876
TRI  PESMI
Saša  Vegri
NE KLIČIMO SE PO IMENU
danes je nedelja
in pod nebom
se sprehajajo vrtovi
s pisanimi cvetovi
v laseh.
Sedimo,
za pogrnjeno mizo
pri oknu,
in povabimo oblake,
naj jejo slaščice
z našim otrokom.
Ne ozirajmo se po stenah,
danes je nedelja
in male ure
imajo prost dan,
v gostem gozdu
se veselo potepajo.
Pojdimo v goro
tudi mi,
naj se naš otrok
rokuje s hrastom in praprotjo,
naj nam
pisani metulji
sedajo na glave.
Ne pozabimo se kje,
danes je nedelja
in zebrasto oko noči
še dolgo
ne bo naplavilo
temnih rib
na gladino cest.
HODIM
po veliki gori časa.
Gledam se
skozi okno
vlažnih oči vidre,
ki izziva sonce
s svojo kožo
in vodo,
z nemirnostjo telesa.
Prosta je pot
skozi ušesi
do rosnega venca
pod mojo lobanjo,
z zobmi držim besede
kakor težke ribe.
Z grozo strmita
jetnika
pod mojim čelom
v zleknjeno
nevihto na obzorju.
Mladiči
te breje pošasti me bodo prebodli in razvesili med štiri stene.
877
OPUSTITE
obračanje glave,
ki se bedno dviguje na vratu.
Hrbtenica
se je prelevila,
kačji pastirji jo obletujejo.
Gad je
so se zvili
med kolesja src
in zobe
naslonili na žile.
Besede
so zagozdile usta
in misel
se je osušila v bel prapor.
Prekrižane roke okostnjakov ne bodo ozelenele; čudeži
so okameneli na gotskih portalih. Po razcvelih razpelih se lepijo majhni razmnoženi Kristusi.
Prepustite obračanje glave sončnicam.
878