uri v dvorani kulturnega društva Kokrice začel koncert, na katerem bodo nastopili: ljubljanski punksi Racija, kranjski progresivni metalci God Scard, ljubljanski black metalci Noctifer-ia, škofjeloški grunge punkerji Hubbubs, kranjski industrial-techno metal projekt S.P.R.E.E.D. ter kranjski orto punksi TNT. Prireditve Pogovor o Krekovem delu Selca - V prostorih OŠ Selca bo danes, v petek, ob 20. uri okrogla miza o življenju in delu dr. Janeza Ev. Kreka. Gostje okrogle mize bodo prof. dr. Janez Juhant, prof. dr. France M. Dolinar in mag. Milan Zver. Pogovor bo vodil Janez Dolinar. Denar z neba Mengeš -V Kulturnem domu v Mengšu bo danes( petek, 19. septem- bra) 20. uri predstavilo Moje gledališče iz Ljubljane komedijo Denar z neba. Vstopnice so v prodaji v Kulturnem domu (061/737-101) in v Napredek Vele Domžale. Družinski pohod Kokrica - Turistično društvo Kokrica bo v nedeljo, 21. septembra, organiziralo družinski pohod v Letence. Zbor udeležencev bo ob 14. uri pri brunarici ob Ćukovi jami. Oktobra pa bo društvo spet začelo tradicionalna srečanja ob čajankah. Planinski dan pod Storilcem Tržič - V okviru meseca športa vabi Planinsko društvo Tržič na Planinski dan pod Storžičem, ki bo v nedeljo, 21. septembra. V dopoldanskem programu bodo alpinistični vzpon mimo bivaka na vrh Storžiča, zahtevnejša planinska tura skozi Žrelo na vrh Storžiča, lažja planinska tura čez Javorniško sedlo na Veliki Javornik (Ženiklovec) in planinski sprehodi v bližnji okolici doma pod Storžičem. Za alpinistično turo je potrebna predhodna prijava v pisarni Planinskega doma Tržič, udeleženci pa morajo imeti vsaj minimalno alpinistično opremo - plezalni pas, čelado. Zbor vseh udeležncev bo ob 8. uri zjutraj pred Planinskih domom pod Storžičem. Popoldne bo ob domu planinsko srečanje z zabavnim programom, poskblje-no pa bo tudi za hrano in pijačo. Nadaljevanje na 32. strani RADIO SORA DAN Ji ZAP01NJCN-Z VAMI SMO TUD! PONOČI GLASOV KAŽIPOT » Izleti It Pohod na Črno prst Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod na črno prst (1844 m), ki bo v torek, 23. septembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Rodin do Brega. Zmerne - nezahtevne hoje bo skupaj od 6 do 7 ur. Prijave sprejema Tončka Lipnik. tel.: 802-763. Svečanost na Blegošu škofja Loka • Planinsko društvo Škofja Loka vabi na svečanost ob 20-letnici otvoritve koče na Blegošu. Svečanost bo v nedeljo, 21. septembra, ob 11. uri pred kočo na Blegošu. Družinski pohod na Letence Kokrica - Turistično društvo Kokrica organizira v nedeljo, 21. septembra, družinski pohod na Letence. Udeleženci pohoda si bodo ogledali izdelavo opeke, zbor pa bo v nedeljo ob 14. uri pri brunarici ob Čukovem bajerju. aer MEDICIN/KE HLAČNE NOGAVICE * PRIPOROČAMO PRI STOJEČEM DELU +ZA UTRUJENE IN BOLEČE NOGE ♦ V MODNIH BARVAH RAZLIČNE STOPNJE KOMPRESIJE: 40 DEN - 1257,-70 DEN - 1368,-140 DEN - 1709,- P0 NIŽJIH PROMOCIJSKIH CENAH Medi Sil t i Kidričeva 47a, 4000 Kranj tel.: 064/226 464 ORTANA d.o.o., Radovljica, Gorenjska c.33 PRENOVA d.o.o.. Bled, Ljubljanska c.3 OTP Tepina d.o.o., Jesenice, Titova 112 Piše: Franc Šetin Po*res v Ljubljani Blitil'pomladi v 1895. letu. z hlpJn ? Se ]e velikonočna sobota. Medvedovi Iz porumenelih časnikov 1848-1900 ^ so se namenili, da bodo praznike prebdi v glavnem v hiši, saj je bilo deževno vreme, pa Se zahvali so po očetovi smrti. Ko se je v nedeljo, 14. aprila, popoldne začelo jasmti, so Vezli ven ter pred hišo in na vrtu kot martinčki Ukah sonca, nekateri pa so se podali tudi višje v gozd. y °b U. uri in 16 minut zvečer so bili v hiši, ko se je hrib ves za stresel. Stropovje je čudno zaškripalo, kot bi se drug ob drugem drgnili mlinski kamni. Vsi so zleteli pred hišo in začeli ugibati, kje neki je središče potresa. "Kjerkoli že je, mora biti zelo hudo," je zastokal mladi Medved. Njegova mati, ki jo je trpljenje zgrbila v dve gube in je bila vsa betežna, je žalostno dodala: "Vsega hudega reši nas, o Gospod!" Že naslednjega dne so zvedeli, da je Ljubljano zadela največja nesreča, kar jih pomni sedanji rod. Čez dva dni sta dva do vrha naložena parizarja odpeljala hrano za prizadete ljudi. Tudi Medved je zapregel koleselj in se odpeljal v Ljubljano. Tam so mu predstavili moža z bradico Ivana Hribarja. Kljub zagotovilu župana Petra Grassellija, naj meščani nikar ne verujejo govoricam, češ da se bodo potresni sunki nadaljevali in da bodo čedalje močnejši, so se potresni sunki nadaljevali, le da so bili na srečo šibkejši. V 28 minutah se je kar štirikrat zatresla zemlja. Ljudje so bežali iz hiš na trge, do jutra je bila vsa Ljubljana na prostem. Bilo je zelo hladno in nekateri so samo v spodnjem perilu drgetali od mraza. Gostilničar Kirbisch je "ogreval" ljudi z likerjem, krznar Krejči pa je razdelil med prezeble ljudi nekaj dragocenih krznenih plaščev. Vsak nov sunek je povzročil nov preplah. O smrtnih žrtvah prvega dne niso poročali. Ulice so bile polne opeke, odkrhnjenih dimnikov, Žlebov, tramovja... Močno poškodovane so bile ljubljanske cerkve, najbolj menda frančiškanska in trnovska. Vojašnicam, razen meščanski na Trnovem, je potres prizanesel. Veliko škodo so utrpeli tudi deželni dvorec, tobačna tovarna, poslopje deželne vlade, gledališče in mnoge druge zgradbe. Poročali so tudi, da je "takozvani rotovž tako poškodovan, da morda ne bo več za rabo". Nesreča v nesreči je hotela, da je bila hudo razdejana tudi deželna bolnica, ki bi jo tiste dni najbolj potrebovali. Stropovje se je dobesedno sesulo med zidove. Knezoškof Missia je naročil, naj vse cerkve darujejo maše na prostem in naj bo služba božja tudi vse naslednje dni. Začeli so postavljati prve šotore in vagone za ljudi, ki niso imeli več strehe nad glavo. Naslednje dni so časniki poročali, da je bilo med potresom ubitih več ljudi, še več pa ranjenih. Začela je prihajati tudi prva pomoč; prvi se je odzval cesar, ki je prizadetim meščanom daroval najprej 10.000 zlatih goldinarjev, nato pa še pet tisočakov. Deželni poslanec Ivan Hribar je zahteval od deželnega predsednika, naj izposluje izredno podporo za prizadete Ljubljančane. Na seji občinskega sveta so razpravljali o najnujnejših ukrepih. Časniki so v poročilih o potresu posebej poudarili, da "se ni zgodila ni jedna tatvina". Slovenska narodna stranka, katere prvaka sta bila dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar, je odpovedala napovedani volilni shod. Ljubljanski potres je prišel na dnevni red dunajskega državnega zbora. Razpravljal je o predlogu, naj bi prizadete po potresu za 25 let oprostili plačevanja davkov. C. kr. finančno ministrstvo je nakazalo Ljubljani pomoč v višini 25.000 goldinarjev. Tudi Dunaj se je pripravljal, "da nam v hudi sili pomaga". Naslednje dni je bil potres v časnikih omenjen predvsem še v zvezi z novico, da se bo "Njegovo Veličanstvo Cesar Frančišek Jožef I. na poti v Pulo ustavil tudi v Ljubljani". Obnovo Ljubljane je vodil Ivan Hribar, kasnejši ljubljanski župan. Zadal si je nalogo, da naredi iz Ljubljane moderno mesto in jo utrdi kot središče slovenskega naroda. Začel je boj zoper prah in blato v mestu, ko se je zavzel za splošno tlakovanje mestnih ulic. Načrt obnove mesta je povzročil pravi pravcati prevrat v stališčih do urbanistične problematike. Spodbudil je številne zamisli o novem središču; med najvidnejšimi načrtovalci sta bila C. Sitte in M. Fabiani, ki sta spoštovala vrednote starega mestnega jedra. Ceste sta načrtovala tako, da so bile usmerjene proti glavnim simbolom starega mesta. Samomor podjetnika in gostinca Milana Puceta zavit v meglo Skrivnostna smrt v skrivnostnih poslih Samomor 46-le t nega podjetnika še vedno domneven - Kriminalisti redkobesedni Kranj, 18. septembra • Strel, ki naj bi si ga po mnenju Urada kriminalistične službe pri UNZ Kranj kranjski podjetnik, 46-letni Milan Puce, namenil sam, odmeva po vsej Gorenjski. Kot je znano, so truplo Milana Puceta našli v torek, 16. septembra, ob 21.10 na počivališču Podtabor na gorenjski magistralni cesti, poleg trupla pa je bila parkirana rdeča katrca. Domnevni samomor (kriminalisti še niso povsem potrdili, da gre za samomor) bivšega policista, nazadnje pa podjetnika in gostinca, se povezuje z umorom šenčurskega podjetnika Cirila Luskovca. Vsekakor pa je ob odkritih heroinskih tovorih v slovenskih tovornjakih in smrtih obeh gorenjskih podjetnikov razburkana vsa Gorenjska. Prav zaradi tega se med ljudmi širijo glasovi, mnogokrat težko verjetni, nekateri pa tudi dokazano resnični. Policija nam pri razkrivanju ozadja ni v veliko pomoč, njen najpogostejši izgovor (tako v primeru mamil kot Luskovec^ je tudi sedaj, da zbirajo obvestila. Ker so kriminalisti tako molčeči, je možno sklepati, da je mafijaški vozeh na Gorenjskem precej zapleten in sestavljen iz večih niti. Uradno sporočilo, ki smo ga z Urada kriminalistične službe Kranj prejeli danes, tako pove le, da je bila opravljena obdukcija, ki je pokazala, da je vzrok smrti strelna rana. Kriminalisti sumijo, da je šlo za samomor, v osebnem avtu, s katerim se je pokojni Puce pripeljal na počivališče Podtabor, pa je bilo poslovilno pismo. Menda je v pismu pokojni zapisal: "Ne zdržim več pritiskov mafije!" S tega je moč sklepati, da je Puce naredil samomor zaradi velike zadolženosti, saj naj bi bil menda nazadnje zmožen odplačevati le obresti. Milana Puceta so prvič omenili v zvezi z akceptnimi nalogi in menicami podjetja ETP Kranj, iz njih pa je bilo tudi razvidno, daje bil zadolžen tudi pri Cirilu Luskovcu. Tedaj so mu kranjski kriminalisti zaradi suma večih kaznivih dejanj skupaj še z dvema osebama (56-letno M. S., računovod-kinjo ETP-ja in 45-letnega avtoprevoznika M. D.) odvzeli prostost. Kriminalisti afere ETP za sedaj ne povezujejo s skrivnostnim umorom Cirila Luskovca (6. maja 1997), medtem ko sta bila Puce in Luskovec močno povezana, Puce pa naj bi bil tudi eden ključnih členov pri odkrivanju primera Luskovec. Puce je bil najemnik nekaj gostinskih lokalov, neki slovenski časnik pa celo govori, sicer neuradno, da naj bi bila Luskovec in Puce partnerja pri gradnji stanovanjskih blokov v Slovenj Gradcu. • S. Šubic Pobral žgano pijačo Trebija - V noči med 12. in 13. septembrom je neznani storilec vlomil v trgovino Vesna in gostinski lokal Marco Polo na Trebiji. Neznanec si je prilastil nekaj gotovine, enajst steklenic stocka, pet steklenic viskija, enajst steklenic jagermeistra in nekaj steklenic ostale žgane pijače. Ukradeno blago je skupno vredno 113 tisoč tolarjev. Prepir ob rekonstrukciji ceste Toče nikdar ne prinese le en sam veter Veliko primerov je, da bi urejevanje cest napredovalo hitreje, če med ljudmi ne bi bilfl različnih nesporazumov in prepirov. V Žirovskem vrhu Sv. Urbana je vzrok v vodovodu. Žirovski vrh Sv. Urbana, 18. otroke: hčerki sta kot pri- novo zajetje. K taki rešitvi morje in SCT) obvestil, da j1*! septembra - Praktično je ni pravnici že "pri kruhu", fan- so prispevali tudi strokovnja- bo dovolil asfaltiranja. Oo^- vasi, naselja, kaj šele občine, ta pa zaključujeta srednjo ki: Ivan Kepic (direktor čen je, da tudi s fizicofj kjer bi ob veliki želji, da šolo. Tudi poznavalci tukajšn- Loške komunale) kot stro- zaporo te zahteve uresru*' asfaltna cesta čimprej seže do jih razmer priznajo, da je to kovnjak za vodovode ter Spor je skušala poravfl*1, sleherne domačije, ne bi prišlo resnično ena najlepše ureje- sanitarni inšpektor (tudi z tudi občina, vendar doS'eI nih domačij na tem koncu, odločbami) Marko Strajnar. brez uspeha. • Redijo 12 do 14 glav živine, Nalogo, izgraditev 230 me- Kaj reči ob tem? Če s za to, da imajo dovolj krme, trov novega vodovoda je Jože izposodimo naslovno met?" pa imajo še 3 hektarje zemlje Oblak izvršil, pri izgradnji foro, bi dejali, da bi kaZj tudi do takšnih ali drugačnih nesporazumov. Težje je tam, kjer pri posameznikih ni prave želje in tudi možnosti za to. Med domačijama Planinšek in Brdarček je odnose skalila kalna voda v vodovodu, ki pa se bo prav v teh dneh zbistrila. Tokratni naslov smo vzeli "iz ust" enega od domačinov, ki smo ga srečali na cesti v Žirovski vrh Sv. Urbana, ko je s traktorjem ravnal novo nasutje ceste, ki so ga dova-žali veliki tovornjaki Rudnika Žirovski vrh. To je postala že ustaljena oblika sodelovanja med temi krajani oziroma občino in rudnikom, pa tudi za asfalt je potrebno priznati, da se po teh, vse prej kot kratkih hribovskih cestah, vztrajno širi. Ko povprašamo, ali pripravljajo na asfaltiranje, dobimo odgovor, da bo to le "ruski asfalt", torej makadam, da pa je pred zimo potrebno cesto, po kateri se vsak dan vozijo v šolo tudi otroci, dobro urediti. Na pravi asfalt - do same vasi Žirovski vrh Sv. Urbana ga manjka še dobre 3 kilometre, pa bo potrebno počakati še kakšno leto, ali dve. Ko obiščemo dve domačiji Planinšk in Brdarček, si ne moremo kaj, da ne bi ugotovili in zapisali vtis, ki mu bo marsikdo oporekal: tem tukaj pa kar dobro, celo zelo dobro gre. Jože Oblak, sicer rudar v Rudniku Žirovski vrh je dobrih 10 hektarjev veliko kmetijo Planinšk kupil pred nekaj več kot dvajsetimi leti v povsem propadajočem stanju, hišo in hlev je moral podreti in nanovo zgraditi. Z ženo Ivanko, kije gospodinja, imata štiri odraščajoče / LJUDSKA UNIVERZA KRANJ TUJI JEZIKI (Povej, koliko jih znaš, in -povem ti, koliko veljaš AN - NEM - IT - FRAN - ŠPAN - SLOV... ' INTENZIVNI TEČAJI ZA ODRASLE in ŠTUDENTE od 1. do 5. stopnje - 90 urni • OBNOVITVENI TEČAJI AN - NEM 40 ur • POSLOVNI JEZIK IN KONVERZACIJE 30 ur • PRIPRAVLJALNI TEČAJI NA VERIFICIRANE IZPITE 40 ur JEZIKOVNI TEČAJI ZA OSNOVNOŠOLCE IN DIJAKE If 30 - 60-urni tečaji v majhnih skupinah 20 - 30-urne delavnice s tujimi predavatelji If nemški jezik za učence 8. razredov -priprava na Gimnazijo NOVO: PRIPRAVE NA IZPITE CAMBRIDGE PET in FCE - kot priprava na maturo YOUNG LEARNERS ENGLISH TEST (za otroke od 7. do 14. leta) 10 % popust za študente 5 % popust za takojšnje plačilo 5 % popust za zvestobo VPIS do 20. 9. 1 997 s 22 22 26 v najemu. Skoraj prav nič po urejenosti ne zaostaja tudi domačija Brdarček, kjer že štiri leta živi in gospodari (ob pomoči staršev, ki sicer žive v Sv. Duhu pri Škof j i Loki) dobrih dvajset let stari Borut Selak, gradbeni tehnik, zaposlen v SGP Tehnik v Škofji Loki in izredni študent Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Se več bomo povedali, če pripomnimo, da je to sin Nade iz zgodbe z naslovom "Brez Nade bi se korak ustavil", ki je bila pretekli mesec objavljena v podlistku v našem časopisu s skupnim naslovom "Usode" izpod peresa Milene MiklavČič. Vsi tukajšnji prebivalci so to prepoznali, in nekateri menijo, da ima ta zgodba tudi še kakšno drugo plat. Kakorkoli že, brez dvoma je potrebno priznati, da sta tako Jože Oblak, kot mladi Borut Selak nadvse prizadevna in delovna gospodarja, ki si zaslužita, da se jima človek odkrije. In pri čem se je med sosedoma zataknilo? Jože Oblak ima dostopno pot do svoje kmetije le preko Sela-kove kmetije za kar se je sporazumel (za služnost) še s Borutovo staro mamo. Nekdanji kolovoz je seveda moral razširiti v cesto, ki pa na enem delu vodi po precej vodnatem, celo močvirnatem svetu kjer ima domačija Brdarček svoje vodovodno zajetje. Ko se je lani lotil odvodnjavanja in utrjevanja te ceste z namero, da jo letos tudi asfaltira, je s svojimi posegi skalil vodo sosedu. Kje, kako in zakaj je preskočila prva iskra, ki je vnela prepir, je težko soditi, vendar sta soseda pri notarju podpisala poseben dogovor o tem, kako bosta problem razrešila. Sporazumela sta se, da Oblak napelje Selaku nov vodovod in da skupaj izgradita tudi zajetja in rezervoarja pa se je sodelovanje zataknilo. Ker pri vsem tem urejanju cest sodeluje tudi občina Gorenja vas - Poljane, so se dogovorili, da je za izgradnjo zajetja prispevala za stroške materiala, zgraditi (končan naj bi bil prihodnji teden) pa ga je moral Borut Selak sam. Ker dogovor ni bil izpolnjen, Selak ne dovoli nadaljnega urejanja ceste, celo več: prepovedal je vožnjo tovornjakov na domačijo Planinšek in izvajalce asfaltiranja (GP Pri- ustaviti vetrove, pomiriti o" hove in trezno najti rešitev, * preden bo toča napravi'? škodo. Resnično škoda* bila, da bi se čas na teh ta* razveseljivo cvetočih dorna^ jah ustavil. Ustavil sedaj, K že trka na vrata zima, usta tudi na daljši rok, saj w potrebno, preden bo ces asfaltirana v vas, še veli, razumevanja in sodelovanj. Nenavsezadnje niso tu možnosti in volja RZV občine neomejene. ^ Trčila kolesar in motorist Tupaliče, 16. septembra - V Tupaličah se je ob 18. nj| /.godila nesreča, v katero so bili udeleženi trije mladolei' niki, kolesar ter motorist in njegova sopotnica, vsi trije p* so utrpeli hude telesne poškodbe. 15-fetni Jože L. iz Olševka je brez vozniškega dovoljenja in zaščitne čelade vozil neregistrirano vespo po nekategorizirani cesti iz smeri gostinskega Zaplata proti križišču za Možjanco, ki je križišče enakovrednih cest. Ko je pripeljal k hiši Tupaliče 57a JJ z desne strani s smeri Možjance na kolesu pripelP osemletni Anže P. iz Tupalič. Kolesar je sicer zaviral v dolžini 7 metrov, vendar J motorist kljub temu trčil v levo stran kolesa. Pri tet0Jo motorist padel in drsel skupaj z vespo trideset metr°vf£_ cestišču, nakar je obležal pod motorjem. Sopotnic*'. % letna Polona V. iz Bašlja je že nekaj metrov prej pa°-1. motorja in obstala 28 metrov stran od mesta trcctli Osemletni kolesar pa je obležal sredi ceste. H Vsi trije so hudo telesno poškodovali, tako ima Jo* med drugim hude poškodbe glave, sopotnica zlom lobanjskega dna, Anže pa zlom ključnic invra, , vretenc. Vse tn so odpeljali v ljubljanski Klinični cente < Vinjena voznica zadela policista Dorfarji, 17. septembra - V Dorfarjih je ob 20.15 pnšl0.^ zanimive nezgode, ki pa na srečo ni zadala nobenih hup. telesnih poškodb. Pri hišni številki 34 sta se na oz»e?) cestnem odseku srečali osebni vozili. V citroenu A* J sedela 26-letna Škofjeločanka Valerija M., v policijske golfu pa Sebastjan P. iz PP škofja Loka. , Na ozkem delu ceste se je policist umaknil na stran in ustavil, medtem ko je Valerija vožnjo nadaljevaj^\ z isto hitrostjo in s prednjim levim delom trčila v de« $ del golfa. Prometniki, ki so prišli na kraj nesreče s° pomočjo alkotesta ugotovili, da je bila Valerija občutij vinjena, saj je merilec pokazal 1,74 promila. Po &1k škofjeloškega policista pa Valerija tudi ni imela priŽgan luči. Očitno ji je že v glavi dovolj svetilo. • S. S. MUKfJIMGLAS Poletni kviz m Tokrat smo pripravili še eno nagradno vprašanje v rubriki POLETNI PROMETNI KVIZ. Tudi tokrat ste nam poslali veliko število dopisnic, ki so v večini vsebovale pravilne odgovore. Gorenjski glas in avto šola QUEEN vam še naprej svetujeta previdno vožnjo in hkrati želita vsem dijakom in študentom uspešen začetek šolskega leta. Naslednje rezultate žrebanja bomo zopet objavili konec meseca septembra, ko boste prejeli zanimive nagrade, ki jih boste lahko koristili pri upravljanju vozniškega izpita. NAGRADNO VPRAŠANJE kupon mmmmmGLAa št 74 IME IN PRIIMEK:_ NASL0V: KRAJ IN POŠTNA ŠT.: TELEFON:_ zmanjšaj pozorno*1 - ne IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA Odgovor na prejšnje vprašanje: Predvsem moramo pri prehodu čez železniško pn hitrost in se prepričati, če se morda ne približuje vlal mora biti še toliko večja na nezavarovanih prehodih, prečkajmo proge mimo spuščenih zapornic, vprašanje: . Koliko metrov od železniških tirov je običajno postavljen » andrejev križ, ki označuje prečkanje ceste čez progo ? a)Odo5 b) 3do 10 c) 5do 15 Nikoli D LlHHWULlHLlHlillHlIWri«HLlliWlIliWBfflWLllIll / LJUDSKA UNIVERZA KRANJ organizria v sodelovanju s CDI UNIVERZUM LJUBLJANA IZREDNI ŠTUDIJ SREDNJE IZOBRAŽEVANJE vpis do 1. 10. 1997 EKONOMSKI TEHNIK -4 leta STROJNI TEHNIK - 2 leti diferencialni program za pridobitev V. stopnje ELEKTROTEHNIK - 2 leti diferencialni program za pridobitev V. stopnje KOMERCIALNI TEHNIK - 2 leti diferencialni program za pridobitev V. stopnje TRGOVEC - 3 leta TRGOVINSKI POSLOVODJA - 1,5 leta NATAKAR - 3 leta KUHAR - 3 leta KUHAR - NATAKAR - 3 leta GOSTINSKI POSLOVODJA - 1,5 leta diferencialni program za pridobitev V. stopnje LJUDSKA UNIVERZA KRANJ vaša pot do znanja S 22 22 26 V eni najuspešnejših drogerij v Evropi, vabimo k sodelovanju: sposobne, dinamične in komunikativne kandidate za delo na področju INFORMATIKE Ponujamo vam: - zanesljivo delovno mesto - možnost nadaljnjega izobraževanja in napredovanja - samostojnost pri vodenju projektov - delo v dinamičnem mladem kolektivu - atraktivno plačo drogerie markt Od vas pričakujemo: - vsaj VI. stopnjo izobrazbe - vsaj tri leta delovnih izkušenj - poznavanje baz podatkov, računalniških komunikacij, raznih operacijskih sistemov (UNIX, MVS, Win NT,...), interneta - programerske izkušnje v enem od programskih jezikov: SQL, C++, Cobol, Delphi, Visual Basic... - organizacijske sposobnosti - samoiniciativnost - znanje nemškega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Če vas naša ponudba zanima, vas prosimo, da namjDošljete prijavo s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili na naš naslov: dm-drogerie markt, d.o.o., Smartinska 152, 1000 Ljubljana. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. belsa ® Profil iskaiyt stltkci/a kadrov I Kardeljeva pL 1, Ljubljana I TeL: 1682 - 170, 1684 - 132 \ Faks: 1681 - 585, 1684 - 472 home page:http://wwtv.proftLsi SLOVENIJA / HRVAŠKA I Naš naročnik, priznano podjetje, ki se ukvarja s prodajo tehničnega blaga, išče za gorenjsko regijo PRODAJNEGA ZASTOPNIKA Zadolžen bo za trženje proizvodov in vzdrževanje poslovnih kontaktov z dolgoletnimi kupci. Kupci proizvodov so podjetja, ki se ukvarjajo z maloprodajo. Od kandidatov pričakujemo V stopnjo elektro, strojne ali druge ustrezne srednjetehriične smeri, nekaj let izkušenj v prodaji, poznavanje dela s PC (teksti, preglednice) in vozniški izpit B kategorije. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z organizacijskimi sposobnostmi, so odločni, iznajdljivi in komunikativni. Zaželeno je, da ima kandidat lasten osebni avtomobil. Kandidate, ki se jim zdi ponudba zanimiva, vljudno vabimo, da pošljejo svoj življenjepis (CV) v 8 dneh na naš naslov. cas SEJEM UČILA 17. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja 1. salon papirja, pisal in pisarniškega materiala °d 24. do 28.9.1997 Gospodarsko razstavišče y Ljubljani 1 vstopnico za sejem Učila si lahko ogledate tudi ^iem Narava - zdravje, ki poteka v istem terminu. 1 vl*ki Slovenskih železnic se lahko na sejem Popeljete ceneje! m Ijjjl LJUBLJANSKI SEJEM KREKOVA BANKA ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE ŠTUDENTSKI TEKOČI RAČUN D a bo dt-nar v službi Studenta, odpri svoj tekoči račun pri Krekovi banki. Enakopravno boš vključen v naSe bančno poslovanje, kar Ti zagotavlja vrsto ugodnosti. Stimulativne obresti bodo povečevale Tvoja privarčevana sredstva Enostavna dvigovanje denarja na bankomatih Ti bo omogočala bančna kartica. Trenutno stanje sredstev na računu boš lahko prekoračil do višine odobrenega limita. Kratkoročni krediti s posebno ugodno obrestno mero Ti bodo pomagali pri uresničevanju ciljev. Artiva kreditna kartica in čeki Ti bodo olajšali plačevanje računov doma, Artiva Eurocard/Mastercard pa v tujini. ZA TVOJO SAMOSTOJNOST Ohišči nas v eni izmed naših poslovnih enot .ili poslovalnic in Z veseljem Ti homo prijazno razločili vse, kar Te zanima. Ce boš" s seboj prinesel osebni dokument In potrdilo o šolanju, Ti homo tekoči račun odprli takoj. KREKOVA BANKA d.d. MARIBOR IZREDNA PRILOŽNOST, 100.000 SIT ZA IDEJO! Sodeluj v našem posebnem natečaju za dijake in študente. Napiši eno ali več svojih kratkih misli na temo Šil IDl-NTSKA - DIJAŠKA ŽrVLJKNJSKA PRAVILA in nam jih do 15. oktobra pošlji na naslov: KREK( >YA BANKA d.d., Slomškov trg 18. 2000 Maril>or, s pripisom: Natečaj za desetko. Napiši tudi svoj naslov, starost in šolo. ki jo obiskuješ. Izbrali bomo 10 najboljših domislic, jih nagradili in natisnili na majice. Najbolj domiselni avtor bo na študentski tekoči račun, odprt pri Krekovi banki, prejel 100.000 tolarjev, ostalih devet zmagovalcev natečaja pa po 10.000 tolarjev. Vse sodelujoče bomo obdarili z atraktivno majico z Življenjskimi pravili. Bodi med njimi! Rezultate natečaja in nagrajena življenjska pravila bomo v sredo, 22. oktobra, izobesili na vidnem mestu v vseh naših enotah. ® HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naročile xa objavo tprafemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - da 12.30. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna* VOZNIK ■ VPIS V POKLICNO ŠOLO B & B, Begunjska 10, Kranj, tel.z 36-20-20 VOZNIŠKI IZPIT za vse kategorije •BAB KRANJ - tol.t 22-55-22 •BAB RADOVLJICA - tol.t 714-960 •BAB JESENICE - tol.t 86-33-00 PRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ NAKUPOVALNI Madžarska Lenti - 27.9., Palmanova 8.10., Gardaland 20.9 IZLETI Madžarske toplice 4 dni od 2.10. do 5.10., Trst 30.9., možnost plačila na dva čeka, Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 AVTO ŠOLA ING. HUMAR VILJEM TURIST s.p. Tel.: 451-542 Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit je tudi PRIMOŽ PETERKA. Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji f A| • 41 1 ti "i E CPP potekajo vsak teden ob ponedeljkih ob 9. uri dopoldan in ob IGIm ¥ I I 'Vv9 18. uri popoldan. Potnike obveščamo, da do konca sezone vozimo v Gardaland. Vsak teden redno relacijo v Muenchen. Cena prevoza ugodna. Naročila vsak dan od 18. do 23. ure. METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel: 411-510 NOVO - NOVO VIUEM TURIST 451-542 Avstrija - Zeltvveg - FORMULA 1 21.9., Lenti 27.9., Munchen -OKTOBERFEST, koncert U2 Sarajevo 23.9. Spominska slovesnost Teharje 5.10., Brno 16.10. GSM: 041/660-658 Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova relacija za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GOSTIŠČE SIMNOVEC VELIKA PLANINA VIKEND PAKET, NIHALKA + KOSILO - 1.400 sit Tol.t 061/831-425 KNJIGOVODSKI SERVIS JANERA, d.o.o., Bled. Knjigovodski servis - za podjetja - za s.p. tel.: (064) 720-052 TRGOVINA ZA NAJMLAJŠE ŠTORKLJA Tavčarjeva 16, 4000 Kranj, tel./fax: 064 21 10 50 S celotno ponudbo za dojenčke in otroke za starost od 0 do 6 let. Na enem mestu boste našli: plenice, pajace, bundice, majčke, hlače, slinčke, kapice, rokavičke, čeveljčke, vozički, stajice, hojce, posteljice, plišaste igrače, hrano in kozmetiko za dojenčke, dude, stekleničke, kozmetiko in spodnje perilo za nosečnice in mamice in še mnogo drugih stvari. BODOČE MAMICE V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila. V septembru 20% ceneje. IN DOJENČKI! Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju.) NEMŠČINA, Kranj ŠVICARSKA ŠOLA Učinkovite, intenzivne individualne ure. Vse stopnje, poslovni pogovor, korespondenca, prevajanje, lektoriranje, tečaji v podjetjih, priprava na izpite. Tel.: 312-520 AVTOŠOLA MISTER X NahaJamo se v poslovni hiši, Kapucinski trg 7, v škofji Loki. Vožnja tol.t 624-921 ŠK LOKA na vozilih P0L0,0PEL ASTRA- Preko cele9a dneva-N0V0"N0V0 ' * - tečaji in vožnja za kategorije C, D, E. Inf. po tel.: 620-211 AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 Trst 24. 9., Lenti 2.10., Gardaland 12.10. TURISTIČNI PREVOZI Dvodnevni izlet 4. in 5.10., gradovi Ludvika Bavarskega. Zg. Gorje AMBROŽIČ JANEZ 15'tel: 725 427 DOMUS Vljudno vabi na ogled svetovalno informativne razstave KOPALNICE IN SAVNE, ki bo v Slovenska cesta 17, Ljubljana ustavnem prostoru DOMUS-a med 17. in 24. septembrom. ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA uCVETKAaTEL: 225-162 C. Staneta Žagarja 16, Kranj Integral Tržič Akcijska prodaja spodnjega perila; ž. hlače 3.500, ž. tunike 3.500, otroške pajkice do 14 let 800, trenirke za otroke in odrasle, pisane športne hlače "KAC" od 2.500 do 3.900. V prodaji že tudi zimske bunde. Del. čas: 9. -19., sobota 9. -12. ure. Vabljeni! Avtobusni izlet v Rim 16. 10. 1997, počitnice in izleti Pokličite tel. 53-280 I10KO KOMBI PREVOZI tel: 53-876 in 57-757 REKREACIJSKO DRSANJE RENAULT NA OBROKE PO UGODNI CENI TERMOTECNICA - TRBIŽ tel. 0039-428-2586 Via Vitt. Veneto 100 (100 m od trga levo) GOSSER OKTOBERFEST Nakupovalni izleti Lenti vsak čet. in sob., Celovec pon. in pet., Trbiž in Trst po dogovoru. Bled: vsako soboto in nedeljo od 18.00 do 19.30, vstopnina 300 SIT za otroke do 10 let, 600 SIT za odrasle. Če je na sporedu hokejska tekma, rekreacijsko drsanje odpade. Laguna RT 1.8 za 608 DEM, Megane Clasic RT 1.6 za 521 DEM mesečno, kredit tudi za podjetnike, menjava katre za Tvvingo, Kredit od t+0 %, Informacije: ASP Jesenice, tel. 064/861-570. -^BBIBBRRBMBMNBK'' -Ugodne cene za oljne gorilnike Lamborghini, Bentone, Climax, Elco od 38.00 SIT brez p.d.; oljne grl za cisterno Intermes, Kramei od 6.500 SIT; digit. progr. temostate Intellitherm, Danfoss od 10.500 SIT; kotlovne regulacije Seitron 10.000 SIT; term. radiat ventile Oventrop od 3.000 SIT. Danes (petek), jutri (sobota) in v nedeljo, 21. septembra, GOSSER OKTOBERFEST V Domžalah, MAJČEV DVOR. Odlično pivo in vrhunska zabava tri dni - igrajo ansambli Kontrabant, Štajerskih 7 in Ptujskih 5. Nadaljevanje z 29. strani Gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta Bohinjska Bela - Regijsko poveljstvo Gorenjske gasilske zveze Radovljica vabi na ogled gasilskega tekmovanja Gorenjske za memorial Matevža Haceta, ki bo jutri, v soboto, v vojašnici na Bohinjski Beli. Začetek bo ob 9. uri. Bo Sašo Hribar preživel? Kranj - Slovenski filmski kaskader Rok Cvetkov in njegovi kolegi kaskaderji bodo jutri, v soboto, 20. septembra, ob 15.30 uri na Gorenjskem sejmu uprizorili nekaj odličnih in zastrašujočih kaska-derskih toČK. Prireditev bo povezoval Sašo Hribar, in tudi njemu menda en skok (seveda skupaj z Rokom Cvetko-vom) ne bo ušel... Sodelovala bo tudi skupina Gimme 5. Srečanje na tromeji Kranjska Gora - Turistična društva Rateče, Kranjska Gora, Podklošter in Trbiž organizirajo v nedeljo, 21. 9., tradicionalni turistično planinski pohod -18. srečanje na tromeji, ki je bilo zaradi slabega vremena v nedeljo, 14. septembra, prestavljeno. Start pohoda udeležencev bo ob 8. uri iz Rateč, ob 11. uri bo začetek zabavnega programa glasbenih skupin vseh treh dežel. Veselo rajanje je predvideno do 18. ure, ko se boste začeli odpravljati v dolino. Povabilo Rovte nad Podnartom - V tej majhni vasici, ki je več stoletij imela mejo med radovljiškimi in škofjeloškimi gospodi, so se vaščani radi zbirali in celo fotografirali. Prvič so se zbrali pred Turkovimi veliki vrati, še v prejšnjem stoletju, drugič pred Potočnikovimi glavnimi vrati leta 1938, tretjič pa na istem kraju leta 1976. V nedeljo, 21. septembra, ko bo na Češnjici maša, po hišah pa semenj, se bodo ob 14. uri ponovno zbrali pred Potočnikom. Tam se bodo slikali, prvič pravi Rovtarji, drugič tudi drugi, tretjič posebej otroci, lahko pa še drugače. Potem se bodo odpravili k kozolcu, ki ponuja njihova dela in ga spodobno blagoslovili. Potem se bodo vsedli na ravninico v Jeromo-vem borštu in ob glasbi Rovtarjev in pri mizi še rekli besedo ali dve. Pripravljalni odbor prosi, da pridete vsi, da povabite tudi tiste, ki so od drugod, pa so Rovtarji. Galopski tekmovalni dan Jockev klub Slovenije organizira jutri, v soboto, z začetkom ob 14. uri na posestvu Kmetijskega centra Jablje (Mengeško polje) na relaciji Rodica -Mengeš galopski tekmovalni dan. Predstavljenih bo šest galopskih točk. To je zelo atraktivna disciplina, ki si poleg že uveljavljenih konjeniških zvrsti, kot so kasaštvo, dresura, preskakovanje zaprek, utira pot tudi v Sloveniji. Spominska slovesnost Strahinj - Združenje borcev in udeležencev NOB kranjskega območja in Krajevna organizacija ZB NOB Naklo vabita na spominsko slovesnost, ki bo v nedeljo, 21. septembra, ob 14. uri pri grobišču in spomeniku NOB v Strahinju, s katero bodo počastili spomin na padle borce Kokrškega partizanskega odreda, ki so izgubili življenja v boju z Nemci septembra 1942. leta. Sej Mihaelov sejem v Mengšu iem bo živ Mengeš, 19. septembra - Bolj podrobno in celovito ga borno v Gorenjskem glasu predstavili v posebni prilogi v torek, ko FJorno objavili tud kupon za ocenjevanje stojnic. Tokrat pa povejmo, da bo letošnja jubilejna prireditev bogata in hkrati zanimiva; boga*3' kar zadeva ponudbo na stojnicah in zanimiva zaradi programa^ gostov, ki bodo sodelovali oba dneva na prireditvi. Ne pozabit* torej v torek, 23. septembra, na prilogo Gorenjskega gtasa o letošnjem Mihaelovem sejmu. Naj vas spomnimo, da shrani'6 kupon do prihodnje sobote ali nedelje, 26. in 27. septembri Takrat pa si sejem in prireditve oglejte in potem zapišite, katera stojnica vam je bila na sejmu najbolj všeč. • A. Ž. Obvestila Sekcija za ročna dela vabi Kranj - Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj vabi na ustanovni sestanek, ki bo v torek, 30. septembra, ob 16. uri na Tomšičevi 4 v Kranju. Vabijo vse članice in druge upokojenke, ki imajo veselje do tovrstne dejavnosti. Gašperji in Avseniki na ORF Ljubitelji narodnozabavne glasbe jutri, v soboto, ob 20.15 uri ne zamudite popularne oddaje Musikanten Stadel na 1. programu avstrijske televizije, v kateri bodo nastopili ansambel Gašperji ter Slavko in Grega Avsenik. Krvodajalska akcija Kamnik - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija v Kamniku prihodnji teden v torek in sredo, 23. in 24. septembra. Avdicija Kranj - Klub študentov Kranj v sodelovanju s TELE-TV Kranj pripravljata zavabno mladinsko oddajo Feed-back. Zato, če si upaš, pridi na avdicijo (krajši pogovor) v prostore KŠK (Poštna ulica 3), nad pivnico Evropa, poleg Študentskega servisa, danes, v petek, ob 16. uri ali jutri, v soboto, ob 13. uri. Za kakršnakoli vprašanja pa lahko pokličeš po tel. št..: 224-334. Planinske koče Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča, da bosta Prešernova koča na Stolu in Staničev dom pod Triglavom oskrbovana še do vključno nedelje, 21. septembra, potem bosta koči zaprti. Kovinarska koča v Krmi pa bo odprta do 22. septembra. Gobe, glasba in ples Ermanovec - Na Ermanovcu nad Sovodnjem v Poljanski dolini bo to soboto in nedeljo, 20. in 21. septembra, ob planinskem domu že petič razstava gob. Pripravlja jo Planinsko društvo Sovodenj ob sodelovanju z Gobarsko družino iz Škofje Loke. Zarstava bo odprta v soboto od 10. do 20. ure, v nedeljo pa od 8. ure do večera. Obiskovalci Ermanovca se bodo oba dneva lahko "posladkali" z jedrni iz gob. Na razstavo lahko prinesete tudi gobe, ki jih ne poznate. Zagotovo vam bodo o njih kaj povedali izvrstni poznavalci gob iz loške gobarske družine. V nedeljo popoldne - od 14. ure dalje, pa bodo na Ermanovci ob planinskem domu na svoj račun prišli tudi ljubitelji glasbe in plesa. Za veselo razpoloženje bo namreč skrbel "duo Sonja in jože". Sonja in Jože nista neč neznana na slovenski glasbeni sceni. V slovensko glasbo prinašata svež veter, je lani v Slovenske novice zapisal dober poznavalec te zvrsti glasbe in pisec besedil Ivan Sivec. Sonja in Jože sta Dolenjca. Sonja igra diatonično harmoniko, Jože pa kitaro in šeststrunski bendžo. Oba pa prepevata kot slavčka. V načrtu imata še veliko nastopanj po domačih krajih, pa tudi zunaj naših meja - predvsem v Avstriji - ter posneti kaseto. Obiskovalce njunih prireditev pa pripravita do smeha tudi z njunimi skeči. Zagotovo bo to nedeljo tudi na razstavi gob ob planinskem domu na Ermanovcu še kako veselo. Pokrovitelji prireditve so: Občina Gorenja vas - Poljane, Gorenjski glas, Radio Cerkno in Radio Sora Žiri. • J. Govekar Naj živi vesela družba V nedeljo pa zares Andrej nad Škof jo Loko, 19. septembra - Za to nedeljo popoldne je Ivan Rupar na Andreju nad Škofjo Loko prepričan, da se bo družba zbrala in da bo tudi veselo. Dveh ansamblov, ki sta nameravala priti minulo nedeljo, sicer ne bo, bosta pa za to ansambel Blegoš in Jože Bohorč s prijatelji. Srečanje se bo začelo ob 14. uri popoldne, za parkiranje pa bo poskrbljeno na vrhu pri cerkvi. Tudi družabnih iger ne bo manjkalo med nastopanjem ansamblov. "Če pa bi se vendarle primerilo, da v nedeljo ne bo vremena, potem srečanja letos ne bo," nam je povedal Ivan Rupar. • A. Ž. Jože Bohorč s prijatelji Razstave D Razstavlja Marko Tušek Kranj - V Galeriji Sava, v poJJ, stavbi Save, Škofjeloška c. 6, boj^ ponedeljek, 22. septembra, ob 1^ odprli razstavo slikarskih del 3 5 slikarja Marka Tuška. Umetnika predstavil likovni kritik Damir . V otvoritvenem programu bosta na . pila pesnica Agata Trojar in g'asD^ Lado Jakša. Samostojna razstava Mitja Modica ^ Žiri - Danes, v petek, se bo v m A. Primožiča v Žireh s prvo samo5wj razstavo likovnih del predstavil S'u ^ Mitja Modic. Razstava bo odprta*^ septembra in sicer od ponedelp ( petka od 16.30 do 19.30 ure, v soj od 9. do 12. ure in v nedeljo od l^ 16.30 ure. Na Jesenicah ,Btl. Jesenice - V razstavnem *K{ Dolik si lahko ogledate razstavo s« ^ grafik akademskega sliklarja Po Oblaka iz Sežane. Salon je odp«1 t dan (razen ob sobotah popoldne i ^ nedeljah) od 9. do 12. ure in od °'■ { 19. ure. V Kulturnem domu na J« ( niku pa razstavlja slike Joža w\ Muzej Jesenice vabi v Kosovo B^. čino na ogled razstave barvnih s , kov akademskega slikarja Ani • Jemca. Odprta bo do 27. septe' j Kosova graščina je odprta oo tO' ,e petka od 10. do 12. ure in od1*£0 ure, ob sobotah pa od 10. do I* nedeljah in ponedeljkih je zap"0. si* Lutkovna predstava Hrušica - V Kulturnem Hrušici bodo jutri, v soboto, , Lutkovno gledališče GM Jesenic« | zorilo obnovljeno predstavo i^Sm Civko avtorice Jane Milčinski predstave je Rado Mužan, p^' pripravili mladi lutkarji. Turški križ ^ Selca - V Selcah bodo t^tJfSM ob 20. uri na prostem ponovili * |j ljudsko igro Turški križ. Predstav | igrali tudi v nedeljo, 21. septemu 20. uri. Vrnitev Kranj bra 1997, bo ob 21. uri v starem pokritem zimskem b&^f Stari cesti 25a, premierna up'' jjjji predstave Vrnitev v režiji M3';^' Bragalinija in v izvedbi Gledaj $ cesto. Prva repriza bo v poneki. $ septembra 1997, ki bo otvoritvena predstava festivala Jutri, v soboto, 20*1 Z Gašperji v Kastelrutn j Ljubitelji polk, valčko p odlične zabave ie p]0\pi\-prireditev "Kastelruther tyi zen". Letošnja tridnevna $ selica" bo v nemškem .^i Kastelrutn drugi konec oktobru, nanjo pa s°°yll$ zatorji tudi letos povabf m Ansambla GAŠPERJ':,/ sambel je ie lani Vr% ¥ izlet v Kastelrutn, «^0« tudi letos. Rajia bo v ne a« 12. oktobra - ^.fnnOf pridruiiti več kot '2rZrof. slušalcem iz različnih'Mp kih dežel, Vas Gašpep1 v poveselite se z nami- ^vn-V rubriki DOBER I?1?* M ansambel Gašperji mjM enjski glas vabita v » .ef 12. oktobra, na cej0*"^ izlet v Kastelrutn. ^e,i $f ta /avtobusni prevoz $a0 minska majica/ 5.000 tolarjev. Infor>Afi prijave in vplačili a bel Gašperji, Beg'f/E.jf ali po telefonu 064/ /■> (Niko Legat). Prif^hl; čili, za DOBER Gašperji sprejemajo * topralmca "ELt^y kem; Okrepi'^, SEUAK v Preddvor ^ tilna AVSENIK v Beff* in u cenjene Gorenjskega glasa! Ni več prav veliko časa, da napišite v Vaš koledarček z dovolj VELIKIMI ČRKAMI: ^ v nedeljo, 12. oktobra, v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma si je treba rezervirati popoldan in večer za i praznično srečanje ob 50-letnici rednega izhajanja časopisa GLAS ¥ nastopi znanih ansamblov in zanimivih gostov ¥ slavnostni govornik Milan Kučan, predsednik države ¥ 50 (petdeset) zabavnih nagradnih iger ¥ naročniško žrebanje za 50 (petdeset) lepih nagrad: » glavna nagrada OSEBNI AVTOMOBIL ŠKODA FELICIA; pooblaščeni zastopnik za prodajo avtomobilov ŠKODA v Sloveniji je AVTOIMPEX, d.o.o., Ljubljana - v gorenjski regiji sta pooblaščena prodajalca SERVIS ŠTERN Kranj in INTEGRAL Jesenice, d.d. (s prodajnima salonoma na Jesenicah in v Radovljici); avtomobilska tovarna ŠKODA je članica Koncema VW ¥ glasba za ples, zabavne igre, poseben program za mlajše bralke in bralce, presenečenja Neverjetno, ampak čisto res: nobene vstopnine! Svojim bralkam in bralcem prireditev podarja ^ (^MiMoIJglEHGLAS Še bolj neverjetno (zlobneži bi rekli: Saj ni res, daje na Gorenjskem to sploh možno!): najokusnejše iz Mesarije Arvaj in najboljše iz Pivovarne Union za vsakogar, ki se bo (s kuponom iz Gorenjskega glasa) udeležil srečanja. Kuponi bodo v Gorenjskem glasu objavljeni samo še trikrat, ob odtisnjenem naročniškem naslovu. Prvi od štirih kuponov je objavljen danes na prvi strani! Naprošamo, da si pravočasno rezervirate Vašo mizo za praznično srečanje v nedeljo, 12. oktobra, v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Čimprej nas pokličite po telefonu 0641223 -111! 2a lažjo odločitev, kaj početi 12. oktobra popoldne in zvečer: večina od 50 nagradnih iger bo potekala neposredno na priredit/i, kar pomeni, da je dobro biti zraven. Datum, ki ga ne spreglejte: nedelja, 12. OKTOBRA 1997, točno ob 14. uri, v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma R S.: veseli bomo, če si boste v nedeljo, 12. oktobra, ob 14. uri rezervirali čas do večera za Gorenjski glas, za veliko vsegorenjsko srečanje v dvorani Gorenjskega sejma. ClaS^u^, gus gorenjski Gorenjski sfiS* $mmm glas se M^3»^i^. srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor: 88-letna Francka Primožič iz Lesc je ena naših najzvestejših, pa tudi najstarejših bralk Gorenjski cjlas bom pa imela do konca "Zmeraj sem čakala, da bi bila kdaj izžrebana, pa niti enkrat nisem imela sreče," pravi kljub letom čila in zdrava Leščanka Lesce, 18. septembra - Francka Primožič iz Lesc je ena naših najbolj zvestih bralk, saj imajo Gorenjski glas v hiši malodane od samega začetka izhajanja časopisa. Obenem pa je gospa Francka bržkone ena naših najstarejših bralk nasploh, saj je junija letos dopolnila že 88 let. Kljub temu pa je še vedno čila in zdrava in nihče ji ne bi pripisal, da se bliža že devetdesetim. "Vsakič pogledam v Glas, če sem bila izžrebana, pa doslej še nikoli nisem imela te sreče... Niti pred leti, ko ste imeli Glasov avtobus, niti zdaj, ko je za nagrado izlet v Moravske Toplice. Pa toliko let smo naročniki... No, bom pa vsaj zdaj v časopisu," se nas je razveselila. Pa bi šla na izlet, če bi bila izžrebana? "Oh, zdaj verjetno ne, pred leti, ko sem bila mlajša, bi pa gotovo šla," pravi. Pa vedno prebere Gorenjski glas? Čisto vsako številko, pravi, in včasih že kar malo težko čaka poštarja, da ga prinese. V časopisu najraje bere zgodbe ljudi v Usodah, saj jo zanima, kaj vse doživljajo razni navadni ljudje. Kot vsi starejši ljudje redno prebira osmrtnice, a vedno se tudi pozanima, koliko novorojenčkov se je rodilo. Zanimajo jo tudi vrtičkarske informacije, pa razni recepti, vedno pa prebere tudi kroniko. "Politika me pa ne zanima," pove. Kot pravi, Glas rada bere prav vsa družina, saj vsakdo najde kaj zase. Zet Tone ponavadi rešuje križanke, a mu ponavadi zmanjka le kakšna črka, da bi jo lahko poslal. Ko ne ve česa, pa povpraša tudi gospo Francko... Skupaj živijo štiri generacije Gospa Francka živi v hiši skupaj s hčerko in njenim možem, pa vnukom in njegovo ženo ter dvema pravnučkoma. Še večji živžav je bil v hiši, dokler je v njej živel tudi drugi vnuk z družino. V hiši torej živijo kar štiri generacije skupaj. "Pa se kar razumemo. Malo potrpimo drug z drugim, pa gre," pravi gospa Francka. Ker so okrog nje vedno ljudje - ima tri otroke, šest vnukov in devet pravnukov -, ji nikoli ni dolgčas, sicer pa pravi, da je včasih kar rada malo sama. In kaj počne, da ji mine čas? "Ja, nobenega dela nimam," se zasmeji. Malo gre okrog hiše, včasih še malo pokoplje po vrtu, kam daleč peš pa ne more, ker jo bolijo noge. Vsako nedeijo gre rada k maši, kamor pa jo vedno kdo pelje z Vaša pošta Naj slavje se začne! Zanimivo razglednico nam je poslala naša naročnica in bralka Cvetka Prevodnik iz Temniške ulice 36 iz Naklega. Ob naši petdesetletnici nam je poslala verz: "Naj slavje se začne, Abraham se približuje, zato iskrene vam čestitke, od vaše zveste - naročnice..." Glas je bil najslajša pošta Edvard Erzetič iz Škofje Loke je ljubezniv in takole piše: "Vaši uspehi in teh nI malo, so v zadovoljstvo nas, potrošnikov, naročnikov, ki smo nemalokrat prestrogi ob spodrsljajih, ki se pač zgodijo. Ne berem samo Gorenjskega glasa, ampak tudi ie nekaj drugih časopisov. Vendar, ko pride, je zame skoraj praznik. In to se ponavlja dvakrat na teden.. Stilsko in vsebinsko me zadovoljuje In takega ga Imam rad. Zaradi malenkostnih nestrinjanl ga ne bi nikoli odpovedal, kvečjemu pridobil še koga, da bi ga bral oziroma naročil. Vem, da je težko zadovoljiti vse bralce, ki pa največkrat Je sami s aeboj nismo zadovoljni! če bi se bralci najprej zavedali avcjih napak in problemov, potem bi bil Gorenjski glas mnogo bolj zanimiv in razumljiv ob Istem tekstu. Sam sem dobival Glas tudi k vojakom, v Mostar in tedaj ie šel bil praznik, ko sem ga dobili To Je bila najslajša pošta! Za vojaka, ki Je kar čez noč prišel v kraj, kjer se drugače govori, piše in misli, zares nI bilo lahko! Reševal me je Glas Gorenjskem, ki ga je vojnik Edvard prebral od A do Z, večkrat tudi po dvakrat!" Edvard nam je poslal tudi kopijo zelo zelo starega časopisa - starega osemintndeset tet! Tedaj je Gorenjski glas pisal o obisku cesarja Etiopije v Sloveniji, ko je obiskal tudi našo Iskro. Njegova sodelavka Milena ga je ob vhodu v tovarno sprejela s šopkom gorenjskih nageljnov, cesar pa jI ie v pest stisnil zelo velik zlat zlatnik. TI dogodki ostanejo v spominu in se ne pozabijo.... avtomobilom. Rada gleda tudi televizijo in kljub letom še vedno vidi brati podnapise brez očal. Večkrat se celo zgodi, da jo kdo od otrok vpraša, kaj je pisalo... Le za branje časopisov si pomaga z očali. "Andrejčkove" iz Kravje doline Gospa Francka že vse svoje življenje živi v Lescah. Izhaja iz velike družine, domača hiša pa stoji v Kravji dolini, kot predelu Lesc rečejo stari Leščani. Od osmih otrok sta živi le še dve sestri. Po očetu se je obdržalo ime "An-drejčkovi", zanimivo pa je, da so prav vsa "Andrejčkova" dekleta dočakala visoko starost, večina skoraj 90 let. Gospa Francka je trinajst let hodila na delo v takratne Šuštaršičeve Pletenine v Radovljico (današnjo Almiro), po poroki pa je ostaia doma. Mož ji je že umrl, "bo pa že petnajst let od tega", pravi gospa Francka. Ker nikoli niso sporočili spremembe, časopis še vedno prihaja kar na ime pokojnega moža. Pa so kdaj pomislili, da bi časopis odpovedali? Kot pravi hči Mirni, je vnuk večkrat nagovarjal mamo, naj ga odpove, a se ni dala. Je rekla: Ne, Glasa pa ne odpovem. "Gorenjski glas nam je všeč in ga bom imela do konca," zatrjuje gospa Francka, njena hči Mirni pa pritegne, da ga tudi potem ne bodo odjavili in ga bodo imeli še naprej. Gorenjski glas je zanimiv zato, ker je v njem vsake reči nekaj, obenem pa večino ljudi, o katerih pišete, poznaš, še pravi gospa Francka. Da bi jo še dolgo razveseljeval, ji želimo na uredništvu Gorenjskega glasa. U. P. Deset številk ia deset nagrad po deset dni počitnic osmič Še enkrat objavljamo izid irebanja naročniških številk v OSMEM KROGU letošnjih jubilejnih naročniških Irebanj "Deset nagrad po deset dni dopusta v Moravskih Toplicah za deset srečnih", ki potekajo ob 50-letnici Gorenjskega glasa. Že v torek smo objavili OSMO deseterico petmestnih naročniških številk za deset lepih nagrad - za desetdnevno bivanje za eno osebo v Moravskih Toplicah v penzionu KRONE. V irebu upoštevamo številke iz letošnje naročniške datoteke, v osmem krogu so bile izžrebane naročniške številke: 10882; 16060; 33468; 33817; 40071; 47848; 50677; 52893; 56024 in 62443. Pojasnilo k načinu in rezultatom tedenskega naročniškega Irebanja: petmestna naročniška številka je odtisnjena ob Vašem naslovu na prvi strani časopisa! Če številke pred Vašim imenom, priimkom in naslovom na časopisu morda ni ali je morda slabo čitljiva, pa je petmestna naročniška številka izpisana tudi na vsakem Vašem računu za naročnino. Nagrada pripada OSEBNO naročnici oziroma naročniku, ki ima eno od navedenih desetih naročniških številk ter plačano naročnino za tri letošnja trimesečja, oziroma plačano celoletno naročnino za leto 1997. Koriščenje nagrade lahko iztrehana naročnica oz- naročnik, če to izrecno ieli, prenese na drugo osebo, o čemer mora obvestiti Gorenjski glas - zaradi uskladitve podatkov s Penzionom Krona v Moravskih Toplicah. Naročnice oz. naročniki, ki Imate eno od desetih izžrebanih Številk iz OSMEGA KROGA NAROČNIŠKEGA ŽREBANJA, se po telefonu (ali pisno, ali osebno) javite v naročniški službi oziroma tajništvu Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111, vsak dan med 7.00 in 15.00 uro, ob petkih do 14.00 ure, za ureditev formalnosti o koriščenju nagrade (izbira termina; itd.). Gorenjska^* Banka Banka 2č |e- °reria, javor, jablane, °- leiše. Najmanjša količina 10 srnJu-t^0 mešani sortiment. Plačilo količin J5 dni' "stovci do 21 dni. Pri dnlhnahnad 40 m3 plačilo v 10 064/nc ® °63/37-388, 063/32-662. -^£^68__21800 ^Kupirri TEPKE za žganjekuho. --fl'30 2 21876 Kupim JOGI dim. 90x190 2 kom. ^3-995 po 16, uri_22028 JOKALI rne^lamo v Kranju na vhodu v SARwcoLedro OPREMLJENE Pl-CerkiiB m2 in 26 m2 v 1. nadstr., Prostor^3"10 47 m2 Poslovnega ciie i ("govina, servis, agen-oariaL0preme ni, tel. in CK; KRANJ Pro^° 40 rn2 v 1. nads., dva KERNd' 06- 14 DEM/m2- K 3 1^1-785 Prod SLIO TNZ noge, HI-LO >F«TMESS ►FITKID'S (otroško aerobika) ►telovadba za nosečnice ► masaža ERGOUNE ORGANIZIRANA VADBA ?>RINNINGi PRVIČ NA GORENJSKEM NOVO LOKAL - poslovni prostor 15 m2, v starem delu Kranja, prodamo. LOCI ing. 225-116 22072 TAKOJ kupimo tri lokale v Kranju 20-40 m2. LOCI ing. 225-116 22073 V centru Kranja takoj kupimo prostor 10-20 m2, lahko potreben popolne obnovitve. LOCI ing. 225-116 22078 Kranj okolica, ODDAMO poslovne prostore, primerne za trgovino ali delavnico, skupno 130 m2, tel., CK, namembnost urejena, parkirni prostori. Mike & comp, 226-503 22112 Kranj okolica oddamo več prostorov v pritličju in mansardi, 350 m2, 390 m2, višina 2,10 m in 4 m, za skladišče ali delavnico. Mike & Comp, 226-503_22113 KRANJ HRASTJE oddamo skladišče 390 m2, višina 4 m, komunalno urejeno, za 2700 DEM/mes. in skladišče 350 m2, višina 2 m, za 1500 DEM/mes. POSING, 224-210 22128 PRODAMO v centru KRANJA poslovno hišo primerno za gostinstvo, cena 360.000 DEM, prodamo lokal na Planini, 33 m2 v pritličju, cena z opremo = 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353. 222-566, 221785 22135 KRANJ-CENTER oddamo poslovne prostore - trgovino 50m2 v I nad. STANING 064 242 754 Na Planini v Kranju PRODAMO opremljen pisarniški prostor velikosti 34 m2, za 125.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na HUJAH oddamo poslovne prostore za storitveno dejavnost, 3x60 m2, najemnina 12 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Klanec pri Komendi, ODDAMO delavnico v zaključni gradbeni fazi, 140 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._ V centru Kranja oddamo poslovni prostor 20 m2, skladišče 16 m2, izložba na glavno ulico, z možnostjo mirne obrti ali trgovinske dejavnosti, možnost prevzema takoj, najemnina 1.100 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo gostinski objekt v obratovanju 100 m2 skupnih notranjih površin z pokrito teraso 60 m2 z vsemi priključki vse opremljeno, mažnost prevzema takoj, cena 410.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 -* V centru Kranja prodamo zgornjo etažo hiše in poslovni prostor v pritličju, v skupni izmeri 150 m2, z možnostjo trgovinske dejavnosti, prevzem in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju na Planini prodamo poslovni prostor 34 m2, z vsemi priključki, v pritličju, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Prodam več moških In ženskih oblačil. 0714-519 21851 Najcenejša izposoja poročnih oblek pri izposojevalnici Rija v Naklem. 0472-737 vsak dan od 16. do 19. UTO 21855 OTR. OPREMA Ugodno prodam VOZIČKE "marela" Hauck. 0622-140 21641 Prodam zložljivo previjalno mizo z banjico (kot nova). Cena 6000 SIT. 0411-605 21852 Ugodno prodam malo rabljeni italijanski kombiniran otroški voziček z vsemi dodatki. 0715-797 21930 Prodam dobro ohranjen otroški AVTOSEDEŽ CAM. 083-731 21981 Prodam kombiniran otroki VOZIČEK CAM. 0332-271_22T- Prodam otroško posteljico z jogije, cena 2000 SIT. 0323-995 po16.uri 22027 Prodam AVTOSEDEZ KIKA, otroški voziček in posteljico. 0326-801, po 20. uri 22139 TEČAJI TUJIH JEZIKOV V ŠK0FJI LOKI s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo m šport ZAČETEK 06.10. 08.10. 09.10. 09.10. 06.10. 06.10. NEMŠKI JEZIK I. stopnja II. stopnja (*) in III. stopnja (*) IV. stopnja (*) V. stopnja (s poslovno nemščino) Priprava na izpit iz akt. znanja Obnovitveni (za upokojence) (*) ANGLEŠKI JEZIK I. stopnja 14.10. II. stopnja (*) 09.10. III. stopnja (*) 13.10. in 14.10. IV. stopnja (*) 07.10. V. stopnja (s poslovno angleščino) 28.10. Obnovitveni (za upokojence) (*) ITALIJANSKI JEZIK I. stopnja II. stopnja (*) III. s topnja (*) ... Obnovitveni (za upokojence) (*) 22.10. 07.10. 07.10. 07.10. 09.10. TRGOVINA m£amjC Z GLASBILI •klaviature K0RG, R0LAND 'kitare FENDER*mikrofoni SHURE 'ojačevalci MARSHALL 'ozvočenja in ostala oprema ODLIČNE KLASIČNE ŠPANSKE KITARE CAMPS (*) - tečaji, označeni z zvezdico, bodo sofinancirani, in zato precej cenejši kot običajno! Informacije in prijave: 656-137 (Ljudska univerza, Mare Zvan) Izberite svojo pot do znanja OSTALO LESTVE Iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 061/611-078 21035 Prodam KOTEL za žganjekuho. 0331-382 2168O Po zelo ugodni ceni prodamo SILAZNO KORUZO. 0225-720 21897 Prodam ZEUE VARAŽDINSKO za solato ali kisanje, cena 30 SIT/kg. 0491-266 21900 SILAZNO KORUZO 0,3 ha in drobni krompir ugodno prodam. 0422-610 21902 Prodam ZEUE V GLAVAH VARAŽDINSKO in krmilni KROMPIR. O 491- 264 21915 Prodam dolensjko SLIVOVKO in SADJEVEC. 0225-168 21918 ODLIČNA DOMAČA JABOLKA ELSTAR, JONATAN, ZLATI DEUŠES, J0NAG0LD, IDARED SIPS - naravi prijazna pridelava MARKUTA - Čadovlje 3, tel. 460-048 Ugodno prodamo 2 hrastova SODA za vino 100 I in 30 I. 0242-325 21694 Na vašem domu brezplačno predstavljamo najnovejšo kozmetiko pri nas! 0328-242 21828 Prodam novo leseno UTO vrtno, izdelujem jih tudi po naročilu. O 721- 25 5 21874 SMREKOV OPAŽ, jesenove, hrastove in bukove DESKE, prodam. O 451-334 21937 Prodam suhe bukove DESKE 30, 50 mm. O 460-036 21948 Ugodno prodam CISTERNO za olje 3600 litrov. 0801-059 21969 Prodam SILAZNO KORUZO. Sr. vas 127, Šenčur 22017 OVES, pšenico prodam. 0331-830 22022 Prodam SILAŽNO KORUZO v okolici Kranja. 0325-670 22051 Prodajamo SOLATO, endivijo, radič, rdeči, beli. 0401-423, po 20. uri 22055_ JEČMEN in silažno koruzo, prodam. O421-802 22064 Prodam silažno KORUZO. KRT, Kurirska 7, Kranj, 0242-638 22067 Prodam 100 kg belega neškroplje-nega GROZDJA, zelo sladkega. 0 421-254 22159 NAJEM: oddamo polovico HIŠE v Bitnjah, Britofu, Kranju, oddamo 1 ss v Kranju za 400 DEM/mes., s predplačilom, v Kranju oddamo 2 ss za 500 DEM mes. K3 KERN d.o.o. 0221- 353, 222-566 in fax 221-785 19730 Prodamo STRAHINJ visokopritlično, podkleteno stanovanjsko HIŠO, cena 350 000 DEM, STRAŠIĆE nadstropno podkleteno hišo s prizidkom garaže, parcela 599 m2, cena 250.000 DEM, Kranj starejša stanovanjska hiša, parcela 590 m2, cena 215.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222- 566, fax 221-785 19888 Prodam v BOHINJSKI BISTRICI HIŠA DVOJČEK, parcela 500 m2, cena 170 000 DEM, stara 30 let. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 20425 Prodamo Kranj - zazidljiva parcela 368 m2 za gradnjo vikenda, cena 25 000 DEM. KRANJ, zazidljiva parcela 1700 m.2 na Brniku. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 20429 Več parcel za zidavo vikendov blizu Tolmina v tolminskih hribih nadmorske višine 700 m, sončna lega, voda in elektrika na parceli, takoj prodamo. 0061/373-476 207« Trostanovanjska hiša III. faze 40 m od morja med Izolo in Koprom takoj prodamo. 0061/373-476 20757 Prodamo v Lescah 1/2 HIŠE z delavnico, cena 450.000 DEM. K 3 KERN,.d.o.o, 0221-353, 222-566, fax 221-785 21107 PRIDELKI POSESTI o. 0221-353, 222-566 in 19724 ob^amo KRANJ starejši gostinski in vS2 2 veliko konferenčno dvorano 2?JP'farnami. K 3 KERN, 221-353, ^-»66, m fax 221-785 20304 PRODAMO KRANJ gostinski lokal za industrijsko pripravo hrane, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nad. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 skladišča in 60 m2 primernih za pisarne, KRANJ CENTER prodamo trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21145 ODDAMO CENTER 80 m2 v atriju primernih gostinsko ali trgovsko dejavnost, Jelenov klanec manjši trgovski lokal, cca 30 m2, 400 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21146 V TRŽIČU PRODAMO NOV LOKAL ZA STORITVENO ALI TRGOVINSKO DEJAVNOST (NEŽIVILA) ZA 105.000 DEM. IN ODDAMO V NAJEM VEČ POSLOVNIH PROSTOROV ZA TRGOVINSKO IN STORITVENO DEJAVNOST. AGENCIJA PRIMO, TRŽIČ, TEL.FAX 50-502 , 0609/646- 902 21925 V najem oddam BRUNARICO za prodajo hitre hrane in pijač v Škofji Loki. 0325-298 21968 <2BD Gorenjska borzno posrtdniška druiba, dd. Koroška 33, Kranj, tel: 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" KOLESA KAVVASAKI 650 TENGAI I. 91, lepo ohranjen. Matej, 471-442 21809 Prodam moško gorsko KOLO GAN-NA 18 prestav, ohranjeno. 0401-314 Prodam RDEČO PESO, čebulo in domače žganje. 0311 -608 21753 Prodam 10 arov silažne koruze, balirano seno in pšenico. 0421-041 21824__ Oddam v čiščenje zaraščen travnik, drva za nagrado obdržite. 0715-376 21863_ Prodamo sveže ZEUE v glavah, po želji tudi zribamo. 0422-175 21870 Ugodno prodam SADIKE žive meje liguster. 0801-751 21683 Neškropljena JABOLKA - stare priljubljene sorte, prodam. O 451- 92 8 21938 SILAŽNO KORUZO, ugodno pro-dam. O 421-214 21950 Prodam jedilni krompir in krmilni. Pripeljem na dom. 0312-237 21955 Ugodno prodam SADIKE debelih JAGOD, domači MED ter rdečo PESO. 0451-487_21959 ZELJE VARAŽDINSKO prodam. Triler, Sr. Bitnje 23, 0312-296 21963 Prodam ZEUE V GLAVAH in jedilni KROMPIR beli in rdeči. 0431-507 21965 Prodam krmilni KROMPIR. O 312-056 22000 Prodamo: Žirovnica stanovanjsko hišo s parcelo 1200 m2, cena 390 000 DEM, Jesenice poslovno stan. hišo (vila) in 5000 m2, Kranj nadstropno hišo do 3. gr. faze, parcela 2500 m2, cena 300.000 DEM, KRANJ v mestnem jedru starejšo hišo za 150.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19710 /PPCN NEPREMIČNINE v telJfax:331-292,331-366, MAKUER BLED d.O.O. PRODAJA NFPREMlCNIN I 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3, tel:064/74:2-m 7*V»3_ Prodamo v bližini Kamnika staro kmečko hišo na parceli 1800 m2, hiša stoji ob glavni cesti, cena 210.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19712 Prodamo VRBNJE pri Radovljici dvojček na parceli 397 m2, cena 273.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785_19714 Prodamo Bistrica pri Podbrezju zazidljivo parcelo 1400 m2, cena 65000 DEM.OIševek zazidljivo parcelo 1300 m2 z odkumentacijo, cena 150.000 DEM. K 3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km manjšo starejšo hišo z vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21140 KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, BLED hišo z vrtom na lepi. mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21141 KRANJ Primskovo 2500 m2 ob cesti za poslovno stanovanjsko gradnjo, ZG.DUPUE zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo 70 DEM/m2. MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna vikend parcela, 65 DEM/m2, lok. dok. PREBAČEVO manjšo zazidljivo parcelo na robu naselja, GOLNIK 959 m2 v hribu, elek. , voda, tel., ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21142 KERN tel.: 221-353 222-566 fax. 221-785 Maistrov trg 12 4000 Kranj BLED v mirnem, zelenem okolju prodamo starejšo hišo z garažo in vrtom, BLED dvostanovanjsko hišo na manjši parceli z gostinskim lokalom, KRANJ ČIRĆE novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA Dolenja vas novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2ii38 PRODAMO KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo 95000 DEM, KRANJ Struževo na parceli 800 m2 hišo s 100 m2 bivalne površine, 130.000 DEM, VODICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2, KRANJ S v mirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom, 190.000 DEM, KRANJ ČIRČE poslovno stanovanjsko hišo v izgradnji, KRANJ PRIMSKOVO nadomestno gradnjo na parceli 2500 m2, PRODAMO PREDDVOR KOKRA lepo ohranjeno vilo z 800 m2 bivalne površine, sredi gozda ob potoku, cena po dogovoru. LJUBNO pri Podbrezjah nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21139 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Partizanska ul. 6.4290 TRŽIČ teUfax: S0-S02. mobitel: 0609/646-902 PRODAMO HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenm pasu, LJUBNO pri Podbrezju nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21143 VIKENDE PRODAMO: Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21144 HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ-LJUBLJANA ali Kranj-Bled kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno gradnjo, brez posrednika. 0228-088 ZALOG pri Golniku (Svarje) vikend 40 m2 na lepi zazidljivi parceli 2300 m2 prodam. O061/210-577, 349-422 ali 064/461-448_21594 ODDAM GARAŽO v Mlakarjevi ulici v Kranju. ©225-814 21826 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117, 064/622-318 PRODAMO STANOVANJSKE HIŠE: V PRISTAVI VRSTNA HIŠA (3ss z garažo) za 105.000 DEM: DVOSTA-NOVANJSKA VRSTNA HIŠA V PRISTAVI ZA 250.000 DEM; V BRITOFU PRI KRANJU 1/2 HIŠE VREZ ZEMLJE ZA 115.000 DEM; V DOLINI PRI TRŽIČU STAREJŠA STANOVANJSKA HIŠA ZA 70.000 DEM; V TRŽIČU MESTO POSLOVNO STANOVANJSKA HIŠA ZA 130.000 DEM. VRHOVSKA VAS PRI BREŽICAH STAREJŠA STAN. HIŠA NA PARCELI 5567 M2 ZA 65000 DEM IN VINOGRAD 1800 M2 Z ZIDANICO ZA 25000 DEM. TUDI MENJAVA ZA STANOVANJE (TRŽIČ, KRANJ). V BASKI GRAPI RUT NAD TOLMINOM STANOVANJSKA HIŠA, CK LAHKO ZA VIKEND PRODAMO ALI MENJAMO ZA STANOVANJE (TRŽIČ) CENA 75000 DEM V PRISTAVI PRI TRŽIČU (NA KRANJSKI CESTI PRODAMO GARAŽO ZA 7000 DEM. PRIMO, tel.fax 50-502, 0609/646-902 21920 V TRŽIČU-OKOLICA ZAZIDLJIVA PARCELA PRIMERNA ZA VIKEND 610 M2 ZA 20.000 DEM IN PARCELA 210 M2 ZA 10.000 DEM; ČEŠN-JICA PRI KROPI PARCELA 701 M2 ZA 30.000 DEM. AGENCIJA PRIMO, TRŽIČ, TEL.FAX: 50-502, 0609/646- 902 21924 Kupim večjo ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejšo hišo v okolici Kranja. O 063/4203-624_21954 Počitniški apartma v Stinici pri Jablancu, velikosti 54 m2, prodamo. LOCI ing. 225-116 22069 STAREJŠO HIŠO do 30 let površine cca 100 m2, s parcelo cca 400 m2 v Škofji Loki ali bližnji okolci, kupimo. LOCI ing. 225-116 22071 Starejšo enodružinsko hišo z manjšo parcelo na relaciji Kranj Škofja Loka, kupimo. LOCI ing. 225-116 22074 PARCELO za vikend 700-900 m2, nad Trstenikom prodamo. LOCI ing. 225-116 22075 Starejša hiša s parcelo ali zazidljivo parcelo. Relacija Šk. Loka-Medvode, Vodice, Ljubljana, kupimo. LOCI ing. 225-116_22077 STAREJŠO HIŠO v centru Bleda, pritličje lahko poslovni prostor aH stanovanje, nadstropje in mansarda cca 150 m2, prodamo. LOCI ing. 225- 116 22079 PARCELA z vikendom v 4. g.f. Javorniški rovt nad Pristavo, Jesenice, prodamo. LOCI ing. 225-116 22060_ Zazidljive parcele 1500-5000 m2 Medvode, Brnik z možnostjo obstoječega objekta moderne gradnje, kupimo. LOCI ing. 225-116 22081 PARCELE PRODAMO ZG. BITNJE sončno parcelo ob cesti, 650 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 22068 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & Comp. 226- 503 22095 Kranj - prodamo visokoprtilično hišo, CK na olje, vzdrževano, parcela 750 ma. Mike & Comp. 226-503 22106 Kranj okolica prodamo hišo in gospodarsko poslopje, na večji parceli, možen je nakup samo hiše In dela parcele. Mike & Comp. 226-503 22107 BITNJE prodamo zazidljivo parcelo, 655 m2, in gozd nad Jesenicami, 8,5 ha. MIKE & Comp, 226-503 22111 PRODAMO vrstno hišo pri Tržiču, parcela 180 m2, cena 200.000 DEM. K 3 KERN, 222-917, 222-566, 221-353 22132 Prodamo v bližini Kranj staro hišo z gospodarskim poslopjem, parcel 1300 m2, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-917, 222-566 22133_ Prodamo v Sebenjah: pritličje nove hiše na parceli 800 m2, v Bltnjah visokopritlično podkleteno hišo na parceli 1.240 m2, cena 360.000 DEM, v BITNJAH dvostanovanjsko hišo na parceli 600 m2, garaža je ločena, cena 380.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, 221-785 22134_ Prodamo manjšo kmetijo s parcelo 9300 m2 v bližini Škofje Loke, cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785_22136 GORENJSKA TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM NA SONČNI LEGI. POSING, 227-202 22151 GORENJSKA TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO DO 1000 M2 IN DO 2000 M2. POSING, 227-20222152 V Stražišču kupimo hišo v tretji gr. fazi, obvezno podkleteno, lahko tudi Zg. Bitnje na vsaj nekaj zemljišča, po možnosti visoko pritlično. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Kranj - Oddamo spodnjo etažo stanovanjske hiše, s pripadajočo kletjo in garažo, cena 600 DEM, možnost najema celotne hiše. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 TRG BLED ■ NEPREMIČNINE Z VAMI PRI NAKUPU LN PRODAJI ^76-076, BLED, PREŠERNOVA 50 MENJALNICA, FOTOKOPIRANJE PONUDBA TEDNA NA RADIU TRIGLAV 96,00 FM, VSAKO NEDELJO OB 11.00 V okolici Kranja kupimo zazidljivo parcelo, po možnosti z lok. dokum. oziroma z objektom v začetni gradbeni fazi ali z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na vašo željo vam izdelamo cenitev, uredimo stanje zemljiške knjige, svetujemo pri izdelavi in popravilu starejše ali nove hiše, izdelamo gradbeni načrt vse s posvetom strokovnih sodelavcev in še marsikaj drugega, pokličite nas, posvet je zastonj. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na Šenturški gori prodamo hišo z gospodarskim poslopjem, na 350 m2 zemljišča lahko za vikend, cena 115.000 DEM in v Stiski vasi vikend v četrti gradbeni fazi, na 10.000 m2 zemljišča, cena 160.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo spodnjo etažo hiše cca. 73 m2 s pripadajočim zemljiščem, vseljivo takoj, cena po dogovoru in prodamo tudi vrstno hišo v okolici Kranja. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. 401 kranj,bleiweisova 14 p.p.139, I let ■ tel.064/268-700, |fax:064/211-864 uprovljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Menjamo dvosobno lastniško stanovanje v Kranju, v izmeri 50 m2, IV. nadstropje, za manjše, garsonjero ali enosobno v nižjem nadstropju Zamenjamo dvosobno stanovanje s kabinetom na Planini v Kranju, v izmeri 80 m2, za manjšo vseljivo hišo v okolici Kranja V Zrečah prodajamo dvosobno stanovanje s kabinetom, v I. nadstropju, v izmeri 64 m2 Prodamo ali oddamo v najem poslovni prostor v Kranju, mansarda, v izmeri cca 150 m2, od tega 90 m2 izdelanega V Radovljici prodamo garsonjero stanovanje v III. nastropju, izmere 26,36 m2 Lastniško trisobno stanovanje na Planini v Kranju, v izmeri 77 m2, zamenjamo za dve manjši stanovanji Prodamo enosobno stanovanje v Kranju, Planina I., 11. nadstropje, v izmeri 44 m2 Prodamo dvosobno stanovanje v Kranju, Planina II., v pritličju, izmere 64 m2 V Tržiču prodajamo dvosobno adaptirano stanovanje v izmeri 47 m2 Enosobno stanovanje v Kranju, Šorlijevo naselje, v pritličju, zamenjamo za večje V središču Radovljice prodamo skoraj novo garsonjero v III. nadstropju Na Kokrici v Kranju ugodno prodamo visokopritlično hišo z vrtom in dvema garažama Na Planini III. v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, v II. nadstropju, v Izmeri 75 m2 V Tržiču prodamo 3-sobno stanovanje v pritličju izmere 65 m2 NAJEM V najem oddamo dvosobno stanovanje v Kranju POVPRAŠEVANJE Zanimamo se za nakup zazidljivih parcel Zanimamo se za nakup eno-sobnih stanovanj v vrednosti do 60.000 DEM. Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljiša do 350.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja, nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina ms 91.2 105.9 91.2 DRULOVKA prodamo končno vrstno hišo 164 m2 stan. površine, kvalitetna izdelava, za 280 000 DEM. STANING 064 242 754 BAŠEU prodamo visoko pritlično hišo v podaljšani III. gr. fazi z 200m2 stan. površine na parceli 700m2 za 120 000 DEM. STANING 064 242 754 STRUŽEVO prodamo starejšo visoko pritlično hišo 120m2 stan. površine na parceli 800m2 za 130 000DEM. STANING 064 242 754 V OKOLICI KRANJA KUPIMO HIŠO V III. ALI IV. GR. FAZI. STANING 064 242 754 NA GORENJSKEM KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO OD 500M2 DO 1200 M2. STANING 064 242 754 Šuštarska svetilka za Petro h Škofje Loke Na žrebanju rešitev nagradne križanke 30. Šuštarske nedelje je imela največ sreče Petra Bergant, Pod Plevno 4, škofja Loka, ki prejme šuštarsko svetilko, lep W vredne tržiški spominek. Šuštarski stolček prejme Breda Zupan, Pot na Jošta 22, Kranj, videokaseto Šuštarska jesen pa Franc Žura, Gogalova 10, Kranj. Tolažiln« nagrade Gorenjskega glasa prejmejo Franc Podnar. Stara Loka 151, Škofja Loka, Ivan Jelen, Zoisova 32, Kranj in Metka Pelko, Kebetova 15, Kranj. Nagrajencem čestitamo, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič! POZNANSTVA Dekleta in žene - agencija STIK vas pričakuje. Spoznajte nove prijatelje. Pokličite na »090/43-01, 156 SIT/ min ali nam pišite na naslov STIK S.P, P.P. 4210, 1001 Ljubljana 20392 MOŠKI 48 let ločen, zaposlen s svojo hišo, nekaj zemlje z odraslim sinom, bi rad spoznal žensko od 40-50 let za resno zvezo. Samo resne ponudbe Šifra: GORENJSKA 21799 LJUBA M, NA TEL. TAJNICI V SREDO, 3.9. SI Ml PUSTILA SPOROČILO, DA ME KLIČEŠ NASLEDNJI DAN IN SE BOVA DOGOVORILA ZA NAJIN PRVI SESTANEK. TODA V PREDDVORU JE BILA PRETRGANA TELEFONSKA LINIJA, ZATO TE PROSIM, POKLICI PONOVNO! 2iei3 Veliko neporočenih si je našlo življenjskega sopotnika v Afroditi, zakaj si ga ne bi tudi vi? Za ženske je brezplačno. »324-258 Vsi, ki radi zaplešete pa vabljeni na PLES v soboto, 20.9. v hotel TRANSTURIST Škofja Loka 22013 Umivalnik, toaletno omarico, P*JJ valno korito-okroglo in športno k°-prodam. »311-877___^ Prodam KUHINJSKE ELEMENTE; vratnih kril, steno z obešalniki 1 garderobno omaro. ©061/611-5°* 21899 _ Prodam SPALNICO iz masivne«1 lesa. 0738-835 Prodam nov TEPIH 235x330 209, dopoldan__ Prodam rabljeno otroško _sobojj PISALNO MIZO šolsko 112x73>jJ cm in vrtljivi stol, ugodno Pr0~\r-i ■ 242-368 3 (BMPiMUmilAl ^NfjVO! tel: 064/24 21 21 LaSUU^g KRANJ Šuceva 27 SAMSUNG ^« BREZVRVIČNI TEL, SGH-200 r CENTRALE,GSM TEL., *0\&0 MONTAŽE,ZAŠČITE,ISDN, \ \<& TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR 'b- ,^0, OKI V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo hišo, potrebno adaptacije obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja prodamo poslovno stanovanjsko stavbo v 3. gradbeni fazi, 570 m2, parcela 877 m2, ob glavni cesti. Cena 360.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Cerkljah PRODAMO starejšo pritlično stanovanjsko hišo, 100 m2, parcela 300 m2. cena 80.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V bližini Preddvora PRODAMO novejšo visokopritlično hišo, 140 m2, parcela 1600 m2, za 350.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Loki pri Tržiču PRODAMO novejšo pritlično stanovanjsko hišo, tloris 115 m2, parcela 3500 m2, cena 250.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Breznici nad Žirmi PRODAMO zazidljivo parcelo, 1.675 m2, lahko v dveh delih, cena 35 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave nudi TRIO Bonsav. »421-498 17387 GLASBO za ohceti, obletnice nudi trio, veliko petja in humorja. »731- 015 21862 TRIO BON-BON s pevko nudi odlično glasbo za vse priložnosti. »50-303,632-170 21932 POSLOVNI STIKI Delnice: SAVA, COLOR, PETROL, KRKA, UNION, MERCATOR - odkupimo za gotovino. »312-385 19782 Največ nudimo za delnice Colorja, Save, Aerodroma, Petrola, Krke, obeh pivovarn, Luke Koper, delnic pooblaščenih investicijskih družb. Pokličite in se prepričajte! Gorenjska borzno posredniška družba »361-300 20117 Odkupujemo delnice Petrola, Save in ostalih podjetij. »310-537 21361 TAKOJŠEN ODKUP DELNIC serije B in PID, Triglava, Setev, Vizije, Modre linije in drugih. »0609/651-379 21829 Z vložkom 5-8000 DEM v kratkem času pomnožite svoj kapital pri donosnem poslu posredovanja odkupa delnic, nepremičnin in zastavitve. »0609/651-379 21830 GOTOVINA za delnice Save, Gorenja, Interevrope, Colorja, Fructala, Krke skladov. »0609/651-646 21917 RAZNO PRODAM Prodam suhe brezove DRVA na Zgoši 43, »714-446 21601 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, 061/611-078 21761 Prodam suha BUKOVA DRVA. Zg. Bitnje 43 21771 Prodam JUGO 45, I. 89, 1700 DEM, zamrzovalno skrinjo 210 I, plinsko peč Ocean za centralno. »224-146 21831 Prodam kuhinjsko okroglo MIZO in otroški avtosedež. »634-808 21878 Prodam Kranj suha, trda DRVA. Suha 26, 21888 Prodam 507 suha brezova drva. »421- 21901 Prodam možnost 12 m3 suhih bukovih DRV, razžaganja. »67-654 21916 SUHA prodam. BUKOVA DRVA ugodno »451-526 21919 Prodam 613-228 suha bukova DRVA. »061/ 21926 ««11] kl..J:__________l_____"I Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 KRANJSKA GORA: Prodamo podjetje (d.o.o.) v obratovanju' brez kakršnih koli bremen, dokapitalizira-no s široko registracijo z nekaj premoženja. Cena: 12.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. nepremičnine tel./ fax: 064-715-009, Mobitel: 0609-653-790 •MOovdio obmmototWS)M£M Stružnikova 19 4208 ŠENČUR Tel., Fax: 064/411 016 AVTO AKUSTIK A ,^l£ine. KENV/OOD GPhonocar CD Pioi\ieen* Hw M ot Ermukvmnt #BLAUPUNKT DUH IDQ BoKhOrupp«, 1 I ULJ 1 O mac) »DECKER VEDEŽEVANJE 090-43-47 Prodam KASON s ponjavo 2,20 c 4,20 in oddam v najem prostor za skladišče 7x5x3. »58-790 21934 Prodam BUKOVA DRVA ali menjam za tehtnico, gorsko kolo ali betonski zidak... »685-458 2201» SILIRAM KORUZO z 4 vrstnim samohodnim kombajnom. »411- 670 22045 Prodam suhe BUTARE. »460-087 22057_ Dobro ohranjen ŠTEDILNIK na drva in otroško POSTELJICO z jogijem, prodam. » 451-098 22096 Prodam SUHA BUKOVA DRVA, možna dostava na dom. »061/ 612-851 22161 STAN. OPREMA Prodam belo SPALNICO z drsnimi vrati. Cena po dogovoru. »53-764 PO 20. Uri 21793 Prodam starejše rabljeno POHIŠTVO, hladilnik.pralni stroj in trajnožar-ečo peč, cena simbolična. »403- 116 21913 SEDEŽNO GARNITURO z raztegljivo posteljo, narejeno po naročilu, cena po dogovoru, prodam. Đ 625-216 21936 Ugodno prodam rabljen JOGI 200x180 cm. »411-280 21956 termoakumulacijsko PEČ 2,5 ugodno. »622-394 Ugodno prodam omaro za pre° bo, gramofon Tosca. »331-540^, Prodam pomivalno mizo (dva korita ter štedilnik Gorenje, širina »471-190 35 *» 22if STORITVE ^ TESNENJE OKEN in VRAT, uv°že{ tesnila, 10 let garancije, prihranek pri kurjavi. Prahu, h^upl4ji prepiha ni več! »061/813-553^ TV SERVIS VSEH ZNAMK - tj4j! domu. Montaža in servis TV "1 g1f ANTEN. »738-333 ali 0609/6Z" 3426___—"^V SERVIS TV-VIDEO-HI Fl J^J\d vseh proizvajalcev na »3?„i'xka 80 9-17 h. ČujiČ Jože, Smiedn,s*a l4 Kranj STROJNI ESTRI& tel.: 064/330 14* ASFALTIRANJE iN. TLAKOVANJE, izkopi, nasipi dvorišč, cestišč in parkirnih prostorov. ZIDARSKA DELA komple; objektov ali adaptacije-. S-Bor, d.o.o., tel.: 061/f]J 870, GSM 041/667-076. ASFALTIRANJE m iu^^ DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DO/OJ^ POTI - ZIDARSKA DELA TOf objektov ali adaptacije, d.o.o. »061/813-870 in GSIV 667-076__ TV, VIDEO, KAMERE ■•• ,0o, zabavno elektroniko pop1"?*,,,« 2 PROTON servisu, Bleiweisov,^ Kranj (kino Center). »222-0g^ HIŠA, STANOVANJE, LO< okolica od A do Ž. izdelava- ^, Itve, oprema in usluge na kiju fax 332-260 MIŠOsp.Krart te«.: 064/326-612 mob.: 0609/641-03* NUDI: - MONTAŽO IN SERVIS SEN J* rolete, žaluzije, lamelne zavgtf -MONTAŽOTALNIH, STENS^' In STROPNIH OBLOG - SUHOMONTAZNO PRENOS OKEN In VRAT ,.c > BRUŠENJE IN LAKIRANJ* VSEH VRST PARKETOV • POLAGANJE LAMINAT PARKE! PVC OKNA Zamenjava stajLj* oken in novogra0' MBA, S.P; tel.: (064) 861-Og fax: (064)861^ mobitel: 0609 643J^> OBDELAVA MANSARD, PREDELNIH STEN v KNAUF sistem, MON-lAZA Armstrong spuščenih stropov. g491-425 ali 224-373_ime DIMNIKI INOX - saniramo z vstavit-vijo nerjavečih cevi. Dimniki primerni ?a vse vrste kurjav (z projektom in Kračunom). Q 0609/643-925 18188 Izvajamo vse vrste notranjih in zunanjih pleskarskih del. »56-715 21602 ADAPTACIJA kopalnic in polaganje vseh vrst keramičnih ploščic. 13061/ 627-356 21616 PLETEM na stroj iz vaše ali svoje volne. »712-064 21698 HHro, kvalitetno in po ceni s katero boste zadovoljni VI in mi INF:Tel.:06l/811-579 *Mob.:0609/619-615 J25?aKOVNA MEDICINSKA KOZ-^triKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strojno pedikuro, nego obraza za S* 5 mlado kožo. KOZMETIČNI ^JUDIO KSENIJA »328-169 19873 sSv)S0DITE Sl VIDE0 KAMERO n^b' " uP°raba je enostavna, posnetki pa odlični, »222-055 19B74 stkojno izdelovanje esirihov Klemene tel.471-813 0609/632-047 ° Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, Parkirišč in dovoznih poti. »0609/ 628-140 19962 PREVZAMEMO VSA GRADBENA °ELA, po ugodni ceni. Naročila na a 736-327 od 19. do 22. ure 20088 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, \OLAGANJE robnikov in pralnih Plošč. »061/813-642, 041/680-751 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam "Udi ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE. »621-443 po 19. uri 20391 KERAMIKO, PARKET POLAGAM, B*USIM IN LAKIRAM PARKET. ^323-585, zvečer 20728 , SCHIEDEL Sar>acijski dimnik procrom Informacije in naročila tel.: 0609/645-581 Centralno ogrevanje z oljnimi gorilniki priznanih proizvajalcev - dobava, montaža od cisterne do peči, servis, umeritve, garancija. BETA-s.d.o.o. » in fax 874-059 21796 Izvajam vsa SLIKOPLESKARSKA DELA (barvenje oken, vrat). Cene konkurenčne. »57-271 21807 Ali potrebujete prevoz tovora ali potnikov, aH se selite, kombi prevozi po najnižji ceni. »621-609 21848 TEKSTE dipl., sem. admin. stor., računalniška obdelava, vnos podatkov, internet. AOP 631-522 21857 SERVIS IN POPRAVILA pralnih strojev, tudi starejših. »332-350, 325-917 21886 Prevzamem posek in spravilo lesa za traktor goseničar. »725-563 21889 ROČNA MASAŽA, ročna limfna drenaža, nega obraza, solarij. Brezje 738-865 21974 BRUŠENJE IN LAKIRANJE parketa z lakom Sinteko 1400 SIT m2. Q 872-517 zvečer 21975 Pizza express - 24 ur po telefonu 225-207 UIPIZIE10 1.000 SIT dimSk?Ri hiramo vaš k sn J nerJavečimi cevmi, kurjavfri»TeLn® zavse vrste uriave. Prodajamo tudi cevi brez montaž. ^__Tel>: 041/671-519 Prodamo v KRANJU 3 ss 82,5 m2 v mansardi na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta, v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nads., cena 140.000 DEM, 2 ss 64 m2, Planina, cena 96000 DEM. K 3 KERN, 221-353. 222-566, fax 221-785 19706 Prodamo v Radovljici 2,5 ss 54,50 m2 v pritličju bloka, z garažnim nadstreškom, cena 90.000 DEM, v Zgoši pri Begunjah 2 ss 60 m2 v pritličju hiše, cena 55000 DEM, Radovljica Gradnikova 2 ss 60,60 m2, 2. nadst. cena 97000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19709 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21133 zaves«' užallJ2iie. rolo, lamelne, plise 0knate'rh=marnike" screne. markize, •211 I, o mon,ka vrata! Naročila na kl_ 20,41 TV GORENjIt, hst ™ APARATOV -199, Sinko Udl na d°mu. »331- ^IH| d.o.o., Zlato Polje 2, Kranj «211-534, 041/626-643 - UGODIŠ IZVAJA GRADBENO ZIDARSKA PREVOZI BETONA DO 20 KM oREZplacno STROJNO OBME-kr^JE NOTRANJIH OMETOV, [^MPRESOR. 21192 Jzdelava podstrešnih stanovanj in trganje laminatov. »422-19321335 pSERVis PEN - PRIDEMO TAKOJ! pravila pralnih, pomivalnih strojev, palcev, štedilnikov, bojlerjev. ^242-037 bBfc..fudimo vam Medicinska sestra kozmetičarka tel.: 064/738-446 RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: 064/411-60$ 0609/6s9-780 Postavitev in presaditev kaminov, krušnih peči in celotna adaptacija kopalnic. 055-060 22040 Načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje. »310-744 22042 Šivam in popravljam po naročilu. »332-722 22047 Zidarska skupina opravljamo vsa zidarska dela, fasade, notranje in zunanje omete. Hitro in kvalitetno. »064/421-049, GSM 041/666-872 22115 , STANOVANJA Prodamo KRANJ v mestnem jedru 2 ss 65,40 m2 in 3 ss 77,60 m2, cena m2 = 1570 DEM/m2, 2 ss 48 m2 za Zlatem polju, cena 75000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785_19699 Prodamo Kranj 1 ss 44 m2 Planina 1, cena 76000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nads., na Planini 2, cena 135.000 DEM, 2 ss 57 m2 na Kebetovi, cena 91000 DEM, Kranj 3 ss 85,50 m2 Planina, cena 124.000 DEM. K 3 KERN, 221-353. 222-566, fax 221-785 19700 NEPREMIČNINE posing ■ POSLOVNI w INŽENIRING d.o.o. ECranj, Poštna 3, tel.:224 210 Prodamo ŠKOFJA LOKA 2,5 ss 68 m2 v pritličju, Frankovo nas., cena 1700 DEM/m2, Jesenice 2 ss 55 m2 v 2. nads., cena 55000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 19702 Prodamo v Kranju 2 ss 56 m2 v 2. nads. Šorlijeva, cena 97000 DEM, 2 ss 64 m2 v pritličju na Planini 1, cena 1500 DEM/m2, 3 ss 61 m2 na Zlatem polju v visokem pritličju, cena 81000 DEM, na Zlatem polju 2 ss 48 m2 v pritličju cena 79000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566 fax 221-785 19703 Prodamo v Kranju (Koroška cesta) 3 ss 86.8 m2 v 1. nads., cena 1200 DEM/m2. v Kranju 3 ss 83 m2, v 11. nadstr., cena 126.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini 1 v 2. nadstropju, cena 99200 DEM; 3 ss 85 m2 v 5. nads. na Planini cena 125.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19704 Prodamo KRANJ 1,5 ss 47 m2 v I. nads., cena 66.000 DEM, 4 ss 92 m2 v 1. nad, cena 150.000 DEM, 3 ss 79 m2 na Planini v 6. nads., 3 ss na Planini mansardno 77 m2 po 1300 DEM/m2, 2,5 ss 68,30 m2 v 4. nads., cena 110.000 DEM; piačilo po obrokih do konca leta. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19705 nepremičnine 064 22 33 00 PRODAMO KRANJ Planina III, 1 ss, 44,5 m2/IV., cena po dogovoru, KRANJ Zlato polje, 1 ss, pritličje, 45,5 m2, CK, tel., 1700 DEM/m2. KRANJ Planina II 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Zlato polje 2 ss/IV., 47 m2, plin do bloka, 85000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss+ 27 m2 atrija, 115.000 DEM, KRANJ Planina li ugodno, 3 ss/XII, obnovljeno, 85 m2, 2 balkona, 1400 DEM/m2, KRANJ CENTER meščansko 2 ss/lll, 89 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, KRANJ Šorlijevo nas. 3SS, 70 m2/ IX, 119.000 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21134 PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/lll., 95000 DEM, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 92 m2A/., 1600 DEM/m2, KRANJ Struževo 2 ss v hiši z garažo in vrtom, CK, tel., 95000 DEM, KRANJ CENTER nova stanovanja v izgradnji, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21135 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA 1 ss ali 2 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21136 NAJAMEMO 2 ss ali 3 ss za mirno tričlansko družino za 2 leti, NAJAMEMO KRANJ garsonjero ali enosobno stanovanje za poslovneža, NAJAMEMO KRANJ okolica manjšo hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21137 Na Mlaki pri Kranju prodam HIŠO v III. gr. fazi, v račun vzamem 2 ss v Kranju. »245-352 21483 V Kranju prodam ali oddam 4 sobno opremljeno STANOVANJE. »242- 492 21873 Lepo opremljeno 1 sobnos tano-vanje v RADOVLJICI, ODDAM. »061/301-364 21906 PRODAMO STANOVANJA: V TRŽI-ČU MESTO 3 SS 55 M2, CK, BALKON ZA 66000 DEM, V STA-NOVNAJSKEM BLOKU 1 SS 44 M2 ZA 60.000 DEM; V PODUUBELJU V HIŠ11 SS 41 M2 ZA 30.000 DEM: NA RAVNAH PRI TRŽIČU V NOVEJŠEM STAN. BLOKU 3 SS 79 M2, CK UGODNI PLAČILNI POGOJI ZA 98000 DEM, IN 2 SS 55 M2, CK, BALKON ZA 69000 DEM; NA DETELJICI 3 SS, CK 9. NADS., 79 M2 ZA 97000 DEM IN ENAKO V 1. NAD. ZA 97000 DEM; V 4. NADS. 76 M2, CK ZA 95000 DEM, UGODNI PLAČ-NILNI POGODJI, VSELITEV JULIJ 1998; V 4. NADS., 76 M2, CK ZA 95000 DEM; TAKOJ VSELJIVO 1 SS V. NADST. 39 M2 ZA 57000 DEM IN 1 SS 42 M2 IV. NADS. ZA 57000 DEM; 2 SS 60 M2 ZA 80.000 DEM. AGENCIJA PRIMO, tel., fax, 50-50, 0609/646-902 21921 V KRANJU NA PLANINI III 3 SS 75 M2 ZA 135.000 DEM, IN 3 SS 84 M2 ZA 136.000 DEM, V KRANJU NA PLANINI I 3 SS, OPREMLJENO 79 M2 ZA 140.000 DEM IN 2 SS 61 M2 ZA 100.000 Z MOŽNOSTJO DOKUPA GARAŽE; V KRANJU NA PLANINI II 1 SS 44 M2 ZA 75000 DEM. V KRANJU NEBOTIČNIK 8. NADS. 4 SS 87 M2 ZA 129.000 DEM; IN KRANJ-BEGUNJSKA C. 3 SS S KABINETOM 82 M2 (CENA PO DOGOVORU), Z MOŽNOSTJO NAKUPA GARAŽE; V TRŽIČU VEČ STAREJŠIH STANOVANJ POTREBNIH OBNOVE V STANOVANJSKIH HIŠAH PO UGODNIH CENAH. V TRŽIČU IN OKOLICI TAKOJ NAJE-MEMO VEČ RAZLIČNIH STANO-VANJ, PREDPLAČILO ZAGOTOVUENO, STROŠKE NOSIJO NAJEMNIKU AGENCIJA PRIMO, Tržič, tel., fax 50-502, 0609/646-902 21922 NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV PRI PROMETU Z NEPREMIČ-NINAMI; PRODAJA, NAKUP, ODDAJA V NAJEM: SODNE CENITVE; VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO; PRIDOBITEV GRADBENE DOKUMENTACIJE ZA NOVOGRADNJE, POSREDOVANJE KOMPLETNIH GRADBENIH IN INSTALACIJSKIH NAČRTOV. AGENCIJA PRIMO, tel.fax 50-502, 0609/646-902 21923 Par takoj najame stanovanje v Ljubljani ali okolici - Gorenjska. » 061/133-94-54 ali 061/133-96-51 21952 Ugodno prodam obnovljeno GARSONJERO 22 m2. »26-90 int. 276 21986 Prodam 1 ss na Drulovki »332-690 in GARSONJERO Drulovka. »332-314 22002 STANOVANJA PRODAMO LESCE 1 ss, 39 m2/lll, tel., CTV, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 22089 PRODAMO: ZLATO POLJE -2 s.s. -61.50 m2 in 3 s.s. - 70 m2, v Šorlijevi - 3 s.s., 72 m2, 2 ss, 55 m2, ter 1 ss 41 m2. Mike & Comp, 226-503 22097 Prodamo Planina pritlično, atrijsko 2,5 ss, 85 m2, 3 ss 79 m2, 2 ss, 64 m2, V. nad. Mike & comp. , 226-503 22098_ Prodamo v Kranju 2 ss 55 m2, pritlično, 2 ss mansardno, 72 m2, s 40 m2 podstrehe. Mike & comp. 226-503 22101 LESCE 1,5 sobno, 37 m2, prodamo in 3 ss 80 m2. Mike & Comp, 226-503 |nepremičnine| TRGOVINA DOM 4209 ZABNICA Teja, zvečer___ Prodam PEUGEOT letnik 19^ do konca majam metalno wj]t barve, nujno. O 53-926___^ Z 101 SKALA 55, letnik 1989, rflL 10/97, cena 1100 DEM, Pr0°. 0874-272 z" Prodam LADO SAMARO IjjS letnik november 94. 0641^44^, Prodam JUGO KORAL 55, IjJ 1988. 0451-543______✓ Prodam FIAT CROMA 2.0. jf 1990, 110.000 km, lepo ohrajn veliko dodatne opreme. »3JU 21880_*___— Ugodno prodam VW HROŠČ 1 , cena 600 DEM. 0730-51 Prodam DAIHATSU CHARADE2, letnik 3/90. 052-014 __s Poceni prodam R 4 GTL, letnlk S 0211-668 Prodam PEUGEOT 40*'•[^{jS' 98, cena 1200 DEM. g^J-^ Prodam RENAULT LAGUNO 1y 10/94. «223-469 — Prodam HYUNDAI PONY GLS^ 1991, prevoženo 81400 kmfl7j. petek popoldan in sobota. ^ 105 ____4 -Tn| FORD MONDEO KARAVAN 1-^ V, CLX, I. 11/94, metal zelen* ^ 72000 km, vsa dodatna *o' oprema, prodam ali ffje". Qj cenejše vozilo (Ford ali °Pf,gi/6'; po dogovoru. 0624-385, 00 228_ ___^ Prodam osebni avto VOLV^ GLS. I. 84, reg. do 4/98- *a Bašelj 63, Preddvor, 04j]^>p MITSUBISHI PAJERO TD\/ 1984, cena 11.000 DEM, P"> 0 725-713 ___^ FORD SIERRA 2.3 D, let"* *\ prodam. 0 226-493 - d«, GOLF 1.3 B, letnik 1982, «L. 97, cena 2000 DEM, pr°°* 1 224-357 Prodam OPEL VECTRO leto I* ,,i 1996. 0245-245 Prodam JUGO KORAL 1988. 0714-389___, Prodam JUGO KORAL 45, \ DEM. 081-200 Prodam R 4 GTL, letnik 1{ do 23. 7.1998. 059-139 TV-VIDEO AUDI ZASTOPSTVO IN P*0^ NAJUGODNEJŠI DOLBV PRO-LOGIC RECErVER* *»- 3x 95W DlNspredd) 2x 30W DIN zadaj RDS radijski sprejem?'* 30 nastavljivih postal Sleep timer , a* Izhod za aktivni sub*^' Dodatni par zvočnikov i • 6 audio vhodov i * 55 funkcij no dalj. «Pra ! * DAS končna stopnia * Zatemnitev dispiava * Najnižja cena v Evrop' PRI NAS W'D&*£~ VEDNO W IZPOSOJA SONV VTDfU 1 K** CANKARJEVA 5, »5 TEL.:0«4/222-0 IT, AURISINA, d.o.o., proda: Alfa 33 ■31, 89, AUD1100 2.01. 87, R 21 1' L 86, Ford Escort 1.4 I. 89, ON Astra 1.6 GLS I. 93, ALFA SPRINT 1.3 I. 88, R 25 2.0 TX I. W, R4 QTL I. 91, R9 GTL I. 83, Hissan Primera I. 91. Za vsa vozila možen kredit, staro za »taro: 061/123 2563,041/676 945 Prodam OPEL KADETT GT I. 87. 0718-170, po 14. uri 22052 Prodam Z 101, 22056 ALFA 33 1.31. 92. CITROEN ZX 1.9 d ^aamo. AVTOGARANT 634-231 o* 5 CAMPUS I. 93, R 5 TOP FUN Prodamo. AVTOGARANT 634- GOLF JXB I. 88, GOLF JXD, I. 85, °«amo- AVTOGARANT 634-231 SwlU 88- JL,GO 45 I. 88, SUZUKI AVrnU,;6 GLX- 95. prodamo. ^OGARANT 634-231 21985 BMW 520 I, I. 90, MAZDA 323 LX *^AN, |. 90, prodamo. AVTOGAR- ANT 634 231 DmK33l-3l-90. ALFA 33 1.5,1. 87, BSgejrio. AVTOGARANT 634-231 ijjAT CINOUECENTO SPORTING 2^' Prodamo. AVTOGARANT 634- 21989 ,lsCORT 1.6 GHIA, I. 95, klima, SS, BAG, 22 klim?"",-'6 GTX. 94/95, bela, Č5.AIR BAG. 22'506"dEM,'kIA UJ* ^OPOLNO NEGO ii^A AVTOMOBILA Cesta na BrdrTo-, ^ , SrJ 22- Kokrica-Kranj istracije, menjam za 22018 i!Mšile&aVlien d0 ragi pj^--y''254__22018 ^OO^KM5 F,VE. 5 /95, prevoženih J^Pani« ometal barva- centralno i**9^e. avto radi. «331-780 &kam35U,GOKORAl-.l.90.Ropret ift rf^CORT 1.1, letnik 1981, ^^Plgdam. ©725-279 22035 ^re^^A ROMEO 33 1.5 TI. I. tP.oi'er9r!{?.8'J05 KM. CZ. ES, Možna 22038 cena 4900 DEM. p. — ---- _«UJO ^rva9^"3,0^ diesel- '-90, kovinska ^^Tg^8- ohranjen, prodam ^»3U2G7°07415 K0RAL- S,ar9i^EtnikP? °]?ranjen R 4 TL, 0Tnik- ugodno. ©56-736 89, 22049 85. ©325-770 UGODNO PRODAMO R 5 CAMPUS 3 v. I. 88. CLASSIC 1.6 RN sreb. met. nov 24600 DEM. TRAFIC KOMBI 8+1 I. 91. LANCIA DEDRA 1.6 I. 95. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. ©428-0011 ali 428-0012, RENAULT Preša Cerklje 22058 TOYOTA COROLLA 1.3 XL, I. 90, 4 vrata, prvi lastnik, serv.knj. 242-277 HYUNDAI PONY 1.5 GLS vrata, ohranjen. ©242-277 90, 4 22060 MJGfiNTfiR tM Cl Brđtov P'đp'otmk 10, NAKLO Tel /fax 064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER .-v AVTOMOBILSKIH Pp? BLAŽILCEV¥MDHROEF SEPHIA Sima. el.paket, 13900 DEM, HONDA CIVIC 1.6 ESI SEDAN, I. 93/12, ffi oprema, alarm, 18200 DEM, feSPACE 1.1 TXE, I. 90, klima, elek. Paket, 16400 DEM, AUDI 100 2.3 I. Hj klima, AIR BAG. ALU. 21700 DEM, FRONTERA 2.3 TD, I. 93, °P;ema, ohranjena 31500 DEM, R 5 CAMPUS I. 93, reg. 6/98, 56000 km, ?4°0 DEM, MARUTI 800 CITY STAR, 'b|5, 11000 km, 7400 DEM, CALI-ffifi&O I, l. 92, črna, SS, ABS, ES. ^500 DEM, prodamo. AVTO LESCE. «719-118 21992 Jj'5 PRIMA, I. 95. bordo rdeča, SS. MrV^5 v- P™ Istnica, 9900 DEM. ^JOLESCE 719-118 21993 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, L 90. fetalne barve, reg. 8/98, 8500 l^M-AVTO LESCE, 719-118 2\w* ^UGEOT 309 PROFIL, I.87, rdeč, ?J>- 3/98, 4600 DEM. AVTO LESCE li^lie _ 21995 ES^J50- 96, rdeč. 5 v. ALU. CZ, A\n-nV< Prvi lastnik, 18500 DEM. Lesce. 719-1 ib_21996 .TVVINGO I. 93, rumen, reg. 5/98, AR, 10.500 DEM. AVTO LESCE, ^118_21997 pOlF 1.9 TD, I. 93, rdeč, 5 v, CZ, SV, K». 18800 DEM. AVTO LESCE 719- !i2____21998 vr^,,2*1-001 VELIKO RABLJENIH LP^Lr-P° UGODNIH CENAH. AVTO ^£^719-118_21999 Dq?mF ,etnik 1988 lepo ohranjen, nie^Lnoma nove gume, reg. 12 ali rSSSl Prodamo. ©064/863-430 °64/862-596 22005 NISSAN SUNNY 1.6 SLX I. 9/92, 5 vrat, prvi lastnik. ©242-277 22061 ' NISSAN MAXIMA 2.0 SE, I. 95, prodam. ©242-277 22062 LIVADA.D.O.O., AVTOINTEX proda več vozil: JUGO 45 I. 85, 87, 88,90, JUGO 55 85, JUGO FLORIDA 1.4 89, JUGO 55 SKALA 88, SUZUKI SVVIFT 1.3 GL I. 93, 94, OPEL VECTRA 2.0 I GLS I. 90/91, POLO FOX 90, PEUGEOT 405 GR I. 89, PASSAT 2.0 GT 16 V KARAVAN I. 89, CIMOS BX 15 TGE I. 90, VOLVO 340 GL I. 86, TALBOT HORIZON GL 84. JEEP WILLYS ORIGINAL 48. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 22065 Prodam GOLF JXD, I. 89, reg. 7/98, prva barva, cena 8200 DEM. ©682- 239 22085 R 5 CAMPUS, I. 93, teh. brezhiben, GOLF I. 77, reg. 15.9.98, ugodno prodam. ©731-086 22086 AUDI 80 1.6 TD črn, metalik, ALU platišča, I. 12/89. ©332-208 22092 Prodam NISSAN MICRA I. 87, registriran celo leto. ©221-097 22093 Na Blejski Dobravi redno in honorarno zaposlimo IZMENOVODJO v predelavi plastike, CNC rezkalca in CNC ERODERJA - PROGRAMERJA ter ŠTUDENTE v montaži. ©741 -734 ali 041/668-915_200M ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO DO 30% PROVIZIJE. TEDENSKA IZPLAČILA TER REDNA ZAPOSLITEV. ©634-064, 041/637-492 20484 SLOVENSKA KNJIGA VPISUJE V TEORETIČNI IN PRAKTIČNI TEČAJ KOMERCIALNEGA ZASTOPNIKA NA TERENU. PO USPEŠNEM ZAKLJUČKU MOŽNA TUDI REDNA ALI HONORARNA ZAPOSLITEV. PISNE PRIJAVE POŠLJITE NA: SLOVENSKA KNJIGA, LITIJSKA 38, LJUBLJA-NA-ZALOŽNIŠTVO 21168 Iščem TAJNICO. ©041/670-423 21176 Vabim vas, da se nam pridružite, delo je dinamično. Tedenska izplačila. Kličite ©041/668-954 od 15. do 17. ure 21358 Obnova RENAULT-Žepič zaposli avtokleparja. ©58-375 in 0609/626- 375 21620 Redno zaposlim NATAKARJA-ico v Bistroju v Kranju. ©325-375 21667 Redno zaooslimo GOSTINCA za strežbo in ČISTILKO. ©451-017 od srede naprej, 0609/624-521 21573 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Prodam JUGO 65. ©228-212, po 19. uri 22100 R 11 D, letnik 1988, reg. do 6/98, prevoženo 118.000 KM, cena 4.500 DEM, dobro ohranjen, prodam. Đ 76-520_ 22no Prodam GOLF JGLB I.82 in JUGO 55 KORAL. Oba dobro ohranjena, 0227-293_ 22140 Prodam OPEL ASTRA 1.6 CLUB KARAVAN, letnik 1991/92, cena 14200 DEM. ©55-446, 0609/651- 737 22141 R 5 letnik 1993, 49000 km, garažir-an, redno servisiran, ugodno prodam. ©411-893 22143 Prodam RENAULT 5 FIVE, I. 94, 44000 km, reg. do 5/98. ©326-100 22144 Prodam GOLF 1.3, letnik 1987, reg. do 9/98. ©326-438_22147 Prodam GOLF JGL, letnik 1983, reg. do 3/98, cena po dogovoru. 0861- 967 22148 R 5 FIVE, letnik 1996/97, 5 v, prodam. ©0609/643-054 22149 ALFA 155, 4x4, letnik 11/93, vsa oprema, prodam. ©311-675 22155 R 4 letnik 1990, rdeč, prodam. ©241-863 22162 HYUNDAI GLS 1.5 letnik 1991, 4 vrata, prodam za 8300 DEM. ©471- 881 22163 ZAPOSLITVE Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medic, pripomočkov. ©55-446, 50-274, 0609/ 651-737 _M** Če iščete redno zaposlitev in imate radi dinamično delo, pokličite © 76-622, 041/669-785 od 17. do 20. ure STROJNI TLAKI -ESTRIHI d:ObOU25474 ZAPOSLIMO PREDSTAVNIKA NA TERENU (komercialista) R Slovenije Pogoji: - srednješolska izobrazba in izkušnje v prodaji - šoferski izpit B kategorije Ponude pošljite na naš naslov v osmih dneh. Žensko, čisto in pošteno, potrebujemo za čiščenje poslovnih prostorov in privatne hiše v Kranju enkrat do dvakrat tedensko. Nudimo dobro lačilo. šifra: SKRBNE IN DELOVNE Zaposlimo PRODAJALKO v živilski trgovini. ©226-781 21794 LIKAM na vašem domu. Šifra: KVALITETNO_21797 ODKUPOVALCA hlodovine zaposlimo redno ali pogodbeno. ©063/32-662, 063/37-388 21801 Iščemo strokovnjaka z znanjem mrežnega operacijskega sistema: VVINDOVS NT, NOVELL, UNIX. ©331-441 od 7. do 15. ure 21814 Zaposlimo KV SLIKOPLESKARJA ali priučenega. ©631-084 ali 0609/639- 510 21815 RAGHTIME KLUB KRANJ honorarno zaposli NATAKARJA. ©245-471 21818 Zaposlitev išče KV PRODAJALKA. ©720-132 21840 Iščemo dekle za delo v strežbi. © 312-063 21895 Zaposlimo MIZARJA. © 0609/613- 727 21896 V Retečah pri Škofji Loki zaposlimo natakarico z izobrazbo. Delo v dopoldanskem času, nedelje in prazniki prosto. BISAŽ.d.o.o., Virmaše 180, Sk. Loka, ©632-488 21914 V pizzeriji zaposlimo prijetno dekle za strežbo. © 421-226 21948 POKLICNI VOZNIK dobi delo na polp_riklopniku - tujina. © 451-250 AVTO ŠOLA VOZNIK zaposli INŠTRUKTORJA A in B kategorije. Tel.: 725-637 Ste podjetni in trenutno brez pravega dela? Imate vsaj srednješolsko izobrazbo? Podjetje TRGODOM za svoj novi program SLOVENSKE POSTELJE išče samostojne svetovalce. Ce se boste nad izdelki navdušili, potem je uspeh zagotovljen! Pokličite ©311-377 ali 311-159 od 8-12. ure ali 16-19. ure 22090 Nudimo zastopniško delo v prijaznem kolektivu, kjer se srečate s preprostim delom in dobrim zaslužkom. ©311-101 22119 Takoj zaposlimo dekle za pomoč v strežbi z dobrim plačilom. ©802-211 22142 Mlajšega čevljarja ali pomočnika iz Kranja ali okolice zaposlim. ©222-893 dop., 57-883 popoldan 22155 Zaposlim KV MIZARJA - priučenega in delavca vajenega mizarskih del. ©061/612-851 22160 NUDIMO TAKOJŠNJO REDNO ZAPOSLITEV TRGOVCU Z IZKUŠNJAMI V TEHNIČNI STROKI. TEL: 064/331-552 BIKCA simentalca, star 14 dni, prodam. ©241-182 21805 Prodam TELIČKA BIKCA stara 10 dni. Sr. vas 132, Šenčur 218O8 Prodam BIKCA starega en teden. Sr. vas 112, Šenčur 21812 Prodam 4 mesece stare JARKICE tik pred nesnostjo. Glavna c. 48, Naklo 21816 Prodam 9 tednov staro TELIČKO sim. ©64-201 21817 Prodam črnobelega BIKCA starega en teden. Gorico 11, Golnik 21819 Zaposlimo delavca na žagi. ©641- 450 21964 Honorarno zaposlim delavca na žagi. ©451-940 po 19. uri 21966 Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije, vsaj z letom del. izkušenj. OD 15% bruto prometa. ©721-560, zvečer 22016 Iščem prodajalko ali študentko za delo v trg. z obutvijo in tekstila v Škofji Loki. Nadomeščanje med porodniškim dopustom. ©631-795, zjutraj ali zvečer 22031 Prodam enoletne kokoši za nadaljnjo rejo po 200 SIT in sprejemam naročila za očiščene po 300 SIT/kg do 19. 9. 97. Globočnik, Voglje, Letališka 7, tel. 491-085 Prodam KOZO, srnaste pasme, odlično mlekarico. ©78-412 21971 Prodam dva meseca staro TELIČKO simentalko. ©491-355 21976 Prodam beločopega KAKADUJA, kuščarje, hrčke, zajčke, ribe, skob-čevke, nimfe. ©061/711-782 21978 Prodam več telet in ladijski pod. 0245-219 21979 Prodam 15 dni starega teleta simentalca. Zupan, Smokuč 5 21980 Prodam mlade ZAJCE za zakol ali nadaljno rejo. ©725-468 21990 JARKICE pred nesnostjo in peteline ugodno prodam. Hraše 5, Smlednik, 061/627-029 22001 Prodam KRAVO s teletom. Grabče 3, Zgornje gorje 22003 Prodam TELICO s teletom. 525 1491- 22004 Zaposlimo ŠIVILJO z večletnimi izkušnjami za samostojno šivanje športne konfekcije. SMART, d.o.o., Golnik, tel. 461-866 ŽIVALI Prodam mladiče IRSKIH SETROV, odličnih staršev. ©800-436, po 19. Uri 20999 Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice za nadaljno rejo ali za zakol, težke cca 2 kg. Drinovec, Strahinj 38, NaklO 21668 DOBERMANE, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. ©061/555-467 21672_ Prodam črnobele BIKCE, stare 10 dni. ©22-83-83 21775 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. ©422-020 21802 Prodam odojke za nadaljno rejo. ©491-438 21825 Kupim bikca sim. do 80 kg in 200 kg. ©738-155 21837 Prodam TELICO črno belo v devetem mesecu brejosti. ©061/614-553 21846 MUCKE podarim skrbnemu ljubitelju. ©874-059 21865 Podarim PAPAGAJA nimfo in kletko. ©720-026 21866 Prodam mlade pave in ZAJCE razne vrste. Zalog 62, Cerklje, ©421-685 21903 Kupim dva do tri letno ŽREBICO Haflinger. ©681-077 21910 PRAŠIČE, ugodno prodam in pripeljem na dom. © 461-832, zvečer 21939 En teden starega BIKCA SIMENTALCA, prodam. © 332-538 21943 Visoko brejo TELICO, prodam. © 64-260 21949 Podarim mladiče velikega, črnega ŠNAVCERJA brez rodovnika. ©55- 168 21958 DOBERMANE čistokrvne mladiće odličnih staršev prodam. Čena 300-350 DEM. ©58-818 21962 Prodam 3 tedne staro TELIČKO simentalko. Sr. Bitnje 9, Žabnica 22007 Prodam 6 tednov starega BIKCA sim. Dvorje 43, Cerklje 22009 Prodam mlado brejo KRAVO frizijko, 9 mesecev, II. tele. Vode Marija, Sp. Brnik 27, Cerklje 22010 ODDAM KUŽE mešane OVČARJE. Bilban, Dornice 1 Ljubljana 22036 Prodam deset dni staro TELIČKO. ©801-624 22037 Prodam KRAVO friz. ki bo oktobra teletila. ©401-481 22043 Kupim 10 dni stare TELIČKE sim. ©738-876 22053 ANGLEŠKE BULDOGE mladiće, potomce svetovnih in evropskih prvakov, prodam. Kovačič, 061/803- 647 22063 Prodam brejo OVCO jezerjanko In pralni stroj Gorenje zelo malo rabljen. ©57-695 22083 Prodam KRAVO za zakol, mlado ©733-356 22081 Prodam KRAVO sim. brejo 7 mesecev. 0695-034 2211a Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA Podbrezje 41 2213a ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mame TEREZIJE KOS se iskreno zahvaljujemo za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče sosedom, sorodnikom, vsem prijateljem in znancem. Posebej se zahvaljujemo Jožici Cankar, ki je bila v vsakem trenutku v pomoč naši mami. Zahvala tudi dr. Nadji Šubic, župniku Miru Bonči, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Ivanka z družino V SPOMIN Leti dve le v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, ni dneva, ne noči, da ne bi bil v srcu z nami ti. IVAN KEPEC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke v spomin. VSI, KI SMO GA IMELI RADI Trboje, 19. septembra 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, strica in pradedka FRANCA GOLOREJA iz Voklega 76 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, poklonili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Pegamovi iz ZD Kranj za obiske na domu in vsestransko pomoč. Zahvala tudi g. župniku iz Vogelj in g. župniku iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred, GD Voklo za lepo izrečene besede slovesa, pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine in podjetju Navček, d.o.o. Vsem in vsakemu posebej še nekrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Albina, Francka in Angela z družinama in sin Slavko z družino ZADNJE NOVICE KA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 Včeraj, v četrtek so ob dvajset minut do enih popoldne gasilci kranjske gasilsko reševalne postaje prejeli sporočilo o požaru na strehi tovarne Iska na Laoorah. kot smo izvedeli, se je vnela izolacija med dvoplastno kovinsko streho. Po prvih in neuradnih informacijah naj bi do požara prišlo ob delih na strehi, saj naj bi podjetje Iska SSD pri zunanjem sodelavcu naročila izdelavo ventilacije stranišča. Pri rezanju strešne konstrukcije se je vnel izolirni material, zaradi česar je poškodovano približno sto kvadratnih metrov strehe. Natančne ocene do zaključka redakcije še nismo prejeli, naj pa povemo, da je tovarniško poslopje ustrezno zaščiteno pri Zavarovalnici Triglav. »MERKUR KERAMIKE A AlliMEX INT.< KRANJ-ZLATO POUE 3k 22& 013, 223 1>S0 F C* C*% IV/I Cesta na Okroglo 8, Naklo I V*# IL# IVI telefon: 064 488 303 ČEBULICE ZA ČEBULNICE v TC DOMU jih lahko izbirate in najdete svojo TULIPANI enojni tulipani: Christmas Beautv, Diana, Flair... dvojni tulipani: Monte Carlo, Abba, Murillo... pozni tulipa"'; Oueen of Night, Shirley... dvojni pozni tulipani: Angeique, Mont Tacoma... dvojni tulipani: Atilla, Cassini, Lucky Strike... Darvvinovi tulipani: AJpedoorn, Golden Alpedoorn, lilijasti tulipani: Aladdin, Mariette, West Point... narezani tulipani: Blue Heron, Redvving peresasti tulipani: Black Parrot, Flaming Parrot, Rococo... botanični tulipani: Corona, Johann Strauss, Diantha..., NARCIS* Actaea, Carition, Foresight, Geranium, Mount Hood, Tahiti, Teta a Tete...,KROKUSI Flower Record, Grand Maitre, mešani krokusi. ANEMONE Mr- Fokker, The Bride, Sylphide..., HIJACINTE Garnegie, Gipsy Queen, Jan Bos, Lady Derby, Violet Pcari-CIKLAME, FRITALILARIE, IRISI, IXIA, LEUCOJUM, MUSCARI, RANUNCULUS, SICILLA... Tulipani vrinfuzi: SAMO 31,50 kos Poleg čebulnic boste v TC DOM-u našli še pokrovne vrtnice, bele ali roza barve, stožčaste in srebrne smreke, plazeči bor in še veliko drugega okrasnega grmičevja. zemlja R - Substrat, 50 gnojilo Biorast Guano: SAMO 899,00 SAMO 998,80 Ponudba velja od 15. septembra do 4. oktobra oz. do odprodaje zalog! ZDAJ PRIHAJA ČAS ZA SAJENJE 50 let - 46cj4oudu Trgovsko podjetje p.o. Kranj Ob otvoritvi prenovljenega oddelka Kozmetike in darilnega programa v pritlični etaži Clobusa smo vam pripravili vrsto prireditev: od 15. dO 20. septembra predstavitev izdelkov blagovnih znamk UOEt^A Ilirije iz Ljubljane flECEPT od 22. dO 23. Septembra predstavitev izdelkov blagovne znamke ♦ SANS S0UCIS , katero zastopa Drogerija iz Ljubljane ^>vsakO|Otr kupico boga izrežite ta oglas in ga ob nakupu nad 5000 SIT_ predložite na blagajni oddelka,- v septembru 1997 vam bomo priznal* 10% opilSta 25 let - leblagovnica GLOBUS (JOU CV«-f|XOV/. MDCCCLXXXIV JT SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. ^sodelovanju vabimo ambiciozne in komunikativne sodeCavce, zavarovalne agente za honorarno delo z možnostjo kasnejše redne zaposlitve za zastopniškg mrežo v naslednjih kjrajifu 'Kranj z okpUco, %gdovtiica, 'Bled, Lesu, 'Begunje, 'Bohinj, Tržit, Škojja Loka, Žiri, Železniki, Jezersko, Jesenice, ŽirovnicOi 'Kranjskg, Qora, *(aklo, (Kamniki (Domžale, Mengeš Če imate najmanj srednješolsko izobrazbo, veselje do dela s strankami, ste vestni in pošteni, živite pa v enem od navedenih krajev ali v neposredni bližini, pošljite pisne prijave do 30. 9. 1997. SLOVENICA zavarovalniška hiša, d. d. Koroška c 2 4000 KRANJ %g previdnost postane modrost NEDELJA OB 9.00 ■ KLEPET OB KAVI ■ m w0 =?ADiO 913 FH STEREO GOST: DR. IZTOK TOMAZIN